216 Mu. II UaUlanL o petek, 11 novembra 1908. XII. leto. »haja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po poiti prejeman za avitro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse teto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse drage de tele in Ameriko telo.leto 30 K. — Na naročbo brez Istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovatL — Rokopisi se ne vračajo. — UredniitTO In npravniStvo je v Knaflovih ulicah št 5. - Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, 1 j. administrativne stvari Uredništvu telefon ftt 34. Posamezne številka po 10 h. Upravnlštva telefon st. 85. napisi no krajevnih tulile h. V vseh slovenskih listih se je že limono pisalo o napisih na krajevnih tablah. Priobčilo se je tudi nekaj ukazov političnih gosposk, ki se v svojem besedilu skoraj dobesedno ujemajo. Xe bomo se vsled tega motili, ako trdimo, da so okrajna glavarstva zavoljo enotnega postopanja v zadevi krajevnih tabel dobila potrebna .navodila naravnost iz Ljubljane. Danes imamo v rokah podoben ukaz e. kr. okrajnega glavarstva v Logatcu, katerega radi boljšega razumevanja dolenje pritožbe priobču-jemo tu kar doslovno: Št. 371/Pr. Vsem županstvom! Glasom semkaj došlih poročil so bili povodom zadnjih nemirov in demonstracij tudi v nekaterih občinah logaškega okraja nemški napisi na krajevnih deskah odstranjeni, oziroma namazani, nekatera županstva so celo samolastno odstraniti dala dvojezične krajevne deske v svrho, da se jih nadomesti s samo-slovenskimi napisi. Nakazaje na to, da veleva § 9. zakona z dne 29. marca 1869. leta drž. zak. št. 67 o ljudskem štetju, da določi deželna vlada, v katerih jezikih se mora napraviti besedilo na krajevnih deskah in da je na podlagi te zakonite določbe deželno pred-sedništvo v Ljubljani z ukazom z dne 18. oktobra 1892 1. št. 2092/Pr. določilo, da morajo biti napisi na krajevnih deskah dvojezični, slovenski in nemški, naročam županstvu s tem, takoj potrebno ukreniti, da se v ondotni občini odstranjene krajevne deske s slovenskim in nemškim napisom zopet na ona mesta pritrdijo, kjer so doslej bile; da se na krajevnih deskah namazani napisi takoj očistijo, nečitljivo postali nemški napisi popravijo, sploh, da se krajevne deske tako napravijo in popravijo, kakor je bilo županstvu na podlagi zgodaj navedenega ukaza c. kr. deželnega predsedništva svoje-easno naročeno. Temu ukazu ima županstvo najkasneje do 15. novembra 1908. 1. zadostiti in o izvršitvi potem najkasneje do 20. novembra 1908. L poročati. C. kr. okrajno glavarstvo v L o g at c u , dne 24. oktobra 1908. EkelLr. Ta ukaz je dobila mestna občina Lož dne 30. oktobra 1908. Vsebina tega ukaza se je hitro izvedela po Ložu, in kar je čisto narav no,vzbudila veliko razburjenje in nevoljo med meščanstvom. Slovenski meščani slovenskega mesta Loža so pa dali svoji nevolji tudi takoj duška na primeren in dostojen način. Napravili so na svoje županstvo pritožbo, v kateri so izvajali: Podpisani meščani in davkoplačevalci iz mesta Loža smo izvedeli iz zanesljivega vira, da je slavno okrajno glavarstvo logaško izdalo mestni občini ukaz, da mora napraviti v svojem okolišu krajevne table z dvojezičnim besedilom, torej s slo-vensko-nemškim napisom. Ker se krajevne table nabijajo na hiše in druga poslopja občanov v prizadeti občini, izjavljamo podpisani ^meščani in davkoplačevalei iz m»' sta Loža: a) da dovoljujemo, da se sme krajevne table le tedaj nabiti na naše hiše ali druga naša poslopja, ako bode besedilo pisano edinole v milem našem slovenskem jeziku; b) da pa ne bomo nikdar dovolili in dopustili, da bi se na naše hiše ali droga naša poslopja nabile take krajevne table dvojezičnega značaja, na katerih bi bilo besedilo pisan* v slovenskem in nemškem jeziku ali eelo v nemškem in slovenskem jeziku in c) da bomo, če se ne bode upoštevala ta naša, tu dovolj jasno izražena volja in če bi se proti naši volji poskusilo s silo ali drugače nabiti na naše hiše ali druga naša poslopja dvojezične krajevne table namesto edino umestnih samosloven-skih, na vsak tak poskus odgovori!i takoj s tožbo radi motenja posesti. To je naša resna volja in beseda, od katere ne odstopimo niti za las, ker nam tako postopanje narekujeta naša slovenska zavest in naš narodni ponos. Končno prosimo, da naj slavno županstvo naše mestne občine Lož n važu je to našo resno in premišljeno izjavo, ker bodemo sicer, ako bode vsled nasprotnega ravnanja prišla naša mestna občina v kake stroške ali škodo, vse občinske odbornike za te stroške ali škodo napravili osebno odgovorne. V Ložu, dne itd. Slede podpisi. Županstvo mestne občine Lož je v ti zadevi sklicalo potem sejo mestnega starejšinstva, pri kateri se je soglasno sklenilo, da se vloži proti zgoraj priobčenemu ukazu c. kr. okr. glavarstva logaškega utemeljena pritožba na ees. kr. deželno vlado v Ljubljani in da se o tem koraku poroča tudi takoj deželnemu odboru kranjskemu. Izvršitev teh sklepov se je naročilo županu, ki je oba sklepa tudi takoj izvršil ter vložil pritožbo na c. kr. deželno vlado, kakor tudi o tem poročal deželnemu odboru. C. kr. deželni vladi v Ljubljani namenjena pritožba ima pa sledečo vsebino: Tnoblastni ukaz z due 24. oktobra 1908 št. IJ71, Pr. se je vročil mestni občini Lož dne 30. oktobra 1908. Starejšinstvo mestne občine je v svoji današnji, redno in pravilno sklicani občinski seji, kakor se to razvidi iz prepisa sejnega zapisnika pod A) soglasno sklenilo, da se proti temu ukazu vloži pritožba na visoko c. kr. deželno vlado v Ljubljani in da se zaeuo poroča o tem visokemu deželnemu odboru vojvodine kranjske v Ljubljani ter da se za izvršitev tega sklepa pooblašča župan. V smislu ravnokar navedenega občinskega sklepa vlaga se v odprtem roku sledeča pritožba: Nasproti izpodbijanemu ukazu se uveljavlja tri temeljne ugovore, in sicer: a) da slavno c. kr. okrajno glavarstvo zakonito sploh ni upravičeno izdajati takih ukazov; b) da se ukaz visoke c. kr. deželne vlade kranjske z dne 18. oktobra 1892 št. 2092/Pr. ne da utemeljiti s predpisi zakona z dne 29. marci 1869 drž. zak. št. 67 in c) da je končno izpodbijani ukaz tudi neizvršljiv in neizvedljiv. 1. Ne more se prerekati, da so vse krajevne table, katere je najti v okolišu mestne občine Lož, priznana last te občine. Ravno tako ni nobenega dvoma, da imajo te krajevne table tudi vrednost in da tvorijo del imovine mestne občine Lož. Z izpodbijanim ukazom se pa protizakonito razpolaga s tem imetjem mestne občine Lož, dasi bi po postavi smela ž njim razpolagati edino le mestna občina Lož, odnosno visoki deželni odbor vojvodine Kranjske. Nasprotno pa nima pravice razpolagati z občinsko lastnino in imetjem niti slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu, niti visoka c. kr. deželna vlada kranjska. Že iz teh kratkih izvajanj se razvidi vsa protizakonitost izpodbijanega ukaza. Istotako se z izpodbijanim ukazom nalagajo mestni občini Lož, razna, s precejšnjimi stroški združena bremena, ne da bi se moglo ta zaukazana bremena utemeljiti z veljavnimi zakonitimi predpisi. Vzlie velikemu trudu ni mogla mestna občina Lož najti v zakonu nikjer kakega takega določila, ki bi slavnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu dajalo oblast in pravico, nalagati občini taka, s stroški spojena bremena. Najmanje je pa najti kako tako določilo v ukazu visoke c. kr. deželne vlade kranjske z dne 18. oktobra 1892 št. 2092/Pr. ali v zakonu z dne 29. marca 1869 drž. zak. št. 67. Po veljavnih zakonih bi smel izdati ukaze ravnokar navedene vsebine edinole občinski odbor, odnosno visoki deželni odbor vojvodine kranjske. S tem je ponovno dokazana protizakonitost izpodbijanega ukaza, s katerim je slavno c. kr. okrajno glavarstvo sploh neupravičeno poseglo v avtonomne pravice mestne občine Lož in s tem seveda prekoračilo tudi svoj, zakonito natančno začrtani delokrog. Že zgolj raz to principialno stališče mora mestna občina Lož kot zvesta čuvarica avtonomnih pra\ic zahtevati z vso odločnostjo, da se kasira protizakoniti ukaz. 2. V izpodbijanem ukazu citirani ukaz visoke c. kr. deželne vlade kranjske z dne 18. oktobra 1892 št. 2092/Pr. se nikakor ne da utemeljili s predpisom § 9. zakona z dne 29. marca 1869 drž. zak. št. 67 — vsaj po splošno priznani in veljavni praksi in z ozirom na osnovne zak. ne. Kes je sicer, da imajo po zadnje navedenem zakonu najvišje deželne gosposke pravico do določitve, v katerih deželnih jezikih naj bode pisano besedilo na krajevnih tablah. Dasi je pa ta zakon v veljavi že skoro štirideset let, vendar se razen Kranjske še nobena droga deželna gosposka ni poslužila te praviee. In to iz popolnoma tehtnih in neizpodbojnih razlogov. Predvsem so vse druge deželne gosposke opustile izdanje take naredbe radi tega, ker bi prišle z izda. njem take naredbe v nasprotje z osnovnimi zakoni. Ako se je tudi v kak poznejši zakon po pomoti sprejelo kako tako določilo, kot je ono § 9. zgoraj cit. zakona, mora biti vendar vsakemu pravniku takoj jasno, da se s takim določilom še niso razveljavili osnovni zakoni, ker se na tak način sploh razveljaviti ne morejo in tudi ne smejo. To je bil poglavitni razlog, da se vse druge deželne gosposke niso poslužile v § 9. zgoraj cit. zakona podeljene jim pravice. K temu pravnemu razlogu so pa prišli še največjega uvaževanja vredni razlogi praktičnega značaja. Znano je, da je v širni Avstriji prav malo dežel, v katerih bi prebival le en enoten narod. Nasprotno so v avstrijskem parlamentu zastopana kraljestva in dežele kaj čudovito pomešana z raznimi narodnostmi, vsled česar imajo nekatere dežele, n. pr. Primorska, kar po štiri deželne jezike (slovenski, hrvaški, laški in furlanski), do-čim kaže kranjska dežela glede prebivalstva največjo enotnost, ker je, če se izvzame kočevsko enklavo, v nji samo pičel \c/( prebivalstva neslovenske narodnosti; toda še ta neznatni odstotek neslovenskega prebivalstva ni avtohtonega značaja in vrhu tega raztresen po širni Kranjski brez vsake kompaktnosti! In vzlie temu je visoka c. kr. deželna vlada kranjska smatrala potrebnim in umestnim s svojim ukazom z dne 18. oktobra 1892 št. 2092 Pr. zadati enotnemu slovenskemu značaju naše kronovine brez potrebe občuten udarec! Ako bi vsa poprej omenjena kraljestva in dežele sledile svojemu edinemu zgledu, to je kranjski deželni gosposki in izdale proti osnovnim zakonom ravno tako naredbo, kot je ukaz z dne 18. oktobra 1892 št. 2092/Pr., bi prišlo po teh mešanih deželah do tega, da bi bili napisi na krajevnih tablah kar v štirih jezikih, ako še ne morda v petih. Koliko naravnost nepotrebnih stroškov bi se s tem provzročalo! Koliko hude krvi bi se pa tudi s tem delalo! Kaj bi n. pr. rekli vse ča-1 i vredni občani zgornjestajerskih občin okrog Admonta, Marijaeelja itd., ee bi morali nabijati svoje krajevne table z nemško-slovenskim besedilom! Kakšen vriše bi nastal vsled tega po znanih graških glasilih in v graškem deželnem zboru!!!! In praktična vrednost take naredbe v prej navedenem zgledu! Smelo se lahko trdi, da o pra* ktični vrednosti ne more biti govora, ker bi bili nemškoslovenski krajevni napisi okrog Admonta itd. ravno takega »praktičnega« pomena, kakor so slovensko-nemški v Ložu ali drugod v trdih slovenskih krajih na LISTEK. Osnovni nauki o narodnem sospodantvu se glasi naslov knjigi, ki jo je spisal finančni komisar gospod Valentin Ž u n in ki je izšla v založbi »Narodne knjigarne« v Ljubljani. »Edinost« je priobčila o tem delu naslednjo oceno: Knjiga, obsegajoča s kazalom vred 320 strani v osmerki, sprovaja čitatelja po doslej pri nas takorekoč še neoranem polju narodno-gospo-darske vede od osnovih pojmov do najvišjih oblik ter prav radi priznavamo, da se je gospodu pisatelju posrečilo podati vkljub skopo odmerjenemu prostoru, zadosti jasno sliko o naukih in zgodovinskem razvoju narodnega gospodarstva. Pomisliti je, da je gospod pisatelj moral orati ledino, kajti mi Slovenci še nismo imeli dosedaj sistematičnega dela o narodnem gospodarstvu; radi tega sta mu terminologija in stilizacija morali provzročati mnoge po-težkoče. In vendar jih je gospod pisatelj srečno premagal, pri čemer nam je posebno drago, da moremo konstatirati, da se v svojem delu iz-ogiblje težkemu nemškemu doktri-narizmu ter da obdeluje snov v lahki in poljudni obliki. Glavni namen, ki si ga je postavil, utvariti temelj, na katerem bo možno delati dalje na polju narodno - gospodarske vede, ki mora prodreti v vedno širše sloje našega naroda, je dosegel pisatelj popolnoma. Pomanjkljivosti dela, ki jih občuti pisatelj sam, kakor to naglasa v predgovoru, so naravne posledice prvega poskusa v Slovencih na tem polju. Končno podajamo še vsebino knjige po njenih poglavjih, ki so: Uvod (osnovni pojmi), predpogoji uspešnega razvoja gospodarstva, pridobivanje dobrin (produkcija), kroženje dobrin (cirkulacija), razdeljevanje dobrin (distribucija), trošenje dobrin (konsumcija) in zgodovinski razvoj narodnega gospodarstva V poslednjem poglavju vodi g. pisatelj čitatelja od starega in srednjega veka v novi vek, v poslednjem pa od merkantilizma, fiziokratizma, industrializma (Smithovega ziste-ma) do socializma, komunizma, socialne reforme in drugih modernih na-rodno-gospodarskih šol — vse to seveda v toliko, v kolikor mu to dopušča tesni okvir. Na zaključku knjige je dodano stvarno kazalo, ki čitete-lju omogočuje, da takoj najde v knji-g-i, česar išče. Pri skoraj vseh tehničnih izrazih je v oklepu dodan v stvarnem kazalu odgovarjajoči nemški tehnični izraz. Knjiga, ki jo je založila »Narodna knjigarna« v Ljubljani, stane 3 K,* s pošto vred 3 K 20 vin. Z ozirom na gori navedeno, z dobro vestjo toplo priporočamo to knjigo Slovencem, ki se zanimajo za narodno-gospodarsko vedo. Ho rodnih tleh. Povest; spisal |Fr. Ran t. (Dalje.) V sobi svoje matere se je Marko že v mladih letih najraje mudil in tudi zdaj se mu je zdelo, da je v celi hiši ni sobe, koder bi se tako dobro počutil kakor tu. Čim sta ga zapustila notar in Vrhovec, je šel v to sobo, kjer se mu je zdelo, da je najbolj domač. Zunaj se je začelo mračiti. Marko je odprl okno na stežaj in slastno užival hladni večer in zrak. Naslonil se je na okno in ne da bi kaj mislil, je zrl v naravo, na loge in polja, ki so se razprostirali pred njim, kakor bi se bila siva koprena pregr-nila njih žive, pestre barve. Po dolini je vladala tihota, a čim gostejša je postajala tema toplega poletnega večera, toliko jasnejše so se razlikovale luči, goreče v sosedni Topolni in po hišah, raztresenih po gričih in ob veliki cesti. Cez njive in travnike mu je vetrec prinesel na uho glasove fantovskega petja. «... za vriska j, za-poj, da bom ved'la, da s* moj,« je razločno slišal peti Marko Košan in to ga je vzbudilo iz njegove brezsa-njave zamaknjenosti. Nekako mehko in toplo mu je postalo pri srcu, ko je po dolgih letih zopet zaslišal priprosto narodno pesem. » . . . zavriska.u zapoj, da bom ved'la, da s' moj,« je polglasno ponavljal Marko Košan in se potem zasmejal, a ne porogljivo, ne jezno, nego z dobrohotnim zadovoljstvom. »Ljuba slovenska domovina — da sem tvoj, ti kaže moj sklep. Lepo kupčijo sem odklonil, vrag vedi zakaj. Morda me je omamil domači zrak, morda so me začarale tajne moči domače grude. Storil sem, česar nisem nikdar nameraval. In nič pametnega. Vsako leto bom moral nekaj mesecev preživeti v tej skriti, od sveta oddaljeni dolinici. Živeti bom moral med ljudmi, kakršen je ta strašni notar z zlatimi naočniki in debelo verižico. Še na koline me bodo vabili in jaz nesrečnik bom moral otepavati krvave klobase s kislim zeljem ter se zalivati z domačim vinom, ki ga prenese samo človek z usnjenim želodcem. Kdo ve, kako dolgo bom to življenje prenašal. Živeti brez dela in brez poklica na Ihi-naju, rezonirati po kavarnah in igrati nekakega emigranta, je lahka stvar, a živeti na kmetih kot veliko-mestni človek, to je vse druga stvar. Ta preklicana sentimentalnost, da se je nisem odvadil v teh letih, kar sem bil na Dunaju. Pa zdaj ni nobene pomoči vec.« Obrnil se je Marko Košan, ko je cul, da je stara Jerica prinesla svetilko v sobo in s fantovskim veseljem je zapel na ves glas: » . . . zavriskaj, zapoj, da bom ved'la, da s* moj.« Pri svitu luči je Marko zagledal zopet podobe svojih staršev. »Kaj me gledate tako očitajoče, saj vendar vidite, da se vam nisem popolnoma izneveril. Tega pa nikar ne zahtevajte, da bi bil vam podoben. Kmetijstvo mi je zoprno, kmečkih ljudi sploh ne maram, malo-mestne prenašam težko in o sreči in zadovoljnosti imam povsem drugačne pojme, kakor vi. Sin sem svojega časa, ljubi starši, in zato tako različen od vas.« Stara Jerica je bila plaho vstopila v sobo in težko ji je delo, da j e Marko tako veselo zapel fantovsko pesem, kajti rekla si je, da se Marko veseli prodaje svojega posestva in da se veseli, da zapusti za vedno svoj rojstni kraj. »Blaž se že pripravlja za odhod,« je dejala Jerica polglasno, pripravi jaje mizo za večerjo. In ker ji Marko ni nič odgovoril, je dostavila glasneje: »Blaž Katorna, vas oskrbnik.« »Prav,« je bilo vse, kar je odgovoril Marko. »Oh, gospod Marko — torej ste res prodali dom in posestvo in vse kar je tu vašega,« je trpko očitajoče vprašala Jerica in na njenih trudnih očeh se je prikazala rosa. Kranjskem, koder se n. pr. na krajevni tabli bere, da se zove trda slovenska vas z lepim slovenskim imenom »Družinska vas« po nemški »Greši ndeldorf «!! Iz vsega tega že jasno izhaja, da večkrat navedeni ukaz z dne 18. oktobra 1892 št. 2092/Pr. nima prav nobene zaslonibe v zakonu z dne 29, marca 1869 drž. zak. st. 67 in je tudi imeti ne sme. Sicer je pa upravičen tudi dvom, ako je bil ta ukaz z dne 18. oktobra 1892 št. 2092 Pr. sploh že kdaj v splošni veljavi na Kranjskem! Če sem podpisana mestna občina Lož prav poučena, ima mesto Kočevje danes in je od nekdaj imelo izključno le krajevne table s samo-iicmškim besedilom, ravno tako pretežna večina drugih občin v kočevskem sodnem okraju trška občina Tržič in občina Bela peč. Ako je to resnično, potem je jasno, da oni ukaz visoke e. kr. deželne vlade, na katerega se sklicuje izi>od-bijani ukaz slavnega e. kr. okrajnega glavarstva v Logatcu, sploh ni bil nikdar v splošni veljavi na Kranjskem. S tem se je pa nekako implieite pri poznalo, da se ta ukaz ne označuje kot »jus cogens«, temveč samo kot nekako »navodilo« brez vsake sankcije, katero se vsled tega lahko upošteva ali pa tudi ne, ne da bi se s tem kaj pregrešilo. Kakor hitro je pa vse to dognano, je pa jasno, da je izpodbijani ukaz zakonito nevzdržljiv, odpor proti njemu upravičen in s tem tudi utemeljena predstoječa pritožba. 3. Izpodbijani ukaz je pa končno tudi neizvedljiv, neizvršljiv. Ako se hoče krajevne table nabiti, more se to zgoditi ie tako, da se nabijejo na hiše ali druga poslopja občanov vprašalne občine. Teh občanov se pa nikakor ne more siliti, da bi morali pripustiti, da se nabije na njihove hiše ali druga poslopja krajevne table. Nasprotno je zgolj od njihove dobre in proste volje odvisno, je-li dopuste nabit je tabel na svoje hišo in druga poslopja. Mislim, da o tem ne more biti nobenega dvoma, kakor tudi o tem ne, da bi se občani, ako bi se hotelo proti njihovi volji in s silo nabiti table na njihove hiše in druga gospodarska poslopja, lahko temu ustaviti z uspehom in s skrajno neprijetnimi sredstvi. LTvažuje v tem pogledu pač enotno judikaturo bi lahko v tem slučaju vsak občan naperil proti zadevni občini pravdo radi motenja posesti in jo tudi dobil. Kdo bi pa nosil in plačal vse te ogromne pravdne stroške? Takoj tukaj povemo brez vsega strahu, da prizadete občine ne, ker bi poslužuje se pravice § 21. c. p. r. naznanile pravni spor onim činiteljem, katerim ga je pri popisanih razmerah naznaniti. In pri nas je že danes jasno tn gotovo, da noben občan ne bode privolil, da bi se nabile table z dvojezičnim besedilom na njegove hiše ali druga poslopja! Istotako je jasno in gotovo, da bode vsak občan takoj vložil proti občini ali vsaki drugi osebi ali oblasti, ki bi poskusila to storiti proti rjegovi volji in s silo, tožbo radi motenja posesti. To se prav na eklatanten način »Ne, Jerica, prodal pa nisem ničesar.« »Ali res ne? Saj sem rekla, da ne boste, saj sem rekla, pa mi niso hoteli verjeti. Jaz sem edina verjela, da se niste odtujili domovini. Blaž Katorna pa je renčal, da sem neumna, in da taki gospodje, kakor ste vi, nič ne vprašajo za domovino, kadar še gre za denar.« Stara Jerica je bila resnično iz vsega srca vesela, da Marko svoje domačije ni prodal. Skrbelo jo je samo Še, če ne ostane pri hiši tudi Blaž Katorna. a predno je mogla še kaj vprašati, jo je že Marko pomiril. »Blažu sem odpovedal in ga ne maram več. Ali bo treba drugega oskrbnika vzeti ?« »Čemu?« se je razhudila Jerica. »Pisarije boste sami opravljali, drugo pa bova oskrbovala Tomaž in jaz. Čemu bi denar proč metali, ko ostanete zdaj vedno tu.« »Oh — Jerica — kaj pa misliš — za vedno naj bi tu ostal,« se je smejal Marko in prvič po dolgih letih tikal svojo nekdanjo pestunjo. »Ne, ne, kvečjemu dva ali tri mesece in nič dlje.« Jerica se ni menila za to Markovo opomnjo. Pohitela je iz sobe, da sporoči to novico možu in poslom. Smehljaje je gledal Marko za njo in vzkliknil: »Le glej, da ti še prej ne uidem.« Skozi temno noč je zopet zado-nelo fantovsko petje in zopet je Marko slišal ljubo pesem: » . .. zavriskaj, zapoj, da bom ved'la, da s' moj.« (Dal)« prihodnjih) ! razvidi iz pritožbe, katera je od strani občanov že došla podpisani mestni občini in katere izvirnik so prilaga pod B). Ker se pa ne morem in ne smem -puščati v kake izgubljene pravde in s tem na naravnost neodpusten način in občutno oškodovati žepe svojih davkoplačevalcev, lahko z ozirom na jasno in v pritožbi pod B) iz-laženo voljo svojih občanov z mirno vestjo trdim, da je izpodbijam ukaz absolutno neizvršljiv, absolutne neizvedljiv, vsaj, ako se noče rabiti prisilnih sredstev. Prisilna sredstva bi pa imela v sedanjih že itak več kot dovolj razburjenih časih za posledico prav resne nemire, ki bi se raztegnili bliskoma po celi deželi. Dolžnost visoke e. kr. deželne vlade pa je, da vse stori, da se prepreči take nemire. Tudi raz to stališče je torej moja pritožba utemeljena. 4. Končno moram še opozoriti, da sem vposlala sočasno doslovea prepis te svoje pritožbe visokemu deželnemu odboru vojvodine Kranjske, da se bode mogel takoj energično in brezobzirno zavzeti za nedotakljive avtonomne pravice, katerim preti s takimi ukazi, kakršen je s tem izpodbijani ukaz, največja nevarnost. Prepričana sem tudi, da bode visoki deželni odbor v polni meri storil svojo dolžnost in od visoke c. kr. deželne vlade izposloval, da prekliče svoj ukaz z dne 18. oktobra 1892 št. 2092 Pr. in tako vrne mir narodnostno najbolj enotni deželi, to je kranjski kronovini, ki je tega miru že skrajno potrebna. V očigled utemeljenosti svoje pritožbe izrekam prošnjo: Slavno c. kr. okrajno glavarstvo blagovoli le-to pravočasno zoper tu-oblastni ukaz z dne 24. oktobra 190S st. 371/Pr. vloženo pritožbo predložiti visoki c. kr. deželni vladi kranjski v Ljubljani .....visokoposled- nja pa blagovoli pritožbi ugoditi ter izpodbijani ukaz razveljaviti kot protizakonit. V Ložu, dne itd. Poročilo županstva v Ložu na deželni odbor kranjski se pa glasi: Mestna občina Lož je dobila od c. kr. okrajnega glavarstva v Logatcu ukaz z dne 24. oktobra 1908 štev. 371/Pr., čigar prepis se prilaga pod A). Ta ukaz se nanaša na krajevne table. Proti temu ukazu je mestno sta-rejšinstvo sklenilo vložiti pritožbo na visoko c. kr. deželno vlado kranjsko in o tem sočasno poročati visokemu deželnemu odboru; prisiljena je bila pa k temu vsled pritožbe meščanov v prepisu pod B). Ta svoj sklep je mestna občina Lož tudi že izvršila in proti gorenje-mu ukazu vložila pod C) v prepisu priloženo pritožbo. V ti pritožbi se zastopa pravno mnenje, da se s takimi ukazi krši v osnovnih zakonih zajamčeno enakopravnost in poleg tega krši tudi avtonomne pravice slovenskih občin na Kranjskem in visokega deželnega odbora, V ti pritožbi se je dalo izraza vroči želji, da bi visoki deželni odbor zastavil svojo vplivno besedo, da se odbije take napade na narodno enakopravnost in avtonomne pravice slovenskih občin na Kranjskem. Te pomoči od visokega deželnega odbora s tem prosim in sem uver-jena, da me visoki deželni odbor pri obrambi najsvetejših narodnih svetinj ne bode puščal osamljene. Izrekam vsled tega vdano prošnjo: Visoki deželni odbor blagovoli to vdano poročilo vzeti odobrilno na znanje ter mi nakloniti v ti zadevi zaprošeno pomoč. V Ložu, dne itd. Navedli smo do tu zgolj suha dejstva. Naše mnenje je pa, da je deželni odbor kranjski poklican, da v zadevi napisov na krajevnih tablah takoj stori odločne korake pri c kr. deželni vladi kranjski in da od poslednje i z posluje, da bode prišlo čim preje do preklica onega ukaza z dne 18. oktobra 1892 št. 2092 Pr., s katerim edino opravičujejo politične oblasti L stopnje svoje postopanje proti sani osi o venski m napisom na Kranjskem kot v narodno skoro najbolj enotni deželi avstrijski. To bi bilo želeti tudi raz to stališče, da se odstrani povode novemu razburjenju in morebitnim nemirom. Da se vrne vendar enkrat mir v deželo, mora pa biti končno posebno pri srcu tudi c kr. deželni vladi. Sicer je pa naše mnenje tudi, da se bode morala ta zadeva, ako bi nepričakovano dotlej še ne bila urejena v smislu pravičnosti in dejanskih razmer v narodno skoraj najbolj enotni deželi, spraviti v razgovor v prvem zasedanju našega de- žalnega zbora in da bode ena prvih in najsvetejših dolžnosti vseh slovenskih poslancev brez razlike strank, da napravijo v zadevi napisov na krajevnih tablaj* na Kranjskem tako stanje, kakršno je zahteva čast in ponos slovenskega avtohtonega ljudstva in najsi toči potem krokodilove solze Mihee ali Mihelj. Dr. A. K. Ministrska kriza. Dunaj, 12. novembra. Danes je imel zopet baron Bienerth ves dan konference z voditelji parlamentarnih strank. Uspeh je bil ta, da je prevzel politične kroge še hujši pesimizem; splošno se smatra, da je Bienerthova misija ponesrečena. Odločitev pride jutri. Za jutri ob 10. dopoldne je namreč baron Bienerth sklical k skupni konferenci vse stranke, ki so interesovane pri vladni koaliciji. Obenem priobči Bienerth jutri v ofieioznem glasilu »Prem-denblattu« nekak ultimatum na odločilne parlamentarne stranke. V članku opozarja Bienerth stranke, da gre sedaj za odločitev, ali hočejo stranke skupuo vladati ali se skupno vladati, t. j., izbirati jim je med koalicijskim in uradniškim ministrstvom. Med poslanci je krožila danes vest, da baron Bienerth že iz vsega početka ni imel namena sestavili koalicijsko ministrstvo, temuč je imel tozadevna pogajanja le zaradi lepše oblike, da pride nemoteno na krmilo uradniškega ministrstva. Glavna ovira za koalicijsko ministrstvo niso več krščanski socialisti; vzrok je temuč ta, ker ni mogoče doseči med Čehi in Nemci nikakega zbližanja. Nemški poslanci iz Češke zahtevajo jezikovni zakon in razdelitev dežele po okrožjih; nadalje zahtevajo v češkem deželnem zboru zakonski načrt glede jezikovne rabe pri avtonomnih oblastih in ustanovitev avtonomnih okrožnih v!ad,okrož-nih odborov; Nemcem v češkem deželnem zboru in deželnem odboru se mora zakonito zagotoviti samostojno pravno stališče. Nadalje zahtevajo posebne jezikovne privilegije pri sodiščih. Ako baron Bienerth ne sprejme vseh teh pogojev, ne ostanejo več v vladni koaliciji. Baron Bienerth je predlagal Nemcem: reformo češke deželne uprave, načrte za uvedbo okrožnih vlad in okrožnih zastopov, načrte za jezikovni zakon. Nemci so vse te predloge odklonili. — Češke stranke so sklenile v današnji skupni konferenci tudi odkloniti Biener-thove spravne predloge ter sklenile, vztrajati pri treh glavnih zahtevah, ki so: jezikovni zakon, češko vseučilišče na Moravskem in zagotovitev delavnosti v češkem deželnem zboru. Načrti bana Raucha. Budimpešta, 12. novembra. Ban baron Rauch je izjavil, da se pogaja zaradi nadaljevanja svojega gospodarskega programa. Preiskava zaradi srbske »veleizdaje« se zaključi v osmih dneh. Na sklicanje sabora še vlada ne misli. V razgovoru z ministrskim predsednikom dr. \Veker-lejem je ban razpravljal o političnem ]>oiožaju na Hrvaškem ter pojasnil, da »narodna 1 egija« ni naperjena proti Madžarom, temuč proti Srbom. Iz ogrskega državnega zbora. Budimpešta, 12. novembra. Poljedelski minister Daranvi je predložil zakonski načrt, s katerim se prepove ponarejanje vina in uvoz takega vina. Justični minister je predložil zakonski načrt o ustanovitvi ogrskega vrhovnega maršalskega sodišča v Budimpešti. Za zgradnjo vodnih kanalov se proračuni 192 milijonov kron. Dogodki na Balkanu. Bojkot avstrijskega blaga na Turškem. Carigrad, 12. novembra. Odbor, ki vodi bojkot proti avstro-ogrskemn blagu, je izdal oklic, da morajo imeti vse trgovine po Turškem na vratih tablice z napisom: »Tukaj se ne prodaja avstrijsko-ogr-skega blaga.« Imena tistih, ki se ne drže bojkota, se razglašajo po časopisih. Bolgarija in Turčija se pripravljate za vojno. Sofija, 12. novembra. Dasi je bolgarska vlada odpustila vse vojaštvo, ki ga je imela čez normalno število, Turčija ne le ni tega storila, temuč je turški vojni minister celo brzojavno naročil vsem oblastim, naj sklicujejo rezerviste pod orožje. Vsled tega namerava tudi Bolgarija rekmte, ki bi bili sicer poklicani meseca aprila, poklicati že koncem tega meseca k daljšim orožnim vajam. Srbski prestolonaslednik v Carigradu. B e 1 g r a d , 12. novembra. Med Bel gradom in Carigradom se vrše pogajanja, da bi sultan sprejel prestolonaslednika Gjorgja. Dnevne vesti. V Ljubljani 13 novembra — Snocnja številka »Slovenskega Naroda« je bila zopet zaplenjena. Državno pravdništvo je nam zaseglo — 17 člankov in notic in sicer »U boj, u boj!«, »Kranjski Nemci čutijo bojkot avstrijskega blaga na Balkanu«, »Kranjska hranilnica«, »Naše narodne dame«, »Kranjska hranilnica«, »Upanje nemškutarjev«, »Narodne dame«, »Nemškutarji trgovci«, »Razne vse časti vredne narodne dame«, »Kavarnarji in gostilničarji«, »Koslerjeva pivovarna^, »Nemški agentje«, »Pri trgovcu Holzerju na Dunajski cesti«, »Potnik tvrdke flolzer«, »Klepar Košar«, »Pek Gartner« in »Nemeurska firma Miklavc«. Proti zaplembi se bomo seveda pritožili. Ljubljanski protestantski župnik dr. Hegeniann, ki je od nekod iz Nemčije privandral na Kranjsko, se mudi sedaj v Monako vem, da bi naščuval nemško ljudstvo zoper Slovane in zoper Avstrijo. Hegemann je v denarnih stvareh tak umazanec, da mu ni para in zato dvomimo, da bi bil šel agitirat na lastne stroške. Najbrže so zložili denar kazinot-je ali ga je pa dala »Kranjska hranilnica«. V Monako vem obstoji društvo »Verein fiir das Deutschtum im Auslande«. To je pangermansko društvo, kakor je »Dante Allignieri« iredentovsko društvo. Obe ti društvi pripravljata razpad Avstrije in delujeta na to, da bo vse pripravljeno za trenotek, ko Nemčija, oziroma Italija udreta z oboroženo silo na avstrijska tla. »Verein fiir das Deutschtum im Auslande« zbira marljivo denar, s katerim se dela v Avstriji pa n germanska propaganda. Protestantski pastorji so prvi agitatorji tega društva. In glej — v tem pan-germanskem društvu v Monakovem je nastopil dr. Hegemann in hujskai zoper Slovence in zoper Avstrijo. To se popolnoma ujema s tem, kako huj-ska Hegemann v Ljubljani zoper Slovence in kako propagira med ljubljanskimi Nemci bojkot Slovencev. S tem privandranim panger-manskim agentom bomo pa še gotovi! — Občinski odbor v Mokronogu je v svoji seji dne 8. t. m. soglasno sprejel sledeče resolucije: I. Občinski odbor obsoja nastop proti mirnim skupščinarjem družbe sv. Cirila in Metoda dne 12. in 13. septembra t. 1. v Ptuju. II. Enoglasno izreka svoje globoko obžalovanje, da se je dne 20. septembra t. 1. v Ljubljani prelivala nedolžna slovenska kri, ker je c. in kr. vojaštvo brez pravega vzroka streljalo na bežeče nedolžne ljudi. III. Za žrtve se dovoli 20 VK, za spomenik 10 K. IV. Deželna vlada v Ljubljani se prosi, da prekliče ukaz z dne 18. vinotoka 1892 št. 2092 glede dvojezičnih napisov na občinskih krajevnih deskah. V. Deželni odbor kranjski se prosi, da takoj protestira proti prej navedeni u ukazu deželne vlade in zahteva njega odstranitev. VI. Pridružuje se protestom občin Št Janž, Tržišče, Št. Rupert i. dr. glede napisov na progi železnice Trebnje-Št.J anž-Krmelj. ' — Narodna stranka za Štajersko se je, kakor znano, pri glavnem s70jem zbora v Celja dne 8 novembra t. 1. izrekla za kompromis e „Kmetsko zvezo" ob prihodnjih de-želnozbor*kih volitvah ter s tem pokazala, da ji je res le za naroden blagor; kajti preresni dasi vladajo sedaj za nas Slovenoe na Štajerskem. Dne 12 nov. t. 1. imeli so zaupniki klerikalne „Kmetske zveze", kakor se nam poroča, tozadevno svoje posvetovanje v salonu hotela „Beli vol" v Celju. Kakor slišimo, gospoda ni kaj pristopna — kompromisa. No, narodna, stranka za Štajersko je storila svojo narodno dolžnost — odgovornost pade torej vsa naKmetsko zvezo. — Za bodočo deielnosborske volitve um Štajerske« so postavili v splošni kuriji sooijalni demokratje kandidata v spodnještajerskih mestih in trgih, kjer kandidira učitelj Albert Horvatek v Mariboru, v splošni kuriji okr. glav. Celje, Slo-venji gradeč in Brežice pa kandidira Ignaoij Sitter is Trbovelj. Za drugi slovenski mandat Se ni postavljen boc dem. kandidat. — V IV. volilnem okraju na Štajerskem, tj. v mestni skupini Mari bor- Cel j e kandidirali bodo ob pr hodnjih deželnozborskih volitvah I ajerski socialdemokrati svojega odličnega pristaša in boritelja, gosp. Alberta Horvatka, učitelja v Obdaohu na Gor. Štajerskem. — Mož utegne prodreti, ker o tem pač ni dvoma, da bodo Slovenoi kakor en mož glasovali sanj. Stokrat raje socialnega demokrata kakor nemškega naoijonaloa. — Proč Is slovenskih ksvsren s Usti, U sramoto Slovane I V „Na- rodni kavarni0 je izložena pola s sledečim besedilom: „Vdano podpisani vsakdanji obiskovalci „Narodne kavarne* prosijo vljudno vodstvo kavarne, da odpove nemike liste, v katerih se sistematično sramote na naj -grdi in najostudnejSi način slovanske narodnosti. So to osobito: nJu-gend", rtSimplioissimusu, „Muške t te", „Bombe*, nGrazer Tagblatt". Mesto teh uaj se raje na roče dobri slovanski ali vsaj Slovanom nesovražni listi." Slede Številni podpisi. Seznamek tistih nemških listov, ki jih vsled njih nesramne pisave proti Slovanom Siovau ne sme vzeti v roko, se bo seveda po potrebi izpopolnjeval. — Iz Prage se nam poroča, da so ondotne češke kavarne te nemške cunje brez izjeme vrgle na cesto. Prav je tako! — Uredništvo „Simpliclsslua', v Monakovem je bilo kakor se nam poroča, poslano to-ie pismo: „Tit. Redaktion des Simplicissimus! Dem Iahalte Ihrer letzten Nummer 32 nack eu urteilen, scheint Ihr Redaktemr total verlaust zu sein. Wir offerie-ren Ihnen eine voriugliohe L*us-salbe zu billigsten Preisen. Muster ohne Wert folgt zugle oh per Post. Aohtungsvollst Laussalbenfabrik in Laibaoh der Firma: „Deutsche Kultur", Abteilung: Drang nach Osten, Regiment: Wir Deutsohe furchten Gott und sohiessen von ruokwa>ts.u — Kakšno ime daje dr Gregorčič svojemu nadškofa? Goriški nadškof Fran Se dej je pretekli teden odpotoval v Rim poklonit se papežu, „Gorica", glasilo prelata dr Antona Gregorčiča, pa je priobčila dne 7. t. m. o tem nadškofovem potovanju to le notico : „Premilostl ji vi knezonadškof Fran Borgia se je podal pretekli torek v Rim, da se pokloni sv. Očetu." — Kdo je bil Borgia, ve vsakdo, ki je le malo pogledal v zgodovino. — Kaj Jo s „Togomerom'? Letošnja gledališka sezona se je imela otvoriti s „Tugomeromu, ki seje v to svrho poslal v cenzuro; dobil ga je v ooeno g. Wratsohko. Akoravno se je to zgodilo že pred dobrimi tremi meseoi, vendar o „Tugomeru" ni do danes Še ne duha ne sluha. Ko je šel nekako sredi septembra vprašat neki član slov. gledališča, kaj jez Jurčičevo tragedijo, se mu je reklo, da gosp. Wratsohka ni v Ljubljani, knjii o a pa da leži — na mizi g. barona Schwarsa. — Kaj je torej s „Togomerom" ? Zakaj Še ni prišel iz cenzure? Prosimo odgovora! — Ali M streljal na Srbe? nNeue Freie Presse" piše: Pred dunajskim sodiščem v Harnalsu je bila 9. t. m. obravnava zaradi razžaljenja časti, in sicer med dvema slovenskima visokošolcema. Tožnik je bil filcsof Ivan Knafljič, toženec pa doktor filozofije Alfred Ser k o. Tožba se je glasila: 14 oktobra sem bil v gostilni „pri mestu Pariz" v Gcblerjevi ulici, kjer je sedel tudi gospod obdolženec v večji družbi pri mizi. Ko je prišlo do pogovora o zadnjih dogodkih v Avstriji in Srbiji, vprašal me je dr. Ser ko: „Ah bi v slučaju vojne s Srbijo kot Slovenec streljali na Srbe?" Odvrnil sem, da bi kot kadet ne mogel streljati, ker nimam puške, ampak sabljo. Nato je vprašal dr. Šerko dalje: „Za slučaj pa. da bi imeli puško, ali bi streljali na Srbe ali ne?" Odvrnil sem: „Kot avstrijski vojak bi iz privrženosti do monarha in ljubezni do monarhije bil prisiljen, streljati na Srbe." Toženec me je imenoval nato „lopova, izdajalca, nekonsekventnega človeka in kneiferja". Ko sem proti temu remon-striral, skočil je dr. Šerko pokonoi in me udaril trikrat po glavi. Po pre-čitanju tožbe je dr. Šerko priznal, da je njena vsebina resnična. Rekel je, da stoji ie enajst let v slovanskem djaškem gibanju in da je imel Že veliko častnih afer, kljub temu mu pa tožitelj ni hotel prizoati Častnosti in s a ti s fakcijske zmožnosti. Kakor je razvidno is prooesa Polak Kubasoh, ne more kot civilist provocirati proti tožniku nobene vojalke častnosodne odločitve, na drug način se ni hotel poravnati, zato ga je imenoval „knei fer*. Ko je tožitelj izjavil, da hoče kot Jugoslovan streljati na Srbe, čuti se opravičenega imenovati ga izdajalca. Dr. Šerko je bil obsojen na sto kron globe. — Movo sarie pri orožnikih. Povodom cesarjevega jubileja se pri orožnikih regulirajo Sar že. Vsi poskusni orožniki, ki so bili pri vojakih podčastniki, postanejo titular ni posta-jevodje, kakor hitro se definitivno premeste k orožnikom. Vsi orožniki, ki služijo nad 4 leta pri orožnikih s prav dobrimi kondmtami, postanejo titular ni stražmeStri. Vsi postaje vodje, ki so absolvirali Solo za šatie ter na-Čelujejo postajam, dobe dvojni di-stinkcijski trak na ovratnika. Dne 2. decembra vsakega leta debi 100 titular n ih stražmeštrov za 200 K zvišano plačo. — Imenovanje. Gimnazijski su-plent v Mariboru dr. Pivko je imenovan sa glavnega učitelja na ondot-nem učiteljišču. — Is iolsko sinih«. Izprašana nSiterjBks kandidatinju gdč. R o zali j a ^.rrigler je pripuščena k brezplačni šolski praksi na dekliški šoli v Ribnici. Abselvirana učiteljska kandida-tinja gdč. Julija Mayer je imenovana aa provizorično učiteljico v Starem trgu. — Učiteljske vesti. Za snpleota na drugo učno mesto na Rakovniku v Ljubljani je imenovan gospod Leopold Kopač, abitnrijent ii Novega mesta. Bivši supleut gospod R a d o v i č je šel kot odgojitelj k nekemu veletržou na Ros ko. Ljubljanski „Sokol" je priredil snoči v svoji telovadnici ljudski kon oert, ki ga je proizvala godba »Slovenske Filharmonije" pod vodstvi m kapelnika g. Tal i oh a. Konoert je aspel v glasbenem ozira na višino, ki dela čast godbi in kapelniku, zato je pa tudi občinstvo navdušeno ploskalo pri vsakem komadu, da je bilo par jih treba dodati. Udeležba je bila primeroma še dosti dobra, bila bi pa lahko Še boljša. R-stavrater je poskrbel za dobro postrežbo in dobro pijačo in jed. Zabavni večer telovadnega društva ,Sokol I." bo v soboto, 14 t. m. meščanski restavraciji (A. Pekleva) na Sv. Petra cesti štev 47. Sodeluje ljubljanski sekstet in društveni pevski zbor. Na sporedu bo tudi komični prizor in šaljiva pošta, po sporedu ples. V upanju, da se slavno občinstvo odzove našemu vabilu V največjem številu, vam kličemo : na svidenje na zabavnem večeru! — Začetek ob 8. sveČer. Vstopnina 40 v n. Koncert Godowskega. .G as-beni Matici" se je posrečilo pridobiti največjega izmed sedaj živečih pianistov za en konoert, ki bode v petek, dne 20. novembra v veliki dvorani hotela ,Union". Leopold Godow sky je rodom ruski Poljak, rojen v Vil ni na Ruskem Kolikega pomena je G-odowsky. spozna se najbolj iz tega, da ga je avstrijsko naučno mi nistrstvo pravkar imenovalo profesorjem mojstrske klavirske šole na dunajskem konzervatoriju. Pogoji tega imenovanja vzbujajo občno senzacijo. Gospod Godowjby dobi letne plače 20000 kron; imel bo torej za 8000 kron veČ plače nego njegova prednika Sauer in Busoni. Qudowsky se za to zaveže na leto poučevati samo 200 ur. Imel bo torej od vsake ure 100 kron plače. Razen tega bo imel po 25 letnem delovanja polao gazo kot penzijo. Sedaj pa se mu všteje že deset službenih let In tak mojster bode kon cer to val pod tvrdko „ Glasbene Matice*. Zanimivo predavanje je jutri, v soboto, zvečer ob polu 8. v „Mest nem domu". Predava gosp dr. Ferdo Šisić, vseučiliški profesor U Zagreba, „o Herceg- Bosni prigodom aneksije. Geografsko-historijska i državnopravna ras matr anj a." Zgodnejša ura se je določila zaradi raznih prireditev, ki so ta večer v Ljubljani, slasti zaradi koncerta v n Narod nem d j mu", ki se ga občinstvo po predavanju Še vedno lahko udeleži. Predavanje traja le pičlo uro. Pričakujemo torej mnogobrojnoga obiska pri predavanju. jjAkademija". Ljudsko izobraževalno društvo ^Afeademijt." ima svoj redni občni zbor v ponedeljek, 16 t. m., ob 8. uri sveČer v hotelu „Ilirija". Opozarjamo na občni zbor vse društvene Člane, kakor tudi druge prijatelje društva. Od zanimanja članov in občinstva za to društvo je odvisno delovanje društva, ki ima v svojih pravilih izraien tako krasen namen in pomen. Koncert „Slovenske Filharmonije" s plesom bode, kakor smo že poročali, v soboto, dne 14. t. m. v veliki dvorani „Narodnoga doma". Začetek koncertu točno ob 8, začetek plesa ob pol 11. Obleka ta ples je povsem poljubna; vsakdo dobrodošel Vstopnina znaša, raiven sa one, ki so je prosti, in ki smo jih ie včeraj omenili, 60 vin. za osebo. Kranjska dotols na sadni n z sta ti an Dunaju V sredo 11 t. m. se je otvorila na Dunaju sadna razstava, katere se je na vabilo o. kr. avstr. pomologičnega društva udele žila tudi Kranjska dežela. Posebni Bortiment je po naročilu deželnega odbora sestavila kmetjska šola na Grmu. Razstava se je otvorila ob 11. dopoldne po protektorju nadvojvodi Rajnerju, ki je pri oddelku Kranjske dežele nagovoril ravnatelja Eohrmaua in izrekel priznanje za lepo sadje, ki ga je poslala Kranjska dežela. Kranjsko sadje se splošno občuduje in je najlepše, kar ga je razstavilo pomologično društvo. V prid drntbi Lastni dom/1 (stavbna in konzumna zadruga) je Martinovo nedeljo, 15. novembra, velika ljudska veselica v gostilni „pri I^evu", Marije Terezije oesta. Začetek °b 3. uri popoldne. Spored: Govor, razlaganje in pojasnjevanje namenov dražbe nLastni dom". Godba, petje, ples (celo noč). SreČolov a mnogimi dobitki, šaljiva poŠta, kori an doli korzo, ▼stopnice sa osebo po 40 v, za dru- žino po 60 v se dobivajo v tnfiki g. Sešarka v Selenburgovih ulioah ia v gostilni „pri Levu". Na dan veselice vstopnice pri blagajni sa osebo po 60 v, za dri šino 1 K. LJubljano v posnemanje Celovški občinski svet je sklenil, da se due 2. decembra opusti nameravana razsvetljava mesta, dotični znesek pa nakloni preskrbi mladine Na volniko godbenike 27. poi-polkn v LJnbliani streljalo pred dež gledališčem dan za doem člani nemškega „opernega" zbora s aneže nimi kepami, pa se jim nič ne zgodi, namreč — vojakom, da ostanemo pri pravici Prosto vožnja za rezerviste. Te dni izda vojno ministrstvo nove pozivnice za rezerviste. Pozivuioe bodo imele kupon, ki nakaže rezervistom prosto vožnjo po železnici k orožnim vajam in domov. Usmiljene g Is Kandilo. Po Ljubljani je začel te dni pobirati milodare za bolnico v Kandiji usmiljeni brat Nikolaj Kore s. Priporočamo ga, ker je bolnica v Kandiji ne le za D denjsko marveč tudi za celo deželo velika dobrota. Sprememba posesti Hišo obrtnega pomožnega druAtva v Ključavničarski ulici št. 3 je kupil klepar g. Josip Starih a, Št. 13 v Florijanski ulici pa trgovski pomočnik g. Jernej Š erj a k. Sladkor cenejši. Ker so se kar te l ne oene znižale, je sladkor za ta mesec 1 K pri 100 kg cenejši. Na Vicu se je ustanovila podružnica sv. Cirila in Metoda. V nedeljo, 15. novembra ob 4. pop. se vrši cbčni zbor v znani odlični gostilni pri g Končanu v Rožni dolini. Dosedaj se je nabralo 56 Članov samo, ker se veČina misli vpisati na dan občnega zbora. Torej na noge, sedaj je čas! Samostojna iupnijs Vič Gline« je Že dovoljena in se bo v kratkem aktivirala. Vodili jo bodo frančiškani. Strokovna šola za kleklan e se je ustanovila v Horjulu v ljubljanski okolici na državne stroške. Obiskovana je zelo. Kap {o sndels danes ponoči na Dovozni cesti št. 4 leta 1861 v S t. Vida pri Zatičoi rojenega hlapca Ivana Korelca. Na zdravnikovo odredbo so njega truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofa Porodil se je g Fran Ktissel, o. kr. sodni pristav v Zatembarku, e gdč. Hermino Pehani. Čestitamo ! 36 nT je neprestano snežilo v logaškem in postojnskem okraju. Vmes je brila ostra burja, ki je nagnetla na nekaterih krajih velike kupe snega Sicer je snega samo 14 cm. Na Dolenjskem in po Gorenjskem je snežna plast debela 16 cm. Vlak ga Je raztrgal« Predvčerajšnjim je med postajama Rakek in Planina povozil dunajski brao vlak nekega 131etnega kmečkega fanta, ki je k jub zaprtim zatvornioam stal na tiru in gleda« mimodrdrajoči tovorni vlak. V tistem trenutku je prisopihal brzo-vlak in fanta raztrgal na dvoje. Ko je stroj tega vlaka prišel v Trst, so bila njegova kolesa vsa krvava in kosci človeškega mesa so se jih držali. Toliko časa in čuta do ponesrečenca bi bili na železnici pač imeli, da bi osnažili ko'esa! Ponesročenes ie kočarjev sin Gašper MatičiČ iz Ivanjega sela. Prinesel je v čuvajnico št 712 Čuvajevi ženi Mariji Kovšoa mleko kot vsak dan. Pod Sv. Volbenkom nad škof,o Loko je umrl v četrtek zjutraj t. m. Janez Šabio, oče notarskega soli-oitatorja v Skorji Loki Iv. Šubioa in sorodnik znane slikarske in kipar ske rodbine Šabio iz Poljan nad Škofjo Loko. Tolovadao društvo ,.Sokol1' na Jesostoah priredi v nedeljo, dne 15. t m. ob 7. sveČer vinsko trgatev v restavraoiji pri „Sokolu". Vstopnina 40 vin. ss osebo. Umrla jo v Novem mestu gospa Marija Vaupotič, žena on-dotnega višjega okr. iivinoadravnika g. dr. Ivana Vaupotiča in mati akademiČnega slikarja in učitelja risanja na idrijski realki gospoda Ivana Vaupotiča. Drino«! donesek. Za gradnjo oeste od JavorniŠke planote v Cerkniško in Loško dolino je dovoljeno 30 000 K državnega doneska. Uboj In tetka telesna poškodba* Pose8tnikovega sina Ivana Želetu iz Trnja pri Št. Petru na Krasu je posestnikov sin Ivan Gu-stinčiČ napadel na cesti in ga s kolom toliko Časa tolkel po glavi, da je izdihnil. Tudi Žaletovega brata Ludvika je GostinčiČ isti večer napadel in ga na glavi težko poškodoval. Divjaka so zaprli. Zs načelnika okrajnega zastopa konjlžkegs je izvoljen gra- ščak P o s s e k. Za , tlačene" Nemce na Spodnjem Štajerskem so nabrali te dol nemški visokoŠoloi v Gradou od hiše do hiše čez 12 000 K. Dragonol v Slovenski Blstriol ne bodo premeščeni v Gorico, kakor je bilo citati sadnji čas po rasnih listih Ogenj V Slovenski Bistrici je ■gorelo za 15 vagonov sena in aa tri vagone slame v gospodarskem poslopju bivšega Eppingerjevega posestva. Škode je nad 10000 K. Kap |0 zadela mariborskega merosodoa Kapperja v soboto na slovenj ebistriškem mosta, b topil je iz vlaka in pozdravil znanca, v tistem hipu ga je pa zadela kap. Insolventen |0 postni Maks Ledni k, trgoveo z mešanim blagom v Maribora. čitalnica v Bretfcib priredi v nedeljo 15 t. m. „Martinov večer" z gledališko predstavo, tamburanjem in petjem. Moška Ciril - Metodova podružnica v ŽalCU nasnanja, da so žalski tržani namesto venca na krsto rajn. požrtvovalnega rodoljuba dr. Dečka darovali za druibo sv. Cirila in Metoda znesek 43 K 30 vin. Slovanska čitalnica v Mariboru priredi svoj drugi jesenski zabavni večer, v nedeljo 15. novembra ob 8 svečer v mali dvorani Narodnega doma. Slovonako telovadno društvo „Sokol1 v Gradcu ima 21. novembra svoj občni zbor. Lokal: Restavracija Pšeničnik, Klosterwiesgasse 5. Začetek točno ob 8. zvečer. Slovanski gostje dobrodošli! Asad.-tehn. društva „Triglav" v Gradcu. Na občnem zboru dne 4. t. m. se je izvolil sledeči odbor: Predsednik: tov. tehn. Fran Zupančič, podpredsed.: tov. med. A n-ton H r o v a t, tajnik: tov. med. Fran Kolterer, blagajnik: tov. med. Vladimir Vrečko, gospodar : tov. iur. Janko Košan, knjižničar: tov. iur Mir. Schmi-dinger, odb. nam tov. m. Martin 0 g o r e v o, revizorja: tov. iur. Konrad Šmid in tov. iur. O t m a r Pirkmajer. Delsvnioo drtsvnib ioloznlo v Celo v on se začno graditi najbrže že prihodnjo spomlad, ker se železniško ministrstvo zelo žari s tozadevnimi pripravami. Kaj pa v Ljubljani? Nemlkl narodni svot zi Koroško se ustanovi prihodnjo nedeljo v Celovcu. Tadi Slovenci bodo morali začeti misliti na resno obrambno akoijo. Zaprli 80 v Gospe Sveti na Koroškem Ivana Ambrožiča iz Begunj na Kranjskem zaradi vloma. Baziodbs radi bombo v Gorici« Svoj čas smo poročali, da je bila najdena v ulioi Formioa v Gorici bomba, ki je bila namenjena naj • brže Veledromu, kjer se je vršila znana kolesarska slavnost, radi katere so uganjali goriški Lahi tako veliko barabstvo. Bomba je bila iz hudega rasstreljiva, iz živega srebra, smodnika, kamenja, dolga je bila 20 cm; analiza, izvršena na Dunaju, je označila bombo sa jako nevarno, kajti užgala bi se lahko s plamenom, udarcem ali celo le z drgnjenjem. Radi te bombe se je sedaj vršila pri okrožni sodniji v Gorici razprava, in sicer proti nekemu Josipa Jevščeka iz Gorice; star je 22 let. Ta je bil namreč obdolžen, da je odložit bombo v imenovani uliloi. Obsojen je bil na 6 tednov težke ječe s postom vsakih 14 dni. — Lahi hočejo afero z bombo odbiti od sebe s tem, da proglašajo Jevščeka za Slovenoa. Ali ta Je v-šček je seveda slovenskega pokoljenja, kakor 90% Lahov v Gorici, toda naš Sloveneo ni, niti ne zna slovensko. Razprava proti njemu se je vršila v laškem jeziku. JevšČek je „Gorizianu in ne Sloveneo. Najbrže so bili najeli tega človeka, da bi nesel bombo na Veiedrom, radi tega, ker je videti, kakor da bi včasih ne bil prav pri čisti pameti. Umri (O zaveden beneški Slovenec, starejši član mlajšega rodu ugled ne rodbine Domenežev v Ronou nad Nadiiko dolino. — V Renčah na Goriškem je umrl 78 letni veleposestnik obenauani g. Franc Hebat. Grozaa nesreča- V četrtek 12. t. m. ob pol 10. dopoldne se je dogodila grozna nesreča v kamnolomu Preluka pri Voloski, oziroma na morju pred kamnolomom. Poleg tega ka mnoloma posedujejo podjetniki Gre-gersen Sohwarz in dr. še kamnolome pri Reki, za katere je imenovanega dne peljal majhen parni k na zadaj privezanih velikih dveh ladjah za prevažanje kamenja, na zadnji čez 100 kg. dinamita. Na parniku sta bila kakor po navadi poleg strojnika, ki je obenem zapovednik, tudi 2 mornarja, na prvi ladji, ki je bila za par nik privezana in polna kamenja, sta bila dva, a na drugi, to je zadnji, kjer je bilo čez 100 kg. dinamita, je bil mornar po imenu Fran Gen-naro 55 let star iz Ghiose v Italiji, a sedaj nastanjen na Reki. Ko je parnik priplul z ladjama iz pristanišča kamnoloma in obrnil proti Reki, vžgali so v kamnolomu večjo mino. Sledil je grozen pok kakor po navadi, a za njim se je čulo še stokrat hujši na morju. To je šlo tako hitro, da se v prvem hipu ni vedelo, kaj da je. Grozen je bil bil prizor, ko se je dim razpršil. Ladja s dinamitom je izginila in i njo tudi nesrečnež, ki je bil na njej. Sreča v tej nesreči je, da se niti mornarjem na prvi ladji niti na parniku ni nič zgodilo Seveda so takoj skočili ljudje v ladje in šli na lice mesta, ali kakor že omenjeno, o ladji in mornarju ni bilo daha ne sluha. Po dolgem iskanja po morju so našli kos pr i mornarjevih in nekoliko človeške masti, poleg nekaj Črev na neki plavajoči deski, vsega skupaj okoli 8 kg. teže. Potem se more soditi, da je bil revež na tisoč kosov raztrgan. Ta eksplozija je storila tudi v Voloski preoej škode, posebno na oknih. Samo na občinski hiši je škode čez 300 K. Lahko si je misliti strah, katerega so pretrpeli stanovalci Voloske v prvem hipu, potem je pa vse teklo gledat proti Preluki, ki je bila vsa v dimu. Za vzrok te eksplozije se ne ve natančno, sodi se le, da se je dinamit vžgal vsled zračnega pritiska po vžgani mini ker, komaj je sagrmela mina, že se je slišala eksplozja tudi na morju. Z eno besedo rečeno, bilo je nekaj strašnega. Na ledn si 1© zlomil nogo 44- letni čuvaj drž. železnice Herpelje-Kozina Luka Adam. Prepeljali so ga v tržaško boloišnioo. Žrtev bnrje. 33letno Marijo Bul j in a o v Trstu je burja tako vrgla ob tla, da je dobila hude rane na glavi in po životu. Morala je v bolnišnico. Vlak so je raztrgal na progi med Reko in Bakrom. Odtrgani vozovi so leteli v hudem dira nazaj proti Reki, v tem pa skočili s tira in se vsi razbili. Skoda je velika. Dva človeka sta težko, mnogo pa lahko ranjenih. Prepoved točiti novo vino. Namestmštvo v Trstu je izdalo odredbo s katero se prepoveduje točiti mošt od sedaj naprej do novega leta, Češ da mošt neha vreti šele tja proti konou leta ter da je dotlej nevaren zdravju. Lahko se Hizoimiu tudi kaka kolera! Po Goriškem je vsled tega nastalo med gostilničarji in vinogradniki silno razburjenje. Protestirajo proti tej odredbi, ker bi provzročila veliko škodo. Protestirajo tudi župani goriške okolioe. Od strani f;Slov. kluba", dež zborskih naprednih poslancev, so storjeni koraki, da se odpravi omenjena prepoved. 11. rodni občni zbor „Slovence" na Dunaju bo dne 14. t. m., ker se je moral preložiti, z istim sporedom, v istem lokalu in ob istem Času, kakor se je prvotno naznanilo. DVO d VOS O t ni lisici (dozdevni) v osebah dveh osemnajstletnih fantov iz ljubljanske okolice sta bili danes zjutraj prijeti na trgu. Fanta sta prinesla na trg v vrečah vsak po Štiri kokoši, od katerih je bila ena že zadušena ter še vedla tako sumljivo, da se je moralo sklepati, da jih nista dobila po pošteni poti. Na policiji sta izpovedala, da sta brata in da sta prinesla kuretnino od doma, iz Golega, in ker se je pozneje dognalo, da izpoved ne odgovarja resnici, so ju vtaknili v zapor. Nesrečen sunek. Ko je šel snoči trgovski sluga Jernej Cajhen po Krojaških ulicah, pride za njim čevljar Martin G. in ga sune v prsi. Pri tem je Cajhen tako nesrečno padel vznak, da je zadobil na glavi močno telesno poškodbo in so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico. 8anl sodnik je bil predvčerajšnjim neki ključavničarski pomočnik. Ker mu vajeneo ni hotel iti po kosilo, je prijel za železni drog ter z njim „poba" tako naklestil, da je dobil znatne poškodbe. Zadeva pride pred okrajno sodišče. Martinov večer s plesom in Šaljivo pošto se priredi v nedeljo v restavraoiji pri „Črnem orlu v Go sposkih ulioah. Skrbljeno bo za pristno pijačo in debelo gosko. Vstop prost I Zimsko kofllttte je napravil gostilničar pri „Novem svetu" gosp. Tal. Mrak. Kegljišče bo gotovo ta teden. Več v inseratu. Opozarjamo slovenske kegljaške dražbe, naj se drže gesla „Svo|i k svojim". Slavno občinstvo opozarjamo, da otvori z jutrišnjim dnem gospod Anton Bajeo Pod trančo svoj ovetliČni salon. Slovenci, podpirajte ga! Drobne novice. — Strahovita nesreča v rudniku se je zgodila v Hammu pri Trier-ju. Užgali so se plini, ko je bilo v rudniku nad 300 delavcev. Dosedaj so izvlekli 60 mrtvih in 36 hudo ranjenih, za ostalih 200 rudarjev ni rešitve, ker divja v rudniku strahovit požar. — Ljudožrci. Na reki Kongo se je ponesrečil parnik »Ville de Bru-ge«. Potniki so se rešili na suho, toda tam so jih sprejeli divjaki ter so vse bele in zamorce pojedli. — Napačna naročila za dalmatinsko namestništvo se niso zgodila le na žito in moko, temuč tudi na drage kmetijske stroje, ure itd. Neprestano prihajajo namestništvu take pošiljatve. Na vseh naročilu i b pismih je pecat namestnistva in ponarejen namestnikov podpis. — Lobkowitzevo palačo na Dunaju kupuje grof Szechenvi, soprog ameriške milijonarke Vanderbilt. Za palačo ponuja 2 milijona kron. — Grofovstvo je dobil šlezijski deželni odbornik baron Sedi -n i c k i. Slovenci zbirajte za žrtus! Telefonska in brzojavne poročila. Razpuščen shod o Bosni v Moskvi. Moskva, 13. novembra. (Poseb. brz. »Slov. Nar.«). »Obščestvo slav-janskoj kulturi« je priredilo shod, na katerem se je razpravljalo o bosanskem vprašanju. Velika dvorana konservatorija je bila natlačeno polna naj odličnejšega občinstva. Shod je otvoril grof Komarovski, ki je proglasil aneksijo Bosne navadnim ropom, ki ni upravičen po nobeni mednarodni pogodbi. Za Komarovski m je govoril profesor Sajkevič. Naglašal je, da Srbija nima namena zaplesti Rusije v vojno, marveč da samo želi, da bi Rusija ne priznala aneksije. Poslanec Moskve v gosu-darstveni dumi V. A. Maklakov je obširno govoril o germanizaciji , ki preti Slovanom z vseh strani, in o narodni politiki. Maklakov je med drugm naglašal, da je Rusiji potrebna politika vseskozi narodna, ne pa taka, ki bi bila po volji Nemcem. Rusiji je potreba voditi tako politiko, ki ne bo zatirala ne Poljakov, ne Malorusov. Ko je Maklakov izgovoril med splošnim odobravanjem ta stavek, je vstal zastopnik policije ter razpustil shod, kar je is-zvalo velikansko ogorčenje med občinstvom. Ta dogodek spričuje, da je v Rusiji še vedno vsegamogočen ger-manofilski birokratizem. Petrograd, 13. novembra. (Pos. brz. »Slov. Nar.«). Radi raspusta shoda, ki ga je priredilo »Obšeestvo slavjanskoj kulturi« v Moskvi, vlože poslanci zmerne desnice interpelacijo v gosudarstveni dumi. Zahtevali bodo od ministra notranjih del pojasnila, zakaj je bil govor poslanca Maklakova po policiji zabranjen. Položaj v Bosni. Mostar, 13. novembra, (Posebna brz. »Slov. Narodu«). V vsi Bosni in Hercegovini vlada mir, mir kakor brezvetrije pred viharjem. Po vsi deželi kar mrgoli vojaštva. Posebno mnogo vojakov je v Mostaru in v Sarajevu. Nove vojaške čete še vedno prihajajo, in sicer večinoma ponoči. Dosedaj štejejo vojaške posadke po Bosni in Hercegovini najmanj 100.000 mož. Metković — vojna baza. Metković, 13. novembra. (Pos. brz. »Slov. Nar.«). Pristanišče Metković ima postati glavna vojna operacijska baza, ako pride radi Bosne do vojne. Te dni so v Metkoviću izpraznili sest velikih hiš, v katerifj se nastani vojaštvo. Vsak dan dohajajo semkaj ladje, ki vozijo baje streljivo. Trije častniki ustreljeni. Bel grad, 13. novembra, (Poseb brz. »Slov. Nar.«). Belgradski listi javljajo: Trije avstrijski častniki Srbi so bili poslani na službovanje v neki obmejni kraj proti Srbiji. Uk bi se ne izpostavili nevarnosti, da Bi prelomili svojo vojaško prisego, so prosili, naj se jih premesti h kakšnemu drugemu polku. Ta prošnja je imela posledico, da so jih takoj aretirali ter jih odvedli v Petrovaradiu pred vojno sodišče. Vojno sodišče jih je obsodilo na smrt. Smrtna kazen je bila takoj izvršena. Strog ukaz, Belgrad, 13. novembra. (Poseb. brz. »Slov. Nar.«). Poveljnik avstrijskih čet ob meji Bosne in sandžaka Novi pazar je izdal povelje, naj vojaki streljajo na vsakega Srba ali mohamedanca, ako ga kje zalotijo ponoči. V smislu tega ukaza so bili ustreljeni trije Srbi v Belem Brdu in en mohamedanec v Dobrunu. Razmere med Srbijo in Turčijo, Belgrad, 13. novembra. (Poseb. brz. »Slov. Nar.«) Vesti o napetem položaju v novopazarskem sandžaku, o bojazni Turčije, da Srbija in Crna gora ne vdre te v sandžak in o nekih srbskih proklamacijah na srbsko prebivalstvo v sandžaku so popolnoma neresnične in imajo očito tendenco, zasejati nezaupnost in potem razdor med Turčijo in obema srbskima državama. Vsi ti poskusi so brezuspešni, ker sta Srbija in Crna gora izjavili Turčiji, da v nobenem slu- $&ju ne zahtevate kompenzacije na račun Turske. Ako Turčija zbira večja krdela v sandžaku, se ve proti komu; ker je Turčija s Srbijo in Crno goro sklenila zveze je gotovo, da proti zaveznikoma ne bo pošiljala vojske. Car Nikolaj Pašicu. Bel grad, 13. novembra. Iz Petro-grada javljajo, da je car Nikolaj Nikoli Pašiću v posebni avdijenci ponovno izjavil, da goji napram Srbiji naj iskrene jše simpatije. Vesti o abdikaciji kralja Petra. Belgrad, 13. novembra. (Poseb. brz. »Slov. Nar.«) Glasovi o abdikaciji kralja Petra pojavljajo se vedno, kadar so odnošaji med Srbijo in Avstrijo najeti. A kralj Peter je še vendar*.vedno na prestolu. Ta fakt najbolj dementira sedanje tozadevne vesti. Najneumnejše pa so vesti o sporu med kraljem in prestolonaslednikom, zato jih ni treba posebe dementirati. Ministrska kriza. Dunaj, 13. novembra. Danes je bilo v poslopju državnega zbora tako živo, kakor če bi bila seja. V parlamentu so bili zbrani vsi socialni demokrati, Cehi in mnogo nemških poslancev. Ob 10. je odšlo 18 poslancev, med njimi 9 ministrskih kandidatov, k baronu Bienerthu na konferenco. Na povratek te deputacije so poslanci zaman čakali. Ob polu 1. popoldne je došlo telefonično obvestilo, da poganja z Bienerthom še trajajo in da se bodo popoldne še nadaljevala. Demisija nemškega kancelarja. Berolin, 13. novembra. Kancelar knez Biilow je radi neke brzojavke, ki mu jo je poslal cesar Viljem, primoran demisionirati. Biilow bi se te dni peljal k cesarju, da ustmeno poda svojo demisijo. Njegov naslednik bo baje korni poveljnik v Hanovru Lovvenfeld. Katastrofa v Hamu. Berolin, 13. novembra. V rovu Radbot pri Hamu je bilo ubitih 360 mož. 79 oseb so že izkopali. Med ponesrečenci so najbrže tudi Slovenci. Meteorolosično poročile, Vlita » a%u morjtm 806. BfdajI prihodnji teden. Odda se še za neka] daL VeS pove gostilničar Valentin Mrak. Prva slovenska modna trgovina zzel gospode Eopliit M Liubliunn, Mestni trs 19, se najtopleje priporoča. 4 Blago in cene brez konkurence. z 1 sobo, kuhinjo in pritiklinami se oddn zn febrnnr mirni stranki. Več se izve Prlvoi Štev. 17 ali PmlO it 4. 4043-2 \__. f ■ Zavarovalnica s konkurenčnimi tarifi lice zastopnike J zn vse okraje nn Kranjskem — I Visoka proviajja. 4 44—2 Ponudbe pod »Slovanska za- varovalnica" na npravništvo .Slov. Narodau. 10.000 parov čevljev 4 pari Čevljev samo K 6 50. Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih Čevljev, Crnih ali n&vih na trakove s moćno zbitimi podplati, n*jnovejfee oblike, dalje par mo&kih in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. Y*5 4 |»arl »amo K «-jO. n&roCitev cadostuje dolgost 4094 Razpošiljanje po povzetju. Izvoz čevljev KOHANE, Krakov it. 31. Neatrajajofte rad Kamoniano izko pod ceno prodajam radi po tu a d j kanja prostora obleke, površnike, zimske suknje in dežne plašče 387i '6 za gespede in. d.ečlse kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice. Mekcijsto tršo™ A. Luki ć. IS? Kurite samo z velenjskimi »salonskimi brike najbolji! In nalceneJSI materllal za kurjenje sob. Cene zrn brikete, dostavil ene v hišo: 3984—2 IOO do 500 kosov a 100 .... K 160 500 do 1000 „ a ,.....K 150 lOOO do 5000 „ a ,.....K 140 Edina prodala In zaloga za LJubljano In okolico: St. A G. TAUZHER, Ljubljana. jfajvecja zaloga bukovih in mehkih drv, celih in razsekanih. Zdrava in suha drva, vse postavljeno na dom. ? J hožuhoulno §JŠ^ kratki sako, mestni in potni kožuhi po vsaki ceni kakor tudi konfekcijo za gospode, dame, dečke, deklice in otroke priporoča v največji izbiri »Angleško skladišče oblek10. Bernatovič o I Sprejema savarovaaja Sloveftkega ihr-ljenja po najrasnovrotnejSih kombinacijah pod tako agodnimi pogoji, ko nobena druga savaroTalnioa. Zlasti Je ugodno ■avarovanje na doživetje in smrt s Lmanj&ajo&mi m vplačilL Vaak član ata po preteka petih let Prarico do'diTidende. 45—132 •t • - - - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. . . Rez. fondi: 41,335.04101 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97,814.430-97 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ Y«es3MOBi •lorsmko-nerodno oprave. Vaa pojaanila daj«: ■OBOratad zaatop W Lfabljani, iigar piiame io t laitnej banlDej hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti polarnim škodam po naj nitjih cenah Škode cenioje takoj in najkulantneje. Ušiva najboljši sloves, koder posluje. DovoUuje is čistega dobička iadatns podpore v narodne in občnokoristne namene. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. WUK B*