80. številka Trst v torek 21. marca 1905. Tečaj XXX. •r Izhaja vsaki dan. v . ob nedehab in praznikih ob 5. uri. ob ponedelitib ob S. uri ziutrai. ^asairf^ne SteTilkc t-e prodajajo po 3 novč. f6 stotink) * mnogih tnbakarnah v Trnu in okolici. Ljubljani. Gorici, 3elji. Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji, Petru. Sežani, Nabrežini. Noveinmestu itd. ►riase In narorbe sprejema uprava lista „Edinost", a lica i'orrlo Galatti St. 18. — 1 radne ure so «d t. pop. da rteter. — Cene oelasom 16 st na vrsto petit; poslanice, »smrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON Štev. 11*7. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! Naročnina znaia :a vse leto 24 K. pol leta K, 3 mesece 6 K. — Xa naročbe brez do poslane naročnine ae uprava ne ozira. Vsi dooisi naj ae pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo li*ta UREDNIŠTVO: al. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom.* Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 18. Poštno-hranilnični račun št. 652.841. Rnsto - japonsfca roji. (Brzojavne vesti). Francozki nacijonalisti in Kuro-patkin. PARIZ 20. Nac jonalisti so zelo ne-voljni radi oemilostnega odpuziva Kuropat-rc na. Isti tuli ntdalje smatrajo Kuropatkina za na spretnejega ruskega generala. Japonska torpedovka| pogreznjena. LONDON* 20. l»Daily TeUgrapb« po r či it Jokohame od 19. t. m., da so Japonci izgubili med viharjem na obali Iodc-Kitajske eno unič^valko tmpeiov. Ogledi konj. PETROGRAD 20. Povodom mobilizacije nekaterih vojnih cddelko? odreja carski ukaz, da se ima v 22 guKemijskih okrožjih, ki suaJajo k vojaškim okr*jam Odesa, Varšava in Moskva, vršiti ogledi konj. Podmorski čolni za Vladivoitok. PARIZ 20 L:st »Matin» porcča iz Londoaa, da je dospelo v Vladivcstok deset p >dmor?kib čolnov tipa »Holand«, ki so bili vsrcsni na ad je n i Kraocozkem [osredos anjem ! u*k.h podanikov. Cesar Viljem v Tangerju. LONDON 20. »Standard« poroča iz angerja : Uradno je objavljeno, da pride ■e-ar Viljem dne 31. marca predpoludne v Tjjger, kjer ga bodo v ;m iu sultana po z iravili mar/kanski dostcjanctveoik:. General Kuropatkin. PARIZ 20. Tukajšnja itdfja »Nt\v-Jork-Heralda« poroda i« Petrograda, da je general Kurofatkn prosil, da sme cstati na bojišču, ser zamore ša sle ž t: dcmjvmi, teda njegova prošnja je bila odklonjena. Poročilo generala Lineviča. PKTROGRAD 20. General L nevič je s;K>ročii sinoči ob uri zvečer: Glasom pjrcčils poveljnika druge armade se ni bilo lanes nikakega boja. OJ prve n druge armade ni nikakega poročila. Inspiciral sem ete, ki so d'šla iz Rusije, njihovo razpolo-en e je izvrstno zdravstveno stanje dobro. Ruska mobilizacija. BEROLIN 20. »Berliner Tageblatt« r Ča iz Petrr grada : Gotovo je, da se no-! zuje še't vjnih zborov. V Mandžurijo ; de tudi nekoliko divizij donskih kozakov. It vseh vojaških okrožij prihajajo na vojno minister-tvo prcJne, v katerih prosijo častniki, naj se jih odpošlje v Mandžurijo. BEROLIN 20 >Vosa. Zaituog« poroča z Petregrada : Od 400.000 mož, ki se imajo mobilizovati. jsh je 150.000 ž® pripravnih ter se že cd januvar.ja vežbajo v orožju. i >s: tli bodo pt zvani pod orožje meseca marca, maja n junija. Japonci severno od Tielina. TOKIO 20. (Uradno.) Oddelek japon skih čet je zasedel Kaljusn 20 milj severno od Tielina. Sovražnik je poskušal protinapade, a bil je cdbit. Sovražnik je zažgal mostove na mandarinski cesti južno od Kaljuana ter je porušil del železniškega mosta. Blizo Mukdena je bilo rajdenih 'mnogo zakopan-h ruskih topov. General Kuropatkin poveljnik prve armade. PETROGRAD 20. Od merodajne Btraui se poroča, da je Kuropatkin imenovan poveljnikom prve armade. Dogodki v Rusiji. BORISOV 20. Od tukaj sta odišla dva eakadrona dragoncev v vasi Bsresirov v okrožju E^umen in Kodanov v okrožju Minak. Kakor se govori, so nastali med židovskim prebivalstvom v Beresinovu nemiri pri čemer sta bila ubita policijski mojster in en vaški redar. Ogrska kriza. BUDIMPEŠTA 20. »Budimpištanaka korespondenca« poroča : »Ministarski predsednik grof T;ssa je bil danes ob 9. uri predpoludae vsprejet od cesdrja v polurni avdijenci. Ob 1. uri popoludne pride pred cesarja gr«;f Aadrassv. BUDIMPEŠTA 20. (Ogr. kor. biro) Cesar je vsprejel danes ob 1. uri popoludne grofa Julija Andrassy ja v avdijenc', ki je trajala eno uro. BUDIMPEŠTA 20. (Ogr. kor. biro) Grcf Julij Andras=y se je o današnji avdijenci izraz i, da se ni danes Še ničesar od-: ločilo. Cesar vslraja na dosedanjem stališča od, Andrassv vstraja istDtako na svojem dosedanjem stališču. Grcf Julij Andras-v Btopi z voditelji opoz cijonalmh strank v dotiko ter jim priobči izid današnje avdijence. Grof Julij Andrassv zaprosi potem za novo avd jenco. Da bi bile druge osebe pozvane na avdijenco, ni grofu i Andrassy-ju ničesar znane. f Minister Hammerstein. BEROLIN 20. Minister notranjih Btvari baron Hammerstein je umrl danes popoladne za srčno slabostjo. Parižki municipalni svet. PARIZ 20. Radikalni socijalist Brousse je bil proti naeijonalistu Escudier izvoljen predsednikom manioipalnega sveta. Brzojavne vesti. Minister Schonatch. DUNAJ 20. Minister za deželno hrambo | FZM. Schonaich je dospel danes iz Jožcfovega zopet na Dunaj. Nemški državni zbor. BEROLIN 20. Državni zbor je vspre-jel v drugem čitanju zakonski načrt glede povišanja vojne meči, kakor jo je predložila komisija, proti glasom socijalnih demokratov, svobodom selne fidovske stranke in Poljakov, Potem je državni zbor v dragi razpravi vsprejel predioge glede rakonske določitve dveletnega službovanja. PODLISTEK. Prokletstvo — Tja ! Tja ! k leseni hiši ! je zaklical Grga svoji gruči, pokazavši s prstom na Lancelotovo hišo, kamor so se vlekli kri* žar j i. Vseučiliščno vprašanje. (Spisal dr. H. Tama.) Svoječasno sem opozarjal slavno uredništvo na članek profesorja Ett. de Toni, kije v štev. 325, dne 25. novembra 1904. lista »Gaz-zetta di Venezia« pisal tako le: »Govori se o zvezi med Italijani in Slovani, da se dosežejo skupni ideali. No, treba je pripomniti, da s tem presplcšnim »Slovan« 99 ne more govoriti o narodu, ampak le o plemenu, ki se daja prispodab ljati z latinskim, ki obsega v sebi ljudstva, ki govore razne jezike, imajo različne interese, mnogokrat nasprotne med seboj. Slovani so Rusi in Poljaki, ki niso imeli nikdar posebnih simpat:j do drugih ; in isto velja o Srbih in Bolgarih, ki so eedaj sicer v.mira, ali so se cedoigc temu sporekli do dobrega«. » A vstiijskc-Dgrsko cesarstvo obsega razne slovanske narodnosti, od katerih sta dve v tesnih odnošajih z Italijani. To so Slovenci na Kranjskem, v ishodnih Friuiih in v gorenji Istri, Srb'-Hrvatje, raztreseni po ostali Istri, v L.burniji >n Dalmaciji. Ti zadnji odpravljajo lahko, ako hočejo, svoje študije v lastnem jeziku, okoristivši se hrvatskega vseučilišča v Zagrebu. Slovenci n"s > pa sedaj ničesar dosegli, marveč so v veliko slabšem poicžaju nego Italijani, ki so imeli do zadnjih let vsaj paralelne tečaje, dočim se mora Slovenec, ki hoče poslati doktor, učiti ali nem ški ali hrvatski. Ža leta e&m zahtevajo Slovenci vseučilišče ter bo za to odločili kakor najbolj prikladno me-to Ljubljano. No, vlsda je našla finančne težkoče ; v resnici dela ista na to, da ee stvar odlaša v svrho, da se to narodnost ponereči, kakor se je to že posrečilo deloma ca Štajerskem, na Koroškem in deloma tudi na Kranjskem v ozemlju Kočevskem. Na to so se obrnili Slovenci do Italijanov, rekuč: »Po številu se bližate vi milijonu ; mi presegamo to množino za dobro tretjino. Vendar vam hočemo dati prednost ter branili stvar tržaške univerze in smo pripravljeni vabiti v to tudi naše sorodnike Hrvate, Ćehe, Poljake in Malorase, tako, da bomo imeli v državnem zboru znatno številno moč, ali — do ut des. Ta zveza, ameje ee, ne more biti samo na vašo korist in nas p u stiti praznih rok, ker se nobena zveza ne sklepa pod takimi pogoji. Dokler vlada ne misli dati nam narodne univerze, kličemo po Vaši pomoči, da se ustanove slovenske para lelke v Trsta«. Zgodovinski roman Avfiiate mbo«. — Nadaljeval in dovriil I. E. Tomlć. Prevel M. o—d. — Še ni pomoči ! je zaklical starec bo-?edu, udari v imenu božjem ! Držite se ljudje. Še t r enote k ! Še trenotek ! Grga se je potisnil na vrh, sekal, klal. Križar za križarjem je padal mrtev. >amo pest jih je še. — Zmaga! je zak ieal <»rga, držeči v vis glavo mladega kr.žarja. — Zmaga ! je zaklicala četa in ee usula besno nit brdo ter |tokrila nasip. — Oj, razsekajte bran sče ! je za povedal 4^rga, da bodo mogli konjeniki notri. In gruča je začela rušiti, paliti branik. — Nacaj za mano ! je zagrmel stari fcržar, da ne poginemo vsi ! Za menoj. Bo* jevaje se se je umikala črna četa od nasipa | nazaj v Kapitelj ! — Odprite! je zaklical starec udarši z ročajem sablje ob vrata. Vrata so se odprla in zopat hitro zaprla. — Kakor vam je živi Bog, je zarotil starec križarske brate, ta vrata mi branita, eamo ta vrata ! Izpolniti mi je zaobljubo. Prieecam vam pri živem Bogu, da se povrnem. Samo ta vrata ! — Poletel je preko dvorišča v kanoniški dvor, hitel skokoma preko stopnic, pal v prvo sobo, se zaletel v drugo — ta je klečala Angelija, moleča pred božjo porodnico. — Angelija ! V imena božjem ! Šs n ta ? Zakaj nisi bežala, kakor sem ti rekel. — Gospod Lanoelo! mi je govoril, da sem ta sigurna, naj ee ne maknem, dokler •e pride od. Neprijatelj da adari od druge strani. — Lancslot! Lancelot ! Uh ! Zakaj aa nisi slušala ? udaril se j« stari s pestjo ob čelo. Pojdi, beži! Premagani smo! Le malo časa je še. Kmetje naekaknjejo hišo. Ali ne čuješ, kako kriče dalje pred h šo. Beživa za hišo preko vrtov dalje ! — Beživa.! V božjem imena ! je šepnila tresoča se deklica. In že je hotela slediti staremu, ki jo je bil prijel za roko, ali spomnila se je na nekaj. Čakaj! Ta kip božje porodnice ! Moram ga nesti seboj, moram. Deklica je skočila, snela kip in se zatekla, ali v ta hip se je čalo, kako pokajo dvoriščna vrata. V krik kmetov se je mešalo stokanje zadnjih amirajočih križarjev, kakor reka se je nsula gruča kmetov v hišo. Po stopnjicah čuti je bilo skoke. — Prekasno! je eaupil stari v obupnem joka. Angelija, jaz te bom branil. Ta je okno, spasti se, jaz ostanem ta. Krilar je prijel ca raeč, razširil nogi in se postavil na prag druge sobe, deklica pa je napravila eden, dva koraka, a potem je klonila na kolena, držeča pred seboj tliko božje porodnice kakor ščit. Na sobo je navalil Grga, dvigajoči golo sabljo. »Zbog tega predloga so se spočetka ježili lasje marBikomu, ker že se je balo napada Slovanstva na plemenito italijansko mesto. Ali Slovenoi so odgovorili: »Ravno te dni smešili ste inomoške fanatike, ki so se bili, da bi par sto italijanskih dijakov raznarc-dili vaše mesto. Dobro, poslužimo se mi sedaj istega rasloga. Ali se res bojite da bi 200 ali 3G0 mladih ljudij poslovenilo italijansko mesto, ki šteje tisoče prebivalcev ? Zgodi se najbrže nasprotno : ti dijaki, ko pridejo iz šole domov, bodo nmeli, da morajo govoriti italijanski, ako bodo hoteli jesti, piti, spati, oblačiti in čistiti se, kajti ne pek, ne krčmar, ne gostilničar, ne krojač, ne čistilec čevljev, ne umajo njih jezika. Izhajalo bo iz tega, da se na slovenskih gimnazijah napravijo paralelke italijanskim jezikom v to, da ee bo mogel dijak, ki bo hotel nadaljevati više štadije v tajem mestu, s tujim jezikom tudi orijentirati. Tako se oni navadijo poznavati in Ijnbiti italijanski jezik in omiko. Najboljši dokaz za to imamo v številnih italijanskih patrijotih, ki izhajajo iz slovenskih družin, kar pričajo še vedno njih priimki (nikakor pa ne teh pomešati b tako zvanimi domoljubi- lizuni). Sicer pa, ako vas paralelke motijo, rešite se jih v najkrajšem času ne na naBilen in barbarski načio, ki ga je vporabila inomoška dijaščina, marveč, da združite svoje poslance ra zahtevo univerze v Ljubljani. Kakor hitro ugodi vlada tej zahtevi, potem se slovenske paralelke odstranijo iz Trsta, kakor se odstranijo one v InomoBtu, ko se utanovi italijanska univerza v Trstu«. »To so več ali maoje razlogi, na katere s« sklicujejo zastopniki slovenske Btrani ; nepristranski čitatelj pa naj jih prouči brez predsodkov. Vsekako bdoo mi Italijani v kraljevini poklicani, da donesemo h temu vprašanju bolj mirno in resno besedo, nego naši bratje onkraj meje«. (Pride še.) 0 položaju Rnsije s posebnim ozlrom na usmerjane reforme. (Glej >E linost« št. 57. cd 26. februvarja.) Tam, kjer pravi Struve, sklice vaje se na izjavo konservativnega kneza Trubeckoja, da je današnje gibanje na Ruskem popolna re-volucj?, da ei moremo torej predstavljati kako misli ruBko ljudstvo o potreb' omejitve avtokratične sile, pripomnili smo bili, da to menenje publicista ne odgovarja popolnoma duševnemu stanju ruskega naroda. Članek Struveja je bil pisan pred izgredi na Ruskem. Danes pa, po izgredih, moremo via-komur, ki trdi, da je bila to popolna revolucija ruskega naroda, reči, da tendeocijozno zavija. Ako bi bilo v ruskem narodu razpoloženja za revolucijo, imel je isti sedaj pač ugodno prilike, da bi dal duška svojemu — Zunaj se je čul Grgin glas. — Grabite! Pleniti! je kričal kmetom, ali nikdo ne pridi za menoj ! — Sedaj je udri v sobo s sabljo v roki. Zapazil je križarja, stresel se in zopet zaklical: — Kje je deklica ? Kje je deklica ? — Na stran zločinec ! je zakričal stari, pritegnivši meč k sebi. — Deklico mi daj, a ti pojde za glavo, je divjal Grga. — Vsemi jo, vrag, je cdgovoril stari, odbivši Grgin udarec. Sablji sta zasejali navskriž kakor kači in ss kresnili. Že je Grga ošin!l starca, in poslednjemu se je vlila kri po obrazu. Ali stari križar je stal in sledil z cčmi srditežu, odbijal ga z mečem in ni se makuil niti za las. Sedaj eo se mu stresle brke, potegnil ter zadel Grgo ojstro v levo ramo. Grga se je amaknil, zaškripal, spustil glavo, naperil meč, da bi zopet navalil besno. Sedaj pa je zazvenela od zunaj trobenta. Grga se je stresel, priskočil k oknu, se prijel za glavo in izvalil cči. Ves žizot se mu je tresel. ▼111« lam poskusi i i v BDlgariji. loogemu raji, ki je ia včeraj ječal v sužnosti, dali so modem parlament. Vspebi so bili temu primerni. O tem nam podajajo jasen dokaz vlada Slam-bulov in poikud sedanjih knezov v različnih ne bo ruska vojska tako močna in sterilna, da jej ne bo treba vač račun&fci na ojačenja iz domovine. O taki taktiki ne more ruska vojska izgubiti nič druzega nego na prostoru, m tega je dovolj, in more biti Rusom le v političnih smereh, za katere je vlada vedco prilog, čim bolj se Jeponci oddaljujejo od dobivala večino na volitvah. B, li Rusja s svoje baze, ker bodo morali trositi vedno več takimi poskusi kaj pridobila? "vojih sil za varovanje svojih zvez. Rasnima je, da je ruska inteligenca dru- Tudi sin grofa Tolstega pritrja taki gačna, nego je t.ila bolgarska, ki je crpila strategiji. Ommili smo že, da se je sin Tol- svoja znanja db vseh vetrovih sveta in je stega v listu »Novoje Vrnnja« odločno izre- lmela radi tega ravno tako različnobar^na kel za nadaljevanje vojne. A v recanem prepr eao a. Ruska inteligetci je pokazala članku pravi t polnim prepričanjem, da ee svoj« spcsubnost. kjer j*j je bila dana svo- ruska armada mora držati sistema umikanja, boda in ne dvomim niti malo, — pravi dr. da se mora vedno povečavati in bližbti do- Kram. r — da bi svoje dolžnosti popolnoma mačim Jem (sibirski meji) kjer naj pokaže spolnjevala, ako b: se jej dala možnost za Japoncem, da imajo tudi njihove zmage svoje, neovirano delovanje. No, jaz se ne obotav- meje. Rusi naj hrabro in do konca fruktificirajo ljg-u n ne bojim povedati, da ista, ne glede svoje sile in tam bodo g< tovo gledali svoje m uj« no inteiektuvelno razvitost, ki je veliko vspehe. Vcjčjs, nego se vecarat misli, trpi p) svoji Naravno je torej, da ie tako neradno veliki večini na neki spee fi5no ruski poseb 0dpozvanje me ž* s tolikimi vrlinami vzbudilo n-s:i. Ona se pušfa jako )ahk) zavajati, ne pnzna kompromisov, brez katerih si možaa prava državn *ka politika, ampak hodi v veliko senzacijo, a med njegovimi častilci naravnost osupnenje. Nikdo si na mora prav tolmačiti, zakaj in kako je to prišlo. Iz neke svoiO eolbah do skrajnosti, ki jo izvaja do brzojavke iz Pariza dotnajemo o zgodovini tega konea brez vsacega obzira. Liberalizem ee je odpozvanja nastopno : moral razviti na Ruskem v nibilizim kon- i >E ho dg parigc paro5a jz Petrograda : servat zem pa er nt: v najbrezobzirnejši poli v kron(jk«m gvetUf ki 8e je vršil v Carskem cijeni sinem, aer je eno in drugo logična ^ ^ predžed(lištvom carjevim, prišlo je do nastopnega prizora: Navzoči generali bo p ,s ed ca in ker je narava Rusov taka. da ee ne ioi posledic. To je ona tsjnoat nenavadnega čara v istini vel ke ruske naravi. Ampak v dtžavnem z vljenj: je ta prednost pomen] kij i voat. MoHa bi ae dalo to najbolje pojasniti s primero imeli nalog, da se posvetujejo izključno o sredstvih in o načinu glede nadaljevanja vojne. Na glavni seji je sam car povzel besedo ter izjavil: Gospoda moja, general Ku-ropatkin je moralno pobit, toda v sedanjem Ako bi se danes prepustilo ruski | trenotku ima njegov agled dvojno veljavQi kajti inteligenci na glasovanje, da li naj sa sklene m t z Japonsko pod kakoršnimi koti prgoji, izrek* 1 bi se za to veči del iste, da-si bi nVUjtJ USUliaijU. m. ua.auiuv " - "J^S*"" — tako početje p^menjalo neverjetno pon žanje ^ miaJite ]e M njegove ve!ike vrline. Dovo Rusje, izgubo prestiža ne-le v Aziji, ampak ljujem vam> da pri5nete tokoj poavetovanje, še le sedaj spoznam velike usluge, ki mi jih je stonl v vojni. Kuropatkin mi je podal flvoio demisijo. Pozabite na njegovo nesrečo tudi v Evropi ii tako brezobz rno samopri znanje lastne nlabote, da bi tak mir ne bil nrfČ družeča nego početek novih vojen, bodi, di b« Rusiji vzputavi stal š5e, davajoče ug ed b?di, ker hi imel vsakdo pogumi napadati kolosa »z ilnat mi nogsmi«. In danes, ko je bolj nego kedej koli potrebno zbrati vse svoje moč:, da se konečno preuieni po-1 žaj na bojnem polju, vedi rus£a intel'genca delavstvo na ustanek !! To jej merda prinese entuzijast.čno p hvalo od s'.rani inozemstva, ali z ruskega stal šea je tako pečetje neod-pusten greh. Kedor je | atao čital izvejaDj* Struveta je v pisatelju lahko zasledil *;nega iz-mej one ruske inteligence, kakoršno nam predstavi a dr. Kramar. Rusko-japonska vojna. baje revolucionarnemu mišljenju. Ah", kaj potrpljenje in zopet potrpljenje. Kuropatkin sko videli ! Nič več, nego ono, kar se do- §e je pač zavedal velikih ttžav, ki mu jih je gaja s ično v vseh državah. Priprosti, neuki premagati. Vsa ruska sila v vztočni Aziji ni delavci, katerih razburljiva duša je kakor tako rekoč nič pcminjala, ker je zadoščala k ustvar ena za socijalne prekucije, počeli so večemu za varovanje edine zvezne črte z do- stavkati vsled podpibovenja nekater b neraz- movino, in pa za ziEedenje — in še to le za sodn h, sii morda ctlo podkupljenih oseb. j silo — trdnjave portartureke, ki pa tudi ni Ruski mužik pa, ki tvori skoraj '.»O0/,, ru- bila pripravljena za vojno. In Kuropatkin je skega prebivalstva, ta je ostal popolnoma opravičil vse nade, ki so se stavile vanj glede miren ! K e je torej tista splošna ustaja in zbiranja ruske vojske in preskrbljenja iste z namijene posled cs, da se ruska država vsemi potrebščinami. Ali ni mu bilo dano, da nahaja v razsulo, kakor so škodoželjno poro- bi bil to vojsko vodil do zmage. Ali če se šale *n še poročajo Slovanom sovražne no- uvezuje že omenjeno stanje ruske vojske po- -* t četkom vojne, mu ni smeti ničesar cčitati O notranjem političnem položaju Rusije , radi tega. Poraz pii Mukdenu je le dokazom, podaja velezanitnivo s.iko državnozborski kako na mestu je bila prejšije, vsaki odločitvi poeianec dr. Kramar, ki sa neprestano in izogibajoča se strategija Kuropatkinova, pri- inteni vno bavi z dogjdki v tej vt 1 ki ; krojena primerno posebnostim tega bojišča, državi. Avktor v »Politiki« povdarja izlasti isto Ruskemu muziku, pravi, ki ne pozna okolnest, ki jo je posebno naglašal tudi naš drug* volje, nego voljo carja, ki mu je sa- sotrudnik, da se namreč japonska vojska modržno carstvo nekaj več nego pa stoletna more opirati neposredno na lastno narodno trad cija. ki mu je to že skoraj religijozna silo in je mogla dosedaj vedno hitro nadome- inštitucija, hočejo vcepiti od danes do jutri ščati svote Ugube in preskrbljavati vojsko z poj«, da od sedaj naprej bo obstojala poleg vsem potrebnim, dočim pa more Rusija računati moči carjeve še ena druga moč enake veljave, vedno le na tista sredstva, ki so istodobno da, v slučaju uvedenja prave konštitucije na razpolago v vztočni Aziji. Ruski vo;skovodja eelo veča moč, volja ruskega parlamenta, aploh ni smel drugače postopati nego je po- katerega členi bodo ljudje, ki jih bo volil stopal Kuropatkin : nobena vabljiva »zmaga* on. — mužik. Na vse zadnje napravi se ga ni smela zavesti, da bi se izneveril prin- lahko tudi ta pesku?. Rusi sami so to že cipu izogibanja vsaki odločitvi dotlej, dokler marca 19Uo. pero Trst, 20. Znano izborno strokov njaško pero v prašsi »Politik« prinaša Članek o bivšem \rhnem poveljniku ruske armade v Mandžurija v katerem zreka povsem slično sodbo o eti&rog ji in vrl nth Kuropetkinovih, kakor sa je tudi polkovnika, naj Kuropatkin še obdrži vrhno povelje ali ne. Vsi generali so bili po tem govoru car-jave m ganjeni. Prvi je pričel govoriti general Drago mirov, je opisal radnje operacije Kuropatki-nove in je konečno predlagal, naj ee Kurc-patkina odpokliče. Tem izvajanjem so se pridruž li drugi generali, nakar je bito z vsemi proti trem glasom sklenjeno, da se Kuropat kin odpokliče. m * * Vrhni poveljnik general Linevič. Novoimenovani vrhni poveljnik ruske armade v Mandžuriji, general L:cevič, izhaja iz neke znane poljske katoliške rodbine j iz Galicije. Sestra generalova, Tereza, je opatica samostana Presv. Srca v Lvovu. Mlajši brat generalov je živel kakor advokat v Krakovu, kjer je pred leti umrl. Staro pleme Linevičev je imelo posestva v sedanji guberniji volhinski in čroigovski. Oče gene ralov je bil ruski polkovn k. Ko je bil isti v garaiziji v Dovpatu, se je bil neki njegov podložnik pregrešil ter je izg nil. Sumničilo vsled česar si je ta prevzela vzgojo njegovih otrok na državne stroške. Sedanji vrhni poveljnik v Mandžuriji je izvršil z odliko kadetne šole. Prvih bojev se je udeležil leta 1859. na Kavkazu, kjer se je odi koval. Zasedel je bil neko sovražno gorsko vas t?r pokazal o tem veliko spretnoBt. V ruske-turški vojni ee je ponovno cdlikoval, vsled česar je bil odlikovan z Jurjevim redom ter je prejel v dar zlato sabljo. Po vojni je Linevič prevzel poveljstvo nad drugo zđkaspijsko brigado strelcev. Od leta 1895. do 1900. je bil Lnevič vrhni poveljnik južno-uBurskih čet, kjer je bil obče priljubljen. Leta 1900. je postal L:nevič poveljnik prvega zasibirskega armadnegi zbora. Tukaj se je izredno odlikoval. Ko je gibanje boksarjev v Kitajski dcseglo vrhunec ter so bila inozemska odposlanstva v Pekingu v nevarnosti in bs je tudi angležki admiral Sejmaur nahajal v kritičnem položaju, je general Linevič na čelu ibora mednarodnih čet marširal proti Pekingu, vspel s svojo ekspedicijo ter rešil oblegovana poslan štva. Interesantno je, da je po zavzetju Pekinga. L neviču prvi čestital m i k a d o, ki je Lineviču podelil tudi najviši japonBki red »vzhajajočega solncac. Car mu je podelil vsled tega visok red ter ga imenoval za generala pehote. Lsta 1903. je pestal Linevič vrhni poveljnik čet in hetman kozakov v vojaškem okraju amur-skem. Na tem novem me3tu je zelo povzdignil vojaško sposobnost amurek h čet. V Man« džuriji imenujejo L:neviča »mandžurskim volkom«, toda njegovi vojaki ga ljubijo, ker je za vojaštvo vedno po očetovsko skrbel. Linevič je minolega meseca oktobra, ko seje ruska armada razdelila v dva dela ter se postavila tudi tretja armada, prevzel poveljni-štvo levega ruBkeg) krila, ki je stalo nasproti Kurokiju. V bitki pri Mukdenu se je Linevič boril proti Kurokiju in Kamimuri, ki sta ga potisnila čez reko Hunho v gorovje Ka-malin, iz katerega pa je v največe splošno presenečenje vseh, ki so mislili, da je njegova armada popolnoma uničena, prišel v razmerno lepem redu kmalu zopet do Tielinge. Načelnik generalnfga štaba Lineviča, Carki-)evič, je bil prei generalni k*artir-mojster v štabu Kuropatkioovem. jo je priobčil ntš stmkovnjtšai sotrudnik v vzel življenje. Kmalo po ujegovi starti so pa številk; od m nole nedd e. Avktor opozarja begucca vjeli, ki je tudi vee priznal. Mrtvi na besede, ki jih je Knropetkin izustil že polkovnik je bil popolnoma rehabilitiran, pred svojim odhodom na bojišče: Potrpljenje, Ruska vlada je po njegovi tragični smrti Preosnova ministerstva Gautschevega ? »Konservative Korrespondenz« piše, da je dobila od dobro poučene strani zatrdilo, da je brez pomena vse sedanje razpravljanje o preotnovi ministerstva, kajti v sedanjem hipu da se ne more misliti na kako spremembo oseb ali fecinerije. K večemu da gre za kako posamično spremembo. Cehi bi Čehi zahtevali sedaj poleg ministra rojaka še kako drugo zastopstvo v minisberstvu, bilo bi to prenagljenje, ki bi se maščevalo v kratkem času. Modri jezdeci ne stopajo v Bedlo, dokler nifo gotovi, da bodo sedeli tam tako trdoo, da jih ne vrže doli. Te gotovosti pa da ni še. Oe bi priš o do tega, da Čehi dobe šs kak pdrtfelj, mogel bi biti to le oni financ. Ali ob sedanjih razmerah, ko bo trebalo zahtevati vitoke kredite za vojsko, te bo lahko najti politika, ki bi bil pripravljen začeti svoje poslovanje z zastopanjem takih nepopularnih zahtev. Če pa nimajo posebno veliko takih mož, ki bi bili po svoji naobrazbi, svojem izkustvu, svojem značaju, sosebno po svoji nezavisnosti in nesebičnosti usposobljeni, da sede v svetovalstvu krone. Zato morajo štediti s takimi možmi in gledati, da se ne obrabijo predčasno. Ako se uvažuje vse to sine ira et studio, moramo priti — pravi rečeni vir — do spoznanja, da še ni dozorel čas za parlamentariziranje kabineta. Drobne politične Testi. Bolgarski k n e z F e r d i n a n d biva sedaj v Mentone ter ostane tamkaj, kakor katero so se postavili poročajo z Sofije, do kocca tega meseca. Upokojenje generalnih inšpektorjev čet. »Polit. Cjrr.« poroča, da stopita še pred 1. majem v pokoj oba inšpektorja čet, FZM Viljem baron Rein-liiader in FZM Waldst:itt9n. Prvi je generalni inšpektor čet od meseca marca 1895, ko se je uvedla institucija generalnih nadzornih čet, drugi je pa v tej službi od leta 18^8. Ker se po smrti generala konjeništva, princa Ludvika \Viidischgta*z9, ni še spopolnilo mesto tretjega inšpektorja čet, bodo sedaj vea tri mesta izpraznjena. Po stopinji pridejo sedaj v pošte v za ta metri FZM nadvojvoda Friderik, poveljnik 5. voja in zapovedujoči general v Budimpe šti, FZM knez Rudolf Lobkowc, poveljnik 2. voja in zapovedujoči general na Dunaju general konjeništva grof Aleksander Utxhuil in konečno poveljnik 10. voja in zapovedujoč, general v Premvslu, FZM Anton Galgot>v. Domače vesti. Smrtna kosa. Včeraj popoludne ob 4. in pol uri je umrl v Barkovljah po dolgotrajni in mučni bolezni g. Josip Sulčič, črkostavec v naši t skarni. Pokojnik ee je bil izučil v Dolenčevi tiskarni in je bil od tedaj vedno (14 let) med stavci »Edinosti«. Pokojnik je bil jako marljiv in spreten delaveo in značajen, redoljuben mlad mož. Pokojnik je bil zvest člen »Delavskega podpornega društva«, a pevsko društvo »Adrija« v Barkovljah, v katerem je sodeloval od zorne mladosti, je izgubilo žnjim vatrajnega pevca in tajnika. Pokojnik ostavlja soprogo in ma dete. Osobje naše tiskarne in urednšt.a ohrani dragemu tovarišu in sotrudniku bht; spomin. Pogreb bo jutri, sredo, ob 4. uri pr.po-ludae na pokopališče v Barkovljah. Imenovanje. C. k. namestnik je imenoval name3tn?škega koncepista dra. Viljema B a 1 t i č okrajnim komisarjem v Pezinu, deželnega živinozdravnika Petra P i r j e-v e c pa zdravniškim asistentom na o. k. namestnišlvu. C. k. nadsodišče v Trstu je imenovalo ravnatelja pisarne na c. k. trgovskem in pomorskem sodišču v Trstu Josipa R o b m a n gruntovničarjem na c. k. okrožnem sodišču v Gorici. Odmevi — izdajstva povodom zadnjih občinskih volitev v Pnli. Trojica učiteljev okraja puljs'iega so poslali v javnost neko »izjavo«, s katero bi hoteli opravičiti dejstvo da so na zadnjih občinskih volitvah v Puli glasovali za gospodovalno kamoristično stranko. Ta izjava je polna trditev, ki so v direktnem nasprotstvu z naj-elementarnejo logiko, drznih insinuvac-j, k!e vet in — direktnih neresnic. Ni naša naloga, da bi zavračali vse t9 perfidije. To štora ža naši možje v Puli, in temeljito, ako se jim bo zdelo potrebno in — vredno. Ne moremo si pa kaj, da ne bi napisali par pripomb. Z nazori in političnim stališčem dra. Laginje se moreš strinjat', ali pa ne strinjati, ker to je zopet stvar tvojega lastnega nazora, do katerega imaš neoporečno pravico. Ali kje je oni, ki bi mogel nave&ti le eno samo dejstvo, ki meče kakovo senco ia namene dra. Laginja ? ! Zato nam je zavrela kri v žilah od same jeze, ko smo čitali v omenjeni izjavi stavek : »Jerfan sami zaključak može se izvesti: da je netko natrpao žepove ! !< Avktorji izjave pr dodajajo sioer takoj zatem: »Dr. Laginja je i sam potreban, a oni drugi: ojbooo.« Ali ta privesek je prikrojen tako dvoumno, tako farizeji, da £a je možno umeti ali kakor nekako spričevalo poštenja dra. Laginje, ali pa tudi kakor nečuveno sumničenje ! ! S kako pravico in v kakov namen so avktorji ravlekli semkaj Bicer notorično siromaštvo dre. Laginje, to sijajno pričo njegovega blagega, plemenitega srca, njegovega redkega in tudi od Italijanov pripoznanega humanitarnega čut stva ?! V kateri namen — vprašamo Š9 enkrat ? ! Klasično js tudi očitanje, da se je hrvatska stranka v Puli spustila v boj, ^ako-prem je zn&la, da ne če nikad iza<5i«. Bravo! Će bi veljalo to BtališČe, potem bi b:lo tudi občine Pazin, Buzet itd. v italijanskih rokah. In Ljubljana — v nemških ! Kajti to je menda več nego naravno, da se enkrat mora začeti, četudi brez nade do Bog ve kakega vspeba. Kdor hoče služiti gospodovalni, oli-garhični kamori v Ist/', temu ne treba druzega, nego da se postavlja na stal šČp, na avktorji izjave. Vse nade je n. pr., da pride občina Poreč kedaj v hrvatske roke, ako se hrvatsko ljudstvo tamkaj organizira in ako se ne bo plašilo — borbe in žrtev ! Ker pa je gotovo, da o prvem naskoku bo le žrtev in ne posebnega vspeba, ne bi smela, po mnenju avktorjev, hrvatska stranka — nikdar začeti z borbo. Čuden način res, po katerem naj bi naš narod v Istri prišel do položaja, do katerega ima pravico kakor dvotretjinska večina ! ! Sicer pa bo avktorji sami napisali obj-Btrožjo avto-obsodbo, rekši, da so le iz klju-bovalnotti (inad) proti indipendentoi (t -rej stranki, ki se je uprla kamori^-Hn iz maščevanja proti »hrvatsko-popovski« stranki glasovali za gospodovalno stranko. Torej klju-bovalnoat in maščevanje ata kriterija, po katerih uravnavajo ti gospodje svoje posto- j Roparski napad. Fr. MjlhzrS.Č iz Ga- panje' brc pri Senožečah je vozil dne 10 t. m. »Hrvatsko pop veka« stranka!!! Koga krompir v prodajo v Koprivo. Tam se mu hočejo slepiti gospodje vspričo dejstva, da je pridružil neki piujcc in sicer železniški je [ uljska italijanska klerikalna stranka tesna delavec z namenom, da se popelje žnjim do- zavecoica kamorist čae gospodovalna stranke mov na Kranjsko ter mu je ša plač i za proti Hrvatom ! Ti italijanski klerikalci ee vino. Prisedš ekczi Sv. Križ proti Filipčjemu ravnajo po načelu, da raje z vragom, nego z Brdu je vporabil ptujec nočno tmino ter d.rom Laginjo. A gospodje avktorji izjave, ki so delali in glasoval: za stranko, kateri so italijanski klerikalci najtanatičneji zavezniki napadel Mdberč ča, ga udaril s kamenom po glavi, mu vzel skupiček krompirja 100 K ter pobpgnil. Dva moža, domov gredoča na proti stranki, ki jo vodi dr. Laginja — ti F lipčje-Brco, našla sta Mdherčiča na cesti gospodje bi hoteli ssdaj, ko je stigmatiz rano vsega razb.t-ga, pok ž la ga na voz tar od njihovo postopanje o volitvah, uverjati, da so vela v Sežano k zdravniku in potem v trža-bore proti klerikalizmu!! ško holn šnico. Ako hočemo govoriti odkrito, moramo Nesrečni Martin in huda Katra, reči, da bolj, nrgj njihovo postopanje na j44 letD1 Martin Ferluga stanuje v hiši št. volitvah, ne nam gabi način, kakor hočejo 14 v u ici sv. Filipa. Martin si služi kruh s pokrivati svoje početje! V važnih rreactkih tem, da h< di po okolici — ker mu ne pu-važnega boja proti sovražniku so se izJajni- stijo Fo mestu — trgat nesrečnim l,udem ški zaleteli narodti hrvatski stranki v hrbet; z lajno, ki cvili kakor rajava železna -eiaj pa tirajo farizejetvo tako daleč, da ™t'. Martin se namreč postavi pred kak) drzno sumničijo druge in predstavljajo e*be j in tam vrli svojo cvile^o lajno, dokler kakor — hrvatske rodoljube. j 88 dttcovaTci iste hiše ne rešijo s tem, da _ A ... . . , ., . , \ mu vržejo z oken par krajcarjev. Sami so storili, kar bilo možno, da J ... « , , . . Predvcsraišniim je pa Martinova žena je hrvatska stranka imela c:m manje vspeba, J ' J r ^ sedaj prihajajo t obdolževanji, ker ni bilo vspeha ! Kje je beseda, ki bi prav označila tako početje?! V lepši luči 1> se pač kazsl;, ako bi bili možje, ki ne taje tega, kar so storili, ako bi govorili: mi imamo svoje razloge, radi — Katra — maščevala ušesa nesrečnih lju-dij s tem, da je ona M&rtica tako nategiila za levo uho, da mu je je malone odtrgala. S cer ne vemo zakaj je Katra to storila, a sodimo, da je najbrže Mart n prinesel domov premalo denarja. No, v čira j je moral Martin na zdravniško postajo, kjer mu je edrai n k katerih ,mo *e stavili v službo italijanske ^^ ^ ^ kam.r stčne stranke in si ne dajamo kratiti ^ M _ {n jedel _ V9Jfck hu. svobode, da se po sveji volj. pridružujemo ^ ^^ ^ ^ ^ sahtevo kr5marice tej ali oai stranki. Tc ce U b lo sicer hvale-, ^ ^^ krfmo y R.colu ^ vredno s iirvatsko-narcdnega stalna a,i b.lo je ^ predvgtfrajšnjein arelovan 36 ktoi bi vsaj odkrito. Jog p ramic:olu# doma iz Spilimberga v Proti »kienkalizmu« se hočejo boriti, a \t&hji. c imiQ\0ni je namreč že kaka dva v ta namen so p stali podaječi etranke, ki meeeca pribijal vsak dan V krčmo Ane njihov lastni narod na v*eh konc.h in krajih ^User lam je(jel in piJt a po*m vsak den t šči z brutalno nio ob tla: gospodarski in neoptžano ušel, re da bi plačal jed in pijačo. kulture no, stranke ki je jed.oo n izključno pred včerajšnjim, na svoi imendan, se mu pa kriva, da tieofci ctro* njihovega, gg avktor- nj p08re5ji0 pobegjiti. Krčmarica je namreč jev naroda raste brez veacega šolskega pouka ! Proti klenkal zmu, torej pr t onračnjiš.vu !! In v konsea*eifo temu n> stavili v službo stranke, o kateri te mnre, kakor priča ne-š'eto dejstev, reči : tema mora biti, da svetijo pie zvezde! Za oba koncerta »Glasbene Matice« j s> sedeii in liže te od nedelje v razprodaji pri vratarju >Narodo€gi doma«. Naše ljudstvo pridno po njih in nadejtti se je, r a bodo kmalo one razprodane. Vse to kaže, dc je zanimanje ra koncerta jako živahno; salo opozarjamo se enkrat vse one, ki se toli iz Trsta, kakor iz oko ice ter bližnje Gjriske in Istre misTo udelež t koncertov, da ee jiravcča%no pobrigajo za vstopnice. »Glasbena Matica« nam javlja, da se je do 18. t. m. prijavilo že 146 pevcev n pevk ; razven tth pa pride tudi še c kolo 250 dnih izletnikov iz Ljubljane, tsko, «!a se smelo računi na približno 400 g eto?. Ljubljančani dospejo v Trst s pasebnim vlakom dne 25. t m. ob 9. uri .">6 minut predpoludne, odidejo pa iz Trsta dne 26. t. m ob 8 uri 20 ro.nut zvečer. Zabavni odsek narednikov in radna »klh podčastnikov I. reda tržaške garti-z je priredi danes v prrsttr.h telovad- nega društva »E Ltracht«, ulica Cjroneo št. 5, domačo zabavo s konceit m vojaške godbe, šaljivo p.aro in ples m. Zabava prične ob 8. uri in bo trajala do 4. ure zjutraj. Vet pnina ni n kake. Vstop je dovoljen le tovar sem udom in povabljenim gestom. poki cal* redarja, in temu izročila Cdmi eiollij*. Tekom dveh mesecev je narasel njegov rečun pri krčmarici na 17 kron t»4 stotink. Na policijskem komisarijatu pri sv. Jakobu so vzeli Pepčka na zaoisnik, a potem so ga spravili pod ključ v ulici Tigor. Razne Vesti. Na Japonskem je bilo v minolem letu 58 797 kat »likov. Emancipiranje služkinj. V Odjeku je zb rovalo 2.j kuhar c in hišin, ki se hočejo »organizovati«. Služkinje zahtevajo krajši delavni čas, v še pleče in — enakopravnost z možkimi. Tisza bolan. >Ridapesti Hiriap« javlja, da trpi ministerski predsednik grof T ssa na glavoboiti, ter da se, Čim bo lesena kriza, poda v kako kopališče, kjer da ostane več časa. Kuga v angležki Indiji. Ie L ndona poročajo, da v angležki Indiji razsaja strašna koga. Dosedaj se j«r konstatovalo ži 35.000 slučajev. Sleherni dan se pojavlja do tisoč r ovih slučajev. Našli SO star denar. B izo Kečkemeta na Ogrskem so našli delavci o prekopavanju nekega zemlj šča težek lonec, v katerem je bilo 210 komadov starega decar a. vrednega dane* 3C0 K. Smrt leva. V c.rkusu »Caric« v LT^u nad Libo (na Ćešken) je obolel tel.k lev ter je v kratkem času poginil. Pred smrtjo je hudo rjovel od bolečin, tako, da so ee druge Živali v zvennjaku od straha tresle. Kocečno Dve leti težke jece je tukajšnje de ;je lev naglo vstal, stresel r grivo, ogledal sa ieino sodišče prisodilo AifVe;u Kainz u, biv na okolo in kakor od kapi zadet pal mrtev emu upravitelju posestev grtfa Economo. na pod. Povod tej težii obsodbi s> lili štirje zločini: Tajne razvaline v Južni Afriki. Anglež izs ljevanje, grožnje, navajanje v krivo pri-1 R. N. Hill je izdal knj go c lziopavanju v *anje in kr vo pričanje. Kafpiava je traja a razvalinah S mbal je v južno vztočni Afriki. od prošlega petka z utraj do eobote popolu V kraju, v katerem se nahajajo te razvaline, dne. Ootoženca je branil odvetnik dr. Mauier ozamlje Mašona v južni Rodeziji, je prebival iz Gradi'a, tožitelja pa je zastopal, kakor narod, ki ss je izselil iz Fenicija in Arabije, privatno stranko, odvetnik dr. Ribi. Ta ob- m ki je pridobival tukaj mnogo zlata. Mi sjdba je huda za onega, ki mora ncB:ti nje slilo se je, da je to tista svetopisemska de- po*led:ce, toda, ako pomislimo, koliko zla je žela Ofir, skrivnestoa bogata dežela, iz ka- ol»sojeai provzročd cašim okoličanom — po *ere je kralj Salomon na svojih ladijah skozi sebao onim na Trateniku — moraj » ti [>o tri leta dajal dovažati bajeslovna blago za tledoji biti zadovoljni, da so se rešili ntsl- gradnjo svojega tsmpelja. Hali smatra za n ka Kainz-a. s do verojetno, da ono blago v starem zakonu v resnici prihaja iz današnje dežele Mcšona, omenjeni 0£r pa e bil le skladišče, ne pa dežela, kjer se je zla'o kopalo. I c teh raz valin se pokazu e, kakrr m'ni Hali, prestara minolost v daljni Afriki, ter je vsaj 3000 let starih elat h in predzgodovinskih ostankov. Toda manjka nagrebnih spominkov, ki bi potrjevali to mnenje. Denar nevaren. Kongresu v Washrngtonu je bil predkžen zakonski načrt, da se ves umazan in poškodovan denar, izlasti papir nati, povleče iz prometa. Ne\vjorški zdravstveni svetnik dr. Thrmas Darlington zelo podpira te rsnovo, trdč, da se najvspešneje širijo vsakovrstne bakterije z denarjem, ker prehaja denar v raznovrstne roke. Bakcili jetike na kovanem denarju zamorejo živeti 24 ur, dočim se zamorejo na papirnatem vzdržati mesec dn:. Omenjeni zdravnik trdi, da na enem umazanem papirnatem bankovcu zamore živeti 73.000 živih bakterij. Železnica od Damaska do Meke. Te važne železnice je dosedaj dovršeno 460 kilometrov. Treski za gradnjo te žalezoiceso bili zelo mali, za kilometer priUižao 30.000 kron, to pa radi tega, ker je sultan odredil, da je brezplačno delalo na železnici 5000 turških vojakov. Ta železnica se gradi z nenš^im kapitalom podjetje podpira tudi sultan, ker bc s to že^zcrco mehamedanoem olajšano romanje v Meko. Petdeset slik ukradenih. V Monakovem ie bilo ukradnih 50 slik, ki so cenjene na 20.000 mark. Med nkrac'en mt slikami so slike D fieggerjeve, Schenererjeve in Len bacbfwe. Znani morilki Klein in njenemu soprogu je bila v sredo uročena izgotovijeoa cbtožnica. Kazenska razprava se bo vrš la baje mesera aprila. Zadnje brzojavne vesti. Atentat na finskega guvernerja. HELSIKGFORS 20. Na guvernerja AViborga je čeki neznan zloč nec ustrelil z revolvorjem. Guverner je smrtnonevarno ra njen. Borzna poročila dae marca Tržaška borza Napoleoni K 19.C4— 19.07—, angle£k< '-e K-- do —, London kratek termin K 239 81—:40 30 Francija K 95 20-95 40 ttilija K 95 40 italijanski bankovci K —. — —.—. VemĆija d 117.10—1X7.30, nemfiki bankovci * — - •-- avstrijska ecnotna rent« K 100 23 100.40 ograk kronska renta K 98.20 V* 50, Italijan«*-* rent --.— —.-- kreditne akcije ts Ž0 — 676 50 državne železnice K 65S.— — 653— ijomaa - P 90— 92.—, Llojdove skciie 6*8--652 — Srečke: Tisa K 34* 50 -34850 vrtjdit K 480 -do 41I6.—, Bodenkredit K 307.— 317.— denkredit 1889 K 303.— 313—. fnrSiu tL 141 -do 143.— Srbske —do —.— Dunajska borza ob 2. uri pop. Državni dolg v papirju „ „ „ srebru Avstrijska renta v zlatu n n n kronah 4 Avat. investicijska renta 3V«0,. Ogr«ka renta v zlatu 4°/0 „ „ kronah 4» ° r> « iS Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 99.»j5, italijanska renta I04-S), španski exterieiir 91 akcije otomanske banke 605—. Menjice na London 251-sč. Pariz. Avitr iske iiUva? tc . 707 — Lombordi P4 — aniSoirana taiSke re^i 84 -avsirljskp zlats - 103.35, oanr3ka 4®,, renta 103 90 L£nderbank 523.— tnrSVa artčke i:-5.— c !.»»»' 13 OS, italijan^k" co».»li- jonalrr akcije —.—, akcije Tiuto 16.71. Trdna Loi< « o u." Konaol1dtm<- -11 . 91" Lombardi 3s/, srebro 263/4, Spačka '^nla 91 - i tijanska rents trt—, trioi diskont, 2mar r. • Dnnajn —-— dohodki banke —. — izplačila '»*nk. CMUiKK p average za mar^v 34 n za decembei 36'/g- Vzdrža loco 36 —38, navadna reein Ć9-42. Hamburg. tSkJep l -^dkor za marea 29.75 zp ar ril 29.75, »• maj 29 90 ta juni 29 9.'. .a julij 30—, » avgust 30.-u. dtalno. Vreme: Ippj. sladkor luzeuud Ctuiniu^sipbb, pio_... • > K 66.50 do 68.00, za aept k —.— dn —. marec-avg. 66.50 do 60.— concapua la aieli.i{. .-o promptno K 68.30 do 69.3 tr a aepi- K — d.-—, marec-avg. 68.30 do h 31). London. Sladkor iz te je surov 14.M/is ^ • Java - -.—. S al no. Pariz, ttz za tekn mesje 15 2 i, r. april 15.40, za maj - juaij 16.--, z*, m j avgust ln 76 ;miruo.; — 1-"niča ra tekoo. ua ■ Bec 23.65, za apr.l '.3 9), za maj - juiij 24.40 za inaj-avgust 24.20 itrd^f/i — Mokh z» it-koči me ec 30.10, za april 30^5, zu maj-junij 30.90, za maj-avgust 31.15 (trduj). — Repično olje za tekoči meauc 52.75. zb ap il bil j za maj -avgust 52 2> za se^teube: - deueaiber — (trdno./ @pirit za tekoči meetec 45.^0 za april 4^ 75 z*, maj-avgust 46.25 ia september - december 4 J.75 (napeto^ Sladkor surov 88* unu n iv —371/« mimo1 b«' za tekoči mesdc 41- -.a uaai-avguat z* julij-avgust 42lla, za okiooer-jauuvar ^i3 .trdno , rudutiiit — — Vreme: lepa. •.a] 3} '/* ZA aep"- 3511/* o — Kava Rio o vbdna 33-39 navHiint do i», Sprejemajo se vsakovrstna dela in po _posebnih načrtih. — m- Jiustrovaa ml lirezplaCno ia franio. * Tovarna pohištva = RAFAEL ITflLIfl = Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij TRST ulica Malcanton štev, 1 po zelo nizkih cenah. Velikanski prihranek se zadobi s kurjav.» štedilnikov in pečij, ako se rabi L'Rntracit (p°sgbna predvfieraj danes 100.85 100 85 100.80 10 >.75 12 J,— 119.95 lOO.fO I00.no 9H*20 93.10 118 80 118 75 98 30 98 3"» -9 95 89 95 164 i.— 1644 - 676.20 676.75 ' •233 87«, 239.90 117.10 117.17 V, 2H.43 23.45 19.r,6 19.06 95 2.» 95.25 11. bO 11.30 | ki se vdobiva v zalogi oglja v nlloi Lazzaretto vecchio št 52 kjer se tudi pi^tflaja oglje „Gries" pose!>K» pripravno za pekarne. ---—------- Nizke cene. 1 to7an% ponifitVN Aleksander Levi linzi = vjll^a Tesa Si. 52 A . (? iHitni hibi) Z A L. O G A : Piuza Rcnarže (šolsko peslop]«}! Cogo, da m al oatl nikih ko^ks? 51 i: Sprejemajo se vsakovrstna del k ti po posebnih načrtih. Dutrom oaalk brosplaftao ia {r&F.v 'WW Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. (jj^T' Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodeo in ojačige organizem. Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar |e treba se po bolezni ojačiti. Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO = Crst. = Jelkr clsa Jluid Ta pod to znamko zavarovana Fellerjeva i-ustlinska esenčna tekočina je kakor izhaja iz zdravniških priznanj in tiO.OOO zahvalnih pisem izvrstno obvarovalno in olajšujoče domače zdravilo, jrri trganju, bodenju, glavo in zobobolu, prsnih in vratnih bolečinah ter istih v križu kakor tudi vsled prehlajenja nastale slabosti, krču podobne ali nervozne ■ — stanja. — Pošilja 12 malih ali 6 velikih steklenic za K 5— franko -——------- E. V. FELLER v Stubici, Jelisavin trg, Hrvatska. t Vodstvo „Tiskarne Edinost" naznanja, da je večletni črkostavec lista »Edinost«, gospod Josip Sulčič danes po dolgi in mučni bolezni preminul. Pogreb se l*> vršil v Barkovljah, v srelo dne 22. marca t. 1. ob 4. uri }M>|H»Iudne. V TKSTU, dne 20. marca 19U6. M. SALARINI nlici Ponte della Fabbrt it. 9 VOgaJ ul. Torrtn*e.» — -----= Pomlad! Poletje! Zaloga oblek in površnikov za gospode, dečke in otroke, velik izbor platnene bleke in kostumov, raznovrstne jope ter rumena in ' ■■ ■ 1 - menim obleka za delavce. ——■■—— Nov . Volitev. ODBOR. ANTON SKERL mehanik zapriseženi svedeneo. Meblovana soba št. 4*.», vrata * (desno). se odda takoj v ulici Far neto Trst Carlo Goldonijev trg 11. - Trst. Zastopnik tovarne koles in lotokoles „Poči". Napeljava in zaloga električnih zvončkov Izključna }.«r«xiaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. I^astna mehanična delavnica za ; ravS anje -ivalnih strojev, koles, motokoles itd. Velika ulofa pri pa.dk o v po tovarniških cenah TELEFON štev. 1734. Semenski oves in fižol za seme in konzuiii: bokini, koks =~ in mandalon c lobiti v (Miljubni množini pri junlpisani tvp ki v Ljubljani, Dunajska cesta štv. :>2. Lavrenčič & Domicelj. Pekarna In sladčiearna FRAN MILLANICH Trst. — ulica Commerciale 7 — Trst Trikrat na dan »vež kruh vsake vrsie. R*z našan^e na dom. Sprejema naročbe dh siadčice itd. o priliki porok in krstov. Najugodnejše cene. Ceplene trte na podlagi R. Portalis in Montikola priznane najboljše kvalitativne vrste: bel burgundec, tal. rizling, zelen, pinnela, silvaner in črna Karmine prodaja po zmernih cenah W kmetijsko društvo v Vipavi. C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta Glavnica in rezerrni zakladi društva glasom bilance 31 decembra 1902. Zadružna glavnica (od kejih vplačano 3.200.000*....... Rezervni zakladi dobil kov .... „ zaklad proti vpadanju vrednostij javnih efektov . . . Rezervni zaklad premij za zavarovanja ............ Zavarovanja na življenje v veljavi Izplačane *kode v vseh oddelkih od ustanovitve društva [1*38—1H02^ Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih zavarovanja proti požaru, streli, škodi vsled razstrelb ulomu kakor tudi prevozov po suhem in m~iju; sklepa pogodbe za zavarovanje življenja po raznovrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačne do smiti ali po smrti zavarovanca, doto otrokom itd. 8.000.000 7,133.580 3.700.580 71,255.752 254.96tf.140 - 498,919.050 TRST - ul. Belvedere 32 - T ST 5 J SANVS cc novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent »e prodajajo povsod. C. COMINI, Trst Barriera 28 I h jKanufaktorna trgovina m | J JKmbrosich l Jfodricky ) I Fuštanj za krila širok 90 en po 36. 42 novi. Fuštanj veleur od 27 novč. dalje, bel, siv in plquet fuštanj. Kotenina bela in siva. Maje. šlaji In rute. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala preproge za mej posteljo. Kravate, srajce za tn Krila, nopovice, čipke OJila dajejo a« eamo člannm in s oer ns imoj c( po 6 in na vknjižb« po O1/*0/« ( raduje vsaki dan od 8. do 12.lJt ure pop. rt z v en nedelj in praznikov. >fcmje hranilnih vlos leta ll" »4 K 1,4*5.007-11 posojil . . . „ „ .. 1.573.342-34 glavnih deležev . „ „ 112.720*— Mio-taL racali str. 837.;-15. Restavracija ,RIIaCitfa di Francoforfe4 ulica Molin Piccolo št. 17 ?ogai ulice Sa?eno Mercadaile šle?. 4 iei Piazza della Zonta toči izvrstno in vedno sveže šteinfeldsko pivo kakor tudi dobra in pristna vina. Kuhinja vedno z dobrimi jedili : preskrbljena. - Postrežba točna in cene nizke. Se toplo priporoča Rudolf Szoboszlay gostilničar. MALA OZNANILA -m V novi prodajalnici jestvin in koionijai Petra Peteinel v ulici Gulia št. 76 je vdobiti vsakovrstne jestvine kakor: kavo, riž, testenine tnapeljske), sladkor, turteno in belo uioko. naravno maslo, ■veče, milo. jedilno olje prve vrste po 36 novć. — Blago vedno sveže.— Tomasooi Ulisse Trst slikar-dekorater. Sprejema delo na deželi. Dekoracije sob s papirjem. Slikanje sob in napisov v vseh slogih in na vge načine. Ponarejen les in marmor. Barvanje pohifttva. podov itd. Vse po zmernih cenah, točno in hitro. — Delavnica: ulioa ligo Fosoolo štev. 19. Svoji k svojim ! Podpisani priporoča svoja zalogo oglja. drva. premoga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha, ul. Cavsna (uhod ulica Ca-vazzeni št. 3). COOOOOOOOOOOOOO Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče * Cenit brezplačno m \rm. Gospodarsko društvo na Kontoveln. Vabilo na redni občni zbor ki se bo vršil dne 2. aprila 1905 ob 3. uri in pol popoludne v svoji dvorani Srag.Schonberger TRST ttL S. Caterina u, II civilna trojačnica Naročbe in plačila po dogovoru 7saia obleka se izgoto?! ? 24ur. Podpisani priporoča svojo wm- NOVO PEKARNO IN SLADĆIČARN0 pri 8v. Jakobu Istrska ulica 12 (sram si. šole). Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom. Sprejema naroČila in domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Benedikt Suban Guerino jtfarcon nlica Tlvaruella štv. Priporoča svojo zalogo oglja in drv, ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. PoSIljanje na dom. Telefon štev. 1664. —— Nova prodajalnica Romolo Perini zlatar in droguljar Via del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele. Popravlja ure na jamstvo. 3van Jančar tehn. konces. zobozdravnik T RST ul. Torrente 3 2II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno cnbovje iz kaučuka ali zlata po francozkem sestavu. Poprave v 2 urah. pf Cene zmerne, -ff Sprejema od 8—6 pop. Proflajalnico jestvin založeno z vedno svežim Dingom I. vrste kakor: kavo vseh vrst, sladkorja, olja. mila. kisa, testenin, moke, otrobov itd. priporoča svojim rojakom udani Fočkaj Ivan ul. PETR0NI0 2 (vogal ul. S. F.) MIRODILNICA Simona Mm ulica Farne to it. 33 podružnica ul. Settefontane 629 ! sprejema tudi pismena na-: ročila ter pošilja na za-i hievo blaga na dom po najnižjih cenah. MIR0DILMCA Henrik Bonetta ul. Carradori 18 (Y0gal Geppi) Specijalitftii uaradiiih i u nif-(licinalnih ilrog. barr, pokosu. lakov, S^otk. ćopi«?ev, navadnega in parfttiiine^a mila, petroleja, Špirita ^žcstel za ai>-reti. — Barvilo za čiščenje - _—: vina. —. — Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno =](ova zaloga= ovsa in sena na debelo in drobno M. vd. 2erquenich ul. Pierluigi di Palestrina (prej ul. delle Acque) vogal ul. Coroneo. Fran Macorig trgovina z jestvinami ul. Barriera vecchia 38 Zaloga sladkorja, kave, riža. raznega žita, moke in otrobov. Vino v buteljkah. mineralna voda. Specijaliteta tu inoz. testenine. surovo in kuhano maslo. PEKARNA Alojzij Gul TRST-nI. Caserma 17 - TRST (nasproti trgovinski kavarni) priporoča v vsakem času svež kruh. siadčice itd. itd. Sprejemanje domačega _ k rub a v pecivo. = Prodaja moko prvin mlinov. PoSIljanje na dom. Tovarna kisa Broschina & Hrovatli Trst - Riva Grumula 6- Zaloga vinskega kina iti specijalnih kisov. Konkurenčne cene. IIHHit Jfarofai kolek je vdobiti pri opravi „Edinost" TOVARNA POHIŠTVA I&NAC KRON TRST. ULICA CASSA 01 RISPARMI0 5 MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. Podpisani si dovoljuje naznanjati cenjenemu občinstvu, da je otvori 1 prodajalnico manifakturnega blaga na = IF trgfu sv. Ivana št. 1. V zalogi bo držnl tudi veliko izbero perila, platenine. krp. pregrinjal in preprog kakor tudi bogat izbor drobnarij. S poštovanjem UlktOf B^^Oll. Trgovci! Dopisujte v svojih trgovskih poslih vedno v slovenskem jeziku in i zahtevajte vselej slovenske račune! Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je otvoril h v ul. Scalinata št. 4 (vogal ul. Giuseppe Caprin ex £rta) /PRODAJALNICO z mrtvaškimi predmeti, vencev, cvetlic itd. V v ve I i kej izberi ANGELJ BUSETTI. zavod n. G. Salom TRST Corso štev. Telefon 742 Pečati od kavčuka, kovine ali elastike. Nuuieratori. Paginatori. Vrezbe. Artistični in trgovski pečati. Pisalni stroji ter stroji za ponino/.evanje s pri-padki. Napisi in črke od eina. brona in pokosti. Fono-irrafi. gramofoni, cilindri in plošče, Eliografičen papir za pomnoževanje s pomočjo luči. — Mehanična delavnica za popravljanje pisalnih strojev vseh vrst. Se govori slovensko in hrvatsko. Pumpe akoravno 111110- gokoristnein malih stroškov so pri nas le malo upeljane, ker gospodarji iu* znajo katerih bi potrebovali in kako jih nastaviti. < > tem daj a podpisani rad nasvete, ter prodaja pumpe za vsako potrebo po zmernih cenah in z jamstvom. Ž I V I C I DIM TRST, trg. ulica št. s Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stantič Zttlafatelj e. kr. redarstvene straže, e. kr. glavnega carinskega urada in skladišč, c. kr. priv. lloyd. orož. c. kr. finančne straže v Trstu. Kopru in Pnlju. TRST. - Ulica Ros&rio štv. 2. - TRST priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najboljše voščilo (biks) = Cene nizke. Postrežba točna. .SLAVLJA" -prejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovn»tnej£ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko n<»l*iu druga zavarovalnica. Zianti je ugodno zavarovanje na doživetje in ~mrt z zmanj^ujoi-imi se vplačili. Y*ak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „S I a v i j a ti i Tzajemna zaranraiiia banka t Pragi. — Rezervni fond 29.217694 46 K, izplačane oModaine: 78.324 62317 K. Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. Vm pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, r-egar pisarne so v lastni bančni hiši v 6ospodskifc ulicah 12 Zavaruje poslopja] in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnok jristne