110. Številka.
V LJubljani, v sredo 18. mala I9Z1.
LIV. leto
lakaja dan popoldne, UrzenUi nedeljo In pramlat.
Inserafl t Prostor 1 ml m X 54 m/m za male oglase do 27 m/m višine 1 K, od 30 m/m vifin« dalje kupQjski ln aradni oglasi 1 ml m K 2*—, notice, poslano, preklld, Izjave in reklame 1 m/m K S*-. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Upr-vniStvo „Slov. Naroda" in  .Narodna Tiskarni" ulica št 5, pritlično. — Telefon št. 304.
linallova
Slovenski Narod'   vella   v Mnbl|anl ln po poitl i
v Jugoslaviji:
celoletno naprej plaćan .   K 300 —
polletno . 3 mesečno 1
150'— 75-— 25*-
¥ lnoaenutvo i
celoletno    ...... K48<r—
polletno .   .  .   ,  ,  0  . »240— 3 mesečno ..••••„ 120"—
u 40 -
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai posijelo v prvič naročnino  vedno P° nakaznici.
Na sarao pismena naročilu brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
Đrednlitvo „Slov. Naroda" Knnllora alioa ftt 5, L nadstropje
Telefon itev. 34.
Dopise sprejema le podpisane ln zadostno trankovane.
Rokopisov no vrača*
Posamezna Številka velia 1*20 K
Poštnina plačana v gotovini.
Me o Prime
Slouenska
[edicinska fakulteta.
Po osvobojenju se je uresničila stara želja slovenskega naroda po lastni univerzi Ustanovil se je pri tej tudi priČetek medicinske fakuL» tete. Vsi smo bili uverjeni, da se iz* popolni, a sedaj grozi velika nevar«-nost, da ostane torzo — da ostane omejena na prva dva letnika. To nevarnost moramo preprečiti, in zato je treba, da vsi poklicani fak* torji skupno prično veliko akcijo za nadaljnjo izpopolnitev slo veru ske medicinske fakultete. Pričeti pa se mora takoj, da ne bo prepozno. Ne smemo dopustiti, da bi se na jesen ne otvoril tretji tečaj. Ako se to letos opusti, kdo ve, ali sploh še dosežemo kdaj popolno medicinsko fakulteto!
Slovensko zdravniško društvo je 22. avgusta 1920 imelo v univer* zitetni dvorani manifestacijsko zbo* rovanje za obstoj in izpopolnitev slovenske univerze. Prof. dr. A. Šer« ko je v svojem referatu poudarjal, da je obstoj in razcvit ljubljanske univerze v vseh njenih fakultetah eminentne važnosti za kulturni na* predek vsega jugoslovenskega na* roda. Statistično je dokazal da ie popolna slovenska medicinska fakulteta poleg one v Zagrebu in Belgradu tudi v Ljubljani opraviš cena in potrebna.
Kam naj gredo naši dijaki v tretjem letu? V inozemstvo? Kdo ve, ali se jim to sploh dovoli? V Zagreb? Ondi bi preobilica dijakov ne mogla uspevati v študijah in s stanovanji je velik križ.
V resolucijah so se torej napro* sile vse slovenske stranke, naj bi se z vsemi silami zavzele za izpopol* ni te v slovenske medicinske fakul* tete,
A kakšen je bil uspeh? Zakaj se ni dosegel, zakaj je bilo vse le pljusk v vodo, o tem raje molčimo.
Zdaj v zadnji uri se da še pre* prečiti nevarnost, da ostane naša fakulteta nepopolna, najbrž za več« ne čase — še se da popraviti in po* ravnati, kar se je zamudilo in za* grešilo.
Kako je treba to doseči, iega ne bom tu razmotri val — pač pa bi opozoril, zakaj je to treba in da je možno m dosegljivo.
Ko se je ustanovi;al prvi letnik, smo mislili mnogi, da je stvar pre* uranjena, da ne bo uspela, ker ni bilo podanih nobenih predpogojev, A uspela je nad vse pričakovanje dobro, uspela je zlarfci zaradi ne* cm orne delavnosti prof. dr. Plečni* ka, ki je pripravil vse za pouk v anatomiji potrebne preparate. Tre* ba nam je torej le pravega moža na pravem mestu in vse se doseže.
Treba nam je profesorjev za one stroke, ki pridejo zdaj v poštev. Ti bodo gotovo storili vse, da se pouk omogoči in dobro vrši V teo* retskih strokah seveda bo treba še* le mlajše moči drugod izvežbati in usposobiti, dotlej pa si pomagati z drugimi Slovani — Tako je, kot se čuje, za fiziologijo neki ruski do* cent na razpolago. Za deskriptivno anatomijo (katero zdaj supiira dr. Plečnik, ki pa bo moral pozneje sprejeti svojo pravo stroko: parolo* ško anatomijo in event sodno me* cLcino — ter ne bo več zmogel te suplenture) bo treba skrbeti, da se izobrazi domačin*
Za farmakologijo in kemijo imamo prof. Papeža, ki je bil far* macevt in je doktor kemije. Za internistiko imamo že na praški univerzi predavajočega dr. Matka, na dunajski univerzi je profesor Hrvat dr. N. JagiČ, a izbornih in* ternistov praktičnih zdravnikov, ki bi bili tudi kot učitelji usposoblje* ni, imamo tudi. Imenujem naj le prim. dr. Jenka. Za kirurgijo imamo izbornega našega dr. Šlaimerja, imsimo priznanega dr. Defrance* schija, in ako se ozremo po mlajših, imamo primari j a dr. Derganca, če* gar ime ima tudi med tujimi učenjaki dober sloves, imamo nade* budnega dr. Černiča in druge ...
Imenovati bi bilo poleg fiziolo* ga in farmakologa še interniste in kirurge, in otvoritev tretjega letni* ka bi bila moeoča. Sai imamo ljub* ljansko bolnišnico, ki nudi bogat klinični materijal! Sedaj se dozida* va poslopje z veliko dvorano za slušatelje. V tej dvorani bi se lahko vršila teoretska predavanja iz vseh strok; tudi iz internistike in kirur* gije, potem pa bi medicinci v skupi* nah na oddelku prisostvovali de* monstracijam bolnikov in bi se pod vodstvom profesorja tudi sami praktično vežbali.
Pomislimo le, pod kakimi skrajno neugodnimi včasih narav« nost škandaloznimi lokalnimi raz* merami so učili najslavnejši proFe* sorji dunajske medicinske fakulte* te! Še le ko je ta pričela propadati, so sezidali nove institute in nove klinike. Koliko je pisal ir se trudil slavni kirurg Biflroth, da bi dosegel primerno operacijsko dvorano in dvorano za predavanje! Vse zaman, tudi njegov naslednik je ni učakal. In vendar koliko število slavnih kirurgov, znanstvenikov in učiteljev se je izobrazilo pod njegovim vod* stvom v tistih mizernih prostorih, ki so vsem, ki so študirali na Du* naju, v živem spominu.
Pričnimo v skromni meri! Po* trebne adaptacije, primerne preži* dave in prizidave se bodo izvršile in s časom in z vstrajnostjo dosežemo tudi v doglednem času nova, moderna poslopja.
Treba nam je praktičnih zdrav? nikov, ne le za naše, temveč tudi za one slovenske kraje, ki ječe pod Nemci in Italijani. Važno je, da tu* di ti dobe svojo izobrazbo pri nas, da ostanejo v živih stikih z nami.
Slovenska medicinska fakulte* ta pa je rudi predpogoj slovstve* neou znanstvenemu delovanju v slovenščini. Sila bo porodila kom* pendije in učne knjige, delo po kli* nikah in institutih monografije in studije. Vse to bi izostalo, ako ni* mamo slovenske medicinske fakul* tete, ker ne bi bilo dijakov, katerim bi ta dela služila, niti profesorjev, ki bi jih pisali. Tudi še naprej bi si pomagali z nemškimi deli, katera Di praktično rabili in katerih je za vse stroke v izobilju.
Kakor sem uvodoma omenil, je pa tudi naša dolžnost, da našim me* dicincem, ki so pričeli studije na slovenski fakulteti, damo priliko, da jih na slovenski fakulteti (in ne v tujini pod najneugodnejšimi raz* merami) nadaljujejo in dovrše.
Dr. Fr. GostL
s manifestacija nar
a
puhu
3£ *B?i«
(Glej poročilo na 2. strani)
Praški „Mlado!" o Ljubljani.
44
Vest o posetu slavnega praške* ga pevskega društva »Hlahol«* je vzbudila v našem mestu nenavad* no zanimanje in veliko radost. Ljubljana se je pripravila, da sprej* me kar najbolj dostojno in slovesno češke goste, ki so prišli k nam ne ne samo kot kulturni delavci, am* pak tudi kot odlični zastopniki brat* skega češkoslovaškega naroda. Pr* vič po osvobojenju je pozdravila jugoslovenska Ljubljana češke bra* te in jih sprejela kot svoje naj* dražje goste.
Mesto si je odelo praznično obleko. Na vseh javnih in zasebnih poslopjih so zavihrale narodne in državne trobojnice. Na Kongres* nem trgu pred univerzo so se zbra* la pevska in druga kulturna društva z zastavami, narodno ženstvo in mnogo občinstva, ki so z vojaško godbo odšli na kolodvor, kjer so pričakovali goste zastopniki civil* nih in vojaških oblasti, raznih dru* štev itd. Na peronu in pred kolo* dvorom se je zbrala mnogoštevilna množica. Ko je pri vozil vlak na ko* lodvor, je množica z navdušenimi »Na zdar« in »2ivio« klici pozdra* vila češke goste, vojaška godba pa je z as vir al a pozdravno koračnico. Po izstopu pevcev in pevk iz vlaka jih je pozdravil v imenu pokrajin* ske vlade poverjenik za uk in bo* gočastje dr. Skaberne, v imenu narodnega ženstva gospa T a v * carjeva, v imenu občine doseda* nji podžupan dr. Triller, v ime* nu vseh ljubljanskih pevskih dru* štev pa g. ravnatelj H u b a d. Po kratkem pozdravu predsednika »Češke Obci« g. Ružička je od* govoril predsednik »Hlahola« dr. M o t e j I, ki se je spominjal prvega poseta »Hlahola«: v Ljubljani, po* udarjal potrebo medsebojnih kul* turnih stikov, ki jih ne more ovirati več nobena tuja sila, ter se prisrčno zahvaljeval za bratski sprejem na jugoslovenski zemlji. Vojaška god* ba je zaigrala češko in slovaško ter našo narodno himno. Med zastop* niki raznih oblasti so bili tudi gene* ral Maister, mnogo Častništva, delegat finančne uprave g. Šav* n i k, reprezentant univerze, gene* ralni konzul češkoslovaške republik ke dr. Bene š, mag. ravnatelj dr. Z a r n i k in drugi
S slavnostno okrašenega ko* lodvora je vkljub dežju spremila številna množica češke goste po Du* najski cesti in Prešernovi ulici Pred sprevodom je igrala godba narodne koračnice, v sprevodu pa so korakali zastopniki naših dru* štev z zastavami, narodno ženstvo v narodnih nošah itd. Na vsej poti do Prešernovega spomenika je zbra* na množica navdušeno in prisrčio pozdravljala Češke pevce in pevke,
Koncert
Zvečer se je vršil v veliki dvo* rani »Uniona« koncert »Hlahola*. Prostrana dvorana je bila polna do zadnjega kotička. Vstopnice za koncert so bile prodane že pred prihodom Čeških gostov v Ljubi j a* no. V dvorani je vladalo slavnostno razpoloženje. Med udeleženci kon» certa je bilo več odličnih zastopni* kov naših oblasti. Ko so se poka* zali prvi pevci na odru, je občin* stvo začelo z viharnim ploskanjem, Id kar ni hotelo prenehati. Culi so se navdušeni pozdravni klici. Z balkona so obmetavale zbor gospo* dične s cvetlicami. Ko je po dolgem pozdravljanju nastala v dvorani ti*
14. maja.
Šina, je zapel veličasten pevski zbor našo državno himno, »Slove* nec sem«, »Lepo našo domovino«, »Kde domov moj« in »Nad Tatro se bliska«. Občinstvo je poslušalo naše in češkoslovaške narodne him* ne stoje ter z nenavadnim navduše* njem aplavdiralo pevce.
O umetniškem izvaianju kon-certa je napisal kapelnik dr. Josip C e r i n nastopno strokovno oceno:
Faktorji ki predstavljajo »Hla* hol« nad druga pevska društva, so naravna, prirojena muzikalnost nje* govih članov, čudovita muzikalna in pevsko*tehnična izobrazba, redka disciplina in samokritika pevcev, združena z genijalnim vodstvom prvovrstnih dirigentov. Tako nam je pripravil »Hlahol« večer, ko sto* pa predavanje preko vseh pojmov pianov in fortov, hitrih in počasnih tempov v neskončno polje čustve* nega ustvarjanja, kjer se preneha vse definiranje, kjer ne gre za raz* umevanje, nego za občutenje, vse materije osvobojeno občutenje. Di* rigenta JL B. Jirak in dr. Jaroslav Krupka kot predmolilca v templu umetnosti sta srca vseh molilcev dvignila preko tega sveta v nebo popolnosti, v kateri vlada le čisto, blaženo čustvo. Višek, ki ga more zbor doseči v pevski umetnosti po* daj a »Hlahol« v svojem petju ter stoji ta zbor v vseh detajlih, ki spadajo k umetniškemu podajanju, morda neprekoSen. Vedno dovrše* no čista intonacija, pravimo raz* umevanje melodije, smiselno repro* duciranje fraz, jasnost izgovora, tehnika dihanja, vzlic vsem slučaj* nim agogičnim uklonitvam vedno napeti, dosledno izvajani ritem: ti temeljni elementi umetniškega predavanja v zvezi s prodretjem v duševno vsebino skladb so nam po* dali prekrasen užitek. »Hlaholu« se zahvaljujemo zanj iz najboljše du* Še. V vseh poslušalcih je njegovo petje vzbudilo najvišje navdušenje. Dirigenta in pevci so doživeli na svoji jugoslovenski turneji tudi v Ljubljani največji triurni. Koncert nam je nudil šopek najlepših zbo* rovskih skladb češke literature. Za* stopani so bili mojstri starejše do* be, pa tudi najmlajše, najmodernej* še šole. Dasiravno različna v melo* diji, tehniki in tematski izvedbi so peli vendar vsa ta različna dela z enako dovršenostjo. Vse je bilo k a* kor iz enega kova, tako da je težko reči, ali je pripadla palm. večera dirigentoma ali pevskemu zboru.
B. Smetana, prvi zastopnik češke glasbe na svetu, ki je prvi uve* ljavil izrazito nar. smer ter jo uve* del v evropske koncertne dvorane, je bil s svojimi deli po številu naj* bolj zastopan, V večno krasnem moškem zboru »Rolnicka« so imeli specijalno gospodje priliko, se od* likovati in pokazati svojo frapant* no preciznost; mešani zbor je v »Češki pesmi« dosegel silen učinek, zlasti z mogočnim stopnjevanjem ob zaključku. Nič manjši ni bil vtiak J. B. Foster j e ve »Češke pesmi«, v kateri so prinesli zaključ* ni hosana z zmagovitim efektom. — »Moravske* dvojzpevv« so zane* sli prvi ime dr. Antona D v o f a k a v široke kroge. V teh dvotpevih leži izrazita, v narodnosti ukoreni* njena izvirnost; vsi trije dvospevi so našli v ženskem zboru najboljšo interpretacijo. — K najbolj dražest* nim cvetkam novejšega slovstva je prištevati L S u k o v e ženske zbo
re. Posebno naj omenim izmed nflfj »Pastvr a pastvrka«, veselo, svežo pesem. Začenja se s prisrčnim mo* tivom, ki se potem razširi v med* igro ter je ustvaril Suk umotvorec kabinetno vrednosti Predavanje I zbora »2al« pa je bilo višek umet* j nosti; tako krasno, prisrčno, globo* ko občuteno, solze iztiskajoče so zapele to pesem Češke pevke s ču* dovitim blagoglasjem, — Jaroslav K f i Č k a in Ladislav V v c p a 1 e k sta predstavljala najmodernejšo smer. V melodičnem in tehničnem oziru nosijo njune kompozicije žig modernosti. Melodična linija, jzkl* čena harmonika, ritmična kombinat cija in vrhutega eminentno tehni* Čna faktura so vzbujalo strmenje rer našle zasluženo priznanje. Zla# sti sila težki zbor »Naše jaro«, ki zveni kakor velika moderna sirnfo* ni j a,   je našla mojstrsko izvedbo.
V imenu Zvezo ljubljanskih pevskih društev je Izročila posebna deputacija »Hlaholu« krasno spo* minsko diplomo za njegov fjOletnj jubilej, ki ga je hotel »Hlahol« pro> slaviti na naši jugoslovenski zemlji Diplomo je izročil s kratkimi bese*« daymi g. Dražii kateremu se je za? hvalil globoko gin j en predsednik »Hlahola« dr. Moteji Občinstvo je spremljalo ta svečani akt z vihar* nim odobravanjem. Pevcem je bilo poklonjenih već krasnih vencev a našimi in češkimi narodnimi trako* vi Po končanem programu je občinstvo brez konca in kraja po* zdravljalo češke pevce in pevke, so pozdravljali % robci ln rokai Zbor je moral zapeti fio par pesL. kar je izvalo viharen aplavz. Vkljul dolgemu programu se udeleženci koncerta kar niso mogli sprijazniti z mislijo, da je koncerta konec.
Tako je minil ta večer v veliko čast in priznanje češke pesmi, kS se bo kmalu udomačila tudi pri naa. Ljubljansko občinstvo pa je imelo priliko, da izkaže bratom Čehom ono bratsko ljubezen, ki nas veže ž njimi že dolgo vrsto let in ki bo r vedno večjem in vsestranskem medsebojnem spoznavanju obrodi* la zaželjene sadove v korist našega in čehoslovaškega naroda ter vsega slovanstva. Češki gostje so se v ne» deljo dopoldne odpeljali v Zagreb,
Politične uesfl.
— Radičevci v Zagreba. Zagreb, IG. maja, Vkljub vladni prepovedi R^-dičove skupščine Jo prišlo večjo Število eeljakov v mesto, ki so morali bivat! v prostorih zagrebške delniško pivovarne. Radič je imel včeraj z > -ni bo-stan-ek z delegati Iz po&amer okrajev. Sestanek so je vršil v t* vovann in ga policija ni motila, Dane** pa Je hotel Radič imeti na vrtu pivovarne javen shod, toda slulbujoci policijski uradnik je naznanil, da Je skupščina rezpusoena, nakar so se sel jaki brez prote«to v mirno razšli.
ae Iz muslimanskega kluba. Beograd, 16. maja. V soboto jo imel mur slimanski klub sejo, na kateri se Je oklenilo, da bosta poleg poslanca Kur-begoviča zastopala klub v ustavnom odboru tudi poslanca A j an crvić" in Bajič. Danes popoldne je imel muslimanski klub sejo, v kateri se je razpravljalo o amen dimen ti h. Muslimanski klub stofl na stališču, da se mora naša država Imenovati Jugoslavija, Muslimanski poslanci Hadžikadič, Kurbegovid, A j a-novic in BajiČ bodo v plenumu specijalne debate zastopali to stal išče,
r= Vprašanje vojnega ministra, Beograd, 16. maja. Jutri se bo vršila geja ministrskega sveta, na kateri pa eo ne bo Se razpravljalo o rešitvi vpraša rja. vojnega ministra in rekonstrukcije kabineta, Kajresne^i k^rii^ g*
55
17304822
2 stran
.SLOVENSKI NAROD*, dne 18. maja 1921.
110 Štev*
1 J «*M*'
vojnega ministra je se vedno general Had::ič. toda se ne ve, ako bo general sprejel imenovanja. Od včeraj fa v konv tiinacifi tud* general   Mirto M»ro«wr-
Jjevič.
= Radič se izro& aodiaem. Beo-grad. ltf. juaja. D&nea je verifikacij »Id odbor aklenil da aa pt^cia Stepaj)
Radič sodišču, ker je »a^reAl tri tiskovne prestopka. Ob ta) priliki je nastalo med člani odbora vprašanje, ako
3|e Radič sploh poslaoac. G-crori da bo Jo tri neki poslanec *pravil to vprašanje pred kotostituanto.
— General Vranami prida v Juga-?lavijo. Beograd, 16. maj*. Naaa vlada je dovolila srenerala Vranghi, da
pme naselili v naši drŽavi. G etra-tU Vmngel prid« v Jucoalaviio v kakih J$ dneh in bo nastavljen v veajem krajo, kjer bo tudi njegov generalni atab.
=r Za ponedolžnem oosojene. Beograd, 1€. maja. V poslanskih krogli se mnogo razpravlja o predlogu demokratskega poslano«. Milana Popoviea. (£i je aa to, da dobijo po neiiolžnem obsojeni materijalno in moralno odškodnino. O tem se bo razpravljalo tudi v ustavnem odboru in bo predlog najbrž ^spre^et v ustavo.
= Seja demokratskega klmba. B e -grad, 16. maja. Jutri d op. ime demokratski klub sejo, na kateri »e bo ra«-^prarljado o specijalni debati o ustavi, ki se prične jutri popoldne. Po^anec Boje bo govoril o Imm države.
— Sprememba ustavnega člena a Jtsfcu. Beograd, 16, me^a. Olani uf?t»vnega odbora radikalee FilijTOvie, imKilimen Kurbegovid in rtonokrat Pa-ryel Andjelič eo »nerazumno z ministrom pravde revidirali čl. 5 o osebni svobodi, cl. 11 in 63. IS o svobodi tiska in sicer v smisdn. da ne bo splošne kolektivne odgovornosti, ampak da se s projure načelo poeezneane sakeeetme od-c^Dvornoari.
— Rimska koivfereaaa. >Politiaehe KoTrespondenzc pi&e: Pogajanja rimske konference noeiedsrvenJLh držav so se po uvodnih posvetovanjih prekinila So sprejema podrobnih navodil udeleženih vlad. Konferenca ie bo nadaljevala dne 18. maja.
= Neresnične vesti. Presni ro je pooblaščen izjaviti. Vesti, ki se Sirijo v bolgarskih novicah. 6a hoče naša itriava zasesti Boljrerifr>. s« tendenai-5o«ne in popolnoma brez vsaka r*xi-3 age.
— Češkoslovaška aa Neuca}a. Oe-
?feoslovaAki poslanik v Berlinu minister Tusar jo izjavil zastopnikom tiska, da je vsako sodelovanje Češkoslovaške pri katerikoli vojaški akciji proti Nemčiji popolnoma izključeno.
c= Vprašanje plebiseita v Avstriji. &s Salzburga poročajo: V navaočnoeti srvesnega kancelarja dr. Mavru, treznega mimretra za notranje posle dr. Ra-jiveka in zastopnikov vseh nolitLenik klubov Koroške, kakor tudi zastopnica nižjesN^trijskega deželnega zbora, se je deželna vi ada danes bavila- s po-jaisleki zvezne vlade proti ljudskemu glasovanju za priključitev k Necnoifi. plenili so. izročiti pomisleke »večnega kancelarja in koroških zastopnikov upravfiemu in ustavnemu odseku, kakor tndi prikljucitven«ma odseku etilaburskega deželnega zbora, ki naj se posvetuje, ali naj se 2 oitrom no pc-litiŽni položaj, v katerem je eaizbur-ška žarnica avojeas izdaja glasovalni &klep, smatra situacija za bistveno iz-^remonjeno. Za ta slučaj bo deželni zbor sklepal o tem. ali naj ostane glasovalni sklep v veljavi, alt na$ stopi na mesto glasovanja kaka tinign ment-ieetecija.
• =s= Bolgari in Izročite* žfrtoe. r(Uiadnoj Sofijski kst »Novo Vreme« 3e 13. t. m. objavil uKervja z boifar-skmi ministrom Atanasovom. v katerem izjavlja: »Od živine, ki jo Srbija za-haeva od nus, Caka več kakor 15.000 ovac v Slivnici, Srbi pa jih nočejo prevzeti. 2rvina bo polnila, ko bo nastala vročina. To je nova provokacija z njihove straađ.« Preafoiro se nooblaaea težavni nastopno: Izročitev živine, ki |o je po neuiliyski introvnipogodbi čl. 127 Bolgarska morala izročiti naši kraljevim v šestih mesecih od dne, ko stopi pogodba v veljavo, t. j. do 6. februarja t. i. je bila določana m 14. maj t. L Ta dan bi morala Bolgarska po obvestilu bolgarskega ministra za zunanje stvari od 5. maja izročiti svoja vole, bike, krave, mezge in ovce v Zajačaru, Cari-brođu in Krivi Palanki. Potem pa, namreč 6. maja, nas je obvestil minister za zimanje stvari, da bodo dne 14. maja ^oddafi samo ovce v navedenih treh krajih. Za prevzem teh ovac je kraljev-Ska vlada takoj odredila komisije in jjfc poslala na lice mesta, da sprejmejo žMno dne 14. maja. Oddati se nam ima v teh treh krajih t£.000 ovac. Potemtakem so trditve £. Atanasova notoCne, bodisi jrlede števila ovac, M nam lih morajo oddati v Caribrodu. bodfcf o tetn, da iih nočemo prevzeti.
= Lk>yd Oeorje svari Pottsko. Tekom svojega govora v rpodnj! zborna^ je Lk>yd Oeorja fevajal glede postopanja poljske vlade napram dogodkom v Gornai ŠlezHi: Potiska vlada |e cdklonua odgovornost za ta dogodke in on je bil priseljen, da smatra to izjavo kot izraz nj enega, resni čciesa r-uienja. Dejstvo, da so Porjaki uvajali orožje in da so Častniki presto peli mejo. skoro oncmospGa na mlatiti im tov da odklonitve oaKovornofffi Pfr-irKi&ti rftč drvvače, kakor !n v đofie-sedrtem pomenaL Onorarfa PbUsKo m vzgled ItaRje povodom njene akcije proti D'AnmmziJu aa Reki. NarVtš(i interes zaveznikov strani aa tom. da. se izvriaae versaiIWra rrirrmra pogodba. Prtodtrc** je tejnrai in lesketov*.
—- '----- --<^ypSk 'a
II
ransteveKt teror. — Sleparije v Postojat. — Fašisti raataaialo volilna komisije- —
Tettd spopadi v Tolminu. — N«fe Undstvo jo aeomeiao ln neustrašeno lk> na volišče.
(Posebno poročilo.)
Postojna, 16, tneia.
Lepo jutranie sofoce. Đlnkoštn] dan Pred šestimi leti so v tem času zapele bojne trombe Italije. Danes Italija skuša po svoiia fašistih inučni avtohtono naše prebivalstvo. Tam ob demarkacijski ertt so te dni bili živahni razgovori. -Kako bodo volitve tam čez? Kako bo volila Postojna? Pravijo, da se it natopio v Postojno vse polno fašistov, ki bodo ustrahovali naš narod. Ali bodo šli naAi na volišče?*: Tako je bilo pesimistično razpoloženje. Vendar dobri poznavalci krememtega značaja kraškega Hndstva so bili uverjenf, da bode ta narod, »vest si svoje politične važnosti, javno Mjub vsemu nasilju dokumentiral svoje politične in narodne pravice, ln zgodilo >e je tako!
V neki romantičiu gozdni kotlini «em prekoračil demarkacijsko črto. Neovirano la brez vseh težav. Temni, gosti, hladni gozdovi! Lep je dan. Vsa pivška ravan je še v jutrajem snu. Prihajam previdnih korakov v Postojno. To naše slavite mesto ima danes vse drugačno lice . . . Nekatere hlse so pomazane S tiskarsko črnino. Razni kričeči napisi italijanske kuhare! Tudi ceste in ulice imajo svoja Imena. Vidim »viale d' Anmmzio«, dalje nekdanji Vilharjev trg sedaj »Piazza Vlttorio Veneto« in glavna cesta »Vittorio Emanuele III«.
Vso ceste so preplavljene nekih sumljivih letakov. Ljudje mimo čitajo te slovensko pisane letake. Zmajejo z glavo ln spoznavajo zadnji trik fašistov, da M naše ljudi odgnal! od volilne žare. Letaki slovelo: Primorski Slovenci! Vzdržlte se volitev! Ta poriv Vam pošljejo vsi resnični ro-daljubi. Italijani plačujejo učitelje, duhovnike in uradnike zato. da agitiralo za Udeležbo pri volitvah, ker hočejo imeti v Rimu na vsak način naše poslance. Vaše srce In VaSe koristi so v Ljubljani in v Beogradu. In nikdar ne v Rimu. Vaše poslance pošljite v Beograd, kadar bodete svobodni. Poslanci ki naj Jih danes volite, so vsi plačani od Italijanov in nimajo našega zaupanje. Ti poslanci bodo glasovali v Rimu za Italijanske zatčene, ki na! zadenejo našemu narodu smrtni udarec. Jugoslovenski volflci, vsi k! Vam danes svetujejo voliti, so podkupljeni od Italijanov. Ako ostanele danes doma, služite najbolj Vaš jugoslovenski domovini. Raztrgajte vohine legi-Btrmclie In zalučajte jih onim v lice, ki Vas hočejo prodati. Vzdržite se! Ne volite! — Jugo^lovenska Matica v LJubljani.
Kakor so ml »ornoje pravili, so faštsrt t« letake razmetali ln napise napravili 'tekom sdootne noči Z letaki so poplavili vsa sela in vasi db" glavnih cestah. Vozil! so se aa tamionuV v spremstvu oboroženih fca-raotnierlev 08 Gorite do Postojne. Učinek len letakov )e bil ravno nasproten.
Itafliiansfcl teror v Postojni.
Na naravnost macehiavelistično rafiniran način so Italijani oropali 397 naših zavednih volil cev volilne pravice. Na vsakem našem voitfco se je črtala odločnost vztrajati do zadnjega na volišču, to so Itattjaui dobro znali, zato so segli po metodi, ki so jo slično izvajaii za časa koroškega plebiscita.
Po italijanskem volilnem zakonu ima pravieo občina imenovati v volilno komisijo tri člane. Za voHfnega komisarja Je bi! od deželnega sodišča imenovan gotovo po intencijah dr. Cavallija znani renegat, nekdanji nemškutar, prosluli jamski tajnik Perko. Ta le pocval, ne oziraje se na večino Dudatva, v komisijo tri Italijane in sicer nekega carinskega poročnika s Studenoga, nekega privandranega peka Drio-iija in nekega vojaškega zdravnika. Po za-koua imajo ti člani pravico voliti sedmega člana. Ker je bilo enako Število glasov, |e volilni komisar Perko odločil v prid ItalN janotn ia Imenoval nekega »kotonota« Lan-dlra. Ker so Imeli Italijani na ta način večino, so potem Izvolili za predsednika tega »kolooelac in tudi podpredsednika. Kolo-neio ie začel poslovanje komisije na zelo rafiniran načia. Volilne formalnosti ie za-vlscaval do pol 11. ure dopoldne. Takrat šela so zamogli prvi voillci stopiti na volišče. Pred meščansko šolo se je zbralo velikansko število naših zavednih volilcev. Mladi fantje, izkušeni možje In sivolasi starci. Vsi so nestrpno Čakali trenotka, da zamoreio oddati svoj glas za našo — lipovo vejico. BiH so naravnost ganljivi prizori, kako so ti starčki, ki so došli iz vseh nafodafjenejših vasi, mirno in vztrajno čakali Idfnb silnemu popo!danskemu dežju. Odločeni so bil! vztrajati tudi celo noč.
Predsednik komisije l.andi Je vodil sistematično in dobro zasnovano pasivno re-sistenco in delal povsod ovire našim voTIl-eein. Dalje »o fašistovski oflelrj! prihajali v volilni lokal in gahtevaU volilno pravico, na kar so se morali sestavljati dolgotrajni protokoli. 5 tem fe bM vzet draaoaen čas. Ko se Je bližala zaključna pata ura, Je bila pred lokalom še velikanska množica naših voTflcev. Vsled tega se le morala vofKev po zakona pođaflšati đn 10. poaoči. Wo*Je fri starčki so V35srajal1 do *e are, da H mo-gM priti do »roje ptavlee. Clm fa odbfln Ifl. ara, le predsednik aaamMB volilni slrt In aa Ss način so ItaHMal prepreaH! 297 našim voIlicom odtfatf gla* za našega kan-Mafea. Um*vmx da so vsi H aa vonšon ostaH vesilsi odločno proteatirasl ppoTi zlo-rabi oblasti la safctovaft nadaHevanle volkov, a predsednik ?* je dal razgnati po karabinjeri!?.
Vtis tega koraka je bil na irmožico na-raaatost deprimujoč. Zlastf danes zjutraj, Ko se ie v Postojni zaznalo o mirnem In 'točnem noteku volitev v ostalih notranjskih krajih so, vsi močje živahno razprav-
Ves daa med volitvami so mladi italijanski iantaflui nesramno fn ostudno insul-tirali naše mirno ljudstvo. Hod>eč s palicami in v spremstvu karablnjarskih baionetov po mestu, so vzklikali razne psovke In rarne klice na svoje voditelje, zlasti D* An-nunziia. Naše ljudstvo Je to provokacije z največjo nilniostjo, hladnokrvnostjo in pritajenim zaničevanjem sprejemalo. Pokazalo je, da je politično zavednefše fn disclpll-niranejše.
Omenim naj še, da so fašisti lavno grozili našemu kandidatu g. Josipu Lavren-
čiču. Njegovo hišo ^o vso pomazali in mu napravili velikanski napis »Latirencich t^e anehe eletto non andral a Roma!! (Lav-renčič, če tudi izvoljen, ne prideš v Pirn!) Vse noči so fašisti po mestu razgrajali in pretepali posamne mirne pasante. V kamionih so se vozili okrog In streljali po vaseh.
DO ZADNJEGA MOZA.
Volilno okrožje Goriško-Gradiščan-sko voli pet poslancev in ima približno 76.000 volilcev. V tem okrožju je zastopanih 146 izključno slovenskih Občin. Okrožju pa so priktopljene tudi furlanske občine. Dočim imajo naši bratje enotno in sklenjeno volilno fronto, so nasprotniki razcepljeni na pet strank. Italijani so postavili naslednje liste: komunistično, (Tuntar), so-cijalnodemokratično (Inwinkel), klerikalno (Partito populare, Flego), republikansko in nacionalni blok. Zanimivo je, da so italijanski klerikalci odstopili preferenčne glasove fašistov-skemu bloku, de bi tako pripomogli k zmagi italijanski.
V naših volilnih občinah je povsod tako na Notranjskem, v Vipavski dolini, na Goriškem, na Brdih in v soški dolini vladalo največje navdušenje. Izborno disciplinirani so prihajali naši volilci na volišča in zopet mirno odhajali. Po Krasu na belih cestah so bili naravnost krasni prizori, kako so se vozili naši možje na vozovih okrašenih z lipovimi vejami. Ponekod so fantje prepevali naše pesmi. Vsak pa je imel v gumbnici lipovo vejico. Pa tudi peš 60 sivolasi starčki prihajali 1 največjo skrbnostjo in točnostjo oddajali pravilne glasovnice. Naravnost čuditi sem se moral našemu stricu Janezu, 94 letnemu veteranu, ki je opirajoč se ob palico korakal na poldrugo uro oddaljeno volišče. Pozdravil sem ga, on me je takoj po dolgih letih zopet spoznal in stisnil roko. Vprašal sera ga: )?AH greste volit stric?" Kratek odgovor: MDa, to je moja dolžnost!" In pristavil je še: »Mesto s puško zmagamo z lipovo vejico
A rudi n»ce ž^ne so- pripomoglo mnogo k tako sijajni zmagi. Tako je neka žena pognala moža in sina nazaj na volišče, ker sta se naveličala čakanja, z besedami: >AH hočeta del j ti vsi vasi sramoto!«
Velikanski je bil vtis mirne discipline našega narodn na Italijane, zlasti na karabinjere, ki so pričakovali, da pride do kakih nemirov.
Pa tudi ude!e*žba je bila povsod v poriškem okrožju nadvse impozantna-Do zadnlesra moža so prišli na volišča. Vso občine to tekmovale mod seboj za veejo udeležbo. Odlikovala so se sobica sela, posebno Tolmin, Bo vre, Kanal in drugo občine. Zaostajala niso goiiškn okolica, Vipavska dolina in vsa Notranjska, kakor tudi Kras. Udeležba je bila ponekod do 80—95%, eelo 100^.
TEŽKI IZGREI>T V TOI.MTVU, DRUGOD POVSOD MIRNO.
Danes v zgodni ili jutranjih urah so že dospela iz Gori* p poročila, da so hili na dan volitev v Tolminu težki izgredi, katere no provocirali crori^ki fašisti, iz Gorico po p© odpeljali okoli poldno Mirji komioni, ns izrinjeni fasistov-eke zalege, V Tolminu so zahtevali za-sa volilno pravico. Na volišču &o &q ta> ko nesramno in provokativno obnakali, da so na£i ljudje to podlosti ogorčeno 7,avraraii, Fašisti *o začeli okoli treh popoldoe strelja.'.i in metati bombo. £to-vilnih naših volilcev se je polastila silovit« panika, overjeni so bili. da hočejo fnsisti preprečiti volitve. Postavili so se v hran in b karoenji so nagnali fašnste v divji bog. Pri tem jo bilo vet- naših ljudi težko ranjenih. V goriško bolnico pa so s postnim avtomobilom proti večam pripeljali smrtno nevarno ranjenega,  fašista Vifikoviča.
Kakor mi naknadno javljajo, se jo udeležilo izgredov v Tolmuni nad 20 faMstov. Pod pretvezo, da imajo kot oficirji ta volilno pravico, so udrli v volilni lokal in zaceli streljati ter metali bombe. Bilo je 20 oseb vee ali irmuj težko ranjenih, med njimi tudi pet fa-sistm -
Drugod ie bilo povsod mirno. NEKATFRT VOLILNI REZULTATI V GORTSKRM OKRAJU.
V Postojno dano* do&le posebno irdaie trfeaških lfetov * težko skrbjo narotavljalo. da ie attuaeija v ^orižkeoi oarrozja aa Italijane težka. Poročajo, da eo «e slovenske občine volitev udeležile kompaktno in cemjo število volilcev na 90%.
Ker se je danes v ponedeljek ob 7. sjtitaaj že le pričel po vseh voHscih skrtitinij, niso so znani podrobni rezultati volitev. Do včeraj je bil znan i*id v filediščlh občinah:
— Postojna. Volilcev 773. Oddanik
Srp, kladivo in ikla^e fkomunisti > dva, Zvezda ffaSisti) 10. Neveljavnih 5.
— slavina. Volilcev 461. oddanih glasov 428. Wilfan 416, JUHiHnlaH 10, dva prazna. Voliiev poluofttevilna. Mav rod strogo dl^eipfliniran. Volitve se edino nife udeležili izseljenci. (i!aso-vanje je bilo koMpaktno,
— Bukovja Wilfan Komun prazni 3. Volilcev 150.  Vrzorna volitev.
— HiiiiklT Volilcev 49*J. Wi!l'an 422, koniunisti <i. Keveljavnih
— &t. Peter na Krasu. Za Liix», Hilfana, oddanih 508 trlasov. Noben komunist. Udeležba lumrpaktna Med Pre' hivalstvom odločnost in disciplina.
— Tol pri VipavL Za Wilfaua 216,
0 socijalni demokrati.
— lirenovice. Volilosv 575« Oddanih plasov 565. Wilfan 5r>0, komunisti
5 neveljavnih.
— Cerkno, Volitve so <e vr&Ua na dveh volivcih. Bile so popolnoma mirne, brez ^-'^i<£a incidenta. Na p vem volišču: volUcev M)Tl Oddanih ^r!a«ov 579. IVugo volišče: volilcev 8<K), oddanih glasov f>fJ4. Celokupno oddai 1088 &*Mov. vVilfan 117», faSislei I blok 4. Udeležba 88«,
— išehrei'e. \'«»'ilrcv 227. OMi»vh irla-ov 208. Vsi za NViliana. Ldvl Žba 01%.
\»»litvc v Trstu. Fašisti razgnali volilne komisije. Veliki teror v okolici.
— Postojim, 16. maja. Trst voli na
06 voliščih. Po moviu ;-o bile volit\e mirno in brez vsakega in'iilen'a. V 1 Trst so fašisti poplavili /. v* . letaki, pamfleti in karikaturami. V kam-jonih .^o .^e vozili po nlicali En kričali '/k fadistovuke kandidate. Republikanci so v Trstu raavili živahno propagando« FažiKti so našim ljudem pokradli legitimaciie. udrli so tudi v glavni <
1 i ini agitacifaki lokal ter odnesli jJ.0T>o glasovnic z lipovo vejioo, kacerc so \ 0-tem zažgali.
Velikajiski t^ror pa 80 fa:a-ti izvajali na volilnih krajih, kjer ie znalo, da ima delavstvo ©ziroi 1 liud-stvo pretežno večino. Tam so volilne komisije tudi izvajale tehnično reši« stenco. Voiilcem so delali velikanske ovire. V Tretu je bilo 44.865 volilnih upravičencev. Oddanih je bilo 31.390 glasov.
Tz priobčenih seznamov j-" po-n(,f"', da so fa^!?ti razgnati nekatera volišča. Tako so razbil* volišče pri Sv. K^iž". Od 86* volil c3 v je m ne:! o cf.asovari lo 61. Fašisti so rasgnaf] tudi volišče na On-Mnali. k^er je od <-G7 volilcev glasovale le 210. Tadi v Rolanii. ^>ri Bv. Ivano in pri Sv. Jakobu so fašisti terorizirali nn^e volilce.
Volitve v Istri. Voluva v j stri r tr.jc pod najsilovite'šcira fa^.isto\-^ke^a   ici orLz-
ma. Z raznimi groin]amj in pretnjami so f.^ši^ti do^esjli, da sov nekaterih krajih naši volflci ostali Soma. Take n. pr. je v Labina grlasovalo od 3257 voi;!-cec ls 439, na rretleni volišče v P1 od 678 le 22. V Dekanih od 300 le 70.
Ivan I>.
VOLITVE V GORIŠKEM OKROŽJU. UDELEŽBA DO 90%.
— Gorica. 16. maja. V mesta je bilo 8 volišč, voli i 1 cev 5374. glasovalo jih 3674; Vrtojba volilcev 528, glasovalo 478; Sv. Križ 454, 403; Črniče 437, 404; GojaCe 110,84; Števerjan 520, 430; Eanjšice 202, 179; Štandrež 373, 333: Kamnje 155, 143; Gabrije 159, 141 ; Sovodnje 320, 271 ; Ozeljan 270, 261; Kanal 405, 379; Rocinj 177, 174; Grgar 386, 299; Anhovo 372, 311; Deskle 217, 208; Renče 596, 528; Dornberg 542, 517; Sv. Peter 381, 273; Solkan 605, 519; Prvačina 295, 293; Miren 356; 327; Lokavec 284, 241; Ajdovščina 195, 183; Šempas 263, 229. To so nekateri podatki iz Goriške okolice, ki se je držala prav dobro, kakor kažejo številke. Na Tolminskem je udeležba 70". V Tolminu na prvem volišču 459, 370,. na drugem 502, 216, na tretiem 158, 146. Fašisti so morili volitve in prišlo je do spopada. Nekaj ranjenih. Grahovo prvo volišče 494, 429, drugo 454, 176; Volče 461,369; Sv. Lucija 680, 587, Kobarid 312, 262; Bovec 448, 347. Zavednost med "našim ljudstvom velika,' 1 vstrajnost vzgledna. Fašistovska nasilja in sleparije na mnogih krajih.
VOLITVE V ISTRI.
— Trst, 16. maja. V Pulju je glasovalo od 7173 vpisanih 5263. Iz pulj-skega okraja 323 volišč glasovalo 12641 od 15714 vpisanih. V Zminju je prišlo do konflikta. V Koprskem okraju je glasovalo 4551 volilcev od 6447 vpisanih. V Lošinju 4137 od 5592. V voloskem okraju volilo 60%. V Voloskem 350 glasov za Laha, 50 za socijaliste in 80 za Jugoslovane. Nemci so glasovali vsi za italijanski blok. Po nekaterih krajih je moglo voliti komaj 10%. Fašistovsko divjanje grozno. V Labinju volilcev 3257, glasovalo 489; Žminj 1890, 400; Tinjan 730, 362; Pazin na treh voliščih 2236 volilcev, volilo 668 (na tretjem volišču je od 678 volilcev volilo samo 22); Dekani 300, 70; Marezige 350, 180; Podgrad 756, 555; Jušid 727, 306.
VOLITVE V IDRIJI IN TRBIŽU
— Trst, 16. maja. V idrijskem okraju je bilo vpisanih volilcev 3119,
volilo jih je 2170; v trbižkem okraju vpisanih 1472j volilo 933r
Zgradba prauosla&i« ne cerhufs.
Pnzlv k   prostovoljnemu prispevanju za zgradim   pravoslavne   cerkve sv. Nikolaja v LjuiHjum.
Naša oavobojenje bi ujedinjenja nas je privedlo v nov polo/.aj in nam naložil" rovih rnlog. Mnojro takih na-log čaka še Jugoslavijo. Država pu ne more sama Izpolniti vseh naios: in zadostiti vsem našim porrebarrt Zato je dolžnost naSega naroda, da pomaga državi s pobudo, trudom in durežlji-vostjo ln di izpolni tiste naloge ki jih dr/ava ne zmore tamu* To je eden tistih slučajev.
Srečna naključja /adnjih let so privedla večje ! 5vik> pravoslavnih J nižin v najzapadnejše kraje naše prostrane k ral evine v lepo Slovenijo, posebno v njeno src Usce, v belo Ljub-
liaiK). Tako so je pojavila potreba ustanoviti pravoslavno cerkveno občino in obenem želja, postaviti dostojen pravo-slavea hram ix>?ji.
Kat. ki nas je dovedlo semkaj prijetno naključje, ie zadela težka dol-Žnost, »ia izvršimo to delo m da zgradimo v Ljubljani takšen pravoslavni liram božji ki ho primeren mestu, ki ic tretjo v Jugoslaviji In Klavno mesto Slov aiije. Treba je postaviti hram. ki !><> vreden našega naroda in ki bo odgovarjal velikim žrtvama« ki smo jih doprinesli za svoje osvobojeni e. Želimo zgraditi cerkev, ki Ix> priča na§e iskrene zahvale Bojni za srečno Izvr-§i .0 narodno ujedinjenje. Postaviti moramo zgradbo, lepo in ponosno, ki naj bo viden znak naše narodne kulture, in ki nas ho spominjala naS:h starih zadužbirL
Jz sredi&C Slovenije naj brli \n motri na sever in juj?. naj nam bo v ponos in obenem Živa nr.da našim ne-osvobojenim bratom in sestram; naše nasprotnike pa naj spominja, da smo živi, zj edin j eni in složni ln da poznamo svoje narodne dolžnosti. Cerkev posvetimo sv. očetu Nikolaju, zaščitniku vseh slabih in zatiranih, zlasti našega Primorja in mornarice, ki naj-boli potrebuje njegove zaščite • . .
Sa-ni smo preslabi, da bi mosli izvršiti tako veliko nalogo. Treba nam ie mnogo pomoča od strani ra^sodnesa in rodoljubnega ljudstva. Rudi tega se obračamo s tem apelom na vso ingo-* slovensko javnost s prošnjo, da nam pomaga.
Ne obračemo se samo na pravoslavne Srbe, k? bodo — to vemo — ra~ cH izpolnili svojo narodno dolžnost t'mpak tudi na brpte Hrvate, predvsem pa na nase ožje rojake. Slovence. V njihovi sredini želimo graditi naj za-h\alni m votivni hram božji, ki nse bo samo krepil duše in hrabril srca. ampak bo tudi krasil glavno mesto Ljubljano. Ta hram bo znak naše bratske sIokc zaklad narodiesca je^mstva in bo priral ua*i rrrr.b.d'ni, da je rešitev fr> sreča Jugoslavije edinote v naši brat-sld ljubezni, ka*tt samo ž nffo hmko ohranimo, kar so nam pribori H nasi dedje in o:etle.
Rešuje svoje d nse, položite dar, M sra zmorete in vršite tako svojo rodoljubno doVmcst!
Za pravoslavno cerkveno občlpo v L in bij an?
Dr. Pavle Avrrmović, predsednik. Fnrl-Mjan Dobrić,  MagajnOd  Milo* Katic,
tajnik.__
Duzmse oestL
V Ljubljani. 17. maja 1921.
— Volitev   županov po deželi«
V Kamniku je bil izvoljen dne 14, t. m. za župana lekarnar g. dr. Rili srd K a r b a, odličen naš somi« šljenik, za občinske svetovalce pa gg. Anton Slatnar, Emest Skof, Fran Rebcrnik, An t. Cerar, Fran Stare in Rudolf Debevec. sami odločni demokrari. Na Bledu je bil izvoljen za župana Iiotelir gospod Herman Tome, v Višnji gori pa g. Alojzij T u r k. Oba župana sta demokrata*
V vseh teh obe in ali so za in>e dea« setletjo gospodarili klerikaio*.
— Delegat ministrstva za pre* i&kavo gledeliške afere. Na interpe< lacijo poslanca Milana Lazareviča je poslal minister prosvete Pribiče* vid kot svojega zaupnika urednika »Misli* Vclimira Živoj inovića v Ljubljano, da preišče razmere pri našem dledališču. G. Zivojinović je v nedeljo in v ponedeljek konferi^ ral z raznimi glasbeniki in drugimi osebami, ki imajo zvezo z gledali« s čem, da se temeljito informira o vseh vprašanjih, ki se tičejo tega našega kulturnega zavoda. V nede* ljo se je udeležil tudi sestanka tu* ristovskih delegatov. Sooči se je vr* nil v Beograd.
— \'A\-::ii*Ri vlaki na Gorenjsko. Prebija leta so voziU sDoraladi in poleti ob uedoli&h in praznikih izletniški viaki iz Ljubljane v Bohinj, Kranjsko goro in naj a]. Loto^ so se ti vlaki zopet nvodUi. toda vozijo ^amo do Je«o-nio, tAko da j© poset Bohinja in Vrat popolnoma onemogočen. Opozorili smo j) na ta nedontatBk, toda 'železni»kna^i ravnateljstvu ^e oeividno ni zdelo vred-uo, tla bi ovaževmlo nase želje. V Hn-kožtnih praznikili je odpeljalo z jutranjim vlakom ob 5. uri iz Ljubljane veliko število izlotnikov v dobri vori, da vozi in vlak, kakor dru^a leta, tudi y B<>hinj in y Dovje. Morali pa so oat*-
^974
56
HO. štev.
.SLOVENSKI NAlvOD*, auc 18. maja itf^l.
3. stran
ti na Jesenicah, ker vlak ni imel nobena zveze uo v Bohinj, "o proti Trbižu, llazuine se samo ob sobi, da je to izzvalo veliko nevoljo med potujočim občinstvom. Ker so izletniški vlaki, ki \ ožijo samo do Jesenic, v resnici za tu-ristiko, katere središče in težišče &o Julijsko Alpe* brez večje vrednosti, pozivamo železniško ravnateljstvo naj vendar nv&žuje dejanske razmero ter ter poskrbi, da bodo izletniški vlaki vozili, kakor jo bilo prejšnja leta, v Bohinj in v Kranjsko goro.
— Triglavski kamen za spomenik vojvodi Mišiću. Na poziv pod tem naslovom v nedeljski številki »Slovenskega Naroda« jc nam po; slal kot prvi znesek po 200 M ^ene? rami konzul čehoslovaške republike v Ljubljani g, dr. Otokar Beneš, naš odlični prijatelj, ki jc vedno med prvimi, kadar je treba kaj žr* tvovati za naše narodne in kulturne namene. Nadejamo se, da bo nje^ £ov plemenit zgled našel mnogo po* snemovalcev!
— Iz državne službe le izstopil g. dr. Demeter Bleiweiss - Trs teniški. Kakor čujemo, jo imenovan za nadzo-rovainega zdravnika bolniških blagajn.
— Občinska uprava v Mostah v komunističnih rokah. Na dnevnem redu občinske seje v Mostah, kjer imajo komunisti 11, klerikalci 7 in gospodarska stranka 5 odbornikov, so bile danes volitve župana n ob* činskih svetovalcev. Pri tretjem gla* sovanju je bil izvoljen za župana z 12 glasovi komunist Fran S k o b e 1, privatni uradnik. Tudi občinski sve* tovalci so sami komunisti. Da4i bo vlada trpela komunistično občinsko upravo, je vprašan i e. V Srbiji se je državna oblast postavila na stališče, da ni smeri dovoliti, da bi bili na krmilu občin elementi, ki ne prizna? vajo sedaj obstoječega družabnega reda-
— Novi odvetnik v Sloven= gradcu. Italijanske oblasti odrekajo onim našim odvemikom v zasede* nem ozemlju, ki niso tam rojeni pravico do izvrševanja odvetniške prakse. Dr. Konrad JanežiČ, ki iz* vršu je odvetniško prakso v Volo* ski že skoraj 25 let, se je moral od* ločiti, da zapusti omenjeni kraj in se bo preselil z dnem 1. junija 1921 v Slovenj gradeč, kjer otvori svojo odvetniško pisarno. Omenjeni od* vetnik je služboval kot koncipijent v pisarni dr. Ivana Dečka v Celja in je izza dobe njegovega službovanja v narodnih krogih dobro znan.
— Uradno pojasnilo. Zdrav* stveni odsek za Slovenijo naproša uredništvo, da blagovoli med dnev* nimi novicami objaviti sledeče po* jasnilo: Pred kratkim je objavil go* spod dr. F. Grover, zdravnik v Ljub* I j aru. anonso, s katero naznanja, da se je vrnil iz svojega znanstvenega potovanja in da zopet ordinira. V drugem delu anonse je pa navede* vri h 23 klinik, med njimi tudi imena znanih učenjakov, ki so že zdavnaj umrli. Ker je možno, da bi osobito nepoučeni krogi bili mnenja, da je imenovani zdravnik specijalist za vse te medicinske stroke, daje Zdravstveni odsek na podlagi urad* ne ugotovitve občinstvu na znanje, da g. dr. F. Grover ni specijalist za nobeno teh strok. Kot zdravnik ni on deloval na nobeni teh klinik, temveč se je on samo kot dijak iz* obrazeval na teh klinikah.
— Smrtna kosa. V Kočeviu je umrla ga. Marija K a j i e ž e v a, soproga vele tržca g. Antona Kajfeža, Pogreb je danes popoldne ob 3. V Mariboru je umrla ga. Tonca Golobov a, soproga dirigenta podružnica Jadranske banka. Blag jima soomin.
— Sestanek odbofiov vseh slovenskih ženskih organi zaci j ie iutri. v sredo, ob 5. popoldne na Mladiki. Kamen: Shod za žensko volilno pravico.
— Skrivnosti tvrukc Mahorko. V Mariboru se nahaja mnogo trgovin z nazunaj jugoslovenskim licem, ki pa se pri natančnejši preiskavi izkažejo kot tuja podjetja. Ena takib tvrdk je v Slovenski ulici. Peča se z on groe prodajo petroleja, bencina itd. ter nosi spod^ ime Mahorko. Kdo je ta Mahorko, to vprašanje so žo reševali graski listi, ki so Mahorku očitali iugovdovenstvo. Te očitke je >Hanfl Mahorko« v posebni iz-javi v >Tagespr)?.ti<r sam ovrgel kot popolnoma neutemeljene in s tem nehote tudi sam javno razkrinkal skrivnost tvrdk© Mahorko. Izjavlja namreč: >Ich bta Direktor der ostem, Petroleum-Betrieb^gesollschaft mit der centrale in G r a z, die einem Konzorn an-gehort, welehe iLre Xiederlassugen in al len Kronlandern der obomaligen osterr. ung. Monarcbie besitzt. Eine solehe • ;v derlassung befindet sicb auch in Cilli. Was meine Person anbelangt, muss icn konstatioren, dat»s ieh deutsch - Oster r. S ta t eb Ur -g e r b i n ...< G. Hans Mahorko izpove še ve"; drucih zaniaiviLi podatkov, ki z zgoraj označenimi vred potrjujejo našo pretolerauco napram tni^zemskim podjetjem. Vsi dosedanji protesti naših trgovcev <o imeli edini uspeh, da se jo v to avstrijsko tvrdko vrinila še — madžarska pod jngosiovenekim imenom >Danica*. ki pa je imela svoj sedež v Budimpešti in so jo zdaj pojugoslove-nila radi tovaron, ležečih na našem ozemlja. Zato se ]? centrala premestila v Zagreb, kakor to v novejšem času
ke. Podjetje bi morali osebno voditi trije poslovodje: Hana Mahorko, Schwarz in Moses (zdaj da*. Maric). To* da v resnici so vai ti gospodje daleč proč iz Maribora in tvrdka noai na zunaj še danes isti napis, kakor ga je no« sila ob prevratu, namreč Mahorko. — Ne gre tu samo za čisto nepotrebno tujo konkurenco, marveč gre tu še za ^važnejše: tvrdka ima v zalogi velike množine eksplozivnih oziroma lahko gorljivih snovi (bencin, petrolej), toda vso to zalogo se kljub protestom javnosti nahajajo v središču mesta in v Cankarjevi ulici. Ako se zgodi kaka nesreča, kdo bo nosil odgovornost?
— Zglaševanje za civilne obleke. Občinski uradi sprejemajo prislase za civilno obleke. Vsak upravičenec — vojak — ki še ni dobil povrnjene svoie civ. obleke, katero je oddal nrl nastopu vojaške službe kaki vojaški oblasti in ki za izgubljeno civilno obleko še ni prejel nadomestne obleke ali tozadevne odškodnine, naj se zglasi v to svrho pri občinskem uradu svojega bivališča. Za padle in pogrešane naj se zglasijo njihovi svojci. Take priglase, v Ljubljani stanujočih, sprejema mestni vojaški urad v Mestnem domu. V to svrho se določa za one, ki stanujejo v Ljubljani, sledeči red. Zglasi o naj se v ponedeljek, 23. maja od črke A—H, v torek -M. maja od L—M., v sredo 25, maja od N—R. v petek 27. maja od S—U, v soboto 28. maja od V—Ž. Da ne bo prevelikega navala, se ie tega reda držati. Poznejši priglasi se pa sploh ne bodo vpoštevali. Izrecno se pa povdar-ja, da ori. ki so prišli od vojakov domov, v kakoršnikoli obleki in so to obleko ponosili ali vrgli proč, tore i ki ne morejo dokazati, da so volaško obleko vrnili katerikoli vojaški upravi, nimajo sedaj nikake pravice do kake obleke. Dotični naj opustijo trud za priglasitev, ker bi s tem tratili le čas sebi In uradom. Vsaka tozadevna zloraba se bo pa zasledovala sodnijskim potom.
— Napis na okrajnem glavarstvu v
Mariboru izginil. Kmalu petem, ko se je po dolgih pritiskih avstrijski orel na pročelju okrajnega glavarstva vendar le prelevil v naš državni grb, je kar preko ene zadnjih temnih rtooi izginila napisna deska nad glavnini vhodom. Deska z napisom: Kr. okrajno finančno ravnateljstvo — je bila še nova in plačana. Umevno je. da se javnost zanima, kam je ta deska izginila, ali so k> morda nalašč odstranili zlikovci, kakor se je to že zgodilo drugod. Vsekakor bo treba preskrbeti na tako važnem uradnem poslopfu napise in sicer za okrajno glavarstvo in za finančno ravnateljstvo, oboTe je nujno potrebno že radi tujih strank.
— Oddaja lova. Potom javne dražbe se bo oddal v zakup lov občine Polhov gradeč dne 2. junija ob 10. pri okr. glavarstvu za petletno dobo, to je od 1. julija 1921 do SO. junija 1926.
— UdrasVnie jugoslovanski h inže-njerjev in arhitektov. Člani sekcije Ljubljane, ki žele vstopnice h koncertu v soboto in h komerzu v nedeljo, naj se javijo najpozneje do petka dopoldne, število udeležencev je omejeno na prostor dvorane.
— Vsem velikodušnim darovalcem, ki eo pomagali Stolni Vineeneijevi ken-ferenei. da je preskrbela 6 birmancem poleg botrov vse obleko, čevlje, perilo itd. in obdarovala še šest drugih bir-mancev. deloma z obleko, deloma s čevlji in perilom, izrekamo tem potom naj-orisrčnejfto zahvalo. Bog plačaj! — Stolna Vincencijeva konferenca.
— Pozor, cenjeni naročniki zunaj Ljubljane. Uljudno opozarjamo na položnice, ki smo jih priložili zneerkom maja. prosimo prijazne vposl«rve. Zamudnikom ee bode ta mesec pošiljanje ustavilo dne 25. maja.
naftifoueiia poročila.
Kultura.
Fopertoir Narodnega gledališča v Ivi a bij a ni.
D ram a t Torek, 17. maja. Zaprto, čreda, 18. maja: Navaden olevek. Red D. Oetrtek, 19. maja: Bobrov kožuh. Pe znižanih cenah. Izven.
Op era:
Torek, 17. maja. Zaprto.
Sreda, 18. maja: Dalibor. Gostovanje g.
Julija Betteta. Ped E. Četrtek, 19. maja: Vepa Vida. Red A.
— Dan en se vrši koneert Glasbene Matice v nnionski dvorani. Začetek ob 8. uri. Glavna skladba >V pepelnični nooi< Sattnerjeva ge prvio izvaja. Opozarjamo občinstvo na točen prioetek. Sedežev ni več na razpolago, pač pa nekaj stojišč. k
— Koncert Liviaskega se definitivno vrši v torek 21. maja v unionski dvom ni. Vs topni ce ao že na razpolago.
— Rabindran&ra Tagore, veliki indijski pesnik, je praznoval svoj 60. rojstni dan v Luzernu v Švici. Indijei so mu nameravali ob tej priliki izročiti >=iav-no=<ten spis s prispevki vseh evropskih pisateljev. Ker so pa francoski pisatelji odklonili svoje sodelovanje z nemškimi pisatelji, so Indijci opustili svojo namero. -Vkljub temu pa so nemški učenjaki, pisatelji in založniki izročili vciikemu indijskemu pesniku bogato zbirko nemških knjig za njegovo knjižnico v Indiji.
SofeDlStUD.
— Za zgradbo Sokol skega doma v
Spodnji Šiški, po bratu Bajželjnu izročena svota 584 K, nabrana na svatbi njegove hčerke z br. Bizo\n6arjem. — Iskrena hvala!   Želimo mnogo poeoe-
VOLITVE V ITALIJI. — POBOJI MED KOMUNISTI IN FAŠISTI.
— Rim, 16. maja. Po prvih po* ročilih se vidi, da je bila udeležba skoro povsodi velika. »Štefani« razglaša prve odstotke: Rjm 42, Milan 80, Trst 75, Gorica 90, Aquila 55, Neapelj 50. V Bolonji je potekel dan mirno. Udeležba 75 odstokov. V Jakinu udeležba komaj 35 od* stotkov, na deželi 50%. V Pijemon* tu 50^. V Turinu je bii le mal spo* pad, pri Neaplju pa je tekla v boju med fašisti in komunisti kri. Eden rnrtcv. Na Benečanskern udeležba 60—70fcf v Benetkah 40%. Iz raznih krajev so začela prihajati poročila o pobojih med iašisti in komunisti.
— Rim, 16. maja. V krajih Po* marance, in S*SSO*Albcrello v provinciji Pisa je pri volitvah došlo do spopadov s fašisti, pri čemer so bili trije fašisti usmrćeni. Spopade so javili tudi iz provinci? Bari. Novara in Parma. V teh provincah so bile vsega skupaj usmrćene tri osebe.
— Rim, 15. maja. Do 23. je kakor je razvidno iz došlih vesti, potekel dan mirno. Do resnih snopa* dov med fašisti in komunisti ]c pri* šlo samo v Resini nri Napolju, kjer so usmrtili eno osebo. Malenkostni neredi pri volitvah so se vršili v majhnih krajih v provinciji Napol j. Udeležba pri volitvah jc bila večja kakor leta 1919.
—d Rim, 15. maja. Danes so se po vsej Italiji in tudi v novih provincah vršile volitve v italijansko državno zbornico. Udeležba pri volitvah se sodi povprečno na 50 do 70 odstotkov. Posvod so se volitve izvršile mirno in brez incidentov, manjši spopadi med fašisti in komunisti so sc dogodili samo v Pon-ticelliju pri Napolju. Tamkaj je bila ena oseba usmrćena.
IZREDNO ŽIVAHNI BINKOŠTNI PRAZNIKI.   ZBOROVANJE STRANK. MANIFESTACIJA KMETIJSKEGA LJUDSTVA. — GOSPODARSKA RAZSTAVA.
— Praga, 16. maja. Tako živahnega vrvenja, kakor je bilo te dni, zlasti pa na oba praznika, ne pomni kmalu naše mesto. Politične stranke so imele svoja zborovanja in sicer republikanska stranka (agrarci), obrtno-trgovska stranka, klerikalna, češka socijalna stranka, napredna socijalistična stranka in komunisti. Na komunističnem shodu je šlo za ustanovitev nove stranke, ki se naziva soc. demokratična levica. Posebno lice mesta pa je dal
dohed ogromnih mas kmetijskega ljudstva. Že v četrtek jih je prišlo nad d set tisoč. .Venkov" je v petek naznanil 53 posebnih vlakov. Kmetje so prišli z vseh strani čehoslovaške republike. Mnogo desettisoč jih sploh še nikdar ni bilo v Pragi. To so zlasti kmetje iz Podkarpatske Rusije in mnogi iz Slovaške. Velikanski manifestačni sprevod, broječ desettisoč in desettisoč, se je vil z vinogradske Jungmanove ceste po Vaclavskem namestju na Pfikope, po Hvbernkovi ulici na Havličkovo n i-mestje, kjer se je vršil t. nor. To vrlo kmetijsko ljudstvo pravi: Dajte mi zemlje, pa vam dam v.cč kruha. ( za agrarno reformo, ki se ima izvesti v korist kmetijskega ljudstva, katero je glavni steber nove države in hoče ohraniti republiko proti vsem prevr,.'-nim življem. Manifestacija je imela značaj velikega patriotizma: češka zemlja češkemu ljudstvu, katero je hranitelj in branitelj svoje domovine! Tristo let je preteklo letos v maju, odkar je bil da! kruti cesar F r-dinand Habsburški konl scirati na Češkem 491 in na Moravskein 137 čeških gospodarstev, to ie tri četrtine vse zemlje in polastili so se je tujci. Sedaj se ima izvršiti čin, da sc končno povrne domaČa zemlja domačemu ljudstvu. Prva gospodarska razstava po r osvoboditvi je otvorjena i;; najmne brojnejše obiskana. Obilo ud ležr iz Jugoslav je. Razstava podaja doka . da je tudi v naši republiki zem; -delsivo podlaga vsega narodnega spodarstva. Živo je zanimanje za vse oddelke, ki kažejo veliko gospodarsko silo mlade države.
MACKENSEN PROTI POLJA* KOM.
— d Varšava, 15. maja. .»Deutsche AHgemeine Zeituns« objav; lja proklamacijo, ki jo je izdal »Ostmarkverein« proti Poljakom. Proklamacijo je podpisal maršal Mackensen.
NEMČIJA JE HOTELA UDA« RITI NA POLJSKO.
—d Varšava, 15. maja. >-Rotc Fahnc« objavlja dokumente nemškega vojnega ministrstva, ki se nanašajo na pošiljanje municije, orožja in častnikov na plebiscitno ozem-lje Gorenje Šlezije in na dnevni ukaz četam z dne 20. novembra 1920, ki jim dovoljuje prehod preko poljske meje, ako Poljska ne bi res špektirala gorenje-šlezijske meje. Vojni minister trdi. da so dokumenti falsificirani in je zapretil listu zaradi objave teh dokumentov s procesom zaradi veleizdaje.
Konfsrgficg zastopnikov fugostogjsnslu&i in £ešltilf planinskih drulteai.
V nedeljo, 15. t. m. se je vršila ob 9. dopoldne v posvetovalnici mestneza magistrata anketa zastopnikov ju.soslo-venskih in češkoslovaških planinskih društev radi zbližanja teh društev in ustanovitve enotnega slovanskega planinskega saveza. Zborovanje je otvo-rll in vodil predsednik slovenskega planinskega društva g. dr. Tominšek. Pozdravil jc došle delegate iz Ceškc in Hrvatske ter v kratkem nagovoru očrtat pomen zborovanja. Nato je poročal delejrat »kluba češkoslovaških turistov« o razmerah pri češkoslovaški planinski organizaciji. Na Češkoslovaškem obstoja samo eno društvo in sicer »klub Češkoslovaških turistov«, ki šteje 15.000 članov in ima 120 podružnic, ki so v svojem delokrogu popolnoma avtonomne. Centrala ie v Pragi, tamkaj pa ni podružnice. Vse podružnice oddajajo gotovo svoto centrali, odkoder dobivajo kot koninenzacido Časopise in druge turistične publikacije. Vas ustroj kluba češkoslovaških turistov je urejen po sokolskem vzorcu žup. Vsled enotnosti društva ima to precejšen vpliv tako pri oblasteh, kakor med občinstvom sploh. Glavna naloga bodoče zveze z jugoslovenskimi planinskimi društvi bo, da se ustvarilo čim najtesneje zveze. Preskrbi naj se, da bodo imeli tako Češkoslovaški, kakor jugoslovenski turisti povsod iste ugodnosti, skupno vrhovno instanco, enoten list za oba plemena, enako naj se postopa z ugodnostmi, ki se jih podeli dijakom in po istih temeljnih principih uredi planinstvo sploh. Po govoru g. dr. Dvorskrga se je vnela živa debata, v katero so posegli poleg zastopnika* trgovinskega ministrstva dr. Žižka In delegatov hrvatskega planinskega društva gg. dr. Krataea !n Passrića skorai vsi ostali zastopniki, se ie sklenilo osnovati »Slovanski planinski svet« ali »Slovansko turističko rado«, ki naj bi obstojal Iz Šestih češkoslovaških in šestih jugoslovenskih delegatov. Jugoslovani bi bili v tem svetu zastopani tako-le: 2 iz slovenskega planinskega društva, 2 iz hrvatskera planinskega društva in 2 iz sedal se snujočega srbskega planinskega druStva. Slovensko planinsko društvo ie prevrMo nalogo, da posreduje, da pride čimprej do osnovanja tega sveta. — Drugi del zborovanja je tvorila drbnta radi osnovanja eim naftesnefSfti zver med pta-ninskuni društvi nase krčevine. Po dal>ši. zelo zanimivi debati se je ugotovita,   da j* wmo  potrebno,   d* se
osnuje nekaka zveza ah udruženje že sedaj obstoječih planinskih društev naše države, ki naj ima nalogo, da naše planinstvo zastopa reprezentativno na zunaj, na znotraj pa daje inicijativo za čim najagilnejše delo. Izdelajo naj se načrti za enak pravilnik, skupno plačilo, enake legitimacije, enoten kažipot in vodnika, sploh vse, kar je mogoče imeti skupnega, posamnim že sedaj obstoječim ali se osniva.'oČim planinskhn društvom pa nad se poleg sedanjih imen pusti kolikor mogoče šhoka avtonomija, da se lahko razvijajo na podlagi že obstoječih in preiskušenih razmer. Končno se je na predlog g. dr. Žižka izvolil posebni pripravljalni odbor, ki ima nalogo, da pripravi vso potrebno za osnovanje skupnega vrhovnega planinskega foruma v naši državi. V ta pripravljalni odbor je nominiralo slovensko planinsko društvo gg.: dr. Tominška, dr. švigelja in Badjuro, hrvatsko planinsko društvo gg. dr. Krajača in Pasarića, za snujoče se srbsko planinsko društvo pa sta prevzela nalogo intervencije g. dr. Žižek in predsednik geološkega društva g. Žu-jevic. Nato se je razpravljalo še o skupnem glasilu ter je dr. Krajac v imenu hrvatskega planitrskega društva predlagal, da bodi do osnovanja centralnega glasila skupno planinsko glasilo »Planinski Vesrnik^. ki ga izdata slovensko planinsko društvo. V to glasilo bi pošiljalo tako hrvatsko, kakor tudi ostala planinska društva naSc države članke, ki hi jih preie cenzurirali odboTi društev. 5 tem je Ml dnevni rod sestanka zakliučen in se je predsednik g. dr. Tominšek toplo zahvalil vsem sodelujočim, osobito pa češkim delegatom, zatrjujoč, da so njihova pojasnila in njihovi predlogi mnogo nriponiogla k lepemu uspehu ujedtn:cnia planinskih društev bratskih si narodov. Kon-stattral je nadalje, da sc ie kljub raznim različnostim pokazalo, da principijelnih zaprek ni In da obstoja upravičeno unanie. da se bodo zveze z brat-sWmi društvi. W so *iccr tudi sedaj obstojale, še poglobilo z medsebojnim upoznavanjem,
S|9ont;maš4e se
Družbe sv. Orlic fn Metofe
dospodarslvs usstl.
—g Češkoslovaška steklarska industrija v nevarnosti Iz Pra^e poročajo: Na vesti, c!a Be udeleži (:-;koslovaška sankcij, so izjavile nemške dob ivbalne zadruge za ste« klarski pesek, da bodo zvišale ceno za 100 odstotkov. Vsled reda ie čt* škoslova$ka steklarska industrija resno ogrožena. Tudi saške e!e!<* trarne, iz katerih dobiva rv> občin na severnem Češkem in nad 100 in# dustrijskih rodjetij tok. so izjavile, da bod> v slučaju, da se češkoslo« vaška pridruži sankcijam, ustavile obratov.m je.
—g J'-'^oslovenski vinogradar I voćar. (Zagreb). Primili smo 21. i 22. broj »Jugoslovenskotf vinogra-dara i voćara«, koji i/lazi već treću godinu u Zagrebu \u d uredništvom zemaljskog vinogradara Friepana Kovdla *.a vrlo obilnim sadržajem. Osim vrlo aktuelnih članaka, donosi list pregled o izvozu i uvozu, o svjetskim i domaćim tržištima, za* korama i n. redbama, školstvu, knji* ževnosti itd. — List se naručuje kod nakladnika Jugoslavenski Kompas d. d. Zagreb, a stoji godišnje K 36.
— «4 Cepljenje prašičev. Ker je nastop i'a d« ba cepljenja prašičev proti rdcTici, se opozarjajo vsi, ki hočejo imeti svoje prašiče zavaro* vane proti tej kužni bolezni, da j a* vi j o svoj naslov in število prašičev meno ali ustmono mestnemu ži« vinozdravniku — mestna klavnicah
—g Betonsko okroglo želfzo. Urad r/a pospeševanje obrti v Ljubljani ima v z;^lo^i "o nekaj betonskega okroglega Jeleza 8, 10. 13, M in 16 mm, m-očnoga in 10—13 m dolgega, interesenti naj prijavijo svojo potrebščine pismeno ali v ti urno na omenjeni ura/L Dunajska cesta 22.
—g Papir sa >; v Ukarske lajale* ii*}. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima v zalogi večjo množino fine>-
papirja za sobnoslikarske šablone, knterega bo razdelil med interesente, ki up j prijavijo svoje potrebščine ustni eno na navedeni urad
—g Bosanske železnice. Od i. junija IOl'0 do konca marca t. 1. »o vlaki sarajevsko železniško direkcija prf*. reljall 2,638.992 oseb in 849.627 ton blacra. Dohodki so 7na.a*li 228.8C0.18O kron. V ict^m času l^ta 1919^20 «-o i«ti vlaki prepeljali 2,920.030 oeeb in bl*-£p za 817.868 ton. Dohodki so znašali 10S,617.140 kron. Diterenca približno 121 milijonov v dohodkih se ima pripisovati avišanjn ieleasnlšklli tarif.
—S Kova delničkn dmšbaL Minister 7v trgovino in industrijo J° dovolil ££r. "Emilu Lajovicu in Antonu I.anv pretn v Ljubljani ustanoviti delnt.*ko družbe z imenom: »Tovarna izdelkov iz pločevine in kovin F*rnl Lnjovio ior dru«, d. d.<, .< se<le;.°m v Ljubljani, Družna bo izdelovala pločevino, vaa-kovrstne izdelke iz pioeevhM in kovin (tudi Utograrirane, emailirans in ko-« vane) in stroje, spadnjočo v stroko.
—l; Znižanje izvozne capine naj lignit. Fkonomsko*financijski ko««1 mite ministrov je z odredbo z dne 2. aprila 1921. štev. 2389 odločil, da se zniža izvozna carina za lic;nitma 5 (pet) dinarjev za 1000 (ti* soč) kg, S tem je omogočen znatni izvoz lignitov iz nase države, za ka* rere vsled previsoke cene na doma* čem trau ni konzuma. Predvsem nridc izvoz v Italijo v poštev. Iz* vozna carina je bila znižana, da se omogoči lignitskim rudnikom na* daljno obratovanje.
— Gozdarske društvo   v Ljubljani j namanja,   da se bo vršilo ustanovno
zborovanje   centralnega Mornarskega ! Udruženja v Zagrebu v dnevih f>., 6., ! 7. in S. junija 1^21. O^lnni društva ae : vabijo, da se v čim vefiera številu udeležijo te<za važnesra zborovanja. Pred-nosvet đanov iz Slovenije so bo vršil . dno 4. juniia ob 1^. uri v prostorla 3u-marskecra Pniva v  Zagrebu. O lani, ki «e> nameravalo    udeležiti zborovanja, naj 6e zjrlu-^o   najpozneje d<> dne 22. i maja   t. 1. r>ri tajništva go-idarakega ■ društva t Ljubljani, Križanke, di se bi pravočasno moelo zagotoviti prenočiišče v Zagrebu in pogodnost polovic-i ne vožuje po železnici.
j   izpretf sodišča.
— Afera Kova** - Koffoj. Pred Ijuh-ljanekim okrajnim sodiššssi je biln da-t • s v rnzpravi znana afera opArm***** pevca Kovača proti Kogoju. Kovač ae mora zagovarjati zariuli lahko telesne pešk  be. Ra :prava je bila oreložena,
— Ivoalirijsko pravo in organizacija Nad eno uro je trajala zanimiva kazen-
, ski razprava nn>ti urednikom gg.: Sta-: no Kosovelu. i>red«*etlniku sekcije I UJN Franu Smo dej u in tajniku B. : V o d e b u. Na ovadbo lastnika >Jngo-slavii* g, A. 1J e s k a. ki je imel sj*>r s Svojim nekdanjim urednikom Kosovelom zaradi odpravnine, da so botMi omenjeni B4 nje^a izvajati pritisk in da so so v^le<i tega pregrešili proti % 3. koalicijskega zakona, so »e morali dau««3 omenjeni trije zagovarjati pred okrajnim sodnikom *r. Tromerstoinom. Razprava je bila mestoma sala živahna. Po daljših govorih zagovornikov ao bili vsi trije oproščeni, ker je sodnik rri^l do prepričanja, da niso s proglasitvijo delne šepete proti Jugoslaviji napravili nikakega kažnjivoga dajan***
4. stran.
„SLOVENSKI NAKOD*, an« 18. maja 1921«
1 i 0. stcv.
narodna obrana.
— Za Goeposrvofeki Zvon se Je đđ? hr*k> v ureeecfi aprihi t9S\ mod Oeob-jem Obratnoga ettvnatelpSFtra jnžoe &r> leznice v I^rjrbljasoi po goaptoi Wh».k* Arhesc pri oddelku I. k 114 po g. Franc Sfeamberger pri oddelku II. 98 K, po gospka Beaiki Hribetrnak psi otiderfen III. K 172, po g. Kece Irkiou pri otjdei-Žy IT. K 32, po g. Leon DokSem pri oddelka V. K JOO, po eo^pieti Ivani Stei-merjevi pri orJdolin Vi. K 80, po gospl-ci Krisfc Forkovi pri od^eticn VII. Sfl K. Skupaj 676 kron.
— Za podružnico JugosUvv. Matfcoo v Kanmika nem jO poslai g. naručitelj Jos?ip Odteeeb ie Domžal 924 K, k a JO je n«t*ral po gvo#em iioitekjgfcvu oeferema
mladini njegove šol^ Prisrčna hvala-NaJ Vi bil to vzgteg drugim aolakim vodet^t>m v naaem okrenu!
LTprav*\fS*vii našega lieta so poslali : za Jugosto venska atatieo. G. Ignacij Sapan. učitelj v Brotioah K 50, kot odgovor za blatenje v Straži v nad, da ga posnema o bridko valeč; G. Kovač in H. Gaspari K 230, za v voseii družbi v gostimi pri Mraka m Narodni kavarna izteoitfra.no >e4korijr>t. skupaj K 270. — Za >Ciril in Metotlovo dru£-bo<. G. Ignacij Supan, u&te*j v Brežicah, K 50. v isti namen kakor Jugosl. Matici in g. Drago in Ela Frek>g, po-votJom avofa   taroke K 1000. Skupaj
K 1050. — Za oslepele slovenske vojake. G. Gasparin Bolte v Ljubljani K 100, mesto veitaa na krsto Filip Tratnifc. — Za Sokola IL G. Fr. Kovač in H. Gaspari K 330, v isti naman, kakor Jugoelev. Matici. Srfea hvala t
UpravTiiatvu na^ga Usta ao poslali! za J&goslovenska Matiaoi G<&. Mita Mankoč, Trst, K 60 in gdč. Maarloa rvan-čie is Postojne K 200, nabrala v veae-H družb* na Unru v gosttrni BCbarič. Skupaj K 300; za dražbo Cirila in Metoda: G. Anton LeAkovac aadtent, Oa-kovac K 100, nabrala na odhodnioi ga. ilr. Trbojevič; za oslapele vojake: K 200 na fantovščini gospoda Fra«c Khama, trgovca v Ljubijaini. Srčna hvala!
Paizuizđbe.
— Zgrtala se Jo v* nodeljo ataje verižica z zlatim medatlosiČk^m od fcr (Jevo oest<i do pt^lnire, uaJroftta Unski cestari. Drag ^porniu. N; naproda  eta odkia   proti    negi v Upravniitru iSlav. !tarod*
— zgubila se je zlati stsfcom broška na pora z Viča v LjaMtaoo, to je na Tr šaifki oeoti, v Zvozda ali v
sn
poheijek«
proti nagradi
— Zgubila so je \ sedaljo me«5 Hi  12.30. fc&nnka srebma ;vm>^;
z rn^avim jermonokom od eki državnega   fcolodVora,   po   Kol'-dvorski
ulici, Sv. Jemem cesti, Kavekcrvi cesti <io Kan>niske ulioo s t 1-10. Eer je imenovana ura drag spomin na birrjo, ?e uljudno nrosi, i(& bi jo poSten najditelj proti dobri nagradi vrnil v urrravnifltvn tega lista   K [>~ u,i r. ri: iw?;:i stražnici
G!aYni urednik: Rasto Pastorl^mŠck. CkJiiovorul uredniki
Božidar Vodeb.
Naprodaj
vsakovrstna posestva od 4—42 oralov. Pojasnila daje J. Dro len i g. Poticane. 3358
Jadransko morsko
kopaSlšia
otok GredeS (Graelo) pri Trstu*
najlepše obrežje l!a!r}e.   Veliko topa-UšCc fh 1400 cfbaifrfh Šotorov. Pr\Tovr* stnl bot^l, penrijone, pTivarne hi5e, kavarne. Pojasniia:
■MMSer-Jbis&iRrffszeDffali Wul Hrtteierteg 6 ie Kntoitfssioi fifsdo.
Serija april-oktober.
i5če soliden gospod lepe zunafiu^f ■ za tabof. Ponudbe        nnravništvo Slovenskega Nar. pod „Lepa z u naj n ost/3396".
Vniffflimi uiinsnilr  za 1ietau scz^i:-.
nlfJUcVU! flfelilJR naračite si odmah no^o izaSla knjigu JIRASEK : FWo«e-n#ka histoHfa K 30. Na j boi ji histo-rički roman Čeh. narod«, koja je Izasla Wao prvo hrvatsko ttjbflajno isdaak. Poc»«ć«m K 30. SaHe J. Ber^f9s, središnjici Ce5kc-Jogo«loven5ke Knjižare Zć^reb, Hatzova ul. 15. 339«
flrtffra^lllraa z dobro hrano in plačo PIEIuKSffijil se spMfme takoj. M. P., Maaifli trg 19. *! &3S
w$ti m sela pns«.
za t?koj ali kasneje. — Ponudbe pod .BoTfSi S3J53- na upr. Slov. Nar. 3333
v«
11
ii
bi se nsmfla m bi vzela v materinsko oskrbo 2 meseca staro pridno m zdravo dete ženskega spola. Prijazne po-nodbe prosim na upravnlštvo Slovenskega Naroda 3361
Zdravilno kopališča
Gfeichenberg, Štajersko.
Postaja Fddoacb.     Sezija Maj - oktober.
Zdravi katare, naduho, emfizem, srčne > bolesti itd.
Izborna zdravilna sredstva. Dobra prehrana.
Za&menita zdravilna vrelca. Konstatinov in EnHi.
Pojasnila in prospekte daje
ZdravilUčoa komisija Glckhanberg.
proti dobri plači. Ponudbe na upravn. Slov. Naroda pod „Sn^žnost 3S194.
JKafkna kavarna aH gsstihia
v večjem treu »'t manjšem mestu se vzame v najem ali na procente. Ponudbe pod .V. K. 3340" na upravo Slov. Naroda. 3340
Msias vile v Kamniku
ima 10 opramljenfh sob, 3 verande, vrtni ta goadni park, lastno kopol. posebno ta upravitelja obatoječo hfto, vrt, sadrlk, travnik In gozd, njivo i. t. d., ležeče blizu kolodvora S. Krrtetec, Kolodvorska Uica 26 ^ Ljublfani 3387
is ie pepolso m pc!3r
in 4 — 6 zidarjev. Obrne se naj pismeno na Nifcela Brale Beograd, Kralja Aleksandra ulica broj 1. 3855
Maj m tiffltom OB.
Krasna posestva 6, 8, 10, 15. 17, 27, 32, 50, 64. 100, 114, 130, 220. 300 oralov živi in rami inventar. Mlini na vcdiio in parno moč, industrije, trgovine, gostilne, kavarne, gozdi, hiSe, vile in kmetifska posastva. Obrnrte se na Karo! Brenrlka, Celje, Dolgo polje 3. 3949
DSeđnc iIIRd.
Proda >e lepa garnitura za sparno sobo, obstoječa iz 2 vrhnih odej, namiznega prta, 3 zaves in preproge. Ogleda se vsak dan od 2.—-3. na Sr. Petra c. M
j^otomo kolo s priklopnim
tt*7AtH v doĐfem stanju, ae kuot. . vAMUl«   ponudbe   na postni predel
127, LjnMjana.
3371
Čevljarski usjenec
Želi nastopiti službo takoj. Vorašania na han Mlkelj. Češnjice 23, p. Bob. Srednja vi s 3330
krasno, obstoječe Iz ljubke vile, tovarne, gospodarskih poslopij, njiv, travnikov z vodno moojo, v neposredni bližini Ljubljane, je naprodaj. Kje, nove uprav. Slov. Naroda. 3332
		
	-	
.7;
Zahvala.
V neizmerni nesreči, v katero nas je pahnila nenadna smrt našega preljubega in nepozabnega soproga in očeta, gospoda
Antona Petrišic
nam je doSlo toliko izrazov resničnega soorfcja, da je nemogoče vsakemu posebej izreči zahvalo, izrekamo tem potom naj pri srčne jšo zahvalo vsem. Osobito se zahvaljujemo gospodu dr. Cholevi, za požrtvovalno pomoč v bolezni, nadalje smo dolžni posebno zahvalo gospodu okr. glavarju Koropcu, gosp. dr, Stikerju in drugim zlasti pa njegovim ožjim prijateljem.
BREŽICE, 14. maja 1921.
na Gorenjskem v industrijskem kraja se ceno proda radi premestitve. Po nudbe na eprav. Slov. Naroda pod .Ugodna prilika/3S83".
Pozor kenjerejci!
Prodasta se ive lopi kofeSI, popolnoma enaki, posebn« za ko»eti§ko deia porab ni. Karo l PoSafnar, pasesmik m kavarnar, kavarna Prešeren v Ljubljani. 3386
Kamnoseka,
Set, tvornica I. C^ldf, L|iSl>Q^a. 3397
Batai
oa.slecdnil<a
po  mogočnosti  oženjen par v dobro idočo poavarso  s kavcijo 70-000 na 3—16 let. Naslov pove upr. Slov. Nar. 3404
== Murski Soboti
lahv
Sprejmem takoj
konciplnibi
pogoji. Dr. Jdaes odvetnik v
AVTO:
2 osebna avtomobila se prodasta po ugodni cenL Čopova tli- tO na dvorffču v garaži med 10 — 12 in S — 6 popoldne. a4o *
Na prodaj:
zlata m za dame, čcvtjl *t. 37, fma svilnata ob*eka, rimska obleka (Msn-telkleid\ kovčeg boa In muf (l*^6^ zastor jI, s\*«tilk4 za petrolej in drugo. Kj«, se polrve pri uprani^tvo Slovenskega Naroda. 3520
Proda hi
oa, 300 kg šahe slanine. Anion 8*?aber, Sem!«. 3380
tudi nekoftko Icaken, se sprejme. Plača dobra. F. Ba tjel. IJot^aaa tari Ug 28.
Sružatsnik se išče
s primernim kapitalom v dobro eksportno trjovmo. Ponudbe na uprav, lista pod ,eksport/3384V
Aato lufisusnl 30 RP
naprodaj. Naaiov pove upca\Tifštvo Slov. Naroda. 3367
z dobrimi izpričevali želi dobiti službo v trgovini z roe&amn blagom, e"entu-alao tudi v sami manufakturni trgovini Naslov pove  upiavništvo Siovenakepa Narode. , 3377
Posestvo v mani,
ležeče med dvema ala vrtim a cestama, ossto|ace iz ene dvonadstropne in ene pritlične hiSe ter skoro en oral stav-bišča [s&daj vrt m park] se ngotfoo mroda* Zale pripravno za lesno trgovino, obrtn a U industrijsko podjetje. Pi*w«na \*pr5^aaja pod »Lepo posestvo 33il* na upravrrf*K'0 Slovenskega Naroda. 3311
Bad! od^otovaiifa 98 proda
huhinjska ter sobna oprava, rnofck©, ženske, ©treske obleke, kitara, Švedski primm, ter neva jahalna obleka pri: J. ZaudSfcar, Gajeva a?ica 2. I. nadstr.
Tnngfctfopno hita
v LjuU^afli, na pro.w«reni kra/o v sredam mosta se proda. Podrobnosti pove pisarna ar. Otona Fottlcha, Sodna min Štev. U v Ljubljani 3404
3407
Vara vsem, ki ste na katerikoli način lajšali bolečine našega nepozabnega
dr. Jakoba Rajna
odvetnika v Slovenletn građen
za časa njegove težke bolezni, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in nam žalujočim pomagali prenašati neizmerno bolest, izrekava v svojem imenu in v imenu celega žalujočega sorodstva najtoplejšo zahvalo.
Amalifa Bejh, vdova. Dr. stolna Bajh« brat.
Kupim žosli noetnrnpV
nudbe s ceno pod , pri loža osini kup/3395" na upr. Slov. Nar.
Bče se van ar za polnoiarmenik (ga-1906 se Zagdi teris) IzkuSen in ve^č rezanja  jelovega in bukovega lesa za pamo žago v Hrvatskkem Primorja. Naslov pove opr. Slov. Nar. 3399
fnmiSiMA m** Ženska pisar
sprejme se n*a mm,
zmožna knjigovodstva. Ponudbe z navedbo dosedajnih služb pod „Knjigovodstvo" na upravniitvo Siov. Nar./3394
Troouslii nomoCnir!,
agiiert, popolnoma Unrjen v žel' znin; se sprejn>e takoj.   Tr ovira masa* nega bkaga Siora, Čraomelh
Sila KsiH
če^t-jfu30sloven<k;A aalda J a I- Herofk, Zkror^b, soooaala |c 5?onae*?luo z^»-s*au3irro xa drfttvn STSS c si i Si 'il.'*-ensi<ep.a naklad.-tvt I lota r.a zui;':ti bogati izbor ruske literature. Ttallte cjen<kti. MomCK K MSO l -ina od-pmuaju
;ta se
stilr.'i nrece '■en',.'
^r: sci .i
K HO Gc M
e ; > km ju 2 h!*I z go-t   brez konkurence, s
m z vso za!^\< "> In in-I • resne ponudbe pod
32yo
to
^tlh vs'ed starost, pri želod *o& h m pri iz^ubitvi moči ;e •;: '.eenjak •' mio. r. rravo o?!v-reAsrvo, Dve polstrski ateklo iC fr r.ki za vnaprej poslanih £c::eš Serii, lastnik^ grad . .   ..onfloaiv aloaam|ad
Naztic
Gradbeno podjetje G. Toiinie^, dmž z%i r ::nanja, da
se je preselila stavbena pisama t D hit ■;!•:-■ : v Gajevo
ulico na stavbišče UnUjanske In • :
91adia4ona tvorstoa fcc)? ; t odasoka 1-503
Balković J M-
elan;
Brtr4aul: BALKOVIĆ.    Sagreii, Bafes
Proizvajanje in veliko skladišče vseh vrst:
kosoplfe In predivo, vrvi ca tehniSko uporabo; vrvi za vi o a&^adstl in zr. ^Mtio \ me beMo; vrvi se vseh vrst; I bclo.ski šperini predmeti; mrež
^3.
r—zgo pase« 1 vrat in vsi đracri ri-
zdelnjem v svoji nanovo as »vami z najmodernejšimi
stroji na električni obrat. V aalogi pa imam tudi rjo najnižjih cenah
parketna deščice in strešno lepenko
L |nfjGs!&y&n&k3 ivsrnioe „MKPIA11
osip m, LHis, MSa t U. M. M. 58.
Proizvodi od katrana i kolofenjo, kroyaa i sve vrste sredstava za izoliranje rr I .Uiji, .,; ol^ke masti i ul»a ii ..
Skladište: S c h n c 15 c r S Verovšek, £; ubijana.
Proda se skoro nova polkrita elegantna
&1 XkW o a
lahka, ravno pred vo}no izdeiana, obe nem kosllnl atroi amerikanske tipe, rabljen samo dvakrat, zraven Se novo pakirani dve kllnjl, tndi za žetev. Proda se tudi landauer v dobrem stanju. V»e se poizve v gostilni Pintar, Novo mesto. 3386
za Jugoslavijo z?, moško in dežko konf<kSjo, z znanjem jeaikov, pri xs-devnlh   odjemalcih   nalbo'jc uvedeni.
se išlejo
zn \ :'<oi'mi vstop. — Ponudniki z do-U«om uspela t ga poslovanja pri prvHi tvrdkah naj poSIJcjo donudbe z na-
veobo zahtev pod -fJJi 443"  nd Aamo&oo»S3qp€-dlflon  M. Dokoa  9f»o2tl. A. v:--yn I., WoUzefle t6. 3300
V v t
0 m
*' h"
iz nepremočljivega angleškega wWalerproof Qotha, kakor ravno tako blago na metre, po zelo znižanih conah priporoča
tvrdka
Ii JIH IS Ji;
111
LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 2. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Prodaia srettce razredne loterije.
Telet štev. 261 in 413. Brzojavni naslov: „Banka', Ljubljana.
imnimiiiping
Podružnice:
Splita Celovec, Trst. Sarajevo, Gorica, Celje, Maribor, Bo« rovlje, Ptuj, Brežice.
Delniška glavnica K 50,000.000.
Rezer v ni zakladi <3,000G00
jdc
---- ' .    - \ •       L., i :
Za Lusovatui Ud od^ovorcii Vakuliu Kooitgfc