LETO XVI., ŠTEV. 45
SLOVENSKI
Izdaja časopisno-založntSko podjetje SZDL «Naj task. — Direktor:	Radi Janhuba — Odgovorni urednik:	Sergej
Vošnjak — Tiska tiskarna «Slov. poročevalca« — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-526 — Uprava Ljubljana. Tomšičeva 5/II-, telefon 23-322 do 23-526 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-836, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 — Poštni predal 23 — Tekoči račun Narodne banke 601-.T.-1S3 Mesečna naročnina 200 din
LJUBLJANA, SREDA, 23. FEBRUARJA 1955
PRVA IZDAJA
Cena 10 fltt
STANE KAVČIČ
Kratkovidne trditve in napačni računi
Dosedanje diskusije in priprave za nov sistem nagrajevanja v gospodarstvu slabo in počasi napredujejo. Če se ima pred očmi nezadovoljstvo delovnih kolektivov' zaradi plačnih sistemov zadnjih lei, se moramo temu dejstvu čuditi. Pričakovati bi bilo, da bodo delovni kolektivi z največjo vnemo začeli konkretizirati nov način nagrajevanja, saj se z njim začenja razvozlavati gordijski vozel našega gospodarstva — nagrajevanje po učinku — to se pravù: vsak po svojih sposobnostih — vsakemu po njegovih zaslugah! Da temu ni tako in da se dosedanje delo ne vrši tako, kot bi bilo potrebno in predvsem za delavce koristno, je iskati vzroke predvsem v nekaterih nepravilnih trditvah in napačnih računih, ki se pojavljajo pri obravnavanja tega problema. — Oglejmo si nekatere od njih!
Razumljivo, da predvideni plačilni sistem ni brez napak in pomanjkljivosti. On ni idealen v tem smisiu, da bi reševal in do kraja rešil vse probleme zamotanega področja, ki ga predstavlja nagrajevanje delavcev in nameščencev v gospodarstvu. Zaradi tega pa seveda ne kaže odklanjati tega sistema v celoti in zavzeti do njega odklonimo staiišče, kar delajo, odnosno poizkušajo nekateri deiati. Napihovati gotova nerešena vprašanja, prerokovati vse najsiabše možnosti in plavati v visokih filo-filozofsko-teorctičnih formulah po vzrocu enačb: če, ako, ko itd,, vse to je objektivno vzeto v sedanji situaciji direktna podpora administrativnemu konceptu, ki želi centralno odrejati plačni fond. Posledice takih teženj poznamo, čutimo in prenašamo. Zato je nesmiselno biti že vnaprej rezerviran in pesimističen! Tak odnos izraža prikrito upanje, da se vrnemo nazaj ali pa izven časovne in prostorne in zato nerealne želje o tem, da gremo naprej.
Pri načelni opredelitvi do novega sistema nagrajevanja je treba izhajati iz tega, da mi z njim prvič zapuščamo administrativne in nravnilovske osnove. Zapuščamo administrativni sistem in prihajamo k socialističnemu! Prihajamo, pravim, ker napravljen je šele prvi korak, prvi poizkus, ki bo kot tak doživel nešteto sprememb, izboljšanj in izmenjav. Toda kvaliteten prelom je napravljen. Nazaj k administrativni osnovi se ne bomo vračali, razen seveda, če ne bodo delovni kolektivi s svojimi napačnimi računi in nepravilnimi težnjami prisilili odgovorne državne organe k takim administrativnim uredbam. Sicer pa je s tem padla ena poslednjih administrativnih ograj novega ekonomskega sistema in delavskega samoupravljanja. Nič ni lažjega kot biti črnogledi prerok, ko se na novih področjih začenja z novimi družbenimi normami in odnosi. Toda naloga zavestnega borca za socializem je, da zlasti tedaj, ko na posameznih področjih družbenih odnosov prihaja do kvalitetnih sprememb — in tako kvalitetno spremembo predstavlja tudi nov način nagrajevanja — do sprememb, ki jih zahteva in vsiljuje družbeni razvoj, da se postavi na čelo tega razvoja, ne pa da postane cokla in zavora. Dosedaj so se določale plače v gospodarstvu na administrativni osnovi, ki je sicer dopuščala večje ali manjše možnosti stimulacije. Sedaj postavljamo socialistično osnovo, katere pravilo je nagrajevanje po nčinka s širokimi možnostmi stimulacije za vsakogar. To socialistično osnovo je-treba sprejeti, pozdraviti in rekel bi — verovati vanjo! Njene konkretne oblike, mehanizem, podrobnosti in načini se lahko menjajo in se bodo menjavali. Toda to je predvsem stvar prakse, pozitivnih in negativnih praktičnih izkušenj, to je torej naloga, ki jo bomo reševali v bodočnosti. Sedaj se bije bitka za to, da ne samo z uredbo, ampak tudi s prakso, s praktično uporabo za vedno pošljemo administrativni način nagrajevanja v zgodovino in da ga nadomestimo s socialističnim, k! je tako v interesu skupnosti, kakor tudi vsakogar, ki je dovolj pošten, delaven in zaveden, da ne želi živeti na tuj račun. S tega stališča je torej potrebno motriti sedanje priprave za nov način nagrajevanja, omenjenim spoznanjem pa kuže zavzeti primerno stališče in odnos. To pa pomeni, da morajo predvsem dobri delavci in strokovnjaki.
mjoem&c
Skupne komisije zvezne skupščine ln izvršnega sveta
dobri kolektivi in sposobni posamezniki, politično razgledani in ekonomsko izobraženi tovariši biti glavni zagovorniki in tolmači navedene politično-ekonomske spremembe v našem gospodarstvu.
Zelo pogosto je slišati tudi očitek, da je nov sistem zato slab, ker sloni na različnih osnovah, rravijo, da zato, ker je vsako podjetje vezano na svoj lanski obračunski plačni skiad, le-ta pa je bil različen; včasih brez zasluge podjetja zelo ugoden, drugje ne po krivdi podjetja neugoden, pa so sedaj podjetja v neenakem položaju, odnosno slartajo pod neenakimi pogoji. Ne da se tajiti, nekaj resnice je v teh trditvah. Toda stvari je treba gledati realno! Imamo kakšen drug izhod iz položaja? Zaenkrat ne! Se bodo stvari izboljšale, če bomo objokovali to neenakost? Ni upanja! Administrativno odrejanje plač pomeni neenakost, zato ker je dober delavec prav tako plačan kot slab. Najbolj krivičen in najmanj stimulativen je tisti način nagrajevanja, ki daje za enako delo enako plačo brez razlike za dejansko storilnost in kvaliteto. In taki načini so bili več ali manj vsi dosedanji. Cilj je treba imeti pred očmi, ne samo trenutno stanje. Ne dela se na tem, da se uvedejo neenaki pogoji (ker ti že obstoje), ampak na tem, da se ti neenaki pogoji odpravijo.
Nekatere zelo moti, da bosta dve podjetji začeli z različnimi osnovami, ne moti pa jih, da dva delavca, v istem podjetju, pri istem delu in pri istem stroju delata že več let pod neenakimi pogoji, ki se odražajo v tem, da prejemata isto plačo, čeprav dela eden pridno in kvalitetno, drugi pa postopa in »fuša«! Stvari se jc treba lotiti postopoma in od spodaj navzgor. Urediti je treba najprej podjetje, izravnati odnose med delavci v istem podjejju, pri istem delu in na istem delovnem mestu in to tako, da bo tisti, ki več naredi tndi več dobil. To je sedaj glavni problem in tu se začenja socialistično nagrajevanje. In to uredba omogoča in zahteva. Kadar pa bodo stvari urejene v podjetju, tedaj bo pa možno načeti diskusijo o različnih pogojih in o različnih normah v podjetjih. Delavci bodo sami postavili vprašanje, zakaj so pri vas nižje norme kot pri nas? Zakaj pri vas več zaslužile kót pri nas, čeprav mi več naredimo kot vi?! Tedaj se bo pa kmalu pokazalo kako kdo dela in gospodari. Toda vse to je stvar bodočih diskusij. Smer razvoja pa je jasna. Nobeno podjetje ne bo moglo dolgo časa zagovarjati visokih zaslužkov pri slabem delu, kakor bo tudi vsak delovni kolektiv upravičeno postavil zahtevo po večjem zaslužku ob višjih normah. Pri tem pa je — in bo treba — upoštevati določene ekonomske, družbene, zgodovinske prilike, pogoje. razmere pri tako imenovanih naprednih kot zaostalih, razvitih kakor tudi nerazvitih.
Nič ni danes bolj neumestno, politično škodljivo in ostankom birokratizma dobrodošlo, kot razne diskusije izven časa, prostora, določenih materialnih, političnih in družbenih odnosov naše socialistične skupnosti. In na žalost je predvsem teh in takih diskusij zadnje čase precej in preveč. To velja tako za tiste, ki sede na sprednjem in tudi za tiste, ki so na zadnjem koncu našega socialističnega voza. In predvsem to mentaliteto in miselnost izražajo pomisleki glede neenakosti podjetij in s tem povezani dvomi v uspešnost sedanjega dela. Določenih materialnih odnosov in Iz njih izvirajočih razlik ni mogoče odstraniti z t uredbo ali resolucijo! Njih odstrani in izravna ali spremeni določen razvoj, ki pa zahteva časa in sil! Pravilni socialistični sistem nagrajevanja po učinku je eden glavnih usmerjevalcev in regulatorjev socialistične družbe, njene ekonomike in njenega razvoja, ki postopoma odpravlja določene razlike, absurde, anomalije in nasprotja kapitalistične preteklosti in prvih dni socialistične graditve.
Med delavci se zelo mnogo govori o tem, da se bodo povišale plače. Nekateri mislijo, da se bodo plače povišale kar same od sejte, odnosno pričakuje se, da je to predvsem odvisno od spretnosti in iznajdljivosti in mogoče tudi od socialističnega prepričanja komisije za tarifne postavke in drugih organov, ki
(Nadaljevanje na 2. strani) _
Beograd, 22. febr. Skupne komisije zvezne ljudske skupščine in zveznega izvršnega sveta imajo te dni prve seje, na katerih ugotavljajo probleme, ki jih je treba proučiti. Tri komisije so že imele seje: komisija za predpise o razdelitvi družbenega dohodka, komisija za predpise o kreditnem in bančnem sistemu in komisija za predpise o organizaciji državne uprave in uslužbenskem sistemu.
Kakor je bilo že javljeno, je ustanovljenih 12 skupnih komisij, v katerih je okoli 150 ljudskih poslancev. V vsaki komisiji je tudi po en višji uslužbenec zvezne uprave, ki opravlja posle sekretarja.
Skupnim komisijam pripisujejo v skupščinskih krogih velik pomen. Kakor poudarjajo, imajo te komisije namen proučevati načelne zadeve iz posameznih področij naše družbene in državne ureditve ter predlagati skupščini in izvršnemu svetu osnove, na podlagi katerih bi se kasneje ob sodelovanju strokovnjakov izdelali potrebni predpisi.
V dosedanji skupščinski
praksi, pravijo skupščinski opazovalci, se je opazilo, da je zgolj zakonodajno delo toliko okupiralo vsaj nekatere odbore, da se niso mogli posebej posvetiti proučevanju takih načelnih političnih, družbenih in drugih problemov, ki zahtevajo vsestransko, kompleksno obravnavanje. Odbori za gospodarstvo so na primer napovedovali razpravo o več takih zadevah, vedno pa so prihajali novi zakonski predlogi, ki so potiskali vstran od-borove načrte. Niti zvezni izvršni svet kot glavni nosilec zakonodajne iniciative kljub vsem prizadevanjem ni mogel pravočasno pripraviti za skupščino vse, za kar se je čutila potreba v zakonodaji. V gotovi meri in tudi zaradi tega, da bi se pospešilo izvajanje zakonodajnega programa, je zvezni izvršni svet nekaj časa prakticiral, da je pošiljal skupščinskim odborom v razpravo tudi take zakonske načrte. glede katerih ni zavzel končnega stališča. Med tem je izkušnja pokazala, da so prav največ čakali na uveljavljanje takih zakonov, zaradi česar so to prakso opustili.
so začele delali
Poleg tega, da bodo načelne zadeve posebej proučevale, bodo skupne komisije pripomogle k boljšemu sodelovanju zveznega izvršnega sveta in skupščinskih odborov, v katerih se opravlja največji del skupščinske delavnosti. Tako sodelovanje je neobhodno potrebno tudi za zakonodajno delavnost in za reševanje tekočih problemov v posameznih področjih življenja. Z neposrednim stikom zveznega izvršnega sveta in skupščinskih odborov po njihovih zastopnikih v skupnih komisijah se bodo vsekakor dosegli boljši rezultati kakor p« zgolj s posredništvom poverjenikov zveznega izvršnega sveta. (Treba je pripomniti, da pooblastila poverjenikov ne presegajo okvira pojasnjevanj in obveščanj o kateremkoli zakonskem predlogu, ki je na dnevnem redu odbora). Pričakovanje boljših rezultatov temelji na naslednjem: 1. po svojih članih v skupnih komisijah, ako ne tudi po poročanju komisij, se bodo skupščinski od-
bori mogli bolj podrobno seznaniti z zamislimi, ki stoje za vsako važnejšo določbo zakonskega predloga, predloženega odborom v proučevanje; 2. mnenje odbora o zadevah, ki presegajo okvire določenega zakonskega predloga, bo lažje px> skupnih komisijah do odborov zveznega izvršnega sveta.
Diplomatska kronika
Beograd, 22. febr. (Tanjug) — Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je sprejel .danes na poslovni obisk dosedanjega ambasadorja Zvezne republike Nemčije dr. Hansa Kro-la, ki bo v prihodnjih dneh zapustil Jugoslavijo. Državni sekretar Koča Popovič je potem sprejel na protokolarni obisk poljskega ambasadorja g. Hen-riha Grohulskega.
Predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade je sprejel danes novega francoskega ambasadorja v Jugoslaviji gospoda Francoisa Cauleta,
Sodelovanje sindikatov z društvi Inženirjev in tehnikov
Faure je sprejel mandat
Zagotovil si je že podporo ljudskih republikancev, centra neodvisnih, degolavcev in demokratsko-socialne unije odpora ter upa, da bo uspel
Pariz, 22. febr. (Tanjug). Potem ko se je posvetoval z vrsto francoskih političnih osebnosti in kljub temu, da socialistična stranka noče stopiti v vlado in ga podpreti pri in-vestituri, je radikalni socialist Edgar Faure obvestil predsednika republike Renéja Co-tyja, da sprejema mandat za sestavo vlade. Istočasno je Faure začel s posvetovanji glede izbire oseb za posamezne resore.
Sklep socialistov, da ne bodo stopili v nobeno vlado, ki ne bi sprejela njihovega minimalnega programa in da take vlade ne bodo podpirali, ni
Konferenca UNESCO o vzrokih smrti
Pariz, 22. febr. (AFP) Pod pokroviteljstvom UNESCO se je včeraj začela mednarodna konferenca, katere se udeležujejo delegati 20 držav. Konferenca je posvečena reviziji statistike od razširjanja raznih bolezni in o vzrokih smrti. Ta konferenca je bila sklicana zaradi tega, ker v zaostalih državah sploh ni nobene statistike o vzrokih smrti. To velja za 35 odstotkov teritorija Afrike, za 40 odstotkov Južne in Severne Amerike, za 70 odstotkov Azije, za 15 odstotkov Oceanije in za blizu 80 odstotkov Evrope.
Po statistiki Svetovne zdravstvene organizacije umre na vsem svetu na leto povprečno od 70 do 80 milijonov ljudi in če bi bila povsod dobro organizirana zdravstvena služba, ki bi imela za svoje delovanje na razpolago vse potrebne podatke, bi po mnenju strokovnjakov UNICEF ostalo pri življenju vsako leto nad 40 milijonov ljudi.
Nevarnost poplav v Srbiji še ni minila
Beograd, 22. febr. Po jutranjem poročilu zvezne hidrometeorološke službe Velika Morava niže od Ćuprije še vedno narašča in je pri ljubičevskem mostu dosegla višino 645 cm (7 cm več kakor kadarkoli v zadnjih 30 letih). Tu je položaj še vedno zelo kritičen in grozi nevarnost poplave. V požarevskem okraju so mobilizirali prebivalstvo, enote JLA pa so v pripravljenosti. Pričakujejo, da bo okoli polnoči dosegla voda pri ljubi-čevskem mostu višino 670 cm nad normalo. Jutri dopoldne bo voda polagoma začela upadati.
Uprava za ceste LR Srbije je davi objavila, da je promet na cestah Beograd - Požarevac in Požarevac - Petrovac pri Velikem selu otežkočen za potniške avtomobile. Čez most nad Des-potovico na cesti Kragujevac -Milanovac morejo voziti samo vozila, težka do 3 ton.
preveč presenetil političnih opazovalcev. Tak sklep je bilo pričakovati, ker so podobno ponudbo odklonili z isto obrazložitvijo vuidi dosedanjemu predsedniku vlade Pierru Mendèsu-Franceu, katerega program je bil znatno bližji njihovemu. Da pa jim ne bi očitali, da se sistematično umikajo v opozicijo in da s tem otežujejo reševanje velikih vprašanj, ki ne dopuščajo odlašanja, so socialisti sklenili, da bodo posebej sklepali o vsakem pomembnejšem vprašanju, ki bo v pretresu, kar je naletelo na ugoden odmev pri vseh strankah, ki so obljubile stopiti v vlado.
Edgar Faure lahko za trdno računa, da bo njegova investitura odobrena, ker si je zagotovil podporo svoje, t. j. ra-dikalno-socialistične stranke, ljudskih republikancev, centra neodvisnih, degolovcev in demokratsko-socialne unije odpora. Strah ljudskih republikancev, da bi v primeru Fau-reovega neuspeha mandat spet dobil Antoine Pinay, kar si posebno želijo prijatelji Men-dès-Francea, in pa zaupanje, ki ga Faure uživa pri neodvisnih, mu zagotavljata močno podporo v narodni skupščini. Razen tega naj bi tudi spretna razdelitev ministrskih resorov, ki jo predvideva Faure, pripomogla, da ne bi prišlo do kakih iznenadenj med strankami večine, ki jo ustvarja.
Faure je še sporočil, da bo poleg predsedstva vlade sprejel tudi resor za zunanje zadeve, ki ga je imel že v Men-dès-Franceovi vladi. Faure je namreč vedno poskušal ublažiti in izenačiti različna stališča za časa spora okrog zahodnoevropske zveze. Radikali hočejo ministrstvo za notranje zadeve, ki ga bo verjetno dobil njihov član Maurice Bo-urges-Mounury. Finančno ministrstvo bo verjetno dobil Pierre Pflimlin, voditelj ljud-sko-republikanskega gibanja. Pričakujejo, da bo ta stranka dobila tudi mipistrstvo za pravosodje, za katerega sta kandidata Robert Lecour in Pier-re-Henri Teitgen. Ministrstvo za obrambo bi utegnil dobiti kak socialni republikanec, verjetno general Pierre König ali Jacques Chaban-Delmas. ki je bil minister že v Mendès-Franceovi vladi.
Faure je povedal, da misli
ATENE, 22. febr. (Reuter). Prebivalci grškega naselja Volos, 160 km severno ođ Aten, so preživeli preteklo noč na prostem v strahu pred novimi potresi. Močan potres Je pozno sinoči porušil mnoge stavbe v tem mesteca. Skupna škoda še ni določena, pogrešajo enega človeka.
ustanoviti položaj podpredsednika vlade in kaže, da ga bo ponudil voditelju neodvisnih Antoinu Pinayu. Tudi resor za tuniška in maroška vprašanja bodo verjetno dobili neodvisni.
Faure je sklenil, da bo 2^h-teval glasovanje o investituri jutri dopoldne.
Pariz, 22. febr. (AFP). Glavni odbor in parlamentarna skupina socialnih republikancev (bivši degolisti) sta sklenila, da bo stranka sodelovala v vladi, ki jo sestavlja Edgar Faure. Sklep je bil sprejet s 87 glasovi proti 35, ki so se vzdržali glasovanja.
PARIZ, 22. febr. (AFP) Seja francoske skupščine, na kateri bo Edgar Faure prečital vladno deklaracijo, je sklicana za jutri ob desetih dopoldne.
Ljubljana, 22. febr. Danes je bila seja predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki so se je udeležili tudi predstavniki Zveze društev inženirjev in tehnikov. Na seji so obravnavali probleme sodelovanja sindikatov in DIT.
V uvodu je predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Janko Rudolf nakazal potrebe po poglobitvi sodelovanja obeh organizacij, ki ga zahteva družbeno upravljanje. Poudaril je tudi odnose med visokokvalificiranimi strokovnjaki do delavcev in odnosov med kvalificiranimi in pol-kvalificiranimi delavci ter organi družbenega upravljanja. Marsikje so namreč pripeti, da nimajo posamezni tovariši iz vrst tehnične inteligence pravilnih prijemov v odnosih do delavca. Marsikdo nima dovolj čuta za pristni človeški odnos do delavca, pa naj si bo to v samem delovnem proces« ali pa, kadar se srečujejo v organih družbenega upravljanja ali kje drugje. Take odnose bo treba spremeniti, ker je treba upoštevati, da preprost delavec vsakega človeka, posebno pa strokovnjaka ocenjuje po tem, koliko zna na svojem delovnem mestu delavcu pomagati in koliko obvlada svoje delo.
Jože Jurač je orisal težave, s katerimi se borijo grafičarji.
Razgovori o zaplenjenem nemškem in japonskem premoženju
Washington, 22. febr. (AP) — Ameriški predstavniki so danes objavili, da je vlada ZDA pripravljena v kratkem začeti razgovore za rešitev vprašanja japonskega premoženja, ki je bilo zaplenjeno med drugo svetovno vojno. Vrednost tega zaplenjenega premoženja cenijo na okoli 60 milijonov dolarjev. Predstavniki ZDA so naznanili japonski ambasadi v Washingtonu, da se bodo začeli razgovori o odškodnini za to premoženje takoj, ko bodo končani podobni razgovori, ki jih imajo ZDA sedaj z Zahodno Nemčijo zaradi zaplembe nemškega premoženja v ZDA v vrednosti okoli 350 milijonov dolarjev.
Japonska se je zavzela za vrnitev ali za odškodnino zaple-
Jugoslovonski pravniki v Parizu
Pariz, 22. febr. (Tanjug). Delegacija jugoslovanskih pravnikov, ki je na uradnem obisku v Franciji, je bila sprejeta danes dopoldne v sekretariatu predsedstva francoske vlade. Sprejema so se udeležili med drugimi generalni direktor kabineta predsednika vlade Baude t, predsednik državnega sveta Cachin in drugi visoki državni funkcionarji ter jugoslovanski veleposlanik v Parizu Srdjan Priča.
Danes dopoldne je imel Veljko Zekovič, vodja delegacije in sekretar zveznega izvršnega sveta, v centru za mednarodno politiko predavanje o koeksistenci.
njenega premoženja že pred nekaj leti, vlada ZDA pa je razgovore odlašala, ker je izplačala ameriškim državljanom že 160 milijonov dolarjev kot odškodnino za škodo, ki so jo imeli med vojno zaradi japonske akcije. Zdaj pa je vlada ZDA pripravljena razpravljati o odškodninah za tisto japonsko premoženje, ki je bilo med vojno zaplenjeno v ZDA.
V tiskarstvu so tehniki, ki so izšli kot kvalificirani delavci, katerim pa manjka povezanosti. Tiskarstvo se bori s težavami zaradi zaostalosti obratnih sredstev. Čeprav je naša industrija zelo razvita, moramo nadomestne dele za tiskarske stroje uvažati in nastaja v tiskarnah marsikdaj zastoj. Tiskarji se pritožujejo, da je tehnični tisk močno zapostavljen. Če bi bila povezanost med DIT in grafičnim sindikatom, bi bilo v marsičem pomagano našim tiskarnam in bi potem grafičarji imeli gotovo večji uspeh.
V razpravi je bilo mnogo govora tudi o strokovnih šolah in učnem programu. Ugotovljeno je, da je splošni učni program vajencev v veliki meri tak, da ne koristi vajencem na njihovem delovnem mestu. Mar-sikak predmet je močno oddaljen od vsebine njegovega bodočega poklica in ga bo treba prilagoditi tako, da bo čim bolj približan stroki.
Razprave se je udeležil tudi Mavricij Bote, ki je poudaril, da je zbližanje med ročnim in umskim delom eden glavnih smotrov bodočega sodelovanja med sindikati in DIT. Rekel je tudi, da je treba povečati razpon med kvalificiranimi in nekvalificiranimi delavci, kakor tudi med polkvalificiranimi in nekvalificiranimi delavci. Omenil je, da je na terenu občutno pomanjkanje strokovnega kadra, čemur je morda vzrok med drugim tudi v nepravilnem sistemu štipendiranja in pri dodeljevanju otroških doklad. In da bi bik) morda dobro, če bi komune iz svojega področja dirigirale ljudi v visoke šole. Te bodo tudi najbolj vedele, koliko kadra potrebujejo za svoja področja.
Ob koncu razprave so sestavili komisijo, ki bo na podlagi predlogov, podanih v razpravi, izdelala skupno resolucijo, kot osnovo za nadaljnje sodelovanje med sindikati in društvi inženirjev in tehnikov.
VREME
Napoved za sredo: Pretežno lepo vreme, od časa do časa krajevne pooblačitve. Temperatura ponoči med 0 in —5. v višjih legah in v vzhodni Sloveniji do —10, podnevi do 5. na Primorskem med 5 in 10 stopinj.
Snežne razmere:	Komna 120,
koča pri Triglavskih jezerih 130, Vršič 110. Tamar 65, Kranjska gora 55, Planica 38. Pokljuka 45, Krvavec 57, Korošica 200, Mozirska koča 33, Celjska koča 28, Ljubljana 18 Jezersko 30, Slovenj Gradec 19, Maribor 25, Murska Sobota 14, Celje 11, Novo mesto I in Postojna 22 cm,	.
m
ШШ
Naši smučarji in posebno še gosti nei v zimskih turističnih postojankah so že skoraj popolnoma obupali nad letošnjo zimo in cela za letošnji planiški teden je slabo kazalo. Končno pa je le zapadlo toliko snega, da bodo lah ko vsi prišli na svoj račun. (Na Sliki zasnežena Komna, ena izmed najbolj priljubljenih smučarskih postojank).
i sh. I SLOVENSKI POBOCEVfiLEC 8т. 45 — м. februarja 1955
STME KAVČIČ
MovittoE trditve in napačni računi
(Nadaljevanje • L strani)	hova storilnost manjša, ker se
se ukvarjajo s temi problemi. moraia vrìùgoditl novim razme-Ta pričakovanja lahko postanejo.	^««^ “ovenin de1®
če so nepravilno usmerjena,
glavni sovražnik socialističnega
nagrajevanja po dejanskih zaslugah in storilnosti. Vzdrževati take, sicer vsakomur potrebne želje na takih osnovah, pomeni neodgovorno poigravanje z ognjem, ki se lahko zelo hitro razgori v požar s težkimi političnimi in ekonomskimi posledicami. Ce se te želje in pričakovanja po večjem zaslužku ne preusmeri tja, kjer je odgovor na to vprašanje — to se pravi k produkciji — tedaj bo sledilo razočaranje, nerazpoloženje in nezadovoljstvo. Vprašanje in pričakovanje številka ena se glasi: ali se bo povečala storilnost in produkcija. Ce se bo povečala, in možno, potrebno in koristne je, da se poveča, tedaj se bodo povečale tudi plače! Ce bo narobe — in to je od delovnih kolektivov odvisno — bo narobe tudi s plačami. Taka je realnost in take so prognoze!
Verjetno nikdar dosedaj niso bili delovni kolektivi pred tako nevarnostjo, da se zaračunajo in zašpekulirajo, kot sedaj. Računi in poizkusi, da se postavijo čim nižje norme, norme z »rezervami«, in da se obidejo predpisi, pomenijo žagati vejo, na kateri sedimo. Padec bo nepričakovan in neprijeten! Skrajna posledica takih prizadevanj in napač 'h računov je jasna! Ne višje plače in izboljšani standard, ampak nove ekonomske težave, padec standarda in zmaga tistih birokratskih sil, ki ne žele socialističnega nagrajevanja, ampak administrativno določanje plačnih fondov. Nujni bodo posegi v plačne fonde, retroaktivne mere, blokade itd., vse z opravičenim namenom, da se zagotovi osnovno ravnotežje med kupnimi in blagovnimi fondi. S tem bo otežkočen nadaljnji razvoj in izpopolnitev ekonomskega sistema v celoti. Oživele in okrepile se bodo birokratske tendence. Med delavci bo nezadovoljstvo in kritika. Čutili se bodo prevarani in opeharjeni, čeprav bi dejansko oni prevarali samega sebe. Padel bo delavni elan. kar vse bo zopet zadelo predvsem delovnega človeka. Delovni kolektivi, delavski razred ima torej tudi v tem pogledu svojo usodo in svej kos kruha v svojih rokah. Ce bo zmagala pravilna in trezna presoja, če bo zmagala orientacija k storilnosti in produkciji — tedaj bo šlo vse naprej — standard in vse ostalo Ce bi zmagali zgrešeni računi, oportunizem, demagogija in manipulacije — tedaj se bomo vračali nazaj. Posledice takega vračanja bodo najtežje za delavce! Tako se glasi alternativa!
Mogoče bi kdo dejal, da so take alternative preveč osebne, češ z glavo skozi zid ne gre! Poglejmo torej v kakšnih splošnih PGgojih se postavljajo omenjene naloge in možnosti. Ce hočemo to ugotoviti, je treba odgovoriti samo na sledeče vprašanje: ali je možno povečati storilnost in produkcijo! Da! Možno in potrebno. To nam narekujejo in omogočajo sledeči pogoji:
1.	Vsa povojna leta so se vlagala velika sredstva v povečanje proizvodnih kapacitet. Po obsegu so se zato kapacitete povečale — produkcija pa ni naraščala v skladu z njimi. Prišel je čas, da iztisnemo čimveč, ne iz ljudi, ampak predvsem iz strojev, iz proizvodnih objektov, ki še zdaleč ne dajejo tistega, kar bi lahko. Dosedaj so bila stremljenja v to. da zgradimo čimveč novega, sedaj se je treba preusmeriti v to, da iz tega kar imamo, dobimo čim več Tudi najbolje organizirana podjetja, celo z najmodernejšimi proizvodnimi sredstvi daleč zaostajajo za pov-prečki sorodnih podjetij Zapadne in Srednje Evrope v pogleda produktivnosti. Pri nas se zelo pogosto primerja standard z ta-padnimi č-žavarai: nič manj koristno bi bilo primerjati delovno storilnost med njimi in nami in to pod enakimi tehničnimi pogoji. Skratka, že površna analiza kaže, da so tu skrite velike rezerve in produkcijske možnosti
2.	V industrijo, rudarstvo in druge panoge je prišlo v zadnjih letih ogromno število novih de lavcev. predvsem iz podeželja Kakor je raznmljivo, da je nji-
je pa tudi razumljivo, da je predvsem zaradi tega dejstva možen in nujen relativno velik in hiter napredek v delovni storilnosti
3.	Vsi dosedanji načini nagrajevanja so dopuščali izredno majhne možnosti stimulacije, v kolikor niso vplivali celo kol izredno destimulativni, kakor na primer lanski, ki je destimulacijo izredno pospeševal. Spričo tega ni prišla do izraza prizadevnost posameznika; ni bila dovolj nagrajena večja iniciativa, kvaliteta, znanje, dejanska storilnost in sposobnost. Razlike med dobrim in slabim, med
pridnim in lenim, med sposobnim in nesposobnim so bile glede plač minimalne, ali pa jih sploh ni bilo. Ni bilo neposrednega interesa, neposredne stimulacije in zato ni čudno, da niso delovale vse tiste ustvarjalne sile delavskega razreda, delavcev, strokovnjakov in drugih v tisti meri, kot bi lahko, če bi dobile odgovarjajočo neposredno nagrado. Z nagrajevanjem po učinku in s pravilno postavljenimi realnimi normami in premijami je možno omenjene interese, znanje in sposobnost stotisočev polno izkoristiti » večjo storilnost in produkcijo, vse v interesu njih samih in skupnosti.
4.	Vsakdo želi izboljšati svoj materialni položaj. To željo je treba usmeriti k večji delovni vnemi, povezati jo z večjim interesom, z boljšim znanjem, s kvalitetnejšim delom. V tem pogleda so široke možnosti in to brez prtganie.štva. brez kapitalističnih metod, brez sekiracij, groženj in krivic. Tudi ni zato potrebno nikakršno nečloveško garanje, izčrpavanje in uničevanje, kamor včasih namigujejo nekateri sumljivi elementi ali kratkovidni socialni gorečneži! Vse to se da doseči s smotrnejšim delom: potrebno je povečati odgovornost, ločiti slabo od dobrega, nagraditi vsakega po njegovi zaslugi in povedati vsakemu, kar je in kar mu gre. Tu nima smisla slepomišiti, mencati zaradi strahu pred zamerami in popuščati nedelavnosti, oportunizmu in demagogiji. Dvigniti je treba vrednost dela in mu dati priznanje in nagrado. Stvari je treba postaviti tako. da bo vsakdo prisiljen, da pokaže kaj zna. zmore in kaj lahko napravi. Na tej osnovi pa bo dobil priznanje in nagrado. S praznim govoričenjem in socialnimi frazami se ne pride daleč.
Pri takih objektivno zelo ugodnih pogojih za nagrajevanje po učinku, v pogojih pravim, ko je pravzaprav možno z malo truda doseči velike rezultate v storilnosti. je pravilno zaostriti odgovornost in vlogo subjektivnega faktorja za nspešne rezultate novega sistema nagrajevanja. Praviino in nujno je torej trditi, da predvsem od subjektivnega faktorja zavisi, kakšne reznitate bo pokazalo nagrajevanje po učinku. Predvsem od pravilnih stremljenj in računov zavestnih in naprednih sil. predvsem od skupnega de!a teh sil in faktorje odvisen osnovni rezultat
Končno še vprašanje, kdo je odgovoren in poklican za to, da bodo predpisi o nagrajevanja po učinka v podjetjih pravilno konkretizirani Nekateri postavljajo vprašanje: Ali delavski svet in politični organi aii strokovnjaki
in strokovno vodstvo! Ni mogoče vpraševati ati ta ali oni! Vsekakor vsi skopaj. V splošnem je to taka akcija politično-ekonom-skega značaja, da ne more uspeti brei podpore zavestnih in organiziranih socialističnih sil! In te sile predstavljajo predvsem delavski sveti in druge politične organizacije, tako v podjetju kakor v komuni! Te sile so v družbenem smislu torej predvsem odgovorne za sedanje delo in končne rezultate. Istočasno pa ne smemo pozabiti, da zahteva to delo in te priprave in kasnejši razvoj zlasti v tehničnih podrobnostih čimveč strokovno praktičnih izkušenj, strokovnega znanja, poznavanja tehnično-operativnih problemov podjetja, proizvodne panoge in tehnološkega procesa — kar vse pa morajo prispevati strokovnjaki in tehnično vodstvo. V tem pogledu je treba dati tem tovarišem najširše možnosti dela, izmenjave mnenj in izkušenj io hkrati tudi polno odgovornost za to, da bodo tehnično operativne podrobnosti v skladu z osnovno linijo in stremljenjem delovnega kolektiva in celotne družbe.
Nove perspektive pri izkoriščanju zemeljskega plina*
Potrošniki bodo plačevali plin po kalorijah — Butan za pogon avtomobilov
Na Državnem sekretariatu za gospodarstvo ljudske republike Slovenije je bilo včeraj posvetovanje strokovnjakov, ki so reševali vprašanje, kako uporabiti večje količine zemeljskega plina v široki potrošnji. Zelo koristna mnenja so izmenjali zlasti predstavniki mestnih plinarn ter predstavniki lendavskega podjetja za izkoriščanje nafte in njenih derivatov.
Ko bo končana nova degazo-linaža v Lendavi, bo ta dajala letno 9000 ton butana in propana. Naj za primerjavo povemo, da je kalorična vrednost te količine plina, enaka kalorični vrednosti 36.000 ton premoga.
Pri povečanju potrošnje zemeljskega plina, pa nastaja predvsem vprašanje, kako tega spraviti do naših potrošnikov.
Mnogo se je že govorilo o plinovodu, ki naj bi povezal naša industrijska mesta, predvsem Celje in Maribor, z Lendavo. Po mnenju nekaterih udeležencev današnjega posvetovanja pa bi se pri današnji pro-
izvodnji zemeljskega plina ne Izplačale tako drage Investicije.
Graditev plinovoda bi bila upravičena, če bi pri novih raziskovalnih delih na naftnih poljih, ki so v teku, naleteli na zadosti velike, nove količine zemeljskega plina.
Najbolj verjetno se bodo najprej odločili za razpošiljanje butana ter propana v cisternah In v jeklenih steklenicah.
Glavni odjemalci bodo postale ljubljanska, mariborska in celjska plinarna. Te bodo razdeljevale zemeljski plin po plinarniškem omrežju, tako da ga bodo pomešale s sedanjim generatorskim plinom. Novi plin bi na ta način lahko veliko pridobil na kalorični vrednosti, saj bi njegova kalorična vrednost znašala potem 4500 do 5000 kalorij na kilogram. Kljub nominalnemu zvišanju cene plina, bi se dejansko cena na kalorije znižala. V bodoče naj bi ne zaračunavali plin po prostor-nlnski meri (kubični meter) kot sedaj, kajti to nikakor ni pravilno merilo, pač pa po kalo-
Letos - več skrbi domačemu turizmu
Tiskovna konierenca Turistične zveze Slovenije — Zmogljivost naših gostinskih obratov že zdavnaj ne zadošča več velikemu povpraševanju inozemskega turizma
Lansko leto je bilo v turističnem pogledu proti pričakovanju dobro. Najobčutneje se je povečal inozemski, tranzitni promet. Povsod po svetu je pojav, da se turizem vse bolj preusmerja od stacionarnega v tranzitni ali potujoči, lahko bi mu tudi rekli »nomadski« turizem. Vse to narekuje nagel razvoj avtomobilizma, hitrejši tempo življenja, ljudje žele čim več videti in le bolj neradi preživijo dopust v enem samem kraju. Razmerje tujih turistov, ki prihajajo k nam z motornimi vozili, je v odnosu do turistov, ki prihajajo z vlakom, vedno večje v korist prvih. (60 odstotkov : 40 odstotkom.)
Presenetil je tudi domači turizem, saj se je pričakovalo, da se bo z ukinitvijo regresa zmanjšal (k temu še izredno slabo vreme), a se je nasprotno povečal za 6 odstotkov gostov. Temu primeru je tudi gostinstvo »dobro odrezalo« v pretekli sezoni. Edine izjeme, kjer so imeli izgubo, so bila nekatera gostinska podjetja v Rogaški Slatini. Bovcu in Trenti. Promet se je v gostinstvu v pretekli sezoni povečal v pri--------------?-------------------
merjavi z letom 1953 za 12 odstotkov, letošnji plan pa predvideva povečanje prometa za 6 nadaljnjih odstotkov.
Pred turističnimi društvi, gostinci, raznimi uradi in ustanovami, ki imajo opravka s turizmom, pa se pojavljajo pred novo sezono težki problemi. Brez dvoma pride na prvo mesto problem ležišč. Pri tranzitnih potovanjih so ravno večja mesta najbolj obremenjena. Za letošnjo sezono je morala samo Ljubljana že odkloniti čez 6000 nočnin, ker so že vsi prostori za poletno sezono oddani, kar pomeni izgubo 10.5 milijona deviznih dinarjev. Nič bolje ni v drugih mestih.
Drugi problem je ravno tako zelo boleč; to je pomanjkanje prevoznih sredstev, predvsem avtobusov. Tuji turisti oziroma inozemski uradi, ki prirejajo potovanja, najemajo avtobuse v Avstriji. Italiji ali Nemčiji, s katerimi se potem prevažajo po naših krajih.
Na omenjeni tiskovni konferenci je bilo tudi poudarjeno izredno pomembno delo turističnih društev v pretekli sezoni, in njihove priprave za bodočo sezono. Turistična društva
tiOSPODARSKEVESlf
Takšni m bili normlrcl v tovarnah Ce ne bi kolektiv, raznmeli. da Je naloga normtreev le zbira nje in ugotavljanje potrebnih tehničnih podatkov, ne pa dolo Čanje tarifne politike podjetja.
Znana ameriška firma Je pričela proizvajati novo vrsto jekla, ki je obloženo ^ aluminijem.
Na ta način so dosegli odpornost proti rji in vročini, kar je lastnost aluminija, hkrati pa trdnost jekla. Ta proizvod dobijo s posebnim procesom, pri čemer uporabljajo tekoč aluminij za hladno valjano pločevino. Nov proizvod je uspešno prestal vse preizkuse in tako prevlečeno jeklo bo cenejše od galvaniziranega jekla.
Prva mednarodna razstava svilenih tkanin bo odprta 10. februarja v New Yorku. Sodelovali bodo predvsem razstav-ljalci iz Japonske, Francije, Italije, Svice, Velike Britanije in Zahodne Nemčije. Razstava bo odprta 15 dni.
Po pisanja časopisa »D Sole« so državne železnice evropskih držav končale svoje lansko poslovanje z deficitom. Pasiva francoskih železnic se giblje med 60 in 70 milijardami lir, italijanske železnice imajo deficit približno 50 milijard lir, železnice Velike Britanije okoli 40 milijard lir itd. Največji deficit imajo zahodnonemške železnice. ki se je lani poveča! od
486.5	milijona DM v letu 1953 na 794 milijonov DM. V proračunu zahodnonemških železnic je pa letos predvideno povečanje deficita do 810 milijonov DM.
V pretekli sezoni, ki se Je končala julija lanskega teta, se je število vreten v bombažnih predilnicah v sveta povečalo za
200.009.	tako da je bilo doseženo
129.519.000	vreten.
Od 27. februarja do 9. marca bo v Leipzigu spomladanski seleni, na katerem bo razstavljalo okoli 30 držav Na sejmu bo razstavljeno blago in vzorci, medtem ko bo na jesen le sejem vzorcev.
Čeprav še niso znani natančni podatki, trgovski krogi vendarle -ačnnajo, da je italijanska industrija čevljev izdelala lani 47 ■niiijonov parov čevljev. Potrošnja čevljev v Italiji je zelo ■najhna in so izračunali, da ku-oi prebivalec manj kot en par 'evljev povprečno na leto.
Računajo, da se bo ameriška industrija plastičnega materiala leti
čala porabo plastičnega materiala v gradbeništvu ter v avtomobilski in drugih industrijah. Združenje plastične industrije predvideva, da . bo letos proizvodnja povečala za 5 odstotkov, to se pravi, da bo letos proizvedeno okoli 2,900.000 liber (libra - - 560,06 g) plastičnega materiala.
V primerjavi z letom 1953 se je lani zmanjšal izvoz švicarskih ur za 6 odstotkov, tako da je Švica izvozila lani svoje ure le v vrednosti 1039.9 milijona švicarskih frankov. Samo v ZDA je bil zmanjšan Izvoz za 25 odstotkov, zaradi zvišanja ameriških uvoznih carin, ki so jih uvedli, da bi zaščitili lastno industrijo.
Imajo sploh velik družbeni pomen, saj so ponekod glavni organizatorji raznih prireditev, opravljajo družbeno kontrolo nad gostinskimi obrati, dajejo nasvete pri izdelavi urbanističnih načrtov itd. Lahko rečemo, da so tako vlogo že prevzela tudi turistična društva v Tržiču, Bovcu, Bohinju in še nekaterih krajih, kjer ta društva najbolje delujejo. Letos bodo v okviru 50-letnice priredila tudi turistične tedne.
V	okviru komun oziroma komunalnih skupnosti, se jim obeta še širši razvoj. V Celju, kjer je sedež skupnosti komun, imajo turistična društva že svoje združenje pod imenom »Stailna turistična konferenca«.
In priprave za sezono 1955? Inozemskemu turizmu bo le težko napraviti še kako večjo uslugo kakor lani, ker bd bilo to možno le z novimi investicijami. Tovariš ing. Weiss, glavn: tajnik Turistične zveze LRS, je poudarili, da bo v tej sezoni predvsem poudarek na krepitvi domačega izletniškega turizma. Večja pozornost bo posvečena predvsem malim turističnim krajem, kjer so i >žna cenejša bivanja in kjer naj bi gradili weekend hišice In camping prostore.
V	Sloveniji imamo že 18 camping prostorov, ki so urejeni po vseh mednarodnih pravilih. Zelo živahni so v Radovljici, kjer bodo uredili planšarske koče za turiste. Iz kreditov, ki so jim na razpolago, bodo nabavit! predvsem posteljnino in kuhinjsko opremo. Samo na ta način bo Bohinj dobil 480 novih ležišč.
Zanimanje Inozemstva je za naše kraje zelo veliko in tamkajšnji turistični uradi iščejo najrazličnejših možnosti za bivanje njihovih turistov v Jugoslaviji. Izletniški promet se bo predvsem povečal iz Avstrije tn Italije, saj bo samo med Avstrijo in našim morjem v letošnji sezoni šest avtobusnih prog. Angleži se zanimajo za krožna potovanja po Jadranu itd. Pri vsej tej skrbi za inozemski turizem'pa je treba podčrtati pravilno politiko Turistične zveze Slovenije, da bo za domačega človeka v tej sezoni bolje poskrbljeno, saj odpade v Sloveniji 85 odstotkov na domači turi im.	da
LeiošDfa družbeni plan Beograda
Beograd, 22. febr. Po predlogu letošnjega družbenga plana Beograda, ki bo te dni predložen v javno razpravljanje, bo znašala vrednost skupne proizvodnje na mestnem področju 155 milijard 740 milijonov dinarjev, kar pomeni povečanje za 9.1% v primerjavi z lanskim izvršenim planom.
Mnoga beograjska podjetja, zlasti v kovinski industriji, bodo letos poslala na trg nove izdelke. »Jugostroj« bo n. pr izdeloval nove tipe naprav za hlajenje. »Zmaj» nove vrste kmetijskih strojev. »Termoelek-tro« parne kotle, farmacevtska industrija pa bo poleg povečanja izdelave penicilina povečala tudi izdelovanje drugih antibiotikov. Tekstilna industrii з bo nudila večji asortiman svojih izdelkov.
Letošnje investicije bodo znašale 13 milijard 545 milijonov dinarjev, od tega zvezne in republiške investicije 4 milijarde 795 milijonov, investicije mestnega odbora pa 2 milijarde 350 milijonov dinarjev Razen tega bo po natečajih iz skladov ìd iz sredstev podjetij na razpolago še 6 milijard 400 milijonov dinarjev. Iz zveznih in republiških investicij bodo porabili 1
milijardo 300 milijonov za staže nadalje širila ter pove- novanjske gradnje ta zgradbe
družbenega standarda, 1 milijardo dinarjev za dela pri zgradbi zveznega izvršnega sveta in 750 milijonov za most čez Savo.
Največ Investicij 875 milijonov bo mestni ljudski odbor porabil za nabavo 40 trolejbusov, 30 avtobusov in 10 tramvajev. S temi sredstvi bodo začeli graditi tudi trolejbusno progo, ki bo vezala Beograd z Zemunom. S stroški približno 1 milijardo 450 milijonov bodo dogradili 10 osemletnih, 2 osnovni šoli, 2 šoli za učence v gospodarstvu in 2 gimnaziji, s čimer bodo dobili približno 100 novih učilnic. Prav tako bodo začeli graditi štiri nove osemletne šole, znatna sredstva bodo porabili za dograditev treh sektorskih ambulant, otroškega dispanzerja, več pekarn, kakor tudi nove pekarne v Železniku s kapaciteto 10.000 kg kruha na dan. Za investicije občinskih ljudskih odborov Je določenih 150 milijonov dinarjev, v glavnem za dovršitev že prej začetih del.
Proračun mestnega ljudskega odbora bo znašal 5 milijard 94? milijonov dinarjev, poleg tega pa še 520 milijonov za pokritje izgub komunalnih podjetij In služb.
ričnl vrednosti plina. S tem bi bili potrošniki na boljšem, saj bi bilo v interesu plinarn, da jim nudijo plin visoke kalorične vrédnoeti.
Znano je, da so naše plinarne v dokaj kritičnem položaju od novembra leta 1953, ko se je povečala cena plina. Tedaj se je potrošnja plina zmanjšala za celih 50 odstotkov. Plin, ki ga plinarne izdelujejo, je zaradi neustreznega premoga zelo slab in bi zato mešanica zemeljskega in generatorskega plina močno izboljšala sedanjo kvaliteto. Plinarne bi na tak način porabile eno tretjino vse letne proizvodnje nove dega-zolinaže.
Drugo obliko razdeljevanja bi opravljale servisne postaje, ki naj bi jih ustanovili v vseh. večjih krajih. Te postaje bi s polnjenimi steklenicami oskrbovale potrošnike, z butanskim gorivom pa motoma vozila.
Preureditev avtomobilov bi bila zelo poceni, pogon s tem gorivom pa mnogo bolj ekonomičen. Vse naprave bi bilo mogoče izdelati doma, stale bi le okrog 80.000 din; izplačale pa bi se že v nekaj mesecih, saj bi bil letni prihranek pri gorivu za avtomobil 140.000 din. Se posebno pomembno je to, da bi poleg butana, lahko avtomobil uporabljal še vnaprej tudi bencin.
Ob povečanju potrošnje plina pa nastane zelo važno vprašanje — cene plina. Ta je danes v veliki neskladnosti s cenami električne energije ali cenami premog? n lesa za kurjavo. Potrošnike . se uporaba plina ni-
kakor ne izplača. Zakaj, ko pa imajo na razpolago za kurjavo mnogo cenejšo električno energijo ali pa še vedno dovolj lesa, in ko še vedno velja 32 odstotni regres na ceno premoga za široko potrošnjo. Nujno bi bilo zato odpraviti napačno razmerje med cenami omenjenih energetskih virov. To je v splošnem interesu našega gospodarstva. S tem bi dosegli zmanjšanje potrošnje električne energije, premoga in lesa, ki nam jih občutno primanjkuje. Hkrati bi odpadla skrb, kako potrošiti razpoložljive količine zemeljskega plina.
Vprašanje je tudi, kdo naj bi prevzel distribucijo zemeljskega plina: ali naj bi bile to plinarne, »Jugopetroi«, aii pa bi morda kazalo ustanoviti posebno podjetje, ki naj bi prevzelo to skrb.
Na podlagi teh iznešenih misli, bodo strokovnjaki v posebnih komisdjah izdelali elaborate ter jih predložili gospodarskemu odboru izvršnega sveta ljudske skupščine LRS.	A. J.
Nsurje v Italiji
Rim, 22. febr. (AFP). V mnogih italijanskih krajih so hude nevihte. Tudi v Kataniji so že včeraj močni viharji, ki «o povzročili veliko škodo. Poškodovanih je bilo ponekod tudi več hiš. V Bariju je bil zaradi nevihte ustavljen ves promet. V severnem delu države je bila najbolj prizadeta Genova in v njenem pristanišču pa sta se davi potopili dve tovorni ladji. Na Apeninih so tudi snežni meteži.	.j.
Včeraj in danes
JUS KOZAK - PREDSEDNIK UPRAVNEGA ODBORA SNG
Ljubljana, 22. febr. Danes dopoldne se je sestal k svoji prvi seji novi upravni odbor Slovenskega narodnega gledališča. V uvodnih besedah je član izvršnega sveta LRS Franc Kimovec prikazal pomen družbenega upravljanja v naših kulturnih institucijah in še posebej v Slovenskem narodnem gledališču, kot osrednji gledališki osnovi v Sloveniji. Za tem je bil soglasno izvoljen za predsednika
Seja okrajnega odbora SZDL v Ljubljani
Ljubljana, 22. febr. Današnji seji okrajnega odbora Socialistične zveze v Ljubljani, ki jo je vodil predsednik Janez Vipotnik, so prisostvovali tudi predsedniki komunskih odborov SZDL in člani zdravstvenih svetov. Razpravljali so o družbenem upravljanju v zdravstvu. Poročilo, ki ga je pripravila posebna komisija je podal tov. Uroš Rupreht, direktor »Kemo-farmacije«. Po poročilu in diskusiji so sprejeli navzoči več sklepov, ki bodo prav gotovo privedli do nadaljnjega izboljšanja v naši zdravstveni službi.
Izmenjava kulturnih delavcev z Vel. Britanijo
Beograd, 22. febr. Letos bo večja Izmenjava kulturnih in Javnih delavcev med našo državo in Veliko Britanijo, k! Jo bo organizirala jugoslovanska nacionalna komisija za UNESCO in britanski svet. Namen te Izmenjave bo medsebojno spoznavanje znanstvenikov, umetnikov ter kultu-nih in lavnih delavcev obeh držav, kakor tudi njihovih ustvaritev na kulturnem področju.
V	marcu bo v Jugoslavijo prispel na tritedensko bivanje britanski ekonomist-strokovnjak za narodni dohodek J. R N Stone, meseca maja pa urbanist in profesor londonske univerze sir William Holford. Nekoliko kasneje bo prišel tudi književnik Leonard Alfred George Strong.
V	Veliki Britaniji se boste mudila po tri tedne sekretar Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije slIkaT Marko Celebonovič In gledališki režiser iz Zagrebe dr Branko Gavela.
Pričakujejo, da bo Se več drugih Jugoslovanskih tn britanskih kulturnih in Javnih delavcev izmenjalo letos medsebojne obiske.
upravnega odbora tov. Juš Kozak. Za glavnega tajnika SNG pa je bil z odločbo izvršnega sveta Imenovan tov. Milan Košak. Predsednik Juš Kozak je nato prikazal vrsto problemov, ki jih bo potrebno rešiti, da bo Slovensko narodno gledališče lahko zadovoljivo izpolnilo svoje kulturno poslanstvo. Sprejet je bil sklep, da se bodo na prihodnjih sejah upravnega odbora, ki bodo predvsem v začetku obširne problematike moraie biti bolj pogosto, pričelo s konkretnim in temeljitim obravnavanjem posameznih vprašanj.
Epidemija grips v Sarajevu
Sarajevo, 22. febr. Zaradi epidemije gripe, ki razsaja v Sarajevu že osem dni, so danes zaprli v mestu štiri gimnazije ter več osnovnih in osemletnih šol, ker je obolelo nad polovico učen-ncev. Doslej so v mestu zabeležili nad 2500 primerov te bolezni. V mestnem odboru Sarajeva razpravljajo o možnosti, da bi odpovedali vsa podavanja ter zaprli kinematografe in gledališča, ako se epidemija ne bi polegla. Otroška gledališča in lutkovna gledališča so že zaprli. Zdravniki socianlega zavarovanja morajo vsak dan obiskati po 300 do 350 bolnikov. Pritegnili so še drugo zdravniško osebje, ker zdravniki socialnega zavarovanja ne zmorejo vsega dela.
k DEVIZNI TEČAJI
Na rednem — posebnem sestanku so bili dne 22. II. 1955. zaključki po naslednji tečajih:
US dol. 3280. 3253. 3335.95, 1011.98; DM —,	82.S99.98 , 83.110, 1105.54;
Sfrs —, 60.000, 76.300, 1012.15: Lit 333	332 61. 329.72 . 536.92: Lit. Gor.
340.	3S0, 340. G08.33:	Avstr. 2290.
2511.61,	2422.96,	707.65:	Grč. 958,
957.17. 958. 219 33: Turč. 637, 670.74, 670.24, 123.41; Izr. 680. 678.27, 678.49, 126.16:
Opomba: številke pomenijo l. tečaj v Ljubljani, 2. predhodni srednji tečaj FLRJ. 3. srednji tečaj FLRJ, 4. ažio v •/•.
Situacija: Promet srednji, večji zaključki v italijanskih lirah in turških obračunskih dolarjih. Poleg Narodne banke, so danes prodajali devize Hempro Beograd, Rudnik živega srebra Idrija in Adria impex Ljubljane. Povpraševanje po vseh devizah je v zadnjem času zelo naraslo, posebno pa se kupci zanimajo za nemško marko, švicarski frank, italijansko in goriško liro, holandski forint in ra avstrijski obrč. dolar. Na prihodnjih sestankih deviznega obrač. mesta se pričakuje večji devizni promet.
». Ä И л nsBRUAius ms / SLOVENSKI POBOÜEVÄLEC 7 str. 3 '
мтш
dog oci-
ost
Za kulisami
Stalna vojska držav manilskega pakta?
NOVICE V SLIKI
V Bangkoku bodo razpravljali ne le o položaju v jugovzhodni Aziji, marveč tudi okrepitvi vojaške učinkovitosti

Edenov obisk v Kairu in Karačiju, ki ga je napravil na poti v Bangkok, gotovo ni brez zveze z vestmi o tajnih pogajanjih za ustanovitev obrambnega pakta za Srednji vzhod, ki naj bi izpopolnil vrzel v obrambnem loku med Atlantskim in manilskim paktom. Značilno je tudi, da so se šele po Edenovem odhodu iz Londona pojavili komentarji, v katerih so bile demantirane vesti, da je London nenaklonjen tur-sko-irdskemu paktu.
V poročilih o Edenovih razgovorih z Naserjem je rečeno, da je bil britanski minister za zunanje zadeve zelo zadovoljen, ker je imel priložnost, da se je odkrito razgovarjal z egiptovskim premieram o »mednarodnih problemih*, vendar pa poročila ničesar ne povedo, ali sta se oba državnika med temi razgovori do.
Anthony Eden
taknila tudi vprašanja turško -iraškega pakta in tudi sam Eden ni hotel po prihodu v Karači dati nobene izjave o svojih razgovorih z Naserjem. Po drugi strani pa poročila iz Londona govore, Ja bo Edenov obisk deželam Srednjega vzhoda verjetno vplival na naglejso utrditev obrambnega sistema■ na področju, ki se razteza sd Turčije do Pakistana. Britanska diplomacija je namreč prepričana, da bo Edenu z ozirom na >vse prisrčnejše* odnose med Egiptom in Veliko Britani-;o uspelo omajati odločno egiptovsko nasprotovanje proti vsakršni povezavi arabskih dežel s katerimkoli od obstoječih blokov.
Medtem, ko je bil Eden v Kairu, pa je egiptovski minister za nacionalno usmeritev Šalah Saum razpravljal z libanonskim predsednikom Samumom o egip-i roških načrtih za vojaško, go-stolarsko in politično zvezo med arabskimi državami, ki bi bila neodvisna od obstoječih blokov. ! kratkem namerava obiskati tudi Sirijo in Jordan. Po drugi strani pa bivši iraški predsednik vle.de Diamoli prav tako obiskuje prestolnice arabskih držav, da bi ■ pridobil za sodelovanje v fur’s ko-iraškem paktu.
Če k tem potovanju dodamo še obiske perzijskega šaha v ZDA in Londonu, ki so sicer ’privatni*, a gotovo niso brez zveze z zahodnimi obrambnimi načrti, je ■javno, da se za to izredno živahno diplomatsko aktivnostjo na Srednjem vzhodu skriva zelo ostra borba za pridobitev odnosno ohranitev vpliva na dežele v tem delu sveta med ZDA, Ve-
Bangkok, 22. febr. (Reuter). Predsednik siamske vlade Tungram je izjavil pred konferenco v Bagkoku, da je njegova vlada za ustanovitev stalne vojske držav manilskega pakta. Menil je, naj bi vojaški strokovnjaki izdelali obrambne načrte ter dodal, da bo njegova vlada pozdravila ustanovitev vojaških oporišč v Siamu, če bodo strokovnjaki ugotovili, da je to potrebno. Predsednik siamske vlade je trudi napovedal, da bo na konferenci predložil program za preprečitev podtalne aktivnosti v , deželah, ki so združene v paktu.
Avstralski minister za zunanje zadeve Richard Casey, ki je danes prispel v Bangkok, ko je že prej obiskal Južni Vietnam, Kambodžo in Laos, je izrazil svoje mišljenje, da bo konferenca v Bangkoku dala najboljšo priložnost za uvedbo akcij, ki naj preprečijo poslabšanje položaja v Laosu. Po njegovem mnenju danes položaj v Laosu še ne daje neposrednega povoda za zaskrbljenost, upa pa, da bodo dežele manilskega pakta na svoji konferenci sprejele konstruktivne sklepe za primer vsega, kar bi se utegnilo zgoditi.
Filipinski podpredsednik Car-
los Garcia, ki je danes tudi prispel v Bangkok, pa je izjavil, da bo delegacija njegove države predložila konferenci ekonomski načrt, katerega vsebine pa sedaj še ne more razložiti.
V Bangkok je prispel tudi novozelandski minister za zunanje zadeve McDonald, ki je novinarjem izjavil, da bo novozelandska delegacija zahtevala okrepitev vojaške učinkovitosti manilskega pakta, hkrati pa je izrazil tudi nado, da Novi Zelandiji ne bo treba prevze-
Novi napadi kuomintan-škega letalstva
Tajpeh, 22. febr. (Reuter) Tu je bilo uradno razglašeno, da so koumintaška letala davi spet napadala enote kitajskega brodovja blizu otoka Tajšena. V objavi kuomintan-škega letalskega poveljstva pa je rečeno, da je bila zadeta neka kitajska pomornica. Po vesteh, ki so prispele v Tajpeh, je kitajsko letalstvo ponoči bombardiralo otòk Nauči, ki je pod Cangkaj-škovo kontrolo. Ta otok je najsevernejša točka Peska-dorskih otokov in Formoze in bo verjetno doživela usodo o-toka Tačena, ki je bil z ameriško pomočjo evakuiran.
mati obveznosti, ki bi presegale njene moči.
Bangkok, 22. febr. (AFP). Kot se je zvedelo iz zanesljivih virov, bodo delegati po svečanem začetku konference članic pakta za obrambo jugovzhodne Azije (SEATO) takoj začeli s sestavljanjem dnevnega reda. ki bo imel naslednje štiri točke: 1. Splošni pregled položaja v jugovzhodni Azijk
2.	določitev in organizacija sedeža SEATO, 3. vojaška vprašanja, 4. ekonomska vprašanja in problem tehnične pomoči.
O vojaških vprašanjih bodo razpravljali v smislu sklepov, ki jih bo prinesla razprava o splošnem položaju. Pri razpravi bodo posebej upoštevali primere infiltracije in subverzivnih akcij, potrebo po pomoči članicam, ki bi bile žrtve napada, in splošne obrambne ukrepe.
Pariz, 22. febr. (AFP) Pred začetkom konference v Bangkoku, na kateri bodo razpravljali tudi o poblemu Formoze, se je izvedelo iz Washingtons, da predstavniki ZSSR ne bodo nasprotovali udeležbi Cang-kajškovega predstavnika na konferenci, katero je Molotov predložil za rešitev problema Formoze. V zvezi s tem pa v Londonu naglašajo, da Moskva
Britanska mornarica
se bo okrepila
z novim orožjem, predvsem z dirigiranimi projektili — V novih načrtih admiralitete je poudarjen veliki pomen mornarice za obrambo Vel. Britanije
letal, 24 križark, 82 rušilcev, 167 fregat in 57 podmornic, gradijo pa še 149 vojnih ladij, med katerimi so 4 nosilke letal, 1 poskusna ladja, opremljena z dirigiranimi projektili, 3 križarke, 2 poskusni podmornici, 26 fregat, 100 ladij za polaganije min in 10 oballnih vojnih ladij.
London, 22. febr. (Tanjug). Britanska admiraliteta je danes objavila svoje načrte o prihodnjem proračunskem letu. Za britansko vojno mornarico je v novem proračunu predlagano 340 milijonov funtov, kar je za 20 milijonov funtov mani kot v sedanjem proračunskem letu.
Britanska admiraliteta hoče v tekočem letu predvsem okrepiti brodovje z dirigiranimi projektili, ki naj nadomestijo zastarele križarke. V dokumentu britanske admiralitete je rečeno, da bodo britanske letalonosilke preurejene tako, da bodo na njih lahko ata-rirale vse vrste letal in da bodo
Trgovina med Vel. Britanijo in Kitajsko
Peking, 22. febr. (Nova Kitajska) Člani britanske trgovinske delegacije so odpotovali iz LR Kitajske v dveh skupinah. Prva skupina je odpotovala po zaključenih razgovorih v Pekingu 21, t m., druga pa naslednji dan. Pred odhodom so člani britanske trgovinske delegacije izjavili 'predstavnikom tiska, da je bilo v 12 dneh sklenjenih 130 pogodb za blagovno izmenjavo v vrednosti okoli 4 milijone funtov šterlingov. Dogovorjene so bile tudi osnove za trgovinske zveze s kitajskimi zadrugami. Po siklenjenih trgovinskih pogodbah bo Kitajska izvažala v Veliko Britanijo predvsem časopisni papir, les, čaj, razne konserve, sadje, katran, kemikalije in kožuhovino, Velika Britanija pa bo uvažala na Kitajsko motoma vozila za potniški promet, razne kemikalije, surovo svilo, zdravila, usnje in volno za tkanje preprog.
lahko nosile tudi atomske bombe. Ladje, oborožene s protiletalskimi dirigiranimi projektili, bodo uspešno sredstvo protiletalske obrambe države. Admiralketa poudarja, da razvoj orožja za množično uničevanje daje zlasti mornarici v Veliki Britaniji kot otoški državi še večji pomen, kot ga je imela doslej.
Velika Britanija ima danes 728 vojnih ladij, med njimi 15 nosilk
Potovanje predsednika avstralske vlade
Pariz, 22. febr. (AFP). Predsednik avstralske vlade Robert Menzies je odpotoval danes v London po svojem štiridnevnem uradnem obisku v Parizu. V glavnem mestu Velike Britanije bo ostal predsednik avstralske
Robert Menzies
Vel. Britanija v Evropski skupnosti za premog in jeklo
vlade 4 dni, potem pa bo odpotovali v Atene po povabilu grške vlade. Pozneje bo obiskal New York, Washington in Oaa-
še ni sporočila svojih novih predlogov, ko so Velika Britanija in ZDA zavrnile sovjetski predlog o konferenci desetih brez udeležbe predstavnika Formoze.
Formoze.
V Londonu zanikajo, da je britanska vlada obvestila ZDA, da ne bo sodelovala pri obrambi Kvemoja. V ZDA so dobro obveščeni o mnenju britanske javnosti in britanskih parlamentarnih krogov, ki je proti takem sodelovanju, saj so na primer rudarji Južnega Wallesa sinoči sklenili, da ne bodo več delali, če bi bila Velika Britanija zapletena zaradi Formoze v spor s Kitajsko.
Bulles prispel v Bangkok
Bangkok, 22. febr. (AP) Ameriški minister za zunanje zadeve Dulles je prispel danes v Bangkok, kjer se bo u-deležil tridnevne konference držav, ki so članice majniškega pakta. Minister Dulles je izjavil: »naš cilj sta mir in svoboda in upam, da bomo na tej konferenci našli tudi način za dosego tega cilja.«
Britanski rudarji opominjajo
London, 22. febr. (AFP) Predstavnik zveze rudarjev v Wa-lesu Paynter je izjavil da bodo rudarji v Južnem Wale-su nehali delati, če bi bila Velika Britanija pod vplivom ali pod pritiskom ZDA zaradi Formoze vpleiena v vojno proti Kitajski. Tako je govoril na velikem zborovanju rudarjev, ki so v svoji resoluciji obsodili ameriško podpiranje Cngkajška. Rudarska resolucija napoveduje tudi stavko, če bi prišlo do spopada zaradi f ormoze.
■—ЈШ
M? i: *
■ ј!1111рш1
I
т
LONDON, 22. febr. Velika Britanija In Nova Zelandija »ti sinoči objavili skupne načrte za proizvodnjo težke vode in električne energije iz toplih izvirov v pokrajini Karakev na severnem otoku Nove Zelandije. Sporočilo britanske komisije za atomsko energijo navaja, da sta obe vladi ustanovili družbo, ki bo zgradila tovarno za težko vodo in el ektrično centralo. Težka voda, t. j. voda, v kateri se nahaja redka vrsta vodika, imenovana dev-terij, se uporablja v nekatere vrste tovarn za proizvodnjo atomske energije. Stroški za tovarno težke vode bodo znašali 2 milijona funtov. Novozelandska vlada bo finansirala gradnjo električne centrale, ki bo stala 4 milijone funtov. Proizvodnja težke vode se bo začela konec leta 1957. Električna centrala pa, ki bo dajala 40.000 kW, bo dograjena v začetku leta 1958.
V okviru svojega desetletnega načrta za razvoj atomske energije za miroljubne namene pa gradi Velika Britanija svojo prvo poskusno atomsko elektrarno v Calder Hallu v pokrajini Cumberland.
Na sliki: eden od dveh atom skih reaktorjev, ki jih gradijo v Calder Hallu. Obe atomski kopi bosta začeli delovati v bližnji bodočnosti in bosta uporabljali nar avni uran, ublažen z grafitom. Kot hladilno sredstvo bodo upo rahljali ogljikov dvokis pod pritiskom.
Jules Moch v Londonu
London, 22. febr. (AFP) Sef francoske delegacije v pododboru za razorožitev Jules Moch je prispel danes v London. — »Nadaljevali bomo delo, ki je bilo prekinjeno pri Združenih narodih lani meseca decembra. Francoska delegacija pa bo storila vse, kar bo mogla, da se doseže napredek«, je takoj po svojem prihodu izjavil Jules Moch.
Pododbor za razorožitev bo imel svojo prvo sejo v petek. Po kratki javni seji bodo tajne seje.
Nemška izjava o Posarju
Stuttgart, 22. febr. (AFP) Zahodnonemški minister za gospodarstvo dr. Erhard je izjavil na sestanku Krščan-sko-demoikratske unije v Stuttgartu, da vsi ljudje, ki se še niso prepričali, da se bo prebivalstvo Posarja izjavilo za Nemčijo, podcenjujejo konkurenčno sposobnost nemškega gospodarstva in imajo tudi napačno mnenje o mišljenju pasarskega prebivalstva.
Brezposelni v ZDA
Washington, 22. febr. (AP) — Bivši gospodarski strokovnjak pri vladi ZDA Leon Kaeyser-ling meni, da se utegne število brezposelnih v ZDA letos dvigniti na blizu 5 milijonov, medtem ko je zdaj v ZDA brezposelnih nekaj nad 3 milijone delavcev in nameščencev. Leon Kaeyserliing meni, da se bo brezposelnost povečala zaradi tega, ker gospodarski napredek zaostaja za čedalje večjim številom prebivalstva. Po njegovem mnenju je vedno več ljudi, ki bi radi delali, a ki dela v sedanjih razmerah ne morejo dobiti.
Priprave za konferenco potili o razorožitvi
Razmotrivanje sovjetskih predlogov o uničenju atomskega in hidrogenskega orožja ter znižanju oborožitve — Velika Britanija se strinja?
London, 22. febr. (Tanjug) —
V britanskem ministrstvu za zunanje zadeve so bili danes razgovori o pripravah za konferenco petih sil o razorožitvi, ki se bo začela v petek v Londonu.
Sef britanske delegacije na sestanku pododbora komisije OZN za razorožitev Nutting se je najprej sestal s šefom francoske delegacije Mochom, potem pa je imel razgovore s stal-
Kongres holandske delavske stranke
Rajden, 22. febr. (Reuter) Voditelj britanske laburistične stranke Klement Attelee je izjavil na kongresu holandske delavske stranke, da mora svetovno socialistično gibanje pokazati poti do miru, svobode in socialne pravičnosti, kajti svet mora imeti mir, da civilizacija ne bi propadla.
Kongresa holandske delavske stranke se udeležuje "nad tisoč delegatov iz Holandije in drugih držav. Kongres bo trajal tri dni. Predsednik holandske delavske stranke je na kongresu izjavil, da ima stranka v svojem programu tudi preventivne ukrepe za primer, če bi v deželi namesto dosedanje blaginje nastala kriza.
nim predstavnikom ZDA pri druženih narodih Cabotom Lod-geom, ki bo vodja ameriške delegacije. V Londonu pričakujejo prihod šefa sovjetske delegacije Gromika, pomočnika sovjetskega ministra za zunanje
razgovori v britanskem ministrstvu za zunanje zadeve posvečeni razmotrivarsju predlogov o razorožitvi, ki jih je Sovjetska zveza objavila pred nekaj dnevi. Sovjetski prelogi zahtevajo predvsem uničenje atomskega in hidrogenskega orožja, znižanje konvencionalne oborožitve na nivo, ki je bil v začetku tega leta ter sklicanje svetovne konference za razorožitev še letos. Velika Britanija je te sovjetske predloge sprejela, kar je razvidno tudi iz izjave uradnega britanskega predstavnika o sporočilu sovjetske vlade .
Anthony X ulting
zadeve, kot zastopnik Kanade pa je prijavljen visoki komisar Kanade v Londonu Norman Robertson.
Kakor izjavljajo v diplomatskih krogih, so bili današnji
NEW DELHI, 22. febr. (Tanjug). Češkoslovaška vlada je podarila indijski vladi štirisedežno civilno letalo tipa »AERO-45«. Maketo letaia je danes izročil indijskemu premiera Nehruju šef češkoslovaške gospodarske delegacije, ki se mudi v Indiji, v zvezi s češkoslovaško industrijsko razstavo v Bombayu. Kakor se je zvedelo, je delegacija ponudila Indiji opremo za izgradnjo velikih električnih objektov.
Nemški vojaški strokovnjaki v Londonu
London, 22. febr. (Reuter) — Skupina zahodnonemških vojaških strokovnjakov bo obiskala tajno središča britanske vlade za radio in radar v pokrajini Vorcestshire. Nemška delegacija bo imela sestanek z britanskimi strokovnjaki radarskih in radijskih ustanov. Predstavnik britanskega ministrstva za oborožitev je izjavil, da bodo nemški strokovnjaki, ki so že v Veliki Britaniji, lahko videli samo tiste ustanove in ureditve, o katerih so bili že v nadrobnostih obveščene države Atlantskega pakta.
Na čelu delegacije, ki jo tvorijo strokovnjaki zahodnonem-skäh ministrstev, v katerih področje spadajo problemi obrom-be, je bivši general Vorwald. Nemška delegacija bo ostala v Veliki Britaniji do konca tedna.
hko Britanijo in Egiptom, hkrati pa tudi za prizadevanje Zahoda, da bi iztrgal Egipt iz kroga držav, ki hočejo ostati neodvisne in vidijo poroštvo za ohranitev miru na svetu le v sožitju med državami z različnimi družbenimi sistemi. V zahodnih krogih So namreč s precej kislim obrazom gledali na Nehrujev obisk v Kairu, kakor tudi na Titove razgovore z Naserjem. V pove-zovanju Egipta z neodvisnimi azijskimi deželami vidijo namreč nevarnost za svoje načrte na Srednjem vzhodu, zlasti ker je očitno, da vpliv Egipta na druge arabske dežele ni majhen. Zato pa so tudi pospešili svojo diplomatsko dejavnost, čeprav zaenkrat še niso hoteli izdati svojih načrtov o ob-ambnem paktu, ki bi segal od Turčije čez Srednji vzhod do Pakistana. V IVashmg-tonu je namreč nek visoki predstavnik Bele hiše izjavil, da so vse vesti o tem preuranjene. — Vendar pa s tem »demantijem* verjetno ne bodo mogli prepričati nikogar, kajti že sami diplomatski obiski govori dovolj zgovorno.
TAJPEH, 22. ft'or. (Renten. Danes je bilo sporočeno, da je južno od Formoze izginilo 43 ribiških Ikdlj. na katerih je bilo več kot eto lindi. . Ladje so izginila n*
London, 22. febr. (AFP) Spodnji dom je sinoči ratificiral sporazum, ki ga je Velika Britanija sklenila lani 21. decembra z Evropsko skupnostjo za Premog in jeklo. S tem sporazumom si je Velika Britanija v Evropski skupnosti za premog in jeklo zagotovila posebno stališče, ker ne more dopustiti, da bi njena industrija kovin in premoga prišla pod kontrolo kake druge države. Evropska skupnost za premog in jeklo je priznala upavičenost te zahteve in bo tako Velika Britanija v Evropski skupnosti za premog in jeklo ohranila vso svobodo svojega gospodarskega življenja.
Zahteve afriškega kongresa v Njasi
Blantyra, 22. febr. (Reuter) Afriški kongres v Njasi, britanskem protektoratu v vzhodni Afriki, je zahteval naj vlada razširi volilno pravico na vse Afričane, ki so stari že 21 let in ki imajo vsaj osnovnošolsko izobrazbo. Ti novi volivci naj bi volili iz vrst svojih rojakov člane zakonodajnega sveta Njase. Med nadaljevanjem svoje seje je afriški kongres zahteval tudi enakopravnost drugih plemen
Zadnji Hitlerjev feldmaršai
V Nemčiji in Avstriji menda ni dnevnika in pomembnejšega tednika, ki ne bi bil že ponovno posegel v veliko debato o iz sovjetskega vojnega ujetništva izpuščenem bivšem feldmaršalu Ferdinandu Schömerju. O njem pišejo tudi mnogi švicarski in francoski listi in so časopisni članki že prešli okvir Schömerje-ve preteklosti ter se zdaj posvečajo tudi vprašanju remi-litarizacije Nemčije in nemškemu militarizmu, kakršen je bil nekdaj, in je nevarnost, da bi se obnovil.
Ko se je Schömer vrnil iz ujetništva, so mnogi časopisi opozarjali, da je bil izpuščen velik vojni zločinec, medtem ko so ostale v ujetništvu še množice preprostih vojakov in nižjih oficirjev, ki so bili brezpravno orodje nevarnih vojnih zločincev Schömerjeve vrste. Schömer je bil najmlajši nemški maršal pred polomom tretjega rajha, bil je rabelj v generalski uniformi in so ga zaradi tega podrejeni боудаШЕ, medtem ko ga je
Hitler s svojim ožjim štabom občudoval in nagrajeval.
Feldmaršai Schörner, ki je zdaj star 62 let, je svoje divizije brezobzirno pošiljal v smrt in od podrejenih je do zadnjega zahteval najstrožjo disciplino, pokorščino in vse žrtve. Vojake in tudi oficirje, ki se mu niso zdeli dovolj di-
sciplinirani, je ukazoval obešati in streljati, sam pa je sebi skrbno pripravljal pot v zavetišče v bavarskih gorah ali pa vsaj do najbližjega ameriške» feHé&rtvttj «ka a» bi
prišel v sovjetsko vojno ujetništvo. Ko je na Češkem svojim divizijam še ukazoval »boj do zadnjega moža in do zadnje kaplje krvi« proti sovjetskim silam in ko so ostanke njegovih divizij že gonili v sovjetsko vojno ujetništvo, se je preoblekel v nošo tirolskega hribovca ter sedel v za umik pripravljeno letalo. Pri tem begu je bila s tirolskim kostumom neskladna samo velika aktovka, nabasana z denarjem, ki ga je vzel iz blagajne svojega poveljstva. Ves načrt bega se mu ni posrečil in ko se je naposled javil nekemu ameriškemu poveljstvu, ga je to kmalu izročilo Rusom.
Kakor so pripovedovali mnogi nemški vojaki, ki so se vrnili iz sovjetskega ujetništva, se Schömerju v ujetništvu ni godilo slabo. Ko je bil izpuščen, se je po vsej Zahodni Nemčiji takoj razširila vest, češ, da mu je namenjena velika kariera v vojski Vzhodne Nemčije. Prvo, kar je Schörner storil po prihodu v Zahodno Nemčijo, je bilo to, da j«( oholo zavračal vsa proti nje-
mu javno izrečena očitanja ter zahteval — maršalsko pokojnino. Glasilo zahodnonemških delavskih sindikatov »Die Welt der Arbeit« je kot prvo odločno zahtevalo, naj o njegovi preteklosti razpravlja pristojno sodišče. Zahteva naj o njegovi preteklosti spregovori sodišče, se sedaj še bolj sliši, vendar pa je ob njej govora le o njegovem odnosu do nemških vojakov, prav nikjer pa ni bilo v nemški javnosti slišati nobenih obtožb o njegovem početju na zasedenem ozemlju. Več kot verjetno je, da je tudi ta stran njegovega življenja prav tako grozljiva kot ona druga, in zato je čudno, da jo nemški tisk pušča tako vnemar.
Zahodnonemški kancler dr. Adenauer je na vse Schomerjeve zahteve glede pokojnine in rehabilitacije odgovoril takole: »Ce bo državni pravnik preiskoval proti vam izražena očitanja, boste že po določilih kazenskega zakona prišli do besede.«
S preziranjem tega generala se je sprva strinjala vsa za-hodnonemška javnost, zdaj pa s pojavljajo tudi razni Schör-nerjevi zagovorniki, ki bi,ga radi pokazali v drugi luči. .Oglašajo se tudi taki, ki bi že-
leli dokazati, da je bil naposled tudi maršal Schömer samo orodje v rokah vrhovnega poveljnika Hitlerja ter da je moral storiti vse, kar mu je bilo ukazano. Taki zagovorniki tudi prikrito in odkrito priporočajo, naj bi bila preteklost pozabljena in pokopana. Po njihovem mnenju je demokracija v Zvezni republiki Nemčiji tako močna, da ji ne more biti nihče nevaren in da bi lahko tudi ljudje Schómer-jevega kova nekje mirno uživali svojo pokojnino.
Kako naj pri takem nazira-nju nemška javnost verjame, da v novi armadi Zahodna Nemčije ne bo nobenih ostankov nekdanjega strašnega militarizma, v katerem so imeli Schömerji in njemu podobni vso oblast, se dandanes le malokdo vprašuje. Schömerjev primer dokazuje, da so v Zahodni Nemčiji na delu ne samo podtalne, temveč tudi javne sile, ki bi rade poslale v popolno pozabljenje vse strašne izrodke šovinizma in ošabnosti, ki so v dobi nacizma dosegle popolno oblast, ker niso imele v sebi nič človeškega in ker so bile samo strašna karikatura normalnih človeških lastnosti, misli, čustev in de-> janj. .
PISMO IZ СЕШ
Maf bo z regulacijo Savinje?
Neovrgljivo je dejstvo, da je dinarjev in Se teh je težko ne ali če vsaj ne bo odobren
PREMIERA V CELJU
C
KViTCBRl I1I«LEDI
)
šele lanska katastrofalna po- dobiti
kredit, se bodo morala ustaviti
se je videlo tudi preteklo soboto (19. februarja), ko je Savinja znova zelo nevarno na-
plava v celjskem območju da- Odbor je nadalje ugotovil, i regulacija i urejanje želez-la tisti zadnji in odločujoči da republiška uprava za ceste niškega vozlišča. Kaj bi pome-sunek, da so se začela regula- Se ni razpisala natečaja za nila prekinitev dela, je težko cijska dela v celjskem ovinku projektiranje novega cestnega povedati. Gospodarska škoda Savinje in da se je s tem mostu čez Savinjo. Temu je bi bila neprecenljiva. V ne-hkrati. začelo urejati tudi celj- sicer vzrok delno izpremenjen varnosti bi bili že postavljeni sim železniško vozlišče. Ne gradbeni program. Sicer pa bo provizoriji, saj ne bi zdržali glede na to so Celjani z veli- treba tudi tu pohiteti, kajti ne več kakor dve leti. Da je tako, kim zadovoljstvom sprejeli za- bi bilo ekonomsko opravičiji-četek regulacije, saj so se do- vo izdelati desni nasip Savi-bro zavedali, kaj pomeni re- nje na Bregu brez istočasne gulirana Savinja. Zato je tu- graditve desnega mostnega rasla. In na koncu, kako bi di od junija dalje to gradbi- opornika. Ce bo glavni projekt takšen ukrep sprejeli ljudje,
ki zaradi neizvršene regulacije trepetajo ob vsakem večjem nalivu?!
Odbor je sicer sklenil ukreniti vse, da bi se dobili krediti in bi se zato regulacija in urejanje železniškega vozlišča ne prekinila. To pa je le stremljenje Celjanov ter investitorjev, treba pa bo še precej razumevanja in pomoči pri republiških in zveznih organih. Ni odveč, če na koncu povemo, da Celjani pričakujejo največjo pomoč in vse razumevanje tudi s te strani, predvsem zato, ker se zavedajo, da v. , ,	...	, , .	.	..	, .	.	regulacija Savinje in ureditev
šce postalo priljubljena izlet- mostu ali vsaj desni opornik železniikega vozlišča presega-na točka Celjanov in vsak de- pravočasno pripravljen, bo lovni uspeh pri regulaciji je gradnja opornika opravljena pomenil hkrati tudi njihovo na suhem, kar bo velika prednost.
Glede na navedene in še na nekatere druge pomanjkljivosti je odbor sprejel ustrezne
Preizkušnja, imenovana Hamlet
Gradnja provizoričnega mostu čez Savinjo. V nadaljnji stopnji dela bi ta »most« zasuli in bi postal nasip, po katerem bl bU speljan železniški tir. V ozadju na desni razvaline Starega gradu
zadovoljstvo.
Ko pa ja na zadnjem sestanku v Celju odbor za regulacijo Savinje in za ureditev železniškega prometnega vozli- sklepe z edinim namenom, da šča, ki dela pod vodstvom di- se napake popravijo in dela rektorja železarne v Štorah in pospešijo tam, kjer so v za-ljudskega poslanca Andreja stoju.
Svetka, obravnaval izvršena T ^	največ
aela m ziasti se perspektivo sjjriji
ta okvir lokalnega značaja.
M. B.
Lep uspeh naših arhitektov
nadaljevanja, je prišel do zaključkov, ki ne obetajo najbolj rožnate prihodnosti
in daje za sedaj kaj malo upanja v uspešno nadaljevanje del pri regulaciji Savinje in pri urejanju železniške-
Ceprav ne moremo govoriti ga vozlišča, pa je nerešeno o zastoju pri regulaciji, so se vprašanje kreditov. V disku-vendarle pokažete nekatere siji o republiškem družbenem rapane, k; zahtevajmo pospeši- pianu je sicer bilo rečeno ob tev. dal, zlasti pa še njihovo obravnavanju predračuna del
boljšo organizacijo. Program vodnogospodarskega sklada,
pripravljanje laganje brežin zelo počasi na predaje. Za vse obloge bo po
problematičen in zato je problematična tudi regulacija.
Negotovo je tudi nadaljevanje
Če obljube ne bodo izpolnje-
trebnih okoli 8500 kubičnih na železniškem vozlišču, metrov kamna.	Odobrenih kreditov ni; obsta-
Celotna množina izkopov bo jajo pa le neke obljube. To znašala 90.000 kubičnih me- vse skupaj je mnogo premalo, trov; doslej pa je bilo izkopanih le okoli 10.000. Ta dela bo treba pospešiti zlasti v odseku od dragega mostu naprej, sicer so v nevarnosti zavarovanja, ki morajo biti izvršena do 1. maja, ko bo železnica stekla po novi progi.
Železnica je s svojimi deli uspešno napredovala. Nov železniški nasip je pripravljen za polaganje tirov. Na levem bregu pa je nasip že gotov in turi že položen 1 tir. Pri vseh teh delih pa se zlasti občuti pomanjkanje pritrdilnega gradiva ter pragov.
Posebne težave povzroča nezadostna dobava lesa. Podjetju »Beton« je bila dodeljena le tretjina količine, ki jo potrebuje za svojo gradbeno dejavnost. Položaj na tržišču lesa pa slabšajo tudi mnogi prekupčevalci, ki plačujejo les v gotovini in za vsako ceno. Le zato je mogoče, da stane kubik 8 m dolgih pilotov 23.000
V preteklem letu je MLO Skoplje razpisal natečaj za najboljši projekt ureditve Skopske trdnjave »Kale«. Natečaj je bil arhitektonsko urbanističnega enačaja. Udeležile so se ga med drugimi skupine projektantskih podjetij iz Beograda, Zagreba in Ljubljane. Prvo mesto z nagrado 350.000 din je bilo priznano skupini iz projektantskega podjetja Generalni Plan Beograd. Drugo mesto z nagradami 200.000 din pa si delijo: 1. Projektivni atelje — Ljubljana, avtorji: ing. arh. Saša Sedlar in ing. arh. Milivoj Lapuh; 2. Skupina projektantskega podjet-za »Srbija« Beograd in 3. Ing. arh. Branko Petrovič iz Zagreba.
Priznanje, ki ga je na tem zahtevnem natečaju dobilo delo naših projektantov, pomeni lep uspeh.
Prizadevanje po novem slovenskem teatru in sodobni slovenski gledališki umetnosti ima zdaj že poudarjen pomen: poiskati izhod iz krize, splošne zastarelosti in prahu ter najti času in sodobnemu občutju ustrezen gledališki stil.
Predstava Shakespearovega Hamleta v celjskem Mestnem gledališču je zrasla iz omenjenega prizadevanja. Težnja po modernem, na katero opozarja in katero izpričuje, pa je daleč od enkratne in dvomljive mode. Celjski Hamlet, ali »Hamlet mladih«, kot so ga sami imenovali, je namreč resen, nadvse resen in nujen poizkus ter tvegano, toda zrelo dejanje mlađega slovenskega gledališča.
Režiser Dino Radojevič je
celotno uprizoritev zgradil tako, da je gledalcem kolikor mogoče približal Hamleta — človeka. Kaj je to dovolj? Prikazal je mladega Hamleta, katerega iztiri spoznanje, da je svet iz tira. Ko ga hoče uravnati, bega med dvema skraj-nostirrfa, med slo po zanikanju in željo, da bi ubežal sebi in svoji dolžnosti, bega med skrajnostima, ki sta v bistvu le moralna dilema v njem sa-
mem.	Takšna interpretacija, ki je morda res le ena izmed možnih, pa posreduje vso bistveno problematiko Hamleta in »hamletovščine« na način, ki jje sodobnemu človeku blizu — in to je več kot dovolj.
Svoji osnovni zamisli je režiser podredil celotno uprizoritev. Dal ji je skrajno naglo hitrost, poudaril vse bistveno, vse nevažno, kar sodobnega gledalca le utruja, pa je pomaknil v ozadje, ali celo črtal iz teksta. Tu in tam pa je s takimi črtami presegel mero, katero postavlja dramsko delo kot celota in na ta način rušil ravnovesje v njegovi notranji zgradbi: v celoti je odstranil za razumevanje Hamleta tako pomemben prizor na danskem polju; pretirano skrajšal tekst kraljici ter iz nje napravil le slučajno in nevedno sopotnico dogajanja;
prepričljiv, pretresljivo neposreden in človeško topel — tak, kot ga je mogoče le videti in doživeti Prepričljivo in lepo je izoblikoval vlogo Horatia Pavle
------------r	_______ Jeršin, Janez Škof pa je bil	_	....
tisti osebni pečat, ki ne do- preveč odrezav in nasilen, da napisal Bojan Adamič. Koslu-suje le poguma in izvirno- bi mogel uspešno združiti mi Mije Jarčeve pa bi bili
prezrl pomen in poudarek značilnega shakespearskega »po-mirjenja«, katerega prinaša zaključek drame itd. Drzna in nadvse izvirna režija tako žal ni bila brez občutnih pomanjkljivosti. Dala pa je uprizoritvi
kazuje le poguma in izvirnosti, temveč tudi stilno in estetsko zrelost. Še to: režiser je približal odrsko govorico v največji možni meri preprostemu pogovornemu jeziku.
Domiselna, naravnost sijajna scena, katero je zasnoval arh. Sveta Jovanovič, je ustrezno podčrtala režiserjevo zamisel. Resnično vzorna je: preprosti zastori označujejo z gotskimi začetnicami kraj dogajanja in obenem omogočajo nemoten potek dejanja. Likovni problemi v posameznih prizorih so lepo razrešeni, prinašajo mnogo novega in s tem opozarjajo na osrednji problem sodobne scene, na prostor z lastno perspektivo, ki ne ustreza le gledalcu iz srede parterja, temveč nudi na vse strani enoten pogled in enotno iluzijo sveta na odru.
Janez Eržen je v naslovni vlogi pokazal sicer svežo in dokaj izbrušeno igro, ki se je mestoma dozdevala resnično neposredna, a je mnogokrat povsem zbledela zaradi nejasnega in nerazločnega igralčevega govorjenja. Intenzivnost, katero je mestoma pokazal, je vsaj v celotni kreaciji našla le slabo ustrezno in nesugestiv-no podobo.
Ofelija, kot jo je upodobila Minca Jerajeva, je bila presenetljivo izvirna in resnično enkratna. Če smo vajeni gledati v Ofeliji le eterično, skorajda nezemsko bitje, je bila njena interpretacija pravo nasprotje tega; bila je topla, življenjsko polna, nežna in ženska v naj lepšem pomenu. Od vseh nastopajočih je pokazala stilno najbolj popolno in resnično moderno igro, v kateri sta se se beseda in kretnja zlili v dovršeno celoto. Njen nastop je bil v skrajni meri
učinkovito prikazal možatega Fortinbrasa.
Ustrezno in lepo scensko glasbo, ki se z motivi in instrumentacijo naslanja na elizabetinsko gledališče, a je obenem povsem sodobna, je
Klavdijevo veličanstvo z njegovim značajem. Marjan Dolinar je iz Polonija napravil pretirano hlastavega in krčevitega ter premalo zvijačnega, predvsem pa premladega komornika. Klio Maverjeva je prikazala dostojanstveno, toda hladno kraljico, kakršni bi prenagljeno možitev le težko prisodil, medtem ko je Aleksander Krošl učinkoval v okviru stila predstave kot nezrel akademski paradoks, ki trdovratno vztraja pri starih, priučenih navadah in se pri tem drži zelo modro. Pogumno se je od prizora do prizora preoblačil in izpreminjal govorico Slavko Strnad, ki je nastopil kar v treh vlogah ter
lahko barvno izrazitejši in včasih manj skromni.
Še enkrat: uprizoritev, od dramaturgove in režiserjeve zamisli, pa do prizadevanj posameznih igralcev in soustvarjalcev predstave je v zasnovi pogumen, odkrit spopad z vsem, kar imenujemo krizo slovenskega gledališča^ Če je celjsko Mestno gledališče kljub vsem zloveščim napovedim tvegalo in stavilo ves svoj ugled na eno samo kocko, je padla ta v njegovo korist. Dokazalo je, da »Hamlet mladih« ni samo preizkušnja znanja in nadarjenosti, temveč tudi pomembno in zrelo dejanje, ki resnično zasluži vso pozornost.	Marjan Jerše
JOHN VAN DRUTEN:
„GRLICE 4» S» A iS“
Uprizoritev Mestnega gledališča v Ljubljani
„Pletarna“ v Ptuja
si je osvojila tuje trge
Lani so izvozili za 20,000.000 din izdelkov
Ptujsko »Pletemo« s svojimi Ko smo vprašali direktorja košaa-ami, cekri, raznovrstnim podjetja, tov. Ogorelca, kakšni drugim gospodinjskim priborom so glede na to možnosti ptujske in pletenim pohištvom pri nas »Pletame«, je dejal, da se bodo povsod poznajo. Znana je tudi edino uspešno zoperstavili kon-daleč v tujini, saj je za pletene kurenci in obdržali dosedanji izdelke iz Ptuja iz leta v leto ugled v tujini s kakovostjo svo-večje zanimanje pri kupcih v jih izdelkov. Dejal je tudi, da Švici, Angliji in zlasti v Arne- je letos glede na reorganizacijo riki. Lani so prodali v tujino za zbiralne mreže izdelkov domače okoli 20 milijonov dinarjev svo- obrti pričakovati najmanj po-iih izdelkov, čeprav so jim po- dvojitev izvoza ne glede na stali proizvajalci pletene robe večjo konkurenco.
iz Madžarske, Češke in Poljske „, .
Od izvoza pletarskih izdelkov
je namreč odvisen zaslužek širokega kroga proizvajalcev pletarskih izdelkov ptujskega in sosednjih okrajev. V sami »Ple-tarni« je zaposlenih le 100 do 130 ljudi, dela pa za podjetje čez 1000 ljudi, v krajih od Dravskega polja do Virovitice in Gornje Radgone, kjer gojijo :^0SnŽevTeramihVtra.Pev “e*tn,h ljudskih odborov se Jo pletarstvo kot domačo obrt.
ÄTSkvrs tss. r:sÄ"."Är ?■““ » *™uh „««аЛ™
kojenci dobili potrebna potrdila izdelki iz vrbe, rogoze, ličkanja jih tudi že vložili na zavod in slame vržejo lep zaslužek.
močni konkurenti, ki skušajo osvojiti tržišča z dumpinškimi cenami.
UPOKOJENCI SPR&ŠUJEJO
Kai res ne Mre hllrele?
Uredništvo je sprejelo već pisem upolr-*------
Slovenije, v aaieim se tj pr 2üj?jO, üa ìe ne morejo nvtijav Ijat-i svoje pravice a o začasnega dodatka na pokojnino, čeprav je uredba, ki ta dodatek preavideva, izšla že 3i,
V ponedeljek popoldne Je Triglav-film zavrtel predstavnikom tiska najnovejši slovenski umetniški film »Tri zgodbe«, katerega javna premiera bo prve dni marca. »Tri zgodbe« so delo treh mladih filmskih režiserjev Janeta Kavčiča, Igorja Pretnarja in Franceta Kosmača, istočasno pa bomo videli še eksperimentalni kulturni film Mirka Groblerja, filmsko kantato »Plat zvona«. Po predvajanju Je bila tiskovna konferenca, katere so se udeležili režiserji, igralci in drugi sodelavci pri tej naši najnovejši filmski stvaritvi. — Na sliki:
Bert Sotlar, Igralec glavne vloge v »Mlinu na Muri«, Mira Sardočeva, igralka glavne vloge v filmu »Koplji pod brezo«, ter njen režiser France Kosmač
Prvi med prvimi
P. Adamič: Alenka Svetelova kot Sally
Komedija »Grlice glas«, ki jo Je napisal sodobni ameriški dramatik John van Druten, sicer ni umetniško delo, vendar ima nekaj svojevrstnih in vrednih značilnosti, ki so bile gotovo vzrok, da je to van Drntenovo delo dobilo svoje mesto v zbirki dvajsetih najboljših sodobnih ameriških del, katere urednik je John Gassner. In prav zaradi tega je prav, da je komedija »Grlice glas« našla pot tudi v slovenska gledališča.
John van Druten s komedijo »Grlice glas« ni skušal ustvariti komedije, ki bi bila polna komičnih situacij, duhovitih dialo -gov, oseb s smešnimi lastnostmi in podobnih komedijskih elementov, čeprav to v neki majhni meri najdemu tudi tu. Van Drute-nov namen je bil ustvariti predvsem preprosto, resnično in prisrčno komedijo, v kateri bi bili ljudje, vse dogajanje in dialogi takšni, kot jih srečavamo v vsakdanjem življenju.
Komedija v gledalcu ne vzbuja veliko smeha, ampak ga le prijetno zabava in sicer že s samim prikazovanjem vsakdanjega življenja, ki je pogosto smešno, Če ga pogledamo s prave strani, in mimo tega še z rahlim smešenjem nekaterih lastnosti posameznih oseb, ki pa le redko prehaja v kritiko.
s	Zato ^ da fi to panogo
lIS	n£ga zavarovan ja „menili primer domače obrti kar najbolj pod-
prizadeti upokojenci še do danes frhovelJ- kier 3e društvo upoko- Prl1 ln razvijali!	(jp)
niso dobili potrebnih formularjev 3encev pripravilo vse potrebno
za prošnjo in potrdilo glede dru-žir,.s .4 ili članov, davčnega pred-
za izdajo in potrditev že omenjenih formularjev, ljudski odbor pa
Tovarna »VW« avtomobilov bo v predmestju Hannovra zgradila novo tovarno, ki bo izdelovala
piša in višine dohodkov. Name- Jih je potrdil.
ko°	»-i JL C0blr3J° “P°- Dokončna rešitev vseh vloženih
med njim?je na«eš« d1“n°aT,o zahtevkov “ “časn, dodatek na ...	.	,	^
nc- gre tako hitro. ’ P ^ pokojnino pa se bo v večih me- težke tovarne avtomobile. Dne v
Uredništvo se je za gornji pri- stih’ predvsem pa v Ljubljani, na proizvodnja naj bi znašala mer najprej zanimalo na okraj- k^er po vef tisoi prizadetih že v začetku dvesto kamionov nem zavodu za socialno zavoro- upokojencev, gotovo še zavlekla vanje Ljubljana, kjer je za to za nekaj mesecev smo zvedeli na odgovorni tovariš odgovoril:
»Ai» so sitni:	Le zakaj še vas zavarovanje,
nadlegujejo. Kaje bi si vse potrebno cunprej pripravili m medili, ket smo jim razložili v nedeljo v vseh našin časnikih. Nekateri so že vložili na okrajnem zavodu potrjena potrdila. Vseh formularjev pa se niso mogli razdeliti, ker jih pač na zavodu ®prcti tiskajo. Okrog 20Gu upokojencem jih bodo razdelili še v teh dneh.«
na dan. Obstoječa tovarna v republiškem zavodu za socialno Volfsburgu bo še naprej pro-
B. izvajala osebne avtomobile.
*•**••••• •*••#« >•»«•» «••■•» ••..••»•»«•• «••«•» «•»•••	•>••••••••••••••••
NOVE KNJIGE
Gornji odgovor odgovornega uradnika socialnega zavarovanja nas je presenetil m smo se čutili, da ta ne razume, zakaj se prizadeti upokojenci ravno sedaj potegujejo, da bi člmprej prišli do dodatka na nizko pokojnino. Zimski čas Je, ko rabi človek največ denarja.
Za vso stvar smo se zanimali te na republiškem zavodu za socialno zavarovanje. Tam so nam povedali, da so takoj po izidu uredbe razglasili upokojencem, da naj si priskrbijo potrebna potrdila, ki bi jih morali Izdajati ljudski odbori. Toda skoraj vsi uadi mestni ljudski odbori so se temu uprli z izgovorom, da tega ne H zmogli ln da ne morejo potrjenih navedb preverjati. Lažje je Mio to za občinske ljudske odbore, ki bolje poznajo dejansko stanje posameznih upokojencev. Zalo Je zavod za socialno zavarovanje omilil prvotno zahtevo ln ai«fvfi da lahko dve priči potrdita resničnost zahtevnlkovih navedb, ljudski odbori, podružnice “	— upokojencev ln zavoda za
zavarovanje pa bode njfeove podpise.
Ivan Bratko: »TELESKOP«,
zgodba o pobegu 8 internirancev iz koncentracijskega taborišča. Knjigo krase ilustracije N. Pirnata Cene knjigi: broš. 190, polpi. 290, celopl. 390 din
Robert L. Stevenson: »CRNA.PUSClCA«, L In II. del,
zgodba iz vojne med dvema vejama angleške kraljevske rodbine. Bogato ilustrirana knjiga stane: broš. 120, polpi. 160, celopL 198 din
Fran Levstik: »KDO JE NAREDIL VIDKU SRAJČICO«,
pravljična slikanica za najmlajše.
Cene: broš. 70, kart. 120 din.
Tone Kralj: »POD GORO, POD TO GORO ZELENO«,
slikanica v barvnem tisku.
Cena: broš. 75 din.
Sporočamo, da so v zadnjem času razprodane naslednje knjige: J. K. Erben: Češke pravljice, Grimm: Žabji kralj, Spyri: Heidi, S. Zweig: Magellan, C. Dickens: Veliko pričakovanje, Altajske pravljice, Cernej: Sredi domovine.
Vse knjige lahko naročite v vsaki knjigarni ali pa v založbi.
ZAL02BA »MLADINSKA KNJIGA« LJUBLJANA, TOMŠIČEVA ULICA ŠT. 2
*•**•■••• «••••« #•*«••••• »#«•••••*	••••»•«•• iRmRh«« <0мвм«мвн«| •«•••• .0. ,0H f
(Nadaljevanje in konec)
Problem na predavanjih ni več udeležba, pač pa le predavatelji
»Svoboda* v Bohinju se je najtesneje povezala s svojim zaledjem, saj ima svoje člane skoraj v vseh vaseh in zaselkih bohinjskega kota. Iz Bistrice prihajajo na vaje in skušnje ter predavanja in predstave, pa tudi iz Bitenj, Broda, Savice, Kamenj, Hana, Polja, Ribičevega lazu, od jezera, Nemškega rovta in celo iz Nom-nja, kamor morajo po končani vaji ali skušnji 8 km peš, ker takrat ni več vlaka. Nič manj pa niso požrtvovalni tudi železarji in nekateri železničarji, ki morajo vsak dan že ob štirih zjutraj na vlak. Skoraj vsi igralci so v službi izven svojega kraja in se večinoma vozijo z vlakom. Istočasno pa »Svoboda« s svojo Ljudsko univerzo in študijskimi krožki, knjižnico in tudi nastopi, deluje tudi neposredno po okoliških vaseh. »S svojo administratorko Francko, doma iz Rovt, se zmeniva za hišo,* mi je pripovedoval ravnatelj First. »Nato odnese mimogrede, ko gre domov, tja listke ali pa samo ustno pove in nasleduji večer je polna hiša ljudi, ki prav radi pridejo na strokovni, kulturni ali politični pomenek*. »Udeležba na predavanjih ali vaških pomenkih sploh ni problem*, je nadaljeval, »pač pa je problem, kdo bo imel čas, da bo šel predavat.* Tako praktičen, kakor v pogledu sklicevanja vaških sestankov, je ravnatelj First s svojo Ljudsko univerzo in študijskimi krožki v vseh pogledih in tudi v pogledu izbire tem, ki so življenjske in aktualne, čeprav zajemajo predavatelji snov, razen kadar niso na sporedu čisto stro-
Pomenek z bohinjskimi svobodaši
kovna predavanja, v navadnih časopisnih in revijskih člankih in jo povezujejo z domačimi problemi. Izobraževalno delo zato ni le formalno, pač pa živo in praktično in zato žanje tudi uspehe. Kot izredno izkušen pedagog pa se ravnatelj First tudi kot režiser ne spušča v tolmačenje in nakazovanje poslednjega giba, pač pa vsako stvar samo nakaže, tako da morajo igralci misliti z lastno glavo, pri čemer se razvijata pri njih samodejavnost in samostojnost. Pa tudi kot organizator se ravnatelj First poslužuje enakih metod in žanje mnogo večji uspeh, kakor pa če bi vse opravil sam. On in ostali bistriški poklicni prosvetni delavci, ki skoraj vsi krepko pomagajo pri društvu, uživajo zato med prebivalci tudi razumljiv in največji ugled in spoštovanje.
Ni treba posebej omenjati, da se pri tako živahnem društvu, kakor je bohinjska »Svoboda*, razvijajo tudi družabnost, tovarištvo in domačnost. »Svoboda* v Bohinjski Bistrici je v resnici kakor družina, kjer je vsak član zainteresiran na delu in uspehu vseh ostalih. V takem okolju in spričo dejstva, da se preprosti ljudje povzpenjajo v svojem znanju vedno više in so, kakor na primer Kikelj in Šilar, ki znata Cankarja in Shakespeara skoro na pamet, postali že strokovnjaki v posameznih vprašanjih, pripadniki inteligence pa se tudi pri preprostem ljudstvu marsikaj nauče, pa padajo seveda tudi razlike med ročnimi in umskimi delavci in so se v nekaterih primerih že povsem izgubile.
Še in še hi lahko pisal o bohinjski »Svobodi», pa še ne bi izčrpal vseh njenih zanimivosti.
Delo »Grlice glas« je predvsem zelo preprosto in ne vsebuje kakšnih posebnih komedijskih konfliktov, vendar kljub temu privlači našo pozornost. Delno je temu pripomogla zanimiva, spretna in tudi domiselna dramaturgija, čeprav ne kaže v ničemer kaj novega ali presenetljivega. Med značilnostmi te komedije moramo šteti tudi zanimivo obdelavo osrednje ljubezni med igralko Sally in narednikom Billom, kot tudi obdelavo posameznih likov-. Se posebej pa naj omenimo prisrčna in topla razpoloženja, ki se rahločutno prelivajo. Le-te je van Druten ustvaril s preprostimi in vsakdanjimi dialogi, v katerih ne najdemo toliko duhovitosti kot topline, poezije in prisrčnosti. V vseh teh dialogih kakor tudi v strukturi komedije in v posameznih likih se kaže van Druten kot bister opazovalec vsakdanjega življenja.
To pot je v Mestnem gledališču režiral kot gost mladi režiser Igor Pretnar. Njegov' odnos do te komedije je bil pravilen. Jasno izdelerencirane zamisli posameznih likov in vsega dogajanja so pripomogle do realizacije avtorjevih hotenj. Pretnarjeve mizanscenske zamisli sc bile domiselne in so tu pa tam ustvarjale prisrčno komične situacije, ki jih sam tekst ne vsebuje.
Gl avvi o žensko vlogo, namreč Igralko Sally, je igrala Alenka Svetelova, ki je uspeia ustvariti naivnost in prisrčnost mladega dekleta. Njena igra je bila sicer intenzivna, doživeta in prepričljiva, vendar je motila nekakšna nesproščenost in pomanjkanje lahkotnosti. Mimo tega je bil njen lik preveč obremenjen s patetiko. Lik narednika Billa je predstavljal Janez Albreht, ob katerem sem Imel občutek, da ta vloga ni
P. Adamič: Bill
Janez Albreht kot
Vse te lastnosti, ki so pri tej »Svobodi* razvite v tako veliki meri, pa so prav tiste lastnosti, zaradi katerih je prišlo do ponovne oživitve »Svobod* in do ustanovitve Zveze »Svobod* Slovenije. Bohinjski svohodasi so zato ne le prvi in najboljši v okraju, pac pa prav gotovo med prvimi, če ne sploh prvi v Sloveniji, ki so uspeli priklicati v življenje natančno tako »Svobodo*, kakršno si je zamislil ustanovni kongres »Svobod*. Bohinjski svobodaši so na to v resnici lahko ponosni, posebno še, ker so sadovi tega dela tako očitni in tako veliki. »Svoboda* v Bohinju je pravo žarišče kulture in izobraževanja za ves bohinjski kot.
Končno naj povem le še to, da trna bohinjska »Svoboda* v nasprotju s svojo izredno živahno in plodno dejavnostjo zelo slabe prostore, ki zelo ovirajo delo. Oder in dvorana sta v na pol lesenem, napol zidanem, nizkem in vlažnem poslopju nekdanje pralnice iz časov, ko so v Bohinju gradili tunel. Poslopje žre ogromne vsote denarja za neprestana, a neodložljiva popravila, kljub temu pa potreb društva že zdavnaj več ne zadovoljuje. Najmanj polovica društvene dejavnosti se razvija v šolskih razredih osnovne šole in gimnazije, a društvo kljub temu trpi na pomanjkanju prostorov. Bohinjska »Svoboda* ima v svojem programu tudi izgradnjo novega kulturnega doma in so denarna sredstva za načrte že odobrena in načrti že izdelani, vendar brez večje porniči oblastnih in kultumoprosvet-nih forumov te svoj e zamisli še dolgo ne ho mogla ir-esničhti.
Mile SmoUnsky.
povsem odgovarjala njegovemu igralskemu talentu. Tudi pri njem sem pogrešal lahkotnost in sproščenost komedijske igre. Toda priznati mu moram resnično in celovito doživetest Uka, posebno v posameznih momentih, kot tudi domiselno obdelavo lika, vsaj ponekod. Iva Zupančičeva je igraia vlogo igralke Olive z intenzivnostjo. Bila pa je mestoma preveč narejena in nenaravna ter tako neživljenjska.
Scena Milana Eatine je bila funkcionalno dobro zasnovana, razgibana, okusna in primerna.
Jože Jerko
Konceri mladega pianista
V četrtek 24. t. m bo igrr-l na koncertu, ki ga priredi Srednja glasbena šola v Ljubljani v proslavo 10-letnice osvoboditve, 15-letni absolvent klavirskega oddelka Aci Bertoncelj iz razreda prof. Zorke Bradačeve. Aci Bertoncelj je dijak 6. razreda klasične gimnazije, glavni predmet
njegovega glasbenega študija pa je kompozicija. Vsekakor priča o izredni glasbeni nadarjenosti dejstvo, da je mimo tega dosegel absolventsko stopnjo po pičlih 7 in po letih študija klavirske igre. To potrjuje tudi zahtevni spored njegovega koncerta, ki bo obsegal dela Scalattija. Beethovna, Ramovša, Sivica, Chopina in Liszta,
8т. «5 — 23. februarja 1955 J SLOVENSKI POROČEVALEC / stz. 5
<M surove žice đo
najrazličnejših igel
Na obisku v tovarni igel v Kobaridu
Dolenjska še nima
asfaltiranih cest
Zaradi povečanja prometa bi morali vsaj
najvažnejše ceste asfaltirati — Zasilne mostove bodo morali čimprej obnoviti
V Kobaridu, ki je eden najlepših gorskih turističnih krajev v Slovenskem Primorju, že nekaj let uspešno dela prva tovarna igel v naši državi Svoje coate ima v adaptiranih prostorih nekdanje avstrijske in pozneje italijanske vojašnice. V začetku svojega obratovanja 1. 1951 je zaposlovala le 27 ljudi. danes pa jih dela v tovarni že 77.
Pred štirimi leti so dobili iz Italije stroje za izdelavo igel za šivalne stroje znamke »Singer«, ki pa so imeli premajhno zmogljivost in so bili povrh se nepopolni. Zaradi tega so se začele prve velike težave. To-•. ama je sicer obratovala, toda delo je venomer zastajalo, predvsem zaradi pomanjkanja rod ja za popravilo strojev, deloma pa tudi zaradi pomanjkanja dobre kvalificirane ceiovne sile. Zaradi teh in dru-1 h težav ter nizke storilnosti - ■ dobivali delavci nekaj me-■ cev komaj 60 do 80 odstotne . ače. Toda kolektiv ni popu-mil in se je še bolj zagrizel v aelo. Zavedali so se, da je vsak začotek težak in da je treba uno vztrajati- Začetne težave ; 1 v glavnem premagali s tem, i so začeli izdelovati tudi roč-: i igle. S sredstvi iz sklada : epubliške pomoči zaostalim : rajem so kupili v Zahodni Nemčiji kompletno opremo za : vrstno proizvodnjo. Iz Nem-vje sta prišla tudi strokovnjaka. ki sta učila domače delav-Tako je začela tovarna .:malu delati s polno zmogljivostjo in dosegla do danes že olike uspehe. V bodoče nameravajo podjetje še razširiti, proizvodnjo pa znaitno povečati.
Asortiman proizvodnje je iz dneva v dan bolj
pester
Tovarna, ki so jo posebno v lanskem letu izpopolnili z norimi stroji in drago opremo, že vdeluje igle za šivalne stroje znamke »Singer«, navadne : rčne igle vseh vrst, industrij--■ igle, igle za sedlarje, čevljarje m druge obrtnike ter igie pletilke- Lani so izdelali vadi 50.000 trioglatih igel za -dransko linijsko plovbo na 1 -ki in za lastno zalogo. Proizvodi so po splošni sodbi in se posebej po ocenah strokovnjakov zelo kakovostni in v ničemer ne zaostajajo za inozemskimi To dokazuje med drugim tudi dejstvo, da podjetje ni prejelo doslej niti ene same reklamacije. Ko že govc-rimc o trgu. naj omenimo še to, da krije podjetje vse domače potrebe. Večino proizvodov pošiljajo v druge republike- Cena igel iz Kobarida je zaradi dobre in smotrne organizacije nižja od cen inozemskih proizvodov.
Možnosti za bodočnost
Tovarna ima najboljše možnosti za razvoj. 2e ljetos bo začela izdelovati prve galanterijske predmete iz kovine. Med
Na letni skupščini Socialistične zveze v Metliki je bila navzoča komaj četrtina vseh članov, čeprav je le okrog 40 odstotkov volivcev vključenih v SZDL. Vodstvo si vsekakor ni dovolj prizadevalo, da bi organizacijo razširili
STARO OS SEM PLAČAL ZA NOVO
Pred kratkim sem kupil pri podjetju »Volante v Tavčarjevi ulici v Ljubljani srednjo os za kolo. Ker je bila os brez 'inatice in podložke, povrhu pa je tudi izgledalo, da je že rabljena, sem vprašal uslužbenko, če je to vse, kar spada k osi, kar mi je potrdila. Naslednjega dne sem vprašal v tovarni »Rog«, kjer je bila os izdelana in kjer delam tudi sam, če tovarna res pošilja take osi v prodajo. Tu so mi povedali, da gredo vse osi iz tovarne kompletne in nerabljene. Ponovno sem se vrnil v trgovino in zahteval, naj mi os zamenjajo. Tu pa se je prodajalka izgovarjala, da mi ona take osi ni prodala, če pa se je to morda dogodilo, je krivda na »Slovenija-avtu«, ki je tako os dobil od »Roga«. Na željo uslužbenke sem pustil os v trgovini in se naslednjega dne vrnil. Tudi to mi ni prav nič koristilo, kajti spet sem dobil odgovor, da pri »Slovenija-avtu« ničesar ne vedo o tem, da bi prodajali take osi.
Za omenjeno os sem plačal 571 din, kolikor stane nova in kompletna os. Še sedaj pa si nisem na jasnem, kje naj bi ostali matica in podložka. Vsekakor je dejstvo, da zaradi malomarnosti uslužbencev trpijo kupci.
Pavle Jelnikar, Ravnikarjeva ulica 4.
sko proizvodnjo čevljarskih šil, gramofonskih plošč, trnkov in najrazličnejših igel za vse panoge industrije.
Po nadaljnji razširitvi obratov, ko bo zmogljivost podjetja močno narasla, bodo začeli igle v večjih množinah tudi izvažati kajti domači trg ne bo potreboval toliko teh proizvodov. Za začetek bodo v kratkem poslali prvo pošiljko igel v Brazilijo- Z izvozom bi lahko začeli že lani. če jim ne bi primanjkovalo embalaže in žice, ki je osnovna surovina.
Sedaj dobivajo surovine iz Nemčije in deloma z Jesenic. Zal pa je žica z Jesenic taka, da igle pri obdelavi ne dobijo potrebnega popolnega in značilnega bleska. Kljub temu upajo, da bodo domača podjetja kmalu začela dobavljati potrebne surovine, da jih ne bo treba za dragocene devize kupovati v inozemstvu. Ko bo prišlo do tega, bodo cene lahko ponovno znižali. Ce bo kolektiv preskrbljen z zadostnimi količinami domačih surovin, tedaj bo s svojimi proizvodi prav gotovo že v kratkem času osvojil inozemski trg. Uspešno bo lahko konkuriral z Nemci, ki veljajo danes za najcenejše proizvajalce igel. Poskrbeti bo treba tudi za boljšo in bolj učinkovito reklamo. Ni namreč nobenega dvoma, da je tovarna. ki je stara komaj štiri leta, marsikje še neznana.
Proizvodni postopek
Proizvodni postopek za izdelavo igel ni tako enostaven, kot bi morda sodili po velikosti predmetov. Dolga je pot od stroja za ravnanje in rezanje žice pa do pakovalnice in sortirnice, kjer marljive roke mladih delavk igle skrbno sortirajo, prešiejejo in zavijejo v zavojčke po 25 oz. 1000 kosov-
Najprej nekaj o postopku za proizvodnjo ročnih igel. Žico dajo najprej v stroj za rezanje in ravnanje. Tu jo dva avtomatska odrezovalca skrbno zravnata in zrežeta na najrazličnejše velikosti. V dolžini bodočih igel narezani koščki žice, gredo potem v poseben stroj za koničenje, kjer dobijo igle konico in potrebno ostrino. Zatem naredi stiskalnica iglam odtis in prebije ušesca-Tu sta navadno združeni še po dve igli skupaj. Delavke vrsto takih igel raztaknejo na spe-cäaüno ploščato žico ter jih prelomijo. Sedaj so igle že prt
Kulturno - umetniško društvo »Radko. Smiljan« v Lenartu v Slov. goricah je v minulem letu Izvedlo 12 uspešnih predstav, od katerih je bilo 5 Iger. Lutkovno gledališče je uprizorilo eno predstavo. V okviru društva obstoja nižja glasbena šola. ki jo trenutno poseča 28 gojencev - pionirjev, ter se vadijo v glasbeni teoriji s klavirjem, harmoniko in violino. V okviru društva uspešno deluje folklorna skupina, salonski orkester in jazz pa se borita za nabavo prepotrebnih instrumentov. Ljudska knjižnica, ki
in tudi za ureditev članarine niso poskrbeli. Drugi so v tem pogledu bolje gospodami. Zveza borcev je uredila spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja, sodelovala je pn vključevanju mladine v poklice, zlasti pa otrok padlih borcev, organizirala je pisanje življenjepisov padlih borcev in v ta namen imenovala posebne komisije.
Mladinska organizacija je postala s pomočjo ZK in SZDL aktivnejša. Tako sodeluje mladina pri fizkultumem udejstvovanju, udeležuje se raznih tečajev, v lepem številu je vključena v strelsko družino, sodeluje pri protiletalski zaščiti, gasilskem društvu, Rdečem križu, kultumo-prosvetnem društvu in drugod. Pridno je sodelovala tudi pri vseh proslavah.
V lanskem letu so ustanovili v Metliki tudi Društvo prijateljev mladine, ki ima več sekcij, toda deialo je samo organizacijsko. V društvu so bile najbolj aktivne žene. Na letni skupščini so sklenili, da bodo ustanovili vzgojno posvetovalnico, razpravljali pa so tudi o ustanovitvi otroškega vrtca. —
Člani sindikata premalo skrbijo za izobraževanje, nekatere podružnice pa so bile zelo marljive pri upravljanju prostovoljnega dela. Rdeči križ je uspešno izvedel Teden otroka, tuberkuloze in čistoče. Uspešno je bilo tudi dajanje krvi. Gasilsko društvo, ki tesno sodeluje s PAZ ln RK, je v preteklem letu sodelovalo pri devetih požarih. Trenutno se zavzemajo za gradnjo lastnega doma. —
Kultumoprosvetno društvo v Metliki ima šest odsekov. Godbeni je nekako v razsulu, zato nameravajo na novo osnovati šolo mladih godbenikov. Pevski odsek deluje samo priložnostno, prav tako folklorna skupina. Ljudska univerza Je priredila tri uspela predavanja Knjižnico Imajo lepo urejeno, toda ljudje premalo segajo po knjigah. Dramatska družina je že naštudirala dve igri. Lepe uspehe je doseglo tudi muzejsko društvo ki je povečalo zbirko predmetov iz NOB. Flzkul-tumo društvo je pritegnilo lepo število mladine, ki hodi redno k valam in nastopa pri prireditvah. Združenje rezervnih oficirjev je v povezanosti z JLA priredilo več predavanj in lepo obiskano prireditev.	R. F.
pravljene za brušenje ušes, kar dela delavec na posebnem polavtomatskem stroju. Take, še vedno surove igle gredo po tekočem traku v kalilno avtomatsko peč in nato v specialni boben za napuščanje, da dobijo trdoto in ustrezno prožnost. Ker so igle sedaj popolnoma oksidirane, se v čistilnem stroju, v posebnih, zavitkom podobnih valjih, ki so obloženi z različnimi kemičnimi snovmi, dvakrat očistijo in tretjič polirajo. S tem je glavni del pro-iEvodnega postopka končan-Igle samo še operejo z močnim curkom vode v velikem bakrenem kotlu, nakar jih sušijo v velikih, z žaganjem napol, n.i mih bobnih. Seselec nato ■očisti z igel žaganje in drugo umazanijo. Ves postcipek čiščenja ponovijo trikrat, nato pa gredo igle v zavijalnico.
Podoben je postopek v obratu za izdelovanje strojnih igel. Žica gre iz skladišča naravnost v reducirni stroj, ki jo
V Šentvidu so ustanovili v drugi polovici novembra preteklega leta taborniško enoto »Novih Gra-diščarjev«. Iniciativni in pozneje pravi odbor družine sta v kratkem času opravila mnogo dela. Prvi je oživel organizacijo, drugi pa ji je do danes že zagotovil vsaj glavna materialna sredstva za. obstoj in skušal najti uspešno skupno pot z ostalimi organizacijami o kraju. Socialistična zveza je odstopiia družini prostor za družinsko so-
poseduje trenutno 750 knjig, je lansko leto nabavila novih knjig za 36.000 din, kar je prispeval občinski ljudski odbor Lenart. Spričo novih, ugodnih nabavnih pogojev bo le-ta letos prispeval v te svrhe še nadaljnjih 20.000 din. Stalnih rednih izposojevalcev knjig ima lenarška knjižnica 60 ter se bo število v bodoče še povečalo. Društvo se bori s finančnimi težavami za nabavo rekvizitov ter je bilo primorano na zadružnem domu iz lastnih sredstev urediti fasado, ker upravni odbor KZ za to ni imel dovoij-nega razumevanja. V okviru proslav 10. obletnice osvoboditve predvideva društvo uprizoritev dveh iger, eno lutkovno predstavo. nastop folklorne skupine, poživitev dela glasbene šole in razširitev mešanega pevskega zbora. Odbor za ljudsko univerzo bo izvedel niz strokovnih predavanj o kmetijstvu na področju celotne bodoče komune. Ta pred*vanja bodo spremljena s filmi in je bilo že nekaj uspešno izvedenih. KUD v Lenartu kaže z ozirom na delo v preteklem letu, da bo uspelo razširiti ljudsko - prosvetno dejavnost tudi na širše področje bodoče komune. J. R.
Senovška »Svoboda« bo slavila 10. obletnico svojega obstoja
Senovška »Svoboda« bo praznovala letos 10. obletnico svojega obstoja. Za to slavnost, ki bo nekako v sredini meseca avgusta, se že zdaj pripravljajo vse sekcije društva in jo nameravajo proslaviti s posebnim kulturno-prosvetnim tednom.
Tudi pevci so spet marljivi. To je tem bolj razveseljivo, ker je nekoč že popularni mešani pevski zbor iz Senovega v zadnjem času kar zamrl. Pevska soba v senov-ški šoli je zdaj spet oživela. Več desetin novih, mlađih pevcev prihaja redno na pevske vaje in kaže, da se bo pevski zbor, ki mu krepko pomagajo tudi člani pevskega okteta, spet povzdignil na nekdanjo višino.	K. B.
zravna, razreže na razne velikosti, ostruži konus na podstavku ter bodočo iglo skuje na ustrezno dimenzijo. Ti majhni kosi še neobdelane žice nadaljujejo pot na obrezovalni stroj, ki jih obreže in vtisne številko debeline igle- Od tod gredo igle v avtomatski stroj za mehko ravnanje Ln dalje v stroj za rezkanje utoirov. Zatem ikn na avtomatskem stroju prebijejo luknje, oz. odpr-tihe. nakar igle ročno ravnajo in koničijo. Nadaljna faza je kaljenje v kalilnici in napuščanje v bobnu. Sedaj je na vrsti prvo čiščenje v polavtomatskem stroju. Ker se igle pri kaljenju skrivijo, gredo ponovno na ravnalni avtomatski stroj- Sele po vsem tem so »godne« za čiščenje, oz. brušenje ušes, kar dela poseben s*Tcj. Po preciznem koničeniu in končnem brušenju podstavkov. so igle gotove ter čakajo, da jih zavijejo in prodajo.
— dk
bo, pa tudi »Svoboda« Je rada priskočila na pomoč, če je le bilo mogoče.
V ietošnjem letu nameravajo Izvesti propagandni tabor v Šentvidu, družinski tabor ob morju in potovalni tabor kluba »Zeleni bor« po slovenski Koroški. Po treh mesecih šteje družina že več kakor 80 članov različnih starosti in vseh poklicev. Ima že 9 šotorov, popolno kuhinjsko opremo in precej izpopolnjeno orodjarno.	-iop-
Marilior
Vzgoji vajencev posveča ML O Maribor vso skrb. Praksa kaže, da vajenci pogosto prav zaradi slabe in nepravilne vzgoje ter zanemarjanja s strani mojstrov in pomočnikov zaidejo na kriva pota. V ta namen je bila postavljena posebna komisija, ki naj prouči problem vzgoje vajencev tako v šolah kot na učnih mestih ter predlaga ustrezne ukrepe.
638,000.000 dinarjev škode so lani preprečili mariborski gasilci s svojim požrtvovalnim delom. Nastopili so pri 54 požarih, ki jih je bilo 32 v državnem in 22 v zasebnem sektorju. Požari so povzročili 152 milijonov škode. Z intervencijo gasilcev pa je bila preprečena še mnogo večja škoda, ki so jo ocenili na 638 milijonov dinarjev. Pri vsem tem imajo mariborski gasilci velike težave tako glede orodja, kakor glede opreme. Silno pereče je vprašanje gasilskega doma v Mariboru. Med tem ko ima že skoraj sleherna vas svoj gasilski dom, se morajo mariborski poklicni in prostovoljni gasilci stiskati v skrajno neprimernih in tesnih prostorih. MLO kaže sicer vse razumevanje za potrebe gasilstva, toda razpoložljiva sredstva ne omogočajo, da bi zadostili vsem potrebam, ki so vsak dan večje. Za letos bodo nabavili najnujnejše orodje in opremo, hkrati pa bodo izdelali idejni načrt za zgraditev sodobnega gasilskega doma.
Pokopališči v Radvanju in Brezju bodo opustili s 1. marcem. Tako je sklenil na svoji zadnji seji MLO Maribora. Pokopališče na Studencih bodo uporabljali še do konca letošnjega leta. nato pa ga bodo prav tako opustili in osredotočili vse pokope na mestnem pokopališču na Pobrežju. V bližini teh pokopališč je namreč več studencev in obstoja nevarnost okužbe talne vode. Sicer pa bo tudi Maribor moral misliti na zgraditev krematorija.
Maribor bo vendarle dobil brezalkoholno restavracijo. O potrebi brezalkoholne restavracije so že mnogo govorili in razpravljali, vendar pa je ta zadeva vedno obtičala na vprašanju prostorov in finančnih sredstev. Zdaj je tudi to zadovoljivo urejeno. Nova brezalkoholna restavracija bo dobila prostore v bivši kavarni »Cen-
Značilna zaostalost Dolenjske se prav posebno vidi — pa tudi občuti — na vseh cestah. Ce izvzamemo nekaj po vojni obnovljenih mostov, ki imajo cestišče asfaltirano, in odsek Kočevje—Salka vas, dolg kakšen kilometer, na Dolenjskem sploh še ni asfaltiranih cest, ter smo v tem pogledu daleč za drugimi kraji naše republike.
Promet pa postaja tudi na dolenjskih cestah čimdalje večji. Zlasti velja to za vse zvezne ceste, pa tudi ostale. V mokrem vre.nenu je ob cestah vse, kar ni oddaljeno od vozišča vsaj pet do deset metrov, oškropljeno z blatom, v suhem vremenu pa je okolica cest zavita v prah. Nekoliko boljše je samo skozi mesta Kočevje, Črnomelj in Novo mesto, kjer je sedaj cesta tlakovana, popolnoma pa blato ali prah tudi v teh mestih še nista odpravljena, ker so še neurejeni dovozi v mesta ter stranske poti. Po drugih večjih krajih, na primer v Metliki,
trai« v Gosposki ulici, ki je sedaj v likvidaciji. Prvotno je bilo zamišljeno tako, da bi restavracijo uredila in prevzela zainteresirana podjetja, kakor so »Vino-Sadje«, »Celea-sad« in »Jugoalko«, toda ta podjetja nima j a razpoložljivih investicijskih sredstev. Sedaj se je MLO Maribora sam odločil ustanoviti tako restavracijo. Za najnujnejše adaptacije prostorov je določen kredit 750.000 din. V restavraciji bodo prodajali poleg brezalkaholnih pijač tudi mleko in mlečne proizvode, razne sokove, sadje itd. Nekateri sicer pravijo, da taka restavracija v Mariboru ne bo uspevala, toda prepričani smo, da se zelo motijo. Brez dvoma se bodo Mariborčani kaj hitro privadili take restavracije, saj tudi v drugih mestih dobro uspevajo.
IZ ZS. POLSKAVE
Ob precej skromni udeležbi je imel pred nekaj dnevi vaški odbor SZDL v Zg. Polskavi svoj letni občni zbor. Iz poročil in razprave je bilo razvidno, da je SZDL v Zgornji Polskavi dosegla v preteklem letu vidne uspehe, pojavljale pa so se tudi razne pomanjkljivosti, ki jih bodo skušali v bodoče odpraviti. Med drugim so se na zboru pogovarjali tudi o reorganizaciji vaških odborov Socialistične zveze in o vlogi le-teh v bodočih komunah. Zgornja Polskava se bo priključila komuni v Slovenski Bistrici.	-olko
IZ KOŠANE
Sindikalno kulturno prosvetno društvo »Vremščica« je v zadnjem času precej poživilo svoje delo. S precej obširnim programom je sodelovalo na Prešernovi proeiavi, kmalu za tem pa se nam je dramska sekcija že predstavila s trodejanko »Zakonci štraj-kajo«, ki je prav lepo uspela. Večjo aktivnost je pokazal v zadnjem času še mešani pevski zbor, pionirski tamburaški orkester pa se bo verjetno spomladi že predstavil poslušalcem. Zveza borcev trenutno pripravlja proslavo občinskega praznika, ki ga bomo praznovali 4. aprila. »Partizan« je prav tako poživil svoje delo in se že pripravlja na javne nastope.	C. J.
»Jelen« v Tolminu se vse bolj uveljavlja
Odkar se je čevljarsko podjetje »Jelen« v Tolminu preselilo v nove, zračne prostore, dosega vse lepše uspehe. Trenutno zaposluje že nad 60 delavcev, v bodoče jih pa bo še več. Podjetje ima že svoje poslovalnice v Kobaridu in Cerknem. Uveljavilo se je predvsem z izdelavo finih ženskih in moških športnih čevljev.
Pred kratkim so se zbrali delavci na občnem zboru sindikata. Na njem so med drugim razpravljali tudi o zaposlitvi novih delavcev in uspehih v lanskem letu. Najbolj jih skrbi odplačevanje anuitet za novo zgradbo, upajo pa, da jim to ne bo delalo prevelikih težav, saj se bo proizvodnja v novih delavnicah prav gotovo še znatno dvignila.
IZ LITIJE
Kmetijsko gospodarstvo v Gr-mačah pri Litiji bo v kratkem adaptiralo staro poslopje, kjer so do nedavnega bili hlevi, v skladiščne prostore in stanovanja, tako da bodo lahko nudili oddaljenim delavcem sobe. Živina iz starega neokusnega hleva je že premeščena v nove moderne hleve. ograjene v lanskem letu. Dela kvalitetno izvršuje mestno remontno podjetje iz Litije. P. J.
IZ TREBNJEGA
Dne 17. februarja je poslal predsednik republike desetemu novorojenčku Nacetu, sinu očeta Alojza Brajerja in matere Ane Kramar na Rožnem vrhu štev. 5 v občini Trebnje, darilo. Mati je rodila doslej 5 dečkov ln 5 deklic, izmed katerih pa je ena umrla. Darilo je prevzela mati z velikim veseljem ln ponosom, ker ga ji Je poslal predsednik republike. — Seveda je bila vsa družina prijetno presenečena	J. K.
IZ SEVNICE
Pred nekaj dnevi je priredilo Društvo prijateljev mladine zanimivo predavanje prof. Gustava Šiliha, znanega pedagoga iz Maribora, z naslovom »Katera mati je najboljša mati svojim otrokom«. Predavanja se je udeležilo veliko število staršev, ki si želijo v bodoče še več podobnih predavanj. *
Avto-moto društvo v Sevnici Je začelo resno delati. Prihodnji me-
Trebnejm in ostalih naseljih ob cestah, pa je blato ali prah na cesti prav obupna stvar.
Poseben problem na dolenjskih cestah so zasilni leseni mostovi, ki so bili zgrajeni takoj
po vojni. Večina je že dotrajala. Takih mostov je še zelo veliko na vseh cestah po Dolenjski. Samo na cesti IX. reda Metlika— Dobliče, na razdaji 20 km, so štrije taki leseni mostovi: na Primostku, Gradacu, Kanižarici
see bo začelo šoferski tečaj, v katerega se je vpisalo 65 moških in žensk. Šola bo dvakrat na teden in bo trajala tri mesece.
*
Novo postajno poslopje v Sevnici bo v kratkem pod streho. Tako bodo končno le izginile barake okoli postaje, ki ne dajejo Sevnici prav nič lepega videza, novo poslopje pa bo mestu vsekakor v ponos.	-ko.
IZ KOBARIDA
Na pobudo sindikalne podružnice tovarne igei v Kobaridu imajo že mesec dni tečaj za strokovno usposabljanje delavcev, ki ga ooiskuje 23 delavcev in delavk. Na tečaju predelujejo snov, ki jo bodo potrebovali pri polaganju izpitov za kvalificirane delavce. To je prvi tovrstni tečaj v tej tovarni.	-t
EEÌ3EK JUBILEJ
v шшоти
Tovariš Franc Torkar praznuje 24. t m. 75-letnico rojstva in hkrati 62-letnico dela v livarstvu. To je izreden jubilej, ki mu verjetno ni primere v Evropi. Tovariš Torkar je začel delati na Jesenicah ter predvsem pomagal pri ustvarjanju livarskega slovesa Jesenic. Po osvoboditvi je sodeloval pri gradnjah vseh pomembnejših livarskih objektov Jugoslavije. Tudi danes je še izredno čil in zdrav in pomaga pri proizvodnji v železarni na Ravnah. Našega livarskega veterana poznajo vsi
kolektivi Jugoslavije. Ko se je udeležil livarskega kongresa Srbije, je bil sprejet pri maršalu Titu, kar je zanj, po njegovih besedah, največje plačilo za prizadevanje, za njegovo delo. Jubilant je nosilec Reda dela II. stopnje. V želji, da bi tako zdrav in čil praznoval tudi 85-letnico življenja in da bi dosegel še čim več delovnih uspehov, se čestitkam pridružujemo tudi ml
IZ GABROVKE
Na izrednem občnem zboru mladinske organizacije v Gabrovki so razpravljali med drugim tudi o zboljšanju kmetijstva. Ob tej priliki se je vsa mladima vključila v kmetijsko zadrugo in se razdelila v sadjarski, vrtnarski, poljedelski, živinorejski in druge krožke. Kmetijska zadruga v Gabrovki in okrajna zveza v Ljubljani bosta tem krožkom pomagali. Poljedelski bo dob"! nekaj vrst krompirja, ki ga bo preizkusil in ugotovil, katera vrsta najbolj uspeva. Krožek za travništvo bo skušal z umetnimi gnojili izboljšati travnike. Rejci malih živali bodo dobili nekaj čistokrvnih "zajcev, dekleta pa bodo vzgajale vrtnice in veliko-evetne nageljne. Vse krožke bodo vodili strokovnjaki. Poleg tega bodo imeli v okviru kmetijsko-gospodarske šole tudi kuharski tečaj.
Doslej je že več pionirjev —
gimnazijcev zaprosilo za sodelovanje v krožkih. Ti kažejo posebno zanimanje za rejo malih živali in vrtnarstvo.	A. V.
in pri Dobličah. Most na Pri-mostku so začeli obnavljati, ostali pa še čakajo. Pri Draga-tušu je lani padel v potek vojaški kamion, ker so se udrle pod težo lesene mostnice. Se sreča, da ni bilo človeških žrtev. Na vseh dolenjskih cestah je na desetine zasilnih mostov, ki so nujno potrebni takojšnje popolne obnove.
Slabe ceste ln mostovi ter povečan promet imajo prav gotovo svoj delež pri vedno pogostejših prometnih nesrečah tudi na Dolenjskem. Samo v novomeškem okraju je bilo lani 54 prometnih nesreč, ki so terjale dve smrtni žrtvi, 7 hudo in 14 lažje poškodovanih oeeb. Pri prometnih nesrečah sta bila lani ubita tudi dva konja, skupna škoda je znašala nad
47,500.000	din! Največ prometnih nesreč je bilo v mesecu avgustu in septembru, ko jih je bilo vsak mesece devet, najmanj pa v februarju, ko je bila zabeležena samo ena prometna nesreča.
Rastoči promet na naših cestah, pa tudi zdravstveni razlogi narekujejo, da bo treba v bodoče več misliti tudi na Izobij sanje cest na Dolenjskem. Letošnja investicijska sredstva res ne dopuščajo, da bi se že letos lotili večjih del v tej smeri, prav pa bi bilo, da bi čimprej pripravili potrebne načrte, da bi lahko pričeli z delom takoj, ko bo za ta namen na razpolago več sredstev. Obnova nekaterih mostov pa niti ne dopušča daljšega odlaganja.
Nova avtomobilska cesta Ljubäjana—Zagreb, ki bo šla po delu Dolenjske, bo prva modema cesta v tem območju. Vaporedno z njo je treba modernizirati tudi ostale ceste, posebno zvezne in povezovalne ceste. V prvi vrsti pridejo v poštev cesta Ljubljana—Kočevje —Delnice, cesta Novo mesto— Metlika—Črnomelj—Vinica s povezavo na asfaltirano cesto Karlovac—Reka, potem cesta Brežice—Kostanjevica—Novo mesto —Dolenjske Toplice ter še nekatere druge. Zraven tega je treba modernizirati vse ceste skozi večja naselja, da se enkrat za vedno odpravi blato ali neznostni prah kot stalna goeta na vseh dolenjskih cestah.
Tudi na Dolenjskem si želimo dobrih cest brez kotanj, blata ali prahu. Toda to ni samo želja prebivalstva, to je življenjska potreba gospodarstva, turizmi in splošne higiene ter boljših življenjskih pogojev. Dobro vemo, da vseh cest ne bo mogoče urediti v nekaj letih, toda enkrat je treba začeti, potem pa iskati sredstev in možnosti, da se tudi v tem pogledu vsaj približamo ostalim krajem v republiki.	(r)
IZ VOJNIKA
Te dni je imela sindikalna podružnica Papirnice in žage v Višnji vasi svoj redni občni zbor. Člani te sindikalne podružnice, ki šteje komaj M članov, so lani opravili mnogo dela za red in delovno disciplino v podjetju ter za ideološko vzgojo. Trenutno je v tem podjetju zelo živahno razpravljanje o novem plačnem sistemu.
*
V KUD »France Prešeren« v Vojniku delajo dramska, pevska skupina, knjižnica in kino. Dramska skupina Je v zadnjem času uprizorila dve igri »Sveti plamen«, ki jo je režiral Peter Kušar, in »Zdraho na vasi«, ki jo je režiral Viktor Kokalj. Člani dramske sekcije pripravljajo sedaj igri »Pogumni Tonček« ter »Kraljestvo palčkov«. Dramska Skupina je dobila tudi nekaj novih igralcev.
Pevska skupina se še sicer ni pokazala s samostojnim nastopom, kljub temu pa uspešno sodeluje na raznih proslavah. Dosedanja ovira za še boljše delo pevskega zbora je bilo pomanjkanje dobrega pevovodje, sedaj pa je za to delo pogumno zagrabil pred kratkim novodošli profesor Lebič. Po njegovem prihodu je pevski zbor zaživel in vse kaže. da se bo kmalu predstavil s samostojnim nastopom. Tudi knjižnica in kino dobro uspevata.
*
Svet stanovanjske skupnosti v Vojniku je na zadnji seji med drugim razpravljal o novih gradnjah. Potrebe so sicer velike, toda brez subvencij bo gradnja onemogočena.
V	GOSTILNI V BEGUNJAH NI VSE V BESU
V	gostilni v Begunjah pri Cerk-
nici nekaj ni v redu, kar nedvomno dokazuje tudi dejstvo, da ljudje vse bolj kupujejo vino v steklenicah v zadružni trgovini. Nekam preveč vodeno se jim zdi vino v gostilni, pa tudi s točenjem likerjev ni vse v redu. Tu namreč postrežejo goste z likerjem k«* iz navadnih in ne originalnih steklenic. To vsekakor ni prav. Povrhu pa je v tej gostilni vino za 10 do 15 din dražje kakor drugod, dražje pa so tudi druge pijače. Koristno bi bilo, da b- se merodajni organi malo pozanimali za razmere v tej gostilni)	Janez Žnidaršič
Včeraj popoldne so se vozili po ljubljanskih ulicah pristni Marsovci, ki so zbujali mnogo zanimanja
drugim imajo v načrtu serij-
Mako delajo
ira žive v Metliki
Uspešna žetev KUD »Radko Smiljan« v Lenartu
Od blizu
»Novi Gradiscaci« iz Šentvida
Gradiščarji na Toškem čelu
in daleč
Lani dograjeni most čez Krko v Straži pri Novem mestu
Leta 1931 dograjeni orjak Empire State Building je dobil novega gospodarja
V začetku, leta 1927, ko je gospodarska konjunktura ZDA dosegla svoj višek, je večja skupina ameriških denarnih mogotcev in največ jih podjetnikov sklenila v New Yorku zgraditi največji nebotičnik, v katerem naj bi imeli svoje poslovne prostore ne samo predstavniki družb, ki so se zavzele za ta načrt, temveč tudi drugi interesenti. Ze marca 1927 so govorili, da bo imel nebotičnik 102 nadstropji in da bo v njem prostora za okoli 25.000 nameščencev raznih podjetij in družb.
Visoki gospodarski konjunkturi pa so sledila leta depresije in krize in na stavbišču največjega nebotičnika je bilo delo štirikrat prekinjeno. Sele leta 1931 je predstavnik usta-
noviteljev William Frideric Lamp izročil New Yorku največji nebotičnik, ki je znan pod imenom Empire State Building. Predsednik ustanoviteljske družbe William Lamp pa je bil takrat zaradi velikih skrbi in težav pri uresničenju načrta fizično in tudi gmotno že močno izčrpan in podjetje, ki ga je zastopal, je bilo med tistimi, ki po svoji vselitvi v orjaški nebotičnik niso imela sreče. V kritični dobi 1928-1929 je propadlo nad deset velikih p>odjetij, katerih predstavniki so bili med ustanovitelji Empire State Build-inga.
Začetek je bil torej slab in največji newyorški nebotičnik je bil kmalu med ameriškim poslovnim svetom na zelo sla-
bem glasu kot »nebotičnik nesreč«. Do tega slabega slovesa je prišel zaradi mnogih tragedij. Bilo je več podjetnikov, ki so se, polni upanja, vselili v njegove razkošne prostore, a ko jih je zadela gospodarska kriza, niso razen smrti videli nobenega izhoda. Iz svojih uradov v visokih nadstropjih so se vrgli v globočino. Nekateri so se z dvigalom povzpeli do najvišjega stodrugega nadstropja in tam napravili tak samomor.
Orjaški nebotičnik pa je morda tudi zato, ker je postal »nebotičnik nesreč«, velika atrakcija za tujce, ki obiskujejo New York. Obiskali so ga mnogi filmski zvezdniki, slavni učenjak Einstein, arabski knezi, sovjetski delegati, bri-
SMOG
strah velikih mest «
Vztrajnih gledalcev, ki so občudovali mojstre drsanja na svetovnem prvenstvu v avstrijski prestolnici, sneg ni niti najmanj motil. Dobro zaviti in pokriti (saj pravijo, da tudi sneg greje) so potrpežljivo sedeli in gledali.
Dim in megla sta razprostrla nad metropolami strupen plašč — Če ne bo primernih ukrepov, utegne postati nevarnost resna
Pištole idmm raka
Dr. Smiters iz bolnišnice Royal Mursen v Angliji je pred kratkim izdelal novo orožje za borbo proti raku. To orožje nenavadno spominja na pravo orožje, ki se ga uporablja na bojnem polju in je veliko kot avtomatska pištola. Medicinska pištola dr. Smiter-sa služi za zdravljenje raka in tumorjev. Uporabljajo jo že v Andersenovi bolnišnici v Texasu in v britanski bolnišnici v Chelseaju.
Pištola za borbo proti raku ima v nastavku cevi tanko, fino iglo, s katero zdravnik vbode v tisti del telesa, na katerem se nahaja kancerozno žarišče ali tumor. Tedaj s pritiskom na petelina prileti iz cevi petnajst projektilov, dolgih nekaj milimetrov, ki se zadržijo v rakasto obolelem tkivu. Izstrelki so iz radioaktivnih izotopov zlata. Operacija se ponavlja večkrat na različnih mestih. Izstrelki ob-
Fantazija
Drobne zanimivosti
DRAG LOV
V	Francosko ekvatorialno Afriko Je odšlo šestnajst navdušenih lovcev, ki se bodo udeležili lova, ki ga organizira letalska družba »Air France«. Vsak od teh navdušenih lovcev je vplačaj 1368 dolarjev, da bo lahko tri tedne lovil veliko divjad.
JETNIKI NA DOPUSTU
Vodstvo jeinišnice v Sao Paolu v Braziliji je dalo 50 jetnikom 24-urni dopust. 38 jetnikov se je pravočasno vrnilo v zapor, 10 se jih je vrnilo z zamudo, dva pa sta telefonano sporočila, da morata zaradi nepredvidenih okoliščin dopust nekoliko podaljšati.
USESNI AKVARIJ Novo ir.odao norost za ženske, ki nimajo nobenih skrbi, so dali na trg londonski draguljarji. Namesto bisera visi na uhanih prozorna steklena kroglica, v kateri je voda, v vodi pa plava majhna ribica, ki pa seveda ni živa, ampak izdelana iz plastičnega materiala. Ta »ušesni akvarij« je doslej našel mnogo ljubiteljic.
LED, SENZACIJA HONGKONGA Britanska kolonija Hongkonga,
ki leži ob cbali južne Kitajske, je desetega tega meseca doživela najhladnejši čan v zadnjih petinpetdesetih letih. Imeli so 0,1 stopinj Celzija, zemlja pa se je ohladila pod ničlo, tako, da so v Hongkongu imeli tudi led — pojav, ki se ga spominja malokateri prebivalec te kolonije.
PSI V TELEVIZIJI
V	New Yorku pokažejo enkrat Ra teden v televiziji pse, ki so s? izgubili ali ušli svojim gospodarjem, Kot poročajo, se je ta akcija posrečila in na ta način gospodarji hitro dobe svoje ube-gle štirinožce.
PRVI AVTO V TIBETU
Dalai Lama je dobil avto, ki je hkrati tudi prvo motorno vozilo onkraj strehe sveta. Ker čez himalajske gorske prelaze ni voznih poli so morali avtomobil, kupljen v Kalkuti, razstaviti v sestavne d.f-'e ki so jih cotem posebni štafetni nosači nrenesli čez to visoko gorovje. To ni bila lahka naloga, sa; so «romski prelazi ponekod visok* do šest tisoč nitkov. V Lhasi. glasnem mestu Tibeta, so avtomobil 7eo»t sestavili in ga ore-Sigece, sedeža pančen-skega lame.
ZGOVORNOST DEČKOV
IN DEKLIC
_ Deklice 7?.f-no običajno prej govoriti kot d"rki in uporabljajo v svojem ?ovorn več besed. Neki anslečki otroški zdravnik ie m» do*«ih študijah in opazovanjih protovii. da uno-n»bl»*'»o d«čVj v tretjem letu življe-nin okrog besed, medtem ko uno-raMiajo del ire v isti starosti okrog 7-4« hecod. f>d četrte«» Wa dalje pa der-v. hitre»« napr^dnjoio ?n uno-rabl'»jo v i***»*) Mn s«-oir«a Hv-l»erJ» ?e nad M*», H^ed. medtem ko de, ’ ^ samo besed, pa čeprav ZIROŽnost, kl daje hrano đllhU. go\o-*	in no«osteje.
SPOMEN?*: F v? *>FRON
P-O N7S.7VEC.TI
Najve**i «ро?пет!;к na svetu bodo v krhkem odkriti v Buenos Airecu. Tn snom "ni v bo posvečen EVf	umrH 7"ni ored-
se^n*ka	vjenv bo 137
metrov. t«vel mnogo visit, kot je kip Svob^^e v пепг^огзкетп pri-stamščn. v netren*o«rfci spomenika bo krijta z gro>»r>rr,. Balzamirano telo	Peron bo	«bra-
Rienn V cr«hr~em «arkofa^n. ki bo fezak 4«« kDogramov. stroški za ta sno—mik Kp* n znašali okrog 40 milijard dinarjev.
SRCÄTTT 7Д ER4TT
v .4'Т,т.т^ш REPNTKTTT
P-ott>oo-OV	Irt T*OTT7»r{yX «J ^
rudnikih C.trr5ne ек<зт>?07*?е. bodo v bodoče veo«avr»i? ppsotvn! ses-»!-r1 ir» 4**+i	namestfJJ v	angle-
ški rn^nakih-
vp^mnist ^«тЈотЧ bi bila v rn>dn!k!b v voT*h*	тт?»тт15а-
n°. č" 7*1 izbico	fn Od<rH-ti-
pp» r*)rah. Vi «e nabija v rrrHh, borjM |шоЛ	Vot tu-
di med T»revo^"«n premoaa. 'P? s?-
bodo v pos-oun ****** na?a«ra-ptem in ■p-revfyr"'^» vor'i'Vor, ta-Jrr-+ Vo ,n nerrači« ▼»remogovlb jppi-tv,	vnefHvo.
Рп^г-бк»	fa mr ab	bodo
peka f	r
sevajo tkivo in so mnogo manj nevarni kot je klasično radioaktivno obsevanje. Kapsula izstrelka je prevlečena s slojem platine, ki zadržuje beta in propušča gama žarke. Po desetih dneh izgube kapsule svojo radioaktivnost in lahko brez škode za zdravje ostanejo v organizmu.
Ugotovljeno je, da je zrak v velikih mestih, ki imajo razvito industrijo, vedno manj in manj prozoren. Vidljivost je v velikih mestih dostikrat dva do trikrat manjša kot v naravi. Leta 1895 je prozornost zraka v Parizu znašala 70 odstotkov, leta 1930 je padla na 50 odstotkov, leta 1950 pa že na 40 odstotkov. Vendar je Pariz še vedno v prvi fazi kvarjenja atmosfere. V Londonu in Liverpoolu doseže gostota prahu 17 gramov na kvadratni meter v mesecu dni, v Pittsburghu 33 gramov, v Parizu pa samo 6 gramov.
To stanje postaja posebno nevarno za življenje mestnih prebivalcev v čaeu gostih me-
gel. Ko pade nad veliko mesto megla, tedaj kot pokrov pokriva razne strupene pline, proizvode industrije, gospodinjstev in strojev. V času velike megle v lanskem februarju so v Parizu dosegli ogljikovi plini gostoto 92 litrov na
Megla! NIC ne vidite? Saj to je tisto. Pod to meglo se vsak dan skriva nekoč sonCno »mesto angelov. Los Angeles.
iimiiiiiiinmiiiiiiiiiniiiiiim жнжинжж
njhpußena vioga* i
SLAVNIH NOG |
шшшш111шш!шштшшш1ишшшшш1шшшшшшшшит1«11м111тншии»т11шн1н1и»н«ин111ш1ш1ити11мжшж1ншжи11шн1т=
Sophia Loren je tožila italijansko ilustrirano revijo, ker je objavila sliko njenih nog — Zagovornikova disertacija o morali nog
Naše zmožnosti segajo tako daleč kot naša fantazija. Slepa pisateljica Heien Keller pravi: »Hodila sem z ljudmi, ki imajo oči polne luči, a vendar nič ne vidijo, ki ne vidijo ne morja, ne neba, ki ne vidijo ničesar ne na cesti ne v knjigi. Mnogo bolje je, živeti v večni temi slepote, toda s čustvom in občutki in razumom, kot pa z očmi, ki gledajo, a ne vidijo. Edina tema bre* luči je noč nevednosti in brezčutnosti.
Redna vaja fantazije bi morala imeti prednost pred vzgojnimi vajami.
Kdor se ne zna čuditi, je podoben naočnikom, za katerimi ni oči.
Neka žena je občudovala Turnerjevo sliko, ki je predstavljala sončni zahod. »Toda še nikdar nisem videla takih barv pri sončnem zahodu,« je važno pripomnila; slikar jo je pa vprašal: »In si ne bi želeli, da bi jih videli?«
Največ ja dejanja so doprinesli ljudje, ki so si ohranili sposobnost, sanjati velike sanje.
Fantazija je tista duševna
Sramežljiva Sophia Loren
Pred rimskim sodiščem je bila te dni razprava, ki se jo po zaslugi branilca spremenila v duhovito komedijo. Slo je za noge znane italijanske filmske igralke Sophie Loren, ki so ji nadeli vzdevek »Italijanska sex-bomba«. Obtožena pa je bila Italijanska tedenska revija »Cronache«, ki Je objavila sliko igralkinih nog, za katero je hil državni pravdnik mnenja, da »žali spodobnost«. Uredništvo lista je bilo obsojeno na plačilo osemdeset tisoč lir globe In objavo sodbe.
Branilec odvetnik D’Angelantonlo je prišel v sodno dovrano z albumom ženskih fotografij, ki so bile objavljene v Italiji in za katere je bil mnenja, da so mnoge bolj nespodobne od inkriminirane slike Sophijinih nog. Svoj obrambni govor pa je začel z nekako »zgodovino sramežljivosti« skozi stoletja, dokazujoč, da se odnos do sramežljivosti nenehno spreminja ter da dandanes nog kake zvezdnice ni mogoče več smatrati za nemoralnost. Po njegovem sploh ni mogoče govoriti o kaki »žalitvi spodobnosti«, ko gre vendaT za »umetniško delo narave«. »Ti stvori, ki Jih je narava obdarovala z lepoto izpolnjujejo svojo družbeno vlogo s tem da razveseljujejo množice, pravtako pa tudi mednarodno politično poslanstvo, ker so naše najboljše poslaniee, naše posrednice v tujini.« Tako je branilec zaključil svoj »briljantni« govor, obsodbe pa kljub temu ni uspel preprečiti.
100 kubičnih metrov zraka. Manjkalo je samo še osem litrov pa bi prišli do kritične meje, pri kateri povzročijo ogljikovi plini težka zastrup-ljenja in smrt. Pariška megla je zelo strupena, ima kiselkast okus p» izgorelem žveplu in zelo umaže perilo, ki se zunaj suši Pod meglenim pokrovom ostajajo tudi bencinski plini, ki kvarno vplivajo na proizvajanje krvnih telesc. Žvepleni plini, proizvod izgorevanja premoga in nafte škodijo očem in pljučem. V megli pa se kon-
tanski športniki, najrazličnejše inozemske delegacije in mt&ije, poleg njih pa tudi tisoči m tisoči posameznikov, med katerimi pa je bilo tudi več samomorilcev. V velikanskem nebotičniku so dobro organizirani organi, ki nadzorujejo početje tujih obiskovalcev. Nadzorujejo jih, da bi preprečili posa use gospodarske sabotaže in vohunstva, vso pozornost pa posvečajo tudi tistim, ki zamišljeno in žalostno strmijo iz najvišjih nadstropij v globočino. Nebotičnik je mnogokrat spodaj obdan z gosto meglo, v zgornjem delu pa ožarjen od sonca, ali pa narobe.
V	»nebotičniku nesreč« ie bankrotiralo po približni cenitvi že nad 1100 tvrdk, ki so v njem naiele svoje poslovne prostore. Ustanoviteljska dražba se je že nekajkrat reorganizirala in nedavno je dobil nebotičnik nove lastnike. V imenu neke anonimne družbe iz Philadelphije je Walter Frederic Crown ponudil ustanoviteljem za nebotičnik 42 milijonov dolarjev in po daljšem posvetovanju je bila ta ponudba sprejeta. Zdaj se iz »nebotičnika nesreč« selijo uradi raznih tvrdk, kajti novi lastniki hočejo ogromno poslopje spremeniti baje v največjo stanovanjsko hišo. Do te preureditve še ne bo tako hitro prišlo, ker imajo nekatere tvrdke daljše najemniške pogodbe, so pa tudi tvrdke, ki se z veseljem selijo zaradi slabih izkušenj, ki so jih imele v »nebotičniku nesreč«. Če je na primer stavkalo osebje dvigal, so bili vsi uradi že od desetega nadstropja navzgor popolnoma odrezani od sveta. Vsi nameni novih lastnikov pa še niso znani in nihče ne more vedeti, kako dolgo bo Empire State Building še »nebotičnik nesreč«.
ModemG vejna proti pticam
V	Pensilvaniji so zaprli jato škorcev v velik hlev. nato pa so jih leviti. Ptiči so pri tem strašno vreščali, to njihove vreščanje pa so posneli na magnetofonski trak. s katerim so delali kasneje uspešne poskuse. Na dva tovorna avtomobila so potem montirati magnetofone s trakovi, ki so zapisali to ptičje vreščanje, zvočnike pa so obrnili navzgor proti vejevju ob cestah in parkih. To
Danes od 9. do 19. ure VELIKU KULIMEIČM SSZSTÄVÄ v veliki unionski dvorani
S0O metrov globoko Največji lažnivec
ne патпеп«*
«?1тОТфгГ11П
Zf T-Tf WTr~ mrWrrtV??!^.
Ce botio т?-о<кп«1 dobro tisoeil bodo te s#vc^1',e

hritaneke rudnike ta

k vem

Ta teden bo zapnstila svoje op orišče v New Londona (Connecticut) atomska podmornica »Nautilus« in odplula na poskusne vožnje na širokem morju. Dozd aj so jo preskušali samo ob obali. Poskusili bodo tudi globoko potapljanje.
Po mnenju nekaterih strokovnj akov se »Nautilus« lahko spusti več kot tristo metrov globoko, kjer ga ne bi mogli odkriti niti najmodernejši aparati za odkrivanje podmornie.
4000 km dolga ograja lz bodeče žice
V Avstraliji se razprostirajo nepregledni pašniki. V pokrajini Queensland zavzemajo pašniki 380.000 kvadratnih kilometrov, na katerih se pasejo predvsem ovčje črede Vlada te pokrajine je sedaj sklenila zgraditi okrog teh ogromnih pašnikov 4000 kilometrov dolgo ograjo iz bodeče žice. Takšno ograjo, dolgo 2000 kilometrov je že zgradil Južni Wales, čemu ograditi te prostrane pašnike?
Psi, čuvaji teh ovčjih čred, začutijo včasih v sebi klic praočeta in pobegnejo, tako da žive v neskončnih avstralskih ravninah že cela krdela teh podivjanih psov. Kakor njiho-' vi predniki-volkovi, tako tudi ti podivjani pri noč in dan koljejo drobnico. Stroški za obrambo pred temi psi — dingo imenovanimi, so zelo veliki, ker morajo to ograjo stalno nadzorovati konjeniki, ki tudi popravljajo nastale luknje v ogradi. Delno krij« te stroške tudi država, ker je tudi v njenem interesu, de te divje pse z lakoto iztrebijo.
Pri tekmovanju za največjega lažnivca zadnjega četrt stoletja si je priboril ta neobičajni rekord Bruno Cesara z naslednjo zgodbo:
»Moj stari oče je imel tako stensko uro, da je v teku let senca nihala napravila luknjo v steno.«
centrirajo tudi mikrobi in virusi raznih bolezni, saje in prah. Izračunano je, da bi količina saj, ki pade v mesecu dni na London, predstavljala hrib visok sto metrov. Zato ni čudno, da je v Liègeu zaradi velike megle leta 1930 umrlo 63 ljudi, v Londonu pa je bilo leta 1952 zaradi megle 8000 smrtnih slučajev.
Problem megle, oz. nesnage v zraku postaja akuten, posebno v velemestih Anglije in ZDA. Občinske uprave Los Angelesa, New Yorka in Londona si belijo glavo, kako bi ugnali »smog« (SMOke + fOG = dim in megla), ki grozi zdravju prebivalcev in estetskemu izgledu mest. Svetovno časopisje je polno člankov in slik o tej »megleni« nevarnosti, ki močno spominjajo na nekatere grozljive zgodbe piscev fantastičnih zgodb.
so ponovili dva večera, pol ure pred sončnim zahedom in pol ure zatem, ko je legel na mesto mrak. Po dveh dneh je ostalo na področju mesta le kakih sto ptičev različnih vrst. o katerih znanstveniki menijo, da so gluhi, ali pa da nimajo posluha. Skratka, uspeh je bil presenetljiv- Ptiči se niso vrnili v mesto vse do pozne jeseni, takrat pa se itak selijo na jug-
Morda bo kdo dejal, da je tako ravnanje grdo. Američani pa pravijo, da so škorci na deželi res koristni, saj uničujejo na poljskih posevkih različne škodljivce, predvsem žuželke, toda v mestih so zaradi svoje požrešnosti prav vsiljivi in kaj malo zaželeni gostje. Nanje se jezijo mestni cčefje, pešci na cestah, lastniki avtomobilov in hiš, ker puščajo, posebno če jih je mnogo, za seboj nečedne sledove.
Hnnny soit qui...
•.. mal y pense — sram ga bodi, kdor kaj grdega misli — je b lo nekoč rečeno in če kdo misli, da ima tale slamnik kaj zveze s slamo v glavi, naj se zave, da gre za kreacijo modne hiše Givenchy!
St. 45 — 23. februarja 1955 ] SLOVEKSn POBOCEV5LEC ] s ti. 7
©id no prijatelj d L Po zgodbi Vlada Firma — Riše Miki Muster |
RADIO
181.
Nazadnje je bilo vse pripravljeno. Vsi gostje od blizu in daleč so bili že na mestu in so že ne toliko nestrpno v gručah postavali na jasi. Tu in tam je švignila med njimi še kakšna veverica, k. je bilo treba še kaj malega opraviti. Dirigent n; nenokljuni Kos je po bližnjem grmovju raz-pr tavil svoj krilati zbor, ki je nenadoma urezal slavnostno koračnico.
182.
Tedaj se je pred zbranimi pojavil starešina jazbec Lopatnik in povedel za seboj ženina in nevesto. Lenušček in Zaspanka sta bila vsa prevzeta od sreče in veličastne ceremonije. Za njima so se v sprevod zvrstili še sorodniki in nekateri najboljši prijatelji. Zadnja sta v paru stopala Vitka in Sivec, in starina je bil tako ganjen, da si je venomer otiral solze.
183.
Ko je mladi medvedji par obstal sredi jase, je vse utihnilo. Jazbec Lopatnik se je postavil prednju in začel s slavnostnim obredom. Nevesti in ženinu je povedal dobršno mero zlatih naukov za skupno življenje, nato pa ju je vsakega posebej vprašal, če sta voljna stopiti v zakon. Lenušček je naglo in glasno rekel: »Da!« Zaspanka pa je samo pokimala, tako je bila srečna.
v ^_____________
ŠE NEKAJ« .. 4P g
Fetnajstletnega dečka sla napadla
ičstnik LeopoLd Dobravc iz K : vnice je prodal kme^u Pri-* ju iz Javorja pri Ll4xji vola u. . i.DDO din. Po sklenjenem do-. ;iu sta morala D*-£>rav>čeva i .a, 15 letni Bojan m 11 letni j., pomagati Pristopou voditi - .o žival na njegov dem, sta prejela tudi denar. Pri l 4 -cu je bil tedaj tudi J. P. i;žbi še dveh, ki je videl da . > izročeno dečkoma 34.000 ( ;ev. Ko sta se dečka poslo-\ sta opazila, da ju zasledn-na cesti dva moška. Začela r teči, neznanca pa za njima. 1 rašena dečka sta kmalu do-. p. J. je s kolem udaril na, ki je imel denar, po vendar mu je udarec zale lažio poškodbo. Deček je vse moči m jo ubral čez in stfn domov, mlajšega •3 pa je prepustil napadalce-[ vendar se je tudi ta srečno
4ani LM so napadalca kmalu .•dii: ter se bosta morala za-- j rj ati pred sodiščem.
zv.
Okrajno sodišče v Celju je obsodilo
LiektriČarsfci pomočnik Drago liči.c iz Lahotnnega in mesar Ivan Pavline iz Murija gradca pri Laškem sta vrela iz ograje podpornega zidovja nad Savinjo pri Manja gradcu železniško tračnico redno 3131 din. Drago Zelič pa v diužbi še nekega tovariša rei :z ležarinskega prostora sklada nadzornika proge v Laškem ■ ■ :. i lite železne plošče vredne •J 330 dinarjev. Zelič je bil obso-na 9 mesecev, Pavline pa na . mesece zapora.
*
Franc Blazinšek, poljedelec Iz k e pri Vojniku, je raznim •.lem v okolici Celja ponujal a in zahteval od njih predlo. Obljubil je, da bo drva -rratkem dobavil, česar pa ni ker ni imel niti sečnega ■voijenja, niti v svojem gozdu poseko primernih dreves. Za-goljufije je bil obsojen na mesecev zapora.
Prišel je pod vlak
Delavec v steklarni Straža. Ivan ger, je šel čez železniški pre-pri Bogatcu tako neprevidno, e padel pod kolesa mimo čega vlaka. Odrezalo mu je - o nogo. Poškodovanca so pre-::-;jali v celjsko bolnišnico.
m. c.
Roparski napad
Delavca P. A. iz Raven in M. ? z Caberka sta v noči na 16. lar v bližini gozda pri Družen napadla rudarja Antona -"'jprenta. Vrgla sta ga na tla, ■ rajprej pretepla in mu potem -.eia iz žepa suknjiča 11.000 din. )Da napadalca so piiprli.
Radijski aparat je ukradel
Doslej še neznani storilec je te : ponoči ukradel iz kuhinje K. v Kranju radijski aparat Tesla« 51 št. 1214, vreden okrog 300 din. — Vlomilec je prišel v stanovanje skozi okno, ki se ni c Moro zapiralo.
rometna nesreča
vasi Blatno pri Grosupljem je pripetila težja prometna ne-ča. Tovorni avto last podjet-Avto-transport iz Novega Sase je s prikolico vred prevr-pod cesto pred vasjo Blatno.
ker so mu odpovedale zavore. Skoda znaša preko 500.000 dinarjev.
Pirc Angeli iz Domžal št. 5. je bilo ukradeno dvokolo iz veže gimnazije. Na istem mestu pa je bilo najdeno drugo moško dvokolo. Po vsej verjetnosti je nekdo kolesi zamenjal.
Pojasnilo
Anton Zakrajšek iz Ptujske ulice 12 v Lj ubij ani nima ničesar skupnega z Antonom Zakrajškom, Ljubljana Poljanska 54, ki je bil imenovan v poročilu, katerega smo objavili v našem listu pod naslovom »Nečloveški stric in svak« dne 22. februarja.
IZ 0BMUBJA
V	Prekmurju opravljajo že od
jeseni naprej tuber kolonizacij o goveje živine, na podlagi katere živinorejski strokovnjaki ugotavljajo zdravstveno stanje živine. Te dni je bila zaključena tuber-kulonizacija živine v območju mesta Murska Sobota, ki je pokazala, da je po vaseh soboške občine 15°/o, v samem mestu pa V!» tuberkuloznih krav. Gospodarski svet pri LOMO v Murski Soboti je takoj vsem lastnikom tuberkuloznih krav prepovedal prodajati mleko. Bolne krave morajo lastniki takoj oddati v zakol. — Vsak tak kmet bo prejel iz kmetijskega sklada primerno odškodnino kot razliko med ceno prodane bolne živine in ceno plemenske živine.	H.
V	Prekmurju so novoizvoljeni šolski odbori že začeli delati. V Bistricah so se odborniki pogovorili, kako bi pomagali s knjigami onim šoloobveznim otrokom, čigar starši so v tako slabem gmotnem položaju, da nakupa knjig ne zmorejo. Pogovorili so se tudi v socialno-zdravstvenem stanju svojih šolskih otrok, ki nimajo v šoli pitne vode. Zavzeli so se za ustanovitev šolske kuhinje, kjer bi otroci dobili potrebno okrepčilo. V Dolnji Bistrici bodo preuredili stanovanja za učiteljstvo. Pozdravili so sklep okrajnega ljudskega odbora o brezplačni dodelitvi sadnih sadik za zasaditev šolskih parcel. V Dolnji Lendavi so se odborniki odločili, da bodo v zdravstvenem domu uredili kopališče za šolske otroke. Z Ljudsko univerzo se bodo tudi pogovorili, da bodo v njenem okviru predavanja o vzgoji mladine.
Ljudska univerza v Senovem nadaljuje s predavanji
Ljudska univerza v Senovem, ki je nedavno pričela s svojimi rednimi predavanji, lepo nadaljuje započeto delo.
Trenutno so na vrsti zdravstvena predavanja. 2e drugo takšno predavanje je spet privabilo polno dvorano obiskovalcev. Ce bo obisk tudi pri naslednjih predavanjih tako dober, bodo morali imeti predavanja v večji sindikalni kino dvorani, kajti pevska soba je pretesna.	K. B.
IZ ZAGRADCA
V	novembru se je začel v Zagradcu gospodinjsko izobraževalni tečaj, ki ga vodi tov. Nada Cizelj. 25 deklet redno prihaja na tečaj po dvakrat na teden, kjer jih učijo splošnih izobraževalnih predmetov, ročnega dela in v Z2dnjem času tudi kuhanja. Ob zaključku tečaja bodo priredili razstavo ročnih del in kuharskih izdelkov, poskrbeli pa bodo tudi za kulturno prireditev.
Združenje rezervnih oficirjev Ljubljana — sekcija veze, obvešča vse rez. ofic. veze, da bo dne 24 П. 1955 ob 17. uri v docnu JLA naslednje predavanje po programu za vse rez. ofic. veze iz sledečih pododborov: Trnovo, Oskar Kovačič, Rožna dolina, T. Tomšič, Miklošičev teren in Gradišče.
Združenje rezervnih oficirjev Ljubljana — Intendantska sekcija, obvešča vse intendantske rez. ofic., da bo dne 24. II. 1955 ob
17.	uri v vojnem intendantskom skladišču na Kodeljevem naslednje predavanje po programu za vse intendantske rez. oficirje.
Rezervni oficirji terena Trnovo.
Redni letni občni zbor Združenja rezervnih oficirjev pododbora Trnovo (bivši tereni Trnovo, Kole-zija, Krakovo in del Mirja) bo v petek, dne 25. t. m., ob 19. uri v Srednji tehnični šoli, Aškerčeva ulica, glavni vhod, II. nadstropje. Vsi rezervni oficirji; terena naj se občnega zbora polnoštevilno udeležijo.
PUTNIK LJUBLJANA organizira ob veliki mednarodni skakalni prireditvi v Planici dne 5. in 6. marca več posebnih vlakov iz Ljubljane, Kranja in Jesenic. Posebni vlaki v soboto, 5. marca so namenjeni predvsem dijaški mladini. Prireditev v Planici bo v okviru tradicionalnega tekmovanja za »Kup in trofejo Kongs-berg« s sodelovanjem tekmovalcev sedmih držav. Ker bo v letošnjem letu omejeno število posebnih vlakov, opozarjamo, da vozovnice lahko rezervirate že od danes naprej. Redna prodaja voznih kart za posebne vlake se prične v ponedeljek, 28. februarja. Na pravočasno zagotovitev mest v posebnih vlakih predvsem opozarjamo šolska vodstva. Vse nadaljnje informacije zahtevajte pri Putniku.
Odbor Društva zobozdravstvenih
delavcev Slovenije sklicuje redni letni občni zbor, ki bo 5. marca t. 1. ob 8. uri zjutraj v predavalnici Patološko-anatocnskega inštituta v Ljubljani, Zaloška c. 4. — Dnevni red občnega zbora običajen. — 4. marca bo ob 20. uri v dvorani Centralnega higienskega zavoda strokovni seminar za terapevte — nadaljevanje diskusije o zdravljenju korenin. Po strok, seminarju bo v istem prostoru občni zbor dentistične sekcije društva, ob 20. uri pa v prostorih Zobne ambulante »Nebotičnik« občni zbor zobotehnične sekcije društva. — Vabimo članstvo k polnoštevilni udeležbi.
TURISTIČNI BIRO organizira v nedeljo izlet na Polževo. Odhod ob 8., povratek ob 18. uri. Cena 360 din. Snežne razmere ugodne. Prevoz z avtopulmanom. Prijavite se čimprej v TURISTIČNEM BIROJU, Ljubljana. Miklošičeva 17, telefon 30-645.
»FLEX« idealno čisti vse madeže masti, olja, smole, znoja itd. Zahtevaj in pazi na znamko »FLEX«.
Uporabljajte po britju kremo •POUR VOUS«, Vaša koža bo postala mehka in odporna. Zahtevajte povsod kremo »POUR VOUS*.
GLEDALIŠČE
DRAMA — LJUBLJANA
Sreda, 23. febr. ob 20: Goldoni: Lažnik. Abonma G.
Četrtek, 24. febr. Zaprto.
Petek, 25. febr. ob 15.30: Shakespeare: Romeo m Julija. Abonma Petek 11 popoldanski.
(Julija — Duša Počkajeva, Romeo — Andrej Kurent. Mercu-tlo — Junij Souček).
Sobota, 28. lebr. ob 20: Shakespeare: Romeo tn Julija. Abonma B.
(Julija — Majda Potokarjeva, Romeo — Andrej Kurent, Mer-cutio — Vladimir Skrbinšek). Nedelja, 27. febr. ob 15: B. Shaw: Candida. Izven ln za podeželje.
OPERA
Sreda, 23. febr. ob 19.30:	R.
Strauss: Kavalir z rožo. Izven. Četrtek, 24. febr. ob 19.30: Donizetti :	Lucia Lammermooiska.
Abonma red A.
(Lucia — Nada Vidmarjeva). Petek, 25. lebr. ob 15.30: Gotovac: Ero z onega sveta. Zaključena predstava za ljubljansko garnizijo.
Sobota, 26. febr. ob 19.30: D. Svara: Prešeren. Abonma red H. Nedelja, 27. febr. ob 19.30:	R.
Strauss: Kavalir z rožo. Izven in za podeželje.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sreda, 23. febr. ob 20: John van Druten. Grilce glas Red Sreda. Vstopnice so v prodaji.
Četrtek, 24. febr od 20.30: John van Druten, Grlice glas. Red Gradbeni tehnikum.
Vstopnice so v prodaji.
Petek, 25. febr. ob 20: John van Druten. Grilce glas Red Petek. Vstopnice so v prodaji.
Sobota, 26. febr. ob 20: Christopher Fry, Gospa ne bo zgorela. Izven.
Nedelja, 27. febr. ob 15: K. Brenkova, Najlepša roža. Izven.
Ob 20: Mira Mihelič, Zlati oktober. Izven.
Šentjakobsko
GLEDALIŠČE LJUBLJANA Mestni dom
Četrtek, 24. febr. ob 16. Goerner: »Pepeika«, pravljična igra z godbo, petjem ln plesom. Sobota. 28. febr. ob 20:	Budak-
Fillpič: »Klobčič«, ljudska veseloigra, Izven.
Nedelja, 27. febr. ob 16: Splcar-Pišl: »Naj bo stara al’pa mlada«,
spevoigra.
Ob 20: Budak-Filiplč: »Klobčič«, ljudska veseloigra.
V četrtek, 24. febr. ob 18 bodo uprizorili v Šentjakobskem gledališču pravljično igro »Pepeika«.
To je poslednja uprizoritev te igre med tednom. — Prihodnji teden bo premiera Dobričani-nove veseloigre »Skupno stanovanje«.
Prodaja vstopnic od srede dalje v Mestnem domu, rezerviranje tel. št. 32-860.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Sreda, 23. febr. ob 19.30: Shakespeare:	Hamlet — Izven ln za
sindikate.
Četrtek, 24. febr. ob 15: Shakespeare:	Hamlet — zaključena
predstava za l. gimnazijo.
Petek, 25. febr. ob 15:	Shakespeare:	Hamlet — II. šolski
abonma.
Sobota. 26. febr. ob 19.30: Shakespeare: Hamlet — abonma red Torek In Izven.
Nedelja, 27. febr ob 15.30: Shakespeare: Hamlet — abonma red Nedelja In Izven Ahonente abonmaja TOREK prosimo, da upoštevajo težave, kt jih Ima gledališče pr: razporejanju predstav zaradi bolezni v ansamblu In oproste, da je že tretjič abonma TOREK prestavljen na drug dan. HAMLET za abonma TOREK bo v soboto, dne 26. II. ob 19.30. uri. Abonenti, ki so ta dan zadržani, naj zamenjajo vstopnice za drugo predstavo do petka, 25. Ц. 1955.
PREDAVANJA
Slovensko kemijsko društvo Vas vabi na nadaljevanje ciklusa predavanj profesorjev Univerze v Istambulu, predavala bosta v kemični predavalnici na Vegovi ul. 4 (v nemškem je2iku). — L
V	sredo, dne 23. H. 1955 ob ll. uri: prof. dr. Saffet Riza Alpar: »Pridobivanje olja v Turčiji«. — 2.
V	četrtek, dne 24. II. 1955 ob 1L
uri: prof. dr. Saffet Riza Alpar: »Sušeča se olja kot surovine za lake in oljnate barve«. — 3. V petek, 25. H. 1955 ob ll. uri: doc. dr. Halidun Civelekoglu:	»Olje
mehaleb kot surovina za lake«.
Elektrotehniško društvo LRS vabi svoje člane In druge Interesente na predavanje prof. dr. ing. Romana Poniž o temi »Decimalna klasifikacija v elektrotehniki«. — Predavanje bo v četrtek, dne 24. februarja 1355, ob 20. uni v dvorani Direkcije PTT v Cigaletovi ulici.
PREDAVANJA
Danes, 23. februarja ob 19. url bo priredil DIT v Mariboru predavanje o pohorskem energetskem sistemu (hidroelektrarna Lobnica). Predavanje bo v društvenih prostorih DIT v Veferlnski ulici.
0MBL1
KRIŽANKA
1	1	3	H		5	6	fcj	7	8		9	to	paw 11	12 Л j
iT”					*		15			Ш	њ~			
Ì7				18	Ш	»9				20		21		
		22			13				24		25			
3	2b		27					2Ò				№		H
		30				jjg	31					32		53
£			šg	35		36			K	37			36	
59			40		M				*i2		<i3			
							p		—	J	_	—		
DnEVlil VESTI
KOLEDAR
Sreda, 23. februarja: Marta. Četrtek, 24. februarja: Matija.
*
24. febr. 1848 se Je začela v Parizu februarska revolucija. Del
meščanskih strank se je povezal z delavci, Id so v spopadih z vojaštvom zmagali. Kralj Je pobegnil, sestavili so novo vlado, v katero so meščanski predstavniki na zahtevo delavskih revolucionarjev morali sprejeti tudi dva socialista ter naslednjega dne razglasiti republiko. Februarska revolucija se Je sicer končala zaradi neizkušenosti delavstva z meščansko diktaturo; njen naj-večji pomen pa je v tem. ker je ta dogodek rojstni dan proletarskih zahtev glede soudeležbe v peli tiki ln gospodarstvu
23. februarja 1685 se Je rodil skladatelj Georg Friedrich Händel. Bistvena poteza Händlove osebnosti je bil nenavaden čut za
opazovanje zunanjih pojavov tn za dojemanje različnih duševnih doživetij. Od tod Je Izhajala nje-
gova velika sila v dramatično napetem oblikovanju, kar je ostalo osrednja vrednota njegovega glasbenega ustvarjanja.
*
Danes Je obletnica smrti enega najbolj reprezentativnih angleških skladateljev nove dobe — Ed-tvarda Elgarja. Umrl je 23. febr. 1934. Elgar je pod Brahmsovim ln Brucknerjevtm vplivom razvil svojevrsten slog. Njegovi dve simfoniji, koncerta za violino ln violončelo, variacije ln uverture dokazujejo skladateljevo iznajdljivost ln močno čustvenost. Najlepša Je simfonična pesnitev »Falstaff«.
*
Na tehnični fakulteti univerze v Ljubljani je diplomiral za Ing. arh. tov. Leban Radko z odličnim uspehom. Kolegi čestitamo!
Združenje rezervnih oficirjev Ljubljana obvešča vse višje rez. oficirje, da bo dne 24. H. 1955 ob
17.	url v domu JLA naslednje predavanje po programu za vse višje rez. oficirje.
Vodoravno; 1. zdrčim. omahnem,
7.	trojanski svečenik, ki je skušal odvrniti Trojance od misli, da bi zvlekli lesenega konja s skritimi Grki v Trojo (znan kip), 13. planinske ujede. 14. predavanje, javni nastop, 16. dobitki pri temboli.
17.	znameniti nemški pesnik (He .Inrieh). 19. del psevdonima skladatelja Friderika Sirce. 21. orel iz germanske mitologije. 22. dušeni goveji zrezek, 24. britanska kolonija v centralni Afriki. 27. velika, nerodna ženska. 28. bajno bogati lidljski kralj v starem veku. 29. prazna izmišljotina, nestvor (po pošasti iz grške mitologije). Sl. začaram. 34. doba. 35. konjski glas. 37 muslimansko žensko Ime. 39. velik slovanski narod, 41. okrogli okviri. 43. nekdanji konjenik, oborožen s konjem. 44. stanovanje z več sobami. 45. brezvoljnost, otopelost.
Navpično: 1. kip,. 2. baje, menda. 3. Jadranski otok, 4. črte, poteze. 5. vas pod Krimom, 6. drugo Ime za polotok Peloponez. 7. severni jelen. 8. ime dirigenta Toscaninija, 9. hrvaški predlog. 10. pokrajina v Arabiji, 11. brenclji,
12.	pritok Donave. k< tvori neka! časa mejo med FLRJ ta Romunijo. 15. vpitje, krik, 18. visoki državni ufadnlki. v stari SoarH. 20.
vas pri Rimskih Toplicah, 23. nalezljiva očesna bolezen, ki Je pri nas razsajala v Prekmurju, 25. pojem iz astronomije. 26. gosta sladkorna raztopina, 28. skladani ca drv, 29. Zevsova žena, 30. snov, gmota, 31. čutni organ, 32. ime ruskega skladatelja Balakireva. 33. Jezero v Etiopiji. 36. debelo orientalsko sukno. 38. besedica za tvorbo želelnika, 40. kem. znak za iridij, 42. začetnici slovenskega slovstvenega zgodovinarja.
REŠITEV KRIŽANKE
OD 13. 2. 1955
Vodoravno: L okolica, 7. baletka, 14 Sazava, 15. Gončarov, 10. mreža. 17 kose 18 kost, 19. Eire. 20. kolera. 22. sto, 23. RKO. 24. rovt, 25. OTO. 28. ur. 27 Oa, 28 sod, 29. apis, 31. orni. 32. rta. 34. prevod. 38. zlit. 37. tube. 39. etek, 40. ovire. 41. Orehovec. 43. unikat, 44. palatal. 45 platana.
Navpično: I. osmeroetop. 2. karikatura, S. ozero, 4. laže. 5. Iva
8.	ca., 7. bose. 8. aneroid, 9. lč, 10. Еак. П. tros. 12. koetumlrana.
IS.	avtoriteta, 15. goltavec. 17. kov. 20 kodrava. 21. ars. 24 rop. 30 pok. 31. olika. 33. Abel. 35. Etel 36. zvit, 38. eha, 40. ona, 42. Ot, 43. uL
ZAHVALE
Dnevni spored n sredo,
23.	februarja 1935
Porodila: 5.05, 5.00» 7.0É, 1230,
15.00,	17.00, 19.00 in 22.00.
5.00	do 5.30 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — vmes ob 6.30 Pregied tisica; 5.35 Igrajo štirje flosarji, pojeta Mija in Stane (Prenos iz Maribora). 7.10 Jutranji orkestralni spored; 7.30 Gospodinjski nasveti:
7.40	do 8.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 11.00 Radijski koledar;
11.05	Glasbena medigra; 11.15 Šolska ura za nižjo stopnjo (ponovitev) — Na dolgo pot (zgodovinske slike ob preseljevanju'starih Slovanov — napisal Ò. Hudaies);
11.45	Slovenske narodne pesmi poje baritonist Roman Petrovčič, s harmoniko spremlja A. Stanko;
12.00	Kmetijska univerza — Ing. Rudolf Turk; Raziskovalno delo in dvig kmetijske proizvodnje;
12.10	V tričetrtinskem taktu; 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame;
13.00	Jezikovni pogovori (ponovi-
tev); 13.15 »Za prijetno popoldne« (pisan spored domačih pesmi in napevov:	sodelujejo ansambli,
zbori in solisti; 14.00 Gledališče in filmi — Vladimir Kralj: Uprizoritev Petra Ustinova »Trobi kakor hočeš«; 14.10 Zabavne melodije;
15.15	Igra trio Dorko Skoberne;
15.30	Šolska ura za višjo stopnjo (ponovitev) — a) »Ne jokaj, mama« (S. Terčak, v spomin Kajuhove smrti) — b) Kako je žagar Florjan vzljubil knjigo (črtica O. Hudalesa): 16.05 Utrinki iz literature — Aleksej ToLstocj ; Ruski značaj; 16 30 Želeli ste — poslušajte! 17.10 Naši solisti pred mikrofonom. 18.00 Ljudje med seboj; 18.15 Glasbeni mozaik; 18.30 Mednarodna radijska univerza — a) Rene Lalou: Sodobna ameriška literatura (Poezija in gledališče) — b) Rene Huyghe: Sodobna slikarska občutljivost (Povojna doba in abstraktna umetnost) — c) Bernardo Streiff: Vid (sip-lošno o vidu); 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Zabavna glasba, vrne« reklame in objave; 20.00 George Genschwin: Porgy In Bess, opera v 3 dejanjih; 22.15 do 23.00 Plesna glasba;
22.15	do 23.00 UKV program: Nočni koncert: 23.00 do 24.00 Oddaja za tujino na valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba).
KONCERTI
Za vedno nas Je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra ln tašča
IVANA KOVAČIČ roj. BRADULE stara 77 let.
Pogreb bo v četrtek dopoldne v SmarJu-Sap.
2alujoči otro«:	Jože, Pepca,
Stanko, Martina in Rudi z družinami ter ostalo sorodstvo.
Umrla je naša predraga žena, mama in stara mama
PEPCA SIMONČIČ roj. PAPEŽ.
Pokopali jo bomo v četrtek. 24. februarja 1955 popoldne na Dolu pri Hrastniku.
Neutolažljivi: mož France, hčere: Marica, Vida. Jožica, zetje: Stane. Srečko, Marjan in vnuki: Matjaž, Svato, Mihec, Marjetka, Majdka in Barbka ter ostalo sorodstvo.
Hrastnik, Vrhnika, Polzela, Ljubljana.
Umrla je naša draga mati ln stara mati
NEŽA FORTUNA, roj. KLEVIŠAR.
Pogreb bo v četrtek, 24. П. ob 15. uri v Gor. Logatcu.
Žalujoči: hčere ln sinovi z družinami.
Belgijski dirigent Remoortel in orkester Radia Zagreb odhajata na turnejo v Belgijo in Francijo. V nedeljo zvečer koncertirata v Filharmoniji z deli Mozarta, Hayd-na, Honeggera in Čajkovskega. Vstopnice od 200 din navzdol, abonenti vseh koncertnih abonmajev imajo popust.
Klavirski večer Acija Bertonclja. Jutri, v četrtek, igra celovečerni zahtevni klavirski program 15-letni absolvent klavirskega oddelka Srednje glasbene šole v veliki filharmonični dvorani ob
20.15.	To je prva prireditev SGS v proslavo 10-letnice osvoboditve. Vljudno vabljeni!
Zivojin Zdravkovič lz Beograda dirigira na koncertu v petek, 25. t. m. za rdeči abonma. Solist Marijan Lipovšek. Spored obsega Beethovnovo uverturo »Leonora« št. 3, IV. koncert za klavir ln orkester v G-duru In V. simfonijo. Vstopnice od 250 din navzdol v Filharmoniji.
MALI OGLASI
MESTO RAČUNOVODJE v manjšem podjetju iščem s l. aprilom. Ponudbe v ogl. odd. pod »Računovodja«.	3190-1
20. FEBRUARJA IZGUBILA zlato zapestnico. Tramvaj : Siska—kolodvor—kino Sloga, Kolodvorska, Dalmatinova, Miklošičeva, Čopova, Titova do Kidričeve št. 5. Tramvaj :	Aj dovščina—Šiška —
Pošten najditelj naj odda proti nagradi:	Christof, Šiška, Vodnikova 12.	3209-10
KMETIJSKO GOSPODARSTVO — Podgrad j e pri Ljutomeru raspisuje mesto traktorista. Pogoji: treznost, mehanikarska izobrazba, nekaznovanost in vsaj petletna praksa. Soba in hrana za samca je na razpolago. Plača po dogovoru. Interesenti naj vložijo pismeno prošnjo z navedbo zahtevtka po plači in datum nastopa službe.	3202-1
KNJIGOVODJO (kinjo) sip rejene dobroidoča Kmetijska zadruga Tržišče. Nastop 1. aprila 1955. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite upravi KZ Tržišče, Dolenjsko.	3205-1
ANGLEŠČINO, nemščino In italijanščino poučujem po najbolj praktični metodi. Naslov v ogl. oddelku.	3192-2
star Šivalni stroj prodsm.
Šentvid, Vižmarje 194.	3198-4
KRZNEN PLASC (lisica), dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.	3196-4
SANKE, SMUČE Ш ročni voziček prodam. Kolar, Dolnice 24.
3194-4
MOTGOMERY PLASC, originalni, malo rabljen, prodam. Naslov v ogl. odd.	3187-4
SPREJMEMO več sposobnih mojstrov ln pomočnikov za avto-ka ros eri jo. avtokleparjev, kolarjev in mizarjev. Interesenti naj pošljejo prošnje z navedbo dosedanle zaposlitve, kvalifikacije itd. na naslov: »Zvezda«, Maribor. Tržaška e. 6.	3137-1
VEC KOVINOSTRUGARJEV — strojnih ključavničarjev In nekvalificiranih delavcev sprejme takoj »Indoe«. Ljubljana. Ob železnici, Moste. Podjetje nima stanovanj na razpolago.
3182-1
KROJAŠKEGA MOJSTRA s prakso za tehničnega vodjo v podjetju sprejmemo takoj ali po dogovoru. Plača od 12 do 15 tisoč dinarjev. »Obrtnik* Masarvko-va 34.	3153-1
ENOSTANOVANJSKO HlSO šla vila z vrtom prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod «Komfort«.
few/n?
»Prav zal mi je, ljubica, toda za srednji del konja zares nisi primerna*
»UNION«: Zaprto.
V	soboto, dne 26. П. ob 22: ptre-rndera franc, filma »Sužnji«. —
V	glavni vlogi: Daniel Gelin in Eleonoia Rossi-Drago.
.vai. L.ih .Hanen« Tednik: Predstave ob 15, 17, 19 m 21. V glavni vlogi: Hanneri Matz in Paul Hörbiger.
Prodaja vstopnic od 9.30—11 ter od 14 dalje.
»SLOGA«:	franc, film »Prepove-
dan sad«. Tednik. Predstave ob 17, 19 in 2J. — Matineja in prva predstava odpade. — V glavni vlogi:	Fernandel in Francois
Arnoul. — Prodaja vstopnic od 9.30—11 ter od 16 dalje.
»SOČA«; angleški film »Hobson v škripcih«. — Tednik. — Predstave ob 16, 18 in 20. — V glavni vlogi: John Mils in Charles Laughton.
Prodaja vstopnic od 9.30—11 ter od 15 dalje.
»SISKA«: jug. film »Hiša na obal!«. Režija: Boško Kosanovač. Glavne vioge:	Sibila Srnic, Rene
Deltgen, Nada Poderegin, Bert Sotlar in Manferd Inger. Tednik. Predstave ob lo, 18 m 2u t-iu-daja vstopnic od 14 dalje
V	četartek isti program, zadnjikrat!
»TRIGLAV«: francoski film »Plačilo za strah«. Brez tednika. — Predstave samo ob 18 in 20.30. Ob 16 ameriški barvni film »Acnerikanec v Parizu«. Prodaja vstopnic od 15 dalje.
V	četrtek isti program!
»LITOSTROJ«:	ameriški barvni
film »Zaigrajmo in zapojmo«, ob 18 in 20. — Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. V četrtek isti program!
ZADOBROVA:	švicarski film
»Kralj kegljačev«, ob 20.
VEVČE: francoski film »Lepotice noči«. V četrtek isti program!
DOMŽALE: angleški fum »Osvajalci«. V četrtek isti program!
KAMNIK: ameriški film »Ljubezen na bojišču«.
V	četrtek isti program!
J ARSE »INDUPLATI«:	mehiški
film »La Red«. V četrtek isti program!
BLED:	ameriški film »Macao«,
ob 17 in 20. V četrtek isti program ob 20.
ČRNOMELJ:	ameriški film »Sa-
motna zvezda«.
V	četrtek ameriški barvni film »Kapetan Horatio«.
KRANJ »STOR2IC«:	francoski
barvni (Fevacolor) film »Gonfi Monte Cristo« — I. del. Predstave ob 15. 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
V	četrtek isti program!
JESENICE »RADIO«:	francoski
film »Sužnji«, cb 18 in 20.
V	četrtek isti program!
JESENICE »PLAV2«:	angl. film
»Yessi«, ob 18 in 20.
ADMINISTRATIVNO MOC z znanj etn strojepisja (strojepisko I. razreda) in po možnosti stenografije sprejmemo takoj. Prošnje z življenjepisom in z navedbo dosedanje službe pošljite do 25. II. 1955 Upravi trg. podjetja »Agraria«, Postojna. Stanovanje preskrbljeno.	2763-1
POLITIRJA takoj sprejmem, po možnosti vajenega kovinskega dela. Naslov v ogl. odd. 3281-1
IZVOZNO PODJETJE v Ljubljani sprejme takoj mladega ekonomista z drugo ekvivalentno visokošolsko izobrazbo in z znanjem tujih jezikov. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe pod »Izvoz« v ogl. odd.
®	3144-1
PREPISOVANJE na sttii v slovenščini, francoščini, nemščini, italijanščini in angleščini sprejmem na dom. Ponudbe pod »Tudi prevajam« v ogl. odd.	3159-3
KUPIMO 3 do 4 mize (enake velikosti) v dolžini 15 metrov. Pismene oonudbe pod »Vedrog« v ogl. odd.	3142-5
SOBO ISCEM. Plačam dobro, nudim tudi možnost dobrega zaslužka. Ponudbe v ogl. odd. ’-od »1. marec«	3158-9
RAZPISI
Okrajni zdravstveni dom Novo mesto razpisuje mesto medicinske sestre ali bolničarke za ambulanto Dol. Toplice. Nastop službe 1. aprila 1955. Pogoj: ustrezajoča šola s strokovnim izpitom. Plača po uredbi in dopolnilna plača. — Ponudbe pošljite na Okrajni zdravstveni dom. Novo mesto.
RAZPIS
Pravno • ekonomska fakulteta, pravni oddelek Univerze v Ljnb-ljani razpisuje na Inštitutu za
kriminologijo
mesto administratorja.
Pogoji:	končana srednja šola,
znanje strojepisja in stenografije.
Oh tragični izgubi našega dragega sina. brata, svaka in strica
STANKA KOKOSINEK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi poslednji poti.
Posebna zahvala upravi, sindikalni podružnici, osn. org. ZK in celotnemu kolektivu Celjske tiskarne, ekipi Gorske reševalne službe Slovenije, planinskemu društvu Celje, vsem ostalim planinskim društvom Slovenije, vsem, ki so mu izrekli poslovilne besede, pevskemu društvu »Svoboda«, pevcem, alpinistom, godbi
»F. Prešeren« ta vsem darovalcem vencev.
Žalujoči:	starši, sestri, brat,
svakinja, svak, nečaki ta ostalo sorodstvo.

• «•-•« «•««•• —
Zavod za socialno zavarovanje za mesto in okraj v Celju razpisuje mesta
nadzornega
zdravnika
Pogoji: zdravnik splošne prakse z vsaj 10-letno prakso in izkušen zlasti v vprašanjih so« cialnega zavarovanja.
Stanovanja zavod trenutno ne more nuditi. Plača po uredbi in dopolnilna plača.
s
»•Г
Kritičen pogled na gospodarstvo okraja Maribor-okolica
Delo finančne inspekcije okrajnega ljudskega odbora Maribor-okolica ovira pomanjkanje kadra, predvsem onega s fakultetno izobrazbo. Ce računamo na obseg bodoče skupnosti komun (Združitev MLO Maribor, OLO Slovenj Gradec, OLO Maribor), bo problem pomanjkanja ka-dTa postal še bolj pereč. Kako važuo nalogo pa ima ta inšpekcija, je razvidno najbolje iz tega, da bi bilo v o-kraju 24 milijonov izgube, če bi ne bilo nadzorstva nad gospodarskimi ustanovami. Podjetja so izplačala 2 milijona dinarjev več, kot je bilo v računovodstvu prikazanega. Do tega je prišlo zato, ker podjetja niso računala na tako strog pregled plačnega sklada. Vzrok leži tudi v pomanjkanju premajhnega strokovnega znanja knjigovodij. Od skupno 401 gospodarske ustanove, jih je finančna inšpekcija OLO Maribor-okolica pregledala 202. Pregledanih je bila vrsta obrtnih, kmetijskih, industrijskih, gostinskih in turističnih podjetij. Po posameznih panogah je bilo stanje sledeče:
Poslovanje trgovin v mariborskem okraju ni bilo preveč >rožnato«. Likvidiranih je bilo precej trgovin zaradi različnih vzrokov, na primer zaradi nepravilne u-porabe razlike v ceuah, nepravilne uporabe obratnih sredstev pri izvajanju gradbenih del itd. Mnogokje mora okrajni ljudski odbor jamčiti za dopolnilna obratna sredstva.
Kmetijskih gospodarstev je bilo zaradi potrebe pregledanih 5; na splošno je njihovo finančno poslovanje slabo. Predvsem je kriva slaba izobrazba knjigovodskega kadra. Okrajni ljudski odbor je zato, da bi se stanje izboljšalo, priredil knjigovodski tečaj. Marsikje ne razpolagajo s podatki o vloženih sredstvih po kuliurah in o hektarskem donosu. Skladiščna služba je neurejena, tako pri izdajanju kot pri vskladiščevanju blaga. Ponekod so osnovna sredstva nabavljal: iz fonda obratnih sredstev. Nekateri upravniki
ravnajo samovoljno, brez vednosti delavskih svetov in u-pravnih odborov. Ce pa zaidejo — kot pravimo—»v slepo ulico« se v takih primerih navadno umaknejo na novo službeno mesto, da se tako izognejo posledicam, ki jih je povzročilo njihovo poslovanje.
Pojavlja se tudi vprašanje odplačevanja anuitet in obresti na kredite za osnovna sredstva, ki pa bo v prihodnjih letih še bolj pereče. Te obveznosti bi se morale kriti iz dobička, tega pa posestva ne dosegajo dovolj. (Kmetijsko gospodarstvo Drvanja bo imelo okoli 3 milijone izgube, ker je izplačalo več kot bi smelo). Ker so kmetijska gospodarstva kot poizkusni o-brati oproščena amortizacije, nastane pri tem vprašanje, kako finansirati velika popravila in vzdrževaii osnovna sredstva.
Kakor pri ostalih panogah, je tudi pri obrti opaziti trošenje znatnih zneskov iz obratnih sredstev za investicije. Pri gostinskih podjetjih na primer ugotavljajo, da v večini primerov ni obračunana amortizacija v vrednosti gradbenih objektov. Na tak način so podjetja umetno povečala dobiček. .Skoraj vsa gostinska podjetja so nehala z odplačevanjem prispevka gostinski zbornici v višini enega odstotka od bruto prometa, ker nimajo dobička.
V okrajno zadružno zvezo je vključenih 66 kmetijskih zadrug. Poleg svoje osnovne dejavnosti, imajo kmetijske zadruge tudi 79 trgovin, 57 gostiln, 17 mesarij, 8 krojaških delavnic, 7 mizarskih in prav toliko kovaških delavnic. Kmetijske zadruge imajo slabo evidenco osnovnih sredstev. V blagajnah zadržujejo več denarja kot znaša dovoljeni maksimum. Nekatere kmetijske zadruge ne izterjava jo dolgov, kar jim povzroča resne finančne težave. Problematične zaloge materiala predstavljajo umetna gnojila. Teh so si kmetijske zadruge kupile v preteklem letu velike količine, misleč, da jih letos ne bo mogoče dobiti.
1C eMnsksimi prazniku Šentilj
ч Slovenskih goricah dno 24. februarja 1955
želijo spodaj navedena podjetja vsem svojim občanom še mnogo nadaljnjih uspehov
Tovarna lepenke Ciršak Veležganjama Šentilj Kmetijska zadruga Šentilj Trgovsko podjetje Garice-šentilj Kmetijsko gospodarstvo Cerknica-Šeniilj čevljarska delavnica Šentilj
Občinski ljudski odbor Šentilj in Pekarna Šentilj

Zgodilo pa se je drugače in sedaj (zadruge zaradi visokih ceu zalog) umetnih gnojil ne morejo vnovčiti. Težave so tudi pri odkupih zaradi nezadostnih kreditov obratnih sredstev, zaradi pomanjkanja strokovnega kadra itd. Le redke so tiste zadruge, ki ne izkaizujejo primanjkljaja.
Tudi v industriji naletimo
na razne napake, (nedovoljeni način poslovanja itd.) V industriji metalnih polizdelkov »Impol« v Slov. Bistrici, so izdali 27 milijonov predplačil prometnega davka na izvoz. Tovarna okovja in pločevinastih izdelkov Bistrica pri Limbušu, je nepravilno obračunavala davek na promet. Zaradi nepravilnega poslovanja je bilo podjetje »Remont« priključeno k »Sliko-plesku«.
Mnogo je še nepravilnosti poleg številnih drugih problemov, ki zavirajo okrepitev ter intenzivnejše delo finančne inšpekcije.	-š-
Na Kanalskem razpravljajo o komuni
Pretekli teden srta se sestala občinski ljudski odbor iz Kanala in Kala nad Kanalom ter izvolila 16-olanski iniciativni odbor za bodočo komuno. Iniciativni odbor in pododbori so že začeli z delom. Tako so že izdelali osnutek predloga bodoče občine.
Obenem so imeli te dni v Kanalu, Desklah, Plavah. Anhovem, Ročinju, Avčah, Levpi in drugod zbore volivcev, na ka-
žene v Idriji se pripravljajo na 8. marec
2ene v rdrijl se za mednarodni praznik žena 8. marec že pripravljajo. Tako Imajo namen v soboto, dne 5. marca v dvorani restavracije »Nanos« prirediti družabni večer. V nedeljo, 6. marca pa bo svečana akademija, na kateri bodo nastopali nači najmlajši ter di j aid in ženski pevski zbor z recitacijami ter narodnimi in partizanskimi pesmimi.
Dne 8. marca pa bo občni zbor Društva žena, ki nosi ime po padli borki Štefki Majnik. Omeniti moramo, da Je društvo postalo zelo agilno, kar lahko ocenimo že po dejstvu, da šteje danes okrog tisoč članic.
Društvo je v minulem letu organiziralo več dobro uspelih gospodinjskih tečajev, zadnje čase tud-i že dva tečaja za krpanje, za katera vlada posebno zanimanje. Društvo je v članstvu dvignilo zavest, saj je obstojalo že med NOB m s svojimi, čeprav skromnimi prispevki mnogo pripomoglo k naši skupni borbi.
Г. V.
terih so razpravljali o krajevnih odborih, ki naj bi jih imeli na vseh sedežih nekdanjih krajevnih ljudskih odborov. Krajevna pisarna pa naj bi bila le v Kalu nad Kanalom. Ta naj bi opravljala vse matične posle, prijavno in odjavno službo, izdajala živinske potne liste in opravljala še druge manjše posle.	jp
MfiRIEOB
Dežurna lekarna
V	sredo »Melje«, Meljska J.
V	četrtek »Planinka«, Glavni trg 20.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
Sreda ob 19.30: Patrick: Čajnica.
Red LMS — 1.
Četrtek — Zaprto!
UMETNOSTNA GALERIJA
Jubilejna razstava DSLU, Pododbor Maribor. Na razstavi sodeluje 17 slikarjev in 3 kiparji z nad 100 delt.
RADIO MARIBOR
SREDA:	5.00	Prenos sporeda
Radia Ljubljana; 8.35 Igrajo »štirje flosarji«; 7.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00 Domača poročila in objave: 8.10 Napevi lz raznih krajev; 11.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
ČETRTEK: 3.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00 Domača poročila ln objave; 8.10 Igrajo mali ansambli; 11.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 18.40 Poje pionirski zbor IV. gimnazije v Mariboru: 19.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana do 23.00.
KINO MARIBOR
jugoslovanski
film
OGLAŠUJTE 7
»SLOVENSKEM
POROČEVALCU«!
PARTIZAN:
»Koncert«.
UDARNIK: argentinski film »Zena morja«.
MURSKA SOBOTA
KINO »PARK«:	italijanski film
»Za dva solda upanja«.
••»•••«••••m
*••♦•••«•» ■•»•••«• *•««••••• •«»•••••
RAZNAŠALKE
za Šiško in mesto, starejše in solidne, sprejme uprava »Slovenskega poročevalca«

••*•#*«#« «•*«•• •••»*• *•«•* ••••«»•••••• ••«•t •••«••	•••*•« *еиемеп«ие»
AVT0P0DJETJE »SLAVNIK* — KOPER j
—■■i.-——i..i. n ■■■—■■	i.,, i — ■■.■■■■■■ ■.	•
nujno potrebuje:	•
več kvalificiranih ključavničarjev	:
2 električarja (avtoinštaladje)	i
2 kovino-stmgarja in	t
spec. kovino-rezkarja	j
Plača po dogovoru, stanovanje preskrbljeno. Po- • nudbe dostavite tajništvu podjetja.	?
••••■•■«••••«S ••	•#•■••••• • •»«••«•<
«•««•• ••• •••••• «•«•••••*•••••» ••»••«••« ••«•••«••	•••«••«•• «••••••#• ■ •««•• •#•••••
i INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA !
sprejme:
šefa prodajnega oddelka
z dovršeno trgovsko akademijo In nekaj prakse. Prednost imajo mlajše osebe in osebe, ki obvladajo en tuj jezik-
inženirja kemije ali dipl. kemika — filozofa
lahko tudi z minimalno prakso
2 administrativni moči
z dovršeno trgovsko akademijo. V poštev pridejo tudi osebe z minimalno prakso.
Stanovanje, oziroma prevoz iz Ljubljane zagotovljen. — Pismene ali osebne ponudbe na naslov:
INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA.
ттштт
Tretje tekmovanje za »pokal in lovoriko Kongsberg«
Planica spet vabi
Pri Smučarski zvezi Slovenije je zadnje dni precej živahnejše kakor je bilo še nedavno, ko so se ljubitelji belega športa skorajda že poslavljali od letošnje starke zime. Se posebej tesno pa je bilo pri srcu članom organizacijskega komiteja Planice, ki so strahoma zrli v nebo* in morali dan za dnem ugotavljati, da prave pomladanske sapice ob izdatni pomoči toplih žarKov »dobro« gospodarijo, se pravi pobirajo še tisto bore malo snežne odeje, kar jo je še ostalo od lani. Edinole »boter« — predsednik komiteja Ante Gnidovec si ni dal odvzeti dobre volje, ker je baje zvedel iz verodostojnih virov, da starega znanca, kakršen je on, vremenarji tudi letos ne bodo prevarili ...
Kot je znano, je v Planici pred dnevi zapadlo nad 40 cm novega snega. Delovne roke pa so se zdaj z vso vnemo lotile priprav na 80-enetrski skakalnici in okoli nje. Poročali smo že. da pridejo letos v našo Planico tekmovalci — skakalci iz vseh srednjeevropskih držav — Svice, Italije, Francije in Zahodne Nemčije, ki bodo skupaj z našimi najboljšimi tekmovali za pokal in lovoriko Kongs-
HOKEJSKI TURNIR
V ČETVERO
ZA MARKOVIČEV POKAL
Hokejski klub Jesenice priredi v spomin na v NOV padlega jeseniškega hokejista Slavka Markoviča spominski pokal v četvero, na katerem bodo sodelovali razen domačega kluba hokejisti iz Varaždina in Celja. Kot četrti udeleženec je povabljen Papirni čar iz Vevč, ki pa še ni dal pristanka. Brez njega bodo Jeseničani povabili subotiški Spartak.
Turnir bo od petka 25. do nedelje 27. t. m. in sicer dnevno s po dvema tekmama. Zmagovalec prejme dragocen prehodni pokal.
berg. Ta elitna prireditev Je že 3. zapored, njena poeebnost pa je, da bodo ocenjevali predvsem uspeh ekip, se pravi, da bo prišlo do izraza moštveno prvenstvo ne pa tekmovanje posameznikov. Vsaka država bo nastopila v konkurenci s štirimi oziroma najmanj tremi skakalci-člani, katerih rezultati bodo računani za skupni plasma. Najbolje plasirana ekipa bo prejela lovoriko, medtem ko bo najboljši posameznik prejel znani pokal. Slednjega branijo Finci, in sicer ga je predlanskim osvojil Ponti, lani pa Pietikainen in zato prireditelji тасипајо, da bodo Finci poslali v to borbo svoje najboljše zastopnike. Glede na nedavne odlične uspehe naših skakalcev v tujini lahko računamo, da bodo predvsem Polda, Rogelj, Zidar in še nekateri odločno posegli v borbo za prvo mesto, kar bo vredno ogleda, saj bodo ekipe prav gotovo zelo izenačene po moči. Poimenskih pra-jav prireditelj za zdaj še nima, vendar smo lahko prepričani, da bodo udeleženci poslali k nam svoje najboljše predstavnike.
Poleg tekmovanja članov se bodo za »pokal in lavoriko Kongsberg« borili tudi mladinci teh držav,, in sicer na 35-metrski skakalnici. Z udeležbo mladincev na tako pomembnem tekmovanju hoče FIS okrepiti propagandno plat za mlade in še neizkušene skakalce iz srednjeevropskih držav.
★
Kakor smo obveščeni, letošnja telefonska zveza s Planico v dnevih prireditve ne bo ojačana kakor druga leta (samo i linija!), kar bo spričo velike udeležbe domačih in tujih dopisnikov povzročilo pri poročanju znatne težave in s tem škodovalo popolnemu propagandnemu uspehu neposredno po prireditvi.
V nedeljo skačejo v šiški
Smučarski klub Enotnost Je moral dolgo Čakati na . otvoritev
VOJNA POŠTA ŠT. 5573 - 27 SKOPLJE
razpisuje za dne k. marca 1955 ob 9. uri
II. javno ponudbo
za sodelovanje pri investiranja lokalov v stanovanjskih zgradbah, in sicer:
za 4 lokale v Kosovski Mitroviči,
ulica Bore Vnkmiroviča,
za 4 lokale v Kumanovem,
Trg Maršala Tita
za 4 lokale v Prokuplju,
ulica Maršala Tita.
Ponudba bo v obliki ustne licitacije v pisarni Vojne pošte 5573-27 Skoplje.
Vsa potrebna pojasnila lahko dobite v pisarni Vojne pošte. Ogled lokalov na mestu — na gradbiščih.
Ponudba vsebuje gradbeno vrednost, kt odpade za lokale po procentu vrednosti zgradbe. Ureditev lokalov gre na račun prosilcev.
Z najugodnejšim prosilcem bomo sklenili pogodbo o reguliranja lastništva lokalov in obvez do ljudskih odborov mestnih občin.
Iz pisarne Vojne pošte 5573 - 27 Skoplje
:
!
I
t
nove skakalnice v Spodnji Šiški in vse Je že kazalo tako, da letos ne bo mogel (niti smel) več govoriti o njej. Zadnji (oz. prvi) letošnji sneg v Ljubljani pa jim je priredil prijetno presenečenje. Resda niso preveč samozavestni, da ga do nedelje ne bo zmanjkalo. zato pa so že začeli z akcijo donašanja in privažanja in so trdno odločeni letos izvesti vsaj to prireditev na tej novi strmini.
Včeraj popoldne so bili na njej že zbrani nekateri naši znani skakalci med njimi Rogelj. Adlešič, Podlogar in Sc nekateri, ki so se zelo pohvalno Izrazili o novi napravi. Vse tako kaže, da bo šišenska skakalnica v nedeljo res doživela svoj prvi in tudi dostojen dan, saj so skoraj vsi skakalci doma.
ZVEZA PARTIZAN SLOVENIJE poziva vse okrajne zveze in društva. da glede na ugodne snežne razmere Izvedejo svoj namenjeni spored na snegu kakor tudi okrajna ter društvena tekmovanja.
Šahovsko prvenstvo
ROBLEK VODI
Jesenice, 22. febr. Naslednji dve koli šahovskega prvenstva Gorenjske sta dali tele rezultate:
IV.	kolo:	Pogačnik — Roblek
remi. Bavdek — Misjak remi. ing. Sešek — Eržen 1:0, Strombi Suhci j 1:0. Jan — Kavčič l:o, Simčič — Sicher! 1:0.
V.	kolo:	SScherl — Pogačnik
remi. Simčič — Kavčič 1:0. Suhe: j
—	Jan 1:0. ing. Sešek — Strambi remi, Roblek — Korošec 1:0.
Prekinjene partije iz prejšnjih kol: Suhe!j — Korošec 1:0. Kavčič — Bavdek remi. Roblek — ing. Sešek 1:0. Kavčič — Eržen remi. Jan — Sichert 0:1. Roblek
—	Cuderman remi, Pogačnik L Simčič remi.
Stanje po V. kolu: Roblek 4, Sichert in Simčič 3.5. Bavdek 3 (1). Jan in Suhelj 3. Pogačnik 2, Cuderman 1,5 (2), Strmbl 1,5 C) itd.
•
V	nadaljevanja prefinjenih partij iz XV. kola šahovskega prvenstva FLRJ so bili včeraj doseženi naslednji izidi: Mat an o-vič—Karalklajič remi v 58. potez:, Milič—Udovčič 0:1 (55. poteza), Ja-noševič—Puc rečni v 33. potezi in Lukič—Trajkovič ponovno prekinjeno. — Stanje na tabeli: Kara'-, lajiič 11. Gligorič 10. Rabar 9. Milič. Matanovič in Ivkov 8.5, Udovčič, Bertok in Djuraševič 8. Tra -kovič 7.5 (1). Janoševič in Mati:-lovič 7.5, Šegi 7, Bogdanovič 6 k Puc 5.5. Smederevac 5^ Lukič 4 (1), Vošpernik 4 točke.
V	šahovskem dvoboja je Usni ; z Vrhnike premagal moštvo Ce -traine narodne banke iz Ljubljana 7:3.
moštveno Šahovsko
PRVENSTVO LRS
DVOBOJ V LJUBLJANI
Jutri se začne moštveno šahov-sko prvenstvo LRS, na katerem sodelujejo moštva LUSK-Olimp: in LSK iz Ljubljane ter Bran: in 2e!ezničar iz Maribora. Naj zanimivejši bo v Ljubljani dvob med LUSK in LSK, ki se bo hotel revanžžrati svojemu tekmecu za vlogo iz njegovih starih časov. Pri LUSK bodo med vodečimi velemojster Pirc. mojstrska kandidata Krivec in Grosek, pri LSK pa mednarodni mojster ir.2 Milan Vidmar ml., mojster Pre falk ter mojstrski kandidati Šiška, Bajec ml., Stupica, Kočevar, Kržišnik, Mlinar ing. Levačič, Benedičič in drugi.
Turnir se začne jutri ob 19. ur. v Šahovskem demu. V soboto : nedeljo bosta oba ljubljanska kluba gostovala v Mariboru.
Prijateljska nogometna tekma v Litij: med ZNK Ljubljano, jur.-orskim republiškim prvak cm, domačo Litijo, se je v slabih vremenskih pogojih in predčasno končala s prepričljivo zmago gostov 4:1 (3:1).
Uprava podjetja
Industrija metalnih
polizdelkov („Impol“)
Slovenska Bistrica
sponča, da ne bo več obravnavala nobenih prošenj za dotacije, reklame, oglase, itd. raznih organizacij, klubov in drugih, ker nima za to sredstev, prav tako ne bo odgovarjala na prošnje za zaposlitev v podjetju.
»V umobolnico? O, nikakor ne, madame Loubet, ne v umobolnico, ampak v maison de santé!«3 je hlastno ugovarjal. »Ljudi z njegovim položajem ne zapirajo v umobolnim. Zanjè so pri roki maisons de santé, kjer uživajo bolniki vsakršno udobje, ki je sploh možno. Pa saj bo trajalo samo dva do tri tedne ...«
Obraz se ji je malce razvedril; pogledala ga je s tiho prošnjo v očeh.
»In t...n ga bedo ozdravili,« je dodal.
»Kaj res? Mislite, da potlej ne bo več pil?«
»Niti kapljice več! Ti zdravniki znajo svoj posel! V nekaj tednih bo prav takšen, kakršen je bil pred tem.«
V mislih je premlevala njegove besede. »Pa mu ne bodo nič žalega storili, ga tepli, če bo kaj zagrešil?« je vprašala s trepetajočim glasom.
Patou je njene pomisleke takoj zavrnil. »V maisons de santé se takšne stvari ne dogajajo, madame LoubetI Tam bodo ravnali z njim s prav isto obzirnostjo, kakor vi ali jaz, samo da ga bodo zdravili. Dajali mu bodo sredstva, da bo lahko spal, in vzkratili mu bodo sleherno pijačo.«
»In ga bodo ozdravili?«
»Kakopak, še sam se ne bo zavedel, kdaj. V takšnih bolnišnicah dosezajo prav čudovite stvari.«
To jo je po vsem videzu prepričalo. Vendar se še ni vdala.
»Sicer pa bom videla, kakšen bo jutri in naslednje dni. Če ne bo nič boljši...«
»Prav, a ne odlašajte predolgo! Tàk, zdaj pa bo, mislim, čas, da se odpravim.«
»Na štedilniku imam nekaj kave. Preden odidete, vam bo kar dobro dela. Potlej se vrnem in pogledam, kako je z njim.«
* Zasebna bolnišnica, predvsem za živčne In duševne bolezni. « Op. prev. _________________________________:______________________________ t
Skopala se je na noge, se sklonila nad Henrija in mu nežn potegnila odejo do vratu. »Tako mimo spi,« je še zašepetala mimogrede.
Po prstih in molče sta se drug za drugim splazila iz sobe ter se napotila po stopnicah navzdol.
Toda prišla sta komaj do tretjega nadstropja, ko sta zaslišala strahoten, predirljiv krik, ki ni bil ničemur podoben. Malone koj zatem so se vrata studia odprla na stežaj; na stopniščni presledek se je primaj al Henri, ki so mu bile oči od strahu kar izstopile iz jamic.
»Madame Loubet! Madame Loubet, kje ste vendar? Spet so tu, ti prekleti ščurki! Na tisoče jih je!«
Bil je brez ščipalnika in kot slepec se je lovil za ograjo stopnišča.
»Tisoči in tisoči, madame Loubet! Kje ste, madame?«
Peta se mu je zataknila za obšiv spalne srajce. Z grozo sta videla, kako se je zamajal, kako se je krčevito skušal oprijeti zidu in kako je laposled, še vedno vreščeč, zgrmel navzdol...
Potlej sta slišala le še zamolkel padec in videla njegovo telo, ki se je z ropotom kotalilo po stopnicah...
21.
»LA maison de sante« doktorja Selamaignea je stala v aristokratskem predmestju Autexilu; prav nič ni izdajalo, da je bolnišnica za duševno bolne. Veličastno glavno poslopje iz osemnajstega stoletja je bilo nekoč last prijateljice Marije Antoinette, princese de Lamballe; njen grb je še vedno krasil razkošna, a mračna in kar nič privlačna vhodna vrata.
S prekrasnim vrtom, skrb gojenimi cvetličnimi gredami la vzdušjem otožne spokojnosti, ki je obdajalo poslopje, je bila
bolnišnica videti kot premožna, puščobna podeželska pristava. In pr v to je tudi bila, aj kakor je dr. Selamaigne nap-ej in naprej zatrjeval. Podeželska pristava, pribežališče in zdravilišče za bogate bolnike, ki trpé zaradi živčnih in duševnih motenj...
Henriju se je zdela ta stavba na moč grozljiva ječa. V tr'h tednih svojega biva) ‘ njej je v dno duše zasovražil njene neomadeževane hodnike, njene sladkobno se smehljajoče zdravnike in v belo oblečene strežnike, njene skrivnostne sobe, z vrati, ki so jih zapahovali od zunaj in izza katerih so uhajali prečudni, nečloveški glasovi. Po nastopu mraka se je lepa pristava spremenila V hišo strahov, v začarani grad, poln grozljive tišine, ki jo je tu pa tam prekinjalo tuljenje, da je človeku ledenela kri, v grobnico brez tistega pokoja, ki ga prinaša smrt.
V sivini marčnega popoldne mu je bilo vse to okolje še posebej zoprno. Z vso vnemo je hlinil, da skozi gosto zamreženo okno strmi v. nebo. Ko bi le mogel zakričati na pomoč1 A kaj, ko bi mu ta strežniška surovina, ki sedi ob njem, žveči zobotrebec in čita časopis, v tem primeru zgolj z vso mirnostjo zabrusila: »Le kričite, le! Izbruhajte iz sebe vse, k- vas duši, razbijajte in vpijte, saj vas tako nihče ne more slišati!« In prav to je pri tem najpošastnejše: dokler si tu, te nihče ne more in nihče tudi noče slišati. Za svet si mrtev, tu si samo f o u!1 Kdaj bodo vendar vsi ti vase zaverovani, puhli, sladkobni specialisti uvideli, da ni nor? Pijanec, dà, a nikakor ne f ou!
»Niste nekaj rekli?« In njegov strežnik je pogledal nanj čez preganjeni časopis.
»Ne. Bržkone je bila to tista ženska na drugi strani hodnika.«
!•.. 1 Neumen, nor. pg. gre*