126. številka. Ljubljana, v ponedeljek 5. junija. XXVI. leto, 1893. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan ivet«r, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vs t r o - ogers k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 ki\ Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za ozna'nila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni fitvo je na Kongresnem trgu st. 12. Dpravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. 0 naših učiteljiščih. (I« učiteljskih krogov.) Za razvitek slovenskega Šolstva je odločilna uredba nadih učiteljišč. Da ta niso taka, kakor bi imela biti glede* na § 19. drž. obu. p. z dno 21. grudna 1867, je znano. A da je stvar tako napačno urejena, tega menda ne vedo vai naši odločilni ljudje. Govoriti hočem Bamo o Ljubljanskih učiteljiščih. UmnvDit je, da sta učiteljišči v Ljubljani najprej za to, da se vzgajajo učitelji za Kranjsko; da išče mnogo gojencev teh zavodov pozneje kruha v drugih deželah, temu je uzrok v prvi vrati slaba plača na Kranjskem. Toraj Ljubljanski učiteljišči vzgajata učitelje in učiteljice namenoma za Kranjsko. Kranjska ima po zadnjem štetji 498 958 prebivalcev, ki so razven 30.000 Nemcev in nekaj stotin drugih narodnoatij Slovenci. In ti Slovenci imajo otroke, ki govore slovenski, Iz tega sledi, da je kranjska šolska mladina s prav malo izjemami slovenske narodnosti, iz česar zopet Bledi, da morajo biti učitelji in učiteljice, ki uče to mladino, popolnoma zmožni slovenščine ter sploh vzgojeni v slovenskem duhu. Tuko bi Človek Budil po zakonih zdrave logike. No, poglejmo, kako je ta stvar v Ljubljani. Na naših učiteljiščih se uči vsega skupaj 14—16 predmetov in izinej teh na moškem učiteljišči samo 4, oziroma 5, ua ženskem zavodu celo le 3 v slovenskem jeziku. Vsi drugi predmeti se predavajo v nemščini. Predmeti s slovenskim učnim jezikom so a) na moškem zavodu: verouk, slovenščina, matematika, prirodopts ter kmetijstvo, a sam6 v dveh poletnih semestrih, v dveh zimskih semestrih pa z nemškim učnim jezikom; b) na ženskem zavodu: verouk, slovenščina, matematika. Če to prevdarjamo, oam nehote pride na um, da so najbrže takrat, ko sta se urejevali naši učiteljišči, § 3. organizacijskega statuta za avstrijska učiteljišča, ki slove: ,I):e Unterrichtssprache wird, st weit das Landes-gesetz nicht etvvas auderes bestimmt, auf Vorschlag der LaudesBchulbeborde vom UnterricbtsmiDister festgesetzt. Wo das Bedtiifuia erludscht, so'1 den Zoglingeu auch dio Gelegenheit zur Aunbildung in LISTEK. „Perpetuum mobile". (Izvirna humoreska, spisal I. Z.) I. Pijanec pa ni bil KlopčiČ, le pil ga jo rad, še več pa nesel. Opravljal je tam nekje pri Ljub^ni dolgočasno Blužbo raitničarja, sem in tje je tudi kako obleko pokrpal, kolikor se je bil namreč priučil v svoji mladosti pri nekem krojaču zastarele mode, in če je ravno naneslo, se tudi kolarskega dela ni ustrašil. Nekaj streljajev od Klopčičeve utice je bil nastanjen drug mitničar, Magister po imenu. Ljudje so si šepetali na uho, da je nekak vedež; vedež pa ni bil, le čital je mnogo, še več pa modroval. In ure je popravljal in tičnike rezljal ter zakladal ž njimi glasovite tičarje Trnovskega predmestja. Ta dva mitničarja si nista bila nič kaj prijatelja. Nikar da bi se bila sprla radi kake malenkosti. Č.tila sta se le zato, ker sta si bila tekmeca. Oba sta namreč skušala iznajti nov Btroj, ki je že več tisoč let nerešena zastavica in ki še sedaj čaka odrešenika. Zgodovina uči, da se navadno krojači in zakotni piaarji trudijo, iznajti pripravo, s katero bi einer zvveiten Laodessprache geboten vverden, darait sie die Befabigung erlangen, eventuell auch in die-Ber zu lehren" — tako umeli, da je ta „zweite Landessprache" uboga slovenščina, kajti ako objektivno premislimo, kako malo predmetov ne uči v fllovenBkem jeziku, moramo nehoto sklepati, da so učitelji, ki se vzgajajo tem načinom, zmožni samo .eventuell" v slovenščini učiti in da sta učiteljišči namenjeni le „eventuellu tudi slovenskim šolam! Morda ne nam bo ugovarjalo, da so navedeno ne strinja s tem, da so slovenski učitelji uneti rodoljubi, deloma tudi pisatelji ter da kandidatje pri zrelostnih izpitih posebno iz slovenščine dobro odgovarjajo. Res je; a da so kranjski učitelji dobro izurjeni v slovenskem jeziku, je to le zasluga uči* teljev samih, njihove pridnosti iu pa dejstva, da je bila dosedaj večina pripravnikov slovenske narodnosti. Sola za to nič ne more. Pomisliti pa moramo, da študirajo na Ljubljanskih učiteljiščih tudi pripravniki nemške narodnosti ali taki, ki se četudi po krivici štejejo za Nemce ter že a priori prinese seboj od doma malo ljubezni za slovenski jezik ; ako uvažujemo, da je navada pri današnjih razmerah v Avstriji, da Be ljudem nemške narodnosti tam, kjer se tiče učenja kakega druzega jezika, tako rado kaj spregleda ter delo oIa)Ša, tedaj moramo pač dvomiti, da bodo taki ljudje sploh kedaj slovenščine toliko zmožni, da bi lahko in brez škode za dotične učence učili v nji. Posebno gledć ženskega zavoda, kjer se še manj predmetov uči v slovenskem jeziku in kjer študira tudi dokaj Nemk, je naš dvom upravičen. Da ne pretiravamo, je do-u~az to, da je nekje na Kranjskem pri okrajni učiteljski konferenci c. kr. okrajni šolski nadzornik sam moral grajati, da učiteljice niso dovolj zmožne slovenščine. Kako tudi? Višje dekliške šole v Ljub-liuni so — Brnelo trdimo — nekake nemške odgo-jevalnice, kjer se slovenščina prav vrlo zanemarja ; doma govore deklice pri nas Slovencih — žal, da moramo prizuati — vsaj v takozvauih boljših hišah večinoma nemški reete „dajčkrajneriš"; učiteljišče je bojda „utrakvistično" (?); kje naj se tedaj navadi mlada učiteljica slovenščine? mogli letuti po zraku ko ptiči; nasprotno pa, dasi črevljarji, obubožani trgovci in stotniki v pokoji belijo glave, kako rešiti perpetuum mobile. Naša dva mitničarja se nista zagrešila zoper ta zgodovinski zaton, ker ju je na to napeljavala brezdel-ii» > -1 in pa oui tsočaki, ki so bojda razpisani v Parizu kot uagrada izumitelju perpetuuma mobila. Drug pred drugim sta skrivala svoje iznajdbe na mebauiškem polji. Le Klopčič, kadar je bil zidano volje, to se pravi, kadar so je lahko ubranil prozajični Btudeni vodi, razkril je intimnim prijateljem svojo tajnoBti. Sicer pa ni bil pijanec, le pil ga je rad, še več pa nesel, često sem ga opazoval v njegovi utici, kako je s svojim nožičem rezljal kolesa in kolesceke, klince in lopatice in kar je jednakega treba pri tako imenitnem stroji. Izdeloval je vse z nožičem, druge priprave ni maral, ker je imel ni. Nekega dne me iznenadi z veselo novico, da bo drugi dan perpetuum mobile že stekel. Iiado-vedeu čakam večera drugega dne. Nikar, da bi moje zanimanje za srečen izid izviralo iz pohlepa do onih stotakov, katere mi je Klopčič obljubil, kakor hitro bo stroj gotov. Čakam torej iu čakam in perpetuum mobile res steče, pa — le po vodi. Klopčič je namreč zagnal ved leseni ..troj v vodo, BpoznavŠi ničnost lesene teorije v praksi. Zakaj bi se ne učilo na učiteljiščih v slovenščini? Radi 30 000 Nemcev pač nihče ne more zahtevati, da bi se učitelji za pol milijona Slovencev vzgajali v nemščini. Sliši se tu in tam, da je dobra ta uredba naših učiteljišč; seveda je dobra, ker druge ni, a lahko bi bila boljša. Večini pripravnikov bi se veliko olajšalo delo, ko bi se učila veČina predmetov v slovenskem jeziku in s tem bi se tudi uspeh jiovečal. Pa ne samo to, stvar bi bila res urejena tako, kakor zahteva zdrava pedagogika. Reklo ae bo morda, da potem pripravuiki iu pripravnice, kojih materinščina ni slovenski jezik, ne bi mogli zdelovati studij; zakaj ne, ako se bodo resno lotili slovenščine, tako kakor se sedaj Slovenci morajo nemščine? Pa saj se morajo tudi Slovenci na mnogih učiliščih učiti v nemškem jeziku in nikdo ne praša, li to pospešuje ali ovira napredek. Zakaj imajo čehi in Poljaki popolnoma češka, oziroma poljska učiteljišča in mi Slovenci ne? Za nas velja takisto § 19 drž. osn. zak. kakor za druge narodnosti. Slovenci Brno pač preveč popustljivi; če se nam le reče, da s to in to naredbo drug narod ne bo zadovoljen, koj se nam topi srce v usmiljenji. Proč b to mebkoČutuoBtjo, pravica je za vse, torej tudi za nas. Ča bomo vedno taki, bomo prej ali Blej zgubili narodno iudividuvalnust. To naj blagovolijo pri prvi priliki uvaževati odločilni narodni krogi. U. B Politični razgled. I ran |e (ležele. V Ljubljani, 5. junija. "Delegacija* V ogerske delegacije odseku za vnanje reci oglasil se je t.ndi znani mudjuron Czernkovich, jedna največjih političnih kukavic;, kar jih nosi naš grešni svet. Kot Hrvat — ta človek je tako drzen, da se predstavi delegaciji kot Hrvat! — izrekel se je zoper hrvatsko državno pravo, češ, da je to samo prazna fraza, katera ima jedini namen, narod zapeljati in nahujskati. Reke! je, da no pozna drugega državnega prava, kakor hrvatskoogersko nagodbo, da neče nič slišati o neodvisnosti trojedne kraljevine, ampak zmatra Hrvatsko in Slavonijo za Po naveden m izjalovljenem poskusu bi se bilo nudejati konca brezuspešnemu Btrojurenju. Moža je res časih jeza popadla, da bi bil najraje vse zilr.it).1, vender strahopetec ni bil. Slabi uspehi niso mogli udušiti nadeje, da bo vender uresničil lepo prikazen bujne domišljije. Naš mitničar se namreč spomni, da je videl večinoma le kovinske stroje in le malo lesenih, in v glavo mu šine misel: kaj, ko bi napravil strojeve dele iz kake kovine? V to svrbo zazdi se tnu sviuec najprimernejši. Ni še minul teden po onem dogodku, že stiče po bližnjih hišah po svincu, starih Železnih obročih in jednaki starini. Nagromudil jo že dokaj gradiva ter pričel sviuec topiti, prelivati in stikati kovinske kose vkup, da bi človek kmalu verjel, da se je v mitnici nastanil kak tovarnar. Iznajdljiva domišljija Klopčičeva prišla je zopet v pravi tir in zdrava voda mu zopet često ni hotela teči po suhem grlu. Pijanec pa vender ni bil, le rad ga je pil, še več pa nesel. # m Klopčičev tekmec Magister pa niti najboljšemu prijatelju ni izdajal skrivnosti v njegovi duši bo porajajočega stroja. Izvedel sem torej le nekaj malega o njem. Glavno sredstvo mu je bil za gonilno in navijalno silo magnet. Glavno kolo obteženo je bilo na jednom kraji z železno pločo, vsled česar se je neodcepljivi deželi ogerdce krone. Višek nesramnosti pa je dosegel Czernkovich s sumaičanjem svojih političnih nasprotnikov, zlasti škofa Strossmayra, dasi Czernkovich ni vreden, da bi Strossmayrtt, prah s čevljev obrisal. — Izmej drugih govorni kot naj omenimo- samo ministra grofa K a I n o k y j a . ki je v svojem efespozeju rekel, da je razrnerje mej našo državo ter Nemčijo in Itatlijo ostalo nespremenjeno, a tfndi razmere napram drugim državam so prijateljska, tako da se upanje na mir bolj in bolj utrja. Da ae v prestolneni govoru niso omenile balkanske države, je dokaz, da je tudi tam položaj ugodeni. Zadnje dogodbe v Srbiji vrnile so se tako mirno,, da o kaki revoluciji ne more biti govoTa. Sploh ae ni zadnje mesece nič zgodilo, kar bi moglo slabo uplivati na položaj Car Aleksander III. in njegova vlada sta naši monarhiji naklonjena in se je razmerje mej obema državama zboljšalo. Prijateljstvo mej Rusijo in Avstrijo bo jeden najvažnejših razlogov, vsled katerega bo prenehala sedanja napetost in bodo nastale normalne razmere, katere so smoter naši mirovni politiki. — To je ogrodje Kalnokvjevega govora. JTernian proti hrvatski opoziciji. Kar se zlasti zaduji čas godi na Hrvatskem, je skoro neverojetoo, le žal, da je resnično. „Hrvatska*, ta odlični liBt, priobčila je te dui neko okrožnico, katero je izdalo Karlovško okrajno oblastvo pred korneraom v proBlavo Starce vid ne sedemdesetletnice. V tej okrožnici se pravi, da ho Če j o „neki Zagrebčani1* v Karlovcu rovariti proti ogerski državi in zato ukazuje okrajno oblastvo županstvu, naj odgovarja prebivalstvo od sodelovanja pri taki prutidržavni demonstraciji, ker prireditelji ne morejo narodu nič koristiti, a Če bi se uveljavila njihova načela, moralo bi prebivalstvo trikrat toliko davkov plačevati kakor sedaj. Vrh tega je okrajno oblastvo naročilo nekaterim županom, da morajo priti na komera in ondu zapisati tiste občane, kateri so se ga udeležili. Dotične zapisnike je predložiti okrajnemu oblastvu. — Ali ni to krušna ilustracija svobode, katera vlada v Hrvatski ?! Jteakcija v Mailjarskl. Pod tem zaglavjem priobčila je „Frankfurter Zeituug" dopis z Dunaj/«, v katerem pravi mej drugim tudi to: „Znano je, da Dunajski dvor ni naklonjen ničemur, kar nosi Košuthovo ime. Sedaj se je skrajno krilo neodvisne stranke izjavilo za We kerlov cerkveno-politični program, ob jednem pa za popotno ločitev Avstrije od Madjarske. Neki visoki dostojanstvenik je rekel te dni : „Še to je manjkalo, da Košuth \Vekerla drži — to bi bil začetek koncu monarhije.u Grof Kalnuky je v velikih skrbeh zbog "VVekerlove politike; zaduji čas se jo v večjih družbah večkrat izrazil: da ae v Madjarski ne Bme vladati s Košuthovo pomočjo, uiti ie smeti pritiskati na katolike, ki so v večini. — 0 razpoložen,u cesarja in kralja Franca Jožefa se razširjajo različna mnenja, ali nihče ne trdi, da je cesar zadovoljen, niti z ogerskimi, niti z avstrijskimi razmerami. Cesar je strog katolik in tisti dan, ko se bo prepričal, da se katoliki v Madjarski preganjajo, tisti dan bo Wi*kerlovo mimsterstvo nehalo živeti. Memorandum ogerskdi škofov je napravil velik utis na cesarja; najnovejše dogodbe, v katerih vedno Košuth kako ulogo igra — grof Kalnoky je to imenoval „nateeauje v demonstracijah" — uplivajo jako nejiovoljno na cesarja; končno so tudi svoj U ti a naredile adreBe katoliških prebivalcev v Madjarski, katerih je veliko število došlo v kabinetsko pisarno. K temu se pridružuje še ta znamenita okoluost, da cesar že celih šest mesecev ni sjiregovoril niti besedice z madjarskiin ministrom pravosodja (Desider-jem Szilagvjem), ampak vprašuje v vseh mudjarskih kolo zavrtelo od zgoraj navzdol in vsled kinetične eneržije če nekaj navzgor. Magnet pa je imel nalogo, ono železno pločo vzdtguiti. Le še pravega mehauizma bi trebalo in novi stroj razkrival bi nevednemu Bvetu čuda svoja Magister imel je tudi nekako knjižnico, ki se je zlasti odlikovala v tem ožit u, da je obsezala le take knjige, na kojib prvi strani je bilo tiskano: „Ta knjiga prepovedana jo v vseh javnih knjižnicah avstrijskih". Poleg tega naročen je bil seveda na „Dauico", na „R'inskega Katolika" itd. Nekoč pokazal mi je zvezek svojih romanov, in že pri samem pogledu tistih podobic zježili so se mi lasje. Izposojal pa Bvojih knjig ni. Vsled tega izcimila se je v ljudski domišljiji javna tajnost, da ima Magister tudi neke proroške bukve. Njemu je to ugajalo in skoro bi bil sam verjel, da je vedež. Vedež pa ni bil, le Čital je mnogo, še več pa modroval. Z mehaniko se je bil že bolj seznanil kakor Klopčič, kar pričajo njegovi umetno izrezljani tičniki, na katerih je stal vedno kak možiček, ki je drva . Žagal, kadar bo je tič v kletki zogugel. Navadno pa je popravljal Btare ure. V obče je bil čisto zadovoljen Bam s seboj in z nagajivim svetom, le dve želji je še gojil: perpetuum mobile in rešitev iz litnega dolgočasnega udovBkega življenja. (Konec prih) vprašanjih za svet avstrijskega pravosodnega ministra grof i Sehoaborua, kateri n« goji posebaia. suupotij za madjarski liberalizem. Tudi grof Kalookv in navdušen za civilni »los, m odločna nasprotorsu vsem liberalnim reformam na Madžarskem sta dvtt zartipna moža cesarjeva: grof Taitfld in drl. finančni minister KaUay. — V talna okolnosti* skoro nt nrotjivo, da je (to j) i o drž. zboru troje cerkveuopolitičnih predlog, namreč o recepciji Židov, o verski svobodi hi o> drž. maticah. Tu ni imeti pozabiti, da je že grof Jal?) Szitpaiv dobil cesarjevo odobrenje za predložitev teh zakonskih načrtov in dar cesar tega odobrenja u t mogel preklicati. Dragega pa Wekerle ne bo ur • Česar izposloval. Dunajski dvorni krogi so averjeni, da Wekerle ne bo nikdar dobil cesarjevega privoljenja za obligatni civilni zakon; cesar se civilnemu zakonu ne protivi samo iz verskih, ampak tudi iz političnih razlogov. C vilntga zakona ni moči uvesti v Avstriji in Hrvatski, ako pa bi se uvedel v Madjarski, naBtale bi v ženitno pravnem oziru največje homatije v celi državi. Sploh je iz vseh simptomov in iz raznih dogodeb posneti, da na Dunaji in sicer dvorni krogi ne verujeio v realizovanje cerkveno-političnih namenov madjarske vlade. Kdor pobija Wekerlovo cerkveno politiko, temu se na Dunaju vse odpušča. Wekerle bo kmalu stal pred alternativo: ali da popusti svoj program, ali da zapusti svoje mesto. Srhskn -vlada. Pri volitvah izvoljenih je bdo 120 radikaleev, 10 naprednjaicov iu 1 liberalec, v treh okrajih pa se imajo vršiti ožje volitve. Sedanji ministri razven vojuega munstra, naprednjaka Franasov:ćt in ministra javnih zgradeb Stunkovići, so bili vsi izvoljeni. Vsled tega, da Frana^ovič m Stankov ć nista dobila mandata, nastala je govorica, da odstopita. Za sedaj je ta govorica še neosnovana, mogoče pa je, da se po seBtanku skupŠČme obistini, kajti ravno Frana-sović ni priljubljen pri radikalcih in ti bodo brez dvoma storili vse, kar je mogoče, da ga izpodrinejo. Ruski car v Moskvi, „ M o s k o v s k 11 a VČdomoBti" slikajo stanje Rusije za vladan a carja Aleksandra III., kateri se je na potu iz Krima ustavil v slavni prestolnici Moskovskih carjev, da položi temeljni katneu sj>o-meniku carja Aleksandra II. — Čm je car Aleksander III. vzel v svoje roke žezlo — pravi Moskovski list — je v celi Ruski vzbudilo se prev^rjenje, da je rusva moč nepremagljiva. Tako splošuo jirever-jeuje je pogoj za raze vit notraujega državnega življenja. Neizčrpne sile ruskega naroda so se hitro razvile ne samo na začudenje sosedov, ki nas slabo poznajo, ampak tudi na začudenje nas samih, ki smo si domišljali, da poznamo svoj narod iti svojo domovino. Videlo se je, da nismo razumeli niti Rusijo niti ruskega naroda, ker smo se jima bili odtujili in začeli o njih soditi ne j>o ruskem stoletnem izkustvu, ampak po tujih, lužnjivih naukih. Uspehov, katere je dosegla Rusija za kratkega vladanja sedanjega carja, ni treba napose navajati. Vsi jib vidimo. Tako so veliki, da zajmdua Evropa, ne samo da jih priznava, amjiak se jim pokoruje, ker sluti v Rusiji silo, katera bo svoj čas odločila usodo raznih evropskih držav. Rusija bo odločila, ali v prvi vrsti v duhu mira. Tu mir, katerega uživa Rusija, odkar jo začel vladati car Aleksander III, pravi izvoljenec božji, ta mir bo uživala cela Evropa, čim bo razumela Rusijo in ljubezen za pravico in resnico, ki biva v srci ruskega carja. Dopisi. ■ z "Trstji, 4, junija. [Izv. dop.] („11 Mat-tino". — Volitve v III. razredu. — Volilno gibanje v okolici Tržaški.) Ko so bili poraženi konservativci v IV. razredu in sic«r sramotno poraženi, opravičeval je oficijozni, iz vladnih jaslij krmljeni „Mattino" ta propad s pristno-lahonskim s u m n i č e u j e m , da so se Slovenci združili s progresovci. OgorčenoBt, katera je vsled tega podlega sumničenja zavladala v slovenskem taboru, je nepopisna. Torej Slovenci so krivi, da mej 1400 volilci ni uiti 50 avstrijsko mislečih Italijauov? II'8 čudno. Pol. društvo „Edinostu je na ta „Mattinov" napad odgovorilo s popravkom, v katerem je zavrnilo očitanje oficijozusa in je ožigosalo kot prosto obrekovanje. Konservativci so menda sedaj uvideli, da masa prebivalstva italijunske narodnosti stoji odločno na strani iredente in ker so v strahu za namestnika, proBijo sedaj potem „Mattina", naj jih podpirajo zmerni progresovci, sploh naj se volijo vsaj zmerni iredentovci. Ali ni to uprav škandal? Škoda da tega višji in odločilni krogi ne vedo. No, pa morda se bodo dogodbe pri Tržašk h volitvah osvetlile v državnem zboru in takrat bo tudi širši svet izvedel — resnico. Pri volitvah v tretjem razredu v petek in v soboto so zmagali konservativci. V tem razredu je 2190 volilcev. Glasovalo jih je 2108 in so dobili konservativni kandidati 1032 do 1195 glasov, pro- grese vski pa 922 do 1O02 glasov. Ako se pomisli, da je- v tem rmiredt* nad ttsr»e rtratJatkov, potem s« ni čuditi, da wo zmagali konservativci,, a zmagali so 2 jako mtjhnu »ečino, ear je evidentan1 dfefcaz, da je neodvisno meščanstvo) na straši proferesovcev. V ponedeljek, doe? 5 junij«, voli II. razred, v katerem je progresov cent ziinrga gotova. — konservativci bosme* vsled svojega poraza v 4. razredu in da br ser 8lo9ence*m olveHil* na njih nepoelušuosti, ho'-ejo v okolici podpirati rfedentov-ske kandidate zoper Slovenske, nelojalen element proti lojalnemu. Ali ni to krasno? Shranita, ki je baje nositeljica avstrijske ideje mej Tržaškimi Italijani, namerava podpirati iredentovske kandidate, samo da ne zmagajo slovenski možje. Tako piškav je patrijotizem teh mož, na katere se opira vlada ! Dočim so Slovenci napram obema strankama ostali pasivni, hočejo konservativci aktivno podpirati iredento. Ta sklep je vreden, da izve* zanj ves svet. Iredentovci, pijani svoje zmage v 4. mestnem volilnem razredu, nameravajo tudi v okolici poskusiti svojo srečo in postaviti v vseh šestih okrajih avoje kandidate. Kakor poroča „Kiinost", bo določeni kot iredentovski kandidati: za I. okraj Ba-nelli (proti dru. Sancinu,) za II. Leopold Mau-roner (proti K lunu), za III. inžeoer Turek fproti NadliŠeku). za IV. cvetličar Ban del (proti Dolencu), za V. don Pa jor (proti Nabergoju) in za VI. dr. D1 Angeli (proti Gor j upu). Nihče bi ne bil verjel, da bodo imeli progresovci žalostni pogum, postaviti v slovenski okolici za kandidate najdrznejše iredentovce, ki očitno rujejo in hujakajo zoper državo in se unemajo za Italijo. Itedeatovci so že začeli delovati za svoje kandidate. Najboljši njih agitatorji so mestni uradniki. Vrh tega pa bo se iredentovci spomnili, da bi bilo pri slovenskih okoličanih lagtje kaj opraviti, če se jim govori na srce v slovenskem jeziku in zategadelj so dali natisniti volilne oklice v slovenskem jeziku. V teh oklicih obečajo okoličanom zlate gradove, nove ceste in Bog vedi kaj še vse, samo da bi preslepili lahkoverne, Bicer toli zaničevane — ščave. Kakšen bo izid borbe, je negotovo, zakaj magistrat izkorišča odvisnost volilcev z brutalno brezobzirnostjo, a nia-terijelna odvisnost igra pri vseh volitvah važno ulogo. Domače stvari. — (Nedeljske procesije s v. Re-šnjega telesa) vršile bo se pri najlepšem vremenu in ob obilni udeltžbi vernikov. Procesije v Trnovem udeležila sta se tudi g. dr. Jarnej Zupan ec, predsednik notarske zbornice in mestni odbornik g. notar Gogola kot namestnik gospoda župana. Pri oo. frančiškanih je bilo posebno veliko podfaranov iz Šiške in z Viča., Mnogo žensk je bilo v na i od n ih pečah. Procesijo spiemliala je stotnija vojakov in oddelek vojaške godbe. Posebno slovesno se je vršila procesija v uustui fari priliv. Jakobu. Vae ulice, po katerih je šla, so bile z zelenjem krasno okičene in natlačeno polne občinstva. Za procesijo je Šlo toliko Jjudij, kakor že dolgo I« t ne. H lo oblečenih deklet iu fantov, ki so uosili sveče-, bilo je nad 5O0, udov bratovščina za češčenje sv. Rešujega telesa do 30O, tako da so je pri darovanju po procesiji oddalo nad 800 sveč. Procesije se. je udeležil gospod župan G r a s s e I 1 i, stotnija vojakov in oddelek vojaške godbe, z grada pa se je streljalo pri blagoslovih s topovi. * — (Osobno vesti.) Notarjem v Ribnici imenovan je gosp. Ignacij Gruntar, dosedanji c. kr. notar v Logatci, a notarski kandidat in dosedanji substitut g. E Orožen, brat prof g. Fr. Orožna, imenovan je notarjem v Trebnetn. — Čestitamo Ribničauotn, ki pridobe" v g. Gruutarju obče pozua-tega vrlega, požrtvovalnega in odločuega narodnjaka in nič manj vestnega in izkušenega notarja-uradnika! I-dotako pa tudi Trebancetn na pridobitvi novega notar|a g. Orožna! — Cesar je potrdil volitev g. dr. Frana Jurtele, poslanca in namestnika dež. glavarja, in g. Ivana A n de r luta, posestnika, načelnikom oziroma načelnikovim nameatnikom okrajnega zastopa Šmarijskega. — Gosp. Jožef Šorn, profesor na Ljubljauski gimnaziji, je bil te dni promoviran v Gradci doktorjem filozofije. — (Dopolnilne volitve v odbor „Matice Slovenske".) Več gospodov Ljubljanskih odbornikov se je zjedinilo, matičinim društvenikom za prihodnji občni zbor, v sredo dne 7. t. n., prino- ročati v molitev sledeče gospode, ki bo: 1.) Gra flaši li Peter, mestni župan itd. 2.) dr. Lesar Josip, sem profesor itd; 3) Navratil Ivan, c. kr. ravn. predstojnik pri najvišjem sodišči na Dunaj i; 4) Praprotnik Andrej, m. 8. ravnatelj v p. itd.; 5.) Rutar Si mo n, c. kr. gimn. profesor; 6.) Steguar Feliks, c. kr. kazn. učitelj itd.; 7) Svetec Luka, c. kr. notar itd. v Litiji; 8) S u man Josip, c. kr. dež S nadzornik; 9.) Tavčar Alojzij, c. kr. giosn. profesor; 10.) Vavrfl Ivan, c. kr. gimn. profesor v p. in 11) Zupančič Anton, sem. profesor itd. — (Izlet pevskega zbora „Glasbene Matico" ) Prihodnjo nedeljo 11 junija napravi pevski zbor „Glasbene Matice* (dame in gospodje) popoludanski izlet v Kamnik. Naročil su bode poseben vlak. Naj bi druga društva, ki prirejajo veselice in izlete, blagovolila ozirat' se na to oznanilo. — (O prepovedi „Sokolovoga" izleta na Koroško) došlo nam je h Koroške vet jako rezko pisanih dopisov, kateri jasno pričajo, da je v tamošnjih Slovencih zaradi te prepovedi zavladala velik ogorečenoat. Ž d, da teb dopisov glede* na naše tiskovne razmere ne upamo priobčiti. Sicer so se pa koroški Slovenci, kakor priča naše brzojavuo jioročilo, že jako dostojno odzvali tej prepovedi. — Exempli gratia biidi mimogredo povedano, da so Celjski „turnerji" napravili v četrtek izlet na Kum, tedaj kranjsko zemljo, akoravno menda nimajo po pravilih večjih pravic, kakor »Ljub* 1 jo n .-k i Sokol", ter bi ?e tedaj tudi oni ne smeli „zunaj vojvodiue štajerske razodevati v društvenem dejanji" — ako ima prav c. kr. okr. glavarstvo v Beljaku. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista so poslali danes kroni ne darove za družbo sv. Cirila in Metoda: lz Vrhnike se nam je poslalo 60 krou, katere so darovali sledeči r o d o 1 j u b i in scer na Vrhniki: gg. Komotar 10 kron, Jelovšek Gabrijel 4 krone, J m o i 3 krone; po 2 kroni gg. : Fliesi, Brilej, Kau-čič ; po 1 krono gg.: Golli, Gruden, Pož.ir, Semen, LJišič, Ćerue Jarnej, Verbis Jos., Korenčan, Fieisch-inann, Kočevar, Čeme Ignacij, Misel j, Saje, Šetiuc, Oblak Iv., Košmerlj iu Jeseuovc Matevž; v H ribu gg. : Tomšič Miha st. 2 kroni; po 1 krono gg.: Tom-SiČ Mihael ml., Tomšič Iguacij, Levstik, Tomšič Iv., Tršar st., Tršar ml., Ogrin Franc st., Stoječ, Strži-nar Jakob, Kunstelj Jos. iu Bricelj. Nadalje so darovali po 1 krono tudi: gg, M-tjaron Iv. in Žitnik (li. St. 55 v Borovnici, Verbič iz Bistre, Kobl z Brega, Peršl iz Liubljune, Gregurka iz Sinjegorice in Mesec Job. iz Stare Vrbuike. Rodoljubi in rodo ljubki nje iz Zagorja (ob Savi) in sv. Lamberta ■0 nam ]>oslali po tsmošnji podružnici 31 kron; darovali so: Neimenovani iz sv. Lamberta 6 k.; po 2 k. gospo: Marija Medvedova, Helena Kaatelic, gospdft, Marija Korbar in gg.: Matija Medved, Pavel "NVein-berger in N. Maver; po 1 k.: gospa Karolina Mi-lač, goapdč. Ivana K;stetic in gg. : Jos. Mode, Ant. Berčon, Al. R-bovs, Iv. Uršč, Kr. Perma, Flor. Detdinkur iu ueitneuovaui, vsi iz Z e gorja; dalje iz sv. Lamberta: g. N. Lu?.ar 2 k., po 1 k. pa: gg. Frunčiška Vertačnik, Frančiška Mibelčič in Ivan Vertačnik. Rodoljubi in r o d o I j u b k i n j e v Krškem so poslali po g. Iv. Starcu 2 4 kron; darovali ho po 1 k.: gosjo Gregoričeva iu Ldlegovn, gosjidč. Ivauka Končan ter gg,.: dr. Kramk, dr. Pučko, dr. Romih, dr. I. P., I. K., Dragutin Tavčar, La-pajne, Ceniovšek, Virgler, Karol Keicbl, Krizman, Starec, Gregorič, Ivanec iz Krškega, Rozman, Drešler, Ferenčii, iz Rajbenburga, Pleteriek in Nagu Ivau. Slovenski učiteljiščniki Ljubljanski na inajuiškem išlettl zloženih 11 kron. Iz Radovljice poslal je g. „Nemo" v Hi rseh ma no vi in Krivce vi gostilni uabranih G kron. Iz Trsta so poslali 4 krone po gosp. Vek. Verniku gg: Iv. Dovjak, Jua. Funtek, Jos. Kazimir V in Danilo Sbrizuj, vsak po 1 k.; iz Trzina 4 krone, namreč: g. L Blejec in gg. Ivanka Narobe, Katar. Narobe in Fr. Cerar, vsak po 1 k.; iz Kranja 2 kroni 2 0 vin. namreč: gg. Fran Berlec 1 k., J. Grlovič, BI Kocmur, A. Sinolej iu Apolunija Ajdovec, vm skupaj 1 k. 20 vin.; iz Vinice 2 k. namreč: gg. Franjo Lovšin in Jure Sutej, posestnik. Dalje so darovali v Ljubljani: g. Arnošt Bnzen-šek 3 k. ; po 1 k: gg. Josip Florjančič, Josip Itebek, krjučarski mojster; Ivan Rebek, Ivan Pire, Ivan Dražil, predsednik „Slavca*; Peter Strel ml.; g. „Šalvereinski" v Gradci 1 k. Skupaj smo vzpre jeli torej danes 154 kron 20 vin., katere smo iz- ročili družbinemu vodstvu. Živili rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki! — (Za „Narodni dom") v Ljubljani posUli so kronine darove, oziroma „drugo* krono uredništvu našega lista: G. Fran Roblek iz Žalca 14 kron za-se in za 13 narodnih dam in gospodov; iz Krškega gospa Gregoričeva in g. Iv. Starec po 1 k.; iz T r h t a gg. Jož. Funtek in Iv. Dovjak vsak 1 k.; g. Fran Berlec v K ran j i 1 kr., „Šulvereiuski" v Gradci 1 k, nkupaj 20 kron. katere smo izročili vodstvu. Živili vrli darovalci ! — (Vrtua veselica del. pev. društva „Slave c") v desetletni spomin prihoda Ni. Vel. cesarja na Kranjsko privabila je včeraj mnogobrojno občinstvo na Koslerjev vrt. Vreme bilo je še dokaj ugodno, vendar je začelo proti večjru zopet pomalo deževati in so se nekateri gostje pred časom umaknili z vrta. Pevski program iiviševali so vrli „Slave i" pod vodstvom gosp. Stegnarja prav dobro in je zbor precej mnogobrojen in dobro uvež-ban Posebno ugajale so: Nedvedov „venec slovanskih jiesm", končavši 8 cesarsko pesnijo, katero je občinstvo jiozdravljalo z živahnimi Slava in Zivio-klici in F. S. Vilharjeva „slavnostna kan-tata", v kateri se je odlikoval g. Meden v tenor-8olo in .••nova pokazal, kako šolani pevec uspešno premaga vse težave. Gosp. Med ona glas donel je |>rav krepko in mu je občinstvo jako živo izražalo svojo zadovoljnost. Jekličeva „IVvska spotuladau-Bka", v kateri je pel g. Štamcar z navadno spretnostjo banton-solo, zaključila je pevski del programa. Vojnika godba izpolnjevala je vspored in so jHiBebno ugajale občinstvu razne slovanske skladbe. Po končanem vsporedu se je mladi svet še zasukal in bo j« tako veselo zaključila dobro usjiela veselica. Dobitke |>ri kegljanji so dobili: I g Juvan, II. g. Geljani, III. g. Braudslatter, IV. g. Nieder-doifer, V. g. G-d|ani, VI. (za največ serij) g. Bulah o, VII. (šaljiv dobitek) g. Marinko. — Kot „siguum temporie" naj omenimo, da je c. kr. okrajno glavarstvo rešuje" od dež. predsedstva odstopljeno prošnjo odobrilo vspored ee sledečima izjemama: Pri točki 6. „Venec slovanskih pesni" ima predavanje pesni „Hej Slovani" izostati, točka 12. „Straža na Višehradu" ima odpasti, ker se ta točka z namenom veselice ne ujema. Ta prejioved vidi se nam jako značilna za dobo, v kateri živimo od oktobra meseca p. I. Sicer pa ne verujemo, da ee bode na ta način dala izvršiti pacifikacija trmastih Slovencev. — (Občni zbor obrtnega |j o m o č u e g a društva) vršil se *je v petek ob G uri zvečer v društvenih prostorih o navzočnosti 21 Članov. Društveni vodja g. J. N Horak pozdravi zborovalce iu naglasa, da ga vesel; videti društvenike zbrane v društveni hiši Društvo je tudi lani lepo najiredovalo. Debarni promet iznašal je 328 971 gld. 17 kr.; upravni promet G56.120 gld. 39 kr., račun o do bičku in izgubi kaž^ 10 970 gld 4G kr. in bilanca 1 f)l 047 gld. 35 kr. Rezervni zaklad povišal se je na 27 946 gld. 47 kr. Udov Šteje društvo 177. Iz vodstva izstopijo gospodje: Ferdinand B i I i n a, Jakob Naglas, Franc Geba in Ivan Mathian. Le-ti pa se zamorejo zopet voliti. Konečno pravi goHjiud vodja II mik. da bi kazalo i letos, ker je društveno poslovanje v prrtekletn letu bilo jako povoljno, iz dobička nakloniti dobrodelnim najiravam kaka darila iu torej on nasvetuje, da se daruje: Ustanovi za ubožane obrtnike 40 gld , udovam uho žauih obrtnikov 30 gld , katere jo primerno razdeliti; društvu sv. Cirila in M doda 10 gld.; za vajence, ki se poučujejo v katoliško rokodelskem diu štvu, za šolske |>otrebe 10 gld. iu družbi sv. Vin-ceucija za reveže 10 gld., vsem skujiaj 100 gld. Gosp. J. Lok ar poroča za jiregledovalni odsek, da so vse knjige in blagajnice v najlejišem redu ter uasvetuje, da Be izreče društvenemu vodstvu absolu-tonj iu zahvala za izvrstno poslovanje, čemur zbor jednoglasuo pritrdi. Vrše se potem volitve, pri katerih »o nepotrebnem magistratnegl vodjo s 8 policaji; tudi 2 politična komisarja bila sta navzoča. Ta pomp jo precej pomnožil našo zabavo. Na večer vršil se je (zabaven veČ« r v Kukčevi 'restavraciji „Pod skalo". Nastopilo je 20 slovenskih in hrvatskih tamburašov, ki so izborno svirali. Dvorana je bila natlačeno polna in je moralo mnogo gostov zaradi pomanjkanja prostora oditi. Na to se je konstituiral „stol" pod spretnim vodstvom stoloravnatelja dra. Dečka. Sledili 80 iskreni pozdravi. V imenu Celjskih Slovencev pozdravil je akademike v občo dr. Srnec, brate Hrvate dr. Fran Dosina, daljo so govorili gospodje: Dragotin Hribar, stud. iur. Perne v imenu Triglava, std. med. Gregorič v imenu Ilirije, dr. Furlan v imenu Slovenije, načelnik Hrvatske in v imenu Bolgarov Stojanovič. Dane« izvabilo je krasno jutro akademike iz postelje. Ob 11. uri odidejo v Žalec. Doslej vladal v vsem od strani Celjanov najlepši red. Jupiter Plavlaa je ustavil svoje delo in kažo za popoldne najjasnejše lice. (iaudeamus igi-tur ! . .. — (Guudulićeva h I a v n o s t v Dubrovniku) Kakor se poroča iz Zagreba udeležilo se bode Zagrebško pevsko društvo „Kolo" korjtorativno slavnosti odkritja Gundul>čjvega spomenika. Odjielje se 40 pevcev iu predsednik društva V Dubrovniku bodo se priredile nekatere gledališke predstave in razne druge narodne slavnosti. Na povratku od slavnosti inogo u deležniki obiskati tudi Kotor in Cetinj ter se vrniti čez Benetke. — (Črne gosenice.) V Kutjevački okolici na Hrvatskem se je prikazalo vse polno črnih, kosmat h gosenic, ki uničujejo travo in so zasmradile vso okolico. 1 i Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! -k ---u i