Poštnina plačana v gotovini. LETO XX. št: 18 KRANJ, 30. APRILA 1933. cena številki 1 din; Naročnina na sküpni naslov letno 24 Din; na posamezni naslov letna 30Din. V inozemstvu: letno 65 Din. Z M. listom letno 100 Din. Cena oglasov: po dogovoru. Oglase sprejema samo tiskarna Tiskovnega društva v Kranju. Našim delavcom! Dén za dnévom odhajajo naši delavci v Francijo, v Belje i Bačko. Vsako sprotoletje je več takših, šteri so: prisiljeni iti v tüjino iskat dela i zaslüžka. Milina bolezen, kriza jo zovejo, štera se v zadnjih letaj s takšov naglicov širi po celom sveti, je obiskala tüdi njihove drüžine. Kriza je odtrgnola mladoga očo od drüžine i je püstila doma samo mater z malov decov. Kriza; je prisilila stariše, da morajo püstiti v svet svoje sine i hčere te, gda so ravno najbole potrebni njihovoga varstva. Skrbno sta čuvala mati |i oča svoje dete, da je do zdaj ne zablodilo i hodilo po mlaki pokvarjenosti. — Zdaj odide tak daleč, da varstvo starišov i njihovo skrbno oko več nede segalo do njega. Brez | vsakoga nadzorstva i samomi sebi so prepüščeni naši lüdje v tüjini. Zato tüdi mnogi zaidejo. Čüdno je to, da se skorou vsi, šteri odidete prek Mure tak malo zavedate, da ravno isti Bog, šteroga ste doma častili; t molili vlada nad vami tüdi v Franciji i v Belgiji. Tüdi te, gda vas stariši i poznani lüdje ne vidijo več, vas On vidi i zapisüje v knjigo živlenja vsa vaša dobra i slaba dela. Ne pozabite, da tüdi te, gda odidete od cerkve v šteroj ste bili krščeni, ostanete katoličani. Vsešeron ste dužni spunjavati deset božih i pet cerkvenih zapovedi. Tüdi v najménšoj francuškoj vési ali na najbole zapüščenom marofi v Belji vam Bog enako ostro zapovidava: „Ne mori, ne praznüj, ne kradni.ˮ Pokažite, da ste düševno močni i samostojni, da verjete i poštüjete to, ka so vas, včili vaši stariši! Ne sramüjte se svoje vere in svojega pre- pričanja pred nikim! Ne dajte se zapelati od vsakoga, ki zna malo lepše gučati ! Bole kak tistih šteri vam ščejo uničiti telo, se bojte onih, ki bi radi vmorili vaše düše! Bodite pošteni i čisti, da nedo ešče duže pisali po časopisaj i knjigaj slabo od vas. Boli nas i sram nas je, gda po drügih novinaj čtemo, da prekmurski delavci i gda se vračajo, bi se čüdivali kelko se more človek spremeniti v šesti mesecaj. Pravijo, da smo Prekmurci posebno k tomi nagnjeni. Doma je pobožen i pošten, pa žive par mesecov v tüjini, že je postao čisto drügi. Tak pišejo i če tüdi ne bi pisali, bi vseeno znali. Vej se vam celo hvalijo s tem, kak so koga vmorili, zapelali ali okradli, Tüdi takši šteri je hodo doma vsako nedelo k meši i se sam drži za dobroga katoličana, vam bo s ponosom pripovidavao kak je slabo živo v Belji ali v Franciji, V šesti mesecaj je bio samo ednok pri meši — pa ešče te samo iz radovednosti: Pa ne zato, ka je ne meo časa; o ne — vej je niti edno nedelo ne delao. Jako se moti takši, či misli, da njemi je to v čast ! Ne, tüdi on je postao pleva. In prihajajo časi, ka vse té pleve veter odnese i ostane samo pšenica. Zato bi morali vsi ki odhajate imeti trdno voljo in ešče trdnejšo zavest, ka ste katoličani, ka ste dužni to pokazati vsakši dén i pri vsakom deli. Biti ka-toličan je čast — a sramota je postati pleva, biti slab katoličan. Pazite, ka pri skrbi za telovno življenje ne zgübite svoje düše i večnoga življenja. Ka nam pomaga či si zaslüžimo celi marof v Belji ali pol Francije, a pri tom zgübimo to ka je neprimerno več vredno kak celi svet — svoje zveličanje. —a— Pojasnilo. Lani dec. 18. v 46 št. „Novinˮ je objavljen dopis pod naslovom Beltinci. V tom dopisi se je dvoje trdilo: 1. Da se je preiskala lekarna v Beltincih po dr. Terstenjaki srezkom načelniki i dr. Lipnjaki srezkom zdravniki, najšlo vse v redi i da se je naznanilo lekarnari, da ne sme voditi lekarne ar nema po zakoni predpisano 5 letno prakso. 2. Da je nekak pravo, da lekarnar Tibor Peklo zato mora iti ar se je drüžo z čarnimi. Na jezere lüdi je razmelo to notico tak, kak sta gospoda dr. Terstenjak i dr. Lipnjak popolnoma po zakoni ravnala i níšče ne mislo, da bi njeva bila tistiva, šteriva bi pravila, ka zato mora iti lekarnar, ar se je drüžö z čarnimi. Naš prekmurski izraz „nekakˮ vsikdar pomeni tretjo osebo. Pomeni notice je, da je oblast popolnoma pra-vilno ravnala, a bili so pa lüdje, ki so raznesli vest, da Tibor Peklo zato mora iti, ar se je drüžo z čarnimi. Te glase je čülo mnogo lüdi’ a níšče ne mislo na osebe oblasti, ki sta lekarna IZHAJAJO VSAKO NEDELO. Uredništvo i Odprava v Kranju. Uprava v Murski Soboti, Križeva ul. 4. delavke v tüjini najhitreje i najglobše kaplejo. Pokažite da je to ne istina i da ne bodo mogii več kaj takšega od Vas pisati. S tem napravte najvekše veselje nam ki ostanemo doma. Nad vaše delo pa pride v obilnoj meri boži blagoslov. Vaše delo je žmetno i zaslužek mali, zato nücate tem več blagoslova. Pišejo i govori* se večkrat, kakši so prekmurski delavci. Dobri so za delo a premehki in ne samostojni so. Gda vidijo, ka delajo vsi okoli njih to ka ne bi smeli, te tüdi oni kmalu püstijo dobro stvar i idejo za drügimi — slabimo i takši slabi lüdi je dnesden jako dosta. Katoličani so, zapisani so v krstnih knjigah, idejo mogoče vsako nedelo k meši i predgi, pa so vendar v življenji ne boljši kak pogani. Mnogi pa ešče k meši več ne hodijo. Vsi ti so Sühe veje ná drevi katoliške Cerkve. To so tisti, na štere lüdje drüge vere s prstom kažejo i pravijo, da so katoličani nikaj ne boljši kak drügi i si zato niti čüti ne dajo ka bi tüdi oni stopili v katoliško cerkev. Vsi ti so samo na kvar cerkvi. To so pleve med pšenicov. Povsedi jih je dosta, v sveti ešče dosta več kak doma. Že stara istina je, da „vzgledi vlečejoˮ. Tüdi mnogi, šteri je prisiljeni živeti s takšimi vküper, potégnejo. Či bi mogli pogledati v düše i bi gledali naše lüdi na sprotoletje, gda odhajajo i v jesen, 2. NOVINE 30. aprila 1933. preiskali, to damo v pojasnilo, ne da bi što nači mislo,, kak je bilo napisano i kak se po našem jeziki sme razumeti. Uredništvo „Novinˮ. Domača i svetovna politika. Konferenca Male antante. V sredini maja se bode vršila v Pragi konferenca Male antante. Na konferenci se ne bode razpravlalo samo o političnih zadevaj, liki tüdi o pitanji gospodarskoga ustroja Male antante. Predsednik ameriških Zdrüženih držav Roosevelt je pozvao po 20. aprili _v glavno mesto Amerike Washington poleg angleškega ministerskoga predsednika Macdonalda tüdi zastopnike: Francije, Nemčije i Italije. Ide se pri toj priliki za pripravo svetovne gospodarske konference. Število brezposelnih v Zedinjenih državaj znaša po zadnjih statistikaj okoli 13 milijonov lüdi. Zato je ameriški senat sprejeo zakonski predlog o uvajanji 30 urnoga delavnoga tjedna. Japonska konjenica stoji pred vratami glavnoga mesta Kitajske države. 70.000 japonskih vojakov podi pred sebov 400.000 Kitajcov. Armada, štera je sestavlena iz 20 000 Japoncov i 50.000 mandžurskih čet, ki so jih Japonci dobro pripravili, se v dvema redoma kak plaz vali iz Džehola proti jügi i jügozapadi i tira pred sebov najmenje 400.000 mož broječo armado vrhovnoga Kitajskoga povelnika na severi, Čansuljana. Kitajske čete so popunoma oslablene, generali se med sebov kregajo i cela vrsta se je Japoncom rajši predale, kak bi pa v slučaji poraza riskirala, da bi jih dao Lansulja vsmrtiti. Japonci so zasedli že celi trikot, ki ga tvori na severi velki zid, na vzhodi oba! Rumenoga morja, na jügi pa voda Soangho i so prekoračili levi breg te vode. Drüga kolona, štera je začnola svoj pohod ob prelazi Kupejkov, severovzhodno od Pekinga, brezi vsakšega odpora prodira proti starodavni prestolnici kitajskoga cesarstva i njene predstraže stojijo že pred Pekingom. Kitajska vojska se pa zmerom bole odmika. Slovenska krajina. Zahvala. Vsem, ki so nam želeli blažene vüzemske svetke iz države i prek mej države naši izseljenci, se najtoplej zahvalüjemo. Izdajateo, urednik i upravnik Novin. Bogojina. Letošnjo sprotoletje je naša občina zgübila več dobrih, krščanskih gospodarov, ki so odšli v večnost. Med temi je tüdi Rožman Jožef, ki je pred nikelkimi dnevi tüdi zapüsto to tužno dolino i odšo v večnost. Bio je pošten krščanski oča. Naj njemi sveti večna luč. Občina Lukačovci. Izmenjava župana. „Glasom odloka kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 11. apr. 1933 št II. 8237/2 je na podstavi čl. 3. zak. z dne 6. I. 1929, Ur. 1. št. 13/5 gospod Kočar Janez razrešen dolžnosti župana občine Lukačovci. Na njegovo mesto je kot župan imenovan gospod Horvat Franc, posestnik v Lukačovci št. 4. Za občinskega odbornika in svetovalca je imenovan Horvat Jožef, posestnik v Lukačovci!!.ˮ Oropali so Osko Petra v Gornji Slaveči dne 17. na veliki pondeljek, šo je domo od gostilne Farteka i sta ga počakala dva ropara i sta mu vzela iz žepa uro i 160 Din, skupno 500 Din. Vrgla sta ga na tla i sta njemi povedala da njemi vzemeta živlenje ako neda denara. Siromak se je brano ali ni se mogo segnoti. Žalosten spomin za naše mlade fante, da siromaki starci jemlejo denar. Beltinci. Nogometna tekma se je zvršila dne 23. aprila med SK Beltinci in SK „Panonijaˮ v Soboti z uspehom 4 : 1 v hasek Prvomi. Domačini so pokazali lepo kombinacijsko (zdrüženo) igro, vseskoz so bili v premoči. Strehovci. V zadnjem časi so rázlične novine v Sloveniji prinesle članke od toga, kakše so narodnostne razmere v lendavskem okraji. Tü je staló, da spada občina Strehovci v dobrovničke faro. To trbe popraviti tak, da je naša ves v bogojanskoj fari. Grof Szapári Ladislav v Soboti je prišeo v konkurz, šteroga je razglasilo okrožno sodišče v Maribori. Prvi zbor vüpnikov bo pri okrajnom sodišči v Soboti 8 maja, oglasitveni termin bo do 30. junija. Našička drüžba si je „posodila pred leti od Angležov 200 000 funtov (1 funt = 245 Din) po 7% . Zdaj je Našička povrnola to posojilo Angležom s svojim blagom. Znano je, da je Našička küpila pa izsekala tüdi mnoge naše gošče (šume). Podpise pobirajo v ednoj vési za svojega zdajšnjega župana, s šterim 1-1 Izjava. Podpisani izjavljam, da osebe, ki sem jih opisal v „Sreči na vasiˮ, niso kake resnične, temveč namiš-ljene podobe. Miško Kranjec, s. r. Od naših v tujini. „Amerikanski Slovencov Glasˮ poroča mrtelnost. V Newbrunswi-cki N. J. je Vmrla v 46. leti starosti Petek rojena Bojnec Terezija zavolo nesrečnoga spadaja. Pokojna je doma iz Strehovec. — V Palmertoni je pa Vmrla naglo Holcman Elizabeta v 66. leti starosti. Bat rivanje. Gornje novine št. 13. od 31. marca etak batrivajo tiste, ki so podpise nosili v Beograd: „Mi nim gratuleramo k toj časti i preporačamo, naj skrb majo na svojo domovino i naj se borijo kak najbole do slednje kaple krvi, proti vsakomi „punktašiˮ šteri on svojoj nesramnosti tak daleč idejo že, ka autonomijo i sloboščino prosijo za narod. Prekosnice. Modrija. Eden bogat küpec je dao svojega sina včiti na visikih šolah. Gda jé sin v leti domo prišeo, ga pita oča, ka se vči v šoli. Sin odgovori; „Modroslovje se včimˮ. „Modroslovje, ka je to za stvar?ˮ — pita oča. „Znate oča, to vam s kratkimi rečmi nemrem povedati, nego edno példo vam povem na modroslovje i tak te razumeli ka je to.ˮ „Na, to példo sam Želen čütiˮ — veli oča. Sin pa pravi: „Jeli bár, ka vi to nudite, ka ste zdaj v Križavcih?ˮ Oča odgovori: „To tak, ka sam v Križavcih; ar to vsak norc zna ka eta ves Križavce zové.ˮ Ali sin dale pravi: „Či ste pa ví zdaj v Križavcih, té ste ne v Radgonji, či ste pa ne v Vsem tistim, šteri ešče nimajo kalendara. Naš le tošnji kalendar je jako lepi. Krasno ga lepi spisi i slike. Što ga šče ešče meti, ga dobi na upravi „Novinˮ za polovično ceno, to je za 5 Din. I so vsi nezadovolna V ništernih hižaj pravijo, da za nekoga drügoga, za šteroga morajo podpisati, ovači de nevola. Pitamo, ali je takša nesramnost dopüščena? Dobrovolci. Prizna se dobrovol-stvo tistim, ki se izkažejo, da so pred oktobrom 1918. delüvali za narodno oslobojenje v Slovenskoj krajini. Dobro bi bilo, da bi se že ednok pitanje dobrovolcov pri nas rešilo, bar za I javnost, za mnoge je že davno jasno. I V Belgradi je napravo izpit za profesora g. Janko Sever, ki je pred leti včio na sobočkoj gimnaziji. Gorečemi prijatelji naše krajine i našega tiska Prisrčne čestitke! V Beltinci je neki auto povozo dete i njemi pótro nogo. 30. aprila 1933. NOVINE 3. Radgonji, té ste negde »Indri«, či ste pa Indri, té ste ne v Križavcih, nego Indri. Vidite, to je modroslovje.« Oča na to poči sina za vüha; sin pa začüdeni pita: »Zakaj ste me pa zdaj vdarili?« Jaz? Jaz sam te ne vdaro!» »Ali ka bi me pa ne vdarili, da sam vido, kak sté z rokov zamah-noli, pa me ešče zdaj pečé!« Oča odgovori: »Jaz sam te ne mogao vdariti, ar si ti zdaj v Križavcih; jaz sam pa poleg tvoje modrije ne v Križavcih, nego v Indri. To pa znankar previdiš, ka što je ne v Križavcih, tisti tebe eti v Križavcih nemre vdariti za vüha!« Pošta. Hovat Julija Leschelle. Francija. Naročnino sprejeli, molitveno knjigo naročili. Novine do naprej hodile. — Mekiš Roza, Trdkova. Na lansko leto ste vse plačali že lani, za letos smo sprejeli v Soboti 28 Din i po čeki 96 Din. — Sukič Jožef, Rotdeutsch Štefan, Štesl Emilija, Parlament, Francija, pozdravlajo pri Gradi g plebanoša, kaplana, domače i vso faro. Vsem želijo vse dobro. Nedela po Vüzmi drüga. Na spomin 1900 letnice svoje križne smrti, Gospod Jezuš, po svojih svetih ranaj reši grešni sveti Vu onom vremeni: Pravo je Jezuš Fari-zeusom: jaz sam dober pastir. Dober pastir düšo svojo dá za ovcé svoje. Najemnik pa, i ki je ne pastir, koga so ne ovcé lástivne, vidi Vuka idočega, i ostavi ovcé, i beži: i vuk vnesei razplodi ovce: najemnik pa beži; ar je najemnik i nema skrbi na ovce. Jaz sam dober pastir, i poznam ovce moje, i poznajo mene "moje. Liki pozna mene Oča, i jaz poznam Očo: i düšo mojo položim za ovce moje. I drüge ovce mam, štere so ne z ete ovčárnico: i one je potrebno meni še pripelati; i reč mojo bodo poslüšale: i bode edna ovčama i eden pastir. II. VINSKA RAZSTAVA zdrüžena z vinskim sejmom v Dolnji Lendavi se bo vršila v nedeljo, 7. maja 1933. v dvorani „Kroneˮ. Razstavlena bodo prvovrstna vina predvsem iz lendavski goric. Vinarsko drüštvo v Dolnji Lendavi vabi vinske trgovce in gostilničarje da se razstave udeležé, ker se jim bo nudila prilika za naküp prvovrstnih vin po izredno nizkih cenah. Posebno vina lanskega letnika so odlična. Lendavska vina so lahka, pitna in zelo poceni. Vstopnina za obisk razstave bo za razstavljalce vin brezplačna, za razstavljalce pa Din 5. = Otvoritev razstave bo ob 9. dopoldne. Železniške zveze so zelo ugodne. Prijave za razstavo vin se sprejemajo. Dobi se prvovrstno seno na tišCšinskom farofi meter SOD Razglas. Občina Petanjci izda na javni dražbi v zakup za dobo 6 let svojo lovsko pravico. Dražba se bo vršila na občinskem uradu v nedeljo dne 30. aprila 1933. ob 2. uri popoldne. Županstvo. PETANJCI, 18. IV. 33 Pošta Rankovci Mlinari! Mlinarski kamle garant. kakovosti, mlinska sita svil. i vunena, Ia remenje za pogon, prima vosek za remenje, gurte, pehár-čke,ml. klepceinovse ostalemlin-ske potrebščine nüdi najcenej: Brcar & Comp. Ljubljana. Kolodvorska 35. Širite „Novineˮ Nervozni rano mujrajo! Ste mogoče tü pa tam opazili pri sebi šteroga od naslednjih znamenj bližajoče se živčne oslablenost? Naglo razburkanje, (razpoloženje, trepetanje, kotrig, nemérnost, kucanje srca, vrtenje v glavi, tesnobnost, nespanje, ne-mérno senje, neobčütllvost nešternih delov tela, plašlivost, prevelka razdražljivost zavolo protiguča, ropotanja, poželenje po omamilih: tobaki, alkoholi, teji, kavi; trepetanje zimic ali miganje pred očmi, naval krvi, tesnoba, muhavost, odpovid spomina ali govora, vözredna nagnenja ali odpor. Či nastopi pri Vas šteri od teh zaménj nervoznosti, edno močno ali več fküper te so Vaši Živci gvüšno oslableni i nücajo okrepčila. Ne püstite toga naprej, ar za tem lejko pride nevarno motenje düševnih zmožnosti, kak na priliko: nespametno gučanje i nezavedna dejanja, nagla telovna oslablenost i ranasmrt. Vseedno je kakšo formo ste živčno oslabeli — vabim Vas, pišite mi. Rad Vam šenki i poštnine prosto odkrio enostaven način, ki Vas bo razvesélo. Mogoče ste za vse felé vrásto zdávali že dosta penez, pa ste malogda dosegnoli zbokšanje. Gvüšni ste lejko, da poznam pravi način kak se naj odpomore oslabelosti Vaših živcov. Té način prinese tüdi zbokšanje razpoložejnja, veselje do živlejnja, moč i delazmožnost. Dosta lüdi mi je že Pisalo da jih je zefsema prerodo. To svidočijo tüdi mnenja doktorov. Košta Vas samo dopisnica (karta). Pošlem Vam jako poučno knigo, ščista šenki. Či nemrete pisati včasi, si sránijo té Oglas Nabiralno mesto pošte: Ernst Pasterček, Berlin, SO., Michaelkirchplatz Nr. 13. Abt. 890. Zahtevajte ponüdbe. 4. NOVINE 30. aprila 1933; Budilka . . Din 55.-Žepna ura nikel .: . Din 75.-Zapestna ura Din 95.-Garantirano ! Kupujem staro zlatnino In srebrnino po najvišjih dnevnih cenah 3-3 Ligeti Anton, urar, zlatar in optik M. Sobota, Glavni trg (Bergerjeva hiša) Cepljeno trsje 10000 naprodaj in sadno drevje, hruške, jablani. Vrsta trsja: Pošcip, Beli Burgundec, Rulen-der, Bovierova Ranina, Žlahtnina, Velki Rizling, Muškatelec. Cena po dogovoru. FRANC SERŠEN, trsničar v Veržeju prí Ljutomeru. 4—4 Posestvo 5 oralov z zidano hišo se proda. Vprašati Jože Pučko, Sv. Trojica v Slov, gor. 2—2 VABlLO na VII. redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Dolnji Lendavi. registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 30. aprila 1933 ob 2 ½ uri v Zadružni pisarni v Dolnji Lendavi. DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1932. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. 1—1 Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vršil se bode pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki bode veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. BANKA BARUCH 15, Rue Lafayette PARIS Telefon: Trinité 81-74 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Paris 22 Banka Jugoslovanskih izseljencov v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksen-burbu Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem, kurzu Vrši vse bančne poslove najkulantneje Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: No. 3064-64 Bruxelles Francija: No. MI7-94 Paris Holandija: No. 1458-65 Ned. Dienst Luksenbürg: No. 5967 Luxembourg Na zahteva pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice (8) Cement, apno, les, cementne Izdelke, najcenejše naročite in küpite pri V. Bratina, trgovec in studenčni mojster v Križevcih, pri Ljutomeru, ki tudi prevzema vsa nova in stara studenčna dela po celem Prekmurju. 2—3 TISKOVNO DRUŠTVO TISKARNA V K R A N J U; Ima v zalogi več tisoč izvodov priljubljene brošure, II. pregledana izdaja PLEBANUS JOANNES (Vikar Janez) Spisal prof. dr. Ivan Pregelj in več sto z rdečo obrezo vezanih molitvenikov z nauki za dekleta Hči Brezmadeže zbral Frančišek Bleiweis, župniki v Lešah. — Cene brez poštnine: „Plebanuš Joannesˮ kom. Din 8.—, pri odjemu 10 komadov 1 brošura povrh. — — „Hči; Brezmadežneˮ komad Din 10.—, pri odjemu 10 kom. 1 molitvenik povrh.,— Potrüdite se, zelo ugodna prilika. — Razpošilja se samo po povzetju. Za tiskarno Tiskovnega društva Jos. Linhart, Kranj — Izdajatelj: Klekl Jožef, župnik v pok., Črensovci. — Oblasti odgovoren urednik; Jos. Linhart, tehn. vodja tiskarne, Kranj. — Urednik: Maučec Joško, akademik, Ljubljana, Sv. Petra c. 74; rokopisi na isti naslov. P O M O Č Voditeljev nam manjka. Prosvetno delo je vzgojno delo! v naših društvih naj bi se vzgajala mladina, pravimo, a pri tem pozabimo, da nam je za vzgajanje najprej potreba vzgojiteljev. Vse premalo se v društvih in na njihovih občnih zborih zavedamo, da volimo sebi in svojim sovrstnikom vzgojitelje in voditelje. V rokah teh je Usoda naših društev. Da so slabiči in da mrzijo prosvetno delo, potem začne prosvetno življenje hirati in umirati. Kod je skrivnost pravega vodstva. Katere so lastnosti pravih voditeljev? Odborniki-voditelji morajo uživati med člani polno spoštovanje, in da si to spoštovanje pridobijo, je njihova naloga. Sposobni morajo biti za svojo nalogo, njihovo spoznanje in poznanje življenskih vprašanj mora biti globje kot pri članstvu. Zato je velika obveznost vodilnih fantov, da se sami izobrazujèjo naprej. Biti morajo zato možje železne volje in z neomajeno zvestobo morajo služiti svoji lepi nalogi. Njihovo versko življenje nikakor ni najmanjšega pomena. Kod naj si Sicer iščejo izobrazbe srca, neupogljivöst volje, jasnosti duha!? Voditelji morajo biti umetniki v pridobivanju naklonjenosti društvenega članstva. Da si pridobijo njegovo zaupanje, morajo deliti s člani tudi njihovo veselje in trpljenje, nositi morajo njihove slabosti in priznavati njihove zmožnosti. — Velik koš požrtvovalnosti, nebičnosti in potrpljenja je v tem! Voditelji hodijo mojstri v podrobnem delu, ki je čestokrat nehvaležno in ostane brez priznanja, a je neizmernega pomena za vsako drüštveno življenje. Voditelji morajo poznati svoje članstvo tüdi v njegovem zasebnem Življenju in mu morajo biti tudi izven društva prijatelj, tovariš in svetovalec. Voditelji morajo biti prežeti veličine svoje voditeljske naloge, vsepovsod naj so oni tisti, ki navdüšüjejo za dobro mladinsko prosvetno življenje. In kar je glavno v naših dnevih malodušja in obupanosti: voditelji ne smejo nikdar izgubiti poguma in korajže za drüštveno delo, vzdržat morajo odločno na svojih mestih tudi v časih drüštvene krize. Čim globje pojmujejo svojo voditeljsko dolžnost, tem zvestejše jo bodo izpolnjevali. Koder hiramo in umiramo, si Potrkajmo torej naprej sami na prsa: naša je krivda, ker smo prezrli izredne važnosti drüštvenih občnih zborov, ki bi nam imeli dati odličnih in resničnih fantov-voditeljev! Razgrevanje ali sterilizacija. Najvažnejše sredstvo, s katerim dandanes res v pravem pomenu besede škodljive glivice in bakterije uničujemo, in tako popolnoma zanesljivo preprečimo razkrajanje živil in raznih drugih organskih snovi ter se obvarujemo raznih organskih okuženj, je razgrevanje ali sterilizacija. Po francoskem učenjaku Pasterju imenüjejo ta postopek tudi pasterizacijo. Za vsako, tudi najpreprostejšo gospodinjo je dandanes potrebno, da vsaj v bistvu pozna ta način obrambe pred nevidnimi in uprav zaradi tega tako škodljivimi, premnogokrat pa tudi zelo nevarnimi sovražniki,malimi živimi bitji. Že v prejšnjih odstavkih je bilo povedano, da popolnoma zanesljivo uniči mala bitja le vročina. Ker pa so glede vročine razna plemena malih živih bitij zelo različna, je tudi jakost in sajanje razgrevanja — sterilizacija — različna. Preprosti primeri bodo to najbolje pojasnili. Kar se nahaja na zdravem sadju in čaka ugodne prilike, da bi začelo razkrajati plodove, je za vročino zelo občutljivo. Vse te glivice, zlasti kvasnice v sadnem soku, so pri 75° C že mrtve. Bacili pa, ki kvarijo zelenjad in meso, pa poginejo šele v vreli vodi (100° C). Trosov pa niti pri tej stopinji ni konec. Čakati moramo, da vzkale in dotično živilo še enkrat sterilizrrati, torej razgrtti na 100° C. Šele potem so popolnoma brez vseh majhnih živih bitij. Mleko na pr. steriliziramo vsak dan na ta nečin, da ga skuhamo (samo zavremo). S tem zamerimo v njem razne glivice, ki bi ga naglo pokvarile, Obenem pa uničimo v njem morebitne bolezenske bakterije. Vsaka jed, ki se dalje časa küha ali peče, je navadno popolnoma sterilna, t. j. brez živih malih bitij in jo lahko brez skrbi uživamo. Ako bi se perilo med pranjem dovolj ne razkužilo, temeljito dosežemo sterilizacijo pri likanju z vročim likalnikom, ki zanesljivo zamori zadnje sledove malih živih bitij. Zdravniki sterilizirajo nekatero orodje in posodje na ta način, da ga kühajo. Nekatera orodja pred uporabo celo razgrejejo v plamenu. da tako popolnoma zanesljivo preprečijo vsako Zastrupljenje ali Oküženje. Ponekod imajo navado, da izdirajo trn, ki se je zapičil v roko ali nogo in se je zavrnil, z močno šivanko. Dobro štore, ako konico šivanke pred uporabo po-drže nekoliko v plamenu nad ognjeni, da se sterilizira. Okuženo ali sploh sumijivo obleko razkužimo, ako jo kuhamo. Kar se ne da kuhati, razgrevamo na süh način — varno Seveda, da se ne zapali. Sterilizacijo uporablja gospodinja največkrat pri vkuhavanju sadja in drugih živil, zlasti tudi zelenjadi. Tu je pa treba ukreniti še nekaj. Sama sterilizacija bi namreč nič ne koristna, kajti živila bi se takoj iznova zatrosila iz zraka z raznimi klicami. Zato moramo vsa živila, ki bi jih radi ohranili za daljšo dobo, takoj po sterilizaciji, še vroča, neprodušno zapreti. To se pa drugače ne da doseči nego v posebnih močnih, navadno šteklenih posodah, ki imajo tudi močan steklen pokrov in za tesnilo med posodo in pokrovom gumijev obroček: Živilo, ki ga hočemo sterilizirati in neprodušno zapreti, naložimo tesno v posodo in ga zalijemo s primerno tekočine (sadje s Čisto ali tudi oslajeno vodo, meso in méšne izdelke z žolco i. t. d.). Tako napolnjene posode pokrijemo s steklenim pokrovom. Med rob posode in med pokrovom vložimo pa gumijev obroček. Da med sterilizacijo pokrovci trdno stoje na posodah, jih pritrdimo s primernimi vzmetmi. Potem posode z živili steriliziramo v vroči vodi. Za sadje zadostuje 75° C od ¼ do ½ ure, kakor je pač posoda. Zelenjad in rnesnina se mora pa destilirati vedno v vreli vodi od ¾ do 1½ ure. Pa še to ne zadostuje. Sterilizacijo moramo Čez 2 do 3 dni ponoviti povprečno za ½ ure. Ko je razgrevanje končano, ko torej mine za dotično živilo in velikost posode določen čas, se posode vzamejo iz vode in se puste, da se polagoma ohlade. V posodah nad živili je nastal med razgrevanjem skoro brezzračen prostor. Zaradi tega pritisne zunanji zračni tlak, ko se vsebina ohladi, z veliko silo na pokrovce, ki silno trdno in trajno neprodušno zapro in vsebino varujejo pred zunanjimi vplivi t. j. pred zatrošenjem. Taki shraniti imajo neomejeno trpežnost, ki je pri živilih ne moremo doseči na noben drug način. Natančna navodila o ravnanju pri sterilizaciji živil najdemo po raznih knjigah. Za naše gospodinje je posebno važno, da znajo konservirati sadje in zelenjad. Vse to je izčrpno opisano v knjigi „Sadje v gospodinjstvuˮ, ki bo izšla vsa prenovlena in izpopolnjena še preden bodo čresnje zrele, v 3. izdaji. H. Širite Pomoč! 2. POMOČ 30. aprila 1933. Konsumno zadružništvo. Nekatera načela ročdalskih pionirjev. Rekli smo da so uspeli ročdalski pionirji s svojo zadrugo radi tega, ker so z velikansko vztrajnostjo premagoovali vse težave, ker so delali pridno in zastonj za svojo zadrugo, ker je torej v njih bila živa zavest, da mo-lajo pomagati drug drugemu, da morajo doprinašati žrtve za skupno stvar. Tudi pri njih je bil torej glavna stvar poudarek, da se morejo le z združenimi močmi gospodarsko dvigniti in da bodo uspeli le, če bo posameznik zapostavil svoje osebne koristi za koristi celote. Uvedli so pa v zadružništvo tudi nekatera načela, katerih se morajo pro dajne zadruge še danes držati, če hočejo, da pridejo do pravega uspeha. a) Prebitek poslovanja poslovnega leta se razdeli med zadrugaj po razmerju z višino vseh njihovih nakupov pri zadrugi tekom leta. Seveda se ne razdeli prav ves prebitek, temveč samo preostanek poslovnega prebitka po tem, ko so se iz tega poprej izplačale obresti za deleže, prispevek za rezervni Zaklad, prispevek za zadružno izobrazbo in samo po sebi umevno tudi po odbitku za amortizacijo zadružnih naprav in inventarja. Vsak član se torej Zaveda, da bo ob koncu leta povračilo tem višje, čim več bo med letom v zadrugi kupoval oziroma čim manj bo kupoval izven zadruge. To povračilo pa pomeni za delavca, ki mora za svojo družino in zase prav vse kupovati, že znaten dohodek in pomoč pri gospodinjstvu. To povračilo pa predstavlja tudi svoje vrste varče-vanje. b) Prodaja po dnevnih cenah je drugo tako načelo. Zadruga ne sme prodajati blaga po nabavni ceni, ampak mora računati z težijo in tudi z morebitnimi izgubami. c) Zelo važno je nadalnje načelo ročdalskih pionirjev, da namreč kon-sumna zadruga kupuje in prodaja le proti takojšnjemu plačilu v gotovini. Kahor hitro bi začeli dajati blago na kredit, ne bi več mogli kupovati novega blaga. S tem pa so tudi stopili na pot zdrave gospodarske vzgoje delavca, ker so ga naučili, naj kupuje le to, kar more takoj plačati in kar torej nujno potrebuje. Seveda so v zvezi s tem postavili tudi v zadrugi sami načelo, da se mora strogo paziti na pravično mero in vago ter na dobro kakovost blaga. č) Eno izmed nadaljni načel je bilo to, da so vpelali popolen demokrati-zem v svoji zadrugi. Vsak zadrugar ima le en glas ne glede na število deležev. „Ena oseba en glas!ˮ S tem so zavarovali, da ne bi posamezniki pridobili preveč vpliva, odnosno da ne bi tega svojega vpliva izrabljali proti drugim. d) Naj omenimo še to, da so sma-trali kot eno svojih velikih nalog tudi izobrazbo članov. Od letnega prebitka se mora po njihovih pravilih dajati najmanj 2½% letno za izobraževalno svrhe. Iz teh sredstev so angleške zadruge ustanavljale knjižnice in čitalnice za delavce, pa tudi brezalkoholne gostilne. Alkoholizem in neizobražè- nost itak običajno marširata skupaj, Poudariti moramo to načelo zlasti zaradi tega: Uspešno se more Zadružni štvo širiti le tam, kjer vlada izobrazba in kjer ni delavstvo priklenjeno v spone alkoholizma. Brez izobrazbe ni mogoča zadružna Zavednost in disci-plina. Kmetske nabavne in prodajne zadruge. Rekli smo, da so se po zgledu zadruge ročdalskih pionirjev razvile konsumne zadruge med delavstvom po vsem svetu. Prav s pomočjo tega zadružništva je zrastla tudi delavska zavest do one moči, ki jo danes občudujemo pri delavstvu v raznih naprednih zapadnih deželah. Zelo razumljivo! je, da so po zgledu delavstva tudi razni obrtniki začeli s svojimi nakupovalnimi in prodajnimi zadrugam! in da je tudi med kmetsko ljudstvo prišla misel o konsumni zadrugi odnosno o nabavni in prodajni zadrugi. Kmetijske nabavne in prodajne zadruge so zadruge kmetov z namenom, da potom njih skupno nabavijajo potrebščine za svoje gospodarstvo in gospodinjstvo in da skupno vnovčujejo svojo pridelke. Navadno so torej obenem tudi konsumne zadruge, kar skupno nabavljajo predmete kakor razne življenj ske potrebščine, ki se ne pridelajo doma in te prodajajo svojim članom. Prav te kmetijske zadruge, ki so obenem konsumne zadruge, so pri nas na kmetih zatrle blagovno oderuštvo in pripomogle do tega, da pride naš kmet danes tudi tam, kjer so solidni trgovci do blaga po primernih cenah in se [ Kristus izprašuje. Moje ljudstvo, kaj sem ti storil, ali s čim sem te užalostil? Odgovori mi! Ker sem te izpeljal iz egiptovske dežele — si svojemu Odrešeniku pripravilo križ! Moje ljudstvo, kaj sem ti storil, ali s čim sem te užalostil ? Odgovori mi! Ker sem te štirideset let vodil po puščavi in te hranil z mano pa te slednjič privedel v prelepo deželo — si svojemu Odrešeniku pripravilo križ! Moje ljudstvo, kaj sem ti storil, ali s čim sem te užalostil? Odgovori mi! Kaj bi ti bil moral še storiti, pa nisem storil? Negoval sem te kakor svoj najlepši vinograd — ti pa si postalo moja grenkoba; s kisom si mi gasilo žejo in s sulico si prebodlo stran svojemu Odrešeniku! Moje ljudstvo, kaj sem ti storil, ali s čim sem te užaloslil? Odgovori mi? Zaradi tebe sem z bičem udaril Egipet in vse njegove prvorojence — ti pa si me dalo bičali Moje ljudstvo, kaj sem ti storil, ali s čim sem te užalostil ? Odgovori mi! Izpeljal sem te iz Egípta in v Rde- čem morju potopil faraona — ti pa si me izročilo velikim duhovnikom! Moje ljudstvo, kaj sem ti storil, ali s čim sem te užalostil? Odgovori mi)! Pred teboj sem odprl morje — ti pa si s sulico odprlo mojo stran! Moje ljudstvo, kaj sem ti storil, ali s čim sem te užalostil? Odgovori mi! V oblačnem stebru sem šel pred teboj — ti pa si me odvedlo pred Pilatovo sodno palačo! Moje ljudstvo, kaj sem ti storil, ali s čim sem te užalostil? Odgovori mi! V puščavi sem te hranil z mano — ti pa si me bilo z biči in pestmi! Moje ljudstvo, kaj sem ti storil, ali s čim sem te užalostil? Odgovori mi! Napojil sem te z rešilno vodo iz skale — ti pa si meni dalo piti žolča in kisa! Moje ljudstvo, kaj sem ti storil, ali s čim sem te užalostil? Odgovori mi! Zaradi tebe sem udaril kananejske kralje — ti pa si me s trsom bilo po glavi! Moje ljudstvo, kaj sem ti storil, ali s čim sem te užalostil? Odgovori mi! Dal sem ti kraljevsko žezlo — ti pa si mi delo na glavo trnjevo krono ! Moje ljudstvo, kaj sem ti storil, ali s čim sem te užalostil? Odgovori mi! Kako visoko sem te povzdignil in in odlikoval — ti pa si me obesilo j na lesen križ! Moje ljudstvo, moje ljudstvo, kaj sem ti storil ali s čim sem te užaló stil? odgovori mi! . ... kaj bi ti bil moral še storiti, pa ti nisem storil? Iz latinščine: J. O. Kristusovo in kristja-novo trpljenje. I. Kristusovo trpljenje. „Kalvarijaˮ je nekdo nažval svojo dramo, ki jo je napisal po vtisih in spominih svetovne vojne. Poznamo samo eno Kalvarije, ki je svetovnega pomena: Kristusovo Kalvarijo. Kdor hoče imeti pravo podobo Kristusovo, je ne sme gledati brez njegovih ran. „0, nespametni Gančani, kdo vas je začaral, vas, pred katerih očmi je bil Jezus Kristus poprej naslikan kot križani? (Gal: 3, 1.) Apostoli so hoteli vse prej vedeti nego to, da bo moral njih čudodelni 30. aprila 1933. POMOČ 3. mu ni treba bati óderuštva, ki je včasih vladalo. Posebej pa hočemo tu omeniti prednosti skupne nabave kmetijskih potrebščin v zadrugah. 1. Z zadružno nabavo se izloči najmanj eden skoro vedno več posrednikov in njihov dobiček. Nabavna zadrug a se namreč trudi, da nabavlja, če le mogoče potrebščine direktno od proizvodnika ozirama tovarne. Če to ne gre, pa vsaj potom svoje blagovne centrale. Tako nakupujejo zadruge potrebščine kot n..pr. umetna gnojila, galico, razna semena, stroje itd. 2. Z zadružno nabavo se je kmet osvobodil jerobstva trgovca, od, katerega je bil gospodarsko odvisen. Od trgovca ni namreč kupoval le potrebščin, ampak mu je na drügi strani tudi prodajal svoje pridelke. Ker je bil pri tej kupčiji kmet slabejši, je postajal vedno bolj odvisen. 3) Z zadružno nabavo se zasigurajo cene na debelo, zlasti če je mogoča nabava naravnost od proizvodnika. Zasluži se torej radi tega, ker se kupi na debelo obenem pa le pri tem tudi zavaruje kmet pred goljufivim blagom. Potoki zadružne nabave se najmreč tudi doseže garancija dobavitelja za kakovost blaga. Kako ja pri nas? Iz gornjega je razvidno, da so take prodajne in nakupovalne zadruge za našega kmeta velikega pomena. Tudi pri nas na Slovenskem se je storilo že mnogo dobrega in v marsikaterem kraju še imajo kmetje za svoj razvoj in napredek zahvaliti takim zadrugam. Vendar morajo reči, da so splošno pri nas še premalo razvite. Premalo je še te zavesti, da si mora tudi kmet sam sebi pomagati z združenimi močmi. Priznati pa moramo, da so združene z delom pri teh zadrugah včasih ogromne težave. Težak je že začetek. Treba je zbrati deleže, zbrati potrebni kapital za obratovanje. Težko je dobiti toliko zavednih ljudi, ki bi iz ljubezni do stvari same, novoustanovljeni zadrugi posojali, če ne vidijo poprej že uspehov. Druga ogromna težava je, da je težko dobiti dobrega poslovodjo. Mnogo zadrug je začelo delati in je bilo dovolj navdušenja, pa niso našli pravega človeka. Največja težava pa je navadno ta, da je pač v začetku veliko navdušenja med člani, da pa manjka potem vztrajnosti. Ljudje mnogokrat ne morejo razumeti pregovora, da iz malega raste veliko. Naenkrat hočejo videti velike uspehe. Teh pa ni mogoče doseči naenkrat in tako navdušenje splahne. Mnogi hočejo velik dobiček ih hočejo hitro priti do tega dobička. To pa seveda ni mogoče in tako nad zadrugo začno obupavati ali pa začno na svojo roko prodajati in kupovati mimo in preko zadruge, zgodi se, da mnogi v začetku najbolj navdušeni člani kasneje zadrugi delajo največje težave, ker niso kmalu prišli na svoj račun. Manjka torej zadružne zavednosti in smisla za disciplino. Vse te težave pa zadružnih pionirjev med našim kmetijstvom ne smejo ustrašiti. Naš kmet potrebuje zadružne prodaje in zadružnega nakupa, zato moramo postopoma priti do tega, da bo vsak naš kmet včlanjen v svoji prodaji in nabavni zadrugi. Treba za to Seveda dela in vzgoje. Tisti, ki imajo to zavest že živo v sebi, morajo skrbeti, da ta zavest pride tudi v druge. Kjer pa so le take zadruge, treba skrbeti, da njihovi člani svoje dolžnosti napram zadrugi tudi vestno izvršujejo. Kadar ima gospodinja nahod. Nahod je gotovo ena najneprijetnejših bolezni, kar jih je — Vsaj za gospodinjo. Kako naj küha kosilo in se bavi z otroki, ko pa mora imeti neprestano v rokah robec in je vsa okolica v stalni nevarnosti, da se okuži. Če si gospodinja priveže čez obraz robec ali takozvano „maskoˮ (kos blaga, ki ga privežemo čez obraz tako, da pokriva nos in usta), ji to pomaga le malo, ker se mora navzlič temu venomer vsekovati. Bolj praktično je, če si naredimo iz vate več majhnih podolgovatih svaljkov in v taknemo v vsako nosnico po enega. Vata v nosu posrka vso vlago. Menjati jo je treba na vsakih 5 do 10 minut, a med tem časom imamo mir pred robcem in vsekavanjem. Vato menjamo tako, da primerno svaljkič s svežim papirčkom (ki naj bo pripravljen) in ga nato vršemo v papirnato vrečico, ki smo jo naredili nalašč za to. Na koncu seveda vse skupaj sežgemo. Na ta način kljub nahodu lahko delamo in roke ostanejo čiste, ter jih ni treba venomer umiváti. Brez skrbi Mojster trpeti. „Ako je to tako,ˮ si je mislil najnevernejši med njimi, „nima zame več pomena, da bi bil njegov učenec. Ena sramota bö zamé manj, ali vsaj manjša, če prej odstopim od njega. Mučno je : v takem pričakovanju biti navezao na takega mojstra. Najbolje da sam pospešim čas njegovega trpljenja.ˮ Kar more zadeti človeško telo muk in bolečin, vse je trpel Kristus;, kar more prití grenkosti in bridkosti čez človeško srce, vse je do vrha napolnilo Gospodovo dušo, Kdo je kdaj vidél in skusil večje in višje trpljenje? Križani. razodeva poseben način trpljehjá. tri okolnosti so, ki delajo njegovo trpljenje posebno veličino. Njegova molčečnost, vsevednost in brezprimerna človekoljubnost. Kristus govori pred sodniki, kadar zahteva dolžnost resnice, sicer slovesno molči. Prav ta zmagujoči molk vrže neizmerno čudovito luč na Kristusovo trpljenje. Obdolžen, osramočen in oblečen molči. Ta molk bo govoril do zadnjega dne: „In življenje je bilo luč ljudi in lüč sveti' v te trli ih tema je ni sprejem.ˮ Kristušov molk, je bila luč, sodba sodnikov jé bilá tema. Kristusovo trpljenje ni prišlo tianj nepričakováno kakor nevihta nad popotnika. Od začetka že ga je gledal pred seboj kakor nalogo ih krono svojega odrešilnega dela.Ne! Gospoda njegovi sovražniki niso preseneto in prehíteli s križem. Saj se jim je večkrat umaknil, ker njegova ura še ni prišla. Kristus je trpel vse hudo zavoljo nas, ne zavoljo lastne osebe. Hotel je nas poroditi v novo življenje; novo življenje pa se níker ne redi brez trpljenja. II. Kristjanovo trpljenje. Čudno in žalostno bi bilo, ko bi Kristuš našemu trplenju ne dal novega pomena in namena. V namenu Kristusovoga trpljenja je že rešeno vprašanje našega trpljenja. Dva greste po križevem potu: Kristus in kristjan. Dva križa sé svetite V zarji zmage: Kristusov in naši Tako torej1: krištjan mora sprejeti slehernö krivico ittólče kakor križ ná svojé rame. Vernik sé mora zadovoljiti z vsako stisko in svojim otrokom! za doto izročati križ in za dedščino suženjske verige? Ne, ne! Nikakor, ni- koli ne tako l Apostol narodov, ki noče o ničemeí drugem slišati kakor le o Križanem, piše: „Ako pá kdo svoje, in zlasti za domače, nima skrbi, je vero zataji! ih je hüjši od nevernih.ˮ Vendar, ko bi pregnali iz življenja vso krivico, bi še vseeno ne pregnali križa. Na našem življenskem potu bodo pač ležali in ostali kamni do konca. Kdor se hoče izogniti enemu, zadene v drugega. Trpljenje nas pribíižuje Kristusu in naš z njim združuje. Kristusove bolečine se nadaljüjejo v naših bolečinah in naše rane odsevajo v njegovih ranah. Vsi trpeči so si sorodni, so si dvakrat bratje v Kristusu. Tla, na katerih je stal trpih ali ležal bolnik, so posvečena in orošena z roso najlepšega blagoslova. Druga Kalvarija, Drugi Kristus! Cerkev ne premišljuje samo „brid-kega trpljenja Kristusovegaˮ, marveč poveličuje „blaženo trpljenje Kristusovoˮ. S slovesno pesmijo nam na veliki petek odkriva sveti križ. Trpeljenje ima tudi svojo belo stran. Pravični in Usmiljeni Bog ga ne bi poslal, če bi ga nám ne hotel obrniti v dobro. Prvo in naravno dobro trpljenja je 4. POMOČ 30. aprila 1933. se lotimo kuhanja ali nege otrok, saj ni več nevarnosti, da bi zbolela vsa družina na neprijetnem nahodu. Š. H. Olje v prehrani. Olje je najlažje prebavljiva in za našo hrano sploh najprimernejša vrsta maščobe. Po raznih dobrih lastnostih presega vse druge, posebno še svinjsko mast. Olje pri nas v kuhinji mnogo premalo uporabljamo in to morda vprav zaradi tega, ker ga mnogi ne marajo, oziroma, pravijo, da ne prenesejo njegovega okusa in duha. Drugi zopet trdijo, da so jedi, ki so pripravljene z oljem, namesto z mastjo ali s surovim maslom, premastne, manj okusne, da je taka kuha dražja itd. Vendar ni tako. Jedi, pripravljene na olju, nikakor ne zaostajajo za onimi, ki so zabeljene z maslom ali mastjo. Ne samo to, da so prav tako okusne, ampak so za človeško hrano prikladnejše in koristnejše za zdravje, kar je gotovo vredno upoštevanja. Drugod ne delajo z oljem samo solate, temveč tudi juhe, zelenjad, ki jo dušijo ali cvro, krompir itd. Uporabljajo ga pa tudi za razne vrste testa, na pr. za kvašeno in krhko testo. Kvašeno testo, ki smo ga naredili z oljem (namesto z maslom), da prav izvrstne potice in druge kvašene izdelke, ki ostanejo tudi zelo dolgo časa sveži in sočnati. Najboljše, to je največ vredno je čisto naravno, mrzlo stisnjeno (sprešano) olivno olje. Kdor bi ga res ne prenesel, lahko uživa druge vrste, ki so brez posebnega okusa in duha, na pr. olje iz zemeljskih orehov (četudi so kislinotvorni). Tako uporabljamo lahko povsod namesto masti ali masla. Trditev, da so jedi, napravljene z oljem, bolj mastne kot sicer, ni resnična. Olje ima namreč lastnost, da se zelo segreje, potemni, a se ne prižge; čim-bolj vroča pa je maščoba, tem manj prodre v živilo, ki ga v njej pripravljamo. Medtem ko je v maslu še 10 do 15% vode, je v olju do 99 8% maščobe, torej skoraj nobene vode več. Čim več pa je vode v maščobi, tem dalj časa rabi, da se razbeli, kajti voda, ki je v njej, mora izhlapeti, preden se mast dovolj razgreje. Ko pride živilo v vroče olje, takoj zakrkne beljakovina na površju; ta plast ne prepüšča potem več maščobe v notranjost. Nekatere gospodinje delajo skoraj vse jedi z oljem in še posebno rade cvro. Pravijo namreč, da je crenje v olju štedljivejše nego pa z mastjo. Če hočejo creti v olju večje kose živil, kakor na pr. krompir, zelenjad (zeleno, karfijolo) ali pa meso, tedaj je to v veliki vročini naenkrat mehko od vseh strani ter se tako porabi manj maščobe, nego pri pečenju v plitvih ponvah z malo masti. Olje pa tudi ni dražje kakor druge masti. Danes velja 1 liter olja manj kakor pa 1 kg masti, v rabi pa je še štedljivejše. Ne moremo pa ga glede cene primerjati s presnirn maslom, ki je precej dražje. Sedaj, ko še ni sveže zelenjadi, nam da krompir, zélena, pesa, pa tudi druga korenasta zelenjad, dušena ali ocvrta v olju, prav izvrstne jedi, vsaj tu in tam za spremembo. spoznanje, ki pride po njem in v njem in z njim. Kdor je kaj izkusil, tudi nekaj ve. Trpljenje je najboljša šola, križ je najmočnejša knjiga. Kdor ni veliko topel, mu ne moreš veliko zaupali. Trpljenje skriva v sebi sladko jedro, ki je nadnaravno. Kako to? Nepotrebno in težko vprašanje! Kako nastaja iz trohljivega semena na polju stoterni sad? Ne vemo! Toda tako je s semenom in podobno je s trpljenjem. „Preobilno je moje veselje pri vsej naši nadlogi!ˮ Ali se mar apostol Pavel moti? Glasbenik Chopin si pri-tiska križ na blede ustnice: „Zdaj sem pri studencu vse sreče !ˮ Ali se šali? Po naši lepi zemlji so postavljeni križi navadno na solčnih in strmih krajih. Kdor stopi pod križ, stopi pod solnce. Ko bi mogli govoriti vsi ti križi na razpotjih! Koliko tolažbe so že vlili v žalostna srca. „To je res lepa igra!ˮ je rekla preprosta žena, ko je videla Finžgarjev igrokaz „Naša kriˮ. Mati, zakaj Vam je bila tako všeč? „Veste, žena pride mimo križa in vzlikne: Krište, preloži nam te težave. „ Ljudska duša zagleda takoj belo. solnčno stran trpljenja. V trpljenju dozorevajo duše kakor žito v vročem solncu. Površni in poprečni so tisti, ki niso nikoli nič posebnega trpeli. Trpljenje, požlahtni poteze na obrazu in značaju. Nekaj milega, solnčnega in sočutnega se razodeva v njih izrazu in nastopu. Nevidna sila nas vleče k njim. Leonardo da Vinci je naslikal krasno študijo za Kristusa pri zadnji večerji. Morebiti je to najlepše in naj milejše obličje Gospodovo, kar se jih je kdaj naslikao? To so neizreklivo lepe, čiste linije. Bolečina nad nehvaležno-stjo in zlobnostjo sveta je strla Gospodu srce; obličje pa sije v Prejšnji potrpljivosti in ljubezni. Pogled v to obličje in še bolj: odsev njegovega trpljenja v lastnem življenju, stori, da je človek resnejši, čistejši, svetejši. Kdo izmed odraslih je brez križa, ko ga danes čuti in nosi celo marsi-kdo izmed otrok? Nebo že poskrbi z oblaki, da ne teko nikomur samo solnčne ure. Kdor pa nima nobenega križa, naj ve Avguštinove besede: „Biti brez križa je samoposebi velik križiˮ Gospodarsko. Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto 8. aprila 1933 so pripeljali 35 komadov zaklanih svinj; cene: svinjsko meso 12 do 13 Din, špeh 13 do 14. Kmetje so pripeljali 18 vozov sena po 70 do 75, 7 vozov kislega sena po 45 do 55, 4 voze otave po 70 do 75, 6 vozov pšenične slame po 45 do 50, 5 vozov ržene slame po 45 do 50, 17 vreč pšenice po 175 do 2, 3 vreče rži po 1.50, 13 vreč ječmena po 1.50, 18 vreč koruze po 1.25 do 1.75, 19 vreč ovsa po 1 do 1.25, 13 vreč prosa po 1.50, 2 vreči ajde po 1.50, 14 vreč fižola po 2 do 3. 24 vozov s 126 vrečami krompirja po 0.75 do 1.50, 48 vreč čebule po 2 do 2.50. Cene česna 8 do 10, želja glave 2 do 3, jabolk 2 do 5, sliv suhih 6 do 10, orehov celih 5 do 6, orehov luščenih 22 do 24. Kokoši 327 komadov po 26 do 30, piščancov 418 komadov po 30 do 65, puranov 30 po 60 do 90, rac 6 po 20 do 30, zajcev domačih 16 po 5 do 20. Mleko 2 do 2.50, su- rovo maslo 26 do 28, čajno maslo 32 do 36, domači sir 7 do 8, kuhano maslo 32, jajca 0.40 do 0.75 Din. Mariborski svinjski sejem. Na svinjski sejem dne 7. aprila 1933. je bilo pripeljanih 178 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari, komad 100 do 120 Din, I 7 do 9 tednov stari Í50 180 Din, 3 do 4 mesece stari 250 do 380 Din; 5 do 7 mesecev stari 450 do 550 Din; 8 do 10 mesecev stari 560 do 580 Din; 1 leto stari 700 do 900 Din, 1 kg žive teže 7.50 do 8 Din; 1 kg mrtve teže 11.50 do 12 Din. Prodanih je bilo 142 svinj.| Ptujski živinski sejmi. Konjski in živinjski sejm v torek dne 4. t. m. je bil prav dobro založen. Prignanih je bilo 609 glav in sicer: 190 krav, 110 telic, 124 volov, 11 bikov in 174 konj, Pri cenah se opaža lahen pora-stek i. s. so se prodajale krave po Din 2 do 375, telice po 2.50 do 4.50, voli po 2.50 do 4, biki po 2.50 do 3.50, konji po kakovosti od 600 do 3.500 Din. Prodano je bilo vsega skupaj 201 glava. Svinjski sejem v sredo 5, aprila je bil razmeroma dobro založen. Prignano je bilo 275 svinj, prodano pa 95. Cene so bile iste kakor pri zadnjem sejmu. Širite „Pomočˮ