Uredništvo: \ Sehillerjeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI VpravnfStvo r Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 6"30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Št. 127. Telefonska ilevllka 65. Celje, v sredo, 8. junija 1910. Čekovni račun «8.817. Leto II. Štajerske Ciril-Metodove podružnice ob družbinem jubileju. Bliža se dan letošnje glav. skupščine, ko proslavi naša šolska družba svoj jubilej. Lepa doba plodonos-nega dela je za nami in s ponosom gledamo danes na »Družbo sv. Cirila in Metoda«, ki se je razvila iz skromnih, neznatnih početkov v cvetočo, mogočno narodnoobrambno organizacijo. Nasprotnik zbira ; milijone, s katerimi hoče preplaviti slovensko zemljo, ugrabiti nam s pomočjo tujih šol našo deco, jo pridobiti zase ali pa jo vsaj duševno zastrupiti. Veliko in sveto je torej delo, ki ga vršimo: branimo slovensko zemljo, da ostane naša last, branimo slovensko mladino in jo usposabljamo za zdravo življenje ter krepimo v podružnicah narodno zavednost in širimo narodno vzgojo in izobrazbo. Visoki cilji, ki si jih je postavila CMD, terjajo tudi dan na dan več dela in večjih žrtev, ako hočemo še pravočasno utrditi najvažnejše postojanke. Naša narodnoobrambna' organizacija ne pozna več trenutnega navdušenja, naše delo je skrbno premišljeno in narodni davek je obvezen. V tem znamenju proslavi tudi »Družba sv. ■»Cirila in Metoda« svojo 25 letnico. 1. in 2. julij je posvečen resnemu in temeljitemu posvetovanju o našem obrambnem delu, vrši se obrambni poučni tečaj in ustanovi se gospodarsko obramb, društvo »Bra-nibor«. 3. julija se vrši velika skupščina, ki se zaključi s svečano narodno slavnostjo. Prve dni julija se bodo torej sešli v beli Ljubljani zastopniki vse Slovenije, da se posvetujejo o nadaljnjem delu in proslave 25 letni jubilej slovenske šolske družbe. Uverjen sem, da bo tudi letos častno zastopana Štajerska po častitih delegatinjah in delegatih. In kako bodo proslavile jubilej naše podružnice? Vršile se bodo slavnostne prireditve in zborovanja, priproste domače veselice in predstave, katerih čisti dobiček "bo namenjen posebnemu jubilejnemu daru. Nobene Ciril-Metodove podružnice pa bi naj ne bilo. ki ne bi ob teh slavnostnih dneh po nabiralnih polah zbirala v svojem okolišu za svoj jubilejni dar, ki ga pokloni Družbi. In kjer še ni podružnic, tam se naj spomnijo ob teh dnevih, posamezni rodoljubi svoje narodne dolžnosti in nabirajo v svojem okolišu za jubilejni dar, ki ga poklonijo Družbi v imenu občine ali svoje vasi. Uverjen sem, da bo vsak odkritosrčni prijatelj Ciril-Metodove družbe, ki se letošnje skupščine ne bo mogel udeležiti, rad prispeval primeren znesek za jubilejni dar naših podružnic. Da bi ti slavnostni, svečani dnevi, ko proslavlja ves narod svojo zaščit-nico »Družbo sv. Cirila in Metoda« pridobili njej novih prijateljev, to bodi naloga in skrb naših podružnic, ko bodo zbirale za jubilejni dar. Proslavimo jubilej slovenske šolske družbe v znamenju dela! Ivan Prekoršek, potov, učitelj. Politična kronika. NOVICE IZ PARLAMENTA. Proračunski odsek je včeraj dokončal svoje delo. Sprejet je tudi prora- LISTEK. Oče fiondelik in ženin Vejvara. 45 Češki spisal Ignat Herrmann. — Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. Mojster Kondelik je šel popoludne pogledat, kaj delajo delavci, pregledal vse, izplačal davek in pred šesto uro se je sprehajal pred mestno hišo. Nekaj mu je prišlo na misel. Hotel je Vejvaro spraviti v najboljšo voljo in ga je hotel povabiti na kozarec, predno gresta domov. Medtem je pripravljala gospa Kondelikova telečjo kito, glavnato solato in kumare — Pepica je pogrinjala mizo, stanovanje Kondelikovo je bilo napolnjeno s prazničnim zrakom. Danes! Kondelik bi bil nosil Vejvaro na rokah, tako ga je veselilo, da se mladenič ne jezi. Prijel ga je, komaj je stopil iz mestne hiše in mu s par besedami razkril svoj načrt: nekam na vrček plzenjskega. Kdo je šel rajši nego Vejvara! Z bodočim tastom nekaj časa sama in v zaupljivem pogovoru! Pri plzenjskem! čun pravosodnega in finanč. ministerstva. V petek se prične v parlamentu proračunska debata. Včeraj je v razpravi o proračunu iinačnega ministerstva spregovoril minister Bilinjski in reagiral na različne želje, katere so izrekli posamezni poslanci. Obljubil je hranilnicam olajšave pri darilih za občekoristne namene: pristojbine se bodo znižale za polovico normalne takse. Obljubil je zbornici predložiti obširne načrte glede gradnje prekopov na Moravskem in v Šleziji: ako zbornica sklene gradnjo teh prekopov, se vlada ne bode obotavljala to storiti. Proti tem prekopom se upirajo zlasti Nemci, ki pravijo, da ne bodo pospeševali prometa in pocenili prevoza tovornega blaga, pač pa stali oromne svote denarja, ki bodo prišle v korist zlasti špekulantom z zemljišči, ki bi se porabila za prekop.) Vlada je izdelala nadalje tfden program glede stavbe delavskih hiš, ki se bode tekom prihodnjih let izvršil. »Starim penzi-jonistom« so se zboljšale mirovine skupno za 840 tisoč kron. Minister je tudi obljubil, da se zavzame za gradnjo državnih poslopij, kajti danes plača država do 150 mlij. kron najemnine za svoje urade v tujih poslopjih. Posl. Gostinčar je navedel različne želje tobačnega delavstva v Ljubljani in protestiral proti neki pogodbi, katero je sklenil prof. Belar s finančno prokuraturo v Ljubljani glede Triglavskega pogorja. Sklenilo se je vzeti v poročilo izkaz ministerskih mi-rovin. Sprejel se je Steinwenderjev predlog glede olajšanja pristojbin pri deželno-kulturnih zadevah. Sklenilo se je nadalje, da se bode obravnavalo v prih. sejah prorač. odseka glede pogo,db s paroplov-nima družbama Lloydom in Austro-Americano. Ministerske pokojnine. Skupni znesek minj^terskih pokojnin znaša sedaj 727 tisoč K. Od teh dobi 6 bivših parlamentarnih ministrov okroglo 60 tisoč kron, 10 bivših ministrov, ki so bili parlamentarci, 100 tisoč, drugo dobe uradn. ministri. V sledečem naštejemo pokojninske zneske nekaterih: Randa 20, Auersperg 24, Pacak 16, Beck 32, Fort 20, Klein 24, Korytowski 26, Marchet 24, Gessmann 20, Derschatta 16, Prade 16, Ebenhoch 16, Fiedler 20, Prašek 16, Braf 18.960, Koerber 24 tisoč kron; dr. Schreiner in dr. Začek dobivata 8 tisoč kron, to je normalni znesek, vsem drugim pa je bila pokojnina zvišana »milostnim potem«. Ne vemo, če bode prebivalstvo zelo navdušeno, ko bode čitalo te številke, ki kažejo le — razmetavanje davčnega denarja. »Erarični veteranci«. Brambni odsek ni mogel včeraj zborovati, ker so odšli socijalisti in češki radikalci od seje, katera potem ni bila sklepčna. Obe skupini se strastno upirate »eraričnim veterancem* in očividno nočeta dopustiti posvetovanja o veteranskem zakonu. ITALJANSKA PRAVNA FAKULTETA. Nekatere vesti pravijo, da se bode proračunski odsek danes ukvarjal z vprašanjem italj. pravne fakultete, druge zopet govore, da pride zadeva v odseku še le prihodnji teden na dnevni red. Slovenski poslanci bodo baje proti predlogi obstruirali v odseku. Vlada vstraja prej ko slej na stališču, naj bi se italj. fakulteta ustanovila na Dunaju. Za to so se začei nagibati baje tudi krščan. socijalci. Želeti je, da ju- Ni ostalo samo pri enem, bili so trije vrčki. Sedem je bila že preč, ko sta odšla. Naokrog se je razlival krasen večer, pare plzenjca so ogrinjale vse v nekak rožnat svit, Kri je hitreje tekla po žilah, Kondelik je veselo govoril in Vejvara bi mu bil za vsako besedo padel okrog vratu. Niti vedela nista, kod gresta, toda naenkrat so se zaslišali iz neke vrtne restavracije glasovi godbe, pesmi in smeh. Mojster se je vstavil in je premišljeval: »Kaj pa imajo tu?« In pogled mu je obvisel naenkrat na lepaku, obešenem poleg vrat. »I glejte, Vejvara, tu so pevke! Ali slišite?« Vejvara je pritrdil z nasmehom. »Slišite, Vejvara, ali ste že kedaj videli to? Dvajset let jih že nisem slišal — toda kje, dvajset! Od one dobe, ko sem se oženil. Vidite, pojdiva malo pogledat...« Vejvari je bilo vseeno, kam ga pelje tast. Z njim bi šel makar v pekel. Bil je še velik dan, nobeden izmed obeh ni pomislil, koliko je ura. Kondelik je hitro stopil naprej, že sta bila na vrtu in sedla sta precej blizo podija, kjer so uganjale »pevke« svoje šale. In čez nekaj časa se je mojšter udomačil, gledal je v najboljši volji in poslušal, kako je pela gospodična Zana in gospodična Roza in gospodična Lora in goslov. poslanci na vsak način in z vsemi sredstvi vzdrže junktim med italj. in slov. pravno fakulteto. Škoda, da se jugoslov. dijaštvo prav nič rie žfgffie v tem važnem vprašanju. DROBNE POLITIČNE NOVICE. Norveški kralj je sankcijoniral zakon, s katerim se daje norveškim ženam razširjeno volilno pravico. V Albaniji po zadnjih poročilih še ni vse »mirno« kakor pravijo turške uradne vesti. Vstaši so zbrani na višinah pri Drenici. Zahtevajo, da se jim pusti o-rožje in da se jim odpusti vojaška obveznost. Turki jim hočejo baje ugoditi, da bi ne došlo do boja. Revolucionarno gibanje na Kitajskem stremi po poročilih iz Petrograda za uvedbo ustave in sklicanjem centralnega parlamenta za celo državo. Mlado-kitajci pričakujejo od tega okrepitev Kitajske. Dnevna kronika. Hotelska delniška družba Grljan-Miramar pri Trstu. Kakor smo svoječasno poročali, kupili so denarni zavodi: »Trž. posojilnica in hranilnica«, »Jadranska banka« in »Trg. obrtna zadruga« znano posestvo s hotelom Feder v Grljanu z namenom, da to klimatično zdravilišče in kopališče razširijo tako, da bo odgovarjalo vsem zahtevam modernega kom-forta. Ta velepomembni korak naših denarnih zavodov je pozdravilo z veseljem ne le naše slovensko časopisje, ampak tudi hrvatsko in posebno češko. Da pa zamorejo omenjeni zavodi lotiti se vspešno velike naloge, ki so si jo nadeli, zjedinili so se v pripravljalni odbor oziroma konzorcij za ustanovitev delniške družbe, ki bo jej ime »Hotelska delniška družba Grljan-Miramar pri Trstu«. Po § 1. načrta družbenih pravil, sestavljenih od rečenih denarnih zavodov, ne bo omenjeni ustanavljajoči se delniški družbi le v namen razširjenje zdravilišča in kopališča v Grljanu, ampak bo tej družbi namen sploh pridobivanje stavbišč in zemljišč, ustanavljanje, gradnja in obrat hotelov, restavracij in kavarn, kopelji, posebno morskih ter sploh vseh v letoviščih in zdraviliščih potrebnih podjetij in zgradb. Kakor razvidno, je hotelska delniška družba zasnovana v velikem slogu. Osnovana glavnica družbe je za sedaj določena na en miljon kron, ki se razdeli na 5000 delnic po 200 K ter je polovica te osnovne glavnice pokrita z vrednostjo gori navedenega posestva kupljena za družbo. Ta osnovna glavnica se bo potrebi smela za sedaj zvišati na dva milijona kron. V kratkem se pripravljalni odbor obrne do slovenskega in slovanskega občinstva s pozivom na subskripcijo 2500 delnic, kar odgovarja glavnici 500.000 K (500.000 K so že, ] kakor gori omenjeno, prevzeli večkrat omenjeni zavodi z nakupom posestva.) Ti zavodi so pooblaščeni v pripravljal, korake, posebno v subskripcijo, z na-redbo c. kr. namestništva v Trstu z dne 31. maja 1.1. št. VIII.—950—10. Z ozirom na veliko gospodarsko in narodno važnost nove delniške družbe se je nadejati, da slovensko in slovansko občinstvo z obilo subskripcijo krepko podpre to novo naše podjetje, ki naj nam zasigura pristajajoče sodelovanje na pospeševanju ptujskega prometa na slovanskem jugu in seveda tudi gmotne koristi, izvirajoče iz istega. kako so nastopali komiki v maskah in neizrečeno mu je ugajal fisharmonium s spremljevanjem gosli. Pele so sicer stare kuplete, nerodno preložene iz nemščine, ni šlo in ni šlo to v verze in v rime, toda gospodu Kondeliku se je zdelo vse to novo. Tako dolgo že ni slišal kaj takega ... Vejvari se je zdelo vse kakor prikazen. On ni slišal tega sploh nikoli. Cas je potekal — naenkrat se je oglasil z nekega stolpa globok glas zvona — Vejvara se je predramil. »Gospod, devet je ura ...« »Pojdite k vragu! Kje naj bi se vzela ...« »Mislim, da se nisem motil«, je odgovoril Vejvara boječe in je vzel iz žepa uro. »Res, devet...« »Kaj, pri streli, sedaj pa le brž domov«, je rekel mojster, ki se je naglo streznil iz svoje zamaknjenosti. »Mati naju čaka z večerjo ...« Plačal je in pihal je zelo, ko sta prišla iz vrta na ulico. Korakala sta molče, nikomur se ni ljubilo govoriti. Šele sedaj se je spomnil Kondelik na kito, na solato in živo si je predstavljal ženo, kako hodi okoli štedilnika in gleda na vrata in prisluškuje. Vejvara je šel poleg njega kakor grešnik. Ali bi šel sedaj k Kondelikovim? Ob pol desetih? Ali bi ne bilo bolje, ko bi — ušel domov. In Kondelik, kakor bi slutil, kaj se godi v Vej-varovi glavi, ga je prijel za ramo, da bi mu ne utekel in mu je rekel s prisiljenim nasmehom: T Nemški glas o iredenti. Rimski dopisnik »Beri. Tagbl.« se čudom čudi Bienerthovemu postopanju v zadevi italj. prav. fakultete in dostavlja: »Politika« dunajskih hofratov je dosegla, da iredenta znova dviga svojo glavo in da njej vodja Riccioti Garibaldi v javnem manifestu poziva italj. mladino v boj proti staremu, dednemu neprijatelju. List piše o nemških politikih na Avstrijskem, da so očividno slepi... K cesarjevemu obisku v Bosni in Hercegovini. Dočim so Hrvati zelo nezadovoljni s potekom cesarjevega obiska — pokazalo se je, da so zgubili svoje gospodujoče stališče v Bosni in da ni upati na izpolnitev njihovih državnopravnih teženj — so Srbi s cesarjevim obiskom zadovoljni ali vsaj pomirjeni. Vodja mostarskih Srbov, posl. Šola, se je izrazil napram časnikarjem, da je moral prisrčni sprejem, katerega so priredili Srbi cesarju, prepričati tudi grofa Aehrenthala, da ni med njimi antidinastičnih stremljenj. V ostalem pa prisrčen sprejem ni veljal tudi vladi v Bosni in Hercegovini. Ta vlada nima z ljudstvom nobenih stikov; ve sicer za njegovo bedo ln želje, ali ne stori pa prav nič za njega. Od železnic ne more ljudstvo živeti; treba je kulturnega in gospodarskega napredka. Ljudstvo tudi zahteva, da bi se k upravi dežele pritegnili tudi domači sinovi. Posl. Šola je prepričan, da bode bosanski deželni zbor dobro deloval; Srbi bodo zlasti delovali za osvobojenje kmetov iz sedanjega tlačanstva. Bolgarski car Ferdinand se je mudil včeraj 7. t. m. — popolnoma incognito — v Zagrebu in si je o-gledal mesto. Popoldne že se je odpeljal proti Belgradu. »Velečastni« — oklofutan. Zagrebški prebendar dr. Lončarič, glavni urednik klerikalnega dnevnika »Hrvatstvo«, je zadnje tedne neprenehoma blatil in obrekoval v svojem listu napredne akademike iz Dalmacije ter pisal o njih najostudnejše laži. Ker na ponovni poziv ni hotel laži v listu preklicati, ga je Je-den teh akademikov včeraj popoldne javno na ulici oklofutal. Za take ljudi — najboljše zdravilo! Konsolidiranje političnih razmer v Dalmaciji. Nedavno smo poročali o taktični zvezi med »hrvatsko stranko« in »hrv. napredno ljudsko stranko v Dalmaciji. Sedaj pa se poroča iz Dubrovnika, da se takozvana »samostalna organizacija«, ki se je pred leti pod vodstvom dr. Pero Čingrije ločila od hrvar. stranke«, vsled spremenjenih razmer zopet stopi s »hrvatsko stranko« v organizacijsko celoto. Predsednik japonske gosposke zbornice je prišel včeraj 7. t. m. na Dunaj v svrho študija parlamentarnih razmer v avstroogerski državi. Danes prisostvuje seji parlamenta. Z Dunaja pojde v Budimpešto. Splošno vojaško obveznost namerava upeljati južno-afrikanska republikanska unija. Volitve na Ogerskem in Rumuni. — »Tribuna« piše, da je rezultat volitev, ki so se zvršile za Ru-mune z nepričakovanim porazom, uničil tudi njihove načrte. Za sedaj se še ne more reči, ali bodo odložili izvoljeni poslanci mandate in se bo izročil cesarju nov memorandum, ali se pa pokliče narodna konferenca. Gotovo je, da se razpusti rumunski parlamentarni klub. Najvažnejše je v tem času, da se pokažejo javnosti nasilja vlade pri minolih volitvah v pravi luči. »Društvo deželnih uradnikov v Bosni«. Mnogi uradniki so baje podpisali okrožnico, v kateri se bo-sensko-hercegovski deželni uradniki pozivljejo izstopiti iz društva, ker njega predsedstvo ni prosilo za avdijenco pri cesarju, da bi se mu poklonilo v imenu društva. Občinske volitve v Varaždinu Predvčeraj in včeraj sta volila I. in II. volilni razred. V obeh je zmagala s svojimi kandidati hrvatsko - srbska koalicija nad združenimi Raucho-Franko-furtimaši. Danes voli tretji razred. Tudi tu je vspeh koalicije skoro siguren. Tako se končno tudi to mesto reši frankovske in klerikalne tiranije. Hrvatski poslanec Supllo je imel v nedeljo 5. t. m. v svojem volilnem okraju v Delnicah velik javni shod, na katerem je polagal račun o svojem delu. Ostro je napadal hrv.-srbsko koalicijo zaradi pakta s Tomašičem. Volilci so mu izrekli zaupnico. »Ali jih bova slišala Vejvara, danes jih pa bova slišala ... Da ste me morali tudi sem vleči, k tem pevkam .. .1« Vejvara ga je debelo pogledal. Za božjo voljo, on ga je vlekel? Zopet on? Toda Kondelik je pomiril mladeniča. »No, no, to je šala, toda kar od matere dobiva, si nekako razdeliva ... Sicer pa še ni tako pozno, bo še odprto — morate veliko jesti, da bo mati vesela.« Gospa Kondelikova je stala pri ognjišču kakor maščevalni angelj, ko sta grešnika vstopila. Odzdravila je Vejvari na pozdrav, toda čutil je mrzli hlad, ki je vel iz besed: »Pozdravljam vas, gospod Vejvara.« In poljub, ki si ga je z njenih ustnic utrgal gospod Kondelik, je bil suh, hladen, kakor iz porcelana. »Ali bosta večerjala?« je vprašala gospa in ni nobenega pogledala. »Seveda, zakaj pa bi ne, mati,« je rekel gospod Kondelik nalašč z grmečim glasom. »Zakaj bi pa ne večerjali« »No, mislila sem, da sta se že navečerjala, ko je deset ura ...« Gospod Kondelik si je brisal potno čelo. Demisijo zaderskega nadškofa Dvornika je cesar vzel na znanje. Njegovim naslednikom je imenovan šibeniški škof Vincenc Pulišič. Shod svobodomislecev v Zagrebu je bil napovedan za v pondeljek 6. t. m. zvečer na Iličkem trgu. Vsled neprestanega dežja se shod ni mogel vršiti. Zbralo se je bilo par sto ljudi, med njimi nekaj klerikalcev, in sprejela se je samo rezolucija proti klerikalizmu. Shod se je odgodil za ugodnejše vreme. Poročilo klerikalnih listov, med njimi seveda tudi „Slovenca", da je bil shod razbit, je lažnjivo. Dopisi. Nekaj iz ptujske pošte. Ptujska pošta bo dosegla v kratkem cvetočo dobo nemškutarske zagrizenosti. Pred kratkim je šel nek 12 letni fant na pošto po zavoj ter govoril izključno slovenski. C. kr. uradnik je delal opazke, češ, da ga ne razume in se prav pridno razgovarjal z drugim souradnikom, saj fant in celo Slovenec lahko čaka. Ko se mu je vendar enkrat zdelo vredno, izroči fanteku zavoj s pripombo; rEs ist eine Schande, dass Sie als Sohn eines Oberlehrers nicht deutsch kOnnen". Vprašam Vas gospod uradnik ali ne veste, da stojite na slovenskih tleh, ali mari mislite, da se bomo ravnali mi po vas iz hvaležnosti, da smemo davke plačevati ? Veste kaj, gospodek, prav dobro si zapišite za ušesa znan pregovor o čevljarju in kopitih. S tem boste preprečili, da ravno v vašem oddelku ne stuhate takih cvetk. Evo vam! Pred kratkim je prišel na neko šolsko vodstvo zavoj, a prvotna sprejemnica se je zgubila; napisali so torej drugo takole: „Reh. Nachnahme 60 Kronen". Vodstvo je seveda pošiljatev zavrnilo, ker srne ni naročilo. Našli sa potem prvotno sprejemnico in kaj je bilo? Divjaki in trte, po poštnem povzetju 60 vU narjev. V drugem slučaju pride zopet nadomestna sprejemnica: „Paket Siedellack, Nachnahme 4 K 34 v". Zopet se je zavrnilo, ker tega nihče ni poznal. Čez par dnij se je konstatiralo, da je bil to „Pan Viehkalk", katerega je adresat naročil Kakor neverjetno, a resnično in žalostno je dejstvo, da si upa izivati Slovenca ta uradnik, ki niti v svojem (?) jeziku ne zna prepisovati. Ako si pa tak uradnik upa le otroke izivati je to le znamenje korajže ptujskih nemškutarjev. Drugič še kaj več, ako se ne spametujete in date miru strankam. Opazovalec. Štajerske novice. Nekaj glos iz volilnega boja. »Straža« poroča iz Luč, da tam baje poznajo »vztrajno in požrtvovalno delovanje« g. prof. Verstovška za slovensko spod-nještajersko ljudstvo. Nam ni o tem »delovanju« prav ničesar znanega. Kvečjemu to, da je enkrat v »Domovini« kar najostreje obsodil in opsoval istega dr. Korošca, kateremu se sedaj vesi zaradi mandata na škrice ... Znano nam je tudi, da je svoj čas (po zimi 1. 1907) vstrajno in požrtvovalno »kibiciral« duhovniškim tarokistom v mariborskem Narodnem domu in si zaslužil v njihovi »kmečki« organizaciji kor-poralske zvezde ... Znano nam je tudi, da je učil kmečke fante vunbaciteljstva na »socijalnih« tečajih v Mariboru; ako bi ti v resnici Zebota nekoliko pre-mikastili nad Vuhredom — hm, kdo bi jim zameril, če so se ravnali po Verstovškovih naukih. Veselo le čitati poročilo o Verstovškovih shodih. Baje »za-ori povsod orkan navdušenja« («Straža« št. 63) ako se le prikaže profesor Verstovšek. No — ta pesniška figura je zelo ponesrečena. Verstovšek se še res ni dovolj naučil za svojo stroko in je torej dobro, če še ostane na gimnaziji ... »Vse ljudstvo ljubi in spo- štuje« g. profesorja (»Str.« št. 63); samo njegov lastni boter v Velenju ne, kateri še ga ne more videti.. V velenjski okolici ga sploh gledajo jako čudno njegovi lastni nekdanji so šolarji; njim priporoča slovenstvo, a sam ima nemško ženo, katere še niso slišali Velenjčani slovenski govoriti ... To je drugačna pogodba z Nemci ko ona s štajercijanci, o kateri se sanja »Straži«, da so jo baje naprednjaki sklenili s štajercijanci ... Pregovor pravi, da laž ima kratke noge.. »Straža« števil. 63 poroča na prvi strani, da so se zbrali na shodu v Rečici možje veljaki v lepem številu; to se pravi, slovenski povedano, da je bilo malo zborovalcev. Na 3. strani pa pravi isti list, da je iz sto in sto krepkih grl donel glas, da mora biti 4. julij naš. Kje je resnica? Prvo poročilo si je najbrže napisal Verstovšek sam, drugega pa kak njegov pristaš, ki se je izkazal še večjega resnicoljuba ko Verstovšek. Je pač še g. profesor premalo časa med klerikalci in še ne zna tuliti kakor je treba. No — pa se bo že navadil! — Silno zamerjajo Verstovšku v velenjski okolici, da je hodil gledat ubogega Ježovnika na smrtno posteljo in povpraševat, kako je z njim ... Zakaj, to ve vsak ... Ko je umrl, je dal takoj pisati v vse kraje volilnega okraja pisma glede svoje kandidature. To je bilo celo dr. Korošcu preveč; ko je prišel z Dunaja in slišal, kaj se je zgodilo, je kar deževalo oslov in prepotentnih »prijateljev«, ki se kar sami brez povelja vsemogočnega komandanta vsiljujejo ... Koncem koncev: dosti grdega in neapetit-nega smo že doživeli v našem političnem življenju; ali politična »karijera« Verstovškova je nekaj tako ogavnega, da se normalen človek vpraša: ali smo res že tako daleč? To je taka gnjiloba, ki kaže na globoke rane ali pa na — smrt. Vprašali bi samo. ali more še sploh kdo pod božjim solncem, ki ima kaj časti in poštenja v sebi, spoštovati stranko in politike, kakeršni so v ljubi »kmečki« zvezi? Pobožni dr. Verstovšek. Kakor slišimo, so možje, ki delajo v Mariboru katoliško politiko in branijo svetinje slov. naroda, vsi zelo katoliško pobožni in verni kristjani. Če se je tudi že učeni profesor Vr-stovšek spokoril in če se ne začenja njegova katoliška vernost v žepu, potem ga danes še pravočasno pred volitvijo opozarjamo, da obudi resničen kes nad pohujšanjem, ki nam ga je nekdaj kot naš profesor na sloven. celjski gimnaziji dajal, ko si je redno nedeljo za nedeljo med povzdigovanjem snažil svdj »cviker« in posmehljivo zrl na nas dijake, ki smo se spodtikali nad takim nedostojnim početjem profesorjevim. Kako se neki pogledata z gospodom katehe-tom, ki takrat tudi ni bil prav nič vesel tega mladega profesorja? Ta mož je bil v Celju tudi profesor zgodovine, kako učeno in kako v versko-naravnem smislu je poučeval, o tem še spregovorimo. Gospod profesor, hitro se skesajte in molite, vera je v nevarnosti, rešite vero, rešite kmeta, ker le vi to morete in znate, saj spokorjeni grešniki so v milosti pri Bogu. Zdravko Vasle lz Mozirja 1. 1907 in I. 1910. V »Narodnem Listu« št. 20., z dne 3. maja 1907 smo čitali na strani 7. sledeče: »Neodvisni volilci! O našem kandidatu g. Ježovniku razširjajo nasprotniki vest, da je na shodu v Mozirju govoril proti sedajni ceni živine in da bo predlagal, če bo izvoljen, da se odprejo meje tuji živini. Podpisani, ki smo bili pri omenjenem shodu v Mozirju navzoči, izjavljamo, da tega g. Ježovnik ni nikdar govoril in je vse to le grda laž in ostudno obrekovanje naših nasprotnikov (t.j. klerikalnih listov in agitatorjev)« To izjavo je podpisal med drugimi tudi Zdravko Vasle. — V »Straži« št. 63 z dne 6. junija 1910 pa čitamo v poročilu o Ver-stovškovem shodu v Mozirju: »Gosp. Vasle je navduševal navzoče, da delujejo med sosedi, da se vsi udeležijo volitev in pokažejo zopet soglasno, da je mozirska okolica še vedno do zadnjega moža v taboru SKZ. Hudo je bičal g. Vasle še grdo početje celjskih umazanih listov.« — Morda se je g. Vasletu sanjalo, da ga utegnemo še kedaj spomniti na njegovo podpisano izjavo iz 1. 1907. Je pa tudi zares grdo početje od nas, da spominjamo odlične »katoliške« može Vasletovega tipusa na njihovo — značajnost. Za štajerciianske glase jokata in tožita »Slovenec« in »Straža« že celi teden. Notabene ista lista, ki sta že vneto zagovarjala kooperacijo Nemcev in klerikalcev v Ljubljani — dočim se gre v Ježovnikovem »No, no. Beti, tako pozno pa tudi ni. Samo, da je kaj na mizi. Sva lačna, kaj ne Vejvara? Ali je pivo doma?« »Je«, je odgovorila. »Najbrže bo kakor juha.« Gospoda sta vstopila v obednico. Bilo je pogrnjeno, na mizi je stala glavnata solata, pripravljena gotovo že od sedme ure, in v pletenem krožniku je ležal kruh, zvečer narezani. Oči Vejvarove so zastonj iskale živo bitje v sobi — bila je prazna. Gospa Kondelikova je prinesla skledo s pečenko dala jo je na mizo molče, sama ni jedla. Bila je zelo užaljena. To-le ji je napravil soprog danes, ko bi moral priti ženin, ko bi moral biti slaven dan sprave in zaroke! Kdo ve, kje sta hodila. Precej časa je jedel gospod Kondelik; tu se je naglo domislil: »Kje je Pepica?« »Šla je spat — poslala sem je. Me vaju že nisva več čakali ...« Gospod Kondelik je molčal in Vejvari je bilo, kakor bi ga kdo zbadal z iglami v srce. Tukaj je, tako blizu nje je, deli ga od nje samo stena — in ne more je videti. Šla je spat. Kako more spati? Vendar Pepica ni spala. Toda morala je ubogati mamico, razkačeno nad brezobzirnostjo očetovo in prvič pomilujočo — slabost Vejvarovo. Toda gospa Kondelikova je imela vendar srce. Ko je mislila, da sta oba dovolj kaznovana, je šla kakor po hčer, ki seveda do sedaj še ni legla in jo je pripeljala. Vejvara jo je hvaležno pogledal in ko W mojster Kondelik skočil v spalnico, da bi prinesel smodke, je Vejvara hitro pristopil k gospej materi, poljubil ji je roko, držal jo je v svoji in prosil: »Milostljiva gospa — ne jezite se, jaz ne morem za to.« »Vem, gospod Vejvara, da vi ne,« je odgovorila gospa in se je počasi omehčala, »toda vendar bi lahko starega spomnili, da se to tu peče in suši in da čakavi ...« K zaroki ni prišlo tega večera in ko je Vejvara o polnoči odhajal, ves nevoljen nad nesrečnim koncem dneva, je nehote segel v žep, ako ima še tam mošnjiček s prstanom za Pepico, mečkal ga je in celo pot ga je nadlegovala misel: »Nesrečni prstan! Ne morem se ga iznebiti! Ne morem priti k temu, da bi ga nataknil na Pepičin prst ... Nezgoda za nezgodo! Da bi vrag vzel vse »pevke« ...« ...... Dalje prihodnjič. volilnem okraju za kmete, ki jih je klerikalna grabežljivost in nemarnost zrinila svoj čas v nemškutarski tabor in jim hoče sedaj s psovanjem in blatenjem na vsak način zagraditi vrnitev V slovenski narodni ta-' bor. Ali si res klerikalci ne upajo brez štajercijancev zmagati — ker se tako boje, kam se bodo ti obrnili in kako bodo pri volitvah postopali? Kolikor nam je znano, še štajercijanci niso rekli niti ene besede v prilog Kacu, nasprotno, opsovali so vodstvo naše stranke, ki ga podpira — in še sploh niso rekli, ali postavijo lastnega kandidata ali ne. Kacov narodni in gospodarski program je enoten s programom naše stranke in je samobsebi umevno, da pri njem v vsakem slučaju vstrajamo. Seveda, ako bi se štajercijanci zavzeli za »narodnega« Verstovška — potem bi peli klerikalni listi takoj drugačno pesem! Bleda zavist za nekaj, česar ni, narekuje klerikalcem najsmešnejše kombinacije o neki pismeni pogodbi med nami in štajercijanci, katere Sploh ni in ne bode. Naj navedejo klerikalni listi imena oseb, ki so jo sklepale in druge dokaze — drugače pa bode moral tudi vsak klerikalec misliti, da se vendar gre za navadno sum-ničenje v volilne svrhe. To je naša zadnja beseda v tej zadevi. Vabilo k veselici, ki jo priredi petrovška podružnica v proslavo 25 letnice Ciril-Metodove družbe v nedeljo, dne 19. junija t. 1. ob 4. uri popoldne v dvorani in na vrtu g. Ježovnika (pri Šantlu) v Petrovčah. Vspored: 1. Slavnostni govor pot. učitelja gosp. Prekoršeka. 2. Gledališka igra »Eno uro doktor«. •3. Nastop domačega mešanega in moškega pevskega zbora: a) Pozdrav. Dr. G. Ipavec. b) Slanica. Dr. A. Schwab. c) Narodne pesmi: 1) Veseli letni časi, 2) Barčica, 3) Po Savci, po Dravci, po beli Donavi, d) Na planine, H. Sattner. Vstopnina za osebo: sedeži 1,—4. vrste 80 v, prihodnje vrste 60 v; stojišča 50 v. V slučaju slabega vremena se vrši veselica samo v notranjih prostorih, pri lepem vremenu bo prosta zabava na novootvorjenem vrtu. Ker je čisti dobiček namenjen dični družbi, pričakujemo, da se snidejo vsi njeni prijatelji od blizu in daleč v prijaznih Petrovčah. Opomba: Zadnjič se je pomotoma poročalo, da se vrši veselica dne 12. t. m„ kar danes, kakor je iz vabila razvidno, popravljamo in še posebej opozarjamo, da se vrši v nedeljo, dne 19. t. m. Iz Dramelj nam pišejo: »Urednik« Zebot (kdaj pa je prišel do tega naslova?) bi bil tepen nad Vu-hredom? Morda bi »napad« na njega pojasnila ta-le zgodbica. Ko je namreč naš fajmošter Ogrizek ustanavljal »izobraževalno« društvo, bi imel priti za slavnostnega govornika Verstovšek. A ta se ni upal, zato je prišel mladenič Zebot. Ker pa je tu med prave »gade« zašel, ki mu niso verjeli njegovih pobožnih storij. je začel jokati in je rekel med drugim, da je bil isti dan napaderf.Na to mu je pojasnil g. Jarnovič, da v Dramljah sploh ni nihče vedel o tem, da pride on in da je sploh tu popolnoma neznan, vsled česar ni o kakem napadu niti misliti. Naj pa vseeno pove, kje da je bil napaden. Zebot je pričel jecljati, da ne v Dramljah, ampak na kolodvoru v Št. Jurju. Toda tudi tam ni nikdo ničesar vedel o kakem napadu na Zebota. — Ubogi fantič! Tajnik SKZSO (tako piše »Straža«) ima kleptomanijo (pobral je klerikalcem po poročilu »Straže« mnogo denarja in izginil) »urednik« Zebot pa gorjačo — in mučenikomanijo! Je to zares korajžni slovenski mladenič! Stara vas na Bizeljskem. Cerkev sv. Lovrenca ima tukaj jako lep vinograd, v katerem raste izvrstno vino. Župnik in njegovi podrepniki pa hodijo pit to cerkveno vino. Cerkev nima na ta način denarja za nepotrebni hlev in le občina naj vse plača! Piv bi še vsak hudič, plačal pa nič! Stanko Vrazova slavnost pod Štuhečevo patro-nanco. Dne 5. t. m. se je vršil v šoli pri Svetinjah sestanek, ki ga je sklical kaplan Štuhec v imenu pripravljalnega odbora za slavnost. Sestanka so se udeležili razun domačega šolskega voditelja še zastopniki šol: Sv. Miklavž, Sv. Bolfenk in Ljutomer. Na uvodne besede kaplana Štuheca je podal naduči-telj g. Šijanec. pooblaščen od učiteljstva ormoškega okraia v imenu istega to le izjavo: »Učitelj, društvo ormoškega okraja je imelo že predavanje o Stanku Vrazu z namenom, da društvo kot tako proslavi ve ' likega Ilira, pa tudi za to, da bi tiste učni moči, ki jim viri o Stako Vrazovem življenju in delovanju niso dostopni, povzele iz predavanja najvažnejše date, ter to snov podali na primeren način otrokom v šoli. Predsednik »Zveze« in ormoškega učiteljskega društva g. Rajšp pa se je že v tej zadevi obrnil do' višjih šolskih oblasti, ki bi naj propagirale to slav nost, kakor so to storile že n. pr. za Schillerja, Andrej Hoferja in dr. Ravnali se bomo po tem, kako bodo odločile oblasti.« Pogovor se je završil po pri-slovici: Kjer je Štuhec, tam je hec! Kakor bog Janus ima namreč tudi Štuhec dvojno lice, eno nepolitiško resno in eno politiško smehljajoče. Na podano izjavo je namreč rekel s politiško smehljajočim ličem, da ni v pripravljalnem odboru nobene politike in obenem osumil učiteljstvo političnega strankarstva v tej važni zadevi. Temu nasproti pa se ga je opozorilo, da mu je dovolj jasno videti, kje se »politika dela«. Opozorilo se ga je tudi na dejstvo, da je v priprav, odboru kot zastopnik učiteljstva g. Z. iz ljutomerskega okraja, a iz ormoškega, kjer je Stanko Vraz domorodec, ni bil noben učitelj poklican v odbor. Štuhec je rekel: Mi (!) potrebujemo v odboru takega učitelja, katerega lahko rabimo. Ljubi Domicijan in Franček Serajnik, dragi moj Kosi, Najžar in vsi u-čitelji ormoškega okraja, sedaj pa recite, da tam, kjer je Štuhec, ni hec! Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Anton Mladič, okr. sodnik v Šmarju pri Jelšah 10 K mesto venca na krsto umrlemu g. Ant. Štupica. Hvala! Tarnerska slavnost v Celju. Kakor poročajo jutranji graški listi, misli priti v nedeljo v Celje iz Gradca poseben v ak z nemškimi izletniki na turnarsko slavnost. Po pisavi nemških listov ima slavnost v Celju izrecno izzivalen in demonstrativen značaj; pozivamo torej oblasti, da ukrenejo vse potrebno za varnost imetja in življenja slovenskih meščanov v Celju. Učiteljski imenovanji. Imenovan je za uči-telja-voditelja v Narapljah pri Ptujski gori def. učitelj v Žetalah A. Gaberc. — Na ljudsko šolo v celjski okolici je imenovan J. Kramer, učitelj v liraslovčah. Zastrupljevalna afera učiteljice jLaibacher. ansko jesen je vzbudil mnogo pozornosti tragičen dogodek, ki se je odigral v Mariboru. Učiteljica Laibacher, doma iz Ptuja, a službujoča v Obrajni poleg Radgone, je imela razmerje z on-dotnim zdravnikom dr. Czmielom. Dekle se je conečno zastrupilo pri neki mariborski rodbini — a pred smrtjo je izpovedala več obteževalnih stvari za svojega ljubčka. Začela se je proti temu sodnijska preiskava, ki pa ni ničesar dognala, ker je bilo dekle mrtvo in ni bilo drugih prič. Sedaj se je pa znova začelo sodno postopanje proti Czmielu. Obrtniški shod se vrši v nedeljo, dne 12 junija v Žalcu v restavraciji pri kolodvoru ob 3. uri popoldne. Žalski in okoliški obrtniki so vljudno vabljeni. Iz Slov. Bistrice nam poroča narodni Slovenec, da se tam geslo svoji k svojim jako malo upošteva. Ne le, da slovenski ljudje, celo taki, ki se štejejo k zaveduim narodnjakom, jako radi zahajajo v nemškonacijoualne trgovine, jih je tudi po nemškonacijonalnih gostilnah vedno dovolj videti. Na željo se lahko postreže z imeni. Iz Svetinj. Okrajni šolski svet ormoški je imenoval mesto odstopivšega g. Leopolda Pettovarja za šolskega ogleda svetinjskega, posestnika g. Aloj. Bogša iz Mihalovec. Iz Veličan. Za Goedikove, nekdajBrandlove gorice se pogaja znani Fischerauer. Cena je baje 60.000 K. Ali bi se ne našlo Slovencev, ki bi kupili to posestvo, drugače bo imel ta Nemec od Jeruzalema pa do Svetinj vse gorice v svojih rokah. Omladina, glasilo narod, radikalnega dijaštva. Izšla je 1. in 2. številka 7 letnika te po vsebini bogate dijaške revije, kakor jo smemo imenovati. Je to Ma-sarykova številka posvečena temu velikemu učitelju in prijatelju slovenske mladine v Pragi. List priporočamo ne le dijaštvu, zlasti še naprednemu učitelj-stvu ter sploh naprednim inteligentom. Naroča se v Ljubljani Breg št. 12. ter stane za dijake 2 K, za učitelje 3 K. za druge 4 K letno. Drobne novice. Umrl je v pondeljek, 6. junija v Pavlovcih pri Ormožu pos. Matjaž Keček, oče župnika Kečka v Stoprcah. — Ubil je pri Sv. Štefanu pri Zusmu v soboto, dne 4. junija oženjeni pos. Martin Pistivšek svojo 56 let staro taščo Lizo Koren. Javil s