79. številka.
Ljubljana, v četrtek 7. aprila.
XXV. leto, 1892.
Iihaja viak dan i»e*er, izimfii nedelje in prasnike, ter velja po poŠti prej omari za avBtro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol I -tu 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10.kr. Ža pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina /.nasu. Za* oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v OoBpodskih ulicah št. 1J. Upravni št vu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Razpor mej dalmatinskimi Hrvati.
V dalmatinskem deželnem zboru je bila velika, sedem dni j trajajoča šolska debata in so končala 8 formalnim izstopom odločno narod ne stranke iz brvatsliega kluba. Debata je bila burna in ostra ter velike načelne važnosti. Posl. Bianciiini stavi) je bil predlog: Vlada se pozivlje, naj v korist zdrave narodne prosvete da pregledati nove knjige za ljudske šole v Dalmaciji in naj pazi posebno na to, da se v novem izdanji ime naroda in jezika hrvatskega ne bode utajilo in sramotilo.
Poslanci srbski in italijanski so se temu Bian-chinijevemu predlogu odločno upirali, a uvidevši, da ga ne morejo ovreči, ukrenili so staviti drug, povse jednako stilizovan predlog, katerega pa poslanci hrvatski, Btoječ dosledno na staliSči državnega prava, niso mogli vsprejeti. Posl. Puljezi predlagal je namreč dodatek Biancliinijevemu na-Bvetu, v katerem poziva vlado, naj pazi, „da se v novem izdanju ne bode utajilo ime naroda in jezika hrvatskega, niti ime naroda in jezika srbskega".
Po dalmatinskem deželnozborskem poslovniku je najprej glasovati o predlogih z dodatki in zato prišel je najprej na glasovanje predlog Puljezijev, in ker je bil vsprejet z veliko večino, bilo ni glasovanja o Bianchinijevem predlogu. Zaradi tega izstopil je posl. Bianciiini iz narodnega kluba in petorica tovarišev je posnemala njega vzgled.
Rekli smo zgoraj, da Bianciiini in tovariši njegovi Puljezijevega predloga niso mogli vsprejeti in to treba nekoliko pojasniti.
Hrvatska stranka v Dalmaciji stoji na stališči državnega prava hrvatskega. Svoječasno, ko Kn bili tudi dalmatinski Srbi Člani narodne stranke, priznavali so tudi oni hrvatsko državno pravo in je tudi faktično zagovarjali, kajti podpisali so mnogo-katero adreso za zjedinjenje s trojedino kraljevino.
Predlog Puljezijev zmatrajo Bianchini in tovariši njegovi za negacijo hrvatskega državnega prava v Dalmaciji in prav zategadelj ustavili so dosedanje svoje tovariše, kateri poBtajajo, odkar so prišli z vlado v ožjo dotiko, vse bolj popustni in elastični, kar svedoči uprav eklatantno v govoru stoječe in načeloma pomembno glasovanje.
Odločni in dosledni Bianchini Bodi takole : Dalmacija je hrvatska dežela ter je po svojem
državnem pravu in po narodnemu načelu del hrvatske zemlje. V Dalmaciji pa prebivajo tudi Srbi, pravi Srbi po jeziku in po narodnosti in kot takšni imajo neovržno pravico zahtevati, da se njih ime in njih narodnost spoštuje in ščiti, ali oni niso narod, ker v hrvatski deželi, za katero velja hrvatsko državno pravo, ne more biti srbskih državljanov. Kdor se hoče imenovati Srba, sebe in Bvoj jezik, slobodno mu, ali naroda ni v Dalmaciji drugega, nego hrvatskega. V hrvatski Dalmaciji so na temelji hrvatskega državnega prava vsi prebivalci lirvatski državljani, kakor so v Cislitvanski vsi avstrijski državljani, vsaj sedaj še, kajti tudi Ćehi stoje na tem istem stališči, kakor dalmatinski Hrvatje. Puljezijev predlog pa je dijametralno nasproten duhu Bianchinijevega nasveta, kajti predlog stilizovan je tako, kakor da je srbstvo in hrvatstvo v Dalmaciji jedno ter isto. To pa ni, saj živo tudi v kraljevini srbski mnogi Hrvatje, a vender so srbski državljani.
Ako se pa tolmači predlog Bianchinijev v tem zmislu, potem je neumevno, da so proti njemu glasovali privrženci in zagovorniki hrvatskega državnega prava. Šolska knjiga ima nalogo, da vzgoji mladino za dobre hrvatske državljane, kakor se vzgojajo v nas dobri avstrijski državljani. To ni politika, to je patrijotizem.
Ta načela Bianchinijeva bila so nekoč lastna tudi zaslužnemu dosedanjemu vodji dalmatinskih Hrvatov, dr. Klaiću, in iznesel jih je bil pred zbornico že 1. 1885. Od tedaj do danes spremenilo se je pa v Dalmaciji marsikaj in ne na bolje. Vosi. Klaić navadil se je mej tem pobirati drobtinice izpod bogato obložene vladne mize, navadil se je oportunitete in — morda je bil prav to povod, da je, zavrgši načela svoja, uprl ne Bianchiniju in tega ter tovariše njegove prisilil, da so izstopili iz narodnega kluba.
Za sedanjo vlado je to važna pridobitev. Grofu Taafleu se je posrečilo razcepiti Čehe, Malo-ruse in Slovence, redaj je razdvojil tudi dalmatinske Hrvate, prav po zmislu svojega gesla: „Divide et impera". Bode li razpor narodne stranke dalmatinske v haseu ideji, katero zastopata sedaj dve stranki, ne upamo se izreči. Po naši skromni sodbi pa je bolje, da se odločni in dosledni možje ločijo iz popustne in ovirajoče jih družbe.
Deželni zbor kranjski.
(XII. seja, dne 5. aprila 18 9 2. leta.)
(Konec.)
Posl. Vi Sni kar poroča v imenu fin. odseka o nakupu neke hiše ob Savskem mostu pri Krškem. V tej hiši je dozdaj mitnica za pobiranje mostarine. Lastnica ponudila je hišo za G000 gld. Ker je za deželo ugodno, da se kupi ta hiša in bo razlogi za to obširno navedeni v poročilu dež. odbora, predlaga finančni odsek :
1. ) V poročilu priloga št. 52. navedeni ukrepi deželnega odbora se odobre.
2. Deželnemu odboru so naroča ter se isti pooblašča, da zaradi nakupa posestva Terezije Ste-pisehnigg h. štev. 120 v Krškem vlož. štev. 740 kat. občine Krško takoj prične obravnave s posest-nico in da pri ugodnem izidu obravnav kupi to posestvo za deželo Kranjsko in kupnino izplača iz deželnega zaklada.
Predlog se vsprejme brez ugovora.
Posl. dr. Tavčar poroča v imenu upravnega odseka o preložitvi, odnosno delni popravi z Vihuike čez Staro Vrhniko v Podlipo držeče okrajne ceste. Po operaiih, ki bo se predložili dež. odboru, sta dve varijanti za izvršitev tega dela. Po prvi bi znašali stroški 19.000 gld, po drugi pa le 8000 gld. in ta je tudi krajša. Dež. odbor je predlagal podporo 3000 gld., vender naj bi se vinkuliralo 1000 gld., ako bi Vrhniški cestui odbor ne hotel plačati podpore za cesto od Podpeči do Dolgega grabna, o kateri se je razpravljalo v jedni zadnjih sej. Ker se je ta stvar ugodno dognala in je cestni odbor Vrhniški izjavil, da bode plačal omenjeno vsoto, predlaga fin. odsek:
Poročilo deželnega odbora se vsprejme v vednost ter ae za preložbo okrajne ceste pri Stari Vrhniki, za kojo preložbo se odobri načrt po varijanti II, dovoli iz deželnega zaklada podpore 3000 gld., ki naj se izplača Vrhniškemu cestnemu odboru.
Predlog se vsprejme.
Posl. dr. Papež poroča o prošnji občanov vasi Vrhovo, Prapretno in Log gleiio občinskih do-klad za zgradbe na Radeškem pokopališči ter utemeljuje obširno prošnjo, priporočajoč jo. Fin. odsek predlaga:
LISTEK.
Cikago in tamošnja svetovna razstava.
Mnogo govorijo in pišejo o Cikagu, mestu v državi Illinois v severni Ameriki, kjer bode to in prihodnje leto velikanska svetovna razstava v spomin, da je pred štiri sto leti Krištof Kolumb Ameriko odkril. Kjer stoji sedaj to velikansko mesto ob Mičiganskem jezeru, tam je bilo Se pred šestdesetimi leti kužno močvirje s trajem prerasteno in le tri borne lesene koče so samevale ob nezdravi obali. In vzlic temu, da je pred dvajsetimi leti (I. 1871) upepelil požar Bkoro 20 000 poslopij, šteje vender sedaj Čikago 40.000 hiš in okoli 1,250.000 prebivalcev, je torej drugo mesto v Uniji in sedmo mesto mej vsemi na svetu. V Čikagu se nahajajo prav velikanska poslopja, ki štejejo deset, dvanajst, šestnajst in celo dvajset nadstropij, jedno vrh drugega. V jednem samem takem poslopji je bilo pred malo časom 20.000 ljudi) najedenkrat zbranih. Okoli in okoli mesta so krasni vrti, nasadi iu izprehajališča.
Ćikago je sedaj druga kupčijska luka v Uniji. Vsako leto pripluje v to luko in odpluje 25.000 ladij z 9,000.000 tonami (po 1000 k<j) blaga. Nič mauje nego sedemindvajset železnic drži v mesto, iz njega pa k Tihemu morju, Atlantskemu oceanu, Goreujemu jezeru, Mesiškeinu zalivu in v vsa večja mesta Unije. Vsak dan se pripelje po teh železnicah nad 900 osebnih vlakov, mej njimi neposredno 248 ekspresnih (štafetnih) vlakov. Računa se, da se s temi vlaki prevaža vsak dan 175.000 ljudij. Mesto ima zdaj že blizu 1400 hotelov in v vsakem izmej njih ima počez prostora za 100 popotnikov, pa so tudi taki mej njimi, ki labko sprejmejo po 1000 tujcev. In še vedno se zidajo novi hoteli, tako da bode ob času razstave lahko dobilo prostora nad 200.000 obiskovalcev. Vrhu tega je še nad 5000 navadnih gostiln in prenočišč in še ravno toliko privatnih stanovanj, tako da se bode lahko sprejelo vsaj 300.000 tujih gostov.
Mej javnimi uredbami sta najbolj čudovita Čikaška policija in gasilstvo. Redarstvo šteje sicer le 1036 mož, torej primeroma malo za tako velikansko mesto, ali vsakih 500 m hoda napravljene
so telegratične postaje z oddelkom redarjev in pri vsaki postaji stoji po noči in po dnevi napreženi vozovi za redarstvene patrulje, tako da pride redar-stvo skorej bliskoma na kraj nemirov ali neredov ter vzpoBtavi javni red. Po velikem požaru 1. 1871 usnovuli so v Čikagu takšno gasilstvo, katerega ne doseže nobeno drugo na svetu. Ono ima sedaj 56 brizgalnic na paro, 12 kemičnih brizgalnic, 21 voz za lestvice in repiue, 3 čolne in visok stolp, v katerem po ceveh vodo vzdigajo do podstrešij najvišjih poslopij. Vseh dobro izurjenih gasilcev je 800 in 380 konj imajo vedno pripravljenih za prevažanje. Gasilcev ne sklicuje strel, ampak električen stroj.
Velikansk je tudi vodovod Čikaški, s katerim se da redko katera jednaka naprava primerjati. Iz biBtre vode Mičiganskega jezera drže pod meBtom 4—8 kilometrov daleč veliki rovi do prostornih zbirališč, v katerih se voda popolnoma očisti in potem jo vzdignejo sesalnice v vse predele mesta, v vse tovarne in delalnice ter do najzadnjega nadstropja najvišjih hiš. Onesnažene vode ni smeti spuščati v jezero, ampak odvedena je po posebnem
Deželnemu odboru se naroča, naj vse, kar je potrebno, ukrene, da se predležeča vsekakor upravičena prošnja brez zadržanja uradno reši.
Predlog se vsprejme.
Prošnja županstva v Adlešičah za podporo pri nakupu dveh plemenskih bikov se izroči deželnemu odboru z naročilom, da se pri razdelitvi bikov v prvi vrsti ozira na občino AdleŠiče.
Posl. Klein poroča o letnem poročilu deželnega odbora §. 7. lit. A., ki govori o deželni prisilni delarnici. Poročilo, ki obsega 16 marg. številk, govori o poslopji, o upravniškem in pazniškem osobji, o pouku, o številu prisiljencev, katerih je bilo 1890. 1. skupaj 544, namreč 109 domačih in 435 tujih, ostalo jih je v delarnici 333. Dalje go vori o disciplini, domači bolnici, hrani in obleki, obrtniji, o delih zunaj zavoda itd. in o državnem prispevku k stroškom razširjenja in prezidanja prisilne delarnice. Poročilo vzelo se je na znanje in se deželnemu odboru naroča, naj tudi v prihodnje strogo dela na to, da se prisiljeoci kolikor moči v najobilnejši meri uporabljajo za dela zunaj zavoda.
Posl. S teg nar poroča o lit. B., o deželnih dobrodelnih zavodih. Marg. štev. 17—22. o name-ščenji asistenta g. dr. Šlajmerja, o sekundarjib, o imenovanji sekeijskega sluge, o Kochovi zdravilni metodi, o ustanovi za operaterja in bolnišni ustanovi Ivane Schreiterjeve vzemo se na znanje. Štev. 23. govori o številu bolnikov v deželni bolnici v Ljubljani, katerih je bilo I. 1890 skupaj 4655 (3837 mož in 1818 žensk). Koncem leta bilo jih je ostalo 575 (317 mož, 258 žensk) dalje do štev. 29. o številu postelj in o oskrbnih stroških, o blaznici na Studenci, o hiralnici, o doneskih občin za oskrbovanje, o porodnišuici in o bolniških stroških v tujih bolnicah, ki so bili jako izdatni in je dežela plačala 74 tisoč 580 gld. 32 kr. iz dež. zaklada, največ v Trstu in v Zagrebu. Fin. odsek predlaga:
1.) Marg. št. 29. vzame se na znanje. 2.) Deželnemu odboru se naroča, v letnem poročilu prihodnje zasedanje obvestiti na kratko visoko zbornico o uspehih izvršenega pregledovanja kranjskih bolnikov v Tržaški bolnici po ondotnem deželnem zdravstvenem referentu. Vsprejme se.
Lit. C. govori o deželnem muzeji, o inventa-riziranji, o pridobitkih, o obiskovanji muzeja, o davčni prostosti muzeja in o glasbeni in gledališki razstavi na Dunaji, pri kateri se bode razstavilo nekaj predmetov dež. muzeja. Poročilo se vzame na znanje in odobri.
Ob uri se sklene javna seja in se prične
kratka tajna seja o personalni reči.
Politični razgled.
Notranje <lc2tole.
V Ljubljani, 7. aprila.
I ste rs k i dež* zbor.
V prcdvčeranji seji pritožil se je posl. Man-(lic glede ravnanja vladnih organov sploh, zlasti pa glede ravnanja s Hrvati, očitajoč oblastvom, da so nepravična in pristranska. V specijalni debati o deželnem zakladu očital je posl. Volar i ć deželnemu odboru, da je pri imenovanji dež. uradnikov
kanalu v bližnjo reko Illinois in po tej v Mississippi, ki ima toliko vode, da se v njej pomije Ćikaške brez sledu isgube.
Da je poštni promet v Ćikagu velikansk, to se razume samo po sebi. Ćez 500 milijonov pisem in pošiljatev je odpravila ('ikaška pošta v preteklem letu in poštni nadravnateli zapoveduie 10.000 poštarjem po državi Illinois in po drngih bližnjih državah. Sedaj izhaja v Ćikagu 531 listov, ki imajo vsi muogo naročnikov, tako da pošta razpošlje vsako leto nad 20 milijonov funtov časniškega popirja. V Cikagu se nahaja okoli 500 cerkva, 25 gledališč, ki imajo prostora celo do 35.000 ljudij, 120 šol in premnogo drugih javnih zavodov. Sedaj je skoro nemogoče dati zanesljivih statističnih podatkov o tako velikanskem mestu, v katerem se vsako leto okoli 100 hm novih ulic s hišami dogradi.
Vse kaže, da bode bodoča razstava v Ćikagu najveličastnejša od vseh dosedanjih svetovnih razstav, ker se je vse potrebno ukreuilo, da se doseže v vsakem pogledu najsijajneiši uspeh. Unijski kongres je dovolil 10 milijonov dolarjev (vsak dolar je vreden po 2 30—2 40 gld ) in mesto Čikago 5 mil.
(Konce prih.) S. H.
Bkrajno nepravičen, ker nastavlja nalašč in namenoma samo uradnike, kateri hrvatskega jezika niso zmožni. Posl. Volane predlagal je nadalje, naj se odkloni plača dež. glavarju in dež. odbornikom, namestu tega izdatka pa naj se ustavi v proračun primerna svota za izdavanje dež. zakonika v hrvatskem jeziku. Ker je govoril posl. Volaric hrvatski, ni zbornica o njegovih predlogih razpravljala, ampak dež. proračun brez daljše debate vsprejela. S tem je končano delovanje dež zbora in bržkone se bode tekoče zasedanje zaključilo že prihodnje dni.
Gorenjeavatrifaki deželni zbor.
Klerikalna stranka gorenjeavstrijska ni zadovoljna z dosedanjo ureditvijo dež. šolskega sveta, zlasti zato ne, ker le-ta glede olajšav pri šolskem obisku ne postopa tako popustno, kakor ona želi. Zaradi tega stavil je bil dr. Ebenhoch predlog, da je pomnožiti število deželnih zastopnikov v deželnem šolskem svetu, ker bi bila s tem klerikalcem zagotovljena večina v tej velevažm korporaciji Linški škof šel je sam v boj za ta predlog, in podkrepljal in zagovarjal ga je z vsemi tistimi argumenti, kateri se navadno navajajo proti sedanji ljudski šoli. Namestnik ugovarjal je nasvetovalcem rekši, da vlada nikakor ne priznava potrebe tega predloga, kar pomeni toliko, kakor to, da vlada cesarju tega načrta ne bode priporočala. Navzlic temu vzprejel je dež. zbor ta predlog, kar zmatrajo oticijozni listi za neko malo, a povse neopasno demonstracijo.
Vitanje države.
llazmere na Srbskem.
Novo ministerstvo je sicer sestavljeno, ali vzlic temu še ni nastalo mej regeutstvotn in vlado tisto sporazumljenje, katero je v interesu Srbije neobhodno potrebno. Regontstvo udalo se je pritisku Pasicevemu, ker se je balo konflikta z radikalno stranko in to je uzrok, da je postal vojni minister mož, ki prav za prav niti vojak ni, ampak vojaški intendant, ki — kakor pravijo liberalni listi Beli-grajski — je duhal le moko, ne pa smodnika. To imenovanje pa je prouzročilo razpor celo mej regenti, ki so bili doslej vedno jedini. Regent general Beli m arkovie misli odstopiti in sicer baš radi tega, ker se je regentstvo udalo glede vojnega ministra radikalcem.
Grški kralj
hodi po nevarnih potih. Zmanjšal bi rad veljavo narodnih poslancev, ki so trideset let sem absolutni gospodarji deželi, kajti doslej ni imel kralj drugega upliva, kakor da je potrjal ukrepe vladajoče stranke. Anglija ima sicer jednako ustavo, kakor Grška, toda tam so politične razmere trdne, česar v Grški ni. Ker se je kralj osobno angažoval proti odpuščenemu ministru Deliyannis-u, zadele bodo tudi posledice njega samega. Vlada razpisala je nove volitve, ako zmaga stranka Delvanuisova, potem je krona v veliki nevarnosti. Ker so pa razen De)yan-nisa tudi Trikupis močno za to poteza, da dobi večino je jako težavno reči, kdo bode zmagal. Toda naj že zmaga kateri koli teh dveh rivalov, kralj zato še ne bode na boljšem. Narod sam se ne meni dosti zato, katera stranka pride na krmilo, pač pa tirja odločno, da je konečno in definitivno uredi državno gospodarstvo.
JPrancija in IHthotnetj.
Francija nima s svojimi kolonijami nič kaj sreče. Iz Dahomeva prihajajo jako vznemirjajoča poročila. Oficijelna brzojavka iz Porto Nuovo naznanja, da se je okolu mesta, kakih štiri ur dalječ zbrala večja, več kakor 6000 mož b roječ* vojska, katera čaka prihoda še drugih kardel, da naskoči mesto. Kralj Behanzin pisal je guvernerju jako raz-žaljivo pismo. Francoska vlada je vsled tega ukrenila odposlati potrebne vojne sile v Dahomev, da branijo mesti Kotonu in Porto Nuovo. Takisto odposlala je vlada v Whydah dve križarki. Potrebne kredite zahtevala bode vlada od zbornice, kadar bode prišel v razpravo proračun za upravo kolonij.
Dopisi.
Iz Šempetra na Notranjskem, dne 4. apr. [Izv. dop] (Obč i n s k e reči.) Letošnje leto začeli smo se venderle nekoliko gibati, gospodarski in politično. Začeli smo uvidevati svojo zaspanost, katera se je pri raznih prilikah pokazala očitno in nam na kvar, a nekoliko je k temu pripomoglo časopisje, zlasti .Slov. Narodu z dopisom z dne 22. februvarija; v tem dopisu so se šibale razne nepravilnosti v poslovanji tukajšnjega občinskega predstojništva. Ta dopis treba je nekoliko popolniti. Tega pa ne storimo iz kakega osebnega nssprotstva proti sedanjim veljavnikom v občinskem odboru, ampak jedino-le iz stvarnih razlogov. Ugovori naši so pa ti-le: Ne ugaja nam, da se ne postopa v vsakem oziru pravilno. Evo dokaza! Županstvo povabilo je s posebno okrožnico tukajšnje občinske odbornike k seji, pri kateri bi se bilo — glasom napovedbe — ukrepalo o številu bikov, katere je preskrbeti za našo občino.   Večini pa ni bil mero-
dajen določeni dnevni red, ampak razpravljalo se je tudi o mnogih drugih rečeh, in ukrenilo marsikaj, kar ni bilo postavljeno na dnevni red. Sklenilo se je naložiti davka 50 kr. na hektoliter piva in sklenilo se je pobirati 10 kr. dostavioe od vsake stvari, katero prinese občinski sluga kaki stranki. Proti temu ukrepa uloiili so v zmislu obč. reda mnogi občani ugovore, češ, občinaki dohodki so primeroma prav dobri in povsem zadostni, saj ima občina na leto po 100 gld. in več čistega prebitka.
— Ugovor proti nakladi na pivo vzbudil je splošno zanimanje. Uložil ga je upliven obrtnik, a podpisala ga je skoro vsa tukajšoja inteligencija. Uspeh je bil nepričakovan. Nekaj dnij po uložitvi dobil je vlagatelj rešitev, da je občinski urad razveljavil ukrep občinskega odbora glede naklade na pivo. Vprašamo le to: Od kdaj je pa županstvu kompetentno razveljavljati občinskega odbora ukrepe ter vračati, z rešitvijo vračati ugovore, namenjene da pridejo pred višjo instancijo? Mari veljajo za našo občino kakšni posebni zakoni, kateri še niso prišli v javnost? — Drugi ugovor, naperjen proti pobiranju dostavnine, še ni rešen.
Kakor že rečeno, ni treba v nali občini nalagati davkoplačevalcem novih bremen, kajti dohodki so povse zadostni, a bili bi še večji, da bi gospod župan ne tirjal za občinsko pisarno na leto 80 gld. najemnine, kar ni v redu, kajti najeta in plačana soba služi le bolj g. županu v zasebno porabo. Vsak občan ve, da peče naš g. župan v občinski pisarni  kruh   in da njegovi posli v njej obedujejo.
— Razven tega, kar smo navedli, dalo bi se še marsikaj povedati. Seje občinskega svetu bo n. pr. ne vrse v občinski pisarni, ampak v gostilni , a gospodje občinski svetniki dobivajo za svoj trud denarno odškodovanje, kar je očitno nezakonito. — Tudi občinska bolnica, katera je bila za Časa kolere sezidana z velikimi žrtvami, donašala bi lahko občini lepe dohodke, ker v nas nedostaje stanovanj. Namestu pa, da bi se oddali prostori v bolnici pla-čujočim strankam v nsjem, pušča je županstvo popolnoma v nemar. V bolnici biva sicer neki krojač, a najemnine ni doslej dobila od njega občina niti krajcarja. O tej stvari govorilo se je tudi že v seji občinskega sveta. Čuli smo, da bi tukajšnja trgovska firma rada prevzela to poslopje v najem in primeroma lepe novce plačevala, a župunstvo ni vsprejelo dotične ponudbe. Ker bodo v kratkem občinke volitve, upamo, da bodo tukajšnji občani, uvidevši sedanje nepravo gospodarstvo, volili v občinski svet može, unete za blagostanje in napredek občine, ne pa „kimovcev", kateri bi gledali samo na osebo župana.
Več za napredovanje občine Šempeterske unetih volilcev.
Is BretUsea dne 4. aprila. [Izv. dop.] (Volitev občinskega odbora,) ki seje vršila pri nas dne 2. t. m,je prebivalce našega trga v obče popolnoma zadovoljila, kajti v odbor smo Bi izvolili samo take može, kojim je v resnici mar za blagor in pravi napredek naše občine. Do sedaj smo imeli  — žalibože  — na  čelu   moža, ki bo je zavezal z ono stranko, če se par mož sploh tako imenovati more, katera stranka dela v našem trgu samo nemir ter ovira vse, kar bi utegnilo koristiti občnemu napredku Središča. Hvala Bogu, posrečilo se nam je, odpraviti tega moža celo iz odbora, in tako mislimo, da bode ta gospod v bodoče napeljaval vodo samo na svoje „mline", ne pa na mline drugih občin.   S Središkimi mlini pa v prihodnje ne bode več mlel, to se mu je v soboto pri volitvi naznanilo. Kdo bi si vender mislil, da je možno tudi takrat sijajno propasti, ako ima človek takega za-vestnika, kakor n. pr. naš g. Z.  Tudi oni gospod, ki plačuje za posestvo v Središči celi krajcar davka, mu ni mogel pomagati, četudi je sem pričel volit, misloč, da nam bode že s svojo navzočnostjo impo-niral. A motil se je gospod V—g.   Morebiti pa je sedaj venderle sprevidel, kakšen ugled uživa pri nas. In kdo je temu kriv? Mi, bogme, ne!
H kon;u še bodi povedano cenjenim bralcem »Slov. Naroda," da si je naš g. župan neko dogodbo od sobote jako, jako k srcu vzel. Tudi nam se smili, a kaj si čemo, ker si jo je sam izkopal kajti, kdor tako postopa, kakor je postopal g. Z —, zaupanja občanov vreden ni, takov si zasluži nezaupnico, zato jo je tudi dobil, ko je prišel čas. Pri bodoči izvolitvi župana pa si hočemo izvoliti moža, ki bode delal čast našemu trgu.
Iz občinskega sveta Ljubljanskega.
V Ljubljani, 5. aprila.
(Konec.)
Obč. svet. Murnik poroča o letošnjih dopolnilnih volitvah za občinski avet. Iz III. razreda izstopijo obč. svetniki: dr. V. Gregorič, A. Klein a umrl je P. K a j z e 1. Iz II. razreda občinski svetniki: dr. Majaron, Po v še, prof. Toma Zupan in župnik-kanonik Rozman, kateri je mej letom bil izstopil. Iz I. razreda obč. svetniki: J. Knez, J. Murnik in Fran Trče k. — Kot volilni dnevi se nasvetujejo dan 25. aprila za III. razred, kot predsednik komisiji obč. svetnik dr. Danilo Majaron; za II. razred dan 27. aprila, predsednik volilni komisiji obč. svetnik Fran Ravni h ar; za I. razred dan 29. aprila, predsednik volilni komisiji obč. svetnik dr. Ivan Tavčar. Vse druge Člane volilnih komisij naj imenuje kakor doslej običajno gospod župan sam.
Obč. svetnik dr. Gregorič želi, da naj se vrše volitve pravilno, zlasti na podlogi ženskih pooblastil, torej zahteva, naj se sme voliti le s takimi pooblastili, katera imajo mestni uradni pečat: Takšno pooblastilo naj bi magistrat dal le jedno vsaki volilki.
Zupan Grasselli odvrne na to glede pooblastil, da ne gre drugače poslovati kakor doslej, kajti zakonite določbe ni, da bi se izdajala uradua pooblastila. Če bi se to tudi zgodilo, vender bi volilna komisija morala dopustiti tudi druga zakonita pooblastila. Stvar bi se dala prenarediti le po zakoniti premembi volilnega reda, ne da se pa po predlogu posameznega obč. svetnika.
Obč. svetnik Kune govori za razširjenje volilne pravice in se sklicuje na upravno sodišče.
Poročevalec Murnik se oglasi proti temu, da se tu govori o predlogih in željah, ki so popolnem samostojna stvar in niso v nikaki zvezi z njegovim nasvetom.
Čujeju se glasovi, da naj se le pove, kar se volilnega postopanja tiče in na to izrazi občinski svetnik dr. Gregorič željo, naj bi bile volitve proste. (Dr. Tavčar kliče: Da bi za vsakim vo« lilcem hodil g. Peterca! (Smeh.) Peterca odvrne: „ Ali pa g. dr. Tavčar" !) Torej naj bi mestni magistrat oziroma župan ukrenil, da vsaj po magistratu ne bi pohajkovali agitatorji, na ulicah naj že delajo, kar hočejo.
Obč. svet. dr. vitez Bleivveis nasvetuje konec debate, ki se tudi vsprejme.
Župan Grasselli odgovarja g Kuncu, da niti magistrat, niti občinski svet ne more razširjati volilne pravice, a dr. Gregorič-u, da je volitev občinska prosta in da je težko določevati meje, kje se naj agitacija neha ali v dvorani, ali v predprostorih.
ObČ. svetnik Kune omenja v stvarnem popravku, da ni mislil razširjenja volilne pravice, o katerem je govoril gospod župau, ampak hotel je opozoriti.
Potem se odobre vsi predlogi personalnega in pravuega odseka zastran volitev.
Ob občinskih podporah za morske kopeli v Gradaži poroča obč. svetnik dr. vitez B1 e i w e i s in nasvetuje za 1. 1892. dve ustanovi po 50 gld., vkupe 100 gld.
Obč. svetnik Peterca nasvetuje šest ustanov po 50 gld., skupaj 300 gld. To se odobri.
O vprašanji magistrata zastran pokrival mestnih stražnikov za svečane prilike poroča dr. vitez Bleivveis in nasvetuje, naj ostane sedanja oblika. Temu pritrdi občinski svet in javna seja se sklene.
Domače stvari.
— (Deželni zbor kranjski) imel je danes svojo XIII. sejo Došla poročila dež. odbora so «e izročila fin. in upr. odseku v pretres in poročanje. Potrdil se je proračun gledališkega zaklada in dovolil naknadni kredit 2600 za napravo kipov Slieakspeara in Jurčiča in za nekatera druga dela. Poročilo fin. odteka o zgradbi nove bolnice v Ljubljani se je prestavilo na dnevni red jedne prihodnjih sej. Poročilo o nadaljevanji in dovršenji zgradbe deželnobranske vojašnice v Ljubljani se je vzelo na znanje in so se določile nekatere nagrade. Hišni duhovnik v prisilni delarnici, gosp. A. K o bi ar, ae je namestil stalno. Preko predloga ob uvrščanji cestnih prog Toplice-ValtavaB in Toplice-Podturn se je po predlogu posl. Hribarja prestopilo na dnevni red. Zakon glede razdružitve občine sv. Ožbald v dve samostalni občini se je potrdil. Ribniškemu cestnemu odboru se dovoli 33% priaiada na davke. Prihodnja seja je jutri. Na dnevnem redu je poročilo o zgradbi uove bolnice, o napravi zavoda za gluhoneme, rešitev raznih prošenj itd.
— (Adresa posl. Spin čiču.) Reški Hrvatje, na čelu jim posl. Barbi ć, poslali so is službe odpuščenemu posl. Spinčiću posebno adreso, v kateri pravijo: Ta ukrep je najbolj laskavo priznanje Vašega delovanja v korist zatiranega slovanstva.   Pokazali ste, da so Vam narodni
interesi bolj pri srci, nego Vaši lastni.   Ta žrtev Vaša rodila bode še krasen sad.
— (Requiem) za pokojnega Aot. Kneza je bil danes zjutraj ob 9. uri v cerkvi oo. frančiškanov. Udeležba bila je jako velika; videli smo mnogo odličnih rodoljubov in zlasti veliko število dam.
— (Osebne vesti.) C. kr. deželni šolski b vet je podelil: gospdč. Frančiški Činite k, definitivni učiteljici v Boštajnu, drugo učiteljsko mesto v Smledniku; goBpdč. Apoloniji Dolinšek, začasni učiteljici v Tujncah, drugo učiteljsko mesto v Komendi (Št. Peter) ter imenoval gospilč. Josipiuo Fortuna, učiteliico v Velikem Gabru, za stalno učitelju na tem istem mestu.
— (Ljubljanski vodovod) Pii vodovodni postaji v Klecali snažili bodo nocoj nekatere strojne dele in bo vsled tega dotok vode v mesto od 9. ure zvečer do jutri zjutraj G. ure zaprt; upraviteljstvo mestnega vodovoda prosi nujno, naj se ne jemlje vtem Času voda iz vodovodnih naprav, ker bi inače v njih nastali vodovodnim cevem kvarljivi brezzračni prostori.
— (Jourfixe.) Zaradi današnjega tretjega in zadujega predavauja v čitalnici je začetek jour-iixu ob \29. uri, oziroma po končanem predavanji.
— (Zdivja nos t.) Trije mestni postopači, Mohar, Buta in Kosec, izvabili so v soboto popoludne neko 15 letno kmetsko deklico v „Taš-karjev gozd" za južno železnico in sicer pod pret-vazo, da jej preskrbe dobro službo. Prltadši v gozd, napadli so suroveži mlado dekle, uganjali ž njim razne stvari ter mu konečno sitoma vzeli zlat prstan, zlato iglo in ves denar, kar ga je imelo dekle pri sebi. Dekle obležalo je na lici mesta; šele mimo vozeči Ljubljanski gospod vzel jo je na voz in jo odpeljal na magistrat, od koder bo dekle spravili v bolnico. Mestni redarji prijeli so dva teh zločincev še tisto noč na Šmartinski cesti, tretjega pa so zasačili na južnem kolodvoru baš ko se je hotel odpeljati. Jeden teh divjakov je oženjen.
— (Novi plašči za pehoto.) Ker se uvede brezdimni smodnik, hočejo vse vojne uprave oborožiti in obleči vojake tako, da nemajo na sebi nič bliščečega ali daleč vidnega. Zato se bodo uvedli tudi pri naši pehoti novi plašči svetlosiv« barve, namestu sedanjih temnih. Vojake v plašnih nove barve je viditi Še-le na mnogo manjo daljavo, nego take, ki imajo plašče stare temne barve. Tudi je novo blago bolj trpežno nego staro. Novi plašči pridejo v rabo le  polagoma, ko se ponosijo Mari.
— („Letoviško društvo na Bledu*,) kateremu je namen, da napravi in vzdržuje letoviško zgradbo in park na Bledu, ima II. letni občni zbor dne 13. aprila t. 1. ob 9. uri dopoludne v občinski pisarni na Bledu. Dnevni red: I. Upravno poročilo odborovo. II. Sklepanje o nasadih in o zidanji letoviške zgradbe.   111. Proračun za 1. 1892.
— (Nova z m aga korošk ih Slovencev.) Kakor znano, razveljavila je deželna vlada koroške občinsko volitev v Libučah nad Pliberkom, pri kateri so bili zmagali Slovenci. Te dni vršila se je nova volitev, a navzlic strahovitemu pritisku nasprotnikov, navzlic mahinaciji občinskega tajnika-učitelja, ki ie iz volilnega imenika izpustil, seveda slučajno in brez zlobnega n amena, 28 slovenskih volilcev, navzlic temu zmagala je narodua stranka sijajno v prvem in drugem volilnem razredu, v tretjem pa propadla le za jeden glas. — Ošabni Pliberški nemčurji so vsled tega poraza silno pobiti, mi pa kličemo neustrašenim in zavednim rojakom onstran Karavank presrčno: Slava !
— (Železnica po Ziljski dolini) Koroški dež. zbor je ukrenil, da prevzame za 100.000 goldinarjev glaviinkib delnic, izdanih za zgradbo lokalne železnice po Ziljski dolini, toda le pogojno, sko namreč prevzame drŽava jamstvo za obrekovanje potrebnega kapitala.
— (Nesreča v rudniku.) Pri Kasasah v Celjskem okraji zgodila se je nesreču v rudniku bratov Sonnenberg. Vsled eksplozije jamskih plinov bil je usmrćen jeden rudar, dva pa sta težko ranjena.
— (Trtno uš) konštatovali so pri sv. Andreju v Leskovcu na Spodnjem Štajerskem.
— (Žrtva svojega poklica.) V Vrsi na Goriškem umrl je te dni tamošnji vikar Don A. Marega v 64. letu svoje starosti na kozah. Dobil jih je zvršujoč svoj duhovski poklic pri bolni ženski. Koze zanesel je mož, ki se je vrnil iz tujine.
— (Moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda na Greti pri Trstu) ima
svoj IV. redni občni zbor v nedeljo 10. t. m. ob 41/«' ur> popoludne.
— (Predavanje.) V slovanski Čitalnici v Trstu predaval je preteklo soboto g. F. Podgornik o moravskih ornamentih. Občinstvo sledilo je z veliko pozornostjo prezanimivemu predavanju.
— (Za zgradbo šeste župne cerkve v Trstu) nabralo se je dozdaj 34.390 gld. 79 kr. Blagodarne prispevke sprejemajo odbor, škofijska pisarnica in vse župnije Tržaške škofije.
— (Samomor starke.) V Trstu skočila je 72 let stara Marija D. z okna Bvojega stanovanja v tretjem nadstropji na ulico in bila takoj mrtva. Truplo prenesli so v mrtvašnico. Beda gnala je baje nesrečno starko v smrt.
— (Darilo.) Baron Vladko Vranicanv podaril je pevskemu društvu „Zora" v Karlovcu 500 gld. za zgradbo društvenega poslopja „Zorin dom".
— (Intendant Zagrebškega narodnega gledališča,) deželni tajnik g K ne i sel, prosil je zaradi bolehnosti daljšega dopusta in se bode težko zopet vrnil na svoje mesto. Kot bodoči intendant imenuje ae dr. Julij Rorauer, pristav v vseučiliški knjižnici; dobil je že daljši dopust, da se pripravi za bvoj novi poklic.
— („Amerikanski Slovenec") Došla nam je št. KI tega lista, ki prinaša mnogo prav zanimivega gradiva,
f  1>ii.iio»4   .,Jour"fixe". jk
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Poreč 7. aprila. Včeraj so v deželnem zboru vsi hrvatsko-slovenski poslanci stavili ostro interpelacijo na vlado zaradi odpusta Spin čiča in popisali nesrečno stanje naroda. — Zastopniki kmetskih občin izbrali so deželnim odbornikom namestu Spinčića, ki se je odpovedal še meseca aprila lanskega leta, posl. dr. La-ginjo, njegov namestnik je posl. Mandič. — Ker se je Laginja vsled novega položaja odpovedal predsedništvu kluba, izbran je bil mestu njega Spinčić jednoglasno predsednikom.
Dunaj 7. aprila. Uradna „\Viener Ztg.a prinaša danes potrjeni zakon o odškodovanji nedolžnim obsojencem.
Dunaj 6. aprila. Konference obeh finančnih ministrov o regulaciji valute se bodo nadaljevale o velikonočnih praznikih, da se predloge morejo izročiti pravočasno obema parlamentoma.
Rim 6. aprila. Razširja se vest, da se grof Revertera ne bode več vrnil na svoje mesto.
Ankona 6. aprila. Na stopnicah tukajšnjega plemenitaškoga kluba razpočila se je bomba. Poslopje je poškodovano, a ranjen ni nihče.
Atene 6. aprila. Časniki javljajo, da bode pole^ srbskih dijakov tudi več rumunskih dijakov posetilo Atene.
Pariz o', aprila. Iz Rima se poroča, da hoče italijanska vlada poslati vsem državam vabilo na mejnarodno konferenco, zaradi posvetovanja, kako skupno postopati proti anarhizmu.
Bruselj 6. aprila. Policija zaprla mnogo anarhistov, izmej katerih so trije obdolženi, da so ukradli dinamit v ltaniieaii\u.
Madrid 6. aprila. Zaprta anarhista Devnc in Fereira sta priznala, da sta hotela razstreliti na cvetno nedeljo kraljevsko palačo z dinamitom. V raznih mestih zaprli so mnogo anarhistov. Tudi v Valenciji poskusili so anarhisti atentat z dinamitom, pa se jim ni posrečil.
Kahira 6. aprila. Ceremonija izročitve formami odgodila se je vsled brzojavke Salis-burveve.
Razne vesti,
* (Gališka deželna razstava.) Zadruga trgovcev in obrtnikov v Lvovu je ukrenila, prirediti 1. 1894. veliko deželno razstavo in naprositi nadvojvodo Karla Ludovika, da prevzame protektorat.
* (Uniforme za dijake.) Gališki deželni zbor sprelel je predlog šolskega odseka, s katerim se pozivlje vlada, da uvede na srednjih šolah ga-liških v najkrajšem času uniformo za dijake.
* (Danteov mavzolej.) Papež Leo XIII. daroval je za Danteov mavzolej, ki se bode zgradil v Raveni, vsoto 10 000 lir in priložil temu darilu podobo Danteovo.
* (Izgredi v cerkvi.) V stolni cerkvi v Nancvu nastali so v nedeljo mej prepovedjo škofa Turineva, ki je govoril o delavskem vprašanji, resni nemiri. Metali so stole drug v druzega in razbili lestence. Pet oseb bilo je ranjenih. Taki izgredi ponavljajo se zadnji čas prav pogoBto v francoskih cerkvah.
* (Grozna eksplozija) pripetila se ie v Peterburgu v tovarni za izdelovanje smodnika. Eks plodiralo je 350 pudov pirosilina. Vse poslopje je razrušeno in 9 delavcev ubitih. Posamične dele trupel našli so nad 200 metrov dalječ na okrog raznesene.
* (Zgorel parobrod.) Augleški parobrod „Mainu, ki je bil prej lastnina aeverno-nemškega Llovda, zgorel jo na poti iz New-Orleansa v Liver-pool na širem morji. Vozil je bombaž. Podrobnosti ko neznane.
..............*iiiii>Mii
„LJUBLJANSKI ZTOH"
■tojl
za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
»■■■Mifiliil i
Tujci:
6. aprila.
Pri Matildi j \Vobuthal, Doschnell, Mertcna, Hotitadv z Dunaja.   — Dentscdunao  iz  /»greh«.   —   Bechaker iz
Prane,      Kobn, Btern Is Budimpešte. — Kaseti \t Urna.
— Klau&e vi Truta. — KaHcliinanliubcr i/. Beljaka.
Pri Mu : liraun, Koseutlial, Braudt, ltosenberifer, Miiller, GoldBcheider, VVeisa, Oesterreiclier, Janmitz z Dunaja. — Stem iz Gorice. — Tedschi, Partel, Kollvrand \t Trsta. — Ibver iz Berolina. — Vovk iz Litije. — Reita rek iz Tržiča. — (»opfert iz Plena. — <tainillsche£ iz Kočevja. — Hahcrnek i/. Hrna.
Umrli so v IJiiMJuiiI :
5. aprila: Franc llaaak, mestni u lun;, BI let, Kar-••vaka cesta it 7, tuarasmuf. — Antonija l.akner, zuaob-nira, 66 let, Gradlioa St. 7, jetika.
V d u ž e 1 u i bolnici:
1. aprila: Andrej Blovia, mesar, 36 let. jetika.
Meteorologično poročilo.
I	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Ne no	Mo-kutina v IIIIU.
s. 3 l	7. zjutraj "J. popoi. 9. zvečer	73o .'! mm. 731" mm. 730.S mm.	7 0° C 5JPU" C 13*« C	si. scv. si. ish. si. jzh. 1	jasno jasno jasno	0 00 mm.
Srednja temperaturu 18*9*, za 5-3" nad norma om.
3D-u.33.aJsls:SL "borza.
dne" 7. aprila t. 1.
včeraj — danes
Papirna renta .....   gld.    95-10     — gld.    94 85
grebrna renta.....„      94*^0     —   „      9415
*data renta......,     110 60     —   „ 11060
5% marčna renta   ...     „    10265     —   „ 10J55
Akcije narodne banke .   .     B    984*—     —   n 986*—
Kreditne akcije   ....     „    31125     —   , 310*—
London.......„     118*65     —   „ 118'70
Srebro.......„      ——     —   „      ——
Napol........„        943'/, —   „ 9**8
C. kr. cekini.....„ *    56J     —   „ 5-62
Nemške marke .... , 58-10 — „ 58-12>/, 4'/, državne sreSke iz 1. 1854  .    250 gld.   13» gld. 75 Ur.
Državne srećke iz 1. 1864    .   .    100   „      183 „   50 „
Ogerska zlata renta 47*.......1C8 „   4') „
Ogerska papirna renta 5°/0......101 „   90 ,
Dunava reg. srečke 5°/0   ...     100 gld.   122 „   2=> „
Zemlj. obč. avstr. 4l/l°/o zlati zast- tisti ■    •   u<i «   f,° »
Kreditne srečke......100 gld.   190 „   — ,
Rudolfove srečke...... 10   „       V3 ,   — „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   .     120   „     149 ,   — „
Tramway-drnšt. velj. 170 gld. a. v..... 240 «   — „
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti preljubljene in nepozabne matere, oziroma tašče, stare matere in sestre, gospe
Ane Homan
katera je v sredo, 6. t. m., ob 8. uri zvečer, po kratki in mučni bolezni, previđena se sve-totajstvi za umirajoče, v 66, letu svoje starosti v Gospodu zaspala.
Pogreb drago rajnke bode v petek, H. t. m., ob polu D. uri popoludne iz hiše žalosti na pokopališče v Stari Loki,
Svete maše zadušnice brale se bodo v mnogih cerkvah.
Draga rajnka bodi priporočena v blag spomin.
(3981
Škofja Loka. 7. aprila 1892.
Žalujoči ostali.
Trgovskega pomočnika
izurjenega prodajalca in
veščega slovenskega in nemškega jezika, vffprejmeui takoj v trgovino s ii3«'nuiiIiii blagom. — Ponudbe pod crko ,«ll. 5BH** v s prejema iz prijaznosti upravništvo ^Slovenskega Naroda*. (394—1)
Pisar
kateri je več let pri c. kr. sodniji h v odvetniški pisarnici služil, slovenskega in nemškega uradovanja vešč, irSče Mluftne. — Cenjeni dopisi pod j. H. na upravništvo »Slovenskega Naroda".
V gostilni „Pri avstrijskem cesarju"
dobivajo se vsako »redo in v*itk p eto It
sveže morske ribe;
toči ae prav izvrsten črn inftran, pristna hrvaška rumena vina* tu uaiholjsi «lolenf«kl evleek, lastni uvoz, kakor tudi Ntclnfeldiiko marčno pivo. — Krito in zakurjeno kealji&ce je p n. gostom na razpolaganje. — Naročila na obed se vsprejemajo vsak dan. 247-7)
"^elilro iz;"bI:ro
izprehodnih palic
po najnižji ceni (od 15 kr. naprej) priporoča k pričeti sezoni
Kočevska domača obrtnija v Ljubljani,
Šelenburgova ulica fttev. 4. (319—5) ^knf Prekupniki dobe primeren popust.
Prostovoljna prodaja posestva
v Gorenji vasi.
Podpisanec prodam iz proste roke hlno v C*oren)l v«c*i pri KIlMilei. obstoječo iz dveh zdolnjih in treh podstrešnih sob s kasen, kuhinje in dveh kletij, skednja in živinskega hleva, tudi je zraven svinjski hlev z guojniš-nico in koliba za drva. Na vrtu je vodnjak (štirna), zidan s cementom. Pri tej hiši je tudi prodajalnica (Starima) s špecerijskim blagom ter se vna Sta« unska oprava proda kakor stoji. Hiša je nova in obokana (velbana), zidana v najlepSeni slogu in jako pripravna za krčmo, ker je pri cesti na lepem prostoru. Posebno se je pa nadejati v tej hiši dobre trgovine ravno sedaj, ko se bode začela graditi »dolenjska železnica", ker je komaj atreljaj od železnično proge oddaljena. Proda se s hišo tudi vrt, ležeč, koj za hišo in v griči je tudi del gozda za drva. Kogar bi torej veselilo to posestvo kupiti, naj pride pogledat, da se prepriča. Vso drugo se izve pri Antonu Ponadolou, posestniku in trgovcu s špecerijskim blagom v Ooreu|i vati pri Klknlci (Dolenjsko). (3«0—2)
Za vsakogar
(37G-1)
povsem sigurna eksistenca.
40 fgolcl. mt. teden more zaslužiti vsakdo, kdor ima količkaj znanja na deželi, tudi poleg navadnega svojega opravka, bres rlsika, kres Klavnice in bres strokovnemu «ua-ufa In sicer lahko« prevzemši zastopništvo znane tovarniške veletržnice. Samo pismene ponudbe je pošiljati Fr. Mpaeek-u v l*ragl 12-11.
ČtJL
Fran Herzmansky
'd rxxetz^I in trgoTria^-slsI vrtnar v Gradišči št. 10
priredi
od clno O. do 13. ai>riln 1892
v steklenem salonu v kazini
ie r azsi
v korist tukajšnje otroške bolnice. Otvoritev v soboto ob 11. uri dopoludne.
Ker ima razstava dobrodelen namen, prosim slavno p. u. občinstvo in vse prijatelje cvetk najnljudneje, tla blago* vole dobrohotno podpirati to napravo.
Zagotavljaje,  da hode  razstava po mnogovrstnosti izločenih cvetk  in po  ukusni ureditvi  ugajata vsakemu obiskovalcu, usojam se slavno p, n. občinstvo vabiti v obilno obiskovanje. .... .
£t odličnim spoštovanjem
Fr. Herzmansky.
Razstava bode vsak dan od 9. ure dopoludne do 8. ure zvečer odprta. — Ustopnina za osebo 20 kr. — Otroci in vojaki od narednika doli plačajo polovico Preplačila bo hvaležno vsprejemajo. (3SJ2—•,')
E3
natron-litijonova
L A X I U A,
Izborno sredstvo zoper protln ln bolezni na mehurji.   Osveževalna pijaca, odlikujoča se po tem, da ima v sebi Jako mnogo ogljikove kiseline. — Ceniki se dobd
povsod, kjer imajo to slatino na prodaj, po&iija jo pa tudi ravna-
t.ij._tvo xdravii6a.       R^ ^ štajerskem.
Lepo kožo, fino polt, svežo in mlado
dobiti je sigurno po p (»rab i
^'^*'^^^^JŠP^^^^^ Glasom
zdravniških potrdil je to
najboljše nevtralno toiletno milo
sedanje dube. — Jako čistilno. — Prijetna vonjava. — ('eneno. — Majhna poraba.
r^g Neobhodno potrebno za žensko toileto. jg)
I>oerluffovo milu m hovo je jedluo, katero morejo rabiti uttebe a moeiiu obentno buco. sv~ Za umivanje otrok lu dojeueev jako priporočljivo.   KemiSko preiskano in potrjeno kot III. (355—1)
najbolj««* milo na »vetu«
Vsakemu pristnemu komadu »oerinicovef(w mil« jeJitisnjena varnostna rnaiuka, nuvh, odtod imenovanje »oeriuzovo milo u novo.
~ Dobiva ae po &0 kr. komati pri: Avg. Auer, lekar (Jrotschel, Ant. Krisper, Ed. Mahr, Mavr-jeva lekarna „pri zlatem jelenu", Piccoli-jeva lekarna „pn an^elju".   Generalno naMopniv« km Avtitro.OKcrNko: A. MOTSCI1 A CoM UnuaJ, ■., laiReck 3.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne*.