55. številka. Ljubljana, v sredo 8. manija. XV. leto, 1882. SIMM Mi Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter Telja po poŠti prejcman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. _ Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa, se po 10 kr. za mesec, po .'10 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat aH večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši B Gledališka stolba". UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. * LJubljani 8. marcija. —.r.— Visoki načelnik vitez Waser v Gradci skrbi za to, da nanj ne pozabimo nikdar! Če nam je minister Pražak položil nekaj hladilnih besed na rano skelečo, tedaj oglasi se gotovo kmalu potem nadsodnijska odločba, s katero nam ekscelenca Wa-ser ponovi stare bolečine! Tajiti se ne da, da sta Whser in Pražak dva pojma, stoječa v hudem nasprotji, in vsakdo sme po V8ej pravici prepričanje gojiti, da ga ne bode več v Avstriji justičnega ministra, ki bi s tako voljno potrpežljivostjo prenašal vsakovrstne opozicije, kakor jih prenaša sedanji voditelj omenjenega ministerstva! Obžalovati moramo vender iz rrca, da visoka nadsodnija t Gradci prav ni-kacega koraka napraviti neče, da bi se odpravilo to nesrečno nasprotje, ki vlada sedaj mej justičnim ministerstvom in pa nadsodnijo graško. Toliko bodo — gospodje v Gradci tudi eami pripoznali, da se, kar se tiče njihove strani, stvar ne suče okrog važnega in glavnega načela. Če bi bilo v nevarnosti važno načelo, potem bi se visoka nadsodnija v Gradci pač bolj konsekventno obnašala, kakor se je obnašala do sedaj! V Loki anuliral se je velik kos pravde zavoljo apelaeijskega odgovora. Apelacijski odgovor je skoro pri vsakej pravdi tako neznaten spis, da ničesar ne Škoduje, a navadno pa tudi ničesar ne koristi. In mi smo prepričani, da visoki nadsodnijski referenti, pregledavši druge pravdne spise, apelacijskih odgo vorov niti ne čitajo, ne da bi s tem pravično razsodbo opovirali! Ali sedaj pokončal se je prejšnji trud in stvar ima se pričeti iz novega! Proti nad Bodnijskemu odloku uložil se bode brez dvojbe re-kurz na najvišje sodišče. Da se bode rešitev tega rekurza dostavila strankam, pretekla bodeta dva me-; seca; da se bode potem dostavil novi apelacijski! odgovor, preteklo bode zopet mesec dnij ; da se ape-1 lacijski spisi ulože in zopet predlože nadsodniji. pretekla bodeta tudi dva meseca. Konečni uspeh: vsled D a d 8 O d H i j s k e omenjene odločbe zakasnila se je nadsodnijska razsodba glavne pravde vsaj za pet mesecev! In to zavoljo malenkostne formalitete! Pa ko bi bila visoka nadsodnija vsaj konse-kventna ! Tu seje pred kakim mesecem izdala nadsodnijska razsodba pred c. kr. m. d. okrajno sodnijo 1 j u b 1 j a n sk o v p ra v d i N. Klemenca — proti — Eliju Predoviču. Tožnika zastopal je dr. pI. Schrev v Ljubljani. Cela pravda bila je do pičice nemška in tudi apelacijska pritožba bila je nemška. Samo apelacijski odgovor uložil 3e je v slovenskem jeziku. Pri vsem tem pa je visoka nadsodnija graška razsodila v glavnej stvari ter tožnika obsodila, da je moral toženemu za slovenski apelacijski odgovor plačati toliko in toliko apelacijskih stroškov! In sedaj naj človek Se veruje, da je v istini važen princip pravosodja v nevarnosti, če se upelje slovenščina v sod nije! Tudi visoka nadsodnija ne veruje tega, ker bi sicer ne bila tako nekousekventna pri svojih dotičnih odločbah. Naj je stvar ta ali ta, toliko je resnica, da se sedanje razmere dolgo ne bodo mogle več obdržati. Če minister Pražak ničesar ne stori, moral bode narod slovenski konec no cesarju samemu potožiti, kako da se izvršuje cesarska beseda, vsled katere so vsem jezikom zagotovljene jednake. pravice pred sodnimi uradi! Nasprotje mej Pražakom odpraviti se bode moralo tako ali tako, sicer nij izključeno, da zagazimo v justiČne razmere — kakor so vladule za časa Jakoba, ki je zasedel prestol angleški po smrti Karola II.! Tedaj imel je državni pečat v svojih rokah nekov Guildford, kralju Jakobu jako neprijetna osoba. Ker si ga kralj nij LISTEK. (Spisal I. Turgenje v, preložil M. Malovrh.) Prva Lcnjigrii. XIX. (Dalje.) „No, ako si se ti uže tako pobahal," — dela je najedenkrat Fimuška— „pobaham naj se i jaz." — Iz malega „bon heur du jour" — tako nazival se je star pisar na krivih nožicah z okroglim podjem-nim pokrivalom, katero se je spuščalo v hrbtišče pisarjevo — vzela je minijaturno akvarelno sliko z bronastim, ovalnim okvirom, izražajočo povsem golega, štiriletnega otroka s strelotokom na ramah in plavim trakom čez prsi, poskušajočega s koncem svojega prsta ostrost pušice. Otroče bilo je kodrasto, nekoliko šiljavo in se je držalo na smeb. Fimuška pokazala je gostom akvarelno sliko. — „To sem bila — jaz," reče Fimuška. - „Vi?" — „Da, jaz, ko sem bila še mlada. K pokojnemu mojemu očetu zahajal je neki Blikar, — Francoz, a res izvrsten slikar! — Glejte, tako me je on naslikal za god mojega očeta. In kakšen mož je bil ta Francoz; izvrsten! Kadar je ustopil, drgnil je nogo in potem vsem gospem roke poljubil, a pri odhodu obliznil je svoje prste — jej, jej! — In priklanjal se je na desno in levo in nazaj in naprej! Izvrsten je bil ta Francoz!" Gostje hvalili so delo, Paklin pak našel je celo neko sličnost mej Fimuško in njeno sliko. Tu začel je Fomuška govoriti o sedanjih Francozih, ter izrazil svoje mnenje, veleč, da sodi, da so oni silno zlobni ljudje! — „ Zakaj tako, Fomuška Lavrenčevič? — Res, samo pomislite, kakšna imajo Časih imena. — Na priliko? — Na priliko: Nogent-Saint-Lorrant! — Pravo razbojniško ime!" Pri tej priliki vprašal je Fomuška: kdo zdaj na Francoskem caruje? Povedali so mu, da Napoleon, kar ga je vidno iznenadilo in razgalilo. — — „Kako je to možno? . . . tako star mož? . . je vpiašal, a potem koj umolknil. Fomuška govoril je le slabo francoski, ter Vol- upal odstaviti, pustil mu je državni pečat, a vzel mu je vsak vpliv, ter poklical v svoj svet jednega največjih malopridov, kar jih pozna svetovna zgodovina. Bil je to sir George Jeffreys, nadsodnik pri sodišči, King's Bench imenovanem. Ta človek, ki je zavoljo svojih justičnih umorov še sedaj grozovita prikazen zgodovinska, poklican bil je kot lord nadsodnik v skrivni kraljevi svet, in njegovo največje veselje je bilo, da se je pri zasedanjih tega sveta šalil iz „justičnega ministra" Guildfurda, ki je nosil državni pečat seboj, a bil samo slabotna senca. A vsak sodnik na Angleákem je prav dobro vedel, da se bode lordu nadsodniku prikupil najbolj, če javno z zaničevanjem govori o varuhu državnega pečata! Kake sodni jske razmere nastale so potem, o tem prepriča se vsakdo, če prečita najmanjšo zgodovino angleškega kraljestva! Mi navajamo zgodovinski ta vzgled samo v svarilo, ker gojimo gorečo željo, da se premosti uže vender jedenkrat globok prepad, ki zija mej justičnim ministerstvom in mej nekaterimi nadsorlnijami! Mi svarimo pred nevarnostjo, u kratko nikar nečemo trditi, da so naše razmere uže sedaj koli' kit] podobne omenjenim angleškim razmeram. In pred vsem izjavimo po svojej vesti, da niimamo najmanjšega uzroka primerjati gosp. viteza Waserja z Jurijem Jeftreysom; ker gospod vitez Waser je olikan človek devetnajstega stoletja, ter jako vesten sodnik, ki pri svojih, našemu narodu nasprotujočih naredbah vsled subjektivnega svojega prepričanja meni, da izvršuje s tem prvo dolžnost visokega svojega poklica. Zgodovinsko omenjeno črtico nagla-šali smo le v dokaz, da nikjer nij koristno, kjer si nasprotujeta aktivni sodnik in pa justično minister-stvu! Zatorej: videant cónsules! Iz državnega zbora. Z Dunaja 5. marca. [Izv. dop.| Zadnji dnevi preteklega tedna bili so v državnem zboru razne učilnice na dnevnem redu. Poro- taireja ^ital v prevodu (pod zglavjem v skritej skrinjici hranil je v rokopisu prevod „Kandidau), a vender je časi tudi kako staro francosko frazo v razgovor uplel. Rekel je na priliko cesto: „To, očka, je fausse parquet," (v smislu to je „dvojbenou, „ neresnično"). Zaradi tega so se mu silno smijali, dokler mu nij nek učen Francoz povedal, da je to parlamentaren izraz iz leta 1789. Ker je govorica baš o Franciji in Francozih tekla, odločila se je Fimuška o nekaterih stvareh povprašati. — S prva mislila se je obrniti do Mar-kelova, ali on jo je uže preveč srdito gledal; — Solomina vprašala bi rana ... ali videl se jej je prost in mislila si je, da on gotovo ne zna francoskega ; obrnila se je torej do Neždanova. — „Očka ... jaz bi rada nekaj od vas izvedela ... ali oprostite . . . moj sorodnik Sila Sam-sovič se vedno iz mene in moje nevednosti norca dela." — „Kaj bi pa radi vedeli?" — „Je li res, da, če hoče kdo v francoskem dijalektu staviti vprašanje: nKaj je to?" ima reči skega naroda (Rokitansky Škoda, Duckek, Albert, Hofman itd.) Grof Wurmbrand zahteva, da se zida poslopje za tehniško učilišče v Gradci; poslanec Ton-ner (Čeh) dokazuje, kako nemški vseučiliščni profesorji v Pragi hujskajo nemške študente proti Čehom ter navede več drastičnih slučajev, kako sta profesorja Willkomm in Klebs govorila proti Če-skej narodnosti. Dr. Sax (nemški vseučiliščni profesor v Pragi) poskusil j« svoje tovariše zagovarjati, pa mu je spodletelo. Podrobni poročevalec J i r e č e k pripoznava, da je za dunajsko vseučilišče velika potreba, da se novo vseuc'iisce hitro dovrši, da je treba graškej tehniki novega poslopja. Trditve levičarjev, kakor da se od čeških docentov menj znanosti zahteva, nego od nemških, pravi, da to nij res. Češki docenti morajo isto kvalifikacijo imeti, kakor nemški. Pri glasovanji sprejme se doti>v,na točka v iz-nesku, kakor jo je predložila večina budgetnega odbora. O resoluciji budgetnega odbora, naj vlada uže za 1. 188 3. postavi v proračun svoto za medicinsko fakulteto v Lvovu, vname se zopet nepotrebna debata Levičarju dr. Rech bau er ju dala je ta resolucija povod govoriti o tem, kako se sedaj v Avstriji tolmači ravnopravnost! On trdi, da sedanja vlada z graškim vseučiliščem prav tako ravna kot uia« eha. Poslanec Hausner pobija predgovornika ter mu dokaže neresnico njegovih trditev, osobito one, da je na medicinskem oddelku krakovskega vseučilišča bivši tečaj samo 160 poslušalcev bilo upisa-nih. To nij res, bilo jih 220, kakor kaže dotično poročilo. V primeri z drugimi vseučilišči je to lepo število. Dokaže se tudi, kako potrebna je medicinska fakulteta v Lvovu. Tudi poročevalec J i reče k dokaže neresnico Reohb tuerj evih trditev. Dotična resolucija bila je potem sprejeta. V torek 7. marca bode se proračunska razprava nadaljevala. Govor poslanca g. dr. Vošnjaka v državnem zboru dne 2. marca t. 1. (Po Btenografičnem zapisniku.) (Dalje.) Na. ta deželnega šolskega sveta odgovor, kateri je došel l'nezoškofi|skenri ordinarijatu, je knezo-Skofijski ordinarijat v Celovci se čutil primoranega, da je poslal rekurz na ministerstvo. Takrat bil je pokojni Wiery nadškof koroški. Bil je Nemec, priučil si je stoprv v nioškej starosti slovenščino, uvidevši, da mora znati jezik, če kot škof dežele službuje, tem bolj, če hoče biti škof v škofiji, v katerej je skoro tretjina prebivalstva slovenščino kot občevalni jezik naznanila. Pri zadnjej ljudskej štetvi je namreč v Koroškej od skupnega prebivalstva 102.252 osob slovenščino, 241.585 osob nemščino kot občevalni jezik naznanilo. Knezoškofu Wieryju se nijso mogle ni simpatije za Slovence ni antipatije pripisavati, simpatije v toliko, v kolikor mu je bilo vse prebivalstvo simpatično, ker se je čutil višjim pastirjem v velikej občini, v katerej živita dva roda z raznima jezikoma, in vedel je, da zahteva njega vera, da za oba roda na jednak način kot vrhovni pastir skrbi Papeška kurija pri zadnjej prezentaciji nij ozir jemala na potrebno znanje jezika. Meni se je nekoliko čudno zdelo, sicer pa naj zdanji škof poravna to s svojo vestjo, če more kdo biti Škof v deželi, ki ne umeje jezika tretjine svojih dijecezanov. Pokojni knezoškof Wiery se je, kakor rečeno, potegnil za svoje kate-hete, da si je bil Nemec in mu ni daleko nij prišlo na misel Nemcem delati krivico. Poslal je dobro utemeljen rekurz ministerstvu, katero je takrat vodil minister Stremayr; v tem pravi mej drugim (bere): „Omenjena skupna vloga, katere nijso samo skoro vsi učitelji veronauka na slovenskih šolah, marveč, kakor omenjeno, tudi drugi duhovniki, priznani šolski prijatelji in vzvišeni nad vsako sutnnjo narodne prenapetosti, podpisali, poslala se je deželnemu šolskemu svetu in ima le namen, da se potrebno ukrene glede uspešnega poučevanja v veroznanstvu." On navaja iste uzroke, kakor katehetje in izraža svojo začudenje o tem, da se deželni šolski svet nij oziral na utemeljene pritožbe katehetov. V tej vlogi pa je uže nekaj zelo tehtnih opazek, katere jasno osvetljujejo šolske razmere v Koroškej. Glasi se tu mej drugim (bere): „Želja slovenskih občin po upeljavi soio obiskajočih otrok v nemščino je oziroma na tukajšnje razmere, osobito na jezikovno mejo, popolnem opravičeno. Tudi v skupnej vlogi podpisani duhovniki priznavajo opravičenost tega zahtevanja in si (lozvoljujejo staviti predloge, ki se jim zde primerni, da se to doseže. Proti čemer pa podpisani ordinarijat v interesu šole, kakor tudi. in to posebno, v interesu verouka in po tem pouku pogojene nravne omike slovenske mladine ugovarja in ugovarjati mora, so nepristojna zahtevanja kričačev v večini sloveuskih občin glede nemškega učnega jezika in prevelike voljnosti, s katero se ta zahtevanja izpolnjujejo. (Čujte! na desnici.) Žal, da je ne-ovrgljiva resnica, da ti občinski zastopniki smatrajo šolo učilnico jezikov in žrtvujejo vso reelno omiko svojih otrok, če jim le ostane kot plod mnogoletnega obiskovanja šole to, da se navadijo nemški lomiti." (Čujte! čujte! na desnici.) Tako govoril je nemški knezoškof, kateri je dobro poznal svoje prebivalstvo, ki je vsako leto v slovenskih župnijah birmoval, sam pridigoval, h kateremu je lahko prišel vsak Slovenec in kateri nij bil toliko vnet za slovenščino, da bi bil z vsakim Slovencem slovenski govoril, marveč stoprv potem slovenski govoril, če do-tičnik nij znal nemški in ga je tega prosil. Sali ste uže, da je dr. Vošnjak resnimi besedami slikal žalostno stanje učilnic v slovenskih pokrajinah. Dokazal je na temelji oficijelnih spisov, da je njegova interpelac ja glede Koroške popolnem resnična ter da je protest nekaterih koroških preslep-ljencev celovškega okrajnega glavarstva — prosta laž. Vošnjakov govor napravil je na vsej desnici globok utis. Od raznih stranij čestitali so mu za iz vrstni govor. Slovanom prijazni listi hvalijo dr. Vo-Snjaka; „Tribüne11 pravi: „Die beste Leistung des beutigen Tages war die Rede dr. Vosnjak's, der die unerfreulichen Zustände in den Volks- uml Mittelschulen der slovenischen Gebietstheile zum Vorwuife dienten. Dr. Vošnjak hat lange gesprochen und wir sind überzeugt, dass er nur einen Theil der Klagen, Beschwerden und Wünsche der Slovenen v »rzubringen die Gelegenheit fand. Wird einmal die Zeit kommen, wo ähnliche Klagen über Zwück-et/ung des einen oder andern Volkstammes in der Schule im österreichischen Reichsrathe verstummen?'4 A naravno, da so hude Vošnjakove besede tlaČitelje koroških Slovencev težko zadele. Vitez Moro, celovšk fabrikant, je zato svojo srečo poskusil ter govoril proti dr. Vošnjaku. Umival je zamorca, pačil resnico Da neslišun način. Da je Vo šnjakova interpelacija pri Nemcih in Slovencih (IH) prouzroeila „einen Sturm der Entruestungu, da se .nepoklicani elementi" vmešavajo v zadeve Koroške, da je prošnja 1>7 katehetov na deželni šolski svet Koroški za upeljavo slovenščine neutemeljena, naj desnica ne run miru v Koroškej itd. Moro v govor niti pri levičarjih nij \zbu lil mnogo pozornosti. Po>lanec dr. Evseb. Czerkawski kot špeci-jalni poročevalec pobija trditve Moro ve in pravi, da to ne gre, da bi se opravičene terjatve narodov smele popolnoma prezirati. V soboto 4. t. m. je poslanec dr. Roser utemeljeval svoj predlog, naj se nedolžno obsojenim iz dr/avue blagajne daje odškodnine. Navel je slučaje, kako je več nedolžno obsojenih zaprtih bilo po mnogo let; ko se pokaže slednjič nedolžnost, so taki obsojenci v največjej bedi. A kdo jim povrne škodo, u'mjeno jim po sodiščih ? Nihče — ni država, ni zasebnik. To je nepravično, temu nedo statku mora se v pravnej državi priti v okom. Dr. Roserjev predlog pa ima vender neko pomanjkljivost. On terja odškodnine samo za nedolžno obsojene. Koliko pa je slučajev, ko so ljudje v preiskovalnem zaporu po več tednov, mesecev, a slednjič dokaže se pred sodiščem njih nedolžnost Opravičeno je popolnoma, da se tudi tem dovoli odškodnine iz državne ble.gajne. V nadaljevanji podrobne debate o proračunu za višje učilnice govoril je poslanec Kvičala, naj se na češkem vseučilišči skoro ustanovi medicinska fakulteta, saj ima češki narod dovolj pro fesorskih rnočij in na polji medicinske vede in saj so v poslednjih letih prve korifeje izišle baš iz če- „Kese, kese, kese la?" (Qu' est-ce que c' est que cela?) — „Tako je res." — „More se pa tudi reči: Kese, kese la?" (Qu' est-ce que c' est la?) — „Da, tudi tako." — rln prosto: Ke se la? (Qu' est-ce la?) — „Da, tako je tudi prav!" — „In vse to znači jedno ter isto?" — „Da!" Fimuška se je zamislila in razprostrla roki. „No, Siluška," — rekla je naposled — „jaz sem kriva, a ti si pravo govoril . . . Ne, ali ti Francozi ... Da bi jih . . ." Paklin začel je starčka prositi, da bi zapela kakšno romanco. Posmijala sta se oba in se začudila, kako mu je to na pamet prišlo; a vender sta se soglasila, toda le pod pogojem, da ja Snandulija na „klavecinu" spremlja. V jednem kotu sobe zapazili so gostje stopram zdaj jako majhen klavir; Snandulija se je tja Ysela in udarila nekoliko akordov . . . Takšnih, kakor iz brezzobuih čeljustij prihajajočih, kislih in ovenelih glasov Neždanov še nik- dar v svojem žitji slišal nij ; starčka pa začela sta takoj : Na toP Čtobi pečali — začel je Fomuška — V ljubvi nam nahodit', Nam bogi séree dali, Sposobnoje ljubit1? Odno liš čuvstvo strasti — odpela je Fimuška — Bez bed, bez zloj napasti Na svete jeat1 li gde? Nigdê, nigdê, nigdê — odpel je zopet Fomuška — Nigdê. nigdê, nigdê — ponavljala je Fimuška — S njim goresti žestoki Vezdê, vezdê, vezdê — pela sta oba v duetu — Vezdê, vezdê, vezdê — potegnil je Fomuška sam. „Bravo!" — vzkliknil je Paklin; „to je prvi kuplet; a drug» ?" „Dobro," odgovoril je Fomuška ; „toda Snan- dulija Samsouova, kje je „triler" ? Po mojem verzu treba je „trilerja.a „Ako izvolite" — odgovorila je Snandulija — „čuli bodete triler." Fomuška je začel: Ljubil li kto v vselennoj I muk ne ispytal? Kakoj, kakoj obljubiennoj Ne plakal, ne vzdyhal? A tedaj Fimuška: Tak serdce stranno v gorje* Kak lodka gibuel v morje . . . Na čto — ž ono dano? Na zlo, na zlo, na zlo! vzkliknil je Fomuška — in počakal, da bi Snandu> lija storila triler. Snandulija ga je storila. A zdaj oba starca vkupe: Vozmite, bogi, serdce. Nazad, nazad, nazad! Nazad, nazad, nazad! In vse završilo se je zopet s trilerjem. To je vender mož, kateremu gre sodba o tej zadevi, in on je izrekel uničevalno sodbo o šolskih razmerah in ob jednem zelo slabo o onih kričačih, ki hote te razmere ohraniti. Knezoškof W»ery pravi dalje (bere): nKakor se iz navedenih dejanj movr-gljivo more sklepati — manjka slovenskim ohčinam, prav za prav njihovim govornikom, skoro skozi in skozi izpoznanje in razumljenje naloge ljudske šole, in da se v to pojasnovanje vmešavajo duhovniki, se bode morda šolskim uradom zdelo predrzno." Istt-nito, v onej liberalnej dobi je bil velik spektakel, če se je duhovnik predrzni! o šolskih stvareh i/pregovoriti besedo in predbacivale so se mu klerikaluo-narodne agitacije. Kakor da bi duhovnik zato, k> r o kakej šolskej stvari povzdigne svoj glas, mora! biti klerikalen agitator, in kakor da bi on, ki mej ljudstvom živi in reči moram, v Koroškej z nj m trpi, ne bil prvi poklican, da odda sodbo. Ta sodba j 97 katehetov več tehta, nego protiizjava vseh županov v Koroškej. (Istina! na desnici.) (Daljt« prih.) Politični razgled. Voli .111J dc/cle. V Ljubljani 8 marca. V državnem zboru obravn. -valo se je vseraj o poglavji „s red nje šole" in ta dan odi -koval se je nekaj od prejšnjih dnij, kajti včeraj vršila se je debata nekoliko bolj omejeno govorilo se je bolj stvarno, ker mjso levičarji z znanim napadanjem zopet hoteli provocirati škandalov. Češki poslanec Hevera slikal je Krivice, ki se gode Čehom v srednjih šolah, ker se jim še vedno neče pripoznati jednakopre.vnost, se jim ne ustanove šol", kjer je večina Čehov, kajti šole 80 le nemške. Dr. Kronavvetter je razvijal precej obširno svoj 80cijalistif'ni program in se poganjal osobito za obrtne šole. Najmanjše simpatije, katere pokažejo avMrij-83a1 Slovani do svojih bmtov onkraj mej, je uže dosta židovske? žurualistiki, da zavpije na vsa usta, da avstrijski Slovani podkopavajo Avstrijo in vse Zhtrjevanje, da hočemo ostati, kakor srno bili, naj-zvestejši Avstrijci, da nečemo nikakor postati Rusi, da ne odobravamo vstašev postopanje na jugu, vse to zatrjevanje preslišijo in trobijo na dalje laži in 8umnje v svet. češ, semper aliqu d haeret. A čujm >, kako govori berolinska rPost", Bisrnarkov l'st. Ona Ostro polemizira proti tem avstrijskim listom in pravi: „Pauslavizmu bi koristilo, če Avstrija postopa proti Slovanom v nienih mejah živečih strogo in jih zatira, ter jih s tem prisili, da jedino nado stavkajo v Rusijo." Izjavljamo pa odločno, da ne bo-demo zamudili mi trenutka, zahtevati od države, katerej dajemo denarni in krvni davek, jednaltoprav-nosti, da bodemo to zahtevali do zadnjega treiiLtka z vsemi močmi. „Narodni list" poroča o dogodjajih na juy »i: Ubljanci, ki nijso hoteli pristopit" k vstašem, bežali so v kraje, katere imajo naše čete v oblasti. Vstaši zahtevali so od žu.mika v Ubljih, Vaziljeviča, naj se jim pridruži ali pa naj zapusti Ubije. Vaziljevič bežal je s svojci k cesarskim četam v Morinje. Iz Cetinja se poroča nPre8se", da se je v slednjih dneh spremenila politika Črne gore in sicer v ugodno za Avstrijo. Voievitej stranki je vsled sled-nj h i/jav is. P»-trog?ada, katere je tja prinesel ruski glavni konzul Jonin, popolnem upala srčnost. V nanj4- države. Rutkl listi odgovarjajo sovražnim nemškim časopi.-om energično in časih vrlo drastično. Tako piše list Byrževyia Vedomosti (borsni list), da so Rusiji sovražni članki v nemških listih vstk lar gotovi, kadar pride iz Sibirije zlato v Petrograd Ravno zdaj prišlo je 400 p udov sibirskega zlata in takoj so začeli nemški listi ščuvati in hujšati. Ti š> uvalni članki imajo namen vplivati na kurze ter t;tko pomagali Nemčiji, da dobi zlato ceneje. .,11 ovoje Vrenija" govoreča o prokla-maciji srbskega kneza kra;jem pravi: „Sama na sebi nij ta proklamacija nikak pomemben dogodjaj; če bode pa kralj Milan od zdaj dalje svoj dvor in svojo vlado krepkeje proti intrigam avstrijskih diplomatov braniti hotel, pozdravlja se nastala sprememba " Ta glas iz „Nov. Vr." objavljajo tudi vsi dunajski listi. Poročila iz Srbije pripovedajo nam o velikem v*selji, katero vlada mej vsem srbskim prebivalstvom, osobito pa v B^igradu. Po hišah /ejejo zastave in tri dni praznoval se bode historični ta dogodek i slavnostmi: Srbija dobila je prvega kralju ! — Liisti prinašajo drnes vsi dolge čhnke o tej pro klamaciji in izraba se v njih zadovoljstvo, čeftj da je Srhija s pomočjo Avstriie dosegla to stopinio in d« bo.le radi tega tudi Srbija jej hvaležna in da bode njena politika Avstriji prijazna. „To je znamenje miru,*4 pravijo listi, „to pomenja, da se bode Srbija še na dalje držala lojalno nasproti vstaji na jugu." Kakor znano, vložilo je irrsUo ministerstvo Komun luros iemi-djo, a kralj je prosil kabinetnega šefa, naj zdanje ministerstvo opravlja še toliko časa posle, da se konča o veritikacijska dela. To pa je storil kralj radi tega, ker je bolan in si ne more oskrbeti novega kabineta. X ure i J a skuša se popolnem oprostiti evropskega vpliva, češ, da je le potem mogoče jej uspešno napredovati. Iz tega u/.roka si prizadeva pridobiti prijateljstvo Nemčije, ker te države interesi nijso v nasiuotji z njenimi drugače pa 'e z interesi Rusije, Anglije Francije in Avstrije. Sultan sprejemlje v službo nemške častniko in uradnike, da mu po magajo nameravane reforme polagoma, a temeljito izvajati. Kdo veruje še v prihodnjost Turčije? Iz Tuiiezlje dohajejo skoro vsak dan drugače vesti. D nos se poroča, da postaje zopet nemirno, da so prebivalci jeli zopet posezati po orožji. Te nemire pa osobito pospešuje to, da Turčija po šilja vedno nove svoje čete v Tripolis; uporniki na-d |ejo se pomoči. Dopisi. Iz Krškega 7. marci j a [Izviren dopis.] Kakor znano je prejšnji zdravnik g. Mahorčič zapustil naše mesto in se naselil v Mokronogu; bil je na Krškem blizo 18 let, ter opravljal svojo službo v občno zadovoljnost; vse 4 občine krškega okraja so nameravale pičlo letno plačo 200 gld. „Bravo! bravo 1" — kričali so vsi povprek in celo z rokami ploskali. — „Bog zna," — mislil je Neždanov, ko so prestali ploskati — „znata li, da igrata ulogo bedakov ? — Morebiti da, morebiti ne: — In ako to čutita; morda si mislita: „Kaj zato? S tem ne škodujeva nikomur, obratuo celo druge razveseljujeva" — in prav delata, povsem prav!" Pod vplivom jeduacih mislij jel jima je ljubeznivosti govoriti, na katere sta odgovarjala s tem, da sta se malo naklonila, ne zapustivši svojih stolov ne za j eden hip .. . V tem trenutku prikazala se je iz sosedne sobe, najbrž spalnice ali devičnice, kjer se je uže dolgo šum in ropot slišal, pritlikovka Pulka, katero je spremljala pestunja Vaziljevna. Pufka začela je kričati in se pačiti — a pestunja jo je zdaj tolažila, zdaj dražila. Markelov, ki uže davno svoje srditosti nij več prikrivati mogel — Solomin se je samo nekoliko bolj široko smijal — Markelov obrnil se je zdaj do Fomuške. „Od vas nijsem pričakoval ■ — začel je po rezkem svojem običaji — „da se vi kot izobražen Človek — čul sem, da citate Voltaireja — morete zabavati s tem, kar je usmiljenja vreduo, s — po- kvečenci....." Tu spomnil se je sestre Paklinove in srdito usta stisnil; — Fomuško oblila je pa ru-dečica. Popravil si je kapico in rekel: „Da da ... . veste, ne jaz ... . ona sama . . . ." In zato je Pufka prav nateknila se na Markelova. BZakaj ti je prišlo na pamet" — zavpila je jedva umevno — „žaliti našo gospodo? Mene ubo-žico vzeli so k sebi, me preskrbeli, me redó in pojé. Je li tvoja nevoščljivost tolika, da se ti celo tujega kruha škoda zdi? Odkod se je ta črnouma-zanec priklatil ? Brke ima, kakor kakšen surec . . Pufka pokazala je s tolstim svojim prstom, kakšne so njegove ruse. — Vaziljevna nasmijala se je na vsa brezzobna svoja usta — da se je v soseduej sobi Cula jeka ! BJaz," obrnil se je Markelov do Fomuške, Jaz uijsem vaš sodeč — in lepo je res skrbeti za ubožce in pokvečence. Toda dovolite mi tudi reči, da: živeti v obilosti, da pečena piščanca v grlo leté, ni komur žitja ne greniti in ne brigati se za svojega bližnjega ni najmenj ... to še ne kaže plemenitost človekovo; vsaj jaz takšnej dobroti ne pripisujem nobene vrednosti." (Dalje prih.) povišati na 400 gld., to se je pa zaprečilo po it-trigah neke strani, pri katerej imenovani gospod zavoljo svojega samostalnega mišljenja nij bil priljubljen. Z* njegovega namestnika poslali so nam s Koroškega trdega nemca g. Dollingerja, ki slovenskega jezika nij zmožen. Govorica se je razuesla, da tista stranka, ki je zabrauila domačinu gospodu Mahorčiču povišanje plače, si sedaj prizadeva tujemu Nemcu zboljšati plačo. — Odborniki vseh 4 občiu (Krško, Raka, Bučka, Cirklje) sicer roiovoljni sposobnemu zdravniku dosedanjo majhno plačo primerno zboljšati bodo pač znali, katero dolžnost imajo do premoženja njim izročenih občin. Čudimo se, kako si upa g. Dullinger prevzeti službo, pri katerej je znanje slovenskega jezika neobhodno potrebno — če živeti hoče. Župani dotičnih občin bodo gotovo proračun okrajnega fonda za leto 1882. pregledali, predno ga bodo podpisali; Sicer pa bodo tudi svoje odbornike k občinskej seii pozvali če bi šlo letno plačo zdravnika od 200 gld. na 400 gld. povečati. ¿4 K.ra*a [l/v. dopj (Učitelj — mučen i k) je divaški učitelj g. K. B., ki je s svojo neustrašenostjo povedal v „Slov. Nar." divaškim Germanom po pravici in resnici, kar jim gre. Kakor smo iz gotovega vira dozuali, dobil je koj drugi dan po izidu onega dopisa povabilo od c. kr. okrajnega glavarja v Sežani, da se tja pride opravičevat radi onega dopisa. Slovenski učitelj bil je nemški izprašan in dotične njega izjave poslal je na to glavar Hohnel na deželni šolski svet. Upamo, da Slovenci, ki sedijo v deželnem šolskem svetu, potegnejo se krepko za tega učitelja, ki dru-zega nij zakrivil, nego da se je moš*o ustavil germanskim navalom, ki bi hoteli tudi ob A :rije zadušiti vse, kar je slovenskega. „Prcsse" od pustnega torka, glede te stvari v dopisu „Aus Parenzo" (sic?!!)— otrobe veže. Odgovarjati temu dopisu se nam ne zdi umestno; gospodje, ki o pedagogiki najmanjšega pojma nij-majo, hočejo govoriti o koristi nemščine pri slo-venskej ded? Dovolj, da tem modrijanom povemo, da je poučevanje nemščine v naših ljudskih šolah — mučenje, pedagogičen neziniuel! To, kar so priznali pedagogje vseh časov iu narodov, hočejo ti ptiči oporekati? Jaz bi pač želel, da bi ti agitatorji za nemški „schulvereien", kojemu je zibel v Berolinu, imeli tudi v Slovenskej ono usodo, kakor na Ogrskem. Ogri so baje sklenili, da bodo take — (dalje ne smemo priobčiti tega poročila. Uredn.) Z Dunaja 5. marca. [Izv. dop.j (Pogreb dr a. Ducheka.) Jeden najslavnejših učenjakov, dika dunajskega vseučilišču, dvorni svetovalec prof. dr. Adalbert Duchek, mož, ki je tudi na visokem svojem stališči ostal svojemu narodu zvest, bil je denes na slaven način spremljan k večnemu počitku. Pogreba udeležilo se je nad 2000 dunajskih vseučiliščnikov, mnogo profesorjev raznih vse-učiliščnih oddelkov, zastopnikov naučnega minister-stva, mesta Dunaja, raznih slovanskih in nemških društev; pri sprevodu bili so tudi državni poslanci dr. Rieger, Zeithammer, bivši minister dr. Jireček, dvorni svetovalci Ž koda, prof. Zimmerman, vitez Karajan, vseučiliščni procesorji Billroth, Chrobuk, Siegl, Schrbt-ter, Wahlberg, Zeissl itd. itd. Na tisoče in tisoče ljudstva pa je ostalo ob cestah, koder vozil se je mrtvaški voz, okinčan z mnogoštevilnimi venci, mej katerimi bili so venci slovanskega pevskega društva, katerega član je umrli od 1. 1864, torej celih 18 let bil, dalje venec akademičkega spolka s krasno slovansko trobojnico z napisom itd. Za mrtvaškim vozom bilo je na dveh vozeh vse polno vencev. Mrtvaški obredi vršili so se v votivnej cerkvi, kjer je velika cerkev bila odličnim občinstvom natlačena. Po cerkvenih celo uro trajajočih opravilih zapelo je najprvo akademično pevsko društvo lutinsk mrtvašk zbor, za njim pa je pelo slovansko pevsko društvo prekrasno Tovačovskijevo nagrobuico ntru:hlo spčv I." Truplo pokojnikovo prepeljali so na pokopališče v Weidl ingu blizo Klosterneuburga, kjer počivata tudi nemški pesnik Lenau in slavni orijen-talist Hammer-Purgstall. Na grobu govorli so dekan medicinske fakultete prof. dr. Vogl, ki je s tugepoiniini besedami od svojega kolega in prijatelja vzel slovo; v imenu dijaškega bolniškega društva, kateremu je pokojuik bil predsednik, govoril je prof. dr. Seberenvi nagrobnico, v imenu dijaškega pa medicinar Schnei-der. — Tako smo k večnemu počitku spremljali učenjaka, kojega slava je evropska; v pesni vzeli smo slovo od vzornega rodoljuba slovanskega, ki čislal je materni svoj jezik do zadnjega vzdihljaja ter s ponosom prišteval s k Slovanom! Večen mu spomin! Domače stvari. — (Prošnje za popolno izvede nje ravnopravnosti slovenskega jezika pred sodnijami in za prestavo nadsodnije iz Gradca v Ljubljano) poslale so državnemu zboru tudi obeine Spodnja Šiška, Velike La-šiče in Ribnica. — (Ribiško društvo kranjsko) se je konstituviralo ter izvolilo g. R. Kastelca za predsednika, g. Karola Pavlina za podpredsednika, g. Vojteha Vale nt o za blagajnika, g. Vil. Bre-garja za tajnika. — (Zblaznil je g. Feliks Scbmidt, gruščak v Marenburgu, bivši poslanec, nam Slo vencem pravičen in sploh občespoštovan mož. — (Nesreča.) Ubil se je na Zidanem mostu 7. t. m. železniški delavec Jurij Cestnik iz Suha-dola, star blizu 50 let, kateri je za kolodvorom na skalovji imel opravila, od koder je padel čez 15 sežnjev globoko. Doma je bil iz Podkraja v Rade-škej fari na Kranjskem ter je zapustil ženo z otrokom. — (PremembevLavantinskej škofiji.) Za župnika v Vuzenico pride g. T. Mraz, do zdaj župnik v Vuhrji; k sv. Lorencu na Dravskem polji gosp. Fr. Rat, župnik v Framu. Predstavljena sta gg. kaplana: J. Fekonja v St. Pavi pri Priboldu in J. Slavič k sv. Lorencu v Pušavi. — („VrtecK, časopis s podobami za slovensko mladino) prinesel je v svojej 3. št. za mesec marec naslednjo vsebino: Lepi nebes, pesen; Zvezdi Danici, pesen; Jajčji tat, povest; Samokres iz usnja, povest; Vzpomlad (s podobo); Voltava, zemljep;sni sestavek; Živa cvetica (s podobo); Tegettbof (s podobo); Trije metuljci, pripovedka; Kranj, zgodovinsko mestopisni sestavek; Zlate resnice; Škrjanec; Drobtine, kratkočasnice in drugo drobijad. — Kakor prejšnja dva lista, tako je tudi 3. štev. zanimljiva po vsebini in lepih podobah, mej katerimi naj omenimo le podobo pod naslovom „Živa cvet'ca", ki je tako krasna, da uže zaradi slik je želeti „Vrteu" obile in zdatne materijalne podpore. Telegram »Slovenskemu Narodu". Dunaj 8. marca. Pri budgetu „trgovinsko ministerstvo" govori Nabergoj za gradenje Rudolfove železnice do Trsta in predlaga resolucijo, naj se to gradenje izvrši na državne stroške. Resolucija se podpira in izroči se bud-getnemu odseku. Razne vesti. *(Polom ali „krah" na borzi in njega nasledki.) Znana reč je, da se po vsakej vojski prebivalstvo dotične države množi nepričakovano h:tro. Po vsakem borznem polomu pa se množe že nitve. Kadar se borzijancu dobro godi, je lehkomi seln in poln muh in sc nikakor ne da sprijazniti z zakonskim jarmom. L. 1873. in pa tudi preteklo leto pa se je op»zovalo, da se po polomu ženi več bor-zijancev nego pred polomom. Uzroka pa nij iskati v večej pohlevnosti ali pa varčnosti, temveč, da je vsak borzijanec preverjen, kako mu ugaja, ter kako dobro in previdno je, če ima na pr. palačo ali veliko hišo prepisano na ime svoje žene, ker mu upniki ne morejo do kože. In ker je k temu žene neobhodno petreba, — se ženijo ravno zaradi tega. * (Koliko tovorov se prevozi vsako leto po avstrijskih železnicah.) V tem oziru so razmere pri nas jako ugodne, ker število tovorov zadnjih deset let stanovitno raste in se je vzdignilo od leta 1872 do 1881 od 28 1 milijonov do 53 3 milijonov ton, to je za 90%. — Posebno močno je poskočilo število v zadnjem letu, namreč za 5-2 milijonov ton ali za 11%. — 9% teh tovorov se je prevozilo po glavpej progi južne, skoraj 3% pa po g'avnej progi Rudo'fove železnice. * (Samomori.) Na Dunaji si je vzelo meseca ffbruvarja 19 osob življenje, od teh 17 moških, 2 ženski. Od moških se jih je 7 ustrelilo, 5 obesilo, 2 sta se utopila, 1 je zgorel, 1 si je vrat odrezal, čez 1 je šel vlak. Zadnje tri mesec« si jih je 20 manj vzelo življenje kot decembra 1880. in januvarja in februvarja 1881. * (Volilci.) Največ volilc«v, namreč na vsa-cih 100 po 26 ima Francoska 22 Prusija, 19 Wtir-temberška, 9 Anglija in le 5 Avstrija. * (Koliko so avstrijske železnice vlani skupile.) Brutto dohodki vseh avstrijskih železnic so vlani znašali 2159 milijonov goldinarjev ali 11.670 goldinarjev za vsak kilometer, proti 11 256 goldinarjem na km. v letu 1880. Dohodki na kilometer so se torej zvekšali za 3'7 °/0. Pri južnej železnici so se zvekšali za 34%, pri Rudolfovej za 6*2 %. Pri 44 železnicah so 86 dohodki zvekšali, pri 20 pa zmanjšali. 17°/0 vseh dohodkov pripada glavnej progi južne, 2 °/0 pa glavnej progi Rudolfove železnice. * (Dolgostželeznic.) Sploh največ železnic, v dolgosti 28000 kilometrov, ima Anglija; za njo 27000 Nemčija; 23000 Francoska; 19000 Rusiia; 18000 Avstrija; 8000 Italija; 6000 Španija; 4000 Belgija; 3000 Skandinavija; po 2500 Nizozemska, Švica in Turčija; po 2000 Rumunija in Portugalska, 1500 Danska. — Primeroma največ železnic ima torej Belgija, namreč na vsakem □ mirijametru 13 kilometrov, Anglija 9, Nizozemska 6, Nemčija in Švica po 5. Francoska in Danska po 4, Avstrija 3, Italija 2, Skandinavija, Rumunija, apanija in Portugalska po 1, Rusija in Turška po polovico kilometra. * (Poraba bombaža.) Največ bombaža, namreč 1350 milijonov funtov, se porabi v Angliji, 500 v Zjedinjenih državah, 250 v Nemčiji, 220 na Francoskem, 150 v Rusiji, 100 v Avstriji, 80 v Španiji, 50 v Italiji in Švici, 30 v Belgiji, po 20 na Nizozemskem in v Skandinaviji. Največ bombaža se torej primeroma porabi na Angleškem, kjer ga pride na vsakega prebivalca 40 funtov, v Švici 17, v Zjedinjenih državah 15, v Belgiji 8, naFiancoskem in v Nemčiji po 6, v Špamji 5, na Nizozemskem 4, v Avstriji 3, v Italiji, v Skandinaviji in Rusiji po 2. Tujci: 7. marca. Pri SltMin : Solingor iz Trsta. — Tufkovič iz Bel-grada. — Lipkovič iz Gradca. — pl. Garcarolli iz Senožeč. — Tupfer iz Linca. Pri .ti i« lici : Berk z Dunaja. — Modic iz Lahovega. — Kalkhoff i Dunaja. — Schleiroer iz Moskve. — Trebič z Dunaja. — Stunagel iz Bočna. Pri uvMlrijNkc-Mi ectmrjl: Winter z Dunaja. — Tomšič iz Rakeka. 3Z)-u_23.aosl3:a, "borza dne 8. marcija. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni državni dolg v bankovcih ... 75 gld. 05 kr. Enotni državni dolg v srebru • . . 75 „ 90 „ Zlata renta...... ... 93 „ 95 „ 1860 državno posojilo . . ... 128 „ 25 „ Akcije narodne banke....... 824 „ — „ Kreditne akcije......... 316 ,50 „ London............ 120 „ 50 „ Srebro............ — „ — , Napol.............. 9 „ 517, , C. kr. cekini........... 5 „ 64 „ Državne marke......... 58 , 80 „ 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 119 „ 50 „ Državne srečke iz I. 18K4. . 100 „ 169 „ 75 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . 93 „ 95 „ Ogrska zlata renta 6°/0...... 118 , 80 „ n 4°/o...... 88 „ 10 „ „ papirna renta 5°/0..... 87 „ 25 „ 5% štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 „ — „ Dunava ro*. srečke 5»/0 . . 100 gld. 113 „ 50 Zeudj. obč. avstr. 4,/i°/u zlati zast. listi . 119 „ — n Prior, oblig Elizabctiue zapad. železnice 98 „ 25 , Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnice 105 „ — „ Kreditne srečke.....100 gld. 176 „ 50 Rudolfove srečke..... 10 „ 21 „ 50 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 127 „75 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . 207 »75 „ Učenec, star 13—16 let, zmožen slovenskega in nemškega jezika, sprejme se takoj v neko prodajalnico z mešanim blagom. Več pove administracija „SlovenB