PoSCnfits nhfiuii v ffofovfnL
Leto Xm, št. 33.
Ljal^ana, nedelja 9. februarja 1930
Cena 2 Dir
j praviiiAtvo; LJuDljaim. tinatljeva ulica a. «- releton su «12X 8123. uiseratnl uddeleK: ujubljana, Seien-burgova ul a. — Tel 3492. 2492, podružnica Maribor: Gosposka ulica
St, U. — Teielon et »45o. podružnica eije: Kocenova ulica St
x — reieioo st iea Računi pn poŠt ček zavodih: Ljubljana St. 11.842, Praga Oslo 78.180, 3124, 3125. 31266-W1en St 10TS 24T
Izhaja vsak dan. razen ponedeljka Naročnina zna&a mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123. 3124. 3125. 3126 Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Memir v svetu
V aaig-leškem parflameutu se je razvila
te dni zanimiva debata o vzrokih svetovnega nemira. Socialistični voditelj Lansbury je dokazoval, da ao vzroki v;seh zmed in težav v sedanjem svetu gospodarskega izvora; zlasti izvirajo iz ttšnje preobijudenih narodov, da si pribore dostop do surovin in prostor za naselitev odiviška svojega ptrebivadstva. Drugi govornik je bil znani in že precej stairi L,ioya George, ki je še posebno temno slikal današnji položaj v svetu. Po njegovem mnenju je današnje negotovosti v mednarodnem življenju v prvi vrsti kriv strah: Nemčija se boji Francije in Rusije, Rusija Nemčije in Japonske, Francija Nemčije itd. Treba je napeti vse siie, da se stre ta »krog smrti«, predem bo prepozno.
Taiko ali podobno so govorili tudi drugi poslanci, ki so se še oglasili. Čeprav je vsak skušal naslikati kako novo podrobnost, so se v bistvu vsa njihova izvajanja kretala okrog iste stvari. Narodi se ne morejo iz lastne moči, vsak za sebe, izkopati iz današnje gospodarske in socialne stiske. Niso še ustvarjeni diuševni pogoji za skupno in vzajemno borbo proti nadlogam. Mednarodna morala ni še tako velika, da bi ovirala stremljenje po lastni k oris: i, četudi to prinese nesrečo in škodo drugemu narodu. Tako doživljamo dan za dnem nove pojave osvojevalne politike velikih narodov, ki niso zadovoljni z današnjo razdelitvijo sveta in njegovih bogastev. Ta stremljenja vzbujajo vzemirjenje pri narodih, ki so v tem pogledu res na boljšem, ali pa vsaj tako o njih sodijo drugi narodi, ki niso zadovoljni s svojim položajem. Vzbujajo pa vznemirjenje pri drugih manjših narodih, ki nimajo ne tuje zemlje, ne posebnih bogastev, pa se boje, da bi mogli postati plen močnejših.
Nazoren primer za to je nemška politika. Nihče več ne dvomi, da tvori v skrivnih nemških načrtih za bližnjo bodočnost važno postavko podjarmljenje dela evropske Rusije. Saj ne mine dan, da ne bi v Nemčiji pokazali na Rusijo, č ?š da ima mnogo več sveta in naravnih da in, kakor pa jih potrebuje. Razumnih je, da so v Rusiji zaradi tega vzne-rrdrjeni in da stoje neprestano na straži s puško ob nogi. Enako ali še bolj, in to s polno upravičenostjo, so vznemirjene zaradi nemških osvojevailnih načrtov baltiške države. Kajti Nemčija nikier ne meji naravnost na Rusijo in če hoče zasesti del ruskih pokraiin, mora poprej pomandrati vmesne državice. Seveda prihaja tu v poštev tudi Poljska, ki pa tvori posebno poglavje. Najbrž pa tudi v Poljski ni nikogar, ki bi resno veroval, da bi se Nemčiia njihove domovine izognila, ako bi kdaj res mogla marširati proti vzhodu. Toda za enkrat je še v polni veljavi poljsko-nemška prijateljska pogodba in se zato v Nemčiji skrbno ogibajo napadov na Poljsko. Drugače pa je z ostalimi, manišimi baltskimi državami. Star in sološno ^nan je konflikt med Poljsko in Litvo zaradi K'aj-pede. V rodnem časti pa go se pojavili tudi napadi na Lat vi jo zaradi nekih zakonov, ki so bale naperjeni proti ta-mošnji majhni nemški manišini. Vsi ti napadi ima to namen ustvarjati primerno razpoložen ie nemšk^a prebivalstva, ob enem pa zbirati »gradivo-? za primer, ko bi ?a biM treba uporabiti.
Še bolj vidni in jasni od nemških so japonski načrti proti Rusiji. Odveč bi bila vsaka beseda, ki bi jo napisali v dokaz. Gotovo je japonska nevarnost trudi boli neposredna kakor nemška. Ravno tako pa je zelo verjetno, da bi bila vojna med Japonsko in Rusijo silna skušnjava za Nemčijo, tudi če med Nemčijo in Japonsko ni nobene pogodbe. Zato je razumljivo, da si sovjetski diplomati že par let sem na vso moč prizadevajo zavarovaiti svoje evropske meje. Ponovno smo že pokazali, da je v tej skrbi za varnost na evropski fronti iskati pojasnila za popolno nredrugače-nje ruske mednarodne poMtike. Dosedanji uspehi sovjetske diplomacije v tem pogledu so pogodbe s Češkoslovaško, Franci to in Rumuni io. Franeo^ko-ruska pogodba ki ie bila že davno sklenjena, sicer še vedno ni po francoskem parlamentu potrjena, vse pa kaže, da si je nova francoska vlada postavila ratifikacijo pogodbe za eno svojih prvih nalog.
Vse te pogodbe pa se Rusiji še vedno ne vidijo zadostna varnost. Zato se pri sovjetskih gospodarjih od meseca do meseca bolj jasno opaža želja, da bi se zbližali tudi z Anglijo. Znano je, da sta obe ti mogočni velesili že mnogo rodov živeli v več ali manj vidnem nasprot-stvu. Njuni interesi so se zlasti v neskončni Aziji križali korak za korakom. Po kratkem presledku zavezništva v svetovni vojni se je to nasprotstvo še bolj poostrilo, ker so novi gospodarji Rusije s komunistično propagando skušali razjedati angleška azijska ozemlja. Ko so imeli angileško vlado v rokah socialisti, so sicer poskušali sovraštvo spremeniti v prijateljstvo, vendar se jim to ni posrečilo. Kasneje pa so odnošaji med obema ciržavama postajati bolj in bolj napeiti.
DR. H0D2A NA POTI V PARIZ
:ik češkoslovaške vlade o namenu svojega potovanja v
francosko prestolnico
rešto, ker bom mogel že v Parizu govoriti z zunanjim ministrom Titulescom.
Praga, 8. februarja, n. Ministrski predse ^'k dr. Milan Hodža je odpotoval v_ 'Giktoie v spremstvu dveh višjih uradnikov zunanjega mri/nistinstva in svojega osebnega tatmika v Pariz. Pred svojim odhodom je izjavil zastopniku agencije Havas o namemu svetega pose ta v Parizu:
Prvi cilj mojega potovanja v Pariz je udeležba ina ponedefeki proslavi v čast predsedniku Masaryku, na kateri bom na povabilo tudi govoril. Naravno <je, dia bom to priliko porabil za razgovore z ministrskim predsednikom Sarraut om, z zunanjim ministrom Flandinom in drugimi francoskimi državniki, da jih obvestim, kako presoja Češkoslovaška rekonstrukcijo srednje Evrope, ter se z njimi posvetujem o teh vprašanjih. Najvažnejši izmed tujih so vsekakor odmošaji med državami Male antante im državami, ki so podpisale rimski pakt, predvsem z Avstrijo. K ureditvi tega problema je tal nedavno storjen korak s praškim obiskom avstrijskega zveznega kancelarja dir. Schuschnigga. Tedaj se je pokazalo, da obstoja na obeh straneh dobra
volja za sporazum. Gospodarska poganja, ki so dospeia na mrtvo točko, so bila predvčerajšnjim obnovljena na Dunaju in trdno upam, da bodo doved-1la kmalu do zaktjuoirtve trgovinske Pogodbe. To bi bite zame najboljša prilika za obisk na Dunaju.
V zadnjem času so mnogo govorili o habsburškem vprašanju ter so hote-ilS videti v inozemskih potovanjih raznih osebnosti znaik. da postaja aktualno. Stališče Male aotante se glede na to zadevo nikdar ni izpremenilo. Bilo je že prevečkrat! pojasnjeno, da bi bilo traba o tem še obširneje govoriti.
Aktualni so gospodarski problemi. Predlog, ki sem ga izdela) za osnovanje srednie-evropskega instituta v svrho koncentracije žitnih presežkov, bo mora! biti proučen v sporazumu z vladami držav Maile antante in drugih držav srednje Evrope, preden se bo moglo o njem razpravljati v Parizu in Londonu.
Po povratku iz Pariza bom potoval v Jugoslavijo, kakor sem že napovedali, vendar rok še ni določen. Nasprotno lie malo verjetno, da bi obiskal Buka-
Nemški vojn! načrti
Odkritja francoskih listov o ofenzivnih načrtih
škega generalnega štaba
Pariz, 8. februarja, o. Nemške vojaške priprave na nizozemski meji so zbudile veliko pozornost ne samo v Londonu in Parizu, nego tudi v Pragi in Bruslju. Na Nizozemskem se zaradi tega pripravljajo na znatno povečanje svojih vojaških sil na kopnem, na morju in v zraku. V Belgiji so sedaj celo socialni demokrati oPustili svojo opozicijo proti raznim novim vojaškim zakonom, ki jih namerava vlada predložiti parlamentu v odobritev. Tudi v Angliji se pripravljajo za novo oborožitev, ker prevladuje vedno bolj mnenje, da se pripravlja Nemčija za novo vojno.
Zvedelo se je. da nameravajo Nemci v primeru vojne vdreti na Nizozemsko in odtod s severa v Belgijo in Francijo. Kakor poroča radikalno-socialistično glasilo »Oeuvre«, so v nemškem generalnem štabu pripravili v tem Pogledu že več načrtov. Znani so trije načrti. Prvega je sestavil Goring. Po tem načrtu naj bi Nemci vdrli v Ukrajino. vendar pa nemški vojaški krogi tem« načrtu ne pripisujejo posebno velikega pomena. Po drugem načrtu naj bi nemška vojska vdrla na Češkoslovaško
in v Avstrijo, po tretjem pa brez vojne napovedi na Nizozemsko in odtod v Belgijo in Francijo, obenem pa bi zasedla tudi demilitarizirano porensko ozemlje.
Nemci so na nizozemski meji zgradili že celo vrsto letališč, popravili in zgradili 4o več novih mostov preko Rena ter speljali celo vrsto novih avtomobilskih cest iz središča Nemčije proti nizozemski meji. Vzdolž meje je ostalo še 50 delavskih taborišč, v katerih bi lahko v danem primeru koncentrirali nemško ' ijsko.
Tudi pariški kore^odent »Chicago Tribune« trdi. da so Nemci sklenili v primeru vojne v treh kolonah prodreti proti zapa-du, zasesti demilitarizirano porensko ozemlje, prodreti v Pas nizozemskih obmejnih utrdb in zasesti ozemlje sedaj že izsušenega Zuiderskega jezera. Po teh načrtih bi Nemci lahko že v 24 urah zasedli vso Nizozemsko.
Iz Bruslja poročajo, da je vlada končno •sprejela nove vojaške zakone, 8 katerimi se med drugim podaljšuje vojaška službena doba za nekatere panoge vojske. Za zakone so glasovali tudi vsi socialistični ministri.
Ste milijard za oborožitev
Do 1.1939 bo žrtvovala Anglija za svojo novo oborožitev nad 500 milijonov funtov šterlingov
London 8. februarja o. Glede na velike angleške Priprave za ponovno oborožitev poroča »Daily Telegraph«., da bo pretežni del tsga programa izvršen do L 1939. Izredni izdatki za oborožitev bodo . znašali nad SCO milijonov funtov šterlingov. kar bodo zbrali s posojilom. Na ta sklep vlade je vplival predvsem kočljivi Položaj na Daljnem vzhodu. Za ponovno oborožitev se je odločno zavzemal Eden, ki ie popolnoma pod vtisom poročil, ki prihajajo v zunanje ministrstvo z Daljnega vzhoda. Prepričan je, da bo Anglija lahko delala za mir le tedaj, če to čim bolje oborožena Načrt za ponovno oborožitev države na kopnem, morju in v zraku je že sestavljen ln bo predložen parlamentu v razpravo in odobritev že v teku meseca marca. Ker državna blagajna ne more dati vladi na razpolago potrebnih vsot. bo razpisano Posojilo v Angliji, v dominionih in angleških kolonijah.
»Daily Herald« trdi. da bo angleška vla-
Šele v teku lanskega leta se je začel položaj bistveno spreminjati. Na eni strani so sovjeti ustavili svojo podporo komunistom in drugim rovarjeni v angleških azijskih deželah, na drugi strani pa je v angleški javnosti prodrlo prepričanje, da pomen ja nemško oboroževanje nevarnost tudi za Anglijo. Vedno na novo so prihajali dalje dokazi, da je Japoncem prav malo mar staro njihovo navidezno prijateljstvo z Anglijo in da so začeli enako ali še bolj opasno delo, kakor so ga poprej izvrševali agenti Moskve, sedaj izvrševati v angleški Aziji neposredni ali posredni odposlanci Tokia. Vse to je povzročilo, da je začela angleška javnost precej drugače gledati na odnošaje do Rusije in da v njej ni v®č takega odpora proti zbližanju.
Ta razvoj pa seveda ne gre v račun Nemčiji, ki se pač dovolj zaveda, da Rusiji in Angliji skupaj ne bi bila kos. Ko je prišel sovjetski zunanji minister Litvinov v London na pogreb kralja Jurija, so nemški listi posvečali več pozornosti njegovim posvetovanjem. kakor pa kretanju svojega lastnega zunanjega ministra, ki je bil tudi v Londonu. Nem-
da ustanovila osrednji državni urad, ki bo po svojih funkcijah nekako ministrstvo za municijo, kakršno je obstojalo Že med vojno, ki mu je načeloval Lloyd George. Dolžnost tega urada bi bila, skrbeti za skladnost mad državno in zasebno produkcijo vojnega materiala.
Ruždi Aras predsednik Balkanske zveze
Bukarešta, 8. februarja, b. Jutri ob briletnici ratifikacije balkanskega pak-. ta, preneha funkcija rumunskega zu-: nainpega ministra Trtulesca kot predsednika Balkanske zveze. Predsedstvo prehaja sedaj na turškega zunanjega ministra Ruždi Arasa, ki ie sklica, konferenco Balkanske zveze za prve dni prihodnjega meseca v Beograd.
ški listi so ob tej priliki opozarjali Anglijo, da je boljševizem še vedno njen glavni nasprotnik in da ji je zlasti nevaren v Prednji Aziji, kjer neti nezadovoljstvo med Arabci. Iz vsega se je videlo nemško prizadevanje, da bi se preprečilo zbliževanje med Anglijo in Francijo na eni ter Rusijo na drugi strani. Vzporedno s tem gre stremljenje, da bi si Nemčija poiskala novih zaveznikov. Mnogo se je že pisalo o zvezi med Nemčijo in Italijo, ne da bi bilo mogoče reči, aSi in koliko je na teh vesteh resnice. Ravno tako se opaža drujgačna nemška poflitika napram srednjeevropskim državam, katerih danes nemški tisk, ako izvzamemo redke neprevidne izjeme, skoro nič več ne napada, marveč piše o njih z velikimi simpatijami.
Kakor v notranjem življenju posameznih narodov, vidimo tako tudi v odnošajih med narodi neprestano previra-nje, neprestano iskanje novih poti, ki bi vodile iz negotovosti. Ravno ta neusta-Ijenost, ki priča o prelomu razdobij, pa povzroča nova vznemirjenja in nove občutke negotovosti.
Jo Parizu v Beograd
Beograd, 8. februarja, p. Češkoslovaški ministerski predsednik dr. Hodža, ki je danes odpotoval v Pariz, namerava na povratku iz Pariza priti v Beograd, kjer bo ostal 34 ur in se sestal z zastopnfki naše vfade.
Flandin o paktu z Rusijo
Pariz, 8. februarja. w. Na današnji sea i ministrskega sveta je zunanji minister Flandin obširno poročal o zunanjem političnem položaju in o diplomatskih razgovorih zadnjih dni v Parizu. Ministrski svet je pooblasti zunanjega ministra naj predftoži parlamentu zakonski naičrt, po katerem priznava Francija za nadaljnjo dobo petih let stalno medna<rodno sodišče v Haagu. V svojih izvajanjih je Flandin v Hookih obrisih obrazložil tudi značaj francosko-ruskega pakta o medseboj-
ni pomoči, ki bo prihodnji torek predložen zbornici v ratifikacijo. Po uradnem poročilu je Flandin izjavil da je pristop k temu paktu odprt vsem državam v smislu obstoječih pogodb o medsebojni pomoči :n da so obveznosti, ki izviraijo iz ruskega pakta za Francijo, točno omeuene in brez direktnega avtomatskega mehanizma, ker bi pomoč stopila v veljavo »šele po odločitvi sveta DN«.
V ostaitem delu svodih posvetovanj se je iraiiLisiiflsiki svet bavil predvsem s finančno-političnimi problemi. Finančni minister Regnier je poročal o p -žaju v ziakladnem uradu ter je sporoč-l. da bo zakladfeii urad do 1. junija, torej do verjetnega pričetka nove zakonodajne dobe, potreboval 7 milijard frankov. Viladi so na razpolago tri pota, ki so se proučila: 1. Izdaja novih kratkoročnih zakladnic, 2. notranje poso^iio in 3. zananje posojilo.
Izdiana kratkoročnih zakladnic afi četo razpis notranjega posojila sta seveda predvsem odvisna od potožaja na francoskem denarnem trgu in od notranjih političnih odnošajev. Kaikor se doznava v potočnih krogih, odločitev o tem še ni padla. Ako bodo dopuščali notranji odnošaji. bo vlada naubrže izdta-Ta kratkoročne zakladnice. kar pa po vsej verjetnosti ne bo zadoščalo, da bo vlada prej ali sleti mo" raia nadeti zunanje posojilo.
Nova velika ofenziva
generala Grazianija
Vdolž reke Sebefi na južni fronti so se pričele včeraj nove bitke — Umikanje Abesincev
Dolo, 8. februarja, o. Iz italijanskega glavnega stana poročajo, da je general Graziani pričel novo veliko ofenziv«. Vzdolž reke Šebeli so se pričele danes krvave bitke, ki še trajajo. Na obeh straneh je mnogo mrtvih in ranjenih. Abesinci se hrabro branijo, toda pred motoriziranimi oddelki italijanskih čet se morajo umikati v gorovje. PodrObno»ti ie niso znane.
Neguš odpotoval na južno fronte
Asmara, 8. februarja, o. Po poslednjih informacijah se je abesinski cesar vrnil z letalom v Adis Abebo, kjer se je sestal s svojimi vojaškimi svetovalci in proučil položaj na frontah. Izdane so bile tako tudi nove odredbe za nadaljnje vojaške operacije. Davi je cesar z letalom zopet odpotoval v neznano smer, vsekakor Pa se ni vrnil v Desije. Zaradi tega menijo, da se je odpeljal na južno fronto, kjer grozi Abesiniji še največja nevarnost.
Italijansko vojno poročilo
Rim, 8. februarja. AA Propagamdno ministrstvo je objavilo naslednji komunike št 118:
Noše čete nadaljujejo konsolidacijo zavzetih pokrajin. Obenem izvajajo pritisk na sovražne oddelke, ki »o jih prhsilrie, da se umikajo po dolini reke Gestro. Na eritrejskem bojišč« ni bilo nobenih pomembnih dogodkov.
Problem prehranjevanja italijanske vojske
London, 8- februarja o. Agencija United Press je po informacijah iz italijanskih ln angleSkih vojaških krogov objavila poročilo. v katerem se bavi z vprašanjem, ali bo Italija zmagala v vojni proti Abesiniji. V poročilu prihaja do zaključka, da je ita-
lijanski vojaški uspeh odvisen od tega, aH bo italijanskemu vrhovnema vojnemu vodstvu uspelo, da tudi med veliko deževno dobo v Abesinifl očuva zve®e med zaledjem in fronto. &e bd namreč zastal dovoz živil ln vojnega materiala na fronti, bi bffi Italijani prisiljeni zapustiti svoje postojanke in se umakniti, če ne bi hoteli postati žrtev lakote in abesinskih četniškia sku-' pin Da bi preprečili to nevarnost, so poslali iz Italije v vzhodno Afriko nadaljnja 50.000 delavcev, tako da je sedaj v vzfcodni Afriki zaposlenih že 100.000 delavcev, ki z vso naglico utrjujejo že obstoječe ceste, jih obdajajo z obrambhinu zidovi ter jfh ponekod tudi tlakujejo. Nadalje gradijo utrdbe in mostove Skupno ima Italija se. daj v vzhodni Afriki 500.000 ljudi, 400.000 mož, kolikor jih je v vojski, rabi vsak dan 5.000 ton živil tn drugih potreb, ščin. Vsaka divizija potrebuje na dan po 250 ton blaga. Prevoz tako ogromnih količin življenjskih potrebščin in vojnega materiala predstavlja problem, ki je največjega pomena za nadaljnjo usodo italijanske vojne proti Abesiniji. Za prevažanje vsega tega blaga rabijo vsak dan po 1.200 tovornih avtomobilov Promet je tako ogromen, da morajo ceste, ki vodijo iz Asmare v Makalo, vsakih 14 dni na novo nasutL Se težji je problem na južnem bojišču. Tam je sicer lažje braniti ceste, zato pa delajo težave velike razdalje. Ponekod merijo te ceste celo do 500 milj. Vse ceste vodijo tu skozi puščavo. Ob priliki poslednje italijanske ofenzive na jugu je bil general Graziani prve dni prisiljen oskrbovati svoje prve kolone z živižem tn vojnim materi, jalom s pomočjo letal. Italijani naglašajo. da bodo premagali tudi transportni problem. Ce jim bo to uspelo, bodo po mnenju svojih vojaških strokovnjakov uspešno za. ključih ekspedicijo proti Abesincem.
Grška vladna kriza
Atene, & februarja, g. Kralj Jurij je danes nadaljeval pogajanja za sestavo nove vlada. Kafandaris je predlagal kralju sestavo koalicijske vlada. Kralj bo jutri nadaljeval pogajanja. Računajo, da bo v ponedeljek prišlo do končnih sklepov. Ministrski Predsednik Demerdzis je mnenja, da mora sedanja vlada še pred sestavo nove vlade rešiti vnrašanje reorganizacije vojske.
Premestitve v sodni službi
Beograd, 8. februarja p. V sodni službi ao bili izvršene naslednje izpremembe. Za sodnika pri Stolu sedmorice oddelek B je imenovan apelacijski sodnik dr Josip Fi. schinger iz Ljubljane. Na osnovi razsodbe
disciplinskega sodišča v Ljubljani je bil kazensko premeščen k sreskemu sodišču v Aiilju Anton Kuntarič, doslej sodnik pri sreskem sodišču v Dolnji Lendavi. Za sodnika pri sodišču v Dolnji Lendavi je bil na lastno prošnjo imenovan dr. Rudolf Kyov. sky, doslej sodnik pri sreskem sodišču v Arilju.
Za kancliste v X skupini so bili po službeni potrebi premeščeni uradniški pripravniki Josip Stancer iz Tržiča k sreskemu sodišču v Gornji Radgoni, Josip
Horvat iz Kostanjevice v Marenberg. Atl ton Pernat z okrožnega sodišča v Celju k sreskemu sodišču pri Sv. Lenartu, Leopoldina Mir iz Ptuja v Slovenjgradec, Franjo Ralc od Sv. Lenarta v Šmarje, Maks Jalovec iz Sevnice v Kranjsko goro, Jakob Kandrič iz Marenberga k okrožnemu sodišču v Mariboru, Angela šent jure iz Gornje Radgone k okrožnemu sodišču v Mariboru, Anton Gobec iz Šmarja v Ptuj. Hilda Deržaj iz Šmarja r Sevnico Zvanič. niči Marija Markič tal Gabrijela Skubic sta napredovali za kanclistki pri okrožnem sodišču v Ljubljani Zaradi slabe telefon, ske zveze — direktna proga Ljubljana_Beo. grad še vedno ni popravljena — ne more. mo jamčiti za točnost imen. Op. ur.
Iz finančne službe
Beograd, 8. februarja, p Upokojena sta bila Bela Bercilj, višji poverjenik finančne kontrole na Jesenicah ta artiivar Roman Rek v Ljutomeru Katastrski geometer Rado Dvoršak je premeščen iz Črnomlja v Ljutomer.
Iz prometne službe
Beograd, 8. fberuarja. p. Upokojeni je bil vlakovodja Ivan Steblovnik
Današnja številka ima 382 malih oglasov
Marsejskl proces
Včeraj se je nadaljevalo zasliševanje prič — Važ«e izjave inšpektorja notranjega ministrstva Simonoviča
o akciji teroristov
Aix en Provence, 8. februarja. r. V nadaljevanju včerajšnje razprave je bil zaslišan kot priča inšpektor jugoslovanskega notranjega ministrstva Milan Simonovič, ki .je sodeloval pri preiskavi. V svojem pričevanju je v glavnem opisal pridelek in razvoj teroristične akcije vse do marsej-ske tragedije. Njegove izjave so zbudile ogromno pozornost, ker jasno kažejo, kakim nevarnostim je bila izpostavljena Jugoslavija zaradi podpore, ki so jo teroristi uživali v nekaterih državah in kakšni so bili pravi in končni cilji te akcije.
Početek teroristične akcije sega nazaj do leta 1928., ko je prvi pobegnil v inozemstvo Gustav Perčec, za njim pa dr. Ante Pavelič, ki sta v inozemstvu začela zbirati okrog sebe razne kriminalne tipe ter sno- j vati teroristično organizacijo, ki si je stavila za cilj, da s terorističnimi dejanji ruši notranji red ln mir v Jugoslaviji ter s pomočjo znanih podpornikov dela na razpad Jugoslavije. Serija terorističnih dejanj se je začela z umorom direktorja zagrebških
»Novosti« Tonija šlegla, končala pa z umorom kralja Aleksandra in Louisa Bar-thouja.
Zločinci so segali po najogabnejših sredstvih, samo da bi dosegli svoj cilj. Z nastavljanjem peklenskih strojev v vagonih so morili nedolžne žene, otroke in d nižin' ske očete. Vsi ti peklenski stroji so prihajali v Jugoslavijo iz Madžarske, kjer so imeli teroristi svoje glavno zatočišče. Gustav Perčec je organiziral taborišče na Janki Pusti. V letu 1932. in 1933. so izvršili teroristi 13 atentatov na železniške proge, na železniške vagone, na ulicah, na javnih krajih in na razne osebnosti. Leta 1933. so ubili bivšega ministra Mirka Neu-dorferja. Namen teroristov je bil odvrniti inozemce od obiska v Jugoslaviji, končni cilj pa je bil razbitje Jugoslavije.
Predsednik: Ali slišite, gospod Saint-Auban, da je bil eden izmed ciljev atentata tudi razkosanje jugoslovanske na-cije?
Dolgoletne priprave za atentat na kralja
Simonovič: Da, to je bil eden izmed njihovih ciljev. Videč, ua sreustva, ki so se jih doslej posluževali, ne zauošeajo, da Oi pnšii do cilja, so začeli popravljati atentat celo na kralja, ki je bu sunbol našega narodnega edinstva in naše narodne države. Že novemora 1933. sta Ivan Perče-vič in Ante Pavelič pripravila atentat na kralja Aleksandra za njegovega bivanja v Zagrebu, 17. decembra 1933. Toda atentat se ni posrečil: Za izvršitev tega atentata so izbrali Petra Oreba. Obljubili ž>o mu, da bo po atentatu dobil 500.000 Din. Oreb je šel čez mejo in prišel brez zaprek v Zagreb, kjer so ga o pravem času odkrili z njegovimi soudeleženci vred, ki so ga čakali v Zagrebu. Pri aretaciji so atentatorji ubili nekega policijskega uradnika. Sami umori! En stražnik je bil ubit, drugi ranjen.
Leta 1933. je skušala skupina teroristov prodreti preko meje čez Dravo. Med njimi je bil tudi Rajič, 30. junija 1933. je eksplodiral peklenski stroj v obliki knjige, ki jo je neder Premec poslal v Jugoslavijo za nekega jugoslovanskega sodnika. Tudi pri tem atentatu je sodeloval Mijo Kralj.
Po neuspelem atentatu v Zagrebu so začeli voditelja teroristične tolpe pripravljati nov atentat. V časopisnih Stankih je vodja teroristične tolpe slikal pokojnega kralja kot krivca za vse zlo. Ti članki so redno izhajali v terorističnih časopisrh Svetnik Simonovič je pokazal celo vrsto člankov iz terorističnih listov kr odkrito groze pokojnemu kralju. Mesec dni pred atentatom ie ▼ Marseilleu izšel članek, ki grozi ne samo kralju, temveč tudi pokojnemu Barthouju. Benešu in Titulescu ter pravi, da bo v kratkem dokazano da vsta-& ne bodo ostali prekrižaniih rok.
Pavelič in Perčevič sta izbrala med atentatorji pogumne ljudi za odhod v Francijo Kelemen je bil »rojen zločinec. V svoji domovini je ubil mnogo ljudi. BAl je pravi krvnik. Izbira Pospišfla ni bik slučajna. ker je imel izkušnje. Ub*'l je dva človeka v Zagrebu, nakar je pobegnil Na Janka pusti je ime! nalogo izdelovati peklenske stroje Izdelal je vse peklenske stroje, za tak posel pa je treba biti hladnokrven in pregledati smrt Tudi Mio Kralj je ime! zločrmke izkušnje. Ko se ie mudil v Braziliji, je Rajič poikazal, da ima smisel za tako delo. Zato so ga tudi poslali v Evropo Rajič je tmel nailogo da pre-na5a preko meje v Jugoslavijo peklenske stroje Med drugim so mora P pripraviti lažnive potne l^ste kar je bilo zanje lahko delo To so v glavnih potezah noda+ki o akciji teroristov Kar »e tiče dogodkov samih, o katerih ima sodišče soditi, sem prepričan, da je zadeva jasna im podlagi preiskovalnega gradiva
Ko je Sil preveden ta del njegovih izjav. je Simonovič še pristav5!:
Vedno znova se skuša predstaviti Janko pusto kot kmetijsko posestvo, toda po neuspelem atentatu na bana v Zagrebu se je atentator vrnil naravnost na Janko pusto. kjer je bil od svojih tovarišev obsojen na smrt. ker se mu atentat ni posrečil Tedaj je pofoecnil v Jugoslavijo, kier je odkril, da na Janki pusti ne opravljajo poljskih del. temveč da se vežbaio v streljanju iti ravnanju z bombami in peklenskimi stroji Jugoslovenska vlada se je pritožila s posebno noto pri Madžarski ki je priznala da so se na Tanki pust5 dogajale nedopustne stvari nakar je maia meseca razgnala to z'očimsko taborišče To da zločinci so se mimo preseMi v Nag v Kanižo kjer so neovirano nadaljevali svo je počet i e Madžarska vlada ie oficijelno priznala da so se na Janki pust5 vežba!' v streljanju
Na vprašanja ali ima kaj primonrnTti. ie Posniši' znova zatrjeval da je bila Tanka pusta navadno kmetijsko posestvo, na katerem so samo oral5 in konali
Nato ie Ivan Rarč navaial celo vrsto pritožb nroti no^rite-kim uradnikom ki «o vo/fi" nnrn n^pi^avo in tud: nrnf ore iskovatrvm sodnikom, v kar ie vplete! Iv*5 Simonovima
Končno je tod* obtožen5 Mio Krati zel' srH5to ugovarja! proti navedbam Simono-viča
Tudi zagovorniki so <&uša'i omvliti porazen vti« ir.novedi g Simonovi ca kar pa jim n5 u^anelo ker niso mogli pobit5 ne-■■zn^^^vitn-iK dokazov
UfrfoirV te nato prekinil razpravo teT rvtrtalipvanie za danes dopoldne
Uavrcmfi« klevete
Glede na včerajšnja ziv^an-a obtožencev ki 90 skušali speljati proces na politično polip In orikazovati prilikp v Jugoslaviji na ia"-in ki naj bi nekako itemeMeval upravičenost njihovega početja je pre&sed.
nik sodišča ob začetku današnje razprave opozoril na netočnost teh trditev. Kot najboljši dokaz za to je navedel, da se je pokojni kralj običajno sam sprehajal po zagrebških ulicah in se počutil varnega kakor doma Kako je hrvatski narod žaloval za njim, se je najbolj videlo * dneh velL ke narodne žalosti, ko so tisoči in tisoči Hrvatov oplakovali njegovo smrt Mimo krste pred zagrebškim kolodvorom so vso noč defilirale nepregledne množice ln dajale izraza svoji žalosti ln svoji ljubezni do kralja ln Jugoslavije. Kar se tiče očitkov o zapostavljanju, je treba opozoriti samo na to, da je sedanji jugoslovenski notranji minister msgr dr Korošec, prelat katoliške cerkve, da je sedanji pravosodni minister v Jugoslaviji katoličan, in da je pred dvema letoma kralj, ki so ga ubili na naših tleh, odlikoval zagrebškega nadškofa dr Bauerja z najvišjim jugoslovenskim odlikovanjem.
Državni tožilec Roles se je pridružil izva. janjem predsednika Tudi zagovornik Saint Auban je zavračal vsak poskus politizL ranja.
Izpovedi zdravnikov
Nato je bil zaslišan zdravnik Olmer Raoul. ki je bil pozvan na prefekturo, da izkaže pomot ranjenemu kralju Vladar je bil že mrtev Nato opisuje tehnično rane, ki jih je morilec zadal kralju.
Tudi zdravnik As ali je izjavil, da je bil v trenutku, ko je prispel na prefekturo. kralj že mrtev General Georges je imel štiri rane, ki so bile težkega značaja. Krogla je zadela najprej njegovo jugoslo. vensko odlikovanje, nato pa prodrla v generalovom telo.
Zaslišana sta bila še zdravnik Bonmard, ki je nudil prvo pomoč ranjenemu Barthou. ju.in zdravnik Verneuil, ki je zdravil ranjenega redarja Galyja, ki je pozneje umrl.
Priča zdravnik Bern, je podal poročilo o pregledu trupla kraljevega morilca Kelemena Poročilo je bilo čisto tehniškega značaja Po njegovem mnenju je orožje, ki ga Je imel Kelemen, absolutno identično z orožjem, ki so ga našli v kovčegu na postaji SaintJLazar Priča je mnenja, da so bili atentatorji oboroženi z najpotrebnejšim in najbolj zanesljivim orožjem
Druge priče
Nato sledi Priča Soduar Njegova izjava se popolnoma sklada s pričevanjem prejšnje priče, stotnika Devva Soglaša tudi z izjavami veščakov 0 bombah ki so jih našli pri morilcu Kelemenu in v kovčegu na postaji Saint Lazar Pravi, da so bile nevarne za množico ne pa za tistega, ki :o vrže.
Zatem so zaslišali trgovca z orožjem v Marseilleu Atinela Obširno opisuje orožjs atentatorjev. kažoČ porotnikom zaplenjene revolverje bombe in municijo Obramba ga *kuša sem in tja motiti toda strokovno znanj? priče je tolikšno da so odvetniške spletke brez moči Na Porotnike napravi nje sovo pričevanje najgloblji vtis Priča iz j a vi: Med orožjem, ki so ga našli pri kraljevem morilcu Kelemenu in orožjem obtožencev ni nobene razlike
Odvetnik Saint Auban: Iz izjav prič ki smo jih «lišali izhaja da noben naš kli-ient ni sodeloval pri umoru
Državni tožilec: Al5 so pri Miju Kralju med aretacijo naši' revolver?
Predsednik Ne samo to. v njegovi sobi na blazini v Aixu so našli tudi drugo orožje
Priča Sarlet nameščenec pariške trgovine. ki je Prodala Kelemenu novo obleko m dva dežna plašča je izpovedala. da je račun v znesku 715 frankov plačal Kvater-nik
Preiskava v Švici
Nato se prične zasliševanje priče Borela. glavnega nadzornika javne varnosti v Franciji ki je navaial rezultate preiskave v Švici V Lusranu so odkrili zaboj, ki ga je tja spravil maja 1934 neki Ante Zidar Mislili <o. da je to Ante Pavelič.
Meseca iulija 1934 so se Pojavile na ,>ošti \ Luganu neke oseba ki so iskale Zidar la 5vicarske oblasti so jih legitimirale in aretirale Ker pa niso ničesar odkrili kar bi jih bremenilo -o jih izgnali Iz Lugana Tamkajšnja oolicija je obdržala tudi aako pismo ki govori o nekakem revolucionar nem dejanju ki bi - imelo izvršiti na ne kem tujem teritoriju V nekem pismu je podočnik navaial da sicer ne prinada teroristom. vendar Pa je pripravljen izvršiti vsako niihovp rat>oved kakršnakoli bi bila
Sodba v torek?
Menfio da bo zasliševanje pri? končano v ponedeHe!: in da bo sodba proglašena v torek zvečer.
Beležke
„Obzor" o glasovanja v finančnem odboru
»Obzor« razpravlja o izidu glasovanja v finančnem odboru in med drugim pravi:
»Po ustavi, vlada mi odvisna od zaupanja skupščine. Če bi torej tudi v skupščinskem plenumu imela opozicija večino, bi to ne bik) odločilno. Vladni krogi pa so prepričanr, da razpo agajo v plenumu skupščine z večino in da skupščinska večina ne bo odobrila rezultata glasovanja v finančnem odboru. V tem primeru bi bil izid glasovanja v finančnem odboru samo prehodna epizoda in vlada bi lahko dosegla sprejetje proračuna in finančnega zakona za leto 1936/37 in eventuelno šc tudi druge zakone, ki so že izgotovljeni ali se nameravajo Se izgotoviti.
Kako bo postopa'* opozicija v plenumu, še ni znano. Do sedaj je z obstrukerjo zavirala nofmalni potek 6ej, ki so zfoog tega morale biti ie epetovano odgodene. V ponedeljek 10. t m se ponovno sestane plenurm skupščine in takrat bo mogoče ugotoviti, aH bo opozicija nadaljevala svojo ofeetrukcionrstrčno taktiko aH ne. Ako bo opoeicija pridržala to taktiko, ne bo vladi preostalo ničesar drugega, kakor da a'i razpusti skupščino in z ukazom podaljša veljavnost poračuna m 1. 19.V36 še za nadaljnje 5Hri mesece do sestanka nove skupščine aH pa tako poostri skup-ščinsjkr poslovnik, da bo onemogočena vsaka obstrukcionistična taktika«.
»Hrvatska straža" in Katoliška akcija
Zagrebški listi so nedavno tega poročali o ustanovitvi škofijskega sveta Katoliške akcije v Zagrebu ro komentiraj tudo nekatere sklepe, sprejete na ustanovnem zboru tega sveta. Tako sta »Obzor« in Vil-derjevo »Narodno kolo« med drugim ugotovila, da se je na dotičnem zborovanju naglašalo,' da Katoliška akcija nima ne svojega dnevnika, ne tednika, ne mesečnika, »Narodno Kolo« pa je še pripomnilo: »Ti zaključki so smrtni udarec dnevniku »Hrvatski straži«, ki se je dosedaj predstavljala kot organ Katoiške akcije«.
Na te ugotovitve reagira »Hrvatska straža« in pravi: »Razumemo, da je pobožna želja »Narodnega kola«, da bi »Hrvatska straža« doživela smrtni udarec. Toda opozarjamo »Narodno kolo« na to. da ie »Hrvatska straža« na seji škofijskega sveta Katoliške akcije doživela ne smrtni udarec, marveč najbolj laskavo priznanje s strani kompetentnih faktorjev«.
Iz te reakcije »Hrvatske 9traže« pa še vedno ni razvidno, ali je ali ni glasilo Katoliške akcije!
»Katoliški in hrvatski
liki m n Hftfer44
Sarajevska »Jugoslovenska pošta« pri. občuje iz Zagreba zanimiv dopis, v katerem slika razmere, ki vladajo v stranki dr Mačka. Dopisnik pravi, da so pravi radi. čevci v velikih skrbeh ker se vedno bolj kaže, da je dr. Maček zašel popolnoma pod klerikalni upliv. Zlasti nezadovoljni so z znano Mačkovo izjavo o velikih zaslugah, ki jih baje imajo »Križarji« v borbi zaf hrvatske pravice. Te križarske bratovščine. pravi list dalje, štejejo že nad 20.000 članov in zavirajo povsod organizacijo hrvatske kmečke mladine Njihovi voditelji odkrito izjavljajo, da so na Mačkovi strani samo zato, ker nočejo, da bi se jim moglo očitati, da so tnternacionalisti. v resnici pa hodijo docela svoja pota. po kate. rih lih vodi njih edini vodja mladi nadškof Stepinac, ta naš katoliški in hrvatski Hitler
Takisto so baje radičevi ogorčmi. da dr Maček podpira pri volitvah v trgovsko zbornico klerikalca Penija. ki prodaja kaptolsko vino in moko. proti Ivanu Prpi. ču, staremu pristašu in intimnemu prijatelju pokojnega Stepana Radiča Takole obsojajo vse po informacijah sarajevskega liste, staA zvesti Radičevi pristaši najnovejšo politiko dr Mačka: Današnje Mačkovo hrvatstvo ni Ridičevo hrvatstvo Ra. dičevo hrvatstvo je odklanjalo Rim in po. povske politiko Radič je zato iz svoje akcije izključil frankovce in bivše avstrijske oficirje ki so se jim pridružili A sedaj so se vsi ti. zopet našli v vrstah dr Mačka
Zanimiva seja občinskega odbora v Kamniku
Iz Kamnika nam pišejo: V petek je bila druga od nadzorne oblasti ukazana 5zred na seja našega občinskega odbora Razpravljala ie o u6tavkah cbčinskih odbornikov gg. dr Vidica. Mergarja in Machti-ga Prva seja n.i mogla o tem sklepati, ker gospodje svojih v'og niso kolekovali. kakor je po zakonu predpisano
Predzgodovina teh nenavadnih ostavk je čitateljem že znana Razume se da so Kamničani po vsen tem napeto pričkova-li, kako bo občinski rx*bor kot pristojni forum. odločil o ostavkah Zakon o občinah ie v tem pogledu 7c lo »tro«g 5n do volijo je odborniku odpoved na mandat «nn> ir takiS raz-logov. ki res prepreeuieio izvrševanje te funkcije V*e tr ostavke, istočasno podane tik pred razrešen jem občinskega odbora, pa so bile dobesedno enako utemeMene zgo'i s tem da odstopajoči ne morejo vršiti službe zarad- tega. ker so bili pri glasovanju na občinskih sejah vedno preglasovani
Seveda to ni nikak razlog Zato tudi ne more nikogar presenetiti, da je občin->kii odbor z vsemi proti dvema glasovoma odklonil sprejem ostavk Dodaiamn Se. da se odstopajoči '»dborniki niso udeležbi -e-je. da bi osebno bran5!' svoje st.ii>šče Za ostavke je govoril g Verbinc odgovori! pa mu ie g Cerer. ki je temeljito obrazložil pomen in namen teh ostavk.
kil so pljučne bolezni ozdravljive?
A	To nau «/se važno vprašanje zanima očitno vse, tu trpe aa astmi, katarju M>
mm	>ljučnih vrhov zastarelem kaši ju, lasluzenosti, dolgotrajni hripavosti tn
mg	ripi, a dosle še aisc našli zdravila Vsi taki bolniki dobe pri nas
K	POPOLNOMA BRtiZt-LACNO KNJIGO S SLIKAMI
||S	zpoo pereota gosp cU med Guttmanna oivSega šef-zdravnika v zavodu za
dp	toceiiKuro o temi »Ali dadc pljučne bolezni ozdraviti?« Da damo vsakemu
S3s	oiniku priliko da se pojasni vrsta ojegove ooiezru smo sklenili da pošljemo
K	o Knjigo vsakomui orezpiaCno in traako v splošni blagor Treba je samo pisati
H	lopisnico (trankirano z Din 1.75" s točnim naslovom na: PLHJLMANN & Co |S Berlin <114, Mttggelstraase Nr. 2fi-25a.
£3	»dobreno od min soc pol. sanitetsko oddeljenje S br 241« od 12 XT1 1983

Petrolejske sankcije
Italije m ogrožajo
Tudi prepoved prevoza petroleja z ladjami sankcijskih držav ne bi imela pravega učinka
ženeva, 8. februarja, d. Po poročilih pododborov ekspertov za proučitev transportnih vprašanj in možnosti nadoii.eatiia naravnih sredstev za pogon motoijev z umetnimi je imela Italija lani 1. julija 67 ladij za prevoz nafte, ki so imele p^ostoia za 340.000 brutto ton. To brodovje je biio pomnoženo za ld ladij, tako da je itaiija razpolagala letos 17. januarja skupno s 350.000 tonami ladijskh tankov, k čemur je treba prišteti še 70.000 ton ladij vojne mornarice. Od tega skupnega števila je 270.000 ton določenih za tra-.satlaiit.sko službo, ki se more v nujnem primeru povečati na 320.000 ton. Ker so eksperti izračunali, da more ena ladja izvršiti 4.75 potovanja na leto med Italijo in pristanišči Zedinjenih držav ob mehiškem zalivu, odkoder dobiva normalno Italija večino svojega petroleja, so prišli do ugotovitve, da more Italija z lastnim brodovjem prevoziti na leto 1,750.000 ton, v siL pa celo dva milijona ton petroleja.
kali na sklep Zedinjenih držav, ki bo odločilnega pomena za nadaljnje ukrepe Društva narodov. Zato se pred začetkom marca ne morejo pričakovati nobene važnejše odločitve v vprašanju prepovedi izvoza pe troleja v Italijo.
Petrolejske sankcije v ublaženi obliki
London, 8. februarja. AA. Listi pišejo o delu ženevskih strukovn.h ouborov za proučitev Petrolejskili sankcij dokaj resno iu opozarjajo ua ugotovitev, da bi prepoved prevoza petroleja v Italijo z ladjami sankcijskih držav ne imela posebnega uspeha.
»Daily Mail« poudarja, da pomeni ta, sklep hud udarec proti načrtu o petrolej-ski prepovedi.
»Dailv Telegraph« smatra, da je sedaj postalo jasno, da bi morebitna prepoved
Glede na ta dejstva so eksperti mnenja, j petroleja ne imela nobene koristi, dokler
da bi bila prepoved transportnih sredstev le mak) učinkovita, vsekakor pa bi se mo- > rala odrediti tudi na nečlanice Društva narodov.
Možnost nadomestila italijanskih potreb petroleja s sintetičnimi sredstvi se ne smatra kot posebno pomembna. Italija bi mogla uvoz bencina pod gotovimi pogoji nadomestiti z drugimi proizvodi le v množini približno 110.000 ton.
Poročilo tretjega pododbora o v!5:ni porabe petroleja v Italiji se še izdeluje. Celotno poročilo petrolejskega odbora bo po posvetovanjih ekspertov, ki bodo bržkone končana v torek, poslano posameznim vladam v proučitev. To postopanje so uvedli predvsem zaradi tega, da bi lahko poča-
ne zavzamejo svojega stališča Zedinjene države. Zaradi ogromnih rezerv petroleja, ki si jih je Italija nakupila v zadnjih mesecih. bi bila p.epoved petroleja brez pomena.
»Dailv Telegraph« trdi, da so nekatere države predlagale, naj se sploh ne sklepa o popolni prepovedi izvoza petioleja, ampak samo o določitvi kontingenta za izvoz, ki naj bi bil enak normalni višini izvoza petroleja v mirni dobi. Francoska vlada je že prevzela nalogo vprašati v Rimu, ali bi Italija smatrala petrolejske sankcije v tej ublaženi obliki tudi za neprijateljsko dejanje.
Najnovejše iz Ga-Pa
Garmisch-Parteniurchen, 8. februarja, b. Državni kance »ir Hitler je posla zmagovalki v domski alpski disciplini Cranzevi, ki je priborila prv0 zato kolajno za Nemčijo brzojavko, v kateri ji čestita k lepemu uspehu.
Časi prvih treh tekmovnlk v današnjem slalomu, ki so dobile prve olimpijske kolajne, so bili v obeh tekiii naslednja: 1. Chtristl Cranz (Nemčija) 142.1 sekunde, 2 Grascgger (Nemčija) lir3.4 3. Steuri (Švica) 138.4. Da se avstrijske tekmova'ke niso posebno odlikovale, čeprav so stavili na avs'rijske zastopnice velike nade. smo povedali že v prvem poročilu. V današnjem e!aIomu je prva avs rijsk-i tekmovalka Ndssl zasedla 10 mesto s skupnim čaisom 197.2 sekunde. 15. je bila W ci-kertova 214.8, 56. Lettn-r eva 216.3 in 17. Rosminijev«i 217.2
Za ponedeljski stafetni tek 4X10 km je prijavljenih 16 narodov Kan- dčani so svojo prijavo imakniH Predlo:? Ne-i-čiie. da bi tekmovalci starta!] posamezno, je bil cd klonjen.
Start bo torej v eni vrs^i. in sicer od leve na desno: Švedsk-i, C škoslov<iš'<a. Finska. Polivka. Italija. Jugoslavija, Turčija, Amerika. Japonska. Franci*. Avstrija, Bolcirija. Norveška. Rumunija, Latvija, Nemčija.
Kakor znano, se hokejske tekme vrše v štirih skupinah. V A skupini je po današnji tekmi zmagala Kanada in se plasirala v semifinale. v D skupini pa Anglija.
Ena najvažnejših današnjih tekem B skupine je bilo srečanje med Italijo in Ameriko. Amerika, ki je na olimpiadi doslej redno zavzela za Kanadčani rfru o mesto je nepričakovano doživela poraz z 1:2 Ta zmaga Italije se je dosegla šele po dvakratnem podaljšku igre.
Zadnja današnja tekma ki se je Pričela oh ?1.3n je bila med Švico in Nemčijo Tudi ta tekma je bila izredno v:'žna. ker je šlo za vprašanje pr-hoda v semifinalro kolo. Prva tretjina je ostala brez golov, v drugi tretjini pa so Nemci po Rerlinčanu Rallu dosegli vodstvo. Pri tej tekmi je zadela Švicarja Schmidta plošča tako ne siečno v glavo, da so ga nezavestnega odnesli.
Tekma med Nemčijo in Švico je končala z zmago Nemčije 2:0
ni zavod v zadnjih letih sp1ošnega gospodarske^« zastoja.
Knez namestnik pri preJseilelku hehzmu
Pariz, 8. Februarja. AA. Ha vas poroča :Predsednik republike Lebrun je pri-red.j in inino hos">lo na čast Ni. Vis. Knezu namestniku Pavlu.
Pariz, 8. februarja, r. Ob priliiki pariškega bivan.a Ni.. Vis, kneza namestnika Pavia primero listi številne čian-ke. posvečene visokemu gostu. Pisci poudar a.io težko nei" go, ki j« vrši po smrti kralja Aleksandra prvi krai.ev namestnik, ter slikajo negove osebne vrline in državniške sposobnosti. Posebej pedčrCavfJ o p.ri tem tesne stike, ki vežejo kneza Pavla na Francijo ia fnanocski narod.
Olajšava za potovanje v inozemstvo
Beograd, 8. februaija. AA. Finančni minister je na prošnjo društva »Putnik« dovolil. naj od oseb. ki hočeja letos do 15. oktobra potovati v tujino na zdravljenje, oddih ali sploh iz osebnega zadovoljstva, torej od turistov pri izdaji potnih listov ne zahtevajo več potrdila o plačanem davku.
RazreSena uprava Okrajne hranilnice v Slovenjgradcu
Iz ilovenjgradca nam poročijo: Z odlokom ban ske uprave z dne 4. t m. so bn brez navedbe razloga razrešeni č.ani uprave Okrajne hranilnice v Suvenjgf. dej s trgovcem in posestnikom lvan<.*n Rajnikom na čelu Razen nje^a so bil razrešeni primarij dr Vinko Že:eznikar. odvetn« dr Alojzij Bratkovič. otw 11 Sovenjgrad-ca. veleposestnik Anton Rogmo iz Podgorja in veleposestnik Ivan ve dnik iz
Meže	,
V novo upravo so imenovani za načelniki mestni župnik Jakob Soklič. za člane pa Š mon Kotnik, župnik v Podgorju, posestnik Vinko Vrhnjak iz Paneč. trgovec Ivan Smoičn k iz S!ovenjgr«dca. z> bo-zdravnik dr Jože P«cei iz Slovenjgradca. posestnik Ivan Areh iz Starega trja trgovec Matej Virtič iz Sel ter p sestnvka Jakob Jaš »n Ivan Tov&ak rz St IIja pod Turiakom
Razrdseri niso bili tn ostanejo	^
dalje v upravi dosedanp čiani posestniki I ven Kac iz Sinartna Ferdo Sotl iz Smar tna. Frnoc Ma-^č Sl-rven jgrad-ui in Le-na^-t Pa^n;k iz R^h^ia
Dosedanja uprava Oknijne hran.iln-ce je z velikim naporom uspeš.io vodila ta važ-
Vprašanje veterinarske fakultete
Ljubljana, 8. februarja.
V	beograjskih listih so se oglašali Pro-pagatorji nove veterinarske fakultete, ki nuj bi se priključila beograjskemu vseučilišču. Jugoslovensko veterinarsko združenje pa je izjavilo da bo nasprotovalo ustanovitvi nove fakultete tako dolgo, dokler edina veterinaiska fakulteta v vsej drža^ vi, ki posluje v Zagrebu, ne bo dovolj do-tirana in popolnoma urejena. 0 tem vprašanju so razpravljali rudi na zagrebškem vseučilišču ter v polni meri potrdili mnenje strokovne organizacije. Ker debate ie niso pienehale. je zdaj »Jugoslovenski veterinarski ghisn.k« otvori] anketo o vprašanju: Ali potrebuje Jugoslavija dve veterinarski fakulteti?
V	zadnji številki glasnika odgovarja obširno na to vprašanje g. Milutin Gec. predsednik združenja veterinarjev. Uvodoma naglasa, da je imelo združenje vedno pred očmi splošne narodne interese in da se baš zaradi njih protivi ustanovitvi druge veterinarske fakultete dokler ona v Zagrebu ni dobro urejena in gmotno podprta. Zagrebška fakulteta ima za seboj 15 let dela. a še vedno aima las-neira poslopja. Nastanjena je v prostorih nekdanje pod-kovske" 5o!e Gmotno je fakulteta slabo oskrbljena G Gec navaja da je znašal proračun visoke veterinarske šole v Han-noveru okrog 19 milijonov dinarjev istega leta ko je morala zagrebška veterinarska fakulteta ki nima dosti manj dijakov, izhajati s pričlo dotacijo 600.000 Dia Vsi veterinarji soglašajo v trditvi da je ena dobra veterinarska fakulteta več vredna za državo in njene interese kakor desat slabih fakultet
!)nnajsk» vremensk? napoved za nedeljo:
•lasno vreme, rintrai mraz. v gorah do 10 stopinj pod ničlo, podnevi nad ničlo.
Oblast viharjev nad Jugoslavijo
Trije burni dnevi po vsej državi — Velikanski prevrat sredi zime
Ruševine delavnice žirovniškega kolarja Zajca. V solidno zgradbo je bilo vzidanega precej železo-betona
Split, 8. februarja Primorska burja se Se ni ugnala. Polnih 24 ur je divjala z brzino 100 km na uro.
TemPeratura se znižuje, zaradi burja pa trpi tudi promet na morju. Parnik »Dubrovnik«, ki je v četrtek zvečer krenil v Trst, se je naslednje jutro z Visa vrnil v Split. Tudi parniki z Visa. Sumartina in Vrboske go se morali vrniti. Na liški železniški progi je od dneva do dneva več snega. Med Vrho-vinami in Ogulinom ga je že poldrugi meter. Med postajama Vrhovine in Rudopoljem so snežni zameti popolnoma pokrili tovorni vlak. Burja na najnevarnejših delih Iiške proge je dosegla brzino 150 km na uro in bila teko moona, da je po Progi raznašala tudi kamenje. Vlaki vozijo z velikimi zamudami.
Orkan v okolici Petrinje
Petrinje, 8. februarja Nagla vremenska sprememba je Preko noči silno izpremenila ves okoliš. V okolici Petrinje je že vse ozelenelo, čebele so že 'šumele iz panjev, pojavili so se že metulji in tudi kače so se že prebudile iz zimske otrplosti. Videli so se že celo kosci, ki so kosili bujno poraslo travo. Sadno drevje je bilo v cvetju. Vso to prezgodnjo Pomlad pa je izpodrinila sedaj pusta zima, s snegom in z orkanskimi viharji. Vihar je podrl brzojavne drogove in jih razmetal po železniški progi. Blizu postaje Hrastovice je bila po srečnem naključju Preprečena nesreča osebnega vlaka. Strojevodja v mraku ni opazil da ležijo na progi brzojavni drogovi. Prvi drog je lokomotiva odbila na stran, zapletla pa se je pri tem v žično mrežo, ter vlekla za seboj ostale drogove. Ob veliki nevarnosti iztirjenja pa je po srečnem naključju Pomagala burja. Bila je tako močia, da je drogove odtrgala od žic ter jih pometal;. za nasip. Razen strahu železničarjev in potnikov ni imela nezgoda nobenih posledic.
Tudi po Moslavini divjajo že nekaj dni orkanski viharji, ki povzročajo veliko škodo po vaseh in sadovnikih. Mnogo hiš je razkritih in napol razdejanih po sadonosnikih pa puli in podira vihar tudi močno drevje. Najhujše divja orkan v gozdu Garjevici. Podrto drevje je ubilo dva delavca nekega lesnega podjetja, nekaj delavcev pa je bilo ranjenih. Velike škode še niso mogli oceniti.
Viharji v Bosni in Posavini
Banjaluka, 8. februarja Po VBej vrbaski banovini divjajo že nekaj dni hudi viharji in sneg je dosegel višino
2 m. Vihar je podrl mnogo brzojavnih drogov. Paradi neviht trpi ves promet Preko planine Bor je je vsak promet onemogočen. Ustaviti so morali tudi avtomobile na Progi Banjahika-Jajce. Na Glamoški Planini je sneg zasul več samotnih hiš, pogrešajo pa tudi nekaj ljudi, ki jih je burja zajela na planini. V eni sami uri je burja od Ivanskaga do Dragotine podrla 89 močnih brzojavnih drogov, ki so jih postavili pred tremi meseci. Od Brezovljana do Brenovara nd burja prizanesla niti enemu brzojavnemu drogu. Od Okučanov doBroda jih je podrla okrog 500, vsega skupaj pa se je porušilo v Posavini preko 1000 brzojavnih drogov.
Sneg v Sandžakn in Južni Srbiji
Skoplje, 8. februarja Od včeraj popoldne že sneži in je že precej snega v okolici SkoPlja, dočim se na mestnih ulicah ne more obdržati. Prvič v letošnji zimi sneži tudi v Djevdjeliji in je snega po planinah že za dober meter. Ker brije oster severni veter pričakujejo tudi na jugu hudo zimo.
Največ snega pa je v Sa/ndžaku. Po treh dneh ga je padlo toliko, da je prekinjen promet na cesti Sjenica Novi Pazar in Sjenica Prijepolje. Ponekod so več metrov visoki
		v -K h y tj	
			i fcag.v
	Btl		
			
Stara močna hruška, ki jo je orkan iz-ruval iz Poharjevega vrta v Žirovnici
snežni zameti. V bližini naselbin se Pojavljajo sestradani volkovi. Nekemu kmetu iz Trvine v Sjeniri so v eini noS poklali in ogrizli 49 ovac. Z velikimi težavami še prenašajo v Sjenico pošto iz Novega Pazarja. Oblasti si prizadevajo, da bi očistile najvažnejše ceste, dek) pa zaradi novega snega in močnega vetra nima pravega uspeha.
Uničeni gozdovi v Preddvoru in Kokri
Strahovito razdejanje, milijonska škoda
Preddvor, 8. februarja.
Šele v pretekli noči je popolnoma po. jenjal orkan, ki ie vse zadnje tri dni in noči pustošil tudi v Preddvoru in Kokri. Posledice so strahovite. Kratko lahko sporočimo: naši gozdovi so uničeni. Posebno v ravnini se nudi strašna slika. V više ležečih gozdovih, kamor je dostop zaradi snega in strmine težaven, pa lahko zaenkrat posledice samo slutimo. . . Kamorkoli stopiš v prej tako lepe gaje preddvor -ske občine, povsod se ti nudi žalostna slika. Stara debla so izruvana, smreke in bore je orkan lomil kakor trske. Se posebno hud pa je udarec, ker bo tako razklani les težko ali sploh nemogoča prodati.
Skoro še hujše, kakor po gozdovih je po sadovnjakih. Odrasla drevesa so neusmiljeno poruvana in sadovnjaki so tako poškodovani, da 20 tet ne bo sadnega pridelka v vsej preddvorskj občini. Težko je reči, kateri kraj občine je bolj prizadet. Zgornja Bela, Srednja Bela, Preddvor, Kokra, Zalog — kamorkoli stopiš, povsod razdejanje in obupano prebivalstvo. Tudi sa-silskj dom v Preddvoru je porušen, z vseh hiš pa je orkan dvigal opeko, da se prebivalstvo silno boji novega slabega vremena, ker bi dež dopolnil, kar je načel orkan, škoda zaenkrat še ni ocenjena, gre pa nedvomno t težke milijone.
Najlepši film »UFE< y sezoni 19361 Predstave ob 15.. 17., 19. in 21. uri
črne rože
Kot dopolnilo odlomek Iz opere »Carmen*-
Poje baritonist DOMGRAF FASSBANDER
Lilian Harvey WILLY FRITSCH
zopet združena v prekrasnem fi!ma.
ki ne bo kmalu pozabljeni Nov zvočni tednik! Rezervirajte vstopnice
KINO UNION, tel. 23-21
Počastitev zaslužnega športnika
8gS;
»f


< &	j« i* t* , rn ;>" v
# %'■■:M.
* v*	?• ! £ K	9 H

jgt



Porušena Pinova hiša na Selu
Agihio kolesarko društvo »Sava« v Ljubljani, ki je imelo na svečnioo svoj 11. redni letni občni zbor. S tem občnim zborom jo zaključeno jubilejno leto društva. »Sava« je lani praznovala svojo 10-letnieo in pod pokroviteljstvom zaslužnega ustanovitelja g. Frana Batjela je Priredila jubilejne dirke, ki so v moralnem in tudi v gmotnem pogledu odlično uspele. Z zado-
voljstvom so Sani poslušali poročilo o lepi jubilejni prireditvi, pred zaključkom občnega zbora pa je podpredsednik g. Ivan Rozina še t lepim govorom orisal n-sluge ustanovitelja in predsednika g. Batjela, ki je lani praznoval Bvoj 60. rojstni dan. Naglašal je, da je g. Batjel uvedel v jugoslovenski kolesarski sPort duh plemenite tekme ter da si je s svojim aktiv-
nim adejstvovanjem tal vsestranskimi podporami, ki jih je poklanjal športnim organizacijam, pridobil ugledno mesto v našem športu. Društvu »Savi« je pripomogel do uspehov in ugleda, z nasveti in gmotno Pa podpira tudi druga športna združenja po vsej Sloveniji. Odbor »Save« je med jubilejnim letom razmišljal, kako naj bi se odložil zaslužnemu predsedniku, naletel pa je pri tem na ovire pri samem slavljencu, kL je vzor nesebičnega človeka. Najvišje časti, ki mu jo društvo lahko izkaže, pa ne more preprečiti v svoji skromnosti in zato je občni zbor sklenil, da ga izvoli za prvega častnega člana društva. Po tem govora mu je g. Rozina izročil diplomo častnega članstva, ki je lepo delo slikarja Maksima Gasparija. Po občnem zboru so se vsi udeleženci slikali pred cerkvijo sv. Florijana.
Zima v Bohinju
Ze več let ni bilo v tem času v Bohinju toH-ko snega kakor letos. Kaže da ga bo nametal« prav na ddfcek). saj §a redno po malem sneži. Na staro zmrzlo podlago, je ta prSič prav dobrodošel in je pričakovati idealne smuke, zato je ta kraj vsako zimo bolj obiskan. Središče zimskega športa je Sv. Janaz. Tu je najpripravnejie izhodišče za krajše
in tudi daljše ture. Pogled na
vrhove triglavskih gora Je prekrasen, pokrajina sama aa sabi pa nudi naJpesfcrejSo sliko . Najbolje zatočišče pri nizkih cenah in z vso udobnostjo nudita hotel Sr. Jum ln hotel Bellevue, kjer je vse pripravljeno za sprejem zimskih gostov. Sobe so udobno in športnik se pri zakurjeni pefi počuti kakor doma. a v hotelo Belhrvu* taborne služi centralna kurjava. Kdor si Eefl mraftU lepote zame, »j pride v Bohinj.
Matej Zamida - 80 let
Danes praznuje višji ravnatelj deželnih uradov Matej Zamida, duševno ia telesno SI in čvrst, svojo 80 letnico. Rojen je bfl na Uršnih selih. Gimnazijo je absolviral ▼ Novem mestu. Po juridičnih Študijah na Dunaja j« vstopil v političnoupravno službo Pri deželni vladi kranjski, pozneje pa v duibo mestnega magistrata, v Ljubljani Primeroma mladega odlično kvalificiranega uradnika je deželni zbor leta 1887. imenoval n deželnega svetnika, takrat najvišjega uradnika deželnega odbora. Doba v de-fehd službi mu je dala priliko, razviti ▼ Polni meri izredne možnosti Organiziral J« deželne urade, izboljšal in skrajšal urado-vanje ter dajal s svojim neumornim vzornim delom temeljitim spoznavanjem dežele in državne uprave, kot objektiven in pravičen, 8* treba tudi strog šef, najboljši vzgled drugemu nradništvo, ter tako povzdignil ugled deželnih uradov do priznane višine.
Sestavil je nebroj važnih poročil za deželni zbor, načrtal ali vsaj pregledal je rte zakonske predloge, pridobljene v njegovi Blužbeni dobi, deželnemu zboru v sklepanje, ter jim dajal iz zakonodajno tehniškega stališča, brezhibne, popolnoma jasne oblike, brez vsakega nesoglasja tudi z drugimi javnimi zakoni. Užival je polno zaupanje deželnega odbora, prisostvoval je vsem od-borovim sejam, ter skrbel za točno in eks-peditivno izvršitev v sejah storjenih sklepov. Deželni zbor je izredno uspešno delovanje Za-mide pravilno ocenjeval in ga sled-
NI BOL
REUMATIČNE
BOLEČINE
°KnAmM HI B0LTABtaT" M' BAHOVEC
V lekarnah 20 tabl. Din 20 — a* pa 40 tabl. Din 34"— -Proizvajalec:
APOTEKA rt L BAHOVEC
LJUBLJANA	,
njI5 imenoval za višjega ravnatelja deželnih uradov. Je edini prvi pa tudi poslednji uradnik, ki je dosegel tako visoko mesto v avtonomni službi dežele Kranjske.
Po prevratu je upravljal ostanke nekdanjega deželnega premoženja. Slednjič je prevzel posle glavnega sekvestra v dravski banovini, ki jih je vodil točno po obstoječih določilih, Pa tudi s srcem in čutom pravičnosti do prizadetih posestnikov in podjetij, ki so trpela pod deloma neupravičenim postopanjem nekaterih sekvestrov.
MATINEJA KINA UNION
Danes ob 10.30 dop. VLASTA BURIAN kot
Lažni Seldmaršal
Nepozabni ffim smeha v novi kopiji! Vsi sedeži po 4.50 Din.
Kot uglednega upravnega jurista so Za-■ddo tudi gospodarski krogi klicali na sodelovanje. Bfl je v upravnem sveta bivše Deželne banke, js pa še danes v sindikata dolenjskih železnic, triSške in vrhniške železnice, delovni član oprave delniških družb teh treh železni«, katerim Je med drugim uredil Potrebne spremembe društvenih pra-vfL Po'44 letnem neumornem delovanju v javni shtžM Je stopil leta 1926 v zasluženi pokoj. Stekel si je nevenljivfh zaslug za deželo Kranjsko in narod slovenski Nikdar M sBfl r ospredje. Politično se ni udejstvo-vaL, mnogo pa je sejsd — kar so drugi žefl. V privatnem Življenja podamo Esmldo kot skrbnega, srčno dobrega družinskega pogla-
varja, polnega tekrenega ljubezni do otrok la srčkanfli vnuku«. Ko* ljubem^ skrajno simpatičen untaj ima Zamida mnogo srčno nm vdanih prijateljev, ki so asefr-ni, kadar vo v njegovi dražbi. On pa skriva svoje zvesto prijateljstvo do njih prav rad Pod kako šaljivo čmerno gesto aH kako istot&ko svarilno besedo, Id pa navadno m pade na rodovitna 0&. Jtovražnfkov Zamida nhna. Bog nam ohrani velezasfužnega slavljenea še mnoga leta, čilega in zdravega, do skrajne meje Človeškega frrijenjal
Prijatelji
PRI LJUDEH, KI CESTO TRPE NA ZAPEKI, ZARADI CESAR NASTAJAJO VRENJA V ŽELODCU IN ČREVESJU,
pospešuje se temeljito čiščenje celotnih prebavnih organov s čašico naravne
FRANZ - JOSEFOVE
grenčice zaužite zjutraj za teSč želodec. 8 uporabo	_
FRANZ - JOSEFOVE
grenčice se naglo odpravi plast z jezika, ki je nastala zaradi zapeke, ravnotako pa so tudi doseže boljši apetat.
Opt. mg. S. br. 8M9M6.
šNHafta i - (Petrolej f
Univ, prof. Igo Pehani o glavnem netivu vojne
T «tdk)ia,n4 R rmnMf i a
Ljubljana, 8. februarja Poročali smo o zanimivem predavanju, ki ga je imel zadnjič univ. prof. inž. Pehani na Ljudski univerzi. Povzemamo v naslednjem še nekaj aktualnih podatkov, kako nafta, ta mrka, brezimna velesila, ki polagoma jemlje v roke gospodstvo nad prometom sveta m pošilja armade osvajat tuje kontinente, gospodari v Evropi in naši najožji soseščini: Evropa producrra damdanes okrog 33.5 miUjona ton nafte na leto, a je troši okrog 44 milijonov ton. Že ti dve številki dovolj glasno pričata za odvisnost našega kontinenta od inozemskih nahajališč. V produkciji nafte so i^med evropsk;h držav udeležene: Rusija 71.5%. Rumimiia 25.3. Poljska 1.6. Nemčija l.Z Francija 0.3. preostanek 0.1% pa si de'e Italija Češkoslovaška. Avstrija 'n z neznatno količino Ju-goslav;ja. Glavna nahajališča leže v južno-vzhodnem delu Evrope« (okrog Bakuja in v Rumuniji), ki pa dajejo pretežno le nafto srednje ali manjvredne kakovosti to se pravi nafto, ki da pri navadnem destiliran ju le malo bencina in pHnskega olja Zato ni čuda. da mora Evrona pr;bIižno polovico vseh tekočih pogonskih sinovi, ki jih potrebuje za svoj obrat, uvažat? iz dru gih delov sveta. Da paralizi rajo to odvisnost, ki ep®«o vel&ega gospodarskega po-
mena nafte v resnici zasluži vso pozornost, so si evropske države pomagale na različne načine. Tako si je Anglija, ki doma niuna nafte, zasigurala izkoriščanje največjega dela nahajaFšč na bližnjem Vzhodu, v Indiji ter prav izdatnega dela srednje- in južnoameriških terenov. Pri tem je Atniglija že prišla in zmerom iznova prihaja v hudo nasprotje z Združenimi državami, ki morajo pri velikanski lastni potrošnji računati z eventualnim izčrpanjem domačih zalog in morajo gledati, da si zavarujejo inozemske rezerve.
Glavni stebri angleške petrolejske politike
so danes an*g>Ieško-mzozemskkoncem Ro-ya! Dutch-Shelil. ki je predlanskim sam produciral 34 milijonov ton in ki je po obsežnosti svojih obratov že enakovreden tekmec ameriškemu Standard Oil, ter Bur-mah Oil Co in Persian OM Co Tudi v Evroipi in sicer v Ruimimiji si je znala Anglija zavarovati svoje interese z znatno udeležbo pri ©ksiploataci i<skih podjetjih. Po sličnih potih, le z majhno zamudo, ii sledita Francija in Italija Tako je francoska kapital močno udeležen v Poljski in Ruimun:ji, a pri petrolejski družbi v Iraku razpolaga s približno četrtino delnic, kalija je moono zainteresirana v prahovskesm revirju v Romuniji, ima petrolejski mo-
i nopol v Albaniji, udeležena pa je tudi pri petrolejskih koncesijah v Moeulu. Konflikt z Abesinijo samo potrjuje, da aspirira Italija tudi na naftna ležišča v Godžamu, pri čemer je na tihem podpJra ameriški Standard Oil, ki jc baje po svojih eroi-sarjih v tej provinci zanetil upor.
Po izkustvih, ki jih je prinesla svetovna vojna.
pa strenrjo skoraj vz. evropske države — v strahu pred grozečo zaporo uvoza v primeru vojne — vedno bolj k avtarktični ureditvi svojega narodnega gospodarstva. Zato opažamo povsod živahno prizadevanje, da se obstoječe pridobivanje nafte še poveča in da se najdejo nova ležišča. Tako se je v Rusiji produkcija nafte z inten-zJvnim vrtalnim delom v zadnjih desetih letih početvorila in bo po izdelanem načrtu letos dosegla že 30 milijonov ton. Zaradi stalno napredujoče industrijalizacije dežele potrošijo Rusi vsako leto več nafte in so je predlanskim porabMi že 15.5 milijonov ton Prav tiko se je v istem razdobju početvorila produkcija v Rumuniji in njena letna proizvodnja presega že 8 milijonov ton. V Italiji, ki dobiva doma 'z vrtin v Gornji Italiji in iz oljnega škri-ljevca na SicilijJ okrog 20.000 ton surovega olja. se ie pred desetimi leti osnovala pol-državna družba Azienda Generale Italians Petroli. ki ima nalogo, da smotrno rarišče še neodprte terene Ta družba je že leta 1932. razipolafala s kapitalom 200 milijonov Pr V Albaniji so Italijami pri Peratu v globočini 500 do 700 metrov navrtali ležišče nafte, ki obeta dobre uspehe Tam so zigradiili 72 km dolg cevovod do morske
obale in govori se, da lahko producirajo že 90.000 ton. Pred kratkim je italijanska država stavila na razpolago še 60 milijonov Hr za gradnjo naprave v Vakmi, v kateri naj bi se predelavalo albansko olje. Mnogo, pa tudi uspešno si prizadeva Nemčija, da dvigne lastno produkcijo. Od leta 1923 do 1935. se je produkcija nafte dvignila od 230.000 na 430.000 ton. Pri takem naraščanju bo kmalu prekosila Poljsko, kjer se že javljajo znaki '»črpanosti svoj čas zelo bogatih oiljtniih polj. Lep« uspehe beležita Češkoslovaška in Avstrija.
V Jugoslaviji je proizvodnja nafte neznatM
in znaša na leto komaj 700 ton, ki jih do-b;va MedjMinureko petrolejsko dioničko društvo v Selnici iz vrtin okrog Selnice in Peklenice. Razen v teh krajih pa imamo še mnogo zmakov nafte v savski banovini vzdolž Drave in Save, v drmjski v območju Majev:ce ter v zetski pri Virpazar-ju. V večjem obsegu se vrše preiskovalna vrtanja še okrog Poklenice, v Bujavici pri Lipiku in v Gojlfoi pri Banovi Jarugi, kjer vrta pefcrolejska družba Uljanrk iz Zagreba, ter pri Tuzli, kjer je monopolska uprava odprla dve globi jii vrtini. V Bujavici dobivajo • že od leta 1923. velike količine zemeljnega plina, katerega zaloge cenijo na eno milijardo m3 in zdi se, da bodo v večji globočini prišli tudi na izdatnejše količine nafte. A vsa ta preiskovalna del« bo z »žirom na izdatne terene, ki prihajajo ori nas v poštev. Se mnogo preskromna Danes pa se z veliko vnemo iščejo še popolnoma drug5 viri za pridobivanje pogonskih snovi. Sem spadajo v prvi nsti
oljni škriljevci ki se zlasti v Estonski % velikim uspehom izkoriščajo za dobivanje mrneralnih olj. Kakor sodi ugledni geolog dr. Lukovic, hnamo v Jugoslaviji na stotine milijonov ton tega škriljevca: okrog Aleksinca, Miran crvca., Val jeva, Trstenika, Vranja, Rude pri Sinju in drugod. Ti škriljevci vsebujejo pogostokrat po 150 do 200 L surovega olja na tooo, nekateri pa celo 250 do 300 1. Iz tega olja se lahko dobe vsi oni produkta kakor iz nafte. Tem zalogam škriljevca, ki predstavljajo ogromno narodno bogastvo, se pri nas doslej še ni poe»vet;lo zadosti resme pozornosti.
Pt obsežnosti renerv v premo _ govnlh stojiščih,
ki jih cenijo samo v Evropi na okrog 780 mrJlijand ton (rezerve nafte pa samo 1900 milijonov ton) bi lahko bil premog vsekakor mnogo važnejSa swrov;na petrolejsko industrije kakor oljni škrSjevec, če bi se posrečilo njegove substance v veliki meri preoblikovati v tekoče pogonske snovi. Črni im rjavi premog dasta pri sorazmerno preprosti predelavi poleg glavnega deleža, koksa ali polikoksa, tudi tekoče aH plinaste snovi, ki se dajejo uporabiti kot gorivo v motorju. One evropske države, ki so bogate lesa, pa lahko v tem pravou 'zko-riščajo tudi les, da ga v posebnem aparatu, montiramem na motornem vozilu, uplinijo in s plini poganjajo motor. Ce vzamemo namesto lesa oglje, ki ima približno dvakrat tolikšno energijsko vrednost kakor les. pa lahko 5®hajaimo še z manjšim tovorom pogonskega materijah. V splošnem se opaža, da v Evropi prodiranja nadomestnih surovin na mčun in tem ne nafte oi mogoče ve*? j»x*»T V
\
&a&Cjučefc dam&fce aCp&fce kombinacije
Zanimivosti z domskega tn moškega smuka — Naši smučarji so bili včeraj prosti Nemčija si je priborita prvo zlato in srebrno, Norveška bronasto kolajno
(Od našega posebnega poročevalca)
Tipičen del mesteca Garmisch-Partenkirchena
■ Gaamtocfe-Partenfearchea, 7 febr.
Sa dohod na eHj moškega ln ženskega smuka, ki je bil — kakor smo te poročali
—	nedaleč od dolinske postaje za žični ■ropon na Kreuzjoch, je bilo več možnosti. Najprimernejša. pa nekoliko zamudna na smučeh, najudobnejša, pa Se elegantna po vrhu z električno železnico, ki te pripelje prav do velike restavracije po vzorcu naSe nekdanje švicarije. Lokali so nabiti do zadnjega prostora; kot v panju rojijo tod ljudje vseh barv in odtenkov, vsak za svojim poslom ali užitkom. Tam v kotu vidim kolego z juga, ki nosi pisalni stroj s seboj, kot mi ure ali cigarete; ko na. roča prigrizek, je že instaliral pripomoček in veselo ropota s tipkami kot sredi najbolj mirne redakcije Tam nasproti sedi dobro narejena damiea, malomarno kup olimpijskega gradiva, ki so ga ji nekje proti volji vrgli na pot in zdaj pa zdaj poišče svoj obraz v ogledalu, ali pa popravlja na njem Se nekatere finese. Na fantastičnem po. krivalu se ji slabo prilega pet živobarvnih olimpijskih krogov.
Vrvenje na cilju
Medtem je zgoraj pod bajto — dovolite, to je enonadstrapna Gasthof. in Almwirt-schaft — začelo pritiskati ljudstvo Sede. žev ali galerij ni nobenih, toda rumeno očepičani >kontrolorji« — takole se zdijo kot d/rzni jahači so zasedli vsako še tako neznatno gaz v bližino ostalih ki so že j šli mimo njih Po marki so vstopnice in še ta ugodnost je zraven, da si ž njimi lahko j ogledate vso progo od starta do cilja. Po ; možnosti peš, da bi zmrznil, preden si bi : vse privoščil Za nas >oznučene« je gibanje : nekoliko lažje, toda pri teh množicah, ki i se gnetejo tod okoli je vzdržavanje reda i brez barijer in vrat sploh nemogoče. Vsa j prireditev je navsezadnje trajala nad tri | ure in ni čudno, če so v tem času tudi po. j biralci vstopnine začeli omagovati, deloma > zaradi burje, deloma pa zaradi radovedno- j sti. Tako je bila proti koncu tam okoli j cilja že precejšnja zmešnjava — brez ne_ : varnosti za tekmovalce seveda, v kateri si j je pač vsak, kakor je vedel in znal, poma. j gal na pravo mesto Udobja vajeni so jo j medtem pobrali spet do postaje in se naj- : brže brez gneče in pohojenih nog vrnili j v Garmisch Mi smo čnkali do čopa. potem ; pa tudi sledili ostalim, toda žal z manj. j šim uspehom.
Dame startajo
Po dolgem zijan.u v megleno višino in Ugibanju o pravem času je slednjič za-grmel — strel! Ura je 11. Angležina Pinc. hing je startala kot prva! Čas ima dober, tudi sicer se ji ne pozna proga po dresu. Več zanimanja je za četrto, Italijanko Wiesinger, ki velja za favoritko. Napove, dani čas je v primeri z Graseggjevo, ki je j prispela kmalu za njo, slabši; navdušeni j so zanjo samo še njeni rojaki. Potem pride ' druga Nemka Rescb ,ki je celo boljša od j prve, toda vsi stiskajo za Granzovo, ki je I največja domača nada. čas je slab in nič j več ne govore o njej. Na 16. mestu starta j prva severnjakinja. plavolase Norveža.nka Schou_Nilsen. ki smukne v peklenskem tempu po zadnji strmini in se graciozno ustavi pred sodniki. Ko jo napovedovalec plasira z najboljšim časom na prvo mesto, jo objemajo rojaki, obkolijo fotografi in kar naenkrat jo hočejo poznati vsi. Kako bi to, ko je komaj stara 16 let in doma iz daljnega Osla! Graditelj naših skakalnic inž. Hanssen, ki tudi motri mladino, je ves navdušen ko mu »boter« čestita za nas. Kanoni ali boljše >zvezde« so zdaj v dolini in najbrže ne bo več senzacij. Slabo se godi Angležinji Blane, ki jo odnesejo sanL tejci na okrepčilo. Dogodek zase je bil vsekakor prihod Kanadčanke Gordon.Sen. nosove, ki je prikočijažila pred sodnike — z monoklom na desnem očesu Pravijo, da je zato hitela počasi, da bi ne imela zamu. de, če bi ga morala iskati po snegu. Precej zanimanja je vzbudila tudi prva zastopnica solnčne Španije ki se pa z doseženim rezultatom ne bo mogla ponašati
—	razen doma. še slabše se je godilo njeni rojakinji de Pini, ki je zaključila ženski smuk. pa se je po prihodu zgrudila in so jo na rokah odnesli pod šotore. Pozneje se je ugotovilo, da je dobila tudi poškodbo na rasni.
Bloški nastopijo Točno Ob 12 je zagrniel drugi strel, znak za start prvega tekmovalca med mo. škimi. Publika je nervozna, na progo je smuknih njen najmočnejši predstavnik, znani Lantschner. Starter pripoveduje že ostala imena, ko je Guzzi ža v silovitem tempu pod trakom. Bil je odličen, brez padca, toda primera ni mogoča, ker so njegovi tekmeci še za njim Potem pride francoski prvak Allais. ki je nekoliko slabši, pa so ga rojaki strašno veseli. Tretji je Birger; v silnem zaletu pride preko zad. njega klančka. se divie spusti v zadnji smuk. Lantschner je že drugi! Norvežanom se smehlja druga lovorika Dalje je Anglež Ridell, ki pa ne more pod pet minut in ne pride v poštev za spredn o vrsto. Zdaj je na vrsti drugi Nemec Pfniir. ki sicer reši Lantschnerjev čas. toda do B'r-gerja je za dobre 4 sekunde prekratek. Drugi Norvežan Fossum je tudi dokazal, da severnjaki tudi v alpskih disciplinah niso več za število in reklamo, saj se je vssdel pred znanega Nemca Cranza in Sertorellija, deseto mesto pa je spet nor-
veško ln ga je tapolnD Slgrnund. Toda po razredih gresta še dva kanona. nato pa pride drugi razred v četrtini z Norvežanom na Čehi; tudi ta je odličen. Zdaj smo tapeti pri nas; za Helmom je Poljak Gzeeh ln soglasno smo mnenja, da mu ne bo ušel. Toda, prvo razočaranje že Imamo. Czech je v cilju, našega p« ni. Računamo še na naslednje mesto, toda zdaj prihajajo že drugi, zmerom z višjimi številkami, kar pomeni, da je Hetma zmanjkalo. Kaj po. maga, v športu je treba tudi sreče. O naših gmo že poročali Dolga je vrsta raznih imen, med katerimi se zdaj ta, zdaj oni pomakne v ospredje, našega Pračka pa z lepim časom odrivajo navzdol. Zanimiv v svojem debutu je bil edini zastopnik sončne domovine klasičnih olimpiad, lepo zve. neči Negropontes, ki je takoj po prihodu pogledal na svojo >štoperico« na roko in nato zadovoljen odšel na čaj, ki pa z na. šim nima mnogo skupnega. Vroč pa je, kakor vsa takšna okrepčila, ki se imenujejo tako kot pri nas, okušajo pa čisto drugače Pozornost vzbuja čokati Japonec Sekido, ki se nad njim kar krešejo objektivi. In nekoliko manj takoj nad vsakim, ki se dober ali slab spravi do cil'a Saj Je tu. kaj funkcionarjev z vseh vetrov, ki prav za prav pri tekmah nimajo hvaležnejSe naloge kot pobirati onemogle in tolažiti razočarane.
Na povratku v Garmisch
Povratek s kolodvora Kreuzjochbahn je prav tako združen z jokom in stokom ali godrnjanjem in kritiziranjem kakor pri nas. Vsekakor delajo v takšnih primerih največ ropota tujci, predvsem južnjaki, ki jim seveda ta nemška mirnost ne gre v račun. Sicer pa lebdijo nad vsemi olimpijski krogi in v tem znamenju moramo pač potrpeti drug z drugim. Posebno pa mi pri črnilu.
Stanje točk v alpski kombinaciji
Po današnjem moškem smuku je stanje točk za alpsko kombinacijo za posameznike: Ruud Birger 100, Pfniir 98.49. Lantschner 96.38, Allais 9618, Konningen 95.67, W6rndle 95.67, Fossum 94 79. Cranz 94.54, Sertorelli 94 23, Ruud Sigtmund 92.23, potem Praček 84.68 Cop 76.93, žni. dar 59 60. Tako je to v številkah, ki so za dobrih 85 točk premajhne. Te je putil Heim gori na progi!	L. S.
zastava na olimpijskem drogu
Garmisch - Partenkirchen, 8. febr
Zanimanje množic je bilo danes osredotočeno na damski slalom, ki so ga prireditelji postavili na goro Gudi. To val; ko zanimanje je bilo razumljivo, «.cr se je ved-elo, da bo padia prva odločitev glede zlate, srebrne in bronaste olimpjske K-Oisjme za damsko alpsko kom/binaciio. Posebno Nemci so nestrpno čakali -va izide. ker so bile njih tekmovalke za nekaj očk za včerajšnjo zmagovalko v snu-ku Norvežanko Nilsen in so upali, Ja brv do t?. m'nus danes nadoknadile, ker lma-jo v slalomu pač neprimerno več tekmovalne rutine, kakor pa Norvežnnke. ki so v tej panogi novinke Upanje Nemcev se je tudi uresničilo in sta celo dve njihovi tekmovalki zasedli prvo :n drugo mesto v tei gotovo najlepši smučarski panogi
Tekmovana proga na Gudiju je bila zelo zavratna in naporna ter je imela skupno 31 vratic. Tekmovalke so morale presmučati vso progo dvakrat. Spustile so se v istem redu. kakor so se prejšnji d-in plas:rale v simuiku. Vreme je bilo izredno ugodno za tekmovanje, ves čas je sijalo solnoe, nad prelepo zimsko pokrajino pa se je razprostiralo sinje nebo, na katerem ni bilo opaziti niti najmanjšega oblačka. Točno ob 11. je dal starter mak za start
Prvi tek
Prva je startala 17-Ietna zmagovalka v smuku Laila N;lsen. Prvi del proge je presmučala zelo sigurno, v sredini pa je padla in izgubila precej dragocenega časa. N jen čas je bi! 80.1 sekunde.
Sledila ji je Nemka Resch Lisa, ki je včeraj zasedla drugo mesto. Bila je nekoliko slabša, kakor Norvežanka Tej je sledMa Kathe Graeegger. domačinka iz Garmischa, ki je progo presmučala v odličnem tempu in dosegla cd vseh treh najboljši čas 76 sekund. Za njo sta 9muka1i po pobočju še Švicarka Steuri in Nemka Pfeifer Nato pa
ljubljenka Nemcev Christi Cranz
Prvo strmo pobočje je vzela s peklensko hitrostjo ie je vsa vratca premagala z odlično tehniko ter nezmanjšano hitrostjo. Velikanski hruip je pozdravil prvakinjo Evrope, ko se ji je posrečilo vzeti tudi zadnji ostri smuk pred ci jem. Z 72 sekundami je dosegla najboljši čas prvega teka S tem se je znatno približala Nilse-novi. od katere jo je ločilo le 6 točk. V prvem teku so se odlikovale poleg Nemk najbolj Ang'ežinje in pa Norvežanke, do-čiim avstrijske tekmovalke niso iTjrv^lni-le pričakovanj.
DrugI tek
Topovski strel je dal znak za prnetek drugega teka. NMsenova. ki ji je šlo za olimpijsko zlato kola in o ie tvegala vse in je res izbojšala čas prvega teka za 3 sekunde. Njen čas je bil 77.3
Nemka Liisa Resch ie odlično oresmuča-Ia prvi del proge, je pa nato padla in izgubila nado. da doseže enak usoeh, ka-
kor v smuku. Zadnji del proge je sploh postal usodepoln za marsikatero tekmovalko. ker je imel zarad<° pogostih padcev v sneg po no lukenj. Nemka Grasegger si ni hotela pokvariti dobrih izigledov in je smučala zelo previdno. Dosegla je čas 77.4. torej za 1.6 sekunde slabše, kakor v prvem teku.
Zopet Christl Cranz
Nervoznost občinstva je prikipela do vrhunca, ko se je na startu pojavila njvhova najboljša tekmovalka v slaomu — Christl Granz. Njen tempo je bil še hitrejši, si gurnost skoroda neverjetna, s katero je švigala skozi vratica. Električna ura je pokazala čas 70.1, kar jc bH najboljši rezultat dneva, ki je obenem odločil vprašanje prve o %wvi jske zmage na IV. zimskih olimpijskih igrah.
Končni izid v alpski kombinacij
Takoj po končanem darmkem slalomu so sodniki po posebnih tabelah 'zračunali število točk. Skupni rezultat v damskem smuku in slalomu je bil razglaisen že 10 minut po končanem s'a>Io>mu. Nemčiia si ie priborila zlato in srebrno kolajno. Norveška pa bronasto. Rezultati so naslednr:
1.	Christl Granz fNemčiia) 97.06 točke
2.	Kathe Grasegger (Nemčija) 95.26 točke.
3.	Laila Schou - Ni&en 93.48 točke.
S'ediV> 4. Brna Steuri (ftvica) 92.36 5.
Hadv Pfeifer (Nemčija), 91.85. 6 Lisa Resch (Nemčija) 88.74. 7. Johannc Dvb-wad (Norve?iVa> R500 8. Jeanette Ke<*'er fAn»'m 8397 0 Evelin Pmching (An-tfliia) 8219. 10. Marcefle Buhler CSvica) 78.87
Hokej na ledu
Razen damskega slaloma so se ditn°s vršile edino še tekme v hokeju na ledu. Zaradi tega so bili tudi naša smučarji prosti ter bodo nastopili šele jutri na mo. škem slalomu, in sicer Praček, čop in Žnidar
PoijjSjka : Latvija 9 : 2
V prvi tektoi je Poljska po krasni in na. peti igri ki je navdušila navzočih 2500 gledalcev, premagala Latvijo z 9:2. Latvij-ci so bili v začetku sicer v premoči, vendar so kmalu popustili in so Poljaki nato nr--vladovali.
Češkoslovaška : Madžarska 3 : 0
Tekma se je vršila v navzočnosti 6000 gledalcev, čehoslovaki so takoj po pri. četku presenetili Madžare in dosegli vodstvo. Madžari so sicer skušali izenačiti, vendar je češkoslovaška obramba odbila vse napade. V drugi tretjini so čehoslovaki povišali na 2:0 in Madžarom niti preostra igra ni mogla pomagati. V zadnji tretjini so postavili čehoslovaki končni rezultat
Francija : Be'g'ja 4 : 2
Na Risserskem jezeru je bilo srečanje obrh latinskih držav Francije in Belgije. Francozi so bili v pogledu hitrosti in tehnike boljši ter so zasluženo zmagali a 4:2.
Kanada : Avstrija 5 : t
Največje zanimanje je vladalo ca srečanje med favoritom za svetovnega, prvaka in močno Avstrijo. Kanadčani so
se namreč v tej tekmi prvič srečali z moštvom, ki predstavlja evropski prvi razred. Tetama je bila zelo lepa in igrana v tzred. no naglem tempu od začetka do konca. Avstrijci so nudili renomiranemu nasprotniku čudovit odpor tn dosegli nadvse časten izid. Rezultat 5:2 je bil postavljen že v prvih dveh tretjinah.
Anglija : Japonska 3 : 0
Japonci napredujejo z dneva v dan in so tudi tokrat pokazali prav lepo igro, čeprav ao morali precej nesrečno kloniti mo' mu nasprotniku Razen tega so imeli še to smolo, da se je ponesrečil njihov najboljši igralec Hirado.
(Glej tudi poročila na H. strani).
Poslušalce radia opozarjamo, da bodo danes opoldne vse naše radio postaje oddajale poseben prenos zimske olimpiade iz Garmisch - Partenkfrchena. Pri mikrofonu bo govoril naš uredniški tovariš in stalni sotrudnik naše športne rubrike g. Lavo-slav Struna.
Zagrebški nogometaši v Ljubljani
Danes popoldne bomo ume.i na igrišču Hermesa dve prav zanimivi tekmi, liirija tn tudi Hermes bosta sprejela v goste zagrebške nogometaše, ki so nam v Ljubljani prav dobro znani in tudi dobrodo^i.
Ob 13.45 se srečajo Železničarji in moštvo Hermesa. Ob 15.15 pa se bosta predstavila ligaša Hašk m Ilirija.
Vsem ljubite lijem športu prav toplo priporočamo obisk teh tekem.
Službeno iz okrožnega odbora LNP ▼ Celju. Klubske delegate obveščam, da bo v ponedaljek 10. t. m. ob 18.30 redna seja okrožnega odbora. Predsednik.
Razpis klubskega prvenstva table-tenis sekcije 2SK. Hermesa. Danes se bo vršilo klubsko prvenstvo table tenis sekc.je za mesec februar. Tekmova-o se bo v naslednjih disciplinah: s.nge gospodov, sin-gle dam. 6ingle jur.iorjev, double gospo-epodov, mixed-doube. Prijavnina običajna. Začetek ob 9. v salonu restavracije Keršič.
ASK Primorje. (Lahkoatletska sekcija). Danes ob 9.30 dopoldne cross - country trening za vse srednje in dolgoprogaše in tehnični trening za metalce.
Klubsko prvenstvo SK Ilirije v table tenisu. Danes v prostorih bivšega hotela Tivoli. Pričetek ob 9.	i
SK Slovan. Redni letni občnri zbor, bo v nedeljo ob 9. dopoldne v gostilni Kru-šič. Dnevni rod.: črtanje zapian.ka, poročila funkcionarjev in revizorjev, volitev novega odbora in načelnikov, sprememba pravil, slučajnosti in samo-to jn j predlogi. Ako občni zbor ob napovedani uri ne bi bil sk'epčen. se vrši pol ure k«is: eje drugi.
SK Slavija. Danes ob 14 igramo proti komb. Reki. V Domžalah igramo proti SK Domžale. Igralci ob 13. na postaji.
SK Istra - Ježica. Vsem prijateljem športa v naši občini sporočamo, da se vršr ustanovni občni zbor društva v nedeljo 9. t m. ob pol 11. v kapniški restavraciji g. Stirna. Vsi, ki hočejo sodelovati, iskreno vabljen5.
Korotan (Kranj); Slovan. Danes popoldne ob 15. na igrišču Slovana prijateljska tekma med Korotanom iz Kranja ln Slovanom.
Predtekma se začne ob 13.30. VSK Triglav in STK Mosta.
0.0. Trbovlje. Redna seia bo 10. t m. ob 18. v lokalu Dal. doma. Sigurno se mora udeležiti blagajnik O.O. S seboj naj prinese knjigo, priloge in gotovino. Ponovno se vati na sejo igralec Retja Mirko Lavrič zaradi zaslišanja.
Današnji noeomet ▼ Celju. Danes ob 15. bo na Glaziji priiataliska tekma med I. S3K Mariborom in SK Celjem. Ob 13.30 bo predtekma.
■ KINO SLOGA ■
Telefon 27 - 30
DANES PREMIERA veseloigre pristnega humorja
H A N S I N I E S E Greti Theimer, Leo Slezak, Gregor Aleksander in drugi Vaši prijatelji v filmu
Ljubezen na dvor u
Srečni in veseli dnevi v lschlu
Mneh in zabava! Film za prijatelje
lova in lape narave. Kot doPolnilo »V carstvu mravelj«
in nov zvočni tednik PREDSTAVE ob 15. 17.. 19. in 21.
Danas ob 14.15 uri po Din 4.50
oci ojornaja
Film. ki bo ugajal prijateljem lepih filmov brez običajnega »kiča<. ■MMHM
Naše gledališče
DRAMA
Nedelja 9.: Ob 15 Vesela božla pot. Iz. ven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20 Direktor čam. pa. Izven Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek 10.: Zaprto
OPERA
Nedelja 9.: Ob 15. Boccaccio. Na korist Udruženja gledaliških igralcev. Iz. ven. Globoko znižane cene od 30 Dim navzdol Ob 20 Pri belem konjičku Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol, šentjakobski gledališki oder
Začetek ob 2015 •v hota, 8 II.: Morala gospe Dulske. Stoti
nastop gdč Grumove Nedelja 9 !I -. Morala gospe Dulske.
Celjjsko gledališče Torek, 11 ob 20 T/ako za bogatiš. Gostovanje ljubljanske drame. Abonma.
Mariborsko eledališče Nadel ja 9 : Ob 15 Kariera kanclista Win-ziga. Ob 20 Zlati rudnik. Zadnjič. Globoko znižane cene od >15 Din navzdoL
MR. BAHOVEČ
Za čiščenje in
obnovo krvi
je Planinka zdravilni čaj do!>er regulator. Iiadi tega učinkuje 6—12 tedeEHko zdravljenje s Planinka-čajem B.-thovec izredno dobro: pri slabi želodčni prebavi in zapnju. pri slabem in nerednem delovanju črevesja in napetosti telesa, pri omotici, glavobolu, nespečnosti in zgagi pri obolenjih sečne kisline in hemoroidih f zla ti žili), pri obolenju jeter pri nervozi in živčnih boleznih.
PLANINKAčaj BaHOVEC
zahtevajte v lekarnah samo v zaprtih in plombiranih paketih po 20 Din 1 napisom proizvajalca*
Lekarna Mr. BAHOVEC, Ljubljana
ki Vam pošlje vzorec in poučno knjižico brezplačno.
Reg. 8. Br. l/CTE 10. VU. IBOi.
S smučmi in novo karto križem po Sloveniji
Ljubljana, 8 februarja.
Te dni smo drugo za dragim dobili val novega mraza, najboljše vesti iz Ga-Pa ta pa novo karto smuških terenov v Slove, niji — dovolj trdnih znamenj, da bomo pred nastopom pomladi le doživeli še ne. kaj dni, ki jih bomo lahko posvetili beli opojnosti. Kakor pada živo srebro v toplomerih, tako narašča na cestah ln na ko. lodvorih število ljudi, ki so spet svoje drese dvignili iz omar, namazati smučke, preizkusili stremena in vezi — pa hajdi režat nove smučine v pobeljene bregove. Množici smučarjev, ki se te dni drami iz svojega nezimskega spanja, je Zveza za tujski promet storila lepo uslugo, da je iz. dala pregledno karto smuških terenov v dravski banovini, ki jo je izdelal priznani mojster v tej grafični stroki, Oskar Del-kin
Karta daje lep. nazoren pregled v&eh gorskih in nižinskih postojank pri nas, ki so vredne obiska, kadar jih zasuje sneg. Človek, ki ni uveden v vse skrivnosti naša zimske pokrajine, bo v resnici presenečen nad obilico prog ki so v vseh predelih naše zemlje odprte smučarju že iz velikih prometnih središč in z železn ških postaj do planin in vrhov, ki so pravi eMorado zLmskega športa Najbolj izčrpno prikazuje karta omrežje smuških tirov v območju Pohorja, kjer so terenske razni-re pač tudi najbolj ugodne za smuko, saj ima to omrežje — poleg tega, da je v njem zajetih mnogo najbolj slovečih smučališč Slovenije — neposrednih stikov z dolgo vrsto izhodnih točk ob železnici (da navedemo samo nekaj najvažnejših: Maribor, Fala, Vuzenica. Slovenjgradec, Slovenska Bistrica).
Glavni delež na intenziteti zimskega športa pa odpade, razume se, slejkoprej na naš gorenjski kot, na kraje okrog Kranjske gore, Podkorena. Rateč ki Planice, kjer se zdijo povsod že na železniški progi smuči rame ob sebi tako umevne na nogah — kakor copate doma Od tega obmejnega, po Planici mednarodno slove-čega pasu, pa se proti Jesenicam, Bledu in Bohinju, proti Radovoljici, Tržiču in Kranju razvršča še množica dovolj znanih terenov, med katerimi zavzema najodlič-nejše mesto Pokljuka s svojimi širokopo. tezno urejenimi zimskimi postojankami. S tem de^m Gorenjske uspešno tekmuje Kamnik s svojim zaledjem od Krvava do Velike Planine, onstran Kamniških planin pa se raztezajo še savinjski in koroški tereni od Mozirja pa tja do Pece in Ble-šivca.
Prav tako varno pa vas povede karta tudi v pokrajine, ki vam prožijo zadosti prilike, lahko bi rekli, za nizko turistiko v zimi To so pokrajine od Ljubljane do škofje Loke z Lubnikoni, Grmado in Sv. Katarino, pa na notranjsko in dolenjsko stran do logašk ga vozla, do Cerknice Blok in Velikih Lašč Na pestro izbiro planinskih in dolinskih tur vas vabi Za_ savje s goro čemšeniško in Sv Planino. Mrzlico. Kumom in Lisco Prav Zagorje in Trbovlje sta v zadnjem času postala važni torišči zimskega športa in v njuni okolici je zadnji čas posebej zaslovela še Sv Planina, ki je dobila pred kratkim vzorno urejen planinski dom, od katerega je smučarju na razpolago nekaj zavidanje, vrednih prog V c-loti pa nudi karta pre-več možnosti za sihučarja, da bi jih mogli v kratkem poročilu izčrpati do kraja
Karto sta nam priskrbela Zveza in Delkin, smučarji bodo brez dvorna z ve. seljem segli po nji. bog nam daj samo še dosti snega, da ne bo tudi ta del bilance našega življenjskega prometa ostal na koncu preveč negativen, saj je zn tožbe in pritožbe že na vseh nesmuških terenih prilike toč ko dovolj.
\
r
f
Abesinska vojna In Angleži — Mister Eden In njegove posebnosti -— Poznanstvo z neznanko v megli — Westminsterska opatija — Zaslužek pristaniških delavcev drugod in pri nas — Razveseljiv prizor v kinematografu
zaipdrajo. Javtoa srtraaiišoa tudi. Ptrvo zumern — ali drugo? . . •
Če vam pošli je znanec kambo iz Pariza, bo na njej prav gotovo Edffeiov stolp- Iz Londona pa prejmete westmin-stersko opatijo. Veličastna arhitektura A komaj dovolj veličastna za ta hratm angleške časti in slave. Vsa njena slavna preteklost je ozko zvezama z zgodovino angleških kraljev in fcrailjic — od njenega graditelja Edvarda Izpovedni-ka in prvega tu kronanoga kralja Wili-ama Gsvajača pa do današnjih vladarjev britanskega imperija. Opatija in
London, na Svečnico 36.
Ko bom kedaj kot penzijoniran >marakl volk« zimske večere presedel ob topil gorenjski peči tn pravil otrokom ali mogoče celo vnukom zgodbe iz svojih pomorskih potovanj iz onih časov, ko smo imeli brodove še na paro, bom pričel na primer takole:
V Londonu sem bil prvič onega leta Gospodovega, ko so mali evropski ne-čalri hodili po kosanj v žerjavico za velikega strica Brita z otokov-
Govoril sem z nekim angleškim političnim uradnikom o vojni v Afriki. »Kaj mislite vi, kdo bo zmagal v tej koloni jaM vojni, Italijani ali Abeetimci?« sem ga vprašal. Dobil sem brez oklevanja lakoničen in iskren odgovor: »Angleži!« že zdaj imajo ti rojem trgovca od afriške vojne ogromne koristi. Predvsem liferanti vojnega materijaila — od protiavijonskih topov in oklepnih ar toraobilov pa do joda in obvez. Kajti Abesinci kakor tudi Italijani so za to robo dobri kupci. Abesanci jo draigo plačajo s koncesijami. Za Italijane pa se še ne ve, s čim in kako bodo plačali Toda plačali bodo. In jaz mifftim taidi —- s koncesijami! Ne mane dan, da bi pe na angleškem trgu ne pojavil kak abesinski predmet; klobuk, šal, sdaščice sila karkoli- Vse se odlično prodaja- Abe-smsMh kavarn in slaščičarn je v Londonu vsak dan več in vse sijajno cfara-tecejo.
;Saj pa mi, sankcionirati? Kateri krogi imajo od sankcij koristi? Ja« vem easno za polhe po naših gozdovih, ld še nikoli niso tako nemoteno spali v svojih duplih, kakor letos, ko je pri nas utihnila pesem žag in sekir.
Nekdaj so Nemci klicali: »Gott strafe Efegland!« Zdaj vpijejo pa Italijani: >Abasso Inghiilterra!« In ker sem pri abesiuskem vprašanju ne smem pozabiti sira Edema, ki ni v abesinski vojni nič manj važen od gospodov Badoglia, Graizianija in drugih. Ne vem, kaj je pri nas o mistru Antihonvjtu znanega-A veste li na primer: 1- da je njegov polni naslov: The Rt- Hon- Anthony Eden, MC. JP. MP etc? Vsaka teh kratic pomeni najvišja angleška dostojanstva, kakor: član vlade, najvišje vojno odlikovanje, mirovni sodnik. 2. Da ima šale 38 let in je v zadnjih sto letih najmlajši angleški zunanji minister ? 3. Da govori in piše razen vseh glavnih evropskih jezikov tudi perzijsko in arabesko? 4. Da je velik ljubitelj športa in francoskih klasikov? 5. Da ga na Angleškem imenujejo »Chamberlainov monokel«, ker je že dolga leta Chamlber-lalnova desnica v Foreign-Officeu? 6-In slednjič, da je Eden poleg zamorskega. bokserja Louisa tudi v Ameriki najpopularnejša oseba? - Toda pisati hočem o Londonu in ne mne biti predolgo (za gospoda urednika namreč)- London pa je največje (vsaj ina jprostr ane jše) mesto sveta, kakor ponosno trdijo Angleži in pristavljajo, da moraš imeti časa in še več denarja, če ga hočeš dobro spoznati. V taikem mestu ne gre tavati okoli brez vodnika. Mene je vodila neka angleška girl, ki se je izluščila nekje iz megle Toda, prosim, ne mislite nič slabega! Vstopila je v moj avtobus- Pa sem ji povedal duhovito in zanimivo dejstvo, da je zunaj megla — in že sva bila znan-ca- In me je vodila — po — slaščičarnah- Bog ve koliko londonskih slaščičarn bi poznal, če je ne bd bil naenkrat tam na Trafal-gar-Squaru v megli izgubil. Megla mi jo je dala — megla jo je vzela.. Pa sem sani nadaljeval jadranje po brezkončnih londonskih streefcih in squarih in prijadral v Hyde-Park. Ta je večji ko vsa Ljubljana s Tivolijem vred. Obkroža. ga jahalna proga. Najbrže sem prišel tja ravno ob »otroški uri«. Kajti na malih ponijih se je trudila cela vrsta londonskih bogataščkov vzdržati ravnotežje. Skozi park vozijo elegantni avtomobili. Približno v sredini parka pa je veliko jezero. Jeseni in pozimi je na njem vse belo gosi in labodov, poleti pa kopalcev- »Park kakor vsi parki« — porečete- A vendar ima Hyde-Pa.rk pri-tiklino. M je nima noben drug park na Bvetu. To je Hvde-Park-Corner. Nu, na tem cornerju (oglu) ima vsak človek pravico govoriti, koliko in kar hoče in proti komur hoče Edino člana angleške kraljeve hiše ne sme žaliti- Kaj takega bi morala brezpogojno imeti Ljubljana, odnosno naš Tivoli Imenitno, sijajno bi to bilo! V bližini bega oomerja je Wellingtonov spomenik- Čudim se, da je do danes izdržal na svojem mestu ob množici fanatičnih govornikov, kise dan za dnem vrstijo tam okrog: anarhisti, komunisti, izumitelji, fanatični vojščaki »Salvation Army« (vojska reševalcev duš) in razni drugi govorniki vseh mogočih strok in kalibrov- Vele-zabavni program Hyde-Park-Carnerja bi. moral prenašati londonski radio. Zal ima namreč tudi na Angleškem nacionalna ura dokaj skromen krog poslu-šfulcev. Še to naj povem, da ima Lom-cto celo vrsto parkov in vsak park svojo znamenitost. Za primer: v Regent-Parku ima ruska plesalka Ana Pavlov-na velik spomenik. Vsi parki so zelo solidno in lepo ograjeni in se čez noč
njena prekrasna cerkev pa je tudi grobnica angleških genijalnilh mož- ^ V posebnem Poets-Oornerju spijo večno spanje Dickens, Browning, Handel, New ton. Darvvin, Livingstone, Skratka; ve-leumi, M so (naredili Anglijo veliko slavno in močno In slednjič ima opatija »Velikega Bena« v stolpu- To je zvon, ki ima najlepši zvok na svetu- Po londonskem radiu ga lahko vsak dan sliši vesoljni svet. . .
Pri mas pravi mama fantku: »Ceboš poreden, te bo vzel policaj.« Taka grožnja v Londonu ne bi vžgala. Kvečjemu bi se moglo slišati: »Ce boš priden, poj-deva k policaju!« Saj so ti londonski in
sploh angleSd poHcafJI fantje od Dara!
Vsak je visok čez 180, ljubeatAv pa ia mnogo čez to mero. »Boby«, kaikor jfc. presrčno kmenuDejo. vstavi ves promet na najbolj živahnem križišču, da prenese otroka čez cesto- Mene in miatjega tovariša je v Swamsei (Škotska) spremljal tak Boby ljubeznivo skoro pet minut do tramvajskega postajališča, ter sva ga Vprašala za nogometno igrišče. In nama je uslužno preskrbe! tramvajski listek z vstopnico k tekmi vred. Ko sva hotela nagraditi njegovo prijaznost, je to uljradno, a odločno odklonil-Pa govore in pišejo o skaposti Skortov!
Sploh mi je večkrat kaj žalostno pri srcu, če primerjam nekatere prilike pri nas s prilikami drugih držav. Da zagrabim: položaj pristaniških delavcev. Evo vam slike iz Londona, Hamburga, Mar lage, Antwerpna: Osemurm drfavmk-Zjutraj ob 8- pridejo delavci na bnod v čednih oblekah- Pozimi v toplih plaščih in z rokavicami za deflo- Vsak ima s seboj termos- steklenico a kavo ali čajem. Ob pol 9. Se pripravijo k nakladanj ali izkladanju tovorov ter delajo do 10. Pol ure odmora za malico: V Londonu sendvič, v Hamburgu kruh z maslom, v MfiJaga potrvais. Od 12. do 13. are spet odmor za obed v posebnih deflovrfdh menzab v lukah- Popoldne se defla od 13- do 17. ure, a spet s polurnim odmorom. Dnevna, plača: V Londona 15 gflfaigov (180 dinarjev); ▼ Hamburga 7 mark (140 Din), v Maflagi 30 peset (200 Din). Taiko so plačani navadni delavci-Nočno delo pa se plača dvojno- —
A jaz se ne morem otresti žaftastna sKke, ki sem jo videl v Dubrovnfeu: dolga vrsta Hercegovcev — do zearfje ■upognjenih skeletov v razcapanih oblekah — je nosffla v nepretrgani verigi po 120 kg težke bakrene plošče iz skladišča do ladi jskih dvigalk- In ®a to težko delo in najskromnejše plačilo so prišli prosit že ob 6- zjutraj s solznimi očmi in sklenjenih rok. . .
Da ne končam s to za nas talko žalostno socialno sliko, naj še povem kako sem v Londonu čital na platnu v kinu raztolmačeno sekanje kolača na bad-njaik. Kino, ki prikazuje (za 1.75 Din) ves večer same zvočne tednike. Prva slika: Kako je umiral kralj Jurij, najstarejši evropski kralj- Takoj nato napis: In zdaj najmlajši kralj na sveto, jugoslovenski Peter H- — Bin v Marseillea umrlega srbskega heroja Aleksandra kako deli kruh siromašnim beograjskim otrokom«. . . To je pa že boJ(j veselo, kaj?
Prihodnjič se oglasim t2 Harribirrga.
Sergej Bppdoh.
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čaflo
Franz Josefove
Registrirano od ministrstva sa aoc. politiko m nar. sdrarje 8. br. 15.485 tdX. V.
Skozi skale na novi progi
Delo na progi od št. Janža do Sevnice — Zaposlenih fe 140 delavcev, na pomlad pa bo delalo 600 mož
Sevnica, 8. februarja
Ko je bila lani 26. novembra potrjena oddaja del za gradnjo proge tvrdki inž. Dukič. zaradi nastopajoče zime ni bilo upanja na skorajšnji začetek dela. Vendar pa je bil začetek deda mogoč že pred božičem. Najprej so začeli izkopavanje pri vseh treh predorih ,to je na obeh straneh bodočega postajališča Jelovca in v onem dalje severno. Dokaj zamudno je bilo na strmih pobočjih odkopavanje pred-usekov. Delo so pospešili, da bi prišli pred hudo zimo v zemljo pod skale. Zima je prizanašala in kmalu so zapeli svedri ob pečine. Danes so že pri vseh treh predorih precejšnji rovi. Tako je pri najdaljšem predoru, ki bo 340 m dolg, na južni strani rov izkopan že 35 m daleč, a pri obeh ostalih rovih le nekaj manj. Iz rovov izkopani material se razvaža na traso, tako da se že v razdalji kakih 3 km po_ javljajo obrisi bodoče proge. Delo se vrši v treh izmenjavah nepretrgano noč in dan. Dvakrat, včasih trikrat na dan zamolklo bobnijo v rovih mine. Zaposlenih je okrog 140 delavcev, po večini minerjev in lovskih delavcev; in to predvsem domačih ljudi. Na Jelovcu je zrasla že oela vasica barak za pisarne, skladišča, kuhinje ln drugo. Mnogokrat se vi je jo po cesti za Mirno kolone voznikov, ki vozijo a postaje v Sevnici na določena mesta razen material, zlajsti les in cement. Razume se, da okoli delavcev nikdar ne manjka radovednežev.
Dnevno prihajajo brezposelni s nurrth strani, a se morajo vračati, ker Je defckT-cev zaenkrat dovolj. SeOe ko bo ramtrtpCo zanesljivejše vreme, takole ob kosten februarja ali v začetku marca, se m&ne gradnja v večjem obsegu. Takrat bo zaposlenih stalno čez 600 ljudi
Ce se ozremo nazaj na čas prvih priprav, moramo ugotoviti, da je priffio raa-merao hitro do dela na terenu. Ob kanca aprila lani je šele dospela sekcija za gradbo proge v Sevnico. Treba je bffeo nato predvsem popolnoana na novo doSo_ čiti, izmeriti tn okoiičiti vso traso, nato izvršiti razlastitev in izdelati vse podrobne načrte in proračune za gradnjo in mate. rial za preko 90 objektov, to je predorov, mostov, propustov, opornih in podpornih zjdov, postaj, postajic in čuvajnic, ki jih obsega ta prvi del proge. Vse to ogromne dedo je bilo dovršeno v komaj 4 do 5 me-
secih, ko je bUa razpisana HcitacIJa.
Na vrsti za razpis je drugI del z velikim savskim mostom pri Sevnici. Gotovo bi se bila že izvršila licitacija, če ne bd letošnje stalne visoke vode ovirale sondažnih prvih del na Savi. V dno savske struge je bilo izvtrtanih preko 30 lukenj, nekaterih globokih 25 do 28 metrov, da se ugotovi sestavina tal. Izkopati je treba tudi več širokih in globokih šahtov, da se izvrše poskušnje obtežitve, a stalno deževje drži Savo skoro nepretrgano na visokem stanju. Vse te težave pa bodo v kratkem pre-mostene in najpozneje v začetku poletja bodo začeli na Obeh straneh Save vstajati obrisi nove železne ceste.
Zlata mati
Fond Vite Zupančičeve v
LJdbljana, 8. februarja.
Tako U ameM po pravici imenovati Vito Zupančičevo, ki je tfleoro vse »oje življenje posvetite vzgoji ki ttegoMti uaSfln gluhonemih sirot. Kmalu po ustanovitvi zavoda (1900) Je zapustila sotočao Metalko in mnogo prijetnejše delo z odgojo pol. sočutne mia<Bae, sledeč nekemu notranje-mn kiten, da naj se žrtvuje sa mnogo
Romunska patrulja na strelgču, kjer Je s M zadetki s tarčo dosegla naJboljB
uspeh.
Zlata poroka stare poleške dvojice
Danes, 9. februarja slavita na Kre&u
pci Ljutomeru zlato poroko zakonca g. Martin Šumak in žena Alojzija. Zlati ženin Martin, »jen i 1857. v VuČji vasi na Murskem polju, je pred 50 teti povode! pred oltar za pet let mlajšo Alojzijo, kS si jo Je bil izbral v Kosovi družini na Spodnjem Krapju. V tej vasi, ki skm po
nft Ja mm po no? posteč	_
d a po svojem "vedno vedrem in iem značaja. V miaj&h ietah je bfl ■ 26 ■eorttiivanjft« ^bčen in otfrezov »po-zarrčmc, mnogokrat tudi starešina, zato p* pozna kakor curiokdo ve« Šege in nacmde ob fcakšh pidUkah. Kot star »odtairijaš« akr-vi fe vedno prav po prieSbo t»di svojega patnona sv. Mai&na. Zato ne dvomimo, da bodo stare prleSke fcge po njegovi zashgl o®ve4e tudi na njegovem zlatem »gostihnanji«, ki ga bo aJavfl srocfc svojih otrok. Številnih vnukov ta Številnih aorod-nSaor io prijoteijev. Njemu in njegovi fivljenska družici želimo fe omogo sdk»>
Tih aa Tcseiih teti
France Stenovec, ld Je ustrelil gdč. Šknfčevo in sebe
svojih »žroahmh hajdinsfcih krapcib*, ži-vita zakonca 5e dandanes. Tu so ae j«n» rodili Štirje otroci. Eden je umri že ▼ ofcroSkih letih, Ivan je padeJ v svetovni vojni, Mirko in FTanc pa $ta delavna trgovca in izvoznika j«jc, prvi ▼ Ljutomeru, drugi ▼ Vinici. "Visi njuni sinovi m> bili že pred vojno stebri Sokola ▼ domači vasi.
Dolgo vrsto tet je JuMiant samo »ne-toval, i. 1902. pa je osnoval trgovino * jajci in perutnino in jo polagoma razvajal, dokler je ni 1. 1920. prevzel snn Milko, jo razširil v izvozniško podjetje ter prenesel v Ljutomer. Današnji zlati ženin je znan po vsem Murskem polju kot mož, ki ljubi dobro in staro kmetsko saVo in je živ vir raznih storij iz življenja muro-poljskih kmetov, katerih tipični predstav-
K&kor je »Jutro« poročalo, je torek zjutraj v Tržiču us*relfi 3W«toi proc&kiiSIri oradodk France Stenovec 20-lotoo Ljubljančanko gdč. Medi Sfcttfeevo, edino hčerko upokojenega uSteija. Sfce-novca »o pokopafi ▼ četrtek zjutraj v *Br-žičn, Skufoevo pa popoldne v Ljtibljam. Stenovec je bfl v Ljtiijani in po Gorenjskem dobro znan. V triHSki predOntef Je bi 11 let pisarniški uradnik.
gluhonemih
10.000 Din ustanovljen
plemenitejšo, čeprav izredno težko nalog odpiranja v temo hi led zakovanih duš luči in toploti razuma Dolgih 23 let ; ostala v tej trdi službi in ji oddala svoj
najboljše sokove. Pa Se M ne bOa te-pregla. dasi je dočakala že polna shižbe-na leta, saj je še danes, ko se ji bliža že aednil križ, uprav mladostno vedra na dofli in telesu. Sam bog ve komu ln zakaj it je tako mudilo, da je kar brez lastne |jruSufe dobila modro pok), ko bi bila lahko Je tohko dobrega storila na polju ta najtežje ln najbolj zamotane odgoje čkoveSkfh b«51 O Viti Zupančičevi lahko tečemo, da Je bfia plameneč vsgted, kako Ja krta rfnžttl pravemu samarltansbvu. Bttt nfen gojenec Je pomenilo toKko, kakor hiti njeno lastno deta. In res se te gluhoneme sirote nNl k rodni materi niso »tekala m tofOoo vdanostjo te a mopanjem, kaSoor t okrilje svoje vzgojiteljice, katere ime jim bo vse življenje posvečena beseda. Mo_ M biti te	da hi te ne ganile
preproste in Skope, pa vendar tako ki tople vrstice, ki jih še danes pi&ejo svoji oboževani Viti njeni bivši gojenci ln gojenka iz najrazličnejših krajev naše banovine tn Se daleč preko nje. Celo tja v farfino Dalmacijo si je Sel eden poiskat kruha pa se je redno spominja k vsakim praznikom. Z zaupanjem se slej kn prej obračajo do .nje po vsakovrstne nasvete, 5 radi potožijo svoje križe ln težave, ki te sirote še posebno hudo tarejo, ia ji prav tako radi odkrivajo tudi tisti čepeč radosti, kolikor jim ga mimogrede /rte to bedno življenje. In Vita ima še za
vsakega svojo toplo mates-taateo
čeprav so ti njeni nekdanji varovanci adarj že nekateri sami očetje in matere.
Ko smo pred petimi leti ostanavlgaii ob sm časa in potreb Podporno društvo m glrahonenio mladino, je Vita Zupančičeva, dasi že drugod in vsekrižem okupirana s najraefli&iejšim kulturnim fcuhikam, hress akflevanja prevzela nelahak posel blaga j-ničairfee, ld ga neutnu<tao opravlja Se dak. nes. Kak drug človek na njenem mesto bi po pravici odklonil tako breme. Vita tega ni mogla. Katera prava mati pač poezta zase besedo mir? — Hvale vreden je bT! zato predlog, ld Je na lanskem občnem zboru Podpornega društva za gluhonemo mladino izšel baš iz vrst Vltanffih prvih gojencev, da naj se v trajen spomin deSa to žrtev te vefflce zaSfiitnice gluhonemcev osnuje pri dru3tvu poseben fond, iz čegsr obresti bi bdi na kancu vsakega Šolskega leta obdarovani najpridtaejši soromadni gojenci zadnjega razreda ginhonenmice. Na prihodnjem občnem Jiboro, ki bo v ponedeljek 10. februarja ob pol 8. svsfier v gluhonemmei in na katerega so vabljeni vsi prijatelji naše gftuhoneme mladine, ho. mo čull med drugim tudi poročilo, kako je odbor ostvaril to plemenito zamisel. Po pravici pričakujemo, da se bo >Fonda Vite 2Supančtčeve< spomnila tudi naša dobrosrčna javnost. Vsi v ta namen poslani j»4-spervki, naslovljeni na Podporno društvo za gluhonemo mladino v Ljubljani, St. pošt. ček. računa 15.837, naj imajo izrecno pripombo: za Fond Vite Zupančičeve, aH kratko F*VZ. Pripominjamo, da je glavnica tqga fonda nedntaMfta.	K
Domače vesti
*	Lepo priznanje dirigenta g. Lovni Matačiču. Lovro Matačič, ki ga prištevamo med najboljše sodobne kapelnike, je prejel pred kratkim povabilo Varšavske filharmonije, da dirigira na velikem simfoničnem koncert tf šoštakovičevo II simfonijo, delo najmlajšega, toda največjega ruskega komponista, ki je ustvaril tudi opero »La-dy Macbeth«, katere premiero bomo čuli prihodnji teden v naši oPeri. Soštakoviče-vo IL simfonijo je g. Lovro, Matačič dirigiral lani tudi v Ljubljani in kasneje v Zagrebu, kjer je žel nedeljeno priznanje kritike in občinstva. Gospodu Matačiču čestitamo k častnemu povabilu in mu želimo najlepši uspeh.
*	Profesorski kongres v Varaždinu. Odbor za proslavo SOOJetnice varaždinske gimnazije je imel te dni svojo sejo in je predsednik poročal, da bo s proslavo združen profesorski kongres. Začetek kongre. sa bo 6. julija in se bo zbralo v Varaždi. nu nad 400 profesorjev iz vse države. Kongresisti bodo ostali v Varaždinu do 8. julija in se bo za njih prenočišča pobriga, la mestna občina sporazumno z odborom za proslavo jubileja
*	Dr. Pavel V. Breznik premeščen v Beograd. Znani naš pedagog in književnik g. prof. dr. Pavel V. Brežnik je premeščen b L državne realne gimnazije v Ljubljani na eno izmed beograjskih gimnazij, kjer bo poleg redne profesorske službe imel častno dolžnost, da poučuje Nj. Vel. kralja Petra IL v nemščini.
*	Resolucija slušateljev višje pedagoške lole v Zagrebu. Prejeli smo: Zaradi težavnega položaja, v katerem »o danes naše meščanske šole in njeni učitelji, je na redni letni skupščini Udruženje slušateljev višje pedagoške šole v Zagrebu sestavilo tole resolucijo: 1. Cim hitreje naj se izvrši reforma meščanske šole z izdajo novega, sodobnim potrebam ustrezajočega zakona za meščanske šole in čim hitreje naj se publicira že izgotovljeni novi učni načrt za meščanske šole 2. Meščanske šole naj se izenačijo z ostalimi nižjimi srednjimi šolami in učencem meščanskih šol naj se dovoli prehod v srednje in učiteljske šole. 8. Učiteljem meščanskih šol naj se po zakonu odredi grupacija od IX. do IV./1. 4. Diplomirani slušatelji višje pedagoške šole naj se takoj nastavijo kot učitelji meščanskih šol. a ne kot učitelji osnovnih Sol. kakor se je dosedaj prakticiralo. 5. Na meščanske šole naj 6e postavljajo samo diplomirani slušatelji višje pedagoške šole. a ne učitelji osnovnih in srednjih šol. 6. Študij na višji pedagoški šoli naj se podaljša na štiri leta. 7. Na višjo pedagoško šolo naj se sprejemajo tudi učitelji s prav dobro službeno oceno, za kar je profil tudi rektorat višje pedagoške šole ▼ Zagrebu in je sprejel glavni prosvetni svet v Beogradu na svoji seji.
Harmonija
obleke in barva lica, to je
tajna privlačnosti.
Te umetnosti, spoštovana gospa, Vas nauči pri nas strokovnjakinja, izvežbana v inozemstvu.
Drogerija „ADRIJA"
MR. PH. S. BORCIC,
Ljubljana, šelenburgova L
' Diplomirana sta bila n« pravni fakulteti univerze kralja Aleksandra gg. Peter Butar in Ernest Hieng, oba iz Ljubljane. Cesti lamo!
• Trboveljski slavčki pred novo' turnejo. Kakor znano je bil naš elitni mladinski »bor, ki ga vodi g. Suligoj v Trbovljah povabljen. da se prve dni marca udeleži mednarodnega glasbeno - pedagoškega kongresa v Pragi, kjer bo med najboljšimi mladinskimi zbori sveta nastopil z izbranim Programom slovenskih in jugoslovenskih pesmi Pred odhodom v Prago pa bo ztor obiskal še nekaj večjih lovenskih krajev, da f skrbno pripravljenimi koncerti zbare še nekaj sredstev potrebnih za pot. Tako bodo v soboto 7 marca zvečer nastoPili slavčki v unionski dvorani v Mariboru, naslednjega dne popoldne z matinsjo za dijaštvo prav tako v Mariboru, popoldne pa v Rušah V nedeljo 15. marca pa bodo gostovali v dvorani Ljudske Posojilnice v Celju. Kakor so bili trboveljski slavčki doslej še zmerom navdušeno sprejeti povsod, kamor so prinesli svojo pesem, tako bodo brez dvoma deležni še toliko boli prisrčnega sprejema na turneji ki tvori pomemben uvod za udeležbo na tako važni Prireditvi, kakor i? praški kongres.

PRIDE!
PRIDE!
Gospodična tajnica se poroči
Smeh, šala in Pavel Abrahamova godba
*	Razstava starih načrtov ia katastrskih map Vojvodina Muzej Matice srbske in združenje gaometrov in geodetov, sekcija za du-navsko banovino, otvarjata 9. t. m. v matičnem muzeju v Novem Sadu razstavo starih katastrskih map in načrtov nekdanje Vojvodina Ta zanimiva razstava to odprta do 12. t m Otvoritev razstave bo združena s poučnim predavanjem.
*	Tovarna JOS REICB sprejema mehko in Skrohljeno perilo » najlepšo izdelavo.
*	Razpisuje ae služba zdravnika pri Zdravstveni zadrugi v Ponikvah. Zahtevata se« tudi iekarnarski tečaj in eventualna zobozdravnika praksa Nastop službe lahko takoj. Plača je nastopna: prosta hrana L razreda, prosto stanovanje, 1500 Din mesečno v gotovini, polovica kilometrine, kadar je namreč zdravnik klican na dom k bolniku, dalje polovica dohodkov od ordinacij nečlanov in polovica čistega zaslužka pri zobozdravstvu. Za starost in onemoglost pokojnina iz penzijskega fonda pri Zvezi zdravstvenih zadrug. Opremljena prošnja naj se pošlje vsaj do 20. februarja na Zdravstveno zadrugo v Ponikvah, pošta Videm-Dobršpolje. V primeru. da prosilec nima apotekarskega kurza, se toliko časa počaka, da ga izvrši.
•	»Življenje in svete prinese v Prihodnji številki, ki izide kot priloga poned?ljske-mu »Jutru«, tole za vsakogar zanimivo, pestro vsebino: Članek o »belem zlatu« — bombažu, ki je ena največjih gospodarskih velesil sodobnosti, potopis »Med Egiptom in Libijo«, nadaljevanje Povesti Milana Šege >Smrt v kabinetu«, članek »Slana in ivje«, življenjepisno zanimivost »Hein? in ženske«, prispevek dr. Frana Goestla »Gladovne stavke« A Debaljakove zapiske o Pierru de Nolhacu in drugih književnih aktualnostih. Iv. Podržaja Obsežno kritiko Bartolove knjige »Al Araf« in razne ruori-ke (Filatelija. Šah i.t.d.) Opozariamo na fx>-nedeljsko »Jutro« tudi vse nenaročnike!
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v S1SK1 f Telefon 33-87)
Prvič v Ljubljani!
Gre nadir]! 1 jubezn?
je luksusna opereta, zabavna, Polna humorja in melodijoznih valčkov. V glavnih vlogah Spanca: lepa Conchi-ta Montenegro in šarmantni pevec RAUL ROULIEN.
V	dopolnilo Paramountov zvočni
tednik in črtana šaloigra. Predstave: v nedeljo 3. 5, 7 in 9, ponedeljek ib 7 in 9 uri.
V	nedeljo ob 11 ari dopoldne: VRAŽJI DEČKO. Vstopnina Din. 1-
V	torek: Ivan Možuhin v lepem filmu
DETE KARNEVALA.
*	Vsak radijski abonenf bi moral biti tudi naročnik bogato ilustrirane revije za radio, gledališče, film. šport in modo >NAS VAL«, ki prinaša najaktualnejše članke o radiofoniji ter skrbno urejen beletristični del, na 32 straneh točne in pregledno urejene programe vseh domačih in tujih radijskih postaj. Iz nove številka posnemamo zanimiv članek »Par besed o napovedovalcih«. humoresko »Pardon — pomota«, Ri-bičičevo satirično črtico »Izgubljeni rožmarin«, Daudetovo novelo »Tri tihe maše« in zanimiv članek »Abesinci niso edini ..« Bogata priloga slik prinaša revijo tenorjev, odličnih pevk iin pianistov ter k nedeljskemu prenosu iz Garmisch - Partenkirchna slike naših olimpijskih tekmovalcev. Bogata je filmska priloga in ilustrirani roman »Zlati otok«. »NAŠ VAL« je najboljši In najcenejši slovenski tedenski magazin. Mesečna naročnina 12 Din Zahtevajte še danes brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Pišite na naslov »Radijska revija« »NAŠ VAL« Ljubljana.
*	Izšla je 1. številka V. letnika »Gospodinje«, ki je edini strokovni Mst za gospodinjstvo in ga izdaja kot društveno glasilo Zveza gospodinj. List ima nekaj novih rubrik. zanimiva je za vse matere »Naši otroci — naša skrb«. Vrste se znanstveni, poučni in praktični članki. »Razvojna doba otroka« »Tkanine«, »Nov Pridelek sladkorja« »Problem služkinj«, »Družinsko življenje v Veliki Britaniji« (iz predavanja lektorice ge. F Copeland) »Kaktusi« i. t. d. Več krajših člankov, tržna poročila jedilni ki in recepti spopolnjujejo list Na drugi in zadnji strani so »Društvene vesti«, kjer poroča Zveza gospodinj o svojih tečajih, ekskurzijah in sestankih Vsaka gospodinja bi morala biti naročnica tega lista ?aj je naročnina tako majhna (25 Din). Naroča se v. upravi »Gospodinj?« Ljubljana. Prečna ul. 2.-1
VPRAŠAJTE SVOJE SOSEDE ZA MNENJE, KATERO MILO JE NAJBOLJŠE. POVEDALE VAM BODO, DA JE TO
HUBERTUS
NASE KVALITETNO DOMAČE MILO.
*	Smrt najstarejšega beograjskega upokojenca. V visoki starosti 96 let je umrl v Beogradu upokojeni policijski uradnik Dimitrije Gjorgjevič, splošno znan pod imenom Oika Mita, ki je bil najstarejši upokojenec v Beogradu Rodil se je v Starem Bečeju, pravne študije je dovršil na Dunaju, v Avstriji je služboval nekaj časa kot sodnik, v dobi srbsko, turške vojne 1876 pa se je podal v Srbijo in se kot prostovoljec boril na Drini. Med svetovno vojno je bil vojaški sodnik. Kot uradnik beograjske policije pa je bij upokojen že leta 1895.
*	Lasten interes vsakega bolnik«, ki želi ozdraveti od astme, bolezni na pljučih in tsj podobne, mu nalaga, da se okoristi 8 ponudbo tvrdke Puhlmann & Ca Berlin, 614 Muggellstrasse 25 - 25a ki obstoji že mnogo let ter brezplačno razPošilja poučno brošuro s slikami. Pazite na oglas na 2. strani.
*	Eno srce — en« radenska!
■ Pri zaprtja, motnjah * prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčiee.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2134
Danes ob 3., &.. 7.15 in 9.30 uri	SENZACIJA LJUBLJANE JB
HANS ALBERS kot
TAJNI KURIR
Mala Azija, Nemčija, Rusija ln Balkan kot poprišče velefilma bojev, ljubezni in pustolovščine. Film svetovnega formata. CHARLOTTE SUSA, žena z dvojnim licem — HANS ALBERS kot boljševlški general.
Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure.	Rezervirajte vstopnice.
PROSTOVOLJNA JAVNA DRAŽBA
koles, avtomobilskih in športnih
potrebščin
Miklošičeva30; od 11»-20« februarja!
Iz Ljubljane
u— Inž. Lojze Pikel na zadnji potL V
petek popoldne so pripeljali krsto z zem-skimi ostanki pokojnega Lojzeta Pikla iz Krapine v Ljubljano in ob 15.30 se je vršil izpred mrtvaške veže na Vidovdanski cesti 9 pogreb na pokopališče k sv. Križu. Vsa krsta je bila zasuta z veuci, ki so jih poklonile razne organizacije iD pa TPD v Ljubljani. Predno je krenil talni sprevod, so pevci Ljubljane tapeli ganljivo žalo-stinko. Za krsto so stopali užaloščeni sorodniki in njim je sledilo vodstvo TPD z generalnim ravnateljem g Skubeeui in generalnim tajnikom g Pogačnikom ter ravnateljem g. Lo&kotom iz Trbovelj na čelu. a zastopani so bili tudi vsi rudarski revirji. ter številni pokojnikovi znanci in prijatelji. V žalnem sprevodu je stopal tudi rudarski glavar inž. Močnik z uradni-štvom. organizacija inženjerjev z univerzitetnim Prof. Gostišo na čelu itd. Pokojni Pikel je bil rezervni oficir in zato ga je na zadnji poti spremila častna četa voja-kov, a vojaška godba je vso pot igrala ža-lostnike. Zlati žarki zahajočega solnea so objemali pokopališče, ko so inž. Pikla polagali v prerani grob. Naj počiva v miru, zlata duša!
u— Odlikovanje zaslužne socialne in humanitarne delavke. Glavni odbor Rdečega križa v Beogradu je podelil ge. Rozi lago-dičevi. soprogi upravnika skladišča RK. srebrno medaljo v priznanje za njeno Požrtvovalno delo v pobijanju bede. ki ga vrši pod okriljem te naš? osrednje človekoliut-ne organizacije Ga. Jagodičeva spada m?d one tihe narodne in socialne delavke, ki s svojim delom ne silijo v ospredje in jim ni za reprezentanco, a jim gre prav zato toliko več spoštovanja in Pohvale. Odlikovani gospe tudi na le iskrene čestitke!
u— Ljudska univerza t Ljubljani. Nadaljevanje predavanja univ. prof dr. Rajka Nahtigala o slovanskih književnih jezikih v odnosu do slovenskega jezika bo v ponedeljek 10l t. m v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti. Začetek ob 20.
u— Obisk razstave angleških fotografij v Jakopičevem paviljonu, je zelo razveseljiv. Kakšno zanimanje vlada za to razstavo. najbolje ilustrira dejstvo, da jo je že prvi dan posetilo okoli 400 oseb. Razstavljene fotografije prikazujejo res tipične prizore iz angleškega življenja in pokrajine. Razstava bo odprta samo še nekaj dni. to je do vključno ponedeljka 10. t. m. do 19. ure Oglejte si zanimivo razstavo! Vstopnine ni.
u—* Ljudski simfonični koncert bo v po
nedeljek 17. t. m. v FilharmoniČni dvorani ga Ljubljanska Radio-posotaja, dirigira dirigent Šijanec. Prinaša nam dela iz predklasične in zgodnje klasične dobe Zastopani so skladatelji Handl. Bach in Havdn. izmed domačinov na Mihevc. ki je pisal v stilu zgodnje klasike. Podrobnosti slede.
u— Mladinska akademija Sokola Ljub. Ijana—Šiška, Komaj par tednov je minulo, odkar so imeli šiškarjl svoj občni zfoor, kjer so v bratski slogi pokazali, da bo letošnje leto morda najtežje tn s tem naj. nesrečnejše za sokolsko misel v šiški To leto naj bo priprava za vstop mladine v veliko dvorano našega doma. ki naj od tedaj služi le za vzgojo telesa in duha naših Sokoličev. In že pripravlja požrtvovalno načelništvo z br Berdajsom na čelu za 14 t. m prvo letošnjo prireditev — mladinsko akademijo Nastopila bosta m. in ž. naraščaj ter deca z izbranimi in lepimi točkami. Mladinska akademija bo ob 20 v veliki dvorani Sokolskega doma in ker bo čisti dobiček namenjen za fond taborjenja naše mladine, se že danes vabi vse starše in prijatelje malih, da posetijo to prireditev v čim večjem štervilu Vsi tisti pa, ki se hočejo res prijetno zabavati in naplesati. pa naj pridejo še v soboto 15. t .m. na veliko pustno prireditev v vseh prostorih doma šišenski Sokol bo postregel vsem tako, da bo mnogo smeha in zabave.
— Pred vsako spremembo vremena Vas
pečejo noge in bolijo kurja očesa. Nerazpo-luženi ste tako rekoč za nobeno delo. Vsak korak je za Vas prava muka. To vse le zato, ker svojim nogam ne posvetite dovolj pažnje, ker jih redno ne negujete. Obiščite našo pedikuro. V posebej za to pripravljeni koPelji Vam osvežimo noge in omehčamo trdo kožo. Odstranimo brez bolečin kurja očesa in debelo kožo. Postrižej mo Vam zarasle nohte Pedikiranje 6 Din Proti utrujenosti in 7a boljšo cirkulacijo krvi Vam priporočamo strokovnjaško masiranje nog. Masaža nog 4 Din. Posetite nas, prepričajte se sami.
Ljubljana, Šelenburgova 7.
u— Pripravljalni tečaj za dijake srednjih in meščanskih šol. Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov priredi za dijake srednjih Ln meščanskih šol Pripravljalni tečaj v obliki instrukcij. Tečaj bodo vodili samo brezposelni profesorski kandidaii, ki bodo po možnosti v stalnih stikih s profesorji ljubljanskih šol Vsak profesor bo učil samo predmet svoje stroks iu tako se bodo dijaki pod veščim Ln strogim nadzorstvom mogli temeljito Pripraviti za šolo Vsak pred met se bo poučeval 1 ure tedensko Vpise vanje ja vsak dan od 5. t m. dalje na II. de ški meščanski šoli v Beethovnovi ul. St 7 pritličje desno od 15 do 16. Tečaj se prične 10. L m. Informacije se dobe istotam.
u— Prva uprizoritev senzacionalne oPere Dimitrija šostakoviča »Katarina Izmajlora«
(Lady Macbeth) bo v operi v gredo 12. u in. To bo obenem prva jugoslovenska izvedba tega znamenitega ruskega dela. ko je po prvi evropski uprizoritvi lani v jeseni v kr. operi v Stockholmu tako zaslovelo, da ga Pripravljajo malone vsi operni odri. Naši upravi je uspelo še pravočasno dobiti orkestralni material, ki je še rokopisen (delo še ni tiskano*, tako da je naša opera šesta, ki to to delo izven Rusije uprizorila Doslej je bilo izvedeno: v Stockholmu, Bratislavi (prva slovanska uprizoritev), v Pragi (nemško gledališče) Zurichu in Olomoucu. Delo Pripravljajo tudi v Zagrebu ln Beogradu. toda na vrsto prideta obe šele po Ljubljani. Veseli nas da lahko poudarimo ta ponovni uspeh agilnosti in podjetnosti vodstva naše opere. Opero študirata ravnatelj g. Polič in Prof. g. Šest. Prevod je oskrbel 2. Niko Štritof, inscenacijo g. arh. Franz. Glavne partije bodo peli Oljdekopova (Katarina), Gostič (Sergej). Primožič (Boris), Banovec, Betetto. Janko, Marčec ta drugi. Opozarjamo izrecno na to uprizoritev, ki bo za naše gledališke prilike prava ssnzacija.
u— Dom visokošolk priredi v četrtek 13. t. m. akademijo s plesom v Kazini. Sodelujejo med drugim: ga. Osterfceva, Tratni-kova. APZ, g. Uroš Prevoršek. Vstop za akademike brez vabila.
u— Sokolsko društvo Ljubljana IL priredi v soboto 15. t m. ob 20. društveno telovadno akademijo v telovadnici na realki. Nastopijo vsi telovadni oddelKt.
vočni kino IDEAL""*
Danes ob 3L, 5, 7 in 9.15 url
milijonski orijentalni velefilm:
RDEČI SULTAN
ABDUL HAMID
Fritz Kortner, Walter Rilla Carigrad mesto ljubezni in strasti!! Ljubezen in strast zadnjega sultana!! Konkurenčne cene Din 450, &50 in 10.— DANES OB y21t MATINEJA
u— Velikodušni dar Podpornemu društva slepih. Ugledni avtoizvoščsk g. Joško Kr-žič iz Ljubljane je daroval društvu namesto fantovščine ob priliki svoje poroke v Brestu plemeniti dar 200 Din kot podporo za revne slepe. Društvo se cenjenemu darovalcu za velikodušnost najiskreneje zahvaljuje. Obenem Prosi javnost, da bi sledila vzgledu in priskočila na pomoč ubogim slepim s kakim plemenitim darom.
u— Društvo »Tabor« opozarja svoje prijatelje in znance na družabni večer, ki ga bo priredilo v soboto 22. t. m. ▼ spodnji
dvorani hotela »MetroPol«.
u— Ljubljana, mesto karambolov. Odkar je policija v sporazumu z mestno občino uredila promet na najvažnejših križiščih, iz neznanega razloga narašča število karambolov na vogalih, ki včasih ni60 veljali za nevarne. V četrtek in petek je zapored Prišlo na cesti do treh precej nerodnih nesreč, da nekaterih manjših, ki jih niti stražniki več ne jemljejo na zapisnik, niti zraven ne štejemo. Tako sta v četrtek zjutraj trčila drug v drugega Dolinarjev šofer Šotler s Poljanske ceste, ki je s tovornim avtomobilom peljal po Sv. Petra cesti proti Marijinemu trgu, bi pa hlapec Martin Dimee, ki je z dvovpref-nim vozom Prve zidarske zadruge privozD od nasprotne strani. Pred Llovdom, kjer je cesta zelo ozka, je prišlo do nesreče in avto je dobil nekaj poškodb. Malo kasnejs
Zakaj se ?e fako usfrosfl?
Ker tako umazane vode pri peritu ffi xu videl nikdar. Ali je njegovo perilo res tako zelo zamazano? Bog obvaruj! Gospd Ivanka takoj pojasni uganko. Terpentinovo milo Zlatorog ima v svoji obilni, gosti in beli peni to izredno^ moč, da izvleče iz perila vso nesnago. Cim čistejše je pe* rilo oprano, tem temnejša je voda.
OVOTERPENTINOVO MIIO
u— Delo proti tuberkuloiL Protituberku-lozna zveza v Ljubljani. CoPova cesta, izdaja pod tem naslovom lastno glasilo, ki prinaša informativne članke o protituberku-
ioznem gibanju po svetu s posebnim ozirom na našo kraljevino, pred vsem pa na dravsko banovino. Glasilo je velike važnosti za vse zdravnike, občinske uPrave, Šolska vodstva, razne gostilniške obrti in kavarne ter je šolam banska uprava že priporočila nakup. Isto je storil tudi škofijski ordinariat v. Ljubljani. .Delo proti tuberkulozi« stane celoletno za 4 obširna številke 10 Din, to je znesek, ki ga gotovo vsak zmore Naroča se pri upravi: Ljubljana, ČoPova oasta 1 (Delavska zbornica).
3 ■ CD ■ CD ■ CD ■ O ■ CD WCD «CD»CD ■ MED. UNIV.
Dr. ALBERT TRTNIK
SE JE PRESELIL
NA ALEKSANDROVO CESTO STEV. S. ordinira od pol 10. — 12. ta od i — 5.
Telefon 34—62 ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD •
n— Godalni kvartet iz Dresdena koncertna jutri v ponedeljek ob 20. v Filharmo-nični dvorani. Člani godalnega kvarteta eo v resnici pravi umetniki ki umetniško dovršeno izvajajo tudi najtežje skladbe komorne literature, napisane za godalni kvartet. Na jutrišnjem koncertu izvajajo Havdnov, Beethovnov in Dvorakov kvartet. Cene so običajne koncertne od 30-Din. navzdol, občinstvo opozarjamo, da ne zamudi izrednega umetniškega užitka. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
u— »Boccaccio« z eo. Gjungjenčevo ▼ naslovni ulogi se vprizori danes popoldne v operi. Za to predstavo je g. Štritof zapisal pet novih, še ne ivajanih knpletov: »Vitka linija«. »Marela i r kavarne«. »Ba-lonov3 mama«. »Tiči«. »Tiče« in »Kvarto-pirci«. Vseh kupletov je 45. V opereti nastopijo gg Peček. Janko ?n Sancin ter dame Ribičeva. Spanova in Kogejeva. Cene so od 30 Din. navzdoL
u— Klub trgovskih akademikov priredi v ponedeljek t. m. filmsko predavanje 2. Božidarja Jakca >S filmsko amatersko kamero po Ameriki«. Predavanje bo ob 20. na trgovski akademiji.
u— Pripravite se na otroški ringaraja Al ene na pustno nedeljo popoldne v dvorani Kazine. "
u— Na pustno soboto bo ▼ Kazini Pustni ples in revija lepih mask. Za razvedrilo :n neprisiljeno zabavo poskrbi Sokol TI.
n— Plesni zavod Jenko v Kazini še sprejema ▼ zafetniški tečaj vsak ponedeljek ob 20. Vsako nedeljo Popoldanski ples »d 4. do 8. V torek in izjemoma v to sredo namesto v četrtek nadaljevalni tečaj. Posebne plesne ure in informacije vsak dan.
u— Naznanilo. Naznanjam, da sem odPrl podružnico vseh modistovskih potrebščin pod firmo Josip Sulič Ljubljana, Beethovnova 14.
u— Pomladanski valček boste lahko plesali. če pridete v soboto 15 t. m. na V. družabni večer primorskih akademikov v Trgovskem domu Tam se bost«« do 4. zjutraj lahko dovolj naplesali in Pozabavali. Za prijetna presenečenja in vse ostalo je tako preskrbljeno da bo lahko vsakdo prišel na svoj račun. Ne pozabi tel
je šofer Zvezne mlekarne iz Naklegs na
Poljanski cesti zavozil v tramvajski voz. V petek Pa sta trčila skupaj dva kolesarja na vogalu Tvrševe ceste in Bežigrajske ulice. Vse tri nezgode bodo dajale opravka sodišču.
Iz Celja
e— Zadnja pot ge. Fanice Stermecke, V
petek ob 15. se je zbralo pred hišo g. Stermeckega v Gregorčičevi ulici preko tisoč oseb, da spremijo gospo Fanico Ster-mecko na njeni poslednji poti. Po blagoslovitvi. ki jo je opravil opat Jurak ob številni asistenci, je moški zbor CPD zapel »Pomladi vse se veseli«, moški zbor »Oljke« pa »Vigred«. Izredno dolg alni sprevod je krenil po Gregorčičevi ulici, Krekovi cesti in dalje na mestno pokopališče. V sprevodu so stopali učenci in učenke trgovske nadaljevalne šole x učitelji nameščenci tvrdke, gasilci e Praporom, zastopniki oblastev, šol korporacij in društev, članice Kola JS. člani mestnega gveta in mestni uslubenci, trgovci in obrtniki ter še dolga vrta pogrebcev iz vseh slojev. Po obredu na mestnem pokopališču sta se ob odprtem grobu sredi neštetih vencev to cvetja poslovila g. Frclih v imenu nameščencev in ravnateljica ga. Ana Zupančičeva v imenu Kola js. »Oljka« je zapela »Pomladi«., CPD pa »Blagor ji«. Veličastni pogreb je bil najlepši dokaz splošno priljubljenosti Pokojnice.
e— »Pesem s ceste.« Schurekova učinkovita, dobro zgrajena, pre&rčna in duhovita igra s petjem in godbo je nudila v skrbni režiji Bojana Stupice zares komorno predstavo. Cestne muzikante so mojstrsko podali Kralj, Daneš in Sancin. Izvrstna lika sta vsaka na svoj način izklesali ge. Se-verjeva in Mira Danilova. V manjših vlogah sta se zelo uveljavila Potokar in Pia-neeki. Lepe godbene in pevske točke so znatno stopnjevale učinek. Scenerija je bila zelo posrečena. Po drugem dejanju jo g. Sadar v imenu Dramatskega društva, celjske gledališke uprave in občinstva toplo čestital Daneftu k 85 letnici zvesto službe Taliji, g. Jelen pa ma je izročil lo-vorjev venec. Slavljenee, ki je* v Celju izredno priljubljen, je bil deležen viharnih ovacij. Gledališče je bilo nad vse častno obiskano. Igralci so doživljali Pri vsakem dejanju burno odobravanje. — Prihodnja predstava bo v torek ob 20.: Bernarda Shawa igra »Kako zabogatiš«.
rnmm Kino Adrian _
ST. VTD
Oglejte si danes veselo družinsko komedijo
IGRA Z OGNJEM
Zabavali se boste tudi ob bogatem dopolnilu kratkih filmov. Predstave ob 4., 6. in 8 uri. Predprodaja od U. dop.
J
Kino Unloa Danes ob 10.80 matineja. Danes ob 16.15. 18.80 in 20.45 in jutri ob 16.30 in 20.80 »Nataša in zvočni tednik.
Z. K. D.
DANES ob 1* —. predpoldne
Angela Zalckar - Rudolf Forster v velefilmu
Skrivnost Cario Cavelli-ja
Vstopnina za vse prostore Din 3.50
e— Enotni čas odpiranja in zapiranja
j« bil, kakor znano, uveden z novim letom v v&eh trgovinah na področju nove mestne občine. Prej so imeli okoliški trgovci trgovine odprte tudi ob nedeljah in praznikih dopoldne, med tednom pa so obratovali dalje kakor v mestu. Tako so nastale anomalije, da je n. pr. za trgovine na des ni strani Mariborske ceste, ki so spadale v bivšo okoliško občino, veljal drugačen obiatovalni čas. kakor za trgovine na levi strani, ki so bile v mestnem območju. Z izenačenjem je bil uveden red. Ker se je pa kljub temu še dogajalo, da so nekateri trgovci tudi Po novem času zapiranja fitregli strankam za zaprtimi vrati, so celjski trgovski in drugi zasebni nameščenci uvedli kontrolo.
Prevzem pekarne
Cenjenemu občinstvu naznanjam. da i cm prevzel staro znano Janičevo pekarno v Gosposki ulici v Celju. Potrudil se bom, da bom nudil občinstvu vso vrste peciva po dnevnih cenah ter se priporočam za obilen obisk. Celje, dne 5. februarja 1936.
JONKE EDVARD.
Iz Maribora
a— Plezalna tehnika — moderni pripomočki sodobnega plesalca je naslov IV. predavanja Alpinistične šole SPD Maribor. Predava alpinist. Plezalec poznan lz filma 'V kraljestvu Zlatoroga«, Zupančič Uroš. Predavanje bo v sredo 12. t.m. ob 20. v dvorani Ljudske univerze. Po končanem predavanju bo predavatelj vsem interesentom na razpolago ter bo praktično pokazal in pojasnil manipulacije z vrvjo, klini itd.
a— Iz Muzejskega društva. Odbor Ma-•sjBkegra društva je sklenil imenovati kon-»srvatorja in poljskega častnega konzula dr. Fr Steleta v Ljubljani ob njegovi 50 letnici za častnega člana.
a— Cerele franeais. V torek 11. t m. ob 33.16 bo predavala ▼ dvorani ljudske univerze gospa K. D' Askaro v francoskem jeziku o vplivu Francije na intelektualno, umetniško in Politično življenje predvojne Rusije. Vabljeni vsi prijatelji Francije in Rusije. Vstopnine ni.
e— Združenje trgoveer ca srei Marftor levi in desni breg objavlja, da ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo 16. t m. v dvorani hotela »Orel< v Mariboru.
a —Kulturno življenje. Zadnja uprizorite* bolgarske komedije >Zlati rudnik« bo drevi. — Jutrišnji večer v Ljudski univer. sil je posvečen Antonu Aškercu. Predava prof. Boršnikova. V petek 14. t. m. preda, va istotam o geografskem položaju Bitolja ravnatelj Trgovske akademije g. Peter Modic.
LEPA PRILIKA
Tri lepe, velike kompletne IZLOŽBE ZA TRGOVSKI LOKAL s stekli, rolo m senčniki, ter KOMPLETNI PORTAL za manj-io trgovino in velika LONČENA PEG ee ▼sled Prezidave ceno prodajo.
Poirr« se v modni trgovini
A. ŽIBERT, Kongresni trg 19.
a— Šahovske novic« V petek »večer se je vršilo ▼ >Centralu« drago kolo tekmovanja za šahovsko prvenstvo Maribora. Psorgler je porazil šušterja, Bien Strnišo, Kouič Dobrilo. Partije Mešiček : Lobkov, dr, Lippal : Lešnik, Kukovec : Stupan so se prekinile
a— Novi mestni proračun n triietrt milijona višji od lanskega. Novi mestni proračunski oamrtek. o katerem smo že poročali je za tričetrt milijona dinarjev od lanskega, kar gre predvsem na raičun investicij pri Mestnih podjetjih. Sedaj 90 na sporedu stalne seje proračunske komisij«, ki bo natančno in v vseh podrobnostih proučila posamezne postavke ter jih primerjala s prilogami in uradnimi proračunskimi predlogi. V komisiji so poleg žajpana in podžupana še člani mestnega. sveta Pušenjak, Saboty, Stabej, G:rčar, inž. Dračer in Hraste!j.
a— Odisej. Na Plaču so zajeli 37 letnega Lea Sibroverja, ko je kanil skrivaj preko meje Rodil je v Istanibulu, pristojen je na Poljsko Kamor pride, ga izganjajo. Bil je ▼ Bolgariji, Avstriji, Nemčiji. Poljski, Ce. ®d, Franciji in drugih državah. Sedaj ga bodo izgnali spet v Bolgarijo.
a— Izven nevarnosti. Zdravstveno stanje žrtev bencola Franca Golca in Viktorja Tomana se je že toliko zboljšalo, da se po mnenju zdravnikov nahajata izven ne. varnosti
BANKA BARUH
PARIŠ (9«) U- RLE AUBER
Telef.: Opčra 98.15 — Telef : Opčra 98-15 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 96 Banka jugoslovanskih izseljencev t Bel. giji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi ▼ Belgiji, Franciji Holandiji in Luksenburgu sj.rejema» plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064.64 Bruxeles. FRANCIJA: No. 1117.94 Pariš HOLANDLTA: No. 1458.65 Ned. Dienst LTJKSENBURG: Nc 5967 Luxembourg.
naše čekovne nakaznice. SITAH & SVETEK — Stampilje - Etikete (baventvo — sedaj na Marijinem tzga 8. j
a—Jetik& uničuje mlade življenja, m
statistike mariborskega okrožnega urada je razvidno, da je lani bolovalo za tuberkulozo 58 bolnikov, od katerih se je vsak zdravil povprečno 87 dni. Povprečna starost bolnika je bila 29 let. Med njimi je 53 ročnih delavcev. Stanje se je lani nekoliko zboljšalo, saj je bilo leta 1934zab. leženih 112 obolenj, leta 1933 147, leta 1932 pa celo 190 tuberkuloznih primerov. Mariborski Okrožni urad ima od leta 1921. odkar vodi točno statistiko, v evidenci 425 bivših in še bolanih jetičnikov, med katerimi prevladujejo delavci. Umrlo jih je v tem času 36
Iz Kranja
r— Kino Narodni dom predvaja ob običajnih Predstavah krasno nemško komedijo »Mala z modrim znanjem« ob 11. in 14. uri pa češki zgodovinski film »Pasjeglavci«.
Z Jesenic
s— Kino Radio predvaja danes ob 3. popoldne ln 8. zvečer zvočni velefilm »Zeleni domino«.
Iz Tržiča
č— Kino predvaja danes ob 3. in pol 5. Popoldne film »Abesinija 1935«, ob pol 7. in pol 9. zvečer pa ruski velefilm »Vihar«. Pri popoldanskih predstavah se predvaja tudi Micky- miška in risan barvan film, pri večernih pa Paramountov tednik.
Iz Litije
i— Sreski odbor RK v Litiji bo imel letno skupščino v Ponedeljek 10. t. m. ob 20. v šoli. Vabljeni člani in prijatelji.
Iz Trbovelj
t_ krajevni odbor Udniženja vojnih invalidov v Trbovljah se najlepše zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so se odzvali prošnjam za Prispevke k društveni božičnici. Darovali so: dravska banska uprava 1000, TPD 250. inž. Szekelv iz Trbovelj 300, la-vantinski škofijski ordinarijat 200, tvornica cementa v Trbovljah 100. Josip Hauk iz Trbovelj 101). gradbeno podjetje Inž. Dukič 200 Din in Kolinska tvornica lz Ljubljane zavitek cikorije. Odbor prosi one, ki so nehote prezrli prošnje da naknadno po možnosti pošljejo svoje Prispevke.
DARNOL
čokolada xa odvajanj«
deluje blago ln icmeslpvo	J
Ke Skodu^l
t— Krajevni odbor RK bo imel redni občni zbor v torek 11. t. m. ob 17. v prvem nadstropju deške šole na Vodah.
t— Društvo hišnih in zemljiških posestnikov priredi v ponedeljek 10. t. m. ob 16. predavanje v Fortejevi dvoran! na Vodah. Predaval bo bančni strokovnjak iz Ljubljane. Pridite!
Iz Novega mesta
Sokolsko društvo Novo mesto priredi na pustno soboto 22. februarja v Sokol-skem domu maskerado pod devizo »POMLADNO RAJANJE«. Najavljenih je že sedaj mnogo veselih skupin. Hitite, da počastimo veselega karnevala!.
Iz Laškega
1— Dramatski odsek Sokolskega društva uprizori drevi ob pol 21. Finžgarjevo dramo v treh dejanjih »Razvaline življenja«. Igralci bo svoje uloge zelo dobro naštudi-rali in je pričakovati velik užitek. Opozarjamo prijatelje Sokolskega društva, da po-setijo predstavo v večjem številu in dajo s tem vzpodbudo našim požrtvovalnim dfle-tantom.
1— Kino Laško bo predvajal dane« ob pol 17. poslednjič jubilejni stoti fflm Harry Piel-a »Artisti«. Vodstvo kina B6 J6 odločilo k poizkusnemn medtedenskemu predvajanju ter bo predvajalo v torek 11. t. m. in v sredo 12. t. m. ob pol 9. zvečer zvočni velefilm »Glasba, mladost in ljubezen«. Film je poln najlepše godbe, zelo privlačen in obisk toplo priporočamo.
Iz Ptuja
j— Važne igodovinske listine hrani Zadruga kovinarjev in kolarjev za Ptuj in okolico. Zadruga, ki jo vodi predsednik mehanik g. Simonič Vincenc, je imela te dni sejo, na kateri je Podelila puškarju g. Da-schu Ernestu častno članstvo za njegovo neumorno 40 letno društveno delovanje. Po zaslugi g. Dascha se hrani še danes listina iz leta 1710., s katero potrjuje z lastnoročnim podpisom in državnim pečatom cesar Karol VI. ustanovitev obrti ptujskih podkova-čev. Istotako se hrani listina z dne 10. oktobra L 1742. z lastnoročnim podPisom cesarice Marije Terezije; s to listino se priznava obstoj ptujskih podkovačev. Iz te organizacije iz leta 1710. se je pozneje ustanovila sedanja Zadruga kovinarjev in kolarjev. Zadruga je shranila te listine v ptujskem muzeju.
j_ Občnega zbora, ki bo danes ob pol 11. dopoldne v osnovni deški šoli, se udeleži tudi II. podpredsednik RK inšpektor g. Wester Josip iz Ljubljane.
j— Ni se dal ukrotiti! Pred dnevi je nastal ogenj pri posestnici Vinklerjevi Hildi v Pristavi v Halozah. Na kraj nesreče so Prišli tudi orožniki od Sv. Barbare v Halozah, da čuvajo rešeno imovino pred dol-goprstneži. Pri sodih vina 90 orožniki zasačili delavca Blažka Ivana iz Gradišča, ki se je, ko so drugi gasili ogenj, krepčal z vinom. Ko so ga orožniki pozvali naj se odstrani. se je temu na brutalen način uprl ter začel orožnike zasmehovati. Orožniki so ga ukrotil šele s pomočjo drugih ljudi. Mož je bil aretiran ter priveden v ptujske sodne zaPore.
Iz življenja na deželi
JEŽICA. Več tednov so se pripravljali narašoajniki in deca Sokola na Jezici pod spretnim in vnetim vodstvom sestre Pre-skarjeve na uprizoritev ljudske pravljične igre »Princeska in pastirček«, ki jo je sPi-sal Pavel Golia. Pridne in marljive sestre so za to igro oskrbele tudi pestro garderobo. Uprizoritev bo drevi ob 19. in upamo, da bodo občani s svojim obiskom dokazali. da zna tudi Jezica ceniti delo požrtvovalnih vzgojiteljev mladine. Za mladino bodo igro ponavljali prihodnjo nedeljo 16. t m. ob 15. Kakor delo samo, tako zasluži tudi vnema prirediteljev in igralcev, da bi bil obakrat Sokolski dom naPolnjen do zadnjega kotička.
SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes opereto >30 dni -vincesa«. dalje tednik in miki-šalo.
Vinko Bon - 60 letnik
Krško, 8. februarja Nič, ne pomaga ni, tudi Vinko je prišel na vrsto! Šesti križ je naložil na rame, da ga ponese dalje do skrajne meje življenja. Svež in čil je v petek slavil svoj praznik v krogu domačih. Je pa prav malo ljudi, ki bi dobrosrčnega Bona ne poznali. Posebno Dolenjci, ki so imeli največ prilike z njim delati in živeti, ga imajo posebno v čislih. S to trdno korenino slovenskega debla nas spajajo neštevilne vezi, da stojimo z njim iz dneva v dan, it let* v leto. Nehote moraš dobiti spoštovanje do človeka, ki se je iz nič z lastno marlji-
vostjo in bistro8tjo ustvaril marsikaj. Tak človek je bil in je še vedno. g. Bon.
Doma je iz lepe Mirne na Dolenjskem. Pozneje je živel Gotni vasi pri Novem mestu, kjer je oče kupil večje posestvo. Nižjo gimnazijo je Posečal v Novem mestu, nato pa se je vesel posvetil trgovini pri bratu Lojzetu v Št. Jerneju in pri trgovcu Štan-cerju v Krškem. Kmalu na to se je uveljavil kot samostojen trgovec na Bučki, čet nekaj let pa je sedež trgovine prenesel na Rako in otvoril svoje filijalke v Škocijanu in Št. Jerneju. Pridnost rok in bi&trost duha sta mu večali premoženje, njegova odkrita beseda pa mu je pridobivala vedno več prijateljev. Leta 1915. je kupil posestvo v Krškem, kjer še danes živi in dela ta pov-zdigo vinogradništva. Slovi kot Prvovrsten vinogradnik in je prav zadnjih letih sam res vzorno uredil nove vinograde v Trški gori pri Krškem, kjer goji samo žlahtne vrste, in zato ni čudno, da je njegov pridelek zaslovel tudi preko mej. Želimo mnogo novih uspehov in toplo čestitamo k lepemu prazniku!
Vermouth
Doljsi od vsake inozemske znamke dobite pri tvrdki
PERO KOLIČ - Dubrovnik
veletrgovina z vinom VZOREC NA ZAHTEVO: 2 orig. steklenici po 1 liter franko poštnina in pakovanje Din 80.—,
Ob jubileju starega narodnjaka
Včeraj, na dan njegovega 80. rojMnega dne, ki ga Je slavijenee, F name Širnih, upokojeni sodni višji oficftal, preživel v krogu svoj "h dobrih, nacionalno zavednih otrok, -metih naprednih deiarvcov, smo pri-
VRNITE SVOJIM ZOBEM
NARAVNO BELINO
Zdaj obstoja nov način, da se zobem vrne naravna belina. Zadostuje namazati malo ROLVNOSA na suho scetko. KOLYNOS takoj odstrani temne madeže in ugonobi mikrobe, ki povzročajo kvarjenje zob. Ako želite, da Vam ostanejo zobje zdravi, naravno beli in blesteči pri nasmehu, tedaj uporabljajte KOLYNOS ! Presenečeni in očarani boste nad njegovim učinkom.
PASTA ZA ZOBE
K0LYN0S
Kjer je pustošil orkan...
Na prizorišču razdejanja v Žirovnici
in okolici
občili kratek vpogled r njegovo dolgo m tako plodonosno žirvffeaje, ki ga je v časih avstro-ogzskega terorja kot Sokol pogosto in uspešno izpostavil za jugosiovensko idejo ter vzgojH za njo tri hčere in enega sina, ki so ga v polni meri vredni Danes priobčujomo njegovo sliko n želimo vrlemu možu lepega mini v težko zasluženi jeseni njegovega življenja ter se pridružujemo čestitkam z iskreno željo, da ostane med nami, v svobodni domovini, še veliko let srečen m zdrav.
Pimatov Viteški kralj krasi univerzo
Ljubljana, 8. februarja.
Brez pompa in ceremonij je naša Akna mater doživela danes dopoldne doanač praznik, ki zasluži tudi pozornost široke ja-vnosti. V vestibulu univerze, ki nosi ime po blagopakojnem Viteškem kralju, so na_ mestili spomenik velikemu vladarju, delo akad. kiparja Nikolaja Pirnata, ki ga je bila lani kupila banska uprava in ga namenila za okrasitev našega najvišjega pro. svetnega zavoda. Spomenik, ki predstavlja poprsje v naravni velikosti in ki ga je v bron prelila znana Mostarjeva livarna na Galjevici, stoji med osrednjima stebroma v avli, podstavek pa je iz lepega ihanske. ga kamna, ki ga je obdelal mojster Novak iz Podgore pri §t. Vidu.
Univerzitetna avla je imela že doslej majhen, a lep spomeniček kralju Petru Osvoboditelju, delo akad kiparja Valdeca, ki ga je bil svoj čas poklonil našemu vseučilišču kralj Aleksander Zdaj so ta kip, ki je bil nameščen v skromni niši pod stopniščem in ki je bil prav tako iz brona, prenesli v rektorjevo sobo, ki jo bo krasil poslej.
Žirovnica, 8. februarja. Vsa Gorenjska je spet v najlepšem soincu. V daljavi se mogočno odražajo vrhovi Triglava z belo zasneženimi strminami ki pobočji drugih velikanov Julijskih Alp, Karavank, dostojanstveno se dviga v sinje ozračje Stol z niž-flimi planinami, pod katerimi leži Žirovnica. Polije leži spokojno, pričakujoče skoraj že pomladno kltje vsrkuje vase zlate žarke. Mir je tam zunaj. Toda redko posejana drevesa so domala vsa iz.ru varna in ptrevrnjena. Živo, čeprav potrto, je vendarle vse pri delu, tafko v Žirovnici sam5 kakor tudi v okoliških vaseh Mostah, na Selu v ZabreznšcL To so vasi, preko katerih je šd vihar, — najhujši orkan, kar ga pomnijo stari ljudje. V občini je več 90 tetinih korenin. A nChče se ne spominja sJične kata&trofe.
Divji ples se je pričel, kakor pripovedujejo Ifcudje, že v torek zjutraj. Nebo tie bito tedaj precej oblačno. Zapihalo je najprvo od Stofca sem in pre-pihafio vsakogar do kosti. Sprva pa §e ni bilo nevarno in 90 Se ljudje samo umikali ledenemu, vetru tudi od dela v hiše. Burja de od trenutka do (tremitka naraščala in z vso silo padala s pia-ninskih vrhov vertikalno v doftno, kakor dia hoče vse pribiti k tlom. Ob mraku že ni bito žive duše na prostem. Tedai k nenadno planil še drugi veter iz blejske kotŠne, sem od Triglava. Nad Žirovnico sta trčila skupaj in nekako ob 18. so zatfokala drevesa na vrtovih in zunaj na potfcu. Orkan je z elementarno silo podiral ograje, ne samo (lesenih, tudi take s cementnimi nastavki. Njegova sila je venomer naraščala. Opeka je ropotaje treskala s streh. Sledil je nov strahoten pfiš. Ljudje so v strahu pričakovali, kaj se bo zgodbo. One, ki so se upali na cesto, je kar zasukalo in jeto metati po tleh, zanašata jih je daleč od hiš. Le s težavo so si priborili pot nazaj y zavetje. Opeka je tedaj že kar deževala na tla. Pobesnela burja je (rasmšaia odlomfje-ne vele dreves m De nosila s seboj z nečuveno nagHco deske, leseno orodje, slamo, seno izpod gospodarskih poslopji, s kokoda-kajočrms kokošmi vred. Ljudje so od strahu onemel, misleč, da je napočil ; sodni dan.
Burja je spočetka sfSa r M5e sfcozi špranje pri oknih m drugod, je ugaša^ Ih luči in je pokvarila tudi eleftotrščno napeljavo. Po vseh vaseh je d doma zavladala tema., kar je napravilo večer Se strahotaejši. Kmalu k ol9. uri ko so ležala na tleh drevesa in so brli podrti številni kozofca, je posestnik Jože Zupan na Sehi morafl iz pritlične hiše, zidane pred par leti. Ze podnevi mu je pritisk silnega vetra podrl ztd pri okrni, da se je sesul v sobo in po stop-njicah. Komaj pa je bil zunaj z ženo in tremi otroci ki se mukoma prebija4. daAje v hišo svojega svaka v bližnji Zabreznici, je vihar naenkrat dvignil streho iznad hSe in jb poveznil desno na travnik. Zaradi sunka se je sesula opeka s strehe m se je podrl še velik del zidovja. Ljudje so pravjfi, da je družmioa v tem strašnem trenutku narasla še za enega člana. Kajti žena Jje bila v biagoslovCltetnem stanje, tik pred porodom
Trenutek Pozneje je silen vrtinec liki zračna tromba dvignil streho s pritlične hiše Zupanovega soseda, kotenja Jožefa Zajea ontoraj ceste. Vrgel jo je enako na desno stran. Družinica brez matere — mož s štirimi otroki — je bfia v hiši in so se visi Ikoma® rešili na prosto iz ruševin. Komaj pa so bili zu-narj, je ponoven sunek vetra razmaja«! zid pri novi delavnici, ki je bila krka z betonsko ravno streho. Tudi ta se je vdrla in zgrmefa v notranjost, kjer je polomila vse orodje. Ponoči se je raz-diiviiani pfies nadaljeval Cedailje hujše je piskalo. cvifHo, bučato, škripalo.
Zofitia Balohova ima tik Zabreznice 1 novo enonadstropno hišo. Tam stanu t v prvem nadstropju tudi učite^ic;* gdč. Leopofltdfaa Jegličeva. Bite je že v postelji ko je zaškripalo. Počil ;t zid. Prestrašena se je umaknila v sosednjo sobo. baš pravočasno, kajti tisti trenutek je vrtinec zagrabil streho
PH neredni storilci,
napihnjenostl črevesja zaradi zagat en 1 a odvaja naravna
FRANZ - JOSEFOVA
grenčica zaostanke prebave, nakupičene v črevesju. — V zdravniški praksi se uporablja
FRANZ-JOSEFOVA
naravna grenčica s popolnim uspehom pn moških, ženah in takisto pri otrocih Oft »■«. a. te.
In kf vrge? na levo stran hiše, daleč stran. Komaj pa je bila Jegfličeva iz po. stefce, je dimnik predrl strop im zgr-mel naravnost na posteltjo. Kakšna je bila prepiašemost v hiši, si je lahko predstavljati. Krik znotraj, kričanje in tamanfe zunaj na vasi*
Na županstvu v ZirovnkS so trgoto-vifi, da so v temeljih razmajane do-maia vse hiše in stene popokane v vseh poslopjih. Z več ko 180 zgradb je razmetalo opeko po tleh in podrlo dimnice na n#h. Sadno drevje po vrtovih še po večini na <fleh. Samo posestniku Valentinu Zimi je podrlo okrog 30 velikih sadnih dreves. Zunaj na po-bcx3ju pod Gozdom pa mu je veter poru vtafl 15 orjaških lip. V občini je na tleh detloma afi povsem okrog 50 kozolcev. Ljudje, ki so dedoma že od prei zadolženi in obubožani, obupujejo, prosijo pontočL Z njimi sočustvuje vsa Gorenjska. Vihar je dfrvtfal do včeraj popoldne, čeprav ne s tako silo kakor r noči na sredo. Danes šeffle se je ozrač&e pomirilo. Zdaj nudi Žirovnica ob vsem razdietianju in žatosti sifiko izredne marljivosti. Vse je na Strehah. Vse defa in teti popravljati. Z gospodarskih poslopij in na tleh pobirajo še porabno opeko ki pokrivajo z njo strehe hiš. Otroci jo zberačo m oddajajo moškim, ki so na ostrešjih. Ženske imašo opravka čez giavo. Nekatere morajo kuhati pat sosedu.
Občina z županom g. Ivanom Bizjakom je prevzela natogo, da bedo čim-bo$j omffi. Za najbolj prizadete, ki nimajo niti sa brano, je poskrbela naj-(popret Zupan se je včeraj z nekaterima možmi odpeljal v Ljubljano m zaprosi pomoči pri banu. CL ban je obljubil pomoč in odreda, da se škoda uradno ogleda bi oceni Odposlanca g. bana pa danes še ni bilo. Tudi zdaj bi našel ze drugačno sffiko, kajti, kakor iiiečeno, ljudje so pridni in sproti po-pravljatjbs da razdejanja ni videti več kakor je v resnici bito. Seveda pa ostanejo hiše razkopame in te za sito pokrite. Škodo, kS jo je prizadejal vihar, cenijo na stotisoče. Prav bi bilo, da se katastrofa, ki »e zadela dobro prefbivaistvo, omili fucfi z odpisom davkov in da se oblast vobče zavzame za «eveže.
RADIO
It »Met: b ffofrtm* Ponedeljek 10. lebrarja Ljubljjuia 12: Valček za valčkom na ploščah.— 12.4& Vreme, poročila. _ 13: Cas, spored, obvestila.— 13.15: Veseli domači na-pa-vi na ploščah.— 14: Vreme, b^rza.— 18: Zdravniška ura: Ozastrnplienju krvi (sepsa. dr. Bogomir Magajna).— 18.20: Citraški orkester igra na ploščah. — 18.40: Kulturna kronika: Ob 75 letnici dr. Matije Murka (proL Tine Debeljak).— 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nae. ura. — 20: Rezervirano ta prenos. — 21.30: Operni spevi na ploščah. — 22: Cas, vreme. poročila, sPored. — 2G.15: Radio orkester.
Beograd 1&20: Orkestralen koncert — 17.10: Plesna glasba na ploščah. — 20: Prenos opere iz gledališča. — Zagreb 12.15: Mozart: Jupitrova sinfonija (plošče) .— 13l0t Operna glasba. — 17.15: Koncert godalnega kvarteta. — 20: Zagrebški kvartet — 20.30: Francoska pesmi . — 21.30: Moški pevski kvartet — 22.15: Plesna muzika. — Praga 17.40: Weberjev koncert za fagot in klavir. — 19.30: >N"a narodni veselici«. — 20.45: Iz Dslibesovega baleta »Coppeliac — 21.40: Pevski koncert — Varšava 20: Filmski zvezdniki po jo na plošča. — 20.25: Prenos Rlharmoničnega koncerta iz Budimpešte. — 22.15: Ples. — Dnnaj 11.30 Kmečka glasfc« na ploščah. — 13.10: Iz čeških oper. — 1605: Koncertna akademija. — 19.35: Prenos iz Ga—Pa. — 20: Lisztova spominska proslava. — 22.20: Ples pri Ziehrerju. — 23.05: Lahka godba orkestra. — 23.45: Jazz. — Berlin 17.40: Prenos iz Ga. Pa . — 18: Prenos iz Stuttgarta.
20.10: Dve pestri urici. — 22.20: IzMiin-chena. — 22.40: Mozartove in Dvorakove komorne skladbe. — Mnnehen 18: Prenos iz Stuttgarta. — 19.05: Prenos iz Ga Pa. --20.10: Kakor Berlin. — 22.20 Olimpijske igrs. — 23: Orkestralen koncert — Stutteart 17.«>: Prenos iz Ga-Pa. 18: Orkestralen in pevski koncert. — 20.10: Plesni orkester.— -22.20 Iz Mftnchena. — 24: Schumannove in Brahmsove pesmi za soliste ia zbor. — Rim 17.15: Ples. — 20.35: Koncert orkestra in pevskega zbora.
Torek lt februarja
Ljubljana 11: Šolska ura: v kraljestvu dolenjskega Kuma— reportaža (g. Vojko Jagodič). — 12: Rasni pevski zbori na ploščah. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas spored, obvestila. — 13.15: Odlomki iz zvočnih filmov na ploščah. — 14: Vreme, borza. — 18: Leharjeve operete (Radio orkester).— 18.40: Filozofsko zadružno gospodarstvo (dr. France Veber). — Cas. vreme, poročila, spored, obvestila. _ 19.30: Nac. ura. — 20: Prenos opere h Zagreta. V odmorih: glasbeno predavanje (g. VBko Dkmar) ter^
Gospodarstvo
Naše državne finance v decembra
Finančno ministrstvo objavlja običajna mesečni pregled o gibanju državnih financ. in sicer za mesec december. V ton mesecu so znašali dohodki državne administracije 600.3 milijona Din (v prejšnjem decembru 627.5), izdatki pa so dosegli 604.6 milijona Din (397.0) Manjši »o bili v decembru predvsem dohodlki od spošnih neposrednih davkov, ki ao znašali 142.5 milijona Dim (za 8.4 milijona Din manj nego v prejšnjem decembru), dočim je bil donos posebnih davkov (poslovni davek) večji in je znašal 57.1 milijona Din (za 11.2 milijona več). Donos trošarine je znašal 66.2 milijona Din (za 4.4 milijona Din manj), donos taks 81.1 milijona Din (za 1.2 milijona Din več), donos carin 63.9 milijone Din (za 9.5 miillijona več) in čisti donos monopolov 133.2 milijona Din (za 0.4 milijona Din manj).
Dohodki državnih podjetij so znašali ▼ decembru 309.3 milijona Din (v prejšnjem decembru 289.5). Nekoliko večji so bili dohodki državnih železnic, ki »o znašali 184.5 milijona Din (za 12.1 milijona več), dohodki rudnikov, ki ski znašali 22.9 milijona Din (za 0.7 milijona več) in dohodki cozdov, ki so znašali 8.1 milijona Din za 0.3 milijona več). Manjši pa so bili dohodki pošte, telegrafa in telefona, ki so
dosegli ie 36.4 milijona Dta («a 23 milijona manj).
Leteče obveznosti k tekočega proračunskega leta neizplačane obveznosti iz teko-kolUco večje, nogo prejšnje leto. V državni administraciji so znašale ob koncu lanskega leta neizplačan obveznosti iz tekočega proračuna 230.7 milijona Din nasproti
150.7	milijona Din ob koncu leta 1934. in
139.8	milijona Din ob koncu leta 1933.
V prvih treh četrtletjih tekočega proračunskega leta 1935-36 »o znašali državni dohodka od neposrednih davkov 1653 milijonov Din (za 95 milijonov manj nego v istem razdobju' prejšnjega leta) dohodki od trošarin 609 milijonov (za 3 milijone več), dohodki od taks 649 milijonov (za 22 milijonov manj). diohocSki od carin 554 milijonov (za 46 milijonov več) in dohodki od viška monopolov 1247 mili jonov (za 52 milijonov več).
Pri državnih podjetjih so znašali v prvih treh četrletjih dohodki državnih železnic 1543 milijonov (za 59 milijonov več), dohodki pošte, telegraf« in telefona 317 milijonov (za 2 milijona manj), dohodki rudnikov 158 milijonov ( za 1 milijon manj) in dohodki gozdov 74 mili jonov (za 4 milijone več).
Zbornice In trgovinski zakonik
Trgovinske industrijska zbornice iz naše države so imele 4. t. m. v Beogradu ponosen sestanek glede načrta trgovinskega zaKonika. O tej Konferenci so izuale daljše poročilo, iz kateiega posnemamo nasiednje:
V resoluciji od K. januarja t. L so trgo-vi nsko-mami irijske zoornice na osnovi proučitve načrta prvega in dragega dela trgovinskega zakonika stavile predlog, da se ta zakon odstavi z dnevnega reda in vrne kraljevski vladi, ker ga je treba predelati. Ta zahteva je biia v resoluciji sami utemeljena. Ministrstvo pravde je v svojem iporočilu od 1. februarja izneslo kritiko te tiiemeljitve zbornic, poudarjajoč da izne-fceni argumenti ne ustrezajo stvarnosti od-bosno da niso osnovani. Kakor se zdi hoče tninistrstvo pravde s tem sporočilom prerekati vsako nadaljnjo disKusijo o tem predmetu. Ker pa zbornice smatrajo, da gre za važen zakonski predlog, ki ima ogromen pomen za vso gospodarsko delavnost in ker smatrajo, da je diskusija o tem vprašanju še nadalje otvorjena in da se lahko nadaljuje, dokler predlog ne postane zakon, zato hočejo iznesti Se nekaj pripomb.
Od časa, ko so bili zbornicam dostavljeni v izjavo posamezni deli novega trgovinskega zakonika, pa do danes so se gospodarske razmere pri nas znatno spremenile. Naravno je, da se je s tem spremenilo tudi stališče gospodarskih zbornic glede kodifikacije našega trgovinskega prava. Vrhu tega se dobi drugačna slika, kadar se ocenjuje zakonski predlog kot celota. Tu je treba pripomniti, da so bile nekatere določbe prvega projekta pozneje bistveno spremenjene in da konsultiranje zbornic ni procesuaini posel, ki se more izvršiti samo v teku določenega roka. Zato imajo zbornice gotovo pravico, da naknadno revidirajo in dopolnijo svoje mišljenje.
Uvodni zakon k trgovinskemu zakoniku je bil dostavljen zbornicam šele leta 1935. in so njegove določbe, zlasti one, ki govore
o uveljavljenju posameznih predpisov trgovinskega zakona, v najtesnejši zvezi z oceno samih predpisov zakonika.
Zbornice tudi ne morejo osvojiti trditve, da je vse ono ,kar je bilo v predlogu novega trgovinskega zakonika sprejeto iz inozemske zakonodaje, zares dobro. Po tej tezi bi bila vsaka kritika odveč in nepotrebna. Zbornice so pri podrobni obravnavi posameznih predpisov spoznale, da na mnogih mestih ne ustrezajo našim razmeram določbe, prevzete iz inozemske zakonodaje, in da v nekaterih primerih prevzete odredbe tudi po smislu ne ustrezajo tekstu originala( kakor n. pr. S 445. zakonskega p-edloga v primerjavi s 5 78. avstrijskega zakona o družbah z omejeno zavezo).
Principi, po katerih so izdelane določbe o tujih podjetjih, so v resnici preveč liberalni. Kot primer naj služi § 500., 2. in. 4. odstavek zakonskega predloga, ki predvideva celo možnost delne uporabe tujih zakonov v naši državi. V tekstu zakonskega načrta zlasti ni predviden način plasiranja premijskih rezerv tujih zavarovalnih družb in je v tem pogledu Sele skupščinski odbor vnesel v projekt potrebno določbo. Izkušnje pri mednarodnih konvencijah so pokazale, da prinaša princip reciprocltete Izključno korist samo inozemskim podjetjem. kajti pri današnji strukturi našega gospodarstva nI primerov, da bi naSe podjetje ustanavljalo podružnico v inozemstvu. S tem je dokazano, da gre sedanje stanje na škodo naSega gospodarstva in je treba v trgovinskem zakoniku ustvariti novo bazo za delovanje tujih gospodarskih podjetij v naši državi, ki naj bo v bodoče me-rodajna za sklepanje novih mednarodnih dosrovorov. Trditev, da konzorciji In slične ustanove ne spadajo v trgovinsko pravo, ni upravičena, glede kartelov pa je treba pripomniti, da se ti večkrat pojavljajo v obliki delniških družb in bi bilo že zaradi tega potrebno, da se vnesejo v zakonik tudi določbe glede kartelov.
Pričetek trgovinskih
pogajanj s Španijo
Kakor smo že poročala, je bil za 7. februar napovedan sestanek interesentov za izvoz v Španijo v zagrebški trgovsko-in-dustrijski zbornici, ki naj bi mu prisostvoval načelnik dir. Milivoj Piija. Sestanek pa je bil v zadnjem trenutku odpovedan, ker je španska vlada brzojavno obvestila našo vlado, da se pogajanja ne bodo mogla vršiti v Beogradu, ker so v Madrid dospele delegacije treh držav zaradi pogajanj. Zato je naprosila španska vlada našo vlado, da odpošlje svojo delegacijo v Madrid. Naša delegacija bo morala takoj odpotovati v Madrid in jo bo vodil načelnik trgovinskega ministrstva g. Obradoviič. Načelnik ar. Piija je obvestil imteresirane gospodarske zbornice, da bo v stalnem dotiku z našo delegacijo v Madridu. Cim mu bodo dostavljene glavne zahteve španske viade glede bodoče ureditve trgov.nskih odnošajev bo sklical obljubljene konference in interesente obvestil o stanju pogajanj. Pn tej priliki bo zaslišai gospodarske kroge, in sprejel njihove predloge, da jih pošlje naši delegaciji.
O možnostih razvoja naših trgovinskih odnošajev s Španijo smo ne tem mestu že ponovno poročali. Naša deiegacija bo morala urediti tudi vprašnje plačilnega prometa, ki je sedaj ureje« tako, da Španija plača 50% vrednosti uvoza v devizah, 50% pa v kompenzacijskih pezetah. Zaradi pomanjkanja deviz p« dajejo španska devizna obiastva z vedno večjo zaKasn.it vi jo ta-mošnjim uvoznikom dovoljenja za nabavo deviz v višini 50% vrednosti izvoza (pogosto čakajo do 8 mesecev) dočim dobijo naš izvozniki ostalih 50% v kompenzacijskih pezetah takoj.
Gospodarske vesti
= Zadruge oproščene izrednega cestnega prispevka. Kraljevska banska uprava •objavlja v »Službenem listu« dravske banovine od 8. februarja, da je minister za zgradbe z naredbo od 10. januarja t L dopolnil navodila za plačevanje izrednega prispevka za vzdrževanje, državnih in nedržavnih cest. Kmetijske in ostale pridobitne zadruge ter njih zveze, ki ne dele dobička na deleže, ne dajejo tantiem upravi i-n sploh ne plačujejo obresti, ali pa samo do 6% in se rezervni skladi ne morejo razdeliti med člane (to so zadruge, ki uživajo davčno prostost) so oproščene izrednega cestnega prispevka za one prevožene količine posameznih zadrug dsotične zveze, ki ne presegajo 52 ton blaga v enem letu. ne glede na to, ali dobavlja zveza blago včlanjeni zadrugi z lastnima prevoznimi sredstvi ali pa s prevoznimi sredstvi dotičnih zadrug.
— Centralno predstavništvo zvez trgovskih zc uženj bo imel« 29, t. «n. v Splitu mrvo letošnjo sejo, na kateri bodo prišla
v razpravo vsa pereča vprašanja trgovskega stanu.
= Dražba kožuhovine v Ljubljani g« bo
ponovila 9. marca t. L Letošnja januarska dražba je zelo zadovoljivo izpadla. Da se da lovcem prilika za vnovčenje tudi tistega blaga, ki ga niso oddali za januarsko dražbo in za prodajo novega lovskega plena, bo »Divja koža« dražbo ponovila. Blago za to dražbo že sprejema »Divja koža«, Ljubljana — Velesejem,
== Mestni hranilnici v Kamniku odobrena zaščita. Ministrstvo za trgovino in industrijo je na osnovi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov odobrilo Mestni hranilnici v Kamniku odlog plačM za 6 let, od 30. decembra 1935. dalje, in obrestno mero 3% za »tare vloge, računajoč od 4. novembra 1935.
= Odobrena zaščita. Kmetijsko ministrstvo je na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug odobrilo zašč;to naslednjim ka^editnim zadrugam: Posojilnici v Črnomlju, r. z. z n. z. (odlog plačil za 6 let, od 14. decembra 1935. dalje, za obveznosti do 3. februarja 1934; obrestna mera za stare vloge 2.5%), Kmetski hranilnici in posojilnici v Novi vasi na Blokah, r. z. z n. z. (odlog za 6 let od 14. decembra 1935. dalje, za obveznosti pred 16. junijem 1934; obrestna mera 25%, Hranilnici in posojilnici v St Lovrencu pri Veliki Loki, r. z. z n. z. (odlog za 5 let, od 14 decembra 1935. dalje, za obveznosti pred 14. julijem 1834; obrestna mera 2%), Ljudski posojilnici v Kočevju r. z. z n. z. (odlog plačil za 6 let, od 14. decembra 1935. dalje, za ofoveznostf. pred 3. januarjem 1935.; obrestna mera 2.5%), Prekmurski posojilnici, r. z. z o. z. v Murski Soboti (odlog za 5 let od 12 decembra 1935. dalje, za obveznosti do 24. avgusta 1934.; obrestna mera 2.5%), Hranilnici in posojilnici v Spodnjem Logu pri Kočevju, r. z. z n. z. (odlog plačil n 4 leta, od 12 decembra 1935. dalje, za obveznosti pred 5. septembrom 1935.; obrestna mera 2%), Posojilnici v Trebnjem, r. z. z n. z. (odlog plači za 6 let, od 12 decembra 1935. dalje, za obveznosti do 30. junija 1934.; obrestna mera 2.5%), Posojilnici v Vitanju, r. z. z n. z. (odlog za 6 let, od 12 decembra 1935. dalje, za obveznosti do 36. avgusta 1935.; obrestna mera 2%).
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Emila Schauerja. posestnika in trgovca v Črmošnjieah (poravnalni upravitelj Demetrij Weble, odv. v Novem mestu: poravnalni narok pri okrožnem sodišču v Novem mestu 12. marca ob 10.80.. prijavni rok do 7. marca, kvota 40%).
Gradnja dveh mostov. Kraljevska
banska uprava razpisuje oddajo gradbenih del Podpeškega mostu preko Ljubljanice na banovinski cesti IL razreda štev. 146. Prva javna pismena ponudbena licitacija bo 24. februarja pri tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani. Odobreni uradni proračun zaaša 1,055.000 Din. — Prav tako razpisuje kraljevska banska uprava oddajo gradbenih del za gradnjo lesenega mostu preko Radovne v Krnici na banovinski cesti 11/106 Spodnje Gorje—Krnica. Prva javna pismena licitacija bo 22. februarja ob 11. pri tehničnem oddelku banske uPrave. Uradni proračun znaša 208.000 Din.
== Dobave. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 13. t. m. ponudbe glede dobave 1.000 kg solne kisline. in 2.000 kg. karbida: do 20. t. m. glede dobave manesmanovih cevi in usnjenega jermena za pogon. Komanda pomorskega ar-zenala v Tivtu sprejema do 21. t. m. ponudbe za dobavo raznega materijala (železo, bronz, bela kovina, vijaki, kabel, je-love deske). Pri upravi dravske stalne vojno bolnice v Ljubljani bo 11. t. m. javna pogodba za oddajo dobave telečjega mesa in kravjega mleka. V intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo 13. t. m. druga direktna pogodba za dobavo alkoholnega kvasca, kave, paprike, čaja, kakava in limon.
= Dobava. Dirakcija državn. rudn. v Kaknju sprejema do 20. L m. ponudbe za dobavo 1000 kg kvadratnega železa, 70.000 strojnih opek in 10.000 opek (temeljnotrdnih), do 13. tm. pa gleda dobave 30.000 kg bencina. Direkcija drž. rudn. Vrdnik sprejema do 13. t. m. pismen? ponudbe glede dobave latic (lamel za kolektor) iz bakra. Direkcija drž. žel. v Ljubljani (gradbeni oddelek) sprejema do 11. t. m. ponudbe za dobavo terasfalta za strehe, razne strašne lepenke, tekočega katrana, okenskega slekla, žičnikov. spajalnega kositra in štedilniSkoga okovja. V upravi državnih monopolov v Beogradu bo 6. marca ofertna licitacija za dobavo 15.000 kg papirja za tobačne tovarne. V upravi vojnotahničnega zavoda v Kragu-jeveu bo 28. t m. ofertna licitacija za dobavo raznega jekla in materiala za potreba vojnotehničnega zavoda, glede dobave cian-kalija in vojnotehničnega materiala, 2. marca pa glede dobave brusilnih kamnov. Direkcija šum v Ljubljani proda na prvi ustni dražbi 27. t m. 3.600 plmi mehkega tahnično porabnaga lesa.
Borze
Na ljubljanski borzi je znašal preteki]' teden devizni, promet 9.13 milijona Din, nasproti 5.50, 3.71, 3-59 m 230 mUfjona Din v prejšnjih štirih tednih. Na svobodnem deviznem trgu je situacija ostala v teku tedna nespremenjena ki so se svobodne devize trgovale na nespremenjen4. b*zi 16.85 do 16.95 Din za švicarski frank, kar ustreza premiji 52% na stabilizacijski tečaj. Zaradi mednarodne oslabitve pa Rotirata nekoliko nižje dolar (50.75 — 51.25) in francoski frank (341 — 3.43). V privatnem kliringu so se avstrijski šilingi proti koncu tedna nekoliko dvignili na 9.35, tudi gršJoi boni so čvrst ejši pri 32.50, španske pezete pa so popustile na 635. Tečaj angleškega funta v privatnem kliringu je nespremenjen namreč 257, to p« spričo stalne intervencije Narodne banke.
Devtee
Curih. Beograd 7, Pariz 20.2250, London 15.1725, Newyork 302.25, Bruselj 51.5750, Milan 24.30, Madrid 41.90, Amsterdam 207.80, Berlin 123.25, Dunaj 57.20, Stock-holm 78.2750, Oslo 76.2750, Kobenhavn 67.75, Praga 12.69. Varšavi 57.80, Atene 2.90, Bukarešta 2.50.
Blagovna tržišča
2ITO
-4- Chicago, 8. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 98.25, za julij 88.75, z« sept 88; koruza: za maj 60.375, sa julij 60.375.
4- W1nnipeg, 8. februarja. Začetni tečajni: pšenica: za maj 85, za julij 85.625.
B0MBA2.
-4- Uverpool, 7. februarja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za marc 5.81 (5.78), za julij 5.66 (5.64).
4- Newyork, 7. februarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za marc 11.14 (11.08), za julij 1035 (1035).
Otroci so z opeko ubili starčka
Maribor, 8. februarja. V Svečanah v občini Velki ob meji je Postal 78-letni občinski nbožec Tomaž So-cher Žrtev čudnega naključja. Pokojni je bil zaposlen pri posestnici Jožefi Hedlovi. Opravljal je razna domača dela. Te dni pa je nenadoma umrl. Mrtvooglednik Janez Jere si je ogledal mrliča Hedlova mu je dejala, »naj dobro napiše mrtvaški list«, češ da bo že dala za pijačo. Te besede so povzročile, da si je mrliški oglednik natančno ogledal mrtvečevo truplo ter opazil na glavi več podplutb in dve rani Takoj je prijavil zadevo emureškim orožnikom, ki so dognali to-le:
Okoli 15. are prejšnjega dne ao prišli k posestnici trije otroci, od katerih je bil prvi star 15 dragi 12, tretji pa 11 let Hedlova jim je dejala, naj gredo v hlev. kjer naj Socherja malo »zdražijo«, da bi šel na delo. Otroci pa so te njene besede napačno razumeli in pričeli metati na Socherja, ki je spal v postelji v hlevu opeko. Ubogega starčka so nekajkrat zadeli ter povzročili njegovo smrt. Orožniki so vse tri otroke ter 65 letno Hedlovo prepeljali v tukajšnje sodne zapore, državno tožilstvo pa je odredilo obdukcijo Sother jevega trupla.
Vodnikove družbe! • Postani in ostani član
Iz Julijske Krajine
Nov davek na vino
V poslednjem času ae Je položaj kmečkega gospodarstva na Vipavskem znova znatno poslabšal Ni zadostovala le slaba letina, nego se je morala dvigniti Se cena krmi, tako da je tudi živinoreja resno ogrožena. Dela v mestih za kmečke ljudi ni in tudi tujina ne prihaja več v poštev. Konkurenca vin iz južnih pokrajin skoraj že onemogoča prodajo znanega vipavca. Edini vir pičlih dohodkov imajo le Se vipavska dekleta, ki služijo po vseh mogočih italijanskih mestih od Benetk tja do Catanije in Siracuse,
Pred kratkim je bilo uvedenih spet nekaj ncrvth davkov. Vinogradniki so bili a novim letom obremenjeni s posebnim davkom na vino, ki ga morajo plačati za celo vrsto let nazaj. Na vsakega posestnika vinogradov odpade povprečno po 1000 ln več lir novega davka. Posestva pa so že vsa preobremenjena s hipotekami,tako da pač nihče ne bo dobil na posodo za davek potrebnega denarja Kako pa postopajo davčni izterjevalci, kaže prav nazorno primer, ki se je pred nekaj časa pripetil v neki vasi na Vipavskem, kje«- so nekemu kmečkemu posestniku za 450 Mr neplačanega davka zarubili 40 hi vina.
Drobne novice
Oddelek bolničarjev na poti v Eritrejo.
Pretekli ponedeljek zvečer je odpotoval ix Gorice v Neapelj oddelek bolničarjev 11. bolničarpke kompanije. ki nastanjena r Gorici. Kakor običajno so goriški fašisti tudi tej skupini priredili impozantno od-hodnico. Iz Neaplja bodo v kratkem odposlani v vzhodno Afriko. Med tem «o pričeli nabirati tudi nove delavce za gradnjo cest, skladišč in drugih naprav v Eritreji, Somaliji in že zasedenih abesinskih krajih. Poslednji transport delavcev je bil odposlan iz Gorice o božiču. Bilo jih je okrog 100. Po nekih informacijah je bilo odposlanih iz goriške pokrajine v vzhodno Afriko doslej le okrog 250 delavcev, pač Pa je bilo toliko več fantov vpoklicanih k vojakom.
Zaradi poslednjih nalivov se je blizn Vrabč utrgala velika plast zemlje in zasula cesto, ki vodi iz Št Vida pri Vipavi v Štorje pri Sežani. Promet je bfl zaradi tega nekaj dni popolnoma prekinjen.
Novi občinski komisarji. v Istri. Istrski prefekt je v soboto, 25. januarja imenoval štiri nove občinske komisarje. Imenovani so bili Jurij Rusca za Piran, dr. Bruno Torcello za Buzet, Josip Cerame za 2minj in dr. Vital Berardinelli za Pazin.
Demografski podatki. Odkar po cvedbi sankcij proti Italiji centralni statistični zavod v Rimu ne izdaja več svojih mesečnih biltenov, si je le steška mogoče ustvariti sliko o razvoju razmer t državi bodisi v populacijskem, bodisi v gospodarskem ali pa tudi ▼ kakem dragem področja. Preteklo sredo pa je »Piccolo« vendarle objavil daljše poročilo o demografskih podatkih za Julijsko Krajino v preteklem leto. Iz njega posnemamo, da se je lani rodilo v tržaški pokrajini 5.780 otrok, v istrski 7.351, r goriški 4.087, v reški ps 2.392. Umrlo je na Tržaškem 4.796, v Istri 4.176, na Goriškem 2.866, v reški pokrajini pa 1.507 Ijpdi. Potemtakem je znašal naravni Prirastek dežele, ki šteje okrog 1.000.000 prebivalcev 6.265 ljudi odnosno okrog 6.3%. Prebivalstvo Trsta je po navedbah omenjenega lista narastlo na 250.981 prebivalcev.
Rovinjska občinska oprava je najela te
dni 60.000 lir posojila, ki ga namerava porabiti za amortizacijo svojega blaga pri centralni blagajni istrskih kmečkih hranilnic. Istrski pokrajinski upravni odbor je te finančne operacije že odobril.
V Idriji ob Bači je v torek gorelo pri posestniku Francu Kraglju. Ljudje so takoj prihiteli na pomoč in rešili nekaj opreme iz stanovanjskih prostorov, živino in nekaj orodja. Hiša pa je skoraj popolnoma pogorela, tako da znaša škoda več tisoč lir.
S O K O L
Letni obračun Sokola na Zidanem mostu
Nedavno se je vršil letni občni zbor Sokola na Zidanem mostu. Ztor je vodil starosta br. Razpotnik in je v uvodu nazdravil Nj. VeL kralju Petru IL ter se spominjal blago pokojnega kralja Zedinitelja. Članstvo je počastilo njegov spomin s trikratnim »SlavaU Nato je starosta poročal o društvenem delovanju v preteklem lato. Blagajniško poročilo je podal br. Grčman, poročilo prosvetarja je precitala a Mesarjeva, načelnisko poročilo je podal br. Kram-puš, a gospodar br. Truglas Je poročal o spremembah, vrednosti in odpisih pri društvenem inventarju.
Novo upravo sestavljajo-, starost« Razpotnik. podstarosta Zeleznik Rudolf, tajnik Bo-naei blagajnik Grčman Stanko, prosvetar Florjančič Ivan, načelnik Krempuš Stane, I. podnačelnik Krajšek Marjan, načelnira Kokotčeva, podnačelniea s. SterniSeva Boža, gospodar Truglas Martin, arhivar in knjižničar br. Hrovat Franc; odborniki: Arkar Anton, Šuštaršič Franc, Filej Josip. Zeleznik Alojzij. Musar Branko. Skrbinšek Franc, Ju-vančič Frane in Šijanec Anton; revizorja Strašek Jože in Sterniša Marjan; namestnica Musarjeva Stana; razsodišča Razpotnik Srečko, Zeleznik Rudolf, in Krenijmš Stan«, namestnika Grčman Stanko in Bonač Ione; župa delegata Razpotnik Srečko in Krempuš Stane. Zdravstveni raferant Kreinpui Stane.
Letna članarina znaSa 24 Din. Društveni letni telovadni nastop se je določil ne dan 12 julija. V tahnični odsek so izvolili še Razpotnika Srečka, Sterniso Marjana, Za-hrestnika Ivana, Plevela Karla, Florjančič« Ivana. Musarjevo Stano in Stemiševo Božo
MAMICE, SKRBITE ZA ZDRAVJE OTROK S
Skuhajte svoji ded trikrat na dan »ETA« ovsene kosmiče. Vaši otroci bodo te Izborne brane veseli in zdravL
»ETAt ovsen! kosmi« so izborna tn kre-plina Jed sa otroke, za. odrasle, za bolnike, posebno pa za bolne na želodcu In črevesju.
»ETAc ovseni kosmiči se dobe v vsaki špecerijski trpovini tn drogeriJL
V Dravski banovini dobro uvedeno podjetje sprejme
zastopnika
pod Šifro »Zastopnik 570". Ponudbe na ogl. odd. Jutra
KURJE PERJE
nečohano po 5.— Din za kilogram iz skladišča razpošilja po povzetju
VILJEM ABT
Najmanjši odjem pa 15 kilogramov.
Samo 3 dni
veljajo Se naSe sejmske cene. Vprašajte nekoga, Id je sedaj kupil pri nas in tudi Vi bodete Se hiteli kupit.
ANT. KRISPER
Stritarjeva ulica. Ljubljana Mestni trg.
Plešavost,
srbečico — prhljaj,
lomljivost las
PREPREČI USPESNO SAMO
RADI JEVA KURA
Popolen preporod las tudi v brezupnih primerih, kjer je vse
odpovedalo.
Čuvajte zarana lase in negujte jih dnevno z znamenitimi losijoni SCHR8DER-SCHENKE
za suhe lase......balzam I.......
za mastne lase . . , . . balzam n. . . ■ * ■ «
za blond lase ...»•• Goldregen......
da ne potemne.
GARNITURA DIN 100.—.
Dobiva se v parfumeriji »OMNI A«, oddelek J/8
Gunduličeva 8/1. nadstr. Pošljemo po poŠti proti naplačiln poštnine.
ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO ILUSTROVANI KATALOG ! !
Din 30.— Din 35,— Din 40.—
Zagreb

Kraljestvo mode
Telovnik v službi mode
Moda staji sedaj aa prehoda v noro »modo. Novofeti sezone 1935/86 bo te izgubile tvojo svežo«t. Danes so se že naveličale svojih zimskih oblek. Toda do prave spomladanske mode je še daleč... Saj mno šele na prehodu in vse, kar slišimo govoriti o tej novi modi, ki ie ni prišla, j« zgolj ugibanje. Pravijo, da bodo kostumi v novih modnih zbirkah igrali še važnejšo vlogo kot doslej, kostumi in pa množica različno dolgih paletojev, ki smo jih Pozimi nekoliko pogrešali. Pravijo... kaj določnejšega pa ne ve povedati nihče.
Toda ogromni modni stroj, ki pri svojem »odnem delofanjn zaposluje na tisoče in tisoče pridnih rok. ne more in ne sme mirovati niti en dan. že zaradi tega ne, da ne bi tiste pridne roke izgubile dela. In tako sedaj, ko je stara Bezona že izčrpani in je nova moda šele na vidiku, prinese moda še vedno kaj novega, kakšno okusno in ljubko podrobnost, U poživi in predrugači naše stare obleke in ki bo ostala tudi spomladi * veljavi Med take novosti spadajo tudi mali modni telovni-k' ki smo jih sicer tu pa tam videli že v jeseni, a jim je moda šele sedaj dala pravi poudarek.
Ze zdavnaj so Ženske spoznale, da jim
daje rahlo naznačena moška nota pri tej aLi oni podrobnosti posebno mladosten in celo pikanten videz. Isto velja tudi za nove male telovnike, ki so posneti po moških, a so v novi obliki pridobili dovolj ženske mikavnosti. da učinkujejo apartno. Seveda je? moda. ki kakor znano, ljubi čim več variacij. Izpreminjala tudi to novo temo v vse oblike, od izrazito 8|x»rtne do bogate večerne.
Na naši skici smo Pričeli s športnim modelom, ki ga je moda najprej prinesla. Ta športno prešiti telovnik z malim pokončnim ovratnikom in z zapetimi prsnimi žepki je iz mehke, rjave kože. enako kakor ljubka, na čelo nazaj pomaknjena čepica s prešitimi robovi. Zadnja novost je tak telovnik, ki ga izdelamo ht klo-bučevinastega blaga žive barve z enako čepico. Topel šal in Praktično športno krilopadata k temu televniku, ki si ga seveda lahko omislimo tudi z dolgimi rokavi (1. skica).
Da moda upošteva motive raznih narodnih noš, smo že večkrat povedali. Tako je naš drugi model iz mehkega volnenega blaga, izvezen s pisano volno v živahnih narodnih vzorcih. To je za vsako damo zabavno in ae preveč zamudno ročno delo. tako izdelan telovnik pa se poda k vsaki gladki volneni obleki (2. skica).
Ze prej smo omenili, da bodo kostumi letos igrali kaj važno vlogo. K novemu kostumu bodo dame nosile prekrižan telovnik iz enakega blaga, ki učinkuje elegantno in originalno obenem (3. skica).
Preprosti Popoldanski obleki povsem iz-premenkno videz, če jo izpopolnimo z malim svilenim ali žametnim telovnikom kontrastne barve. Takšni popoldanski telovniki se seveda bistveno razlikujejo od prvotne, moške oblike. Novi modeli so ob vratn mehko drapiranl in zapeti z malimi gumbki široki pas pa je zapet zadaj (4. skica).	'r
Seveda so večerni telovniki najbolj razkošni. Izdelamo jih tz lamčja, velurši-fona ali satena ter jih včasih tudi izve-zemo s kovinasto nitko ali z malimi steklenimi biseri Naš model je iz srebrnega lamšja tn je ob vratu in na ramenih zobčasto izvezen s črno nitjo (zadnja skica).
K poglavju o telovnikih
prinašamo pleten teiovnik 6 kratkimi rokavi ki ga boste aosile spomladi Ne samo, da je tak telovnik izredno moderen. tudi zelo praktičen je Poda se b vsa kemn kostumu in krilu oblečete ga z bluzo ali brez bluz? d ga v tem primeru poživite t malim šalom Vsaka dama ga lahko izdela sama in če ga sedaj prične plesti. bo gotov ravno do spomladi. ne da bi pri delo morala oreveč biteti
Naš telovnik je pleten oa dva načina: Široka proga spredaj ob gumbih je ple tena na obeh straneh iesno prav kakor
ovratnik, rob prsnega žepka is rob kratkih rokavov, život in rokavi pa so pleteni desno-levo. Preprosti kroj vam, napravi domača šivilja ali pa ga dobite v trgovini kjer kupite volno.
Občutljiva polt
ne prenese mila Pri dnevnem umivanju. Ta se dobro obnese mandljeva moka, ki
jo dobite v vsaki drogeriji. Dobro žlico mandljeve moke razmočite z vodo in se s to zmesjo drgnite po obrazu. Po preteka petih minut se nmijt« s čisto vodo in nato dobro posušite kožo.
niiiiiiiiii.....................
Zdravniška
posvetovalnica
»Ldtka S. J.« To je čest pojav in zmači le kataralna spremembe sluznice, zaradi Česar se nikar ne razburjajte. Delajte kopeli v izcedku hrastovega lubja dvakrat tedensko. Poskusite tablete »Devegan« in ar-zenove kapljice ali kak arz?nov preparat Skrbite za redno odvajanje. Stvar se kmalu popravi.
»V. G.« Potrebna je preiskava, da se ugotovi dali za to na videz sicar neznatno anomalijo ne tiči organsko obolenje. Vsak drug nasvet bi bil le ugibanje. Obrnite «e na zdravnika v svojem kraju.
»Vinske gorice«. Zakaj se predajate tako sirašni misli? Občulek, ki ga imate, je sigurno neuravnan ter izvira iz vzgojne napake. Gre le za pomanjkanje samozavesti. Potrebno je da postanete samozavestni in si to nesračno Jiisel izbijete Iz glave, ie mirno in trajno opazujte svojo okolico in videli boste, da ni nobene bistvene razlike opazili pa boste tudi to. da se uveljavljajo z odločnim nastopom. To si mora vadno vsak sam priboriti. Naslonite se na kakega prijatelja. s katerim se odkrito razgovorite in videli bodete, da tudi vam uspe. Le pogum! Človek si take stvari predstavlja huje, kakor v rasnici. Predvsem se ne smete ogibati družba.
»B. E.« Predvsem: nikar ne stiskajte" Ta nedostatek se lahko odpravi Dobro denejo arzenove kapljice ali arzen v kakršnikoli drugi obliki Prizadeta mesta namažita z 10"/» salyeil-Spiritom.
»F. 8. Dun. ban.« Redno umivanje je predpogoj. V vodo denite malo toraksa aH sličnega ter uporabljajte mastno milo. Pri tem pa ne dvigmite preveč lasišča, ker ga s tem samo razdražite. Lasišče nalahko odrgnite z vato. namočeno v salicilovem špiritu in to prečo za prečo. Ca bi se potem koza močno izsušila, jo namažite z vazelino.. Ce vam je dana možnost obsevanja z višinskim soncem, se je poslužite. Učinek je dober.
»P.< Mnoso vprašujete. Ce bi vam hoteli vse pojasniti, utegnemo napolniti par strani. Ras, da ste jako precizirali vse, kar vam je znano, vendar to nikakor ne zadostuje. Metode za preizkušnjo funkcij so tako komplicirane. da bi jih tudi ne razumeli če bi jih vam točno priobčili, niti najmanj pa ne pridete sami do rezultata. Absolutno potrebno je. da greste zaradi preiskava v večjo bolnico osobito. ker je vsa stvar komplicirana z obolenjem pljuč. Le točna klinična preiskava more podati jasno sliko 1* česar rezultira tudi način zdravljenja. Zato ne odlašajte in izgubljajte časa s teoretiziranjem.
»Zagreb«. Seveda obstoja nevarnost okuži tve. Zato zahtevajte, da se tako soba kakor vsi predmeti v njej razkužijo. I« na ta
način se sigurno obvarujete.
Konec slovitega pariškega nočnega lokala
Velika jama zdja sedaj na mestu, kjer ee
je dvigal ne Montmartru sloviti nočni lokal »Closerie des Liies«. nekoč shajališče pariških študentov, tfrizetk In umetnikov. Henci Murger, ki ie da« s rrojo »Viie de 'a Bohčme« mojstru Puccmiju pobudo » nič manj slavno opero, je bil pred sto leti tam »talen gost, a tudi pozneje je bila »Closerie des Lilas* zbirališče najpomembnejših umetnikov v dnevih, ko so bili še neznani.
Viktor Hugo je zahajaj tja prav tako kakor 'Artur Ri-mbaud, kakor Paul Verlai-ne. Vang Go?h Gustav Courbet eJi Ma-net. Charpentier, najbolj pariSki izmed vseh francoskih. muzikov, je v tem ozračju dobival inspiracije za svojo opero »Lui-zo«. Mnogi izmed današnjih članov Francoske akademije se spcrramjaio lepih in tragičnih dni, ki so jih preživljali v svojiih mladih let;h na tem kraju, od koder Je izginil eden izmed spomenikov starega sija-;a k9kor že mnogi drugi.
ŠAH
Nato novo ustanovljena Slovenska Šahovska zveza ie nadvse marljivo deluje. Za bližnji čas pripravlja dve večji prireditvi. Lani tako dobro uspeli veliki brzo-tumir ae bo tudi letos vršil. Tokrat bo imel menda Se večji obseg, predvideno je, da bi se ga udeležilo do 200 igralcev, kar bi pomenilo za naše razmere vsekakor rekord. Datum tega brzoturnirja je 5. april. Na programu zveze je tudi velika simul-tanka, ki jo bodo skupno igrali trije naši mojstri; dr. Vidmar, Vidmar ml. in Pire. Tudi ta sinuiltanka naj bi po številu udeležencev daleč prekosila vse stične prireditve pri nas.
Zveza se je nadalje odločila odpomoči pomanjkanju obsežnejše šahovske litera. ture pri nas, z izdajanjem priročnih šahovskih brošuric po zelo niiki ceni. Brošurtce bodo pisali naši mojstri, tiskane bodo na razmnoževalnem stroju in obsegale po 32 strani. Vsebovale bodo uvod v šahovsko igro, razprave o šahovskih otvoritvah, glo-sirane partije naših mojstrov itd. Naši Sati is ti bodo to zamisel Zveze gotovo toplo pozdravili.
Na ponovne prošnje za šahovske knjige je Zveza nabavila tudi večjo količino dr. Vidmarjeve knjige »šah«, ki jo bo oddajala včlanjenim klubom po znižani ceni. Diferenco do polne cene bo krila Zveza. Prav tako bo dobavljala svojim klubom po znatno znižani ceni šahovske deske ta figure. Reflektanti se lahko takoj obrnejo na Zvezo.
>£ahovSki glasnik«, naša edina, odlična šahovska revija, je po štirimese6nem presledku zopet izšla. Kakor čitamo, je bila vzrok dolgemu odmoru zadržanost urednika. Ko pozdravljamo novo izišik> 8. Številko, izražamo pač upanje, da se slični presledki ne bodo več ponavljali! Nova številka vsebuje članek o matehu Aljehin-Euwe, originalne probleme tfccL, predvsem pa nadaljevanje poročila o varšavski olimpiadi z izbranimi partijami jugoslov. moštva. Te partije je svojčas »Glasnik« ibral ter jih hotel v pospešenem tempu tadajati. Z veliko zamudo postajajo šele sedaj dostopne našim šahlstom, ki pa jih bodo gotovo še vedno z zanimanjem prelgrah. Eno tako partijo is »Glasnika« prinašamo danes. (6. Glasnik se naroča pri upravi t Zagrebu, Hatzova 25-IL)
Damskl gambit, Bell: dr. Vidmar	Orni: Fine
(L deska mateha TJ3A_ — Jugoslavija, 28. VTH. 1935)
1)	<B — di	Sg8 — f8
2)	ez — c*	ta — te
3)	Sgl — fS	d7 — d5
i) Lel — g«	SbS _ d7
5)	e2 — e3	Lf8 — tU
6)	Sbl — c3	0 — 0 T) Tal — cl S7 —- e 6
8) Ul — dS Vse te poteae so dobro znane tz neštetih partij, otvorjenlh s »ortodoksndm« dam. gambitom. Mesto zadnje se mnogo igra tudi varianta 8) Dc2, Te8, 9) a3, s čimer skuša beli doseči da bi črni pod neugodnejšimi okoliščinami vzel na ci.
8)	. . . .	dS : ei
9)	Ld3 : ei	St« — dB Znani »razbremenilni sistem«.
10) L«5 : tU	Dd8 : eT
U) 0 — 0	8d5 : e3
12)	Td : «8	e6 — e5
18) Ddl — c2
Preje tako pogosto Igrano 13) 8e5:, Se5:, 14) de6:, De5:, 15) f4 vodi ob pravilni obrambi črnega do hitrega remija. Poteza v tekstu ima mnogo več ostrine ln ohrani napetost pozicije. Znana je postala zlasti na podlagi partije dr. Vidmar — dr. Asta-loš na Bledu i 1981.
13)	... .	e5 — e4 Mnogi mojstri priporočajo mesto tega
ed4:. Praksa pa je pokazala da nato bdi s 14) ed4: ter Tel pride eventualno do nevarnega napada.
14)	SfS — d2	SdT — f8
15)	Tfl — cl
Kraljevo krilo Je zapito, bodočaocA belega more ležati seveda samo na damskem kriki.
15)	... .	— g*
Bolje bo menda le L®, kar je igral dr.
Astaloš v citirani partiji.
16)	b2 — b4!
Zelo fina poteza, de črni kmeta vzame, igra beli 17) Se4:, Se4:, 18) De4: ta po Lh5 obdrži premoč. Njegovi kmetje se namreč vezani in manj i^ostavljeni napadom nego črni na b7 in 06, ki stoje na odprtih linijah
16)	... .	aT — ««
Ta alternativa pa se tudi fc&aže kot slaba.
17)	Dc2 — bCL	Ta8 — dS
18)	a2 — a4
S trvojima dvema kmetoma proti trem črnim začenja beti »minoritetni napad«, ki ima za cilj oslabitev sovražnih kmetov.
18)	. . . .	Td8 — d6
19)	bi — b5	aS : b5
20)	a4 : b5	L«4 — d7
21)	bo : 06	Ld7 : c6
22)	1x4 — bS
Kmet b7 Je ostal oss3slj€B. Z zamenjave lovcev mu skuša beli odtegniti še najvažnejše kritje.
22)	... .	L,08 — <25
23)	Ub5 — «2
Nekoliko je le treba paziti tod! na kraljevo krilo. Grozilo je event. Sg4.
23)	... .	h7 — hA
24)	Dfal — M	Td6 — e«
25)	Db4 — a6	De7 — d8
26)	D&5 : d8	T£8 : d8
27)	Le2 — C4t
Beti je hotel menjati dame ln tovce, čakal je za to samo najugodnejše prflfk«* Zdaj se LdS res ne more umakniti.
27)	... .	Ld5 : ei
28)	TcS : c4	Te6 — b6 29) Tc4 — c8 7d8 : «8
30) Tel : c6+	Kg8 — h7
Nastala končnica je aa črnega tajg*A4Je-na. Ne samo kmet b7, pred vsem še na» prej pomaknjeni e4, oba sta dalba ln morata prej aH slej pesti.
81) Kgl — £1	Tb6 — b2
82) Kfl — «1	Tb2 — a2
V poStev je prihajalo Sg4, 88) Sefc, 33) Tc8 — c5	Ta2 — al+
84) Kel — «2	Tal — a2
35) h2 — b8	SfS — dT
86) TcS — bS
Bolje nego 86) Tte7, Sbft, a event. njo Sc4.
86) ... .	W — M
87)	KjbO — ČCL	tfl — e» 86) 8d3 : SA
Po 38 poteši fieto doW beH pmega ta kot plod dosedanja gloiboteo premlfije. ne igre.
88)	... .	KWT — ffl
39)	g2 — g4i	Ta2 — al+]
40)	Kdl — tU	Tal — hI
41)	Ke2 — £31	Kg7 — £8
Cmi vidi, da ne gre TttS^ 42) KgS, Tbi.
48) 13 ta trdnjava ne prida nikoli ve6 * igro.
42)	Kf3 — g2 ij TM. — d
43)	hX — hi '»• Kf8 — tfl
44)	04 — gS	hA : gfi
Nekoliko bolje h«, da U moral befi paziti na svojega kmeta bi.
45)	bi : gS	KeT — m
46)	Kg2 — fS	Kd8 — ttt
47)	Tb5 — bS	Kc7 — c6
48)	Kf3 — ta	K06 — d5
49)	Ke2 — d3 Tel — dl+
50)	Se4 — d2	Kd5 — c«
51)	Tb3 — c«+: K06 — W
52)	Kd3 — c2	T4L — al
53)	Sd2 — ei
Napad na novo slabost £7 kaočno odDsBL 53) ...	b8 — bft
5i) Sei — d6+	KW — b6
55)	£2 — fi	b5 — bi
56)	TcS — ©i	Tal — a2+
57)	Kc2 — bfi Ta2 — s8+
58)	KbS : bi	TaS : e8
59)	8d8 : £7	Te3 — ei
60)	Bf7 — eB	tali se vda.
Izvrstna partija, primer modeme Igre,
ki je že od vsega raftetfca preračunana na koočnieo,	Vasja
Janko Kač:
M O IL o e
Socialno zgodovinski roman
13
Začudeni so gledali Vranšani sicer vajeni raznih popotnikov, trop kakih petdesetih zidarjev, ki so jo primahali na veliko sredo v trg doli od Ločke. Eden, ki je za silo lomil naš jezik, je vprašal: »Pravo cesto na San Paolo?« Ko so mu odgovorili da gredo prav in da je do tja še dve uri hoda, je hotel Stan car vedeti, kaj bodo delali,
»Fabriko«, je odgovoril besednik, vsi drugi pa ao živahno pritrdili: »Fabrika, fabrika«, in ie speli dedje z urnimi, laškimi koraki
Brž ko so prišli na stavbišče, so si postavili barake in kuhinjo — veliko ognjišče, nad katerim je visel na verigi ogromen bakreni kotel. Sesti dan je pripeljal Tepkarjev Andreje za njimi skromne skrinje, več vreč rumene koruzne moke tn deset kakor mlinski kamen velikih hlebov sira. Drugo jutro so Italijani že obdelovali kamen in mešali malto. Trikrat na dan so posedli in zaužili mogočne kose polente in sira Za žejo so pili vodo, da so se s šempavelskim gostilničarjem Kregarjem vred čudili vsi, ki so to videli, češ, ti še četrtaka ne bodo pustili v vasi. Delo jim je spešilo, da so že v dobrem tednu pozidali mogočen temelj, ki je opasal cel oral-»Take hiše pa še na samem Dunaju ni razen cesarske palače«, je zatrjeval pri Tepkarju že napol pijani Ocvirkov Jurca, patentni invalid, ki je bil služil pri cesarski gardi, kjer je prišel ob lesico.
»Boš nemara Še trdil, da so fabrikantje bogatejši od samega cesarja«, je podvomil mizar Lemes.
»Saj so tudi!« se je razvnel Jurca. »Za vojsko mu posojajo denar, zato imajo veliko besedo pri njem. In sam cesarjev brat pride neki vzidat temeljni kamen.«
Besede so bile tako tehtne, da ni nihče ugovarjal in je kar vidno raslo spoštovanje do fabriške boga-tije.
Vsa dolina s Celjem vred se je pripravljala tiste dni na izreden dogodek, ko pride sam nadvojvoda Johann položit tvornid temeljnik. Tudi prebolski graščak baron Vogel je moral požreti jezo na neljubega soseda ter pripraviti prenočišče za visokega gospoda in njegovo spremstvo.
Kakor da je velika nedelja in ne navaden delavnik, se je odela dolina 15. aprila v pražnjo obleko. Goste množice so stale ob cesarski cesti že pred svitom in čakale, kedaj se pripelje cesarjev brat, o katerem je šel glas, da mu bije srce za ljudstvo. Na poŠtah in hišah veljakov so vihrale črnožolte cesarske ifi belozelene deželne zastave, z zvonikov pa so pozdravljale brata Njegovega cesarskega in kraljevskega Veličanstva belorumene papeževe standarte. Navdušenega vzklikanja ni bilo ne konca ne kraja Povsod, kjer se je pokazala kavalkada kmečkih fantov, za katero so vlekli štirie pari cesarsko kočijo, vso pozlačeno in posrebreno zunaj in znotraj. Za njo ie vozila nepregledna vrsta'enovprežnih in dvovprež-nih kočij deželne gosposke in druge gospode. Vedro je odzdravljal nadvojvoda
»Ein gutes Volk!« je dejal nadvojvoda spremljevalcu celjskemu opatu Vodušku, »Nur Schade, dass es nicht dem grossen deutschen Stamme angehort«
»AUe sind Briider in Christo und Sohne der hei-ligen Mutter Kirche«, je nagnil glavo opat
»Hm... « se je odkašljal nadvojvoda, kakor bi
mu nekaj zalegalo v grlu. Ni mu godil prevelik vpliv, ki si ga je cerkev po prerani smrti odločnega cesarja Jožefa IL znala znova pridobiti Ob tej neprijetni misli se mu je ozlovoljeno povesila njegova močna habsburška ustnica, ki je zelo spominjala na sliko Leopolda m. na srebrnem krajcarju, imenovanem zaradi nje »žnabovjek«.
Rahel nasmešek je šinil preko opatovega obraza, da se je nadvojvoda opravičil:
»So zeitig im Frilhjahr und schon Staub.«
»Es hat schon lange keinen Regen gegeben«, mu je pomagal opat iz nerodne zadrege, čeprav je bila cesta tisto jutro vsa pometena, da bi gospoda udobneje potovala.
Z navdušenimi govori so sprejeli nadvojvodo pred Preboldom. Po kratkem odpočitku je daroval sveto mašo na prostem sivolasi župnik Mohorčič. Po svetem opravilu (d je nadel nadvojvoda preko uniforme bel zidarski predpasnik ter vzidal tako ročno in spretno ie pripravljeni vogelnik, da so se celo zidarji temu čudili.
Fanfare godbe Zuccovatijevega pehotnega polka iz Celja so svečano zadonele. Nato je opravil še župnik blagoslovni obred. Po končanih opravilih se je zlila vsa množica s dostojanstveniki vred na velik travnik ob gradu, kjer so pekli deset volov na ražnju za ljudsko veselico, ki jo je priredil nadvojvodi v čast tvorničar Uhlich. Kdor je le hotel, je lahko jedel in pil zastonj.
»Kaj takega pa še ne!« se je čudil latkovski Ba-bik, obirajoč veliko rebrno kost. »Dober gospod je, nič mu ni reči«
»Tud riba si misli tako«, se je zasmejal ie zarana pijani Jurca. »ko zagleda črva v vodi. Ko jo pa trnek na njem pograbi, ve prepozno drugo. In tudi tu bo sledil trnek.«
»Trnek gor, trnek dol!« mu je ©ponesel Ti uavar- {
jev Jože, ki je delal pri gradnji »Denar bo pa Is prišel med ljudi saj ga ne bomo kakor Dobravee tamle na kupe nalagali«
Ne le gruča okoli Jurce, tudi drugi ljudje so opazili da je predstavil Uhlich na odra, ki je bil določen za visoke goste ter ves okrašen s smrečjem in zimzelenom, žlahtnemu gostu tudi Dobravca.
»Eine merkwiirdige Rasse!« se je zavzel nadvojvoda, ki se je mnogo pečal s raznimi znanstvenimi vprašanj. »Wie ein NachkSmmling der alten Kel-ten.«
Svetilu pripovedujejo
Sonce:
Jaz sem iuč sveta. Milijone in milijone let že svetim, ogrevam, razsipavam svoj blesk in niti ne vidim, da požiram večni plamen, ki je moje bistvo. .Lahko razsipa-vam. Toda manjša nebesna telesa — zvezdice drugega in tretjega reda — si pošope-tavajo za mojim hrbtom, da nisem več kakor v nekdanjih dneh, da se polagoma in ■vidno ohlajam in da so moja milijonletja že šteta. Tako čivkajo in pozabljajo, da imam celo v umirajočem stanju več prvotne sile, več ognja v sebi, nego so ga imele te zvezdice same kdaj v svoji mladosti. Dajalo sem jim svojo svetlobo na posodo in brez obresti. V tej svetlobi so spoznale bornost, zato me sovražijo in so mi nevoščljive. To je jasno kakor sonce.
Luna:
Zakaj trdijo, da lažem? Sonce laže, ker pokriva škodljivo življenje z minljivim bleskom. Jaz pa govorim resnico, da je vse ničevo in minljivo. Jaz sem staro, zapuščeno pokopališče na trdini neba.
Oljna brljivka:
V Babilonu, v Egiptu je bila doba mojega sijaja. Plapolala sem tudi na mičnih vrčih Rimljanov. Sijala sem v otroških letih človeštva, čuvala sem ob sanjajočih novorojencih in sem stregla porodnicam ter
bolnikom. Sedaj plavam osamljena v malem oljnem jezeru, nad gladino vode, čakam zvesto, a nihče mi ne privošči pogleda. Moja duša se solzi in neprestano joče.
Sveča:
V srednjem veku sem res žarela. Sveti Hieronim je priporočal. duhovnikom, naj me prižigajo ob belem dnevu, ker govori moj mali ognjeni jezik vedno o veselih stvareh. Odtlej sem prišla precej iz mode. Ljudje so se odvrnili od mene. Mežikam le ob njihovih krstah, da se poslovim od njih. in simboliziram na pragu teme večno luč. Pravijo, da ima moja svetloba le moi ene same sveče. To je res. Toda koliko dušsv-nim velikanom sem svetila na papir, ko so sedeli ponoči sami v svojih sobah in pisali! Roko na srce: Kai se bolj blišči: Dantejeva sveča ali Dekobrojova lektrična žarnica?
Petrolejka:
Ah se še spominjaš mene, mojega podstavka, mojega stenja, mojega steklenega cilindra, mojega porcelanskega zaslona mojega z brončeno barvo prevlečenega ogronja, ki je nihalo tiho nad tabo, ko si se komaj zbudil k zavesti? Ali se spominjaš, kako sem ti zlatila temo zimskih večernih mrakov? če si se preveč bal pravljice o volku, je zadostovalo, da sem se ti nasmehnila s svojim zlatim smehljajem, in takoj ti je odleglo.
Plin:
Tu in tam, v pustih Skladiščih velemest
še svetim kot metuljni plamen in razširjam smrtno žalost naokrog. Spominjam na 19. stoletje, na Mussetove pesmi, na Zolaje ve romane in tudi na detektivske romane. na morilca, ki beži z rdečo ovratno ruto po ulicah pred biriči. Danes je moj glavni poklic, da pomagam samomorilcem na poti iz enega življenja v drugo. Preti-kam se v usta tistih, ki so trudni življenja in obupani, dokler ustnice ne poblede in se obupanci zbudijo na neznenem bregu.
Elektrika:
Edison je bil moj oče. Jaz sem ogenj, ki ne gori več, blisk, ki je zašel v ujetništvo in je postal krotek ter neškodljiv, blisk, ki je zaprt v stekleni ječi, za domačo rabo. Prometejevi potomci so prinesli na zemljo svetlobo. In to sem jaz. Boje se samo še računov za električno luč.
Neon:
Pred kinematografi, pred trgovinami diham v brezzračnem prostoru steklenih cevi, rdeče, rumeno, modro, zeleno in li-lasto, neprestano vzplamenevam in pobi isk a vam, nekaj tujega je v meni, kakor v futuristični kemični svetlobi. Kakor pove že moje ime, sem >najnovejše«. Svetim na poti in 20. stoletja v ena in dvajseto ...
Aftterišl
Rešitev težavnega problema z genialnim domislekom
Del vodovoda kalifornijskega mesta Los Angelesa sestoji iz jeklene cevi, ki je dolga 5 km in široka okroglo 3 in pol metra. Ta del vodovoda sam je stal okrog deset milijonov dinarjev. Pred kratkim so imeli i tam silen naliv, ki je odplavil spodnjo rgradbo, na kateri je počivala cev, in ta se je v dolžini 700 m močno vbočila, poe-dine partije Pa so se razbile. Inženirji so odplavljeno spodnjo zgradbo znova zgradili, popravili razbite dele cevi, nato pa so
to zravnali na prav čuden način. Sprva so spustili vanjo z vso previdnostjo malo vode, samo kakšen milijon osem sto tisoč litrov na uro, potem so to množino polagoma zvišali na dvojno vrednost. Pod Pritiskom vode je cevje počasi zadobilo prvotno obliko. Vse popravilo ni stalo niti sto tisoč dinarjev, drugače bi stroški znašali lahko tudi kaljen milijon. Genialna misel je na preprost način rešila težavni problem.
Kje se bo nastanil Edvard VIII.?
Ne v Ruckinghamski palači in Sandringhamu, temveč v Fortu Belvederu pri Sunningdalu
Novi angleški kralj bo moral rešiti m-i_ mo važnih političnih problemov svoje države tudi kopico osebnih vprašanj, ki mu dajejo posebno ceno v očeh britskega prebivalstva. Zdi se namreč, da ni še po. vsem gotovo, za katero bivališče se bo odločil naslednik Jurija V. Buckinghamska palača uživa žalosten sloves mračnega zaboja, in kakor njegov oče, se tudi Edvard "VTEI. ne vnema posebno za rezidiranje v njenih prostorih. Za sprejemanje obiskov rt je novi kralj sicer rezervira! nekaj sob, toda podoba je, da bo vsaj ves bližnji čas ostal še v York Houseu, ki mu je ljubše bivališče kakor Buckingham.
MNOGI NE VEDO . . . .
...da je grob francoskega učenjaka Par-mentiera, ki je krompir uvedel na Francosko, obraščen s krompirjevimi rastlinami,
.„da je ne »vetu okrog pet milijonov' slepcev,
...da niso Človeški možgani od neandeT-talskega človeka sem po teži napredovali niti za gram, da je povprečje evropskih možganov od tedanjih časov celo nazadovalo,
more oko kot >fi3mska kamera« posneti v sekundi 12 do 14 slik in jih poslati možganom.
Novi kralj tudi ni posebno naklonjen.
uporabi Sandringhania. Mnogo ljubši mu je grad Fort Beivedere pri Sunningdalu. Ta grad ni preveč oddaljen od Londona in je posebno lahko dosegljiv z letalom. Edvard Vin. je ne le kot športnik, ampak tudi kot človek zelo naklonjen temu prometnemu sredstvu, čeprav ga ministri neprestano svarijo, naj ne zaupava svojega življenja zračnemu ptiču.
Soproga elegantnega ministra
Zakonska družica angleškega zunanjega ministra E d e n a, fotografirana v Ženevi
liha iz pradavnine
živela je pred kakšnimi tisoč leti in je merila v dolžino
75 cm
Dr. Frank M. Carpenter z harvardskega vseučilišča je odkril v bližini Elmoja v državi Kansas ostanke pradavne muhe, ki je merila v dolžino skoraj 75 cm. živeti je morala najmanj pre 1000 leti in je tedaj je odkril samo kos njenega krila, v bližini pa je bilo mnogo zelo dobro ohranjenih živali iste vrste, tako je bilo mogoče natančno določiti velikost največje med njimi.
Muha velikanka je spadala v skupino protodonatov in je živela v permski dobi, ko ni bilo niti ptic. niti sesalcev. Na zem-
Politiziranje v mošeji
lji so bile tedaj samo ribe, dvoživke. pla_ zilci in nevretenčarii. S svojim dolgim, tenkim trupom in obsežnimi krili je bila ta vrsta žuželk največja in najmočnejša, kar jih je kdaj živelo.
Letela je z velikansko brzino in na zelo velike razdalje, ne da bi morala vmes pristajati. Preživljala se je v glavnem z manjšimi žuželkami, po večini menda s ščurki, ki jih je bilo v Permu izredno veliko. V istem apnencu, v katerem so našli to muho, so odkrili že več nego 8000 vrst raznih predpotopnih žuželk V permski dobi je bil ta del Kansasa pokrit s širnimi močvirji in žuželke, ki so padale v apneno blato, so se v kamnu, ki se je stvori! iz njega, izredno dobro ohranile. Edina žuželka, ki bi se po velikosti lahko približno merila z muho velikanko, je žuželka sorodnega rodu meganeura, ki so jo odkrili pred kakšnimi 50 leti v Franciji in ki je živela v dobi črnega premoga, torej še prej. Bila je le za malenkost manjša.
Tipografi stavkajo, listi izhajajo • • •
Poljska brzojavna agentura poroča iz Varšave, da so začeli stavci v varšavskih tiskarnah stavko. Zahtevah so višje mezde, kar pa so delodajalci v sedanjem času odklonili. Poleg višjih plač so zahtevali tipografi tudi skrajšanje delovnega časa. Stavka je v polnem razmahu, toda dnevniki doslej niso prav nič oškodovani in izhajajo v nezmanjšanem obsegu naprej.
Ni idealnejšega sredstva za otroke.
STAREJŠE LJUDI IN REKONVALE-SCENTE (po operaciji, poroda, gripi itd.) KOT JE

V velikih egiptskih mestih se nadaljujejo burne dijaške manifestacije za čim ra&njSo odvisnost od Anglije. Tukaj vidimo shod muslimanskih študentov islamske verske univerze v AI-Azharju, ki so se zbrali k politični manifestaciji r Al-Muyatski mošeji. Zgodilo se je prvič v zgodovini islama, da so /se zbrali
manifestirati zaradi politike v cerkvi
ONA
SRCEM
s sadnimi sokovi, malino, limono, vročim mlekom i. si.
Radenska je NAJBOGATEJŠA naša voda po raznolikosti zdravilnih sestavin (jod, litij, kalcij* brom, fosfati, mangan itd.) — Slehernemu bo kaka njena sestavina sigurno dobrodošla !
Soanald v italijanski vojski
Takšni so dubati, najemniški vojaki italijanske vojske iz somalske dežel«
Rak — bolezen presnove ?
Freundova metoda za pravočasno diagnozo
Na zadnji seji Dunajskega zdravniškega društva je imel primarij dr. Kretz iz Linza zanimivo predavanje o uporabnosti tako zvane Freundove reakcije za ugotovitev raka. To reakcijo sta objavila Freund in Kaminer že pred pet in dvajsetimi leti, dr. Kretz jo je pa začel kot prvi uporabljati v klinični Praksi. Sicer ne moremo niti danes še govoriti o stoodstotni veljavnosti te metode, vsekako pa je suvereno sigurna za dognanje raka v začetnem šta-diju.
Frenndova metoda temelji na domnevi, da proizvaja bakterija koli pri prebavi
»normalno kislino«, a l« r rediva, ki je »1-
kalično, ima mnoge beljakovine in maio palmitina. Pri nasprotnem redivu spremeni bakterija sčasoma svoje lastnosti in pričenja namesto normalne kisline v črevjn proizvajati »patologično kislino raka«, ki ne varuje samo rakastih slanic, temve< povzroča z nepravilnim vezanjem ogljikovih hidratov in beljakovin nenormalne gradbeno tvorivo za stanice. Čeprav pozitiven uspeh Freundove reakcije ne dokazuje v vsakem primeru raka. ugotavlja vendarle motnje v presnovi, ki ustvarjajo pogoje zanj in ki jih je mogoče odpraviti s posebno dieto.
Nova prestolnica v Vzhodni Afriki
Adua in Adigrat, abesinski vasi s tisočletno zgodovino
Iz Asmare Poročajo, da imajo italijanske oblasti namen, osnovati v zasedenem abe-sinskem severnem ozemlju novo prestolnico, ki naj bi postala upravno in prometno središče tako za zasedeno Tigrejo kakor za Eritrejo. V po štev prihajata posebno dve mesti: Adigrad, ki ga odlikuje posebno ugoden strategični položaj, in Adua, mesto, ki je za Italijane moralnega pomena kot spomin na strašni poraz 1. 1896.
Obe mesti sta Prav za prav danes samo večji vasi, toda vasi s tisočletno zgodovino. Obe sta tudi, kar se tiče tal, podnebja in okolice primerni za razvoj v večji kraj. V Adigratu je že danes italijanski glavni vojni stan. Čeprav je nekoliko bolj oddaljen od Adue in od Asmare. menijo, da ima večje izsrlede, da postane prestolnica Eritreje in Tigre je.
Prometne vezi med Adigratom, Adoo hi Asmaro so v zadnjih tednih z neumornim delom italijanskih eestnih delavcev bistveno izboljšali. Iz Asmare prideš danes z avtomobilom na ravni in široki cesti že v petih urah v Adigrat. Na stotine skrajno nevarnih, ostrih ovinkov, ki so v prvem času stali Italijane več žrtev nego abesinske krogle. so sedaj popravili. V Adigratn vlada življenje kakor nikoli. Temnopolti trgovci so kmaln uganili svoje šanse in Prodajajo danes namesto lončene posode, zdravilnih zelišč in vsakovrstnih domačih specialifet italijanskim vojakom zobno pasto, svinčnike, britvice in konserve. Blago, ki gre med drugimi največ v denar. Pa je konservirano maslo. Domače lepotice so sprevidele. jim to ma,«lo bolje dr/.i čndne pričeske ne«m ovnova tolšča, ki so jo uporabljale doslej.
Torpedo v mreži
Ribiška ladja, ki je spustila svoja mreže pri rtu Skagenu v Skageraku, je ujela nenavaden plen. Mreže je bilo tako težko potegniti kvišku, da so ribiči takoj vedeli, da se je ujel vanje velik predmet. Ni jim bilo prav, kajti v takšnih primerih se dogajajo vadno poškodbe mrež. Vlekli so torej nadvse previdno in počasi. Bili so pa prijetno iznenadeni. ko so zagledali, da se je ujel v mreže pet in pol metrov dolg in 40 stolov težak torpedo.
Veseli so bili zaradi tega ker prinaša takšen plen vedno več dobička nego najboljši ribji plen. Torpedo, ki izvira gotovo iz vojnega časa, je ležal torej 20 let v morju in je seveda ves pokrit z blatom in školjkami. Tudi morska voda ga je nekaj izdelala, vijak in krmilo sta vsa razjedena. Draga notranja aparatura pa'je ohranjena in za to bodo ribiči dobili lepe denarje.
Pariški radio skrbi za vse
v študiju pariške oddajne postaje bi moral te dni znan član Francoske akademije imeti predavanje. Napovedovalec je poslušalcem pravkar predstavil odlični-ka, ko je ta začel iskati svoje naočnike in je v svoje zaprepaščenje ugotovil, da jih nima pri sehi.
Mož tako slabo vidi, da brez oboroženega očesa ne bi mogel prebrati svojega rokopisa. Sam slučaj je hotel, da je bil blizu neki gospod z naočniki, ki so ustrezali kakor nalašč predavatelju. Rešil je promi-nenta in postajo iz hude zadrege. Da bi pa v bodoče ne bilo več takšnih zadreg, je oddajna postaja sklenila nakupiti cel zaboj naočnikov vsakovrstnih dioptrij, da bi jih v potrebi dala na razpolago pozab-Ijivim predavateljem.
Gostija s stoletnimi konjaki
Neki znani pariški sladokusec je priredil pred kratkim gostijo, na kateri je predložil svojim odličnim gostom kakor vedno izbrane jedi in pijače. Na mizo je dal prinesti nič manj nego 25 vrst konjaka in seveda tudi najrazličnejše šampanjce. Poleg tega so bile tudi vse jedi. kakor jastogi, sloke, pečenke in močnate jedi močno pomešane z alkoholom.
Ko je na koncu pozval svoje goste, naj povedo, katera vrsta konjaka jim je najbolj ugajala, mu niso mogli odgovoriti. To pa menda ne samo zato. ker so pregloboko pogledali v kozarec. Dejali so. da so bili vsi konjaki, med katerimi so bile tudi stoletne kapljice, tako dobri, da bi morali vsakemu priznati nagrado.
NEKAJ ZA VSE
Vsa kri gre iz srca'enkrat skozi telo v menj nego pol minute.
Zdravljenje s sončno svetlobo so priporočali že Ciceron, Plinij, Celzus in Galen. Gelenos je to metodo uporabljal zlasti zoper kronične kožne brezni in elefantiazo.
V bdeče m stanju dihamo pred vsem s trebušno mreno, v Hpanju pa pred vsem ■ prsnim košem.
S tra vinski v Akademiji propadel
Pariška Akademija lepih umetnosti > izvolila novega člana namesto nedavno umrlega Paula Dukasa. Izvolila je Skladatelja Flor en ta Schmitta, ki je med drugim skomponiraJ >Antona tn Kleopatro* ter >Salambo«. Pri petem glasovanju ja Schmitt od 32 glasov dobil 17. Slavni Igor Stravinski je dobil pri prvem glasovanja 5, pri drugem pa 4 glasove ...
Reg s Hudičevih otokov
Iz Georgetouna poročajo, da ]e iz Guya-ne pobegnilo osem kaznjencev, ki so sračno prispeli v Fyrisch.
GOSPODJE !
V ČRNEM NA PLESNE IN VEČERNE PRIREDITVE! SMOKING, FRAK, 2A-KEF. MARENGO OBLEKE NAJELE-GANTNEJŠIH KROJEV POCENI PRI
DRAGO-SCHWAB
LJUBLJANA NA ALEKSANDROVI CESTI
ANEKDOTA
Pisatelj Swift je silil svojega sfoa, da bi se oženil zelo zgodaj. Prijatelji in znanci so mu svetovali, naj nikar tega n« stori, češ da je sin še nezrel in premalo pameten za takšno stvar.
»Saj to je ravno tisto«, je odvrnil Swift. »Kadar bo sin dozorel in bo imel dovolj pameti v glavi, se sploh ne bo oženil...«
VSAK DAN ENA
Zaščita kadilcev v hudem mraza
t>Tidenas


Zane Grey:	64
Teksaški iezdec
»Po nakijučtiu sem slišala Fioyda, ko je rekel, c5a pTitdejo nocoj možje, ki se hočejo z očeton: domenito za snidenje nekje pri Ordu. Ooe ni hotel in o?a. Ln tedaj ga je Fioyd opsoval z nekinj imenom«.
»S kakšnim imenom?« je vprašal Duane.
»Rekel mu je: Chesekline!«
»Chese4diaie ! Moj Bog. gospodična Long-strethova, da ste morali to meni povedati!«
»Kaj pa de za to?«
»Vaš oče m Cheseldllne sta teta oseba?« je hrl-pavo še^nril Duane.
»Tudi jaz sem si taiko misHa«, je prepade-na zašepetala. »Tcda očejuvo pravo ime je Long-
streth«.
Duame je bil kaikor omamljen. N?*i govoriti n. mogo!. Dekletova udeležba v tej žaloigri ga ie presunjmla. »Gospod.ona Longstirethova«, je za-šepetal, »Cheseidine je ime tistemu, ki naij ga izsledim iin primem. Prisegel sem, da ga hočem p<rn-je-ttL V to me veže več kakor zgolj postava 'n prisega. Tega, kar me veže, ne morem raztrgati. Moram vam pripraviti sramoto — in uničiti vaše življenje. Gospodična Langstrethova, zd se mi — da vais bjnubi-m. PriJlo je nadme kakoi strela z jasnega neba. Umrl bi za vas, če bi sme!«.
Zdrknila je na kolena in polož ili a svoje roke na njegove.
»UbBd ga ne boste, kaj ne da ne?« je zaprosila. »Ce me res ljubile, ga ne boste utiSu!«
»Ne! To vam obljubim«.
Tiho je vztiihnAa in spustila glavo na pos-teljo.
Duane je previdno odprl vrana ki se mesiiišno splazil skozi vežo pod mite nebo. Ko je bil zunaj v tem. in mu je vetor hladil razbeljen; obraz, je bilo odrešilno oii-aijšanje močnejše od vseh dru-giih čuvstev.
Noč je bi'ta temna ih viharna, a deževalo ni Dvvzal se je, da bi pirsel na piano. Hudo in blaženo mu je bito pri duši. Vse misli so se mu vrtite ctkc*!i Raye Longstrethove. Brezupno upanje čte bilo v njem, da se vendarle utegne na^ti — da se mora najti pot, po kateri jo bo rešil
Enaindvajseto poglavje
Se preden je šel Duane tisti večer spat, je sWe-nti„ da poaaše v Ord iin dožene, kje se misla Long-streih sniliti s svojimi ljudmi. Do teh l/udi mu je bilio več kakoir do njhovega vodje. Ce je bil Longstreth ali Cheseldme mozeg tolpe, je bii Pogg n njegova roka. Po.gguia je bik) treba na.;t' in spravili, s poti Po-?g:na in njegove pomagače!
Drugi dan se je odpravil v F 'ord. Kar vesel je bi'i, da je mogel za nek: >a 'zginiti iz Fairdaia. Toda ure ln mffltje ndisu zmanjšale bolečine v njegovih prsih. Le kadar so se mu miis"; v r tile okoli Pogg na, je mogel pozabili Rayo Lonscrethovo, in niti to ni zmerom zaleglo. Ognil se .ie Sandersoma in dospel dirugii dan okoli poildme v Bradford. Tisto noč pred njegovim prihodom v Biradford so bili razbojniki napadli po-štoi brzii vlak št. 6, ko je vozil proti vzhodu, ubili uradnika p»la.'tne družbe ob njegovi jekleni
btiagajfil, ranffi tovornika m odnesli postno vrečo. Stroj je brez tenderja pripekal v mesto. VAa-kovodSa m kurjač sta poročala take reči, da so se poslušalcem laisfle ježUL Pod vodstvom šerifa, ka se Duanu ni zdeS popolnoma zanesljiv, se je zbrala čma vojska, sastavu?ena iz žedeznrčairjev ti meščanov, še predem je stroj odpihal nazaj po ositanek vEiaka. Tedaj je Duana mahoma obšla dobra mi.isel, zaradi katere sd je že ves čas zaman beM glavo. Taikou je spet zajahal tocrOa in izgnil iz Bradforixla, ne da bi g£f bil kdo opaz-l Ko je sredi noč' po temni poti jezdil proti Ordu, se je sam pri sebi jezno, porogljivo smejsal. Ali se mu bo urosnrlčilo upanje, da ga bodo imeli za železniškega roparja?
V lahen drnec je jahal večino noči. Ko je zastrle! pod zvezdam, mrki vrh Grdske gore, se je ustavffl, privezal kurita in spal do zore. Tedaj jc razvezal sveženj, ki ga je mel s seboj, m si pripravil zajtrk. So&nce je bilo že na nebu, ko je osedlal koma n i« »raju, kjer so se njegovi sledovi! razločno odtiskmuli na tteh, zavili s pet. ter pognal! žival med skale in grmovje. Odtod je ubral nenavadno kameni:* in težaven ovinek proti Ordu. S spretnostjo begunca, ki ga že duigG preganjajo, je zdiaj skriva1 svojo sted. Na prlia-.iočem, potnem komju je prrezdii v Ord. Vtis njegovega prihoda je bt tem močnejši, ker ga je tisti, ki ga oe ime! Duan^ kort Fktcherja v spominu, z nekaterimi drugimi vred videl, ko je prijaiha1 Po pottju m čez pftot skočili na cesto.
Duane je obrnil konja proti verandi, kjer je sta! Fietcher itn si vihal brke. Bil je brez klobuka in telovinifica; videti je bilo, da sd je bil pravkar pr-voščiS jutrnji požurek.
« dan, Dodge!« je kratko reke? Fkrtcher. Duane je prav oa&o krarko odzdravi, in ostali možje so mu z vddrao nafklonjenoistjo vninik pozuirav.
»Jim, moje kftuse je čHsto na koncu. Rad be ga slutil poed racjoveditni POiauku, ki bk u.vg-uisk preti tod mliiio«.
Nov smeh, k<i je zvenel hrabrilno za Duana,
»Nu, 6e potorliki niso od siile prekiniti voliljači, bo kljuse ondukaile v ICovnati lopi za Bilovo hišo kar dobro spravljeno. Krme je dovolj, samo vode muraš nanosciti«.
Duane je odvedel kemija na zaznamovani kraj. ga osknbefi in ga pusti »tam. Ko se je vrni! pred tk.čmo, se oe bila gjruča ipred rejo pomnožila še za nekaj pohajkovaicev. Nekatere je Duane že poznaL Ne da bd kom-u kaj pojasnjeval, je krenil Duaine ob cestnem iiobu, in kjerkoli je opazil sledove svojega konja, jih je zabrisali. Fietcher in njegovi tovariši ao pazljivo zasledovali to početje.
»<Him, Dodge«, je menrl Fteteher, flco se je Duane
vmJl, »to je bol zuiKx£jivo kjicor molitev za dež«.
Duane je takfisto zgovorno odvrnil Ffctcherju, da stori, dLilga, počasna in eix.li ona ježa človeka žejnega. Seveda so se mu vsi sočutno pridružili. A Knella ni blo mtsd njimti on gM.ovo tudi Pog-gina ne. Fletche • ni bil navaden razbojnik. Vendar, nad » btfle njegove posebne zmožnosifi ka-Ikršrse že, sd obstaoJe vsekako v tem, da je opravljal naro&Ca. Očavidno niso imeli vsi tfi Ijud-ile za zdaj nobenega posffia mktmo tega, da so se nafff:.inja£ v krčmi m p2L Demania jim menda nI maujkaHo.
HERSANČAj
ZDRAVJE
s pomočjo zdravilnih svojstev raznih zelišč se dobi, ako se uživa
»»
HERSAN ČAJ"
mešanica posebnih zdravilnih zelišč po sestavi zdravnika R- W. Pearsona, zdravnika šefa v Bengaliji (angleška Indija). Po večletnih izkušnjah je ne-ovrgljivo dokazana velika vrednost
»HERSAN ČAJA«
in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska Krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji (menjanju mesečnega perila), migreni, rev-matizmu, obolenju obisti. jeter, motnjah v želodcu, zastrupljenju, zapeki, protinu (glht), črevesnih boleznih, hemoroidih, zgagi in pn čezmernem odebelenju. »HERSAN CA J« se dobiva v vseh lekarnah Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj:
»RADIOSAN« Zagreb, Dukljanlnova 1
Reg. S. št 14001 z dne 6. VL 1934
LJUC SVETA - ZA VAS JE
PHILIPS RADIO APARAT
Typa 510 A
Oin 270'-
mesečno.
Typa 944 A
Oin 120 —
mesečno.
Prvovrstna izdelava Nizke cene Dolgoročno odplačevanje
Typa 510 A 5+1 cevni oktodnl superpozl-
cijski prejemnik z vdelanim dinamičnim zvočnikom, automattčna regulacija fadlnga, skala z Izpisanimi Imeni poe ta j.
Cena .....Din S8S5^—
na obroke naplačilo Din 278^— ln 16 obrokov po . Din 270*—
Typa 944 A 2+1 cevni radio P"!«^ z ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO PREDVAJANJE PRI ZASTOPSTVU
vdelanim dinamičnim zvočnikom, skala z
izpisanimi Imeni postaj.	.. . „	. . .	_	.
cena .....Din 1995^- U C 11 T T 5J C t% Ljubljana, Aleksandrova 6
na obroke naplačilo Din 159w in 18 obrokov po . Din 120*
H. S U T T r« E R
Celje, Aleksandrova 9
4ed mestom ln deželo
posreduje Jutrov mali oglasnik
OGLEJTE SI
veliko izbero -ivokoles, otroških in igračnih vozičkov invalidskih vozil prevoznih tricikljev. motorjev, Šivalnih
strojev, pneumatike in raznih delov CENE ZNT2ANE!	CENIKI FRANKO!
»TK1BLTNA« F. BAT.nCL* tovarna dvokolea In otročkih vozičkov, LJUBLJAMA, Karluv^ka cesta 4.
ost lina »Briški"
se svečano OTVORI v nedeljo.
Javljam cenj. občinstvu Ljubljane in okolice, da bom tudi v svoji novi hiši postregel z najboljšo pijačo in jedačo kakor tudi raznimi specijalitetami. — šramel godba iz štepanje vasi. priporoča sc
ANA in JAKOB BRIŠKI, Jezica.

LEPE GJciUDI -
Čvrste m normalne polnosti doeefcete M do i
Dednih pn NhKAZVl L lit OKUDIH ah Kadar prsa uplaluiejo zaradi tx>iezni ali otroške postelje z zruLanJo uporabe garmtuie »JO-LIFEMME« pc prol di med Bleru Pri tem se ne okrepe telo m oofcl Naraven popolnoma uspe. šen ln zajamčeno neškodljiv preparat 135 Din
PRI MLAHAV1H IN MEHKIH prsih zadobite s preparatom »JUNO« po sijajni oceni ln priporočilu dr med Punkeja ln dr med a Maverla) zopet elastičnost m čvrstost Garnitnra 70 Din - 3i*e!Jaltote SCHBODER S C H E N K E iohi»»}o , partnmeriji .OMNIA«. oild 1/3 Zagreb Oan 'aJif-T» nlic» 8 l «»t t*0** aaii t du6ud raapre< D'.o 7 po ptrvtetjv Dm 14.
ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO ILUSTRIRANI CENIK !
Za izvedbo raznih bančnih transakcij iščemo
stalno zvezo z večjim denarnim zavodom. V danem primeru naložba kapitala in tekoči račun za vse posle. Zajamčeno dobičkanosen velik promet. Eventuelno bi upoštevali tudi udeležbo privatnega finančnika. Cenjene ponudbe do 10. t. m. na oglasni oddelek »Jutra« pod »Transakcija«.
ZAHVALA
Za mnoge izraze in sožalja ob priliki bridke Izgube našega dobrega soproga, brata itd. gospoda
JOŽEFA KOMIDAR
gostilničarja in posestnika,
se najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini, zlasti gospodu Mihaelu Jenko, ekspo-zitu v Mostah, da je dragega pokojnika tako lepo pripravil za večnost, dalje gosp dr Osolniku, pevskemu zboru »Hugolin Sattner« v Mostah, Bojevnikom ter vsem, ki so ga v bolezni obiskovali in v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
LJUBLJANA-MOSTE, dne 7. februarja 1936.
Žalujoča soproga ANTONIJA KOMIDAR, v svojem in v imenu ostalih sorodnikov.
OPREME ZA HLAJENJE GRAM A. G. DANSKA, OPREME ZA MLEKARNE ŠILKEBORG, DANSKA, SEPARATORJI »NEW-PRIMA«, »LACTA« FINSKA, MLEKARSKE KONVE, VVESTEN D. D. CELJE, HOYBERG APARATI, KOPENHAGEN, SPECIALNA TEHNIČNA POSLOVALNICA
ING. L. TEMKIN - ZAGREB
VLASKA UL. 88.
Iščem zastopnike in preprodajalce
ammmmmmmmmammamammmmmmmm
LJUBLJANA SPLOSNA TEKSTILNA D. D. NARODNI MAGACIN
MESTNI TRG 17
Vkljub znižanim dohodkom ste lahko vedno elegantno oblečeni
če kupujete manufakturno blago pri nas, kjer lahko iz velike zaloge dobite vse, kar potrebujete za Vas in Vašo družino po najugodnejših
obročnih pogojih.
t
Naš dobri soprog, ljubljeni oče, stari oče, tast, stric in svak, gospod
MARTIN NOVAK
blokovnik juž. žel. v pokoja
nas je dne 7. t. m. previden s sv. zakramenti po dolgi mukepolni bolezni v 86. letu starosti za vedno zapustil.
Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 9. februarja ob pol 4. uri iz doma žalosti, Podmilščakova ulica 37 a na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša se bo brala v petek, 14. februarja ob pol 7. uri v župni cerkvi v šiški.
V LJUBLJANI, dne 8. februarja 1936.
ŽALUJOČE DRUŽINE : NOVAK, ŠALEHAR, VALENTAN, ZUPAN, MAGLICA in sorodstvo.
Obiteljika nožna kopel j
s sv. ROKA soijo za noge.
_ i__
Hišni mir zopet vzpostavljen
2eni je presedalo večno tarnanje. Njen mož je bil nervozen in slabe volje, ker Je po dnevnem delu komaj sezul čevlje a svojih izmučenih nog, ki so ga pekle. Hčerka je takisto trpela zaradi nog, ki so jo skelele in pekle, a poleg tega otekale, malček pa je trpel zaradi ozeblih prstov na nogah. Na priporočilo svoje prijateljice je nazadnje kupila žena zavojček prave soli sv. Roka za noge, iz katerega je vsula nekoliko dekagramov v toplo vodo. TI so nato v tej tekočini kopali svoje noge približno 15 — 20 minut, nakar so bolečine, otekline in skelenje ponehale, kakor da bi se kdo s čarobno paličico dotaknil nog. V vsej rodbini je zavladalo veselje. Hčerka je z lahkoto izgrebla kurja očesa, ker so postala popolnoma mehka. Njen soprog je bil vem dan z njo posebno ljubezniv. Zavoljo tega so uvedli te obiteljske kopeli za noge s pravo soljo sv. Roka dvakrat tedensko, pa je na ta način izginil razlog nerazpoloženja in vrnila sta se v dom zopet sloga ta vedro razpoloženje.
Danes je prišel v
promet
■ oaoaoBoaoBOBOBoaoa
RENTABILNO HIŠO v Ljubljani
za cc. Din 1,000.000.— gotovine kupim. Ponudbe s točnimi podatki in opisom os oglasni oddelek Jutra pod »hisac. I0I0I0I0«0»0I0»0«0I
iz povsem nevtralnih snovi sestavljeno, hitro učinkujoče svetovno sredstvo za pranje oblek brez mila in higa.
Rešili smo veliki
problem,
kako hitro, v minuti oprati vsako volneno, svileno tkanino, tkanino lz polsvlle ah umetne svile tako čudovito, da kvaliteta ln barva ne trpita.
Postopek je enostaven:
Raztopimo Texfl v topli ali mr»n dežnici ali studenčnid, namočimo tkanino in jo potem nekajkrat ožmemo.
1fetrt«£ ;c prsten «i /y«v / Prednosti;
hitro (Dtenje, o£lvi Jen je barvitosti, vlakna se ne nskočijo. Da v najtrši studenčnlcl obilno peno.
Kupite ga tako]!
TEXIL
prvo sredstvo za pranje brez loga tai mila.
Originalni zavoj
D;n 2-50
Dobite ga ooosod.
Trgovski zastopnik
iuto vozač * lastnim autom prevmme zastopstvo večje firme ali tovarne. Cenj. ponudbe poslati na ogL odd. »Jutra« jDod št 4762.
Najslajša in najboljša
krepflna pijača je
bermet-vino,
črnina iz FrnSke gore, Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to Specijaliteto svojim gostom V sodčkih od 60 I naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski Carlovct Fruška gora
ZAHVALA
Za mnoge dokaze Iskrenega sočutja in sožalja, Id smo Jih prejeli ob težki izgubi našega tako zelo priljubljenega brata in strica, gospoda
Franja Thaler-Ja,
VELEPOSESTNIKA V ST. ILJU V SL. GOR,
se tem pOtom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno se pa zahvaljujemo njegovim prijateljem duhovnikom, ki so ga v tako obilnem številu spremili do groba, zahvaljujemo se vsem govornikom, vsem darovalcem vencev in cvetja, prav prisrčna hvala tudi pevskemu zboru Glasbene matice iz Maribora in cerkvenim pevcem iz št. Ilja ter končno vsem tistim tisočem, ki so od blizu in daleč prišli na pogreb, kar nam je najlepši dokaz, kako priljubljen je bil pokojnik sirom vse severne meje.
ST. ILJ V SL. GOR., dne 6. februarja 1936.
R odbin e : _
THALER, GUZELJ, VAUHNUL
»
»JUTRO« 5f. 33 ===============^^	14 =======-__== Nedelja, 9. n. 1935
CENE MALIM OGLASOM
Po 6« par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—»
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate oa
Oglasnega oddelka »Jutra« rfcS«« 9 _ „
odgovor, priložite UM* 3* v znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tšcoša se malih oglasov, le naslavlfati na: Oglasni c*<3elek „Jutra", Ljubljana.
ssazszeh
liofdo I Din Javek > Ui iifro ali dajanje naslovi 5 Oin Najmanjši tnesek 17 Oln
Danes vsi k Lasann
v Šiško v gostilno »Dalmacija«. Zabava s ple-» m. Preskrbljeno 2,* do bro dalmatinsko kapl.-t-co, kakor tudi topla jedila.	384018
Danes vsi na Vič
domača zabava, špehov-ka in koline. Se priporoča Minka Mi-klič.
3918-18
Sobarico
ki je služila v boljših hišah. vajena šivanja in malih otrok, sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra.
37-31-1
		
SU(i	bode	m\
tf—eda 1 Din Ia7ek	3 L
ta $ifro ali laianjr	aslovs
5 Oin Najm«-'«	tnesek 17 Oln
Zastopnike
ti obročno prod a jo naših posnemalnikov brzoparil nikov rM iščemo Ponud ba o&Alo^ti oa »PTSOU6«.
Ljubljan« pošta.1 oreda! »17	31-1
Slaščičarskega
pomočnika
sprejmem takoj. Ponudbe na podr. Jutra v Trbovljah pod šifro »Slaščičarna«.
8982-1
Gospodično
s perfektnim znanjem nem-Š6ine, pridno in vestno, sprejmem k sedemletnemu fantku in za instrukcijo deklici 4. gimnazije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2660-1
Marljivo in pošteno dekle
z znanjem več jezikom in lepim nastopom, išče fini penzijon na Jadranu za serviranje in pomoč v g0-spodinjatvu. Ponudbe pod šifro »Penzijon« na ogl. odd. Jutra.
3694-1
Akviziterje
zanesljive, za prodajo do-broidočega predmeta, sprej-ir.em takqj. v vseh večjih krajih dTžave. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Večji kraji«. Za odgo-vor priložite znamko.
3988-1
Gospodično
z znanjem nemškega jezika za na deželo, iščem k dvem fantkom, v starosti 8—10 let. V poštev pridejo samo z daljšo prakso. Ponudbe ni ogl. odd. Jutra pod »Šoloobvezni«.	2i38-l
Koči iaž
z večletno prakso pri ko njih dobi takoj mesto. Ponudbe na poštni predal št. 4M. Celje.
2408-1
Deklico
pošteno, zdravo in marljivo. lepega vedenja, sprejmem v trgovino stekla in porcelana. Nastop lahko ti koj. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe na Ferd. Hlebš. trivec. Kranj.
2576-1
Foto-pomočn i ka
ali dobrega foto amaterja, iščem takoj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Agi-len«.	2483-1
Šofer mehanik
simski trezen in zanesljiv vozač se spreime k tov. avtomobilu. Hra na in stanovanje v hiši. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja na o?l. odd. Jutra pod »Na deželi«.
2640 1
Kuharico
če? 40 let star . ki zna likati in ostala hišna opravila k trem dras-lim osebam na deželo iščem z nastopi.m 1. marca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna in dobra služb® 222«.
2605-1
Blagajnika
korespondenta
(hitrega strojepisca) k; ob-vlada v jovoru in pisavi perfektno o v. hrv. in n mščino rahimo za sezoni:-. Nastop t-aknj. Plačo Din :.2*>0. s (iros-im su nov-anjem V zadovoljivem slučaju nampščen.ie stalno tudi preko zime.' Ponudbe s prepisi spričeval na ogl. od'. Jut-a pod »Zdravili šče«	3603 1
Kolarski pomočnik
prvovrstni, vojaščine prosi, sprejme Ferdo Laznik Ra
d-eče.
__3606-1
Kontoristinjo
išče tovarna v slovenski provinci. Brezpogojno popolnoma »erfektm-" v slo v-nski srbohrvatsk' in neinšk. pisavi m govoru, um ' strojepisko, ter veščo s!-.venske in nemške stenografije. Nastop pr možno •=t takoj. Z roko pisane ponudbe v treh jezikih s prepis: Spričeval in na ved bo referenc na ogl r>dd. Jutra pod »Trajno name-ščpnje«.
3691-1
Vrtnarja
specijalista
za vzgajanje cvetlic, odnosno po možnosti samo z« manipul£bijo v vrtnarstvu, sprejmem. Ponudbe na naslov: Vrtlarija Žagar, Bje-lovar.	2C54-1
Poslovodja
trgovine sprejmemo. Kavcija do Din 50.000 — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čimprej«.
3830-1
Damskega
pomočnika
prvovrstnega ali pomočnico, sprejmemo za plašče in kostume. — Salon -l'aris«. TjrriSeva cest« 36.
3865-1
Pekovskega
pomočnika
ali mojstra s kavcijo, za stalno službo, iščem. Ponudbe pod šifro »Testenine« na ogl. odd. Jutra.
3845-1
Prodajalko (ca)
s kavcijo, ižčem v stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Testenine«.
3S44-1
Podeželsko dekle
pridno, čedne zunanjosti, sprejmem kot gospodinjo k manjšemu posestniku. — Možnost, da se ji posestvo pripiše. Kavcije zmožne prednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna bodočnost«.
3888-1
Zavarovalni tehnik
za življenjsko stroko; dobi mesto, v svrho revizije ta-rifov. Ponudbe pod »Zavarovalni tehnik« na podružnico Jutra Maribor.
3888-1
Čevljarski pomočnik
dobra moč za zbita deia ženska m mška se sprejme takoj Pojasnila daje Jurij Jančič, Arja vas 51. p. Petrovče pri Celju.
3885-1
Frizerko
dobro ondulerso sprej me takoj v stalno službo Albin Vreček, Ljub Ijana 7. Celovška 34.
3874 1
Privatna tajnica
dobro vzgojena mlajša, simpatična, večje p .sta ve Trgo 'sko naobrazba ni pogoj, nastop joljub. no. Izčrpne podatke s sliko se prosi pod šifro »D-bro mesto« na ogl. odd. Jutra.
3863-1
Kontoristinia
mlajša moč dobra v kontroli računov, dobi mesto takoj. Točni podatki s sliko pod »Kon-toristinja« na ogl. odd. Jutra.
3864-1
Natakarico
pridno, sprejmeme taki) za hotel. Kavcija 500.— Naslov v vseh posloval nicab Jutra.
37990-1
G Th. Rotman r
Kapitan Kozostreler ire v Amerike
63
Pozabil je bil namreč privezati pokrov k ročki, ln med umetnijo mu je padel na tla. Kapitan se ie hitro sklonil, da bi ga pobral, pri tem ie bil pa tako nepreviden, da so Indijanci vendarle zagledali ročko. Joj mene, to je bil polom!
Mlado absolventin,"
trgovske šole, ki ima v. selje do prodajanja v trg' vini in je sposobna opra\ ljati manjša pisarniška dt la, iščemo za trgovino \ Ljubljani. Ponudbe s slik in navedbo referenc 11: ogl. odd. Jutra pod značl »Ne bojim se dela«.
377«-
Službo zveznega
tajnik:
razpisuje Zveza trgovski! združenj Dravske banovi ne. V poštev pridejo d.ipl. pravniki. Pcgoji za spre jem se zvedo v zvezni pi sarni v Ljubljani, Trgov ski dom. Prošnjo je vlo žiti čimprej«.
3757-'
Gospodično
16-08 let starosti iščem z dobrim sopran-glasom za so lidno familjairno tamburi-co kapelo, katera ima veselje do godbe. Začetna plača 300 Din mesečno, stanovanje in hrana. Ponudbe po možnosti s fotografijo na; Kapel ni k Kavarna Leon Ljubljana.
3755-1
Mizarskega
pomočnika
samo prvovrstnega delavca. v Izdelavi moder nega pohištva, takoj sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3821-1
Pisarniško moč
začetnico veščo strojepisja in zmožno jamče-vine sprejmemo takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Volonterka«.
3822-1
Agilnega fanta
z lastnim kolesom sprej mem za razna*anje peciva. Pekarna Ahačič Stepanja vas 74.
3825-1
Akviziterje (erke)
pri privatnih strankah v mestu.in provinci dobro vpeljane, se za brez. konkurenčni artikel takoj sprejmejo. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko: »Dobro zastopstvo«.
3882-1
Lesnega
manipulanta
samskega. uporabnega ■vsestransko za žago in lesno trgovino sprejme L. Cank, Skofjavas pri Celju.	3881-1
Vsaki Beseda $0 par; lavek Oin, u lajanje oaslova " Oin. najmanjši
nieeet 12 Oln
Gospodična
16 let stara, z večmesečno pisarniško prakso, išče kakršnekoli zaposlitve, proti mali plači, da bi mogla v večernih urah nadaljevati svoj študij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hvaležna«.	2644-2
Kapelnik -
knjigovodja
bilancist. z znanjem nemškega jezika, zmožen vseh pisarniških del. Zeli spremeniti sedanjo službo. Ko< kapelnik vodi muzike na pihala in godal«. Reflekti-ra samo na stalno mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kapelnik in knjigovodja«.
9140-2
Dekle
pridno in pošteno. želi službo gospodinje k samostojnemu gospodu, za takoj. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šiiro »Zanesljiva in natančna«.
3557-2
Plačilna natakarica
izvežbana. želi mesto v boljši gostilni ali restavraciji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3666-2
Kapelnik -
knjigovodja
bilancist. z znanjem nemškega jezika, zmožen vse-h pisarniških del. želi spremeniti sedanjo službo. Kot kapelnik vodi muzike na pihala in godala. Reflekti-ra samo na stalno mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kapelnik in knjigovodja«.
3M9-2
Kuharica
samostojna, pridna, poštena, z lepimi spričevali, išče službo v trgovski graščinski hiši. Milka Vizjek, Zagorje ob Sari. Sklendro-vce.	2622-2
Gospodična
poštena. čedna. vljudna, vajena gostilne, gospodinjstva. ročnih del, želi službe kot natakarica začetnica. Položim Din 8000 kavcije v hranilni knjižici. — Grem tudi za gospodinjo k samostojnemu gospodu z obratom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Grem takoj«.
3610-2
Šivilja
zmožna slovenskega, nemškega in srbsk ega jezika, prosi za službo kot vzgojiteljica otrok. Na*topi lahko s 1. marcem. Ponudbe pod šifro »Poštena« na podružnico Jutra v Mariboru.
25(0-2
Kot blagajnik
išton službe v kavarni ali prodajalec., pism-onoša. prf kakem uradu. Govorim, pišem nemški, slovenski in nekaj hrvatski. Položim kavcijo 6.000 Din. Naslov v reeh poslovalnicah Jutra.
24712-5
Korespondentka
[■erieJctaiim znanjem aiščine, išče mesta v ^arni. Na Jo v V6eh po. o/alnicah Jutra.
2638-2
Deklo
a. j eno nekoliko kuhe »r vseh hišnih del išče jnmerne službe. Naslov vseh poslovalnicah Jutra.	2628-2
300 Din dobi
.dor mi preskrbi službo Kjerkoli, v tovarni ali knjigarni. Ponudbe na gl. odd. Jutra pod »Po. ,tena in delovna«.
2626 2
Zobotehnik
vojaščine prost, samostojen v vseh delih iz zlata in kaučuka, z več letno [Takso, išče službe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2606-2
Damski frizer
vešč trajne, vodne in železne ondulacije, hiter strizec, z znanjem nemščine, išče mesta v dobrem salonu s 1. marcem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra in zanesljiva moč«.
3657-2
Trgovski pomočnik
mešan« stroke išče primerne zaposlitve .Te tudi na deželo, po možnosti v kako večjo podjetje. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Delaven in pošten«	3684-2
Prodajalka
išče mesta na Gorenjskem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vešča«.
3087-2
Brivski pomočnik
28 let star, dober moški delavec in bubiftuoer išče zaposlvnje 3 15. februarjem. Zimermain Štefan, Murska Sobota.
3716-2
Kuharica
z dobrimi in dolgimi spričevali, želi službo, najrajši v gostilno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3766-2
Gospodinja
išče mesto k samostojnemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva 1SM5«.
3771-2
Ženska moč
išče mesto za čiščenje pisarn«. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Z^lo čista 12*45«.	3770-2
Pek z obrtjo
starejši, samski, zanesljiv in pošten, išče mesto ko* poslovodja ali skupni delavec. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Podjeten«.
3782-2
Ako potrebuje
kateri gg. trgovcev res dobro in zanesljivo prodajalko. verzirano v vseh delili trgovin« io vajeno vseh gospodarskih dei. naj pošlje ponudbo pod »Res dobra« na ogl. odd. Jutra.
3801-2
Ključavničar
vajen mehaničnih dol, išč-e kakršnekoli službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ključavničar«.
3797-2
Služkinja
ki kuha in opravlja vsa hišna dela. išče službe takoj. Gre tudi k otrokom. Obvlada perfektno nemščino. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3799-2
• Gospodinja
varčna in pridna zeli službo. Vajena vsega dela, z večletnimi spričevali. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blago srce in pridne roke«.
37 is-2
Služkinja
mlada z dežele, ki j« že delj časa služila pri boljši družini v mestu ter vajena kuhati in opravljati otroke želi primerne službe .Naslov v vseh poei. Jutra.
3734-2
Zakonski par
brez otrok, srednje starosti, išče kakršnekoli zaposlitve. Vajena vseih hišnih o«; ali kot h'šnika. Cenj. ponudb-: na ogl odd. Jutra pod značko »Oba zelo marljiva«.
8806-2
Gospodična
izurjena v samostojnem gospodinjstvu, išče mesta pri samostojnem go«podu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljša«.
8830-2
Služkinja
vajena kuhe in vsega hišnega ln vrtnega dela išče službo. Grem tudi za postrežnioo za cel dan. Najraje v Siškl. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra.
3916-2
Boljša šivilja
se priporoča ceni. damam. Ponudbe pod »Ne draga« na ogl. odd. Jutra.	3921-2
Postrežnica
poštena, pridna. vajena vseh hišnih del. kuhanja in šivanja, išče službo za ves dan ali dopoldne. Naslov v vseh poslovairic.ih Jutra.	Sfdf^S
Gospodična
Išče mesto blagajničar ke. Ponudbe na ogl. od dele* Jutra pod »Not-ranj-ka«.	3872-2
Prodajalka
dobro Izvežbana v špecerijski, modni in ma-nufakturni trgovini pro si nameščenja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	3883 9
Samostojna
kuharica
zmožna line m meščanske kuhe. želi mesta v veliko hišo. P nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kaj sličnega«.
3819 2
jDatenv ( fce
Be-_<ia ' Oln lavek U'i. ca Mfro ali laianjr nasi "a 5 Oin Najmanišl *o—ek 17 Itn
Učenca
z dobrim spričevalom, poštenega. iz boljše hiše. sprejme trgovina mešanega blaga. Ponudbe s sliko na Josip Veretovšek. Brežice.
3564 44
Učenka
želi v trgovino z mešanim blagom. Stara 16 let, z 2 meščanskima šolama. Nastop takoj. Naslov: Završ-nik, Moste 10, pošta Komenda pri Kamniku.
2568-44
Natakarsld vajenec
z 2 letno učno dobo se želi izučiti v restavraciji ali kavarni. Naslov v vseh (>oslova!nicah Jutra.	2585-44
2 vajenca
čevljarstva sprejmem z vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poštenjak«.
2621-44
Trgovski vajenec
krepak, zdra?. poštenih kmečkih staršev, z najmanj 2 razr. gimnazijo se sprejme takoj v trg. z mešanim blagom f>ri tvrdki Z. Kopitar .Planina pri Rakeku.
3686-44
Vajenec
poštenih roditeljev, dobro vzgojen, zmožen po možnosti slovenščino in nemščine, »e sprejm« v kolodvorski restavraciji na Jesenicah.
3688-44
Vajenca
poltenega io pridnega sprejme pekarna. Naslov v v^eh posl. Jutra.
3742-44
Frizersko vajen ko
sprejm« salon »Mila«, Tyr-ševa c. 7.
3739-41
Frizersko vajenko
pošteno in inteligentno, sprejme frizerski salon »Ra-kar«, Prešernova ul. 9.
3776-44
Učenko
sprejmem za trgovino čevljev. Mestni trg 19.
3808-44
Fotografskega
vajenca (ko) sprejme takoj atelje »Doris«.
3920-44
3ese'Ja I Cln lavek J Dm.
ilfrn ali latanjr <aslova > Oin Najmaniši ».nesel-17 Oln
Potnika
provizijskega, po možnosti, z autom s« sprejme. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mala kolekcija«
3705-5
Zastopnike
sprejme zavarovalnica pod ugodnimi p goji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bodočnost 1936«.	3903-5
Zaslužek
Oddaja del
Oddam vodovodna in električna dela za novo stavbo v Ljubljani, za knjižice ljubljanskih hranilnic. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Stavba«.
3509-3
Zalogo
konzumnega predmeta gotove znamke oddamo . vsed	tem pi
1 opravi nada.j-svoj posel. Mesečno Din 5000.—. Vprašati: Wido, (Klagenfurt) Celovec, Avstrija.	£624-3
PoUk
de>eUa i Din Javek 3 Oln u iifro ali dajanj« oi<lo«r < Oin Najmanjil -ne«ei
17 Oin
Visokošolka
instruira matematiko in vse druge srednješolske predmet«. Istotam pouk v klavirju. Honorar po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3r781-4
Inštruktor pedagog
instruira poceni prvogrmna-zijce. Da jim dobro podlago in vzbudi jim veselje do učenja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pedagog«.
399S-4
Instruiram
vse srednješolske predmete. zlasti nemščfno ln nem. korespondenco. francošči-! no laščino rn angleščino. ' M. C. Križevniška 6'II. nad. levo.
3721-4
Visokošolka
instruira vse predmete nižj« gimnazije. Honorar nizek. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uspeh«.
3C7.V4
Izkušen profesor
uspešno poučuje matematiko, fiziko, kemijo in nemščino. Naslov: Bleivreisova c. 5'prrtličje.
62-J
Lepim damam
ki imajo voljo {-ostati 3rtist'<e, nudim ugodno priliko za pouk. Ponudbe na ogl . odd. Jutra, nod »Strokovnjak,,.
2634-4
Pouk nemščine
za majhn« otroke, daje nemška gospodična. Vprašati: Lah. Tavčarjeva ul. 4111.	3807-4
•Veda I Oin lavek 1 Oln. ta iifro ali dajanje naslova Oin NalmaniHl znesek 17 Oln
Zdravniško oprema in domača lekarna
Pohištvo
kupite najceneje m p>. najugodnejših pogojih pri Gospodarski zadrugi mizarskih mojstrov LJubljana. Vegova ul. 6 1766-12
Katero podjetje
mi dobavi boljšo spalnico za knjižice Zadtuž-ne gospodarske, Kre dltne banke, Kmetske Vzajemne posojilnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra i>od »Spalmcp 5.000«.
2592 1L
Pohištvo
prodam. Naslov v vseh posl. J u tira.
Politirana kredenca
z nastavkom ln mramor nato ploščo nap odaj Bleiweisova 7.-II. desno 3350-12
Moderne spalnice
it orehovih korenin, [poeem prod« mizarstvo Josip Go-ljar. GosTH>sveteka 18. dvorišč«.	3»»'J2
Spalnico
a. orehov« korenine zarne-
popolna, poceni naprodaj, "jam za kakršenkoh ftovb Ponudbe pod »V gotovini« | m materij«! al. les. Ponnd na podružnico Jutra Ma- : be na ogl. odd. Jutra pod ribor.	8063-6 j »Miiar«.	^
Trgovsko opremo
kompletno, za špecerijsko trgovino, skoraj novo, proda po zelo ugodni ceni Ko-loman Lam|ireht, Celje, Iiiavčeva ulica Ja.
•34S1 6
Blagajno registrirko
večjo prodam zelo |0-cenl Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blagajna«.
fc)58 6

Telefunken
w dobro ohranjen prodam. Fortič V. Slomškova 17.
.T733-6
Vitrino
2 starinski mizi prodam. Galusovo nabrežje 33.
3761-6
Kovčeg gramofon
nov z 16 ploščami poceni prodam, ali zamenjam za žensko kolo, alj šivalni stroj. Novak, Resljeva c. 30.
3817-6
Moško kolo
skoraj novo, zlato moško uro, damsko zlato zapestnico, cigaretno škatljo srebrno, prodam Ciglič Mestni trg 11-1.
3843-6
Veletrgovca
špecerijske stroke, ki bi prevzel razprodajo brezkon-kurenčnega blaga, iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Testenine«.
3843-6
BREZPLAČEN POUK V ICMNJU >
HAOMON'KI OO
irMrJa I Oln lavek Or iifro ah laianiv Oia NaimanUl -ne«*l 17 0»n
Prodam
Bushan. Sittengesehichte dor VOlker, 4 zvezki. — Brehms: Tierlcban, 8 zvezkov in Mayer: Mali leksikon, 3 zvezki. Knjige so v platno vezan« tn zelo dobro ohranjene. Cena in naslov v vseh poslovalnicah Jutra .
3635-8
Avtb,tfioto
Beccdi. I Oin Javek i Oln u iifro ali dajanje nanlova J Oin Naimaniki metek 17 Dtn
Motorno kolo
500 ccm, z novo pnevmatiko, znamke D, bi menjal z onim, kateri ima prikolico, ali pa kupim samo prikolico. Doplačam po dogovoru. Cretnik Antoo, Kranj, Klane 59.
3690-10
Prikolico
Sport-cepelin, za motocikol B.S.A. ali Ariel, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3696-10
6 sedežno limuzino
rabljeno v jako dobrem stanju samo novejši model kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Malo vo-žena«.	3762-10
Avto Morris
4 sedežon, zelo dobro ohranjen. prodam. Na«lov v vseh poslovalnicah Jutra.
3867-10
MEINEL*HEROLDQW
ITVORNICE 6LASBIL MARIBOR 5'
Kolesa
<<->cda I LMb lavek > Jln u iifm ali dajanje naslova ' Oln Nalmantil ene*, v 17 Oin
Kolo
. , moško dobro ohranjeno 7' ! kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kolo«.
3792 11
BffiBSflm
CBBTrf-Ti * M«™—f
Be«eda 1 Oin. lavek 1 0<n. ta iifro ali dajanje naslova J Oln Najmanjši tnesek 17 DIB.
Kajmačni sir
sir za predjužnik in Milka širno salamo v najboljši polnomastni kvaliteti, dostavlja po poštnem povzetju Mlekarna Gross, pošta Novi Sivac, Dunavska banovina.	3533-33
Seno
prodam večjo količino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Seno«.
3836 33
''UMmLLL
Beseda l Oin. .»ve* ) f . tr iifro ali dalanje naslova •> Oin Naimanf*! tn-«*k 17 01%
Pozor.	»Sava*
Za pohištvo in stavbe
Vzamemo knjižice ra
polno vredn st. Izvršujemo vsa dela po konkurenčni ceni.
Največja lzbera vsakovrstnega pohištva sobnih ln kuhinjskih oprav.
Spalnice ......1600
omare........400
■lostelje.......150
kuh. oprave .... 700 kuh kredence . . . 425
kuh. mize.....120
kuh. stoli...... 50
otročje postelje . . 325 otročji vi žkl . . . 60
madracl.......220
žični vložki ... 90 otroč.11 madracl . . 140 Dobi se na obroke.
Se priporoča: MIZARSTVO »SAVA« R žna dolinn cesta IX. štev. 9. Miklošičeva cesta C. Wolfov» ulica 4.
3768-12
Kredenco
orehovo prodam Naslov Bethovnova ul. 6. n. desno.
3814-12
Novo kolo
prodam po nizki coni radi odpotovanja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3878-11
3e»eda t Oln .avek ) Oin. ta iifro al' dajanje -<asio*a i Oin NajmaniU inesek 17 DIb
Pletilni stroj
malo rabljen, dobro ohranjen, ugodno prodaan. Naslov v vseh posl. Jutra.
37C5-39
Šivalni stroj
popolnoma nov, ki šiva naprej in nazaj, prodam j>o zelo nizki ceni. Livada 15.	3877-28
Šivalni stroj
ea 600.— prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3859-29
Pisalni stroj
portable. prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brezhiben«.
3890-29
Pisalni stroj
Remington portable, • dobro ohranjen, ugodno prodom. Dr. Leben. Slomškova 9, IO. nsdstr.
8851-39
Nov šivalni stroj
z okroglim čolničkom, Siva naprej in nazaj, vez«, kr-[«a. prodam za Din 1.950. lOIetna garancija. Draksler, mehanik. Maribor, Vetrinj-ska ulica 1(1. Zahtevajte prospekte!
3891-09
nnnnnnnc
□	acdot-
□
□ C
Ettopt** duici
i--rda 1 Dih la»tk ' ig iifro ali jaianjt a.inva Oin Na.imani*' 'nevek 17 Otn
Slikarsko podjetje
dobro vpeljano v Ma;l-boru. se vsled bolezni ugodno proda. Vpraša e: Kna. pe , Maribor. T milčev drevored 10. II. nadstr.
2031-30
| Vsakovrstno «»ato
kupole oo naivišjih -enal"
Cerne . juvelii
LluMiana Wolfo»f «l»ct
Mizarsko podretje
iščem, d« izvede neki posel na široki pcilagi. l'o-nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidno in donosno«.
UfcM-30
cmmim
riri.caa • Oin iavrk > J<u. u iifro ali laian;«- ia«i«va 5 Oin Najmani*! tn*«k r Oln
Piani no
želerne konstrukcije, kupim. Ponudbe e točnim opisom in skrajno ceno na I<odružnioo Jutra v Cel.u pod značko »Takojšnje plačilo«.	2544 38
Klavir
dobro ohranjen, dolg. napi odaj za 2.800 Dia. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	3806.36
Kratek klavir
črn, zelo dobro ohranjen, zelo ceno prodam. Zima, Volfova ul. 10 I.
3875 26
Klavirsko
harmoniko
13) basov, register, luksuzno izdolano, s kovčkom, prodam. Vzamem tudi knji-žioo dobrega zavoda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »IdOc.
3928-3S
Beseda i Oin. davek i Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Dia.
Kanarčki
prvovrstni hareorjd (Hohl-
roller) in plemenske samice, naprodaj. Medvedova o-sta 18. I., desno.
3573-27
Nemški buldog
mlad, čistokrvni, ugodno naprodaj. Zofija Lavrič, Domžale.
3665-27
Pes
nemška doga, ono leto star, zelo lep, naprodaj. Vprašati; Trgovina Zemlja, k, Savski Marof.
2655-37 Bernardinca
9 mesecev starega, zdravega, močnega, čistega, ugodno prodam. Ponudbe pod »11.500« na ogl. odd. Jutra. '	3727-37
Ilirski ovčarji
z rodovnikom na prodaj L. Flard. Trn vskl pristan 12.
3787-27
Angora mačko
najrajši samca, mladega, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3D05-27
um n a 111» m n i
Seseda I Oin. davek i Oln.
Šifro ali dalanje nagi. va f Oln Najman!« tnesek 17 Oia
Borove prage
večjo množino. 2-60 15x26 X16. kupim. Hadl Drago, Novo mesto.
3566-7
Kopalno banjo
dobro ohranjeno, i® litega železa, emajlirano, kupim. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »Banja«.
3583-7
Vinski kamen
(birsu) kupujemo. Ponudbe z vzorcem na A. Reeman K. D., Zagreb, Hica 203.
59-7
Aparat in črke
aa »zdelovaiije štompalk, kupim. A. Pacher, Maribor, Klavnišk« M-
3497-7
Športni voziček lep, kupim. Per. vlč. Pre dovlčeiva ul. 24- I. Most^_
Rabimo
stari lokomobilni kotel. aK pa stoječi kotel 16 m«, za ritiak 5 atm. Ponudbe na teklarno Hrastnik.
8888-7
s:
Kompresor
za izdelavo leda in hlajenje od 16.000.- do 30.000,-kalorij kupim. Kdor ima takega naprodaj naj pošlje ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kompresor«.
8096-7
2 fotelja
okroglo mizico lz orehovega lesa ln planino, vse rabljeno, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe pod »Ugodno« na ogl. odd. Jutra.
3826-7
Električen aparat
za masiranje za 220 Voltov. kurim. Ponudbe je nasloviti na ogl. odd. »Jutra« pod ssnačko »Praga«.
1 3e»eJ* i 01» la*ek ) L--if iifro tli laianjr iasl< -S Oin Na:mani»' inesel-17 Oin
Posojila
vezana na štednjo m več-1 tu o mesečno odplačevanje, dobi vsaka fc.ua.ta zmožna osita. Brezplačno zavarovanje za slučaj siniti.
Banka in Štediona
d. d. Krapinske Toplice (ilavni zastopnik za dravsko banovino
Kudoif Zore
Ljubljana. Gledališka ul 12 1'. t m eni odgon-or Din 3.-znamke
!073- U6
Poravnave
plačanja doIgo>
posredovanja kreditov in gotovine
na Hranilne knjižice, naloi be kapitala (tudi hranil, vlogj, zaičitoe ureditve, davčne napovedi, knjigo-vodstvene revizije, bilance in vse druge trgovsko go spodarske posle izvede in izvedeniška mnenja oddaja koncesijonirana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani. Cesta 29. oktobra (Rimska c.) št. 7. (Zu pismena pojasnila znamke).
37i4-U6
Hrani-ne vloge
.levezan«. Celjske mestne hranilnice v Celju, kupim. Cenj. ponudbe, na kater« se ozira samo do lfi. febr. t. 1., na podružnico Jutra v Celju pod značko »Gotovina 5«.
Hranilne Knjižice
prodast*- aii Kupite
najbolje
potom moje pisarne
Solidno poslovanj«! Priložite znamko!
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka K. Telefon S6-M.
96-16
Ureditev dolgov
pooom sodnih ln izven sodnih poravnav Nasveti v konkurznlh zadevah ln vseh drugih trgovsko ubrtnlh poslih. Strokovne knjigovodske
revizije, sestava ln aprobaclja bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog ln plasiranje Istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina konceelonirana komercialna pisarna: LOJZE Z A J C. LJubljana, Gledališka ul. 7. Telefon 38-18
250-16
Hranilne knjižice
Ljubljanske kreditne in Zadružne gospodarske banke, kakor mariborskih, ptujskih in oeljakih denarnih zavodov, prodnste najugodneje in takoj edino potom Bančno kom. xavoda, Maribor. Za odgovor Din 3 znamk.
61-16
Knjižico
ljubljanskih zavodov do 50.000 Din kupim najbolj ugodno proti tifcoj šnji got vini ali pa na obroke. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Takoj denar«.
259S 16
Prodam
kom. osnovnih delni« a 100 kron rogaške lokalno železnic«. Ponudbe sj»rejme V. Drawa! Rogatec.
30ti>-i6
Posojilo
3!).0» iščem na hišo in posestvo v mestu, sed-eš sro-za, davkarij«, sodnije, vrednost 80.000.- proti vknjižbi na prvo mesto; cenj. ponudbe ca ogl. odd. Jutra pod šifro »Posojilo 29.000.-«
8089*14 Kompanjona
iščem za povečanje trgovskega obm.ta, potreben kapital ca 100.000.- obrestuje s« z trideset odsto na loto. Interesenti naj požljejo svoje naslov« na ogl. odd. Jutra pod »Strogo t»,jno«.
309tl-a6
Priporoča se
za razne trgovske, bančne in kreditne po«le, za nakup in prodajo vr-cdnoetnlk papirjev, hranilnih knjižic, realizacije, komi>ettzaciio, razne nakupe, plačila in prodaje Alojzij Planinšek, trg. agt. za honftne m blagovne posle, Ljubljana, Beethovnova tri. Wl (palaiča Dunav). Jaiafti E& vestno iavrševanje.
Hranilne knjižice
Ljn/iske posoj5h>toe t Ljab-ljani. Ljubljanske kred.iros banke. Zadružne gospodarske bank-e, Kmetake posojilnic« v Ljubljani m Oeij-sk« poeojiiiiie« 4- 4. v Oe-lju, v vsaki rifini lahkf najugodneje prodajte proO takojšnjemu plačiiu. Pojasnila: Alojzij Planirašek. trg. agt. bančnih poslov, Ljubljana, Beethovnova ml. 14, L (palača Duuav).
S833-«
Vinska veletrgovina
v lastnih prostorih, i urejeno žganjekubo v središč« vino in sadonoenega okoliša Štajerske, išče sodelujočega družabnika s kapitalom 100.000 Din. Ponudbe oa oglas, oddelek Jutra pod šifro »Štajerska 100.000«.	31502-16
Kredit
na hranilne knjižice preskrbuj« in daj« brezplačna pojasnila pri prodaji in nakupu »tih Pleninše<k Aloj-*ij, trg. agentura bančnih poslov, Ljubljana. Beethov nova 14/L	3527-16
Zadolžnice
(obligacije) mestne občine ljubljansk« in druge vrednostne papirje (Vojno škodo itd.) prodaste najbolje proti gotovini v trg. agt. bančnih ooelov Planinšek. Ljubljana. Beethovnova 14 I. nadstr.	2528-16
Hranilne knjižice
Ljudske posojilnic« v Ljubljani. lahko prodaste takoj proti takojšnjemu plačilu. Pojasnila Planinšek. trg. ag. bančnih poslov, Ljubljana. Beethovnova WI.
3530-16
Hranilno vlogo
Ljubljanske kreditne Din 30.000, prodam najboljšemu ponudniku proti gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tri knjižice«.
9*47-1«
Vojno škodo
(Ratoo šteto) in druge vrednostne papir j«, kupuje ta prodaja nsijugodnej« trg. agentura bančnih pofJ-or Alojzij Plan-rnšek, Lj-ablja-na, Beethovnova ul. 14/1. ("palača Dutmt).
Družabnik
ali družabnlca z nekaj kapitala lahko pristopi v damsko konfekcijo ln krznarsko podjetje. Ponudbe pod »Rentabilna sezona,, na ogl. odd. Ju tra.	3910-1«
Posojila, poravnave
med dolžniki ln upniki izvršuje: Gospod-ars-ka pisarna, LJubljana, Se-lenburgova 7. - I. nadstropje.	3012-1«
Vložne knjižice
Mestne hranilnice ljubljanske kupimo. Vprašati: Gospodarska pisarna, Selenburgova 7. L nadstropje.
3911-15
Davčne napovedi
aa pridobnino, pojasnila, taksne zadeve izvršuje : Davčna poslovalnica, Selenburgova 7. X. nadstropje.
3914-1«
Hranilne knjižice vseh zavodov tn
vrednostne papirje
kupujemo ln prodajamo najugodneje. Invalidska Zadruga. Zagreb, naš zastopnik ea Dravsko banovino: A. ADAMIČ, Ljubljana. 3ospo-svetska 8. Telefon 32-8« 1789-1«
Cenena posojila
do 10.000.- dinarjev preskrbujemo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Jamstvo«.
3749-B6
Posojilo
clika Din 60.000 Iščem na trgovsko hifio 8a krajšo dobo. Vknjiženje na prvo mesto, obresti ln odplačevanje po dogovoru. Prodam hranilno knjižico za 70%. Ponudbe je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Na odplačevanje,,. 25999-1«
Knjižico
Kmetske hranilnic«, prodam najvišjemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »SOlODOc.	I
Dekle
z dežele, iščem k«t kompa-njrunko, s kaipitelonn #U300-Ponudbe na ogl. odd. Juta pod »Pletilstvo«.
Iščem posojilo
od privatnika Din 30.000 do 50.000 proti vknjižbi na prvo mesto na eno-nadstropno hiSo v Ljubljani. Pismene p nudbe z navedbo pogojev pro slm na ogl. odd Jutra pod šifro »Din 30.000.— posojila«.
3860-1«
Prosim posojilo
Din 15.000.— Zastavim oelo posestvo v vrednosti Din 80.000.—. Za eoo leto dajem visoke obresti v naprej. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod šifro: »Takoj«.
3880-1«
Serijoaen
strokovnjak
ki desetletja sam potuje, B6e kaptRai. Nudi se popolno jamstvo pod kontrolo denarja danalca- Potrebna je zmerna vloga, ki se s naraščajočim za^lu žkotfc obrestuje. Soudeležba je »žaljena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober za-siužek«.
8760-38
Družabnico(ka)
s najmanj 200.000.— Din gotovine Išče dobro vpeljana tekstilna tovarna e s;-ecialnlml zelo idočimi artikli v svrho povečanja obrata. Ponudbe Je nasl viti na ogl. odd. Jutra pod »Rentabilno 1936«.
3804-16
Družabnico
z primemo goto-vlno lfiče 28 letni samski trgovec. ki Ima 50.000 Din radi skupne otvoritve trgovine ali kaj primernega. Ponudbe na ogl. odd. Jirtra pod »Samo-' 30» 3M5-10
»JUTRO« it 33
15
Nedelja, 9. IL 1935 r.
V najem
ttMcda I Dta, Aavefc i ■a UfraaM tajanje • »ta. Najmanj« n Dta.
Vmotoi
a M<t ril mHao m totaajs f »enai
tob«	▼ Mjea. Kavcij«
amouea.	Lastna koueeoija.
Ponudb«	aa ogL odd. J*-
tam pod	»Ljatosaerčan«.
V	Celja
___V DAJ«BL U|»llM ■
»ehnlm blagom, na z«*o dobri točki bhan tovora« Wm>m d. d. Naslov v •neb poslovalnicah Jutra.
SJ«M7
V	Tržiča
oddam ▼ aa dobrem, presneta«« krajo. — Informacije: Bredi,
TrtUi.
SMUf
V Novem mestu
m <*Ma gostilna z vsem krventarjem ta etaao vanjam t najem. Nastov r vnah pota. J«tra-
3704-t7
Drevesnico
aH ]» m odštetim • kapi-tak«» ta sodelovanjem. P»-®o»ifce aa fffi. ndd. J«tra pod ii)rwr<!8Biou,
sraMff
Besed* l Ota. lavek > Oh H infra aH laianjr aslova S Ota. Najmanjii 17 Ota.
Le|ii pesiomi
prostori
m «*taj« aa dvorišč« W«it*r* abca iffi. Pojunua T trgovini Erja-ree.
-
Bantemdja
▼ Zagrebu
naspi iS ibrmfi koio-Atocl aajooljte ta ko« i opremljena (a sta jem) i garantiran im ■ Motal
prometom agodae naprodaj. Pojasnita
•a 4oba t Ljubljani, Ta.v jmrjtT*. wL Va. levo.
9599-19
'rrgovski lokaj
kraj« ▼ Rade-Haslov v mrk posJo-rafakmh Jotra.
Dvti poslovna lokala
v araiHnl mesta, pripravna aa asanjšo trgovin«, obrt bM pisarn«, oddam s L ma}tm. Naslov v vseh po-ašc-mlnicah Jtrtra.
SMS-H)
Pekarna
«c db serkvi ta Ml, s
aH Irsa posestva, naprodaj. N«eiov t vseh poeiovalni-
oai ^oka,
ssa-4e
GoirtOna in mesarija
»a prametnetm kraju na prootaj. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
2586-18
Trafiko hi trgovino s papirjem
aajpr—etnsjfa zagrebška atteah prod traaarajsko po-•tajii. vpeljano, dobroido-60, prodamo zaradi bolezni iaonok« s popolno opremo, vso zaiopo papirnega i« faianWi,isktga blaga, to-Matas tadoDd in poštni-■i vrednotami za 23.000 Dta. Xee»čna najemnina i ataosvanjem samo 900 Dta. Peal »vnica Pa-vtekovič, Zagreb, ffiea -m.
SUM-®
Iščem lokal
■»11 t ceartru LJubljane prmereai aa pisarno. Po-mjdfbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno«.
37S1-19
Trgovino
I itataatai blagom aH •premi jen lokal aa promet-bm	, riamesn takoj
v najem. Podrobne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ■Spirai promet«.
3M49
Pisarn i^kr prostore
prfetavn* ndi u finejšo •brt. odda aavanovalniea «Oof»-»< ▼ aro jI palači na Aleksandrovi cesti. Informacije istotam r družbeni pisarni.
9800-1»
Delavnico
oddam b 1. marcem. Celovška 41. Ljubljana ▼H.	3870-19
Mlekarno v najem
»taJri alj prodam s hišo ▼rotil na prometnem kraju v mestu. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dobra eksistenca«.
3859-19
Prometno pekarno
Kidam prvega m»roa. Na ne odgovarjam. .Na-tnv v vseh posloval nica.h htm.	3R87-D
Trgovina
<a i» i bo! ■ prometnem me-ita Ljub';ane. naprodaj ■adi prezapoRlenia. Pisme-le ponndbp na ogl. odd. firtra, pod »Bodočnosti.
' Otr la^rt U<r * Ufrr> aH latanjr ia«io»t I nir	.rrnanl'5' mfc.l
(7 Oln
Posestvo
»alo arondirano 6 aado-osnikom aa sončni legi. 4) glavn ali vsaj v bližini ■Javne 're^te kupim proti otoiani Ponudb na po ružnicn Jutra v Celju pod načko »Gotovina 93<5> 2482
HHa s pekarno
aaprodaj vedi »ea>a Kra-
nja. BcAektaati naj poilta-jo poaadbe aa agi. odd. pod »itata a '
▼
induatrfjakeaa kraji, v 8a-vanjata ikiltal, pradaat. — Dopae aa liana Brfltaflt, Grkie pri Oeljau
MIMO
3564-30
Parcelo na Mir ju
500 kv. a po MD Dta
3M&-30
Lep vinograd
v afcotM Mata Oelja
sestro, obeegajo&a bor, i vik> ta pripadaj farni prootori, jgodno
j. Ponudbe aa po-
M po-
M ta-
padajo-
Jotfa v Oelja pod raačko .fcaoii.
»»SO
Krasne stavbne
parcele
sredi vaai Teta»rje pri Celjv se na^jrodsfcj. Pojasnila daj« Ivan Bnoej, Tebarje pri Celja.	1027-30
Rentabilno hišo
v Ljubi jam. v dobrem stanja cca. 250.000.- ko pda. Ponudbe na llaguiar Reeljerra ceeta 16.
lers-ao 2 ha gozda
a tafiai leeom. naprodaj v Betoma* pri Celjn. Na-tlvr t podroinlei Jutna t
OelK	3670-30
Hišo
na Kletni toftki, tik Ljub-Ijaaa, pripravna ca gostilno, oddam t aajem. Poaadbe na ogl. odd. Jutra pod »flOOc.	»74-30
Dve parceli
aa v* po 736 kv. M, ie
r.jent bll£na eeotra. tramvajski postaji. Cena 1110.000. pol knjižice, pol potovima. Velika »bera vsakovrstnih trgovskih in stanovanjskih h«. vU, parcel in posesten. Proda KealHetaa pisarna ADAMIČ ALBIN, Ljmbljana. Goepoereteka & Telefon £-86.
3040^0
Dvostanovonjsko
hišico
lepo, ■ paroeio, eb riavni cesti, 30 ffltmrt od gtarne-ga trga, poceni prodam. — Prervzam«in tndi knjižico Posojilnice Narodni dom, Maribor. Vprašati: Gaspari« Fran jo, ToboMk* Irt/II, Maribor.
3548-30
Na Kodeljevem
aH Ddmata M ktrptta hMo.
Naslov ie p»3bl1ino ceno na ogl. odd. Jntia pod »Cempreje«.
3549«
Trgovsko hišo knpfaa v Ljubljani do Dta i.000.000. Ponudbe na posredovalnico xRapid<, Maribor, Gosposka al. 38.
3508-30
faoMdstropno hišo
drreetanovanjako, pripravno
ca obrt, poleg kolodvora, proda Hafner, Škofljica 37.
34U5-20
Hišica gosp. poeikupje v bližini pivovarn »Union« s pred vrtom ta ulično parcelo v stavbeni črti skupno 088 kvm radi družinskih razmer naprodaj za Din 110.000. Podrobnosti v žeiesaalnl Koutajr. Medvedova 28.
2631-20
Več lepih
stavbenih parcel
v središču Vrhnike, prodamo. Vodovod, elektrika v bližini. Primerno za letovišče. PG poljub-nostl kopališča ob Ljubljanici. Plačilne ugodnosti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2636-20
Hiša naprodaj
nataeotovljMia pri Novem mesta. Poizve se pri Odvetniku Vebletu ln v Ljubljani Predori-čeva M.	2641-20
Lep vrt
1200 mJ prodam. Tržaška e. 19. LJubljana.
2575-20
Malo posestvo
obstoječe 1« hlSe gospodarskega poalqpJa ter zemljišča na katerem ee lahko redi tudi nekaj glav živine, kupim. Cena do 50.000 Din plačljivo po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Malo posestvo« 2580-20
Stavbena parcela
naprodaj. Sončna tega. ob glavni oestj, 500 kv. m. IPoirve se pri g. Fieter
Fraaic, Zaloška cesta 10, Ljubljana.
36(78-30
Hiša
še nedograjena na lepem krajn ob oeeti. najprodaj. Sitar. Smihel. Novo mesto.
37ce-a>
Posestva — gostilne
od 30.000 naprej
Hiše — vile
prodaja Posredovalnica Ma ribor Slovenska ul. 36.
3714-30
Manjše posestvo
v vinorodnih krajih s to-i ilno pravico, primerni- za UiH>ko;encfi se u.^i^lne h.rrv-•la. Vprašati Klnii i>a rinko. Prp»a)'e.
M1O-30
Novo hišo
donosco. trgovsko ali stanovanjsko. za 4< »0.000 do
:.3ivt.(irt0. kupim. (Centrum. Mir je. Ucžisrrad. Si«ka. Poljansko predmestje;. Ponudbe na osi. odd. Jutra
'rod	-joTovina'.
MHn
i iaaaljii6eaa, Mta> j
je, prodam. Naslov v
poslovalnicah Jutra.
..posEsr*
reaHtet. pisarna, Ir. i a L
LJubljana
MOUoiičeva ceeta « PRODA: VILO, tri ovnoma Mrtata-novanjako, novo ndaao, komfortno, vilska 6etrt Ljubljane, 900 kv. a ograjenega s vrta. — Previem 310.000 K metek«, 1.60.000 Mestne, ostalo gotovino, sa Din 650.000.
VILO, triatanovanjako, novo, vT-t, Sv. KniHof, Din 340.000, pre-raem 75.000 Mt«tne, komfort. HISO, tristanov^njeko, novo zidano, 600 kv. m vrta, Bežigrad, Din 335.000, prevzem Din 70.000 Mestne. VILO, novejšo, enodružinsko, komfortno, 10 sob, 2800 kv. m vrta, sadovnjak, Tivoli, Din 650.000, prevzem Mestne 300.000. HIŠO, pritlično, 4 sobe, 90(1 kv. m vrta, Dolenjska cesta. Din 160.000. Prevzem Kmetska 25.000. HIŠO, tri6tanova,njdco, no-vozida.no, 500 kv. b vrta, Bežigrad, Din 195.000. Prevzem Mestne Din 36.000. PARCELE 600—700 kv. m pri novi gimnaziji za eno-nastropn« stavbe po Din 100—iW0 na kv. m. PARCELA 600 kv. m pri Taboru po Din 200 za dvo-nadstropnioo. — Rasen gorenjih tndi mnogo dragih stanovanjskih, trgovskih in obrtnih hlž, stavbižč v mest«, okolici in na deželi.
3810-30
Hišo
i gospodarskimi poslopji, sadnim vrtam, njivami in travniki, 34 oralov, oddem takoj v najem. Micheldtsch, Staloorje pri Kočevju.
38CB40
150 kv. m zemljišča
kupim v atestu, tudi ako je na vrta. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod iifro »Dam gotovino«.
3731-30
Več stavbenih
parcel
lepih, v srediSču Vrhnike prodam. Vodovod, elektrika v bližini. Primerno xa leitcviSSe. Po poljubnoeti kopališča ob Ljubljanici. Plačala« ugodnosti. Naslov v vseh port. Jutra.
srra9-90
Hišo
enonadstropno, dvostano-vanjako, vse pritikline, tik Vodmatake nove cerkve, 4 minute do cestne ieleimoe prodam. Cona 170.000 Din. Potreben kapital 70.000 Wo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redka prflika« 3170.000«.	3732-20
Posestvo
lepo, obstoječe is biie ta gospodarskega poslopja pro dam v Ljubljani. Naslov v vaeh posl. Jutra.
3732-30
Trostanovanjsko
hišo
na periferiji Kranja primerno za oskrbnika z lepim vrtom ob glavni cesti pod ugodnimi pogoji prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno 1936«.
3831-20
Gostilno
a tajskimi sobami, pekarno, mostno Dehtnioo ta vrtovi, prodamo. Pismena vprašanja na podružnico Jutra v Celju pod značko »Bodočnost 5«.
3886-30
Novo hišo
enanaostropno z lokalom 3 stanovanjsko, klet prodam za 150.000 Din Zg. SlSka prt Novi šoli. Jenko.	3871-20
Stavbna parcela
700 kv. m naprodaj pri kolodvoru S t. Vid - Vižmajje St. 75.	39M-30
5 krasnih
stavbnih parcel
v Celju ugodno naprodaj tudi proti hranilnim knjižicam celjskih denarnih zavodov. Pojasnila daje: Jager. gosi,!! na »NaNa« Celje.
3884-20 Dvostanovanjsko
vilo
ob Dunajski cesti, tik gol da. 5000 kv m vrta. sra
ven garaža ribnik »vto in železniška [»ostaja, prodam. Cena 160.000 Din. Polovico v knjižicah. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ood »NaJlepSi kraj«	3664-3"
Hiša
»tavbnc parwi- deiav I tco skladiSčem ter go j »odarnktir;	-t.o- !
•bn» za vsako obrt ln >djetje	sredin m-sla
vprodai Interesent naj se urijo na ogl. dd Jnt i »500«.	3777-T)
4 krasne stavbne
parcele
v lepi solnčni legi	na
Pntlah, eno minuto	od
tramvajske postaje, po	700
do 900 m2 so ugodno	naprodaj. Pojasnila daje M. Krapež. Jurčičev trg.
3752-30
Stanovanje
r-^ja > Otr. ia»eh	D"
UftA »I latanjr	!«*levf
»In NatmanISt	rv ' i 7 Oln
Komfortno
sUinovanje
i iob z vsemi pritiklinami. i>ddam ul avgust
T-n
sabo. I a
vetiks rltaif,
^osa. ^- Nestor Wt Dfonktra vft« «L
Y vfflM Trta&
• i. tuje 3 lepta i vsem kaa^orteaa. Naslov v vseh poahrratainah Jetra.
9M8-S1
Dvosob. stanovanje
J
Metetkora X
3686-2H
Enosob. stanovanje
odam i i »are caa v Bo*.
dol. IV«. Ogledati je aaed IS ia 2 ve.
sn»41 Sobo s kuhinjo
oddam takoj aH aa »arrr
TržaSka eesta M
aesi-ai
Trisobno stanovanje
e pritiklinami, v bližini centra, 50 korakov od tramvajske postaje, oddam mirni stranki s L majem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3W&31
Lepo stanovanje
sadonosnik ta nekaj zemlje, oddam v najem, sredi
velikega trga pri Ljutomeru. Naslov-. HanSekoviČ, Veržej 38, pri Ljutomeru.
3900-31
Trisobno stanovanje
sončno, a kopalnico, oddam z marcem odnosno dvosobno t majem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3666-81
Dvosob. stanovanje
cenejie, center, oddam stranki treh odrasUh oseb. Židovska steza it. 1, tretje nadstropje, levo, Kadunc.
aeffi-ai
Dvosob. stanovanje
sončno .pod enim ključem, vee pritikline oddam takoj Herberstešnova 32. okolica Stadiona.
3687-31
Trisob.	stanovanje
oddam v m	mtra mesta. Na-
slov v vs«	ih pod. Jutra.
	3708-31
Enosob.	stanovanje
oddam. Ročna dolina, cesta	
ia, st. 16.	
	3761-31
Opremljeno sobo
sa 2 osebi, * kuhinjo, takoj oddam za 300 Din. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
37aWJl
Trisob. stanovanje
s kopalnico, balkonom vrtom, oddam v prvem nadstropju. KI uoova lfi. Ko-deljevo..	3738-31
Dvosob. stanovanje
lepo oddam marca aa Din. JMIO blizu tramvaja. Vod-mait, Predovičeva nI. HM.
31797-31
Enosob. stanovanje
s pritiklinami oddam za 1. ma«. Nador v veeh posl.
Jutra.	3746-31
Dvosob. stanovanje
oddam z marcem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3829-21
Stirisobno
stanovanje
oddam mirni stranki. Naslov v vseh poolovai-nlcah Jutra.
3813-21
Dvosob. stanovanje
•2 balkona ta vsemi pritiklinami vse pod enim ključem v I. nadstropju z vrtom oddam s L aprilom. Naslov v vseh pori. Jutra.
3736-21
Enosob. stanovanje
dobi za 1 marc mirna stran ka brez &K c enim otrokom. Stopanja tm 86. Ko-del^evo, Ljubljana.
3717-31
Enosob. stanovanje
s pritiklinami, oddam s 1« marcem. Poizve se v Zvo-narski ulici lil/I.
3778-31
Štirisobno
stanovanje
komfortno prvo nadstropje ali visoko pritličje iščem za maj. Ponudbe pod »Maj« na ogl. odd Jutra.
3796-21
3-sobno stanovanje
lepo v n. na<te»tropJu, takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra [Od »Solnčno«.
3834-21
3-sobno stanovanje
krasno s plinom ln event. kopalnico v sredini mesta, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pqd »Parter«.
3833-21
Sončno stanovanje
v I. nadstropju, sestoječe i<z 2 sob. kabineta in pri-tiklin, oddam s 1. majem, eventtiel. tudti preje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	3798-31
«kL
itt
Stirisobno
stanovanje x twii komfortom, mirno tn solnčno a prvim majem na razpolago. Naslov v vneti poslovalnicah Jutra.
3841-21
Dvosob. stanovanj«
i kiopalniop ta pritftUinaml, oddam. Nutar v vseh po-
biev»'bieab jntra.
8918-31
Enosob. stanovanje
oddani s 1. marcem. Gll-ha Joslplna Kav&kova cesta 26. Slfika.
3873-21
Enosob. stanovanje
čedno, razgledno, v eno-nadstropni hiši. Trnovski pristan 40, zraven zapornice, oddam z aprilom.
3809-31
Enosob. stanovanje
solnčno, z VBeml uriti irUn«.mt oddam. VjT&Ša-U. Gospodarska pisarna LJubljana, Selenburgova 7-1. nadstr.
3913-21
Stanovanje
2 — 3 sobe oddam za marc. Ljubljana 7, Frankopanska 9.
3915-21
Dvosob. stanovanje
i pritiklinami, drago nadstropje, na križišču Blei-vveisove in Tržaške ceete, oddam za prvi maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ►Dve oeebi 700«.
3906-31
Trisobno stanovanje
pritikline, prostorno, (celo pritličje), cena 500, odda sa marec Fatur, Večna pot 7, nasproti Strelišča.
3907-31
Trisobno stanovanje
komfortno, plin, kopalnica T strogem centru, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strogi center«.
3857-21
Trisobno stanovanje
solnčno s kopalnico, pri tlkllnaml z balkonom, pUnom, oddam z majem. Stanlčeva uL 1. Vprašati v pritličju.
3861-21
3-sobno stanovanje
a prltlkilnamj oddam za marc. Boblova ul. 25.
3862-21
Dvosob. stanovanje
g pritiklinami, sobo za slniktajo, teraso, delom vrta, takoj oddam v lepi vilo na Vidu, 5 minut od tramvaja, za Din 350. Pojasnila Aleksandrova J6/TI, levo.
3866-21
Moderno stanovanje
soba, kuhinja, ahnamba, vrt — mesečno Dta 300, oddam. Tavčar, Kodeljero, Zadružna m.	3899-81
Dvosob. stanovanje
oddam. Vodovod, elektrika. iPredovičerra ulica 9, Moste.
8887-31
Dvosob. stanovanje
z verando, kabinetom, kopalnico, vrtom ta prmkU-nami, oddam za <1. maj. — Poizv« ae Stanlčeva 1E/I., od 10.—06. one.
MB641
Stanovanja
beseda I Oln. davek S L u iifro alt dajanje naslov; > Oia Najmanjii ta»s*k n »a.
Upokojeni častnik
brez otrok, SSe dvo- do trisobno stanovanje, c vsemi pritiklinami, po zmerni ceni za marec-maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cicto«.
331&41a
Sobo odda
Gospodična
Išče enoeobno stanovanje z vsemi pritiklinami v boljši hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Maj 1836«.
2630-21a
Dvosob. stanovanje
ftčem z majem. Ponudbe na ogl. odd. Ju>tra pod >Lnžen>erc.
3053-aia
Iščem stanovanje
eno ah dvosobno, aa takoj ali 1. marec. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Brez otrok 1636«.
aOGOSla
Dvosob. stanovanje
išče mirna stranka v bližini Bežigrada s 1. aprilom. Ponudbe na ogl. oddelek Jntra pod »Redna plačnica«	3706-31»
Enosob. stanovanje
predvsem mirno, samo za sebe. iičwn v bližini poŠte. Ponudbe n« ogl. odd. Jntra pod 8Hro »Samsko«.
1,751 »la
»Din.
8817-38
Sobo
aanto,1" deZavaleo"^* fkČ
i&e oddam. Poizve aa Go-sposvetaka e 30. Mlekarna.
87Ott-0B
febr.^ah lTa«r«a na Vrtači. Naakrr v vseb pori. Ju ara.	OTOO-9B
Prašno sončno sobo
oddam. Kolealjaka riio 1B,
L, Trnovo.
Elegantno sobo
dtato opremljeno, z vhodom iz stopnjifiča. souporabo kopalnice, ae odda boljšemu gospodu. Livarska 5.
3707-23
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom in
elektriko, oddam v Dalmatinovi ulici JVII, levo. — Vprašati od i. do i. popoldne.	3772-23
Sobo
poleg veeučiiigča. oddam, eni ali dvema osebama. Naslov v vseh posl. Jutra.	3736-38
Sobo
event • hrano oddam. Naslov v vseh pori. Jutra.
S741J33
Gospodični
oddam v centrumu lepo sobo ali VTflmem 906tanovaUco. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	3812-23
Sobo
s posebnim vhodom oddam dvema gospodoma na MVkl-šlčevl cesti Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3815-23
Opremljeno sobo
boljšo, snažno s posebnim vbod. in elektriko oddam. Naahw v vseh pori. Jutra 3726-38
Opremljeno sobo
lepo s posebnim vtiodom !oddem pri TivoH. Naslov v vseh pori. Jutra.
3725-23
Sobo
primerno za pisarno v »Nebotičnika«, oddam a L majem t. 1. Informacije »e dobe v upravi hiš Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, Gajeva črti, soba 221.
3780-38
Opremljeno sobo
oddam a 1. marcem. Dvo-rakora ulica 3, Dl. nad., levo.	3677-33
Opremljeno sobo
odda Tavčar, K ari o vik« c. 16/11 levo. stopnjišče.
3TT67-28
Opremljeno sobo
lepo, t posebnim vbodom v prvem nadstropju takoj oddam boljšemu gospodu. Gregorčičeva ul. 7. a./I. leva V. N.
3748-23 Lepo sobo
v najlepšem deta mesta tako] poceni oddam. Telefon v stanovanju. Naslov puri. Jutea.
3TCS-33
Boljšo gospodično
sprejmem na stanovanje Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3789-23
Dvosob. stanovanje
oddam, z vsemi pritiklinami. Pod rožnikom c. IX. ŠW. 30.	3786-31
se
u li C 3
Poizve
v mleknrrr Josposke
Prodamo
Trpovsko-stanovanjsl o nišo. novo?.idano. trinadstror.nn. I/etni Ion os Din IX. ">)'•. ■ i Cena 1.00r>.(W> Pa-ee!o , •:3« kv. m, pri <v. Kri- ; štofti. Cena Din im.oro. !
Reali etna pisarna Adamič, j Ljubljana. Gosposvetc'i c. j
It. 8.	3(743-20
Dvosob stanovanje
oddam Gerbičeva Kole zi^a
2463-31
Stanova« *>
-vejo stranke imton. litotne pisarne Al >A MIC. Or>sposvitska c. 8. Ilifni posestniki prijavite "h v brezplačno oddajo.
3744-31
Trisobno stanovan.1e
s kopalnico oziroma pisarniške prodore v I. nadstropju v Dalmatinovi uli«'i. oddamo s majem, pi sarni&kf prostore v pritličju pa tnikoj. Poizvedbe: Gradbe!'.a pisarna. R:tns':.i 2'T.
:,7»:l-iii
V vili v Tivoli hi
iwMa.ni 7. tra'fm solnčro
mans'irdno stin n-artie 2 sob ktiliinin pritikline. plin. narkerii m.iveč lve-n?eham:i 7.a
v vseh posl. Jutro
J747-A
Dvosob. stanovanje
Išče za ma) uradniška družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Državni«.
3788-21»
Stanovanje
v St. Vidu uad Ljubljano, blizu tramvaja, iščem. I>ve sobi s pritiklinami in vrtom. Elektrika in voda pogoj. Ponudbe n.i ogl. o>M. ■filtra [»od Tramvaj Št. Vid«.	:»17-Jla
Sobo
lepo opremljeno z uporabo kopalnice ta s posebnim vhodom, poceni ddam. Rožna dolina c. IX. St. 7.
3839-23
Veliko sobo
opremljeno B Štedilnikom. za dve osebi oddam. Najemnina za 4 mesece naprej.. Cesta 29. oktobra št. 21. ra dvorišču. Ogleda se samo v nedeljo celi den.
3838 23
Opremljeno sobico
čedno, oddam gospodični. Naslov v vseh pošlo, valnlcah Jutra.
3837-23
Sobo
strogo separirano, v centru, vhoa s stopnic, oddam boljšemu gospodu aH dvema. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3803-33
Prazno sobo
oddam takoj. Podaljšek Ribarjeve 31. Kolezija.
3758-23
Sobo
s posebnim vhodom, oddam s 16. februarjem. Vidov-danska 1, pritličje lenro.
3833-28
oddekk
Sončno aobo
M dvs-oddam
>j ali s IS. februarjem. VerovSkxrva uL 34.
3918-23
Prazno sobo
veCk«, mali ppiotaor aa ka-btajo, eddaan s marcem za 360 mesečno. Ctglič, Mestni
trg IL	99*2-03
Sobo
lepo opremljeno ta sončno a posebnim vtiocV tn ▼ centru oddam boljšemu gospodu. Bvent. souporaba klavirja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3917-23
Lepo sobo
dobro opremljeno veliko mirni ln saučno s posebnim vhodom oddam samo boljši osebi. Istotam se t Toda telovadni stol. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3909-23
Mirno sobo
separirano, z uporabo kopalnice, oddam a 1. marcem boljšemu sgftdarm« go-imi gospodu. Dvomi trg 1, IX., levo.
3905 3?
m
Seseda I Oln. davek * Oln. za Mfro ali dalanje naslova 5 Ota NaJmaoJU toesek 17 Ota.
Dve sobi
kabinet • pritiklinami, iščem za maj. Centrum ali neposredna bližina. — Dve oeebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točnoet«.
166t2-33a
Sobico s štedilnikom
išče gospodično. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Mima »oba«.
3672-33a
Dve sobi
kabinet s pritiklinami. iščem za maj. Centrum ali neposredna bližina. Dve osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točnost«.
Sobo
z 2 posteljama v tredlnl mesta oddam. Naslov v vseh poslovalnice h Jutra.	3816 23
Opremljeno sobo
s j ■osebnim vhodom v centru oddam event. s hrane. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
3827 23
Stanovanje
dveh sob s pritiklinami. vr tom. elektriko in vodo.
iščem ob želerni"!;;!' ij-«. :i-iah Ljubljana Vrhnika, j Ljubljana Mvdvode, Ljubljana Dom!'< nr.'be i na or'. ^dd. '"tra po<l »Stalno in mirne 030*.
1
Opremljeno sobo
sončno, elektrika, poseben vhod oddam akademiku. Stan n d^m. Po-sitonjska 22. Istotam zelo p' c«nt o red« m omaro.	3879 23
2 prazni sobi
.-.ku. aj h!1 t.osamsf.no, oln"T!; v- pa'nlca, no-a hl-v "ak^j Pr>twn'" Tjrršcv-' r f 10.	3868-23
Sobo s klavirjem
Išče dijak. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prosto«.
2639-23a
Mirno sobico
separirano, išče akademik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Svetla«.
3774-23»
Sobo
s posebnim vliodom, mirno, iščem. Ponudb« pod šifro '»Cisto« na ogi. odd. Jutra.
rfT75-33a
Sobo
išče uradnica. Ponudbe pod »Center« na ogl. odd. Jura.	374&-23a
Prazno sobo
s strogo &<ipariranim vhodom, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uredništvo«.	3ffi8J-33a
Opremljeno sobo
separk-ano, kjer bom lahko dnevno do SS. ure nemoteno igral na svoj klavir, išč«m za meeec marec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Garantirano«.
3786-33»
Opremljeno sobo
set>arlrano, Išče gospod Ponudbe pod »Mlra na ogl. odd. Jutra.
3876-23a
Stanovanje
in hrano za drugošolca m Setrtošolko .iščem. Strogo nadzorstvo. Pomoč pri učenj« za žel jena. Nariov v vseh poslovalnicah Jutra.
aS49-30a
Razno
S?«eda I Dia davek 1 Ota ta Iifro aH da|ao]r naslova Oin Natmanl«' tneeek
n oia IZDELOVALNICA
HARMONIK
Piun SK DANKI
Ostanki
pristno-barvni, »Paket serija
A« za moško, žensko, namizno, posteljno perilo ln rjuhe, »Paket serija B« izključno zimski topli flaneli in barhenti najboljše kakovosti vsak Paket 10 do-20 m samo Dia 107. Dalje novi »Original Kosmos Z paket«, vsebujoč 2.80 m sukna za eno dolgo zimsko suknjo, oziroma za ženski plašč, lepe temne barve. ali pa 1.80 m za kratko zimsko suknjo in 1.20 m posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače. Tudi ta paket samo O 107. Vsi paketi podtnlne prosto. — Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite takoj na
»K O S M O S« razpošiljalnieo ostankov marib. tekst, tovarn, Maribor, Dvofa-kova cesta L
Dražbe
ieaeda I Din Ja«ek i Lic Iifro ali dajanje naslova 5 Ota Naimaalil laaaek 17 Ota.
Elektrarna na
Češnjici
je naprodaj dne 16. mar
ca 1996, ob 9 as dražbi pri sodišča v Skofji Loki Cenjena je aa 478.240 Dio najmanjši poudek je Din 339.344. Podatke tatere jeotom da pisarna odvetni ka Dr. Zirovnika Janka v Ljubljani. Knafljeva al. 2/11	3192-3?
Prostovoljna
javna dražba
koiee. potrebščin za avto mobile. motocikle. kole6a, šivalne stroje; športnih potrebščin (smuči, drsalke, smuč. jopice, šalil; elektr baterij, trgovskih pultov itd. Miklošičeva e. 30. Ljubljana, od 10. do 30. febr. t. L
2106-32
Fr. Lubas
in sin Ljubljana, Tyrševa 86
nesigurnost \starihini
20RAVI SE NEŠKOOlJIVO
Z V PARIZU
z najvišjim odlikovanjem nagrajenimi PILULAMI ZA M0ŠXE j
30 kom Din 84.-ilOO kom. Din 217.-1 DOBIJO SE V APOTEKAH. Spovzetem dichj-etno pcailja.:
APOTEKA
JtlfČICU BANU«
jelačicev trg 12-pl
Dražbeni oklic
V zapuščinski zadevi po umrlem Paniču Matiji s« vrši prostovoljna javna sodna dražba v zapuščino spadajočoga pohištva, obleke. perila, zlatnine in snebr-nine, dne 14. februarja rjMG ob pol 110 uri dopoldne v Ljubljani, Linhartova ulica St 35 (Luščilnica tv ža). L. S. Pleiweiss Kari 1. r. javni notar kot sodni komisar.
S730-32
Rudarski podjetnik
prijetne zunanjosti, lastilik nepremičnin, a me-
w>*n1m dobodkua din 23^00.
dnriUoo. Pojasnila daje »NADA« Zagreb. Prafika uL S. Za informacije po* j rte Dia 10.—
Fant
26 let, lepe n>o»U. obrtnik v stalni službi ta svojo hi*o, teli poročiti gospodično, ki ima 40.000 Dta. Dopisa jo poslat! aa o«l. odd. Jutra pod »Nekadilec«.	2301-23
Udinja
v m stava z doto T gotovini Din 50.000, »če trgovca atl allčno. Po-Jasnfla daje »NADA« Zagreb, Praška m. 6. Za taformactj« pošljite rin 10.—.	2615-25
Mlad inteligent
Hče aamoetojno, de 90 let staro damo, dobro aitaira-no, tepe zunanjosti, v svr-be razvedrita ta piijatelj-stva. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Di-skreoija«.
37®-34
Gospoda
resnega tateiigenta, plemenitega in odkritega značaja, dobro situiranega, do SS let, teli sf>oznati gospodična v evrho skupnih izletov. Računi strogo ločeni. Anonimno v koš. Cenj. dopise pod »Tovariš 333« na ogi. odd. Jutra.
3730-34
2 gospodični
talka aaanja dveh resnih gospodov za izlete ln zabavo. Ponudbe na ogl. odd. Jutm pod šifro »Samo resno«.
3900-31
i^IHlflti
Vsaka beseda	i Oln:
davek Dio. ta	Slfrr ali
dajanj« naslova	S Din.
najmanjši tnesek	S Din
Mlad trgovec
na Štajerskem
želi znanja t trgovsko na-obraženo gospodično, '£ do 34 let, po možnosd z nekaj prihrankom (doto), v »vrfio ženitve. Pismene ponudbe s sliko na ogl. odd. JutA pod »Takojšnja srečna bodočnosti
9906-26
Seseda I Ota lavek s Oln sa Iifro ali dajanje -aalova * Dta Najmaniil tnesek 17 Ota
Foto učenec
z 2 letno učno dobo, lAče mesto pri boljšem fotografu po m žnostl e hrano ta stanovanjem. Ponudbe na ugL odd. Jutra pod »Dober retu-šer«.	2620-44
Izume in patente
za nkoriščevanj« v inozemstvu, prevzamemo, ar. financiramo. Stedovna I privredna zadruga Invalida savske banovine, Zagreb, Gajeva 17/L kat.
3709-37
Grafolog in hirozof
N. Sadlnckl v Kranja. Sprejema vsak dan od 9— ie in od M—19. Ostane is v Kranja do 22. febrnarja. Naslov: Kranj, hotel »Stara pošta«, soba 29.
2579-31
Opozorilo
Nekateri, ki jim je splošno blagostanje obrtništva po-stnanska stvar, so pričeli razširjati šele sedaj v zveri ( mojim desetletnim predsedovanjem bivšega obrtnega društva, katero mesto sem odložil že junija 1991 m ko« večletnemu člana davčnega odbora razne neresnične vesti. Izjavljam, da bom proti vsakomur kaaeneko postopal, moje prijatelje pa prosi«, da mi vsak primer javijo, vsaj z 1 pričo. Ivan Gogala krojaški mojster Hd. Jesenice, Gorenjsko.
3TO8-31
Cenjenemu
občinstvu vljudno nasnanjam, da asm otvorila trgovino s mešanim blagom. Priporočam se cenjeni obisk. Komati
Pranja, StoGice 1S0.
3740^31
Naročnik oglasa
Šifro »Zmožna 507/1« je bil priobften v decembru, naj vrne originalne priloge. Tarman
3751-31
Hfi
m
ur
i Ota; J. vek a Da a litra a 4afasJ» i aalova S Oia.
•alfnsnU rnecefc t( ">ln
Gospodična
s*ara 26 let, z gotovino Din 15.000, želi znanja z državnim uslužbencem. Dopise na podružnico Jutra Maribor pod »Resno«.
3867-04
Gospod
ki je zadnji dve nedelji nnonciral pod »Zdravnik« (Nada - Zagreb*! v Jutru, no i »poroči svoj naelov na rl. "dd. Jutra.
3601-34
Čistimo zalogo
do
20.
FEoRDAR3A
izjemoma! Nai&oM e! Ndicenene!
Starejša gospodična
varčna kuharica in gospodinja z nekaj gotovine in pohištvom, želi pomočiti dobro situiranega gospoda v starosti « do 70 let. Po^ nudbe z polnnm naflo^omn na ogl. odd. Jutra pod »Išče Te sreča nm Ti je den.«
S?16--35
45 leten gospod
e premoženjem Din SO.COO, želi skupnega goapodinjsjva s pošteno žensko, vpoko-jenko ali z nekaj premoženja. Dopiee na podružnico Jutra Maribor pod >6«.	3608-25
Mladenič
trgovsko naobražen, postaven, ®mpatičen, poln življenja, brez starišev ta sorodnikom, ieli ia osamljenosti, v »vrho ženitve spoznati gospodično do 28 let, simpatično, s primeario doto ali nepremičnino. Strogo zaupno. Neanonknne do^iise na podružnico Jntra Maribor pod šifro »Moja nada, komaj 24 let«.
2545^35
Gospod
•tar SO let, lepe sunanjosti, visoke postave, inteligenten, eleganten, iščem mlado ,bogato damo, ki bi me podpirala, ker sem momen- | tano bre« službe. Ponudbe s sliko pod »Cenitev ni izključena« na ogl. odd. Jntra«.	9603-25
Katera gospodična
vdiova ali ločenka od 30— 40 let, z nekaj premoženja, bi botela M k samostojnemu trgovcu ali gostilničarju brez otrok ko« gospodinja, erventuel. pozneje tudi kot žena, naj počljc ponudbo na podružnico Jutra v Mariboru j>od šifro > {Vednost imajo iz sreza Ptuj«.	2604-35
Vdova
prijetne zunanjosti z do t>o v gotovim ta nepremičninami Dta 1.600.000 166s zakonskega druga Pojasnita da je »NADA« Zagreb, Praška ul. 6. Za informacije pošljite Din 10.	2611-25
Vdova
36 let stana, z doto v gotovini 500.000 Dta, Išče moto, bogata na srcu ln duši. Pojasnila daje »NADA« Zagreb, Praška uL 6. Za Informacije pošljite Din 10.—.
2609-25
Šivilja
10 let a ta na, krasna črnka, z doto v gotovini 16.000 Din Išče obrtnika aU allčno. Pojasnila da. je »NADA« Zagreb. Praška ul 1. Za Informacije pošljite Dta 10.—.
2610-25
Žandarm
lepega visokega stasa z gotovino Dta 20.000 Jdče zakonsko družico. Pojasnita daje »NADA« Zagreb, Pradka uL 6. Za informacije pošljite Dta 10.—.	2612-25
Ločenka
prijetne aunanjostl ■
doto v gotovini Din 400.000 lftče zakonca, ki bi hotel biti samo njen. Pojasnila da Je »NADA« Zagreb. Praška ul 6. Za Informacije pošljite Din 10.—.
»13-29
Kmetica 22 lat stera. s doto t
gotovlnj 40.000 Dta Išče obrtnika ali sllčno. Pojasnila da je »NADA«-Zagreb, Praftka uL 6. Za Informacije pošljite Dta 10.—.
2614-25
Mladenič
33 tet star, s 30.000 Din,
z znanjem nemškega in francoskega jezika, sedaj v Franciji, pridem o Veliki noči domov. Želim se priženiti no poaeetvo, gostilno ali kaj sličnega, z mladenk«, mirnega značaja do 30 let staro. Le resne dopise, 6e mogoče s sliko, na ogl. odd. Jutra pod šifro »Cčlibatašrec.
Samostojen obrtnik
v Ljubljani, star 35, tečen želi spoznati »orodno d-ufco radi skupnega gospodinjstva z nekaj go-torine in da bo dobra nadomert-nioa matere dveh otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do 30 let«.
Ženitve in možitve
ponudbe, nakup in prodaje posestev, hič o prem-rabljenih strojev, kompa-njone, zamene — objavlja Daruvarčan. — Priloži, e Din 8.- znamk. Pišite Daruvarčan, Daruvar.
3T50-35
Vdova
prijetne zunanjosti z doto v gotovini ln ne-premlčn n: ml 2,500.030 Din, Išče zakonskega druga. Pojasnila daje »NADA« Zagreb, Praška ul. 6. Za Informacije po&ljlte Din 10.—.
?<516 25
Poročiti se želim
takoj z gospodično z dežele, ki ima obrt za trgovino. Potrebno 90.000 gotovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srečen zakone.	3500-36
Z nobenim drugim reklamnim sredstvom oe morete doseči enakega učinka, kakor s časopisnim oglasom, čigar delokrog je neomejen. Časopis pride v vsake hišo in govori dnevno desettlsofleni čttateljev. Redno oglašanje v velikem dnevniku je najuspešnejša Investicija, k! prinese koristi trgovca In kupcu.
f
ZAGREB
t J t*
Anita
'iviamtte ]iismo! V oglasnem rtddelku ledi pipmo. — Pozdrav.
3856-34
Ženitve in možitve
posredujemo uspešno in
najvestneje. Ruzpožiljamo informntivne prospekte proti poslatvl Din 11 v (vržt-nlm znamkah — diskretno. Imamo veliko izhero odličnih partij obeh spolov. — Naročite takoj prospekte: »REZOR«, Zagreb, pošta 3.
H12-36
ALI HOČETE, DA BO VAŠA DECA
TUDI TAK© KREPKA?
Potem jo hranite z »ETA« ovsenimi kosmiči.
»ETA« ovseni kosmiči so izborna hrana 7» okrepitev otroškega organizma. Za odrasle pa je zdrava dieta pri raznih želodčnih na črevesnih boleznih.
»ETA« ovseni kosmiči se dobe v vsaki specerijski trgovini in drogeriji.
Vsak zavitek ima različne recepte.
GLASBILU
Sžhndite
ppiznona
odo >
Ktro
^NAJPOPOLNEJŠA ineer^
KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ NAJVEČJA DOMAČA RAZPOŠILJA L NA TVRDKA«'
F. SCH51EIDE
IZDELOVANJE GLASBIL IM GLASBEHiH PRITBKUN
ZAGREB JIikoIičcvaiL\10/d Violine^. 04 Din ?1ttcsz50p 2 Havajsfekbrs
Kitare_• .14&.- - fJ^^^V
Mandoline... 9S.- v Harmonike-»75.- • y najceneje.
ZflHliVR-JTE	CM
ZAHTEVAJTE PRI VAŠEM TRGOVCU
PRVOVRSTNA KVALITETA T KONKURENČNA CENA! DOMAČ IZDELEK 1
AVA" Tekstlln^ncjster
ki zna delati in montirati statve (šaft, žakart in pik na pik), dobi mesto v industriji takoj proti dobri plači. — Ponudbe na A. FINZI industrijalec, SOM BOR, Bačka.


dica DVAPUT SPIBALIZIKANA
50 letnica antomobila

Obiščite mednarodno
automobllsko izložba v Berlinu 1936
15. Sebruarja — 1. marca
Največja Izložba potnih In tovornih vozil, mot»nvV>v,
prikolic in pribora.
60% POPUST na nemški železnici cenene registermarke
Vsa obvestila daje:
NEMŠKI PROMETNI URAD
BEOGRAD, Knežev Spomenik 5, telefon 27-290 30-003
I
D;
aleč na jugu lepa Španija. Portugalska. Atlantski otoki, Severna Afrika, Egipt, Italija, Grška, Črno morje in Turčija so cilj naših petih zabavnih potovanj po Sredozemskem morju od srede februarja do konca maja 1936. MS »Milwaukee« parobrod popolnoma prenovljen in dovršeno opremljen bo vozil potnike v ta južni raj.
Cene potovanju od RM 340.— in višje .
Zahtevajte prospekte. Udobno se potuie z brodovi Hambure-Amerika Linie.
„H A P A G" izpolni tvoje sanje o potovanju po morju
S FAMBURG-AMERIKA LINIJO
na (»bale
MODREGA SREDOZEMSKEGA
Pasaže se lahko plačajo s cenenimi registermarkami.
Vsa pojasnila, prospekte in vozne karte daje:
Nemški prometni biro - Beograd
KNE2EV SPOMENIK 5.
TELEFON 27-290 30-00.->
M
Putnik - Ljubljana
>r»inje Davorin Ravllen — Izdaja es uonzorcli »Jutra« A.dolf ><ibrukai - £a Narodne uskarm j * Kot tlskarnarjs tirani iezersek - Aa inaeratiu del K odgovoren Aloja Novak. - Vs» » Ljubil*"