Leto EXVII
f oSfnina plačana ▼ gotovini.
4 Ljubljani, v soboto, 3ne 11 Julija 1939
Stev. 159 i	Cena Z din
Naročnina mesečno 23 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce-ioletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul,b/lll

Telefoni uredništva In oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 «— Izhaja vsak dan z]otraj razen ponedeljka in dneva po prazniko
Čekovni račnn Ljubljana itovilka 10.650 in 10.349 za in sera te.
U pravai Kopitarjeva ulica številka 6.
Kongres Kristusa Kralja -nepotreben ?
ii.
Zgodba o kraljestvu Kristusovem, kakšno bi imelo biti in kakšno je, je tako dolga, da je v enem Članku ni mogoče podati.
Po 2000 letih, odkar je Kristus dal povelje: Pojdite po vsem svetu in učite vse narode in krščujte jih in jih privedite v moje kraljestvol je danes še komaj vsak 5. človek na svetu katoličan. Katoličan — vsaj po imenu, po krstu. A kaki katoličani so med temi! Mnogo ljutih preganjavcev krščanstva. Tudi te štejemo med svoje! Kje smo še od svojega ideala! Seveda ta ideal ne bo dosežen nikoli. A ideal nam mora biti! In stremeti je treba za njim. Če v nas ni vsaj stremljenja po velikem in visokem, sami sebe obsojamo v nazadovanje.
Vi, ki se vam zde take želje pretirane, sa-njaške — poglejte vendar boljševike, brezbožnike, saj jih imamo že dvajset let pred seboj! Kaj hočejo? Nič manj kakor ves svet! To je njih ideal, njih cilj. Pa ne samo ideal — zanj tudi delajo, se trudijo in žrtvujejo, ženejo za žive in mrtve, z vso silo, z vsemi sredstvi, neprestano, neugnano. Če so na enem kraju ugnani, ne zgube poguma, vržejo se z vso silo na drugega. Kako silna je vendar moč hudega v človeku! Kako omejena pa moč dobrega v njem!... Kako da se dobri ne morejo toliko navduševati in gnati za dobro, kakor se slabi navdušujejo in ženejo za slabo?! So tudi med kristjani idealisti, heroji, a njih število ni preveliko, medtem ko je takorekoč vsak komunist in brezbožnik apostol svoje pogubne ideje. Pa bi nas vendar smelo biti malo sram pred njimi, ki so za svojo hudobno stvar tako goreči, da jih mi ne moremo doseči! Tomaž Kempčan nam vsem pošteno povč: »Daleč hodijo ljudje za majhnim dobičkom, za večno življenje 6e pa komaj premaknejo. Sram te bodi zato, leni in mrmrajoči služabnik, ker se drugi bolj trudijo sa pogubljenje, kakor ti za življenje.«
To glede metode brezboštva Pa boljševizem in brezboštvo samo na sebi?! Kak grozen in grandiozen poiav, ki je po končani svetovni vojni naenkrat stal pred nami! In stoji do danes, nepremagan, neugnan! Čakamo in čakamo, kdaj ga bo konec, pa ga noče biti t...
Ali je svet že videl kdaj kaj takega?! Pogani iso imeli krivo vero in krive bogove, pa so jih vendar imeli in po svoje častili, ne pa pobijali. Zdaj pa nobene vere in nobenega Boga! Pobijati ga, uničiti ga, pomandrati ga, da zgine z zemlje vsaka sled o njem! — To je mnogo hujše kakor poganstvo...
In ti, krščanski svet, se ne zgražaš ln ne vznemirjaš nad tem?I Si miren in vdano čakaš, kaj bo...
Pogani so sicer zatirali krščanstvo, a so bili pogani — zdaj ga pa zatirajo kristjani. To so vendar krščeni ljudje — nekaj obrezanih sicer tudi med njimi — a večinoma krščeni. In ti nočejo nič manj kakor vsako vero po vsem svetu s korenino izruvati, iztrebiti! Grandiozen načrt! Skovan v peklu samem. Ali človeška zgodovina pozna kaj takega, kar gledamo mi pred našimi očmi! Ogromna država 6 svojimi 180 milijoni prebivalci — pa v njej vse cerkve podrte, s krampom in dinamitom porušene, vsi duhovniki po-morjeni, zverinsko mučeni. Tega svet še ni gledal, kar stoji...
In mi smo pri vsem tem mirni in si ne belimo glave, kaj bo iz tega ...
Drugod pa delajo spet drugače. Ne s krampom in gorjačo. ampak bolj »zlepa«, na tihem, na miren način porezavajo korenine krščanskega življenja, drugo za drugo — kakor se režejo trte v vinogradu — da mora polagoma izhirati, usahniti. In nekega dne bo sredi Evrope velika verska puščava kakor je sredi Afrike Sahara...
»Vse to je res — a kaj moremo mi proti temu storiti?« S silo nič. Puška in kanon nista naše orožje. Tudi prvotno krščanstvo ni s ka-noni premagalo poganstva, a premagalo ga je! S čim premagalo? Z njemu lastnim orožjem, s silo duha: s 6vojo vero. Le vera mora nevero premagati. A ta vera mora biti, kakor pravi Kristus sam, taka, »da prestavlja gore«.
To ni »črnoglednost« — to je dejstvo. Tn zakaj bi jih ne smeli javno našteti? Saj vendar leže na mizi kakor odprta knjiga na vpogled vsemu svetu. Toliko bolj jih moramo katoličani sami videti. Največja napaka bi bila, prikrivati si jih. Resnici je treba v oči pogledati! Kaj pomaga, če bi kakor noj glavo vtikali v pesek, da resnice ne vidimo in sami sebe zazibavamo v brezskrbnost?! Ne smemo biti slepi ne za dobro, ne za slabo.
Custos, quid de nocte?... Vedeti moramo, kje smo, potem šele se da dalje govoriti. Kjer pa ni pravega spoznanja, tam se ne da govoriti; ali če se govori, se delajo napačni sklepi. »Kaj bi to! Saj ni tako hudo!« Seveda potem tudi nobenih kongresov ni treba.
Zdaj bi lahko napravili zaključek: Zato je predmet našega kongresa verski preporod v spoznavanju resnice.
Zemunska vrem. napoved: Na severozahodu se l>o pooblačilo in ohladilo. Verjeten je dež. Delno oblačno in vedro vreme pa bo v ostalih delih države.
Zagrebška vremenska napoved: Stalno.
Dunajska vremenska napoved: Jugozapadni vetrovi, zelo toplo, nekoliko oblačno, popoldne nevihte brez bistvenih padavin.
Veličastni 14. julij v Parizu
30.000 francoskih Vojakov iz vsega imperija pri paradi Mogočni oddelki angleškega orožja v mimohodu
Pariz, 14. julija. AA. Havas. Zaradi političnih razmer v Evropi ima letošnja proslava 14. julija svojevrsten značaj. Poleg tega je današnja proslava nadaljevanje svečanosti, ki so bile prirejene ob 150 letnici francoske revolucije. Obletnica porušenja Bastille je s stališča francoskega naroda simboličen dogodek v veliki dobi francoske zgodovine.
Izvzemši svečanosti o priliki velike zmage 1. 1919., ni bila nobena proslava v Parizu bolj svečana. Prav tako svečano razpoloženje, v katerem so vojaki zavezniških vojsk 14. julija 1919 po zmagi korakali pod Slavolokom zmage in po ulicah, ki so bile slovesno okrašene, je vladalo tudi danes, ko so ob sodelovanju angleških vojaških edinic, ki so korakale po pariških ulicah, slavili edinstvo francoskega naroda. Sodelovali so vsi ljudski sloji poleg oddelkov narodne vojske in oddelkov vojske prijateljske Velike Britanije. Vse so prevzela domoljubna čustva ter čustva svobode in vsi so se z navdušenjem spominjali revolucije, ki je narodu prinesla svoboda
Po veličastnih Elizejskih poljanah
Proslava se je začela z vojaško parado ob 0.15. Vojaški oddelki so se pomikali od trga Etoile do trga Concorde po Elizejskih poljanah. Ceste so bile tako lepo okrašene, da je bil pogled na nje vreden junaške vojske, ki je po njih korakala. Dekoracije so iz teh znamenitih točk Pariza naredile apoteozo. Pod Slavolokom zmage se je vila ogromna trobojnica. Grob neznanega junaka je pokrit z rožami, a okrog trga so postavljeni jambori z grbi in zastavami Velike Britanije in Francije. Vodometi, zelenje, prostrane ulice, letne raznobarvne obleke ljudstva, vse se zliva v sijajno sliko. Množice so že zgodaj zjutraj zasedle svoja mesta. Vsi balkoni so poini ljudi. Ljudstvo je navdušeno. Vzdolž ob cesti na
Elizejskih poljanah so postavljene visoke tribune.
Ob 8.45 je bil najavljen prihod predsednika republike. Ob predsednikovem avtomobilu je jezdil eskadron republikanske garde. Nato so se peljali predsednik vlade Daladier, mornariški i minister Campinchi ter letalski minister Guy
(Lachambra.
Uradne osebnosti so nato pregledale razvr-i ščene čete. Na službeni tribuni je videti maroškega sultana, vse politične odličnike, člane diplomatskega zbora, generaliteto, angleškega vojnega ministra Hore Belisha. angleškega admirala sira Dundleya Pounda, ter mnoge druge odlične osebnosti. Na svečani tribuni so bili vsi predstavniki francoskega imperija in vseh plemen, zastopstva iz Alžira, Tunisa, Maroka, Indo-kine, odposlanstvo francoske Vzhodne Afrike, francoske ekvatorialne Afrike, odposlanstvo sultana iz Kameruna, iz Gvadalupe, Guiane. Madagaskarja, Martiniqua, Nove Kaledonije, Novih He-bridov, Oceanie in drugih. Ko so utihnili zadnji zvoki narodne himne, se je začulo navdušeno pozdravljanje ljudstva, ki se je zbralo vzdolž avenije.
30.000 francoskih in angleških vojakov
Parade se je udeležilo 30.000 vojakov z ogromnim bojnim materialom, obstoječim iz 600 tankov, 120 topov, 350 avto mitraljezov in drugega orožja. Na čelu parade so šli gojenci vojnih akademij. Ko so se pojavili gojenci iz akademije v Saint Cyr, je množica navdušeno zaploskala in vzklikala. Navdušenje se je kar naprej stopnjevalo. zlasti, ko so se čete približale trgu Concorde. Policija je imela polne roke dela in je s težko muko vzdrževala red. Prav tako so bile navdušeno pozdravljene angleške čete, posebno pa oddelek angleških mornarjev, ki je stopal z godbo na čelu. Po vrsti so defilirali pehota.
republikanska garda, mobilna garda, alpinski
strelci. Za edimcami pariške garnizije so prišli rjavi alžirski strelci, čete iz Tunisa, Maroka ter Senegalci.
Ulice so kar odmevale od navdušenih vzklikov. Končno se je pojavila tujska legija. Množica kliče: »Živela tujska legija!« Za temi so prikorakale tehnične čete. Osebnosti na predsedniški tribuni brez ozira na protokol živahno ploskajo. Na dnu avenije pri trgu Concorde se sliši navdušenje, kakršnega še nihče ne pomni. Ljudje mečejo klobuke in pokrivala v zrak, ko so se pojavile zastave tujske legije. Navdušenje je ogromno
Lebrunov proglas
Predsednik francoske republike Lebrun je naslovil na francoski narod po radiu poslanico o priliki današnjega narodnega praznika. V tej poslanici je Lebrun predvsem omenil, da francoski narod na današnji narodni praznik proslavlja tudi 150-letnico francoske revolucije. Zatem je v glavnih potezah podal zgodovinske dogodke, ki so rodili francosko revolucijo pred 150 leti. Končno je pozval Francoze, naj se pokažejo kot prave sinove francoske domovine in naj disciplinirano nadaljujejo z delom za svojo državo.
Anamski cesar ni hotel k proslavi
Pariz, 14. juli ja. A A. Havas. Anamski cesar je obvestil kolonialnega ministra, da mu ni mogoče prisostvovati današnjim svečanostim narodnega praznika. Prosim vas, pravi anamski cesar v svojem pismu kolonialnemu ministru, da tolmačite predsedniku republike mojo globoko vdanost francoski državi, ki je naša zaščitnica. V imenu svojega naroda vam ponovno zatrjujem našo lojalnost. V vsakem primeru se bomo mi borili ramfo ob rami s Francijo.
Nepolitični zdraviti Franca - Ciano
General Franco izjavlja, da se Španija ne bo zapletla v evropski spopad
San Sebaslian, 14. jul. A A. Štefani: Na uradnem banketu, ki ga je v čast italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana priredil general Franco, .je imel Franco zdravico, v kateri jo dejal:
Čustva prijateljstva med našima državama so se rodila iz skupne zgodovine, v teku katere so večkrat rimske legije s svojo krvjo oplodile našo zemljo, a večkrat so spet Španci imeli čast, da so na tleh sestrske Italije pustili svoja trupla v večnem pokoju. Sedaj pa je to prijateljstvo postalo stokratno zaradi bratstva naših armad, ker je utrjeno s krvjo, prelito v skupni slavni zinagi. V času, ko so komunistične tolpe potovale skozi Evropo in ko so vdrle v Španijo s podporo in sodelovanjem mnogih narodov, sta italijanski in nemški narod dala svojo pomoč s svojo mladino, ki je za to borbo hrabro žrtvovala svojo kri.
V svoji zdravici se je general Franco nato bavil s tistimi, ki so špekulirali z odpornostjo sovražnika nacionalne Španije ter se nadejali, da bodo nacionalistične sile izčrpane in da bodo lahko potem nad Španijo izvajale svoje varuštvo. Poznamo pot, po kateri razlikujemo naše prijatelje od sovražnikov. Tisti, ki žele močno in veliko Španijo, so naši prijatelji, vendar pa to niso tisti, ki jim naš preporod ni všeč.
Na zdravico je odgovoril italijanski zunanji minister grof Ciano, ki je poudaril, da je tudi italijanski narod vesel zmage in ponosa španskega naroda, poudarjal pomen triletne borbe in velike napore, s katerimi je bil končno zaključen boj z zmago. Ta boj je uresničil tudi edinstvo španskega naroda. Ciano je prav tako poudaril tovariško pomoč, katero je Italija nudila, obenem pa se je spomnil pomoči, ki jo je dala Nemčija. Končno je grof Ciano dejal: Ideali, ki so zedinili naše tri narode v borbi in v zmagi, so jamstvo za red in mir.
Ne verujem v vojno in zavralam vsako misel nanjo. Ne uvidim, zakaj se ne bi vsa sporna vprašanja rešila diplomatskim in miroljubnim potom. Ne bi bilo vredno, da Evropa zaradi Gdanska stopi v vojno. Španija skrbi zdaj za svojo obnovo ter ji je zato mir zelo potreben. Španija bo skrbela tudi za to, da se ne zaplete v morebitni spopad ter bo skušala za vsako ceno ostati nevtralna ako ne bo napadeno njeno ozemlje in njena last ter ako ne bodo ogrožene njene življenjske koristi.
Glede obiska grofa Ciana Je dejal Franco,
da Ciano vrača obisk, ki ga je napravil notranji minister Suner v Italiji. Ciano je španskemu narodu prinesel pozdrave italijanskih prostovoljcev, ki so se plemenito in slavno z nami borili.
Glede odnošajev s Portugalsko je general Franco dejal, da imata Španija in Portugalska skupen zemljepisni poloiaj in da bodo zaradi trga odnošaji med obema državama ostali ozki in prisrčni.
Italijanski tisk priznava, da politične pogodbe ne bo
Rim, 14. jul. b. Italijanski listi pišejo, da predstavlja potovanje grofa Ciana v Španijo manifestacijo skupnih teženj in naporov italijanskega in španskega naroda, za katerih prijateljstvo niso potrebne nobene posebne politilne pogodbe. V zvezi s tem trdi »Messagero«, da tudi za prijateljstvo Italije in Nemčije niso bile potrebne nobene pogodbe vse do trenutka, dokler demokratične velesile niso pričele voditi politike obkoljenja držav osi Rim—Berlin.
Sovjeti o mandžurskih bojih
»Japonske trditve so lažnjive«
a
Španija bo nevtralna -
a
ne veruiem v vojno
Izjava generala Franca
Lizbona, 14. jul. AA. Havas: General Franco je izjavil v razgovoru z dopisnikom portugalskega lista »Diario de Notosc
Novi rotim v Španiji ni niti italijanski niti nemški. Vsekakor ima Nemčija v svoji današnji organizaciji in ideologiji številne ustanove in pa ideje, ki jih je Španija poznala že v 16. stoletju. Vsak narod ima svoje potrebe in svoja izročila. Nova španska država bo urejena po čisto španskem zgledu ter bo v socialnem oziru stremela za ukinitvijo razrednih borb, pri čemer bo ščitila mali kapital ter skrbela za večje rodbine. Skrbela ho za zidanje stanovanjskih hiš ter dajala posojila rodbinam s številnimi otroci. Z vso silo bomo delali prnt brezposelnosti. Ustanovili smo že zavod za zidanje stanovanjskih hiš.
Na vprašanje, "li «m«tr«, d» bo priiln do vojne, je general Franco dejal:
London, 14. julija. A A. Reuter poroča iz Moskve, da glavni generalni štab sovjetsko - mongolskih čet odločno zanika trditev japonske kvantunske armade, da so sovjetske-mongolske čete uporabljale bombe s strupenimi plini in bacili v priliki nedavnih borb na mandžursko-mon-golski meji. Japonske trditve so lažnjive. Japonci so skrbno pripravljali pustolovščino v pokrajini okoli Buimorskcga jezera. V borbah na mongolsko-mandžurski meji od 6. do 12. julija je padlo okoli 2000 Japoncev in Mandžurcev, 3000 pa je bilo ranjenih. Sovjetske čete so ujele 254 so-
vražnikov, zajele so 4 topove, 4 tanke, 15 oklopnih avtomobilov, 70 strojnih pušk ter drugi vojni material.
Moskva. 14. julija b. V ogorčeni šestdnevni bitki med 6. in 12. julijem na meji Zunanje Mongolije in Mandžukoa na reki Kalgha je bilo ubitih 2000 Japoncev, a ranjenih 3500. Ruske izgube znašajo 293 mrtvih in 630 ranjenih. Mongolskim četam je uspelo vreči japonske :n man-džurske čete z mongolskega ozemlja. Zmagovalci so zaplenili veliko vojnega materiala. Poročajo tudi o spopadu na jezeru Buirnnr. pri kateri pri. liki so Rusi baje sestrelili 61 japonskih letal in ujeli 20 japonskih pilotov. Po sovjetskih poročilih so Rusi uničili od 28. maja do 12. julija 199 japonskih letal, medtem ko znašajo ruske izgube 92 letal.
Angleško - japonske napetosti
Danes začno pogajanja v Tokiu
Tokio, 14. julija. AA. DNB: Predsednik zunanjega ministrstva je danes poročal, da jc japonski minister Arita poslal angleškemu veleposlaniku Craigiesu službeno povabilo za primer, če so Angleži končali s svojimi predpripravami. Zunanji minister Arita in angleški veleposlanik l>osta že jutri začela z razgovori.
Danes je bil ob 14 v gledališču »Dibia« v Tokiu organizirana pod pokroviteljstvom občine velika prireditev, ki se je je udeležilo 50.000 ljudi. Govorniki so imeli ostre prntiangleške govore. Po prireditvi so manifestantje v sprevodu hoditi po preslolniških ulicah in nato odšli proti hiši angleškega poslaništva. Močni oddelki
policije pa so preprečili množici, da bi vdrla skozi park do poslaništva.
ftanghaj. 14. julija, b. Iz Čingtaua poročao, da sta danes zjutraj v angleškem poslaništvu eksplodirali dve bombi. Na srečo ni bilo človeških žrtev, pač pa je materialna škoda precej velika Japonski konzul je takoj obiskal angleškega konzula in se je opravičil zaradi incidenta.
ftanghnj, 14. julija. AA. Reuter: Angleška križarka »Diamant« je prispela v Cingtau, kjer je zamenjala angleško križarko, ki je odplula v Hongkong. Bojkot angleškega blaga v mesto Cingtau je poostren zaradi velike kampanje, ki ia vodijo japonske oblasti proti Angliji.
Razmiiljanja se nadaljujejo
V	vprašanju sporazuma ni nobenih novic, ampak samo razmišljanja v raznih listih, ki n« dovoljujejo nobenega optimističnega, ne pesimističnega zaključka.
»Nora rijef<, *Jugoslavenska poštar in >Ju-tarnji lisU objavljajo članke, v katerih poudarjajo neobhodno nujnost in potrebo sporazuma med Srbi in Hrvati tako iz zunanjepolitičnih razlogov, kakor iz notranjepolitičnih, ki zahtevajo trajno okrepitev in obnovo našega političnega iivljenja.
V	rJugoslovenskih norinah* pa je napisal članek znani senator Peter Zec, ki meni, da je sporazum popolnoma nemogoč, ako se Hrvati postavijo na stališče, da so poseben narod, ker se v tem primeru tudi Srbi lahko postavijo na to stališče in lahko zahtevajo take meje svoje »nove srbske države«, ki bi objemala vso Srbe. Temu je treba pripomniti, tla je dr. Zec bil nekdaj samostalni demokrat (SI)), potem je stopil v JNS in bil navdušen pristaš diktature, pod dr. Stoja-dinovičevim režimom pa je prešel v tabor JRZ. Sedaj, ko je tudi tukaj njegova slava zatonila, se smatra za člana tako imenovane jugoslavenske skupine savske banovine in je. kakor se vidi, zopet postal stoprocenten unitarist.
tVaraidinske norosti« prinašajo članek, v katerem pravijo, da je tako imenovana čaršija zelo prebrisana in da mora biti v borbi za sporazum skupno geslo: V notranji pol',iki >mai° Hrvati in Srbi skupnega sovražnika, to je čaršijo, in eno osnovno skupno idejo, to je narodni spora-
zum.	. , „	.
Najbolj važen pa je uvodnik »f)b:ora* od 13. t. m„ v katerem urednik odgovarja Prvislavu Grizogonu, ki je napisal v belgrajskih »Vidikih« članek, v katerem sicer zahteva neobhodno sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci, je jia proti tako imenovani »nacionalitetni« državi ali državi treh narodov, češ da mora Jugoslavija ostati nacionalna« država na podlagi sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci. Čeprav bi na tako trditev, ki končno vendarle pristaja na sporazum, ne bilo treba odgovarjati, ker se suče okoli čisto nejasne formule, pa je važno obeležiti odgovor -Obzora« zato, ker pravi: »Odnošaji med Srbi. Hrvati in Slovenci se ne morejo rešiti na podlagi takih nejasnih opredelitev, ampak samo na temelju spoštovanja treh narodnih individualitet in njihovega enakopravnega sodelovanja v državnem življenju, kakor to zahtevajo tudi Slovenci, kakor to vsak dan ugotavlja ljubljanski »Slovenec*.
Marksistom je odklenkaio
Kakor smo že včeraj zabeležili, se je začela na Hrvatskem odločna borba za to, da se marksizem izžene iz njegovih zadnjih postojank, kamor ga ni postavila ljudska volja, ampak so bili njegovi voditelji imenovani od bivših unitarističnih režimov, ki so z rdečimi internac/ionalci živeli v najboljšem zavezništvu in so jim zaupali vodilna mesta v državnih delavskih institucijah, za kar so se marksistični vodje izkazovali jugoslovanskim centralističnim režimom hvaležne s tem, Ha so upravičene delavske želje in potrebe držati na uzdah ... Sedaj, ko >-o iu1itarlMfc*ni režimi s svojim zadn-im predstavnikom Stojadinovičem likvidirani. se bodo tudi marksistični voditelji morali umakniti s politične pozornice Jugoslavije, kjer so 20 let igrali žalostno vlogo tihih zaveznikov fra-masonskega jugoslovanskega unitarizma.
Hrvatska narodna delavska organizacija tako imenovna »Hrvatski radnički savez) (HRS) že dalj časa zahteva, da se v delavskih zbornicah izvedejo volitve, ker njihov sestav ne odgovarja razpoloženju in volji hrvatskih delavcev ter številčni moči posameznih delavskih organizacij.
Pravijo, da bi marksistični fiihrerji sami radi odstopili, ako bi jim vlada priznala visoke odpravnine, katere želijo. Toda hrvatski delavci stavljajo vprašanje, ali imajo g. Pfeifer in njegovi rdeči sodelavci toliko zasluge za Delavsko zbornico. da bi jim morala država izplačati tnčetrt milijona dinarjev odpravnine, preden jih odslovi in izroči Delavske zbornice hrvatskemu narodnemu delavstvu...
Na vsak način poje tudi hrvatskim marksistom trobenta: Memento mori!
Izgon Horsta Tamlerja
" »Jugoslovenska pošta« in »Dan« prinašata novico, da je notranje ministrstvo odredilo izgon takozvanega »landesjugendftthrerja« nemške evan-geljske cerkve v Jugoslaviji, Horsta Tamlerja, ki se je že vrnil v rajh. On je imel nalogo, da med nemško manjšino v naši državi misijonari, pa mu je dovoljenje za bivanje sedaj poteklo.
Hude obtožbe zoper Marko Kalogjera
»Obzor« od 12. t. m. prinaša sledečo vest: »Ob priliki nekega obvestila javnosti, da je bil te dni sabor starokatoliške cerkve in da je ta sabor potrdil za škofa svojega dosedanjega škofa, znanega g. Marka Kalogjera, smo primorani izjaviti: Na osnovi Saint-germalnskega mira je bila v naši državi priznana hrvatska starokatoliška cerkev, ki se je pridružila obči verski zvezi starokatoli-ških cerkva, zedinjenili v utrehtski uniji, ki je posvetila prvega starokatoliškega škofa (Marko Kalogjera) pod pogojem, da se bo zvesto držal načel in pravil te cerkve. To stališče je 1. 1924. sprejel prvi sabor hrvatske starokatoliške cerkve. Cerkveni sabor 1. 1928. pa je bil prisiljen, da tega prvega škofa odstavi zaradi kršitve starokatoliskili načel in verskega nauka, kakor tudi zaradi njegovega despotizma in simonije. Toda ta škof je v takratnih političnih razmerah našel zaščito pri diktatorskem režimu in je pod zaščito policije ostal na svojem položaju. To svoje delovanje je nadaljeval celo, ko je pristojna konferenca staro-katoliških škofov g. Marku Kalogjeri vzela njegovo dostojanstvo in pozvala hrvatsko starokato-liško cerkev, da izbere drugega škofa ter je o tem obvestila tudi vlado v Belgradu. Toda Kalogjera je s svojimi maloštevilnimi pristaši osnoval sekto, ki je popolnoma protizakonito obdržala starokatoliško ime in je paševal naprej v staro-katoliških župnijah v še povečani meri. Tako imenovani sabor, ki je bil omenjen te dni v listih, ni bil noben zakoniti sabor hrvatske starokatoliške cerkve, ki potrpežljivo čaka, da se napravi konec desetletni sramoti, ki vlada v starokatoliški cerkvi po krivdi g. Marka Kalogjere. Podpisani so škof Ante Donkovič ter Franjo Sabljar in Juraj Djakovae.«
Razkol v starokatoliški cerkvi traja torej dalje, njegov splošni pomen je pa kaj majhen, kakor je majhno Število tako imenovanih staro-katolikov, ki bi storili najbolj pametno, če bi premislili. kaj so iz ničevih razlogov storili, in bi zapustili pot, ki jib pe vedo nkamor.
14. julij v Belgradu
Francoski poslanik o Franciji in Jugoslaviji
Belgrad, 14. juL m. Francoski državni praznik je
bil v tukajšnji francoski koloniji proslavljen nadvse slovesno. Dopoldne so se v prostorih francoskega poslaništva zbrali člani francoske kolonije ter Številni prijatelji francoskega naroda n člani Društva prijateljev Francije. Med drugimi je bil navzočen tudi pomočnik šefa glavnega generalnega štaba, general Bodi, dalje pa tudi zastopniki raznih oblasti in kulturnih ter ostalih organizacij. Francoskega, poslanika ie v imenu francoske kolonije v Belgradu nagovoril polkovnik Deltel, kateremu se jc zahvali! francoski poslanik g. Raymond Brugere z naslednjimi besedami;
Govor francoskega poslanika
Okolnoeti, katerih možni ali neizbežni razvoj bi bilo otročje prikrivati, nas ne bodo našle nepripravljene. Razen tega, kar se odigrava v naši domovini, opazujemo dogodke in politične poteze s te osrednje točke, ki jo predstavlja Belgrad, v popolnem soglasju mirno odločno in s popolnim razumevanjem. Kakor se ne more nikdar izbrisati iz spomina ono, kar se je odigralo tu v Belgradu pred 25 leti in tisto, kar je potem nastalo, tako ni mogoče tudi prezreti al j celo spraviti z dnevnega reda vprašanj, pri katerih so se in se bodo vedno našli skupaj Jugoslovani in Francozi, pa naj se zgodi karkoli.	.»
Toda v vseh evropskih državah tudi danes pre-vladuie vpliv vseh onih, ki so se udeleževali vojn, ki vedo za njihove strahote, za njihovo pustoJcnje, a tudi za njihove nauke. Zaradi tega ne morem verjeti, da se za današnje težave nazadnie ne bi mogla najti mirna in pravična rešitev in da bi morali spet obleči vojaške suknje. Sicer pa okrepljena moč naše vojaške sile in naših zvez, soglasnost naših sklepov predstavljajo za ohranitev miTu in za spoštovanje pravic vseh in vsakogar jamstvo varnosti in ravnotežja, katerega pomen morajo razumeti oni, ki bi bili morda istočasno nagnjeni k temu, da izgube smisel za zmernost in nauke iz skorajšnje in nadvse krvave zgodovinske preteklosti.
Toda hvala Bogu. danes smo 6e sestali, da praznujemo. Danes slavimo v družinskem krogu obdani z najdražjimi in najzvestejšimi jugoslovanskimi in tujimi prijatelji 150-letnico velikega dogodka, še bolj političnega kot zgodovinskega, 150-letnico zavzetja Bastille. Naj kdo misli kar hoče, ni mogel zanikati dejstva, da se ie v času, ko se je 5 maja 1799 sestala stanovska skupščina, čutila potrebo po. večji pravici, večjem spoštovanju človeškega dostojanstva,
večjo socialno in narodnostno enakopravnostjo z viijo stopnjo bratstva in mednarodnega razumevanja.
V tem io težnje, v tem so stremljenja, ki nikdar ne zastare in ki predstavljajo resnični duh francoske revolucije, duh, ki fl zagotavlja večno moč in privlačno mladost Morda teh velikih jedrnatih načel in izjav o človeških pravicah niso nikjer bolje razumeli in n:kjer sprejeli tako kot v Jugoslaviji Ta načela so vsekakor podlaga toliko popolnega in v toliki meri medsebojnega razumevanja, Id obstoji med tema dvema državama, razumevanja, Id sem ga, odkar sem prišel sem. mogel opaziti na toliko motih in pri tolikih ganljivih prilikah.
Naj mi jugoslovanski prijatelji dovolijo izkoristiti to priliko, da jim izrazim svojo zahvalo in da jim v svojem imenu in v imenu svojih rojakov povem, kako globoka in neomajna je naša u danost do njihove hrabre države. Naj dobro vedo, da v svojih mislih ne ločimo in nikdar ne bomo ločili jugoslovanske stvari od francoske. S takšnimi čustvi vam kličem, da vedrega duha in polni zaupanja izpijemo čašo šampanjca v skupno slavo in blagostanje naših dveh velikih držav. 2ivela Jugoslavija) živela Francija!
Po govoru francoskega poslanika so vsi navzočni čestitali k danušnjemu slavju, nakar je g. poslanik povabil vse goste v pripravljeni bufet.
Ve* ministrov pride na tabor v Novo mesto
Belgrad, 14. iuiija. m. Nedeljskega mladinskega tabora v Novein mestu se bo udeležilo več članov kr. vlade. Na prireditev odpotujejo jutri gradbeni minister dr. Krek, minister za ljudsko telesno vzgojo Cejovič, minister za gozdove in rudnike Ljul>omir Pantič in minister brez listnice dr. Miljuš.
Z Bleda
Bled, 14. julija.
Z nocojšnjim hrzovlakom le odpotoval v Belgrad zastopnik prometnega ministra dr. Džafer Kulenovič v spremstvu šefa kabineta. Dr. Kule-novič se je mudil na Bledu tri dni. Danes je obiskal v Begunjah tudi predsednika senata dr. Antona Korošca, ki je dr. Kulenoviča pridržal na kosilu.
Snoči se je na Bledu zgodila huda avtomobilska nesreča. Trgovec Kurtagič iz Zagreba je povozil z avtomobilom budinipeštan-skega advokata, ki je prav v tistem času prekoračil cesto iz hotela »Toplice« v »Golf hotej«. Ko je bil sredi ceste, ga je vozilo podrlo. Odvetnik je dobil zelo hude poškodbe na glavi in po telesu. Zdrobilo mu je tudi nogo. Prepeljali so ga takoj v ljubljansko bolnišnico, kjer so ga operirali. Komisija je ugotovila krivdo.
Pred polomijo v Moskvi
Anglija je opustila prvotni načrt zveze Samo ,»rahla trozveza" Anglija-Francija Rusija
Hitler pozdravlja Gdančane
Gdansk, 14. julija. AA. Reuter. Izdano je bilo uradno obvestilo o sprejemu pokrajinskega voditelja nacionalno socialistične stranke Foersterja ter šefa propagandnega oddelka Zaske pri Hitlerju v Berchtesgadenu. Obvestilo pravi, da je trajal 6prejem dve in pol ure in da so razpravljali o položaju v Gdansku. Hitler je pooblastil Foersterja in Zasko. da sporočita pozdrave nefii-škim bratom v svobodnem nibstu.
Z letali, oklopnimi avtomobili J
in križarko pojde Byrd na južni tečaj
Boston, 14. jul. AA. DNB: AdmiralB^rJ, ki pripravlja novo odpravo v južne polarne kraje, je objavil poročilo, v katerem govori o dosedanjih pripravah in o načinu, kakšna bo nova polarna odprava. To sporočilo tudi pravi, da bo admiral Byrd razpolagal poleg ostalega s 6 oklopnimi avtomobili, nekaj letali, kakor tudi s posebno zgrajeno križarko, ki bo nosila ime »Snežna kri-žarkat. To bo 4000 tonska ladja, ki bo zgrajena tako, da se bo mogla prebiti tudi skozi .debele plasti površinskega ledu. Polarna odprava šteje skupno 160 članov, od katerih jih je mnogo sodelovalo tudi že pri prejšnjih polarnih odpravah. V južne tečajne pokrajine bo pri tej priliki od-plula tudi znana Byrdova ladja »Oakland«. Odprava bo odšla na pot sredi meseca oktobra. Bvrd pravi, da bo odprava imela tri taborišča, i rt sicer eno v Mali Ameriki, drugo v Palerlandu, tretje pa bo na neki vmesni točki, ki še ni konč-noveljavno določena. V vsakem taborišču bo zaposlenih po 22 ljudi, ki bodo imeli na razpolago tudi potrebna letala. Byrd je tudi izjavil, da bo poskušal preiskati vso' pokrajino okoli južnega tečaja in da bo nato vse zahodne kraje anektirala USA.
London, 14. jul. b. O ministrskem svetu od 12. julija izvejo merodajni diplomatični krogi, da je angleška vlada
pustila pasti svojo prvotno namero politične in vojaške zveze s Sovjetsko Rusijo, ki bi v družbi s Francijo zajamčila vse male driave na vzhodu in na zapadu, če bi bile napadene od Nemčije, aH bi bile od nje ogrožene, zato ker Sovjeti zahtevajo, da bi bili oni tisti, ki bi določili, kdaj naj tako ogrožanje, ki ni treba, da bi bilo vojaško, izzove brez vsakega posveta vojaško pomoč Anglije in Francije, ali, z drugimi besedami, svetovno vojno.
Angleška vlada pravi, da zapadne demokracije na noben način ne morejo odnehati tako daleč, da bi vodstvo evropske politike prešlo popolnoma v roke Moskve, ki bi z angleiko-francosko-rusko zvezo manevrirala tako, kakor bi bilo to v izključnem interesu nje same. Zato je angleški ministrski svet poslal svojemu odposlancu v Moskvi navodila, ki gredo za tem, da se sklene angleško-rusko-irancoska zveza z nekimi na splošno označenimi obvezami medsebojne' pomoči, ki daleč zaostajajo za tem, kar sta Anglija in Francija želeli. Ta »rahla zveza« bi ob-j vezala svoje tri člane, da v primeru, če eden ali drugi izmed njih smatra, da je potrebno upreti se nemškemu razmahu, mu ostala dva prideta na pomoč. S tem bi se izognili vsem težavam, ki bi nastale zlasti, če bi hotela ena ali druga zaveznica zaplesti v svoje spore z Nemčijo tiste nevtralne države na vzhodu in na zapadu, ki so odločno izjavile, da ne bi trpele nobenega posega tujih armad na svoje ozemlje.
Na ta način bo dana Sovjetski Rusiji v kakšnem bodočem skupnem nastopu zoper napadalca ali ogro-ževalca popolna svoboda, da ne bo mogla biti od svojih zaveznikov tako izdana, kakor je bila med minulo svetovno vojno od Francije in Anglije izdana carska Rusija. Na drugi strani pa bi bili Anglija in Francija varni pred nevarnostjo, da bi Sovjetska Rusija na prmer izrabila vojno zoper Nemčijo v to, da bi pod videzom jamstva za baltske države kakšno tako državo zasedla in enostavno v njej ostala, česar se Anglija naibolj boji.
Razume se, da taka zveza, za katero je bilo treba celih treh mesecev podajani, napolnjenih medsebojnega nezaupanja, niti od daleč ne bo ustrezala temu, kar sta si zapadni demokraciji od Sovjetske Rusije želeli in na kar Sovjeti absolutno niso hoteli pristati.
Kongres Kristusa Kralja
od 25. do 30. iuiija 1939
Kongresna pisarna sporoča:
I'»rm župnijskim in pripravljalnim odborom smo te dni razposlali kongresne knjižice in znake. Prav lepo prosimo, da nam takoj vrnete vse tisto, kar ne boste prodali. Poslati jih moramo tja, kjer jih primanjkuje.
Mladimi bo na Stadionu nastopila v soboto 29. julija zjutraj. Zadnji čas je, da jo prijavite. Do sedaj jc prijavljenih že 15.000 otrok, če ne bo dovoljena četrtinska voznina, naj gg. kate-hetje napravijo vlogo na domačo postajo za če-trtinsko voznino kot :a Šolski izlet. Vsi, ki 6e bodo v Ljubljano pripeljali z vlaki, naj takoj odidejo na Stadion. Prav tako naj odidejo na Stadion tudi vsi tisti, ki bodo prišli v Ljubljano po Dunajski cesti. Sprevod bodo tvorile samo skupine iz mesta in bližnje okolice. Sprevod se bo pomikal s Kongresnega trga na Stadion. V sprevodu naj bodo močno zastopane mladinske organizacijo v uniformah, s prapori.
Prihodnje dni bomo na vse župne urade obeh slovenskih škofij ponovno razposlali kongresne lepake. Lepo prosimo čč. gg. župnike, da jih izvesijo na vidnem mestu in jih zamenjajo s starimi že obledelimi. Narod moramo na vso moč zainteresirati za kongres.
Kongres v Radiu. Danes zvečer ob 19.30 bo referent propagandnega odseka v Radiu Ljubljana poročal o delu in veličastnih pripravah na Ison-gres. Odprite svoje tvolnike!
»
Igra o Kraljestvu božjem«
Dreri (v soboto) ob sedmih zvefer bo na Stadionu vaja za »Igro o kraljestvu božjem«. Te vaje naj se točno udeležijo:
1. vse skupine zbora nove krščanske mladine; 2. vsi stalui ljubljanski reditelji;
S. pevci in pevke ljubljanskih pevskih (zlasti cerkvenih) zborov.
4. pomožni govorni zbor.
Pozivam vse naštete skupine, da pridejo na Stadion točno in polnoštevilno. — Vrhovni režiser.
Jutri v nedeljo IG. julija oh devetih dopoldne bo na Stadionu vaja za »Igro o kraljestvu božjem« Te vaje naj se točno in polnoštevilno udeležijo vse one skupine, ki so vabljene k vaji za danes, poleg teh pa še zbor angelov. - Vrhovni režiser.
Fantje, zbor! Za veliko igralsko skupino »po-inagačev naglavnih grehov« potrebujem še precejšnje število fantov. Vabim vse fante naših organizacij (FO, prosvetnih, rokodelskih itd. društev), da se zanesljivo zberejo jutri v nedeljo točno ob devetih dopoldne v Stadionu, in sicer na pobočju ob srednjih vhodih na Tyrševi cesti. Vhod v Stadion je z Vodovodne ceste. Tej skupini naj se pridružijo tudi fantje iz bližnje in širše ljubljanske okolice. — Vrhovni režiser.
Gg. perre in pevke vseh ljubljanskih in bližnjih okoliških cerkvenih in drugih pevskih zborov nujno vabim, da se zanesljivo udeležijo vaje za »Igro o kraljestvu božjem«, ki bo jutri v nedeljo 16. julija ob 9 dopoldne v Stadionu. Zberejo naj se v areni Stadiona pred glavno tribuno. Ti pevci in pevke bodo sestavljali samo pomožni pevski zbor za ljudsko petje pri igri. V poštev pridejo tedaj tud) vsi pevci In vse pevke, ki sicer sodelujejo pri velikem pevskem zboru za mašo. Z vajami vas ne bom trapil. — Vrhovni režiser.
Člane fantovskih odsekov šmarnogorskega barjanskega in zasavskega okrožja ponovno pozivamo, da se polnoštevilno udeležijo na Stadionu vaj za :Igro o kraljestvu božjem«.
češ, da ima Rusija dovolj žalostnih izkušenj v tem oziru in da ji ni treba podati se na tako nevarno pot, v kateri bi mogla biti izigrana, ker se Sovjetom sploh ne bi bilo treba nič obvezati ▼ sedanjem evropskem sporu. Saj lahko mirno čakajo, kdaf bosta obe stranki temeljito druga drugo pobili, na kar bodo lahko, ne da bi žrtvovali enega samega rdečega vojaka, po« segli vmes in sami narekovali mir, kakri-nega bodo hoteli oni in kakršen bi bil y interesu ruskega narodal
General Weygand v Moskvo?
Razume se, da bodo interesirzni diplomati skušali tudi taki zvezi, o kateri pa še ni gotovo, ali se bo sklenila — po vsej priliki se bo, da ne bi bil di-plomatičen poraz izvestnih državnikov preveč očiten — dati podobo neke važnosti in slovesnosti, na kar kaže tudi nameravani odhod francoskega generala Weyganda v Moskvo.
Zanimiv glas iz Bolgarije:
Sčvjeti srepo gledajo na Dardanele
Sofija, 14. julija. AA. Štefani: Listi se bavijo « pogajanji, ki se vodijo med Anglijo in Francijo na eni strani ter sovjetsko Rusijo na drugi strani. Bol^r-ski listi poudarajo, da leži glavna težava t nezadovoljstvu Sovjetske Rusije zaradi pravic svobodnega prehoda, ki sta ga dobili angleško in francosko bro-dovje skozi Dardanele.
Zaključek bolničarskega tečaja Rdečega križa
Danes je bil v telovadnici liceja zaključek 20. bolničarskega tečaja Rdečega križa. Od za-* stopnikov oblasti so prisostvovali zaključku sledeči: polkovnik Brus t za dravsko divizijo, podpolkovnik dr. Hadži G r i g o r o v i č , upravnik vojaške bolnišnice, dr. K r e j č i za hanovinski odbor Rdečega križa, mestni fizik dr. Rus za mestno občino ljubljansko in dr. Valentinčič-Petrovičeva za Higienski zavod.
Podpredsednik Rdečega križa dr. Fettich ja pozdravil vse navzoče, povedal, kako se je vršil tečaj, ki so ga jc udeležilo 85 tečajnikov in tečajnic. V 84 urah se je praktično in teoretično obdelala vsa snov, ki se je pripravila za ta tečaj. Izpit je napravilo 65 tečajnikov in tečajnic s prav dobrim uspehom.
Šef tečaja dr. Mis je potem prebral par najboljših odgovorov na pismeno temo: Kaj me je privedlo v tečaj Rdečega križa.
Potem se Je tečajnica L i če nova zahvalila Rdečemu križu, ki je omogočil tečaj, in vsem predavateljem, ki so bili: dr. Mis, dr. Rus in dr. Ahčin. torej vsi mestni zdravniki. Sestra Prinčeva je učila praktično delo, upravnik vojaške bolnišnice je pa bil tako prijazen, da je dal na razpolago vojaško bolnišnico, kjer so bile vse praktične vaje.
V Imenu banovinskega odbora Je pozdravil dr. Krejči vse tečajnike in tečajnice, ki so se slovesno zaobljubili, da bodo vedno na razpolago v primeru kakšne elementarne nesreče ali vojne, ali kadarkoli bi jih Rdeči križ poklical v službo, nakar so prejeli svoje diplome.
Osebne novice
Belgrad, 14. jul. m. V državni bolnišnici za ženske bolezni v Ljubljani je postavljen v 6. skupini dr. Pavel Lunaček, asistent v istj skupini v isti bolnišnici.
Z odlokom prometnega minislra so napredovali pri glavnem železniškem ravnateljstvu v 8. skupini za prometnega uradnika Janez Fuis, za administrativnega uradnika Srečko Drašler. za oficiale Herman Kralj, Emil Kobal. Josip Kozjak, za poslovod e Leopold Studenec, Miroslav Kralj, za risarja Stanko Gašperlin.
Smrt ameriškega Slovenca
Cleveland, 14. julija. TO. Dne 29. junija je nenadno umrl I.ouis J. Pire. urednik »Ameriške domovinet v Clevelandu, zadet od možganske kapi. Vse dopoldne se je že počutil nekako slabo. Ko je prišel opoldne domov, je legel v posteljo ter za večno zaspal.
Mehiko, 14. julija. A A DNB: List »Univtrsal Gralico« prinaša vest, da io zagledali svet petorčki v kraiu Alkara v Obregonu v Tabaski. Rodili so se tnie dečki in dve deklici. Vsi otroci so zdravi, pač pa se > 1 "!o počuti njihova mati, ki |e žena nekega novinarja.
Pismo iz Česko-Moravske
Tovarne in rudniki prehajajo počasi v nemško last Letos čeških turistov ne bo na naš Jadran
Praga, v juliju 1939.
Nemški učenjaki preiskujejo češko zemljo
7avod za proučavanje zemlje pri nemškem Štiriletnem gospodarskem načrtu v Berlinu, katerega glavna naloga je danes, da preišče notranjost zemlje zlasti v sestavi surovin, je sedaj razširil delokrog svojega .delovanja tudi na ozemlje Sudetov, protektorata vn Jia Slovaško.
V vseh teh deželah nemški strokovnjaki postopoma preiskujejo zemeljsko površino, iskajoč zlasti premog, železno rpdp, magnesit, antimon, ugotavljajoč pri ieoi množino in kakovost teh surovin.	. .
Rjavi premog za bencin
Tako so zlasti v Sudetih, pa »udi Češkem že našli ponekod celo bogate sloje rjavega premoga, a obnovili bodo tudi vse manj donosne premogovne rudnike, s čemer se bo proizvodnja rjavega premoga v Nemčiji še mnogo bolj povečala. Po nedavno objavljeni statistiki pripada že sedaj na .Veliko Nemčijo 75% vse svetovne proizvodnje rjavega premoga. Razlog novemu neumornemu iskanju novih premogovnih ležišč pa je ta, da se je Nemčiji posrečilo "lzilajti način pridobivanja umetnega bencina iz rjavega premoga in v sudet-skem mestu Brii* že gradi veliko tovarno umetnega bencina, ki ima predvideno že v začetku letno proizvodnjo 600.000 litrov, to je desetino celotne bencinske- potrebe.
]	Železni rudniki
Prav tako je bilo že sklenjeno, da se obnove vsi zapuščeni in manj kakovostni železni rudniki, ki so bili na več krajih bivše čsl. republike. Potreba železa se v Nemčiji iz leta v leto stopnjuje in bo na jesen, ko bodo prve Goringove železarne pričele obratovati, dosegla svoj višek. To je tudi vzrok iskanju in obnovitvi starih rudnikov. Na ta način se Nemčija postopno osvobojuje na zavisnosti dovoza glavnih surovin iz tujine tudi za ceno dražje domače proizvodnje. Ta stopnjujoča se nemška volja po neodvisnosti od tujine ima svoj izvor tudi v deviznem gospodarstvu in je istočasno izrednega vojaškega pomena.
Petrolej iščejo
Končno je treba omeniti še neutrudljivo iskanje nemških strokovnjakov po izvirih petroleja. ,V sudetskem ozemlju je bilo na več krajih postavljenih nad 100 poizkusnih vrtanj, ki v večini niso pokazala uspehov. Pač pa je petrolej, na katerega so naleteli v bližini mesta Brna, v glavnem po zaslugi čeških strokovnjakov, prvovrsten, vendar pa se zdi, da v svojih ležiščih ni preveč bogat, tako da bo gotovo v kratkem ves izčrpan. Tudi na Slovaškem, kjer so petrolej doslej pridobivali le v manjšem obsegu (Kbely), je priskočil' netriSki kapital, "ki "se trudi, da taležišča razširi in poglobi ponekod do 10.000 metrov, da bodo dajala največjo dosegljivo proizvodnjo.
industrija
Geološko raziskavanje zemlje je v toliko olaj-5ano, ker je berlinski zavod državno podjetje in ima kot tako prednostno pravico, a povrh vsega ima blagohotno podporo v vseh velikih podjetjih protektorata. To pa na ta način, ker so bila nekatera podjetja ali sploh podržavljena (vsa judovska), ali pa vsaj delno pod nemškim državnim nadzorstvom (tovarne orožja in streliva); vsa večja podjetja so tudi dobila nove upravne odbore, v katerih imajo Nemci vedno večino, navadno v razmerju 1:3. Vsi novi ali na novo odprti rudniki, prevzeta judovska podjetja in ostala nova industrija delajo izključno z nemškim kapitalom in so zaradi tega povsod uslužbeni le oni, ki uživajo zaupanje novega kapitala.
V zvezi z delovanjem tega berlinskega zavoda je pa tudi razumeti nedavno otvoritev pisarne nemškega državnega železarskega podjetja Hermanu Goring Werke v Pragi. Ta pisarna ima v glavnem nalogo, da nova najdišča surovin vpelje in včleni v industrijski obtok in da nemškemu štiriletnemu gospodarskemu načrtu usmeri in temu primerno prilagodi celotno proizvodnjo težke industrije protektorata s potrebami Nemčije. In tu je že viden prvi uspeh: po pravkar doseženem sporazumu bodo češke železarne dobavljale Nemčiji mesečno kompenzacijskim potom najmanj 30.000 ton izdelanega jekla.
Usoda Radio postaj in aparatov
Na ozemlju češko-moravskega protektorata je bilo ob koncu meseca junija 725.000 radio-naroč-nikov, prirastek v poslednjih treh mesecih je preko 50.000. Razlog tako izredno visokemu številu novih naročnikov leži v dejstvu, da se je mnogo Čehov vrnilo iz Slovaške, iz Sudetov in ii Podkarpatske Ukrajine, število novih naročnikov pa je v veliki meri močno pospešil sam razvoj dogodkov iz letošnjega marca. Če se vzanie t obzir dejstvo, da iivi danes v protektoratu okrog 8 milijonov ljudi, pridemo do zaključka, da ima vsaj vsaka tretja češka družina svoj radio aparat,
kar je danes v dobi propagande izrednega pomena.
Novemu
>ložaju
vodstvo vseh Čeških postaj;
je pa prilagodilo tudi v lažjo izvedbo je bil za to imenovan nemški komisar. Pa tudi sicer so bile velike spremembe: postaja Melnik (120 kw), ena najmodernejših v Evropi, ki jo je postavila šele pred dobrim letom čsl. vlada, je postala nemška državna last in je bila te dni vključena v nemško radijsko mrežo ter se svetu oglaša kot »Reichssender BShment, Brno in Moravska Ostra-va imata dnevno od tretjine do polovice — kot to zahtevajo aktualnosti dobe — nemško oddajo in tako je ostala edino praška postaja, ki vsa slnži češkemu narodu ▼ svojem jeziku. Da bi ta nedo-statek odstranila, namerava vlada protektorata postaviti na Moravskem novo postajo-
Govorijo že o uredbi, s katero bodo vsi radio-aparati postavljeni pod nadzorstvol
Na Slovaškem
Povsem drugačen je položaj na Slovaškem. Tam je danes prijavljenih 77.419 radionaročnikov, odjavljenih pa je bilo v poslednji dobi nad 4000 naročnikov. Razlog temu padcu naročnikov je ta, da so Čehi bili primorani zapustiti Slovaško in da so bile najbogatejše pokrajine slovaške države odstopljene Madžarski.
60.000 čeških turistov, ki so lani prišli k nam, letos ne bo
Nove razmere, v katerih živi sedaj češki narod, bodo imele v tujsko-prometnem oziru za Jugoslavijo znatno denarno izgubo. Kot je splošno znano, so češke meje za potovanje v inozemstvo neprodušno zaprte in samo v izrednem primeru in neodložljivem slučaju lahko češki državljan zapusti protektorat, in še to s posebnim dovoljenjem nemške tajne policije. Ta stroga naredba nemških uradov prizadene samo v dobi potovalne sezone do četrt milijona Čehov, ki so se v poletnih mesecih razbežali na počitnice v različne države, od katerih je po lanski statistiki obiskalo našo državo do 60.000 Čehov. Zaradi splošne prepovedi potovanja v tujino sploh ne vozijo iz Prage v Split in na Sušak tako imenovani jadranski vlaki, ki so vozili v poletni dobi dnevno tudi v več delih, toda tudi vsi ostali redni mednarodni brzovlaki iz istega vzroka zapuščajo protektorat povsem prazni, tako da so bili že marsikateri celo ukinjeni.	B.
Roosevelt piše papežu T
Rim, 14. jul. AA. Havas: Msgr. Ci- ' cognani, apostolski delegat v Washingto-nu, ki j« nedavno dopotoval ▼ Rim, je predal tajništvu Vatikana osebno sporočilo Roosevelta za sv. očeta. Roosevelt pravi v sporočilu, da z največjim zanimanjem b simpatijami spremlja akcijo Vatikana za ohranitev miru ter naglaša veliko moralno avtoriteto st. očeta.
Kdo je močnejši v zraku Angleški bombniki obiščejo Turčijo
Rim, 14. julija, b. Povodom poleta angleških bombarderjev nad francoskim ozemljem »Giornale d'Italia« trdi, da ima ta polet demonstrativni značaj, ki pa nikakor ne more prestrašiti ne Italije, ne Nemčije, Kar se tiče italijanskega letalstva, je ona prva podvzela enak polet. V ostalem pa bi italijanska vojna letala mogla v vsakem trenutku preleteli London, ako bi angleška letala preletela italijanske meje.
London, 14. julija, b. Po pisanju »Daily Tele-grapha« angleška vlada prem Ulja, ali bi poslala svoja vojaška letal« v jugovzhodno Evropo. Pri tem bi ilo za polete na dolge proge ter bi pri tej priliki britanska letala letela čez Francijo v Egipt, a za tem bi obiskali Turčijo in verjetno tudi Romunijo, od koder bi se vrnili v Anglijo.
V Ameriki kupljeni bombnik je preletel kot prvo vojaško letalo Atlantski ocean. Po 15 urnem letu je priletel davi iz New-Fundlanda v angleški Felixtone.
Amerika se utrjuje proti Japonski
Washington, 14. julija. AA. Havas: Predsednik Roosevelt je izdal odredbo za graditev 5 novih letalskih oporišč in to na otokih Palmira, Johnson, Midvays, Kokijak in Sidka ob obali Aljaske. Ta sklep sloni na zakonu z dne 25. maja letos. Oporišča so velikega pomena za narodno obrambo proti Japonski.
Južni Tirol zaprt
London, 14. julija, b. Po poročilih iz Rima je fužno-tiroleka pokrajina zaprta za vee promet, razen tranzitnega. Prepovedana je vsaka prekinitev potovanja in to tudi za najkrajši čae. Naredba italijanske vlade o izselitvi nemških državljanov iz Južne Tirolske je povzročila v bivši Avstriji veliko oeupnjenje.
Angleška propaganda začela obdelavati Nemce
4f» f-
Srdit odgovor propagandnega ministra dr. Gobbelsa

OPIO ALI HLADMO VODO
t Q 1 Z V A J A*U M I Q IT I A G It I B
Berlin, 14. julija. AA. DNB.: V zadnjih tednih je Nemčija preplavljena s pismi, ki se po zunanjem izgledu zdijo privatna pisma. Ta pisma prihajajo s pošto iz Anglije ter so napisana z namenom, na-hujskati nemški narod proti vodstvu. V zadnjih dneh je prispelo veliko število pisem od nekega Stevena King-Halla, ki se na nespreten način poskuša približati »dragemu nemškemu čitalcu«, ter ga spraviti v razkrajajoče razpoloženje.
Z ozirom na dejstvo, da eo bila ta pisma poslana v Nemčijo v posebno velikem številu, smo se pobrigali, da v Londonu dobimo podrobnejša obvestila o pravem izvoru teh pisem. Ta naš poizkus je dal presenetljive uspehe. Posebno dobro obveščeni krogi so ugotovili, da Steven King-Hall sploh ni zasebnik, za katerega 6e izdaja, temveč je v službi novoustanovljenega propagandnega oddelka zunanjega ministrstva, ki ga vodi sir Robert Vansittart. Angleški zunanji minister lord Halifax ve osebno zelo dobro za ta pisma ter jim je cela botroval.
Na ta način pooblaščeni Steven King-Hall se obrača torei na »dragega nemškega čitalca« ter mu sporoča, da je služil koit angleški pomorski častnik v kr. mornarici od leta 1906 do 1928. Pred tremi leti je začel z informativno službo, v kateri je zaposlenih sedaj že 40 ljudi. King-Hall pravi, da je njegova informativna služba javna ustanova, ki jo vodijo zasebne osebe in ki želi javnost poučiti popolnoma neodvisno od vpliva dnevnega tiska in drugih činiteljev.
V daljših razlaganjih se King-Hall bavi s svojimi vojnimi dožvljaji ter ugotavlja, da ve, kako vojna izgleda ter želi mir, ako lahko ta mir uživa pod častnimi pogoji.
Zdaj se vprašujem,« pravi King-Hall, »ali bomo ohranili mir. V to zelo dvomim.« Nato se pisec na ogorčen način izraža o »nesramni kršitvi monakovskega sporazuma« s strani nemške vlade, ter pravi, da so nemški voditelji kakor Ribbentrop, Gobbels in Himmler »nemogoči ljudje«, s katerimi je nemogoče sklepati sporazume, ker nobenega ne drže. »Hitlerjeva beseda«, pravi King-Hall«, ima danes v Angliji zelo nizek tečaj, dasi mogoče za Nemce zveni to zelo hudo. Zato ni izgledov, da bi Anglija dala Nemčiji kakršnokoli ugodnost, predno ne bo ponovilo zaupala nemški besedi. Odstopiti kolonije potem, kar se je dogodilo v Pragi, res ne bi bila pametna politika.
King-Hall trdi, da |e nemška politika v mnogem nerazumljiva ter poskuša prepričati čitatelje, da so v Angliji zelo resno razpravljali o vrnitvi kolonij, dokler ni prišlo do ropa Češkoslovaške. Nemška vlada pa trdi sedaj, da jo Anglija obko-ljuje.
Pisec razpravlja nalo o možnosti zmage t morebitni vojni ter straH či talce z A m e r i k o , blokado itd. Svetuje Nemčiji, naj se uči od Angležev v zunanji politiki ter nadaljuje: »Res je. da so Italijani vaii zavezniki. Toda Italijani se sami mučijo s surovinami in nimajo nobene odporne sile. In končno, kaj bi se zgodilo po končani vojni? Sklenjen bo mir, napram kateremu bo versaj-ska pogodba prava otroška igrača. Končna odločitev je v vaših rokah. Vaš Ifihrer in ne moj stari ministrski predsednik bo oni, ki bo dal znamenje za napad, ko bodo porušeni vsi mostovi Odkrito vam moram priznati ter se to tudi bojim, da sta Gobbels in Ribbentrop Hitlerju zatajila važne novice.«
Pismo se konča s pozivom, naj nemški čitalec »samostojno« premisli vsebino pisma ter ga nato pokaže prijateljem te* • njegovi vsebini t niim
razpravlja, nato pa ooilje King-Hallu osebne pripombe,
Gčbbels odgovarja
Propagandni minister dr. Gobbels se bavi z vsebino tega pisma. V današnjem »Volkischer Beobachter« pod naslovom »Odgovor Angliji« med drugim pravi; Ali vam g. Hali ni mogoče padlo v oči, ko ste delali v Zavodu za pomorska proučevanja, da je leta 1771 bilo liverpolsko pristanišče določeno za vkrcevanje ljudskih množic druge polti iz vsega sveta. Znano vam bo tudi, da je Liverpool razpolagal takrat s 105, London z 58 in Bristol s 25 galejami za sužnje. Takrat so 30 tisoč zamorcev letno poid angleško zastavo vlekli v suženjstvo in temu dejstvu je treba pripisati dober del današnjega angleškega bogastva.
Ali se mogoče spomnite angleškega bombardiranja otoka Sansibar leta 1896, ko je bila izstreljenih 20.000 granat na mesto, ki je bilo popolnoma brez obrambe.
Mogoče imate nekaj pojma, kako si je Anglija osvojila nekdanjo kraljevino Birmanijo 1. 1896. Z enostavno angleško izjavo je bila vsa Birmanija priključena angleškemu imperiju. Kdor se je temu zoperstavil, so Angleži z njim postopali kot z vstaiem ter ga krakoenalo ustrelili.
Ali veste za angleško krvoprelitje pri Amrid-saru 11. aprila 1919, ko so angleški vojaki s strojnimi puškami začeli streljati na zbor več tisoč ljudi. V približno 10 minutah je bilo takrat 5000 mrtvih in 1500 težko ranjenih, poleg tega pa je bilo nato obsojenih še 261 oseb na robijo.
Ali niste mogoče v toku vaših študij čitali o vsta i v Vaziristanu leta 1937, ko je angleško vojaštvo ubilo 720 vstašev, jih istotoliko težko ranilo ter bombardiralo 10 vasi.
Vi se razburjate, če mi Angliji očitamo, da poskuša obkoliti Nemčijo. Toda mi ne trdimo samo tega, temveč to tudi vidimo in doživljamo. Nikar ne zastavljajte licemerskega vprašanja, čemu naj bi Anglija hotela obkoliti Nemčija, ker je odgovor preveč enostaven: Zato, da bi nas uničila) Kajti mi smo v angleških očeh berači, ki moramo tudi taki ostati. Vsekakor se to vaše mnenje strinja z novim angleškim bojkotom nemškega blaga na vsem svetu. Vi bi nas gospodarsko radi zadušili, če bi mogli. Toda mislimo, da tega ne boste več zmogli.
Vi govorite o krizi in vojni. Toda takozvana kriza obstoja samo pri vas. Istotako zavisi popolnoma samo od vas, ali bo prišlo do vojne. Kako pa bo vojna končala, to pa mm prepustite, ker bo to naša stvar. Mi nimamo vtisa, da bi imela Anglija danes tako odlične izglede, I
Ženska hvala
razkraja čez noč nesnago v perilu!
Vesoljnost krščanstva
Veliko pozornost je te dni zbudila knjiga, ki jo je napisal zastopnik papeža na Japonskem, msgr. Marella, in kateri je predgovor napisal sloveči pisatelj in akademik Papini. Pisec, ki slovi po svoji veliki erudiciji, je popolnoma prepričan, da bo krščanstvo zajelo tudi vso Azijo, zibelko človeške omike, in da bo tretje tisočletje krščanstva označeno po razširitvi in najvišjem razcvitu evangelija na tej celini.
Msgr. Marella raziskuje vzroke, zakaj evangelizacija Azije v preteklosti ni imela pravega uspeha, ter smatra te vzroke kot politične. V prvem tisočletju krščanske ere jc preprečeval pokristjanjenje azijskih narodov predvsem razkol med Rimom in Bizancem, ki je krščanstvo na vzhodu popolnoma ohromiL Tudi veliki misijonski pogon irančiškanov in dominikanov v 13., 14. in 15. stoletju se je zapeščenil zaradi žalostnih razmer v zapadni cerkvL In končno se je tudi mogočni val jezuitskega misijonstva v 16., 17. in 18. stoletju razbil ob kolonialni politiki evropskih držav, ki je šla za osvajanjem azijskega ozemlja.
Pisatelj razgalja sedaj osnovno napako, zaradi katere pokristjanjenje Azije ni rodilo zaželenih sadov: ker je namreč Evropa praktično enačila krščanstvo s svojo kulturo. Pravi strup za pokristjanjenje je bil zapadni nacionalizem, ki je iz vesoljske krščanske vere hotel narediti nacionalno vero. Eni so istovetili katolicizem z latinsko ali mediteransko kulturo, Francozi so se smatrali za najbolj prave katolike, nasprotno pa so bili Italijani mnenja, da je le njihov katolicizem polnovreden. Danes vidimo ljudi, ki krščansko kulturo enačijo s tako zvano nordiško... Tudi Rusi in Poljaki so se imeli za mesijanski narod, ki ima nalogo svetu odkriti edino pravo, »slovansko« krščanstvo. Vse to so — pravi papežev delegat — tako hude herezije, kakor je bila judovska herezija, da se mora svet, če hoče postali Kristusov ali Mesijev, nujno kulturno in politično podrediti Izraelu. In tako je moralo tudi krščanstvo med azijskimi narodi doživeti brodolom, ker je prišlo k njim v določeni eks-kluzivni kulturni obleki. Krščanske države pa so evangelij v tem duhu smatrale za orodje, da se širi njihovo politično območje, ki je s kulturo v najbistvenejši zvezi. To je proti duhu evangelija, v katerem Kristus sam ostro obsoja judovski verski proselitizem, ki služi le nacionalizmu in njega interesom, ki se po krivici istoveti z božjo stvarjo samo. Božje razodetje in krščansko blagovest je treba najostreje ločiti od vsake svetske kulture, od vsake posebne nacionalne podobe in miselnosti in od vsake politike: ono uči zgolj večno izveličanje človeka in vsega človeštva, in božji kosmos, iz katerega izvira, je združljiv in resnično združen z vsemi osnovnimi naravnimi resnicami, ki jih nahajamo tudi in celo v odlični meri v starih kulturah azijskih narodov. In zato je popolnoma zmotno tudi neko drugo mnenje, ki meni, da je katolištvo v svojem mnenju Kitajcem in Japoncem nedostopno in da zahteva njihovo raznarodenje ali opustitev njihovih dobrih tradicij. Nel — pravi msgr. Marella dejstva v našem stoletju dokazujejo ravno nasprotno in kakor so mogli Grki sprejeti krščanstvo, ki je priznavalo resnice Platonovega nauka, tako morejo tudi Japonci brez škode za pozitivne bitne osobine svoje narodne kulture sprejeti krščanstvo.
Knjiga apostolskega delegata na Japoa-skem nam odkriva zelo važne in uvaževanja vredne probleme.
Trst ne bo nemško oporišče
istočasne izjave Rima in Berlina
Rim, 14. julija, ni. Italijansko propagandno ministrstvo je v uradnem poročilu, izdanem nocoj, označilo kot »neumne« vse novice o prisotnosti nemških divizij v Italiji, kakor tudi poročila, da bo Italija prepustila Nemčiji Trst kot nemško pomorsko oporišče.
Enako zanikanje je isdalo tudi nem-
ško zunanje ministrstvo, ki označuje poročila o Trstu kot »neumna«, tako da bi prav za prav niti zaslužila ne, da jih kdo , zanika. Ako namreč Nemčija potrebuje l Trst kot oporišče, potem ji danes zado-
Istuje, da zaprosi Italijo, ki ji ho na pod-iagi zavezništva in prijateljstva takoj iu n& najbolj ljubezniv način ustregla.
Zmanjšanje obtoka kovancev
Iz podatkov Narodne banke je razvidno, da se je zadnje mesece obtok kovancev znatno zmanjšal. Velik del kovancev gre v kovnico, kjer bo prekovan in nam je kmalu pričakovati tudi novih kovancev v prometu.
Že v teku lanskega leta sc je povprečni obtok kovancev zmanjšal v primeri z letetn 1937 od 823 na 790 milijonov din. V tekočem letu pa je nastopilo nadaljnje zmanjšanje. Iz poročila Narodne banke za maj 1939 je razvidno, da je na koncu lega meseca znašal obtok kovancev samo še 713 milijonov din., dočim je it na koncu decembra 1938 znašat 778 milijonov din.
V evezi • tem manjšanjem sc je tudi obtok bankovcev bolj povečal, kakor bi bilo pričakovati. Tako se je v teku leta 1939 povečal v prvih petih mesecih obtok bankovcev od 6.921 na 7.298 milij. din, obtok kovancev pa zmanjšal za 65 milij. din, tako da se je ve« obtok denarja povečal od 7.699 na 8.011 milij. din in je ta obtok znatno manjši, kot je bil na koncu septembra v znanih kritičnih dneh. Tedaj je dosegel obtok denarja višek 8.209 milij. din.
Narodna banka izračunava v svojih mesečnih poročilih tudi številke, oziroma indeks razpoložljivi plačilnih sredstev. V te podatke spada;o po njenem mnenju: 1. obveznosti po vidu in obtok bankovcev: 2. obtok kovanega denarja; 3. hran. vloge in 4. čekovni računi Poštne hranilnice. Ta shema ».e nam ne zdi pravilna. Hranilnih vlog v ožjem smislu sploh ne smemo smatrati za plačilna sredstva in zato tudi ne vraču-navati v količino plačilnih sredstev. V poštev bi prišli kvečjemu tekoči računi denarnih zavodov, ki so tudi lahko plačilna sredstva. V tem smislu je smatrati za plačiVia sredstva tudi čekovne račune Poštne hranilnice. Še en razlog govori najbolj proti temu, da bi se vloge (hranilne in tekoči računi) prištevali k plačilnim sredstvom. Danes je še vedno velik del teh vlog, tudi po uradnem priznanju zamrznjen in se da vnovčiti le z večjim ali manjšim odbitkom od imenske vsote. Tako te vloge sploh ne morejo predstavljati plačilnih sredstev, kar so lahko bile včasin, ko so se tudi hranilne knjižice jemale kot plačilno sredstvo. Zaradi tega nas zavaja lahko tako računanje v veliko zmoto, ker izgleda vsota plačilnih sredstev dejansko veliko večja kol je. Če že hočemo to povedati, bi bilo prav, da se izločijo vloge pri zaščitenih zavodih, kar bi nam dalo točno sliko.
Obrtniška publicistika
Zavod za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI v Ljubljani je po daljšem presledku začel ponovno izdajati mesečnik »Obrtniški glasnik« kot svoje glasilo in izvestje. Po dozdaj izišlih dveh številkah, aprilski in majski, posnemamo, da namerava biti list publikacija s strokovno vsebino, ki naj obsega članke o tekočih obrtniških zadevah, o obrtnem pospeševanju, o delu zavoda in njegovih tečajih, predvsem pa spremljati potek priprav za letošnjo jubilejno razstavo slovenske obrti, ki se bo vršila v oktobru, in o njih obveščati slovensko obrtništvo. V prvih dveh številkah prinaša list poleg drobnih poročil zanimiv daljši spominski članek R. Dostala o prvi obrtni razstavi v Ljubljani leta 1844 ter informativne članke ing. Hladnika o kovinskih obrtih, ing. Doriča o pohištvenem mizarstvu, Rusa o težavah krojaškega obrta in Knailja o moški in damski modi za letošnje poletje.	_
List »Obrtniški glasnik« se tako pridružuje kot strokovni list štirim drugim sedaj izhajajočim obrtniškim listom, od katerih pa je samo »Elektrotehniški vestnik« strokovno glasilo v ožjem pomenu. Ne bi bilo napak, ako ob tej priliki pogledamo nekoliko na razvoj obrtniške publicistike pri nas iz razlogov, ki odkrivajo težave te vrste glasil v slovenskem javnem življenju.
Po poskusu strokovnega glasila, ki ga je v preteklem stoletju izdajal pokojni Kune in je prenehal zaradi pomanjkanja naročnikov in indiferent-nosti širše obrtniške javnosti, sta poskusila po daljšem presledku omogočiti izhajanje obrtniškega lista bivša voditelja slovenskega obrtništva pasar-ski mojster Kregar in brivski mojster Franchetti z listom »Slovenski obrtnik«, ki je začel izhajati 1. 1906 in istega leta tudi prenehal zaradi pomanjkanja naročnikov. Nadaljnji poskus je bil »Obrtni vestnik«, ki ga je jjred svetovno vojno začel izdajati Franchetti, pa ga mogel takoj po vojni leta 1919 oživeti, da izhaja še danes kot glasilo »Zveze obrtnih društev«. Istega leta po vojni je začel izhajati »Jugoslovanski obrtnik« kot glasilo »Jugoslovan. obrtne zveze« pod vodstvom Ivana Ogrina. Ta list je v 1. 1930 prevzel zbornični Zavod za pospeševanje obrta in ga izdajal dve leti kot strokovno glasilo, ki pa «e je 1. 1932 prekrstil v list »Obrtniški glasnik« do 1. 1934 in ga je zavod letos zopet oživil. Razvoj prostovoljnih obrtniških organizacij je omogočil v letu 1932 ustanovitev lista »Obrtnik« takozvanc Pičmanove skupine, ki izhaja še danes, dasi neredno, ter lista »Slovenski obrtnik« v L 1937 kot glasilo Zveze slovenskih obrtnikov.
Iz tega kratkega pregleda bi bilo razvidno, da je onemogočalo razvoj obrtne publicistike pred vojno premajhno število interesiranih naročnikov, dočim bi človek po številnih povojnih, še danes izhajajočih listih sodil, da se je v tem pogledu izvršil velik prevrat v mišljenju množice slovenskih obrtnikov, ki je omogočil šele pravi razvoj. Podrobni vpogled v vsebino treh listov, ki danes predstavljajo kot glasila tri skupine v slovenskem obrtništvu, pa izpričuje, da omogočuje tri liste le skupinska idejna razdelitev med slovenskim obrtništvom in da predstavljajo vsi listi mnogo bolj agitacijsko sredstvo posameznih skupin, ka^or pa, da bi bila strokovna glasila — kar sicer vsi želijo biti — ali pa stanovski listi najširše obrtniške publike, ki naj bi ji služil kot domač, neobhodno potreben list.
Vsi trije, danes izhajajoči obrtniški listi so torej mnogo bolj obrtnopolitična glasila. Kaj malo je videti izrečnega zanimanja za strokovno glasilo, dasi se potreba po njem prav živo čuti in bi moral podlago za tak list že davno dati razvoj našega strokovnega šolstva obenem s številnim našim strokovnim učiteljstvom. Tu jc treba omeniti, da se nekateri naši obrtniki še vedno zadovol|ujcjo z zamejskimi strokovnimi listi, sicer kvalitetnimi, ki pa vendar ne morejo povsem zadostiti potrebam našega obrtništva, v zadnjem času pa se že kaže zanimanje za strokovna glasila, izhajajoča pri nas v srbsko-hrvaškem jezikul V rcsnici morejo biti važni razlogi, ki bi jih bilo upoštevati, ti, da za izrazito strokovne liste pri nas ne bi danes bilo možno dobiti dovolj številnih, plačujočih naročnikov. Vendar bi se v tem pogledu dalo najti zado-voljujoč izhod s tem, da bi sc s podporo prizadetih ustanov ustanovilo strokovno glasilo za vse rokodelske obrte, ki bi moglo dostojno predstavljati današnjo razvojno stopnjo slovenskega rokodelstva in služiti izobrazbi naraščaja. Naj navedemo vsem nasprotujočim razlogom na kljub dejstvo, da izdaja že nekaj let Združenje elektrotehničnih obrtov v Ljubljani lamo od sebe, s precejšnjimi fcmolnimi irtvami vsekakor, »tiokovno glasilo
Q04pCfddMtV0
10 let celjskega mestnega avtobusnega podjetja
Celje, 14. julija.
To dni poteka 10 let, odkar je »Avtobus mesta Cel jas odprl svoji prvi progi v Dobrno in Rogaško Slatino.
Že koncem leta 1928. je takratni j>odžui>an g. dr. Ogrizek sprožil zamisel |K> vzgledu nekaterih sosednih mest osnovati avtobusni promet. V marcu leta 1929! se je osnoval v občinskem svetu poselten odsek za avtobusni promet. Takoj v začetku j>a so se pojavili nasprotniki te zamisli ter so trdili, da nameravano občinsko podjetje ne bo donašalo občini nikake koristi; zahtevali so, da se opusti uvedba avtobusnega prometa. Avtobusni odsek je zaradi tega zainteresiral trgovske krogo in nekatere denarne zavode, poudarjajoč, da bodo posredne koristi, večji dotok tujcev in poživljenje trgovine, daleko odtehtale eventuelni začetni deficit. Po sporazumu z gospodarskimi krogi se je sestavil statut, ki predvideva novo podjetje z večinsko udeležbo mestne občine, ostalo pa naj bi prispeval privatni kapital. Ta statut »Avtobusa mesta Celjai je bil sprejet dne 24. maja 1929 v seji mestnega sveta z veliko večino glasov. Že 14 dni kasneje je prevzel posle v smislu statuta izvoljeni upravni odbor novega podjetja pod predsedstvom dr. Ogrizka in pričel takoj z deloin. Prvi upravni odbor so tvorili sledeči gosfiodje: dr. Ogrizek Anton, predsednik, Posavec Andro, podpredsednik, Burger Franc, Cestnik Anton, Fazarinc Anton, Možina Janko, 1'rekoršek Ivan, Ravnikar Ivan in Uebeuschegg Franc.
Kmalu nato v začetku meseca ltilija je bil nabavljen prvi voz in z njim je bila 10. julija prva poizkusna vožnja v Dobrno in Rogaško Slatino. Redni progi v ti dve zdravilišči pa sta bili odprti dne 26. julija, istočasno pa tudi proga skozi Savinjsko dolino do Vranskega. V avgustu istega leta je bil nabavljen drugi voz in z njim omogočena proga v Ljubečno in Dramlje. Koncem istega leta sta prispela še dva voza, ki sta takoj začela obratovati do Sv. Petra pod Sv. gorami, 1'odsrede in Mozirja. Nagel razvoj jxxljetja se je nadaljeval tudi v letu 1930.. ko je bilo nabavljenih 5 vozov in z njimi uresničen ves prvotni načrt, t. j. razen obstoječih uvesti še proge v zgornjo Savinjsko do Logarske doline, po Za-drečki dolini do Gornjega grada, do Rečice, v Šoštanj in v Rimske toplice. Seveda so se še isto leto in naslednje nekatere proge pokazale kot premalo donosne ter so se ukinile (Šoštanj, Dramlje, Gornji grad), ali pa so se skrajšale tako, iia so vozili avtobusi namesto do Rogaške Sla^ tine le do St. Jurija, namesto do Rečice do Mozirja in namesto v Rimske Toplice le dp Laškega.
Ta lepi razvoj je namah pretrgala katastrofa dne 9. decembra 1931 v Medlogu pri Celju, ko j« v gosti megli na nezavarovanem železniškem pre; hodu zavozila lokomotiva savinjskega vlaka v polno zaseden avtobus, namenjen na Vransko. 13 smrtnih žrtev in več ranjenih ter velika materi jalna škoda so bile posledica usodnega trčenja, ki je bilo dolgo ena najhujših avtobusnih nesreč' v Evropi sploh, in je obremenila podjetje za nad 900.000 din.
Naslednja leta so bila za podjetje posebno težka. Država je uvedla visoke takse na voza-rlno, tudi ostale javne dajatve so bile od dne do dne višje. Poškodovancem in svojcem žrtev nesreče v Medlogu so se morale izj)lačevati velike odškodnine, zaradi splošne gospodarske krize pa je začel istočasno padati promet tako, da je bilo težko z vedno manjšimi dohodki kriti izredno zvišane izdatke. V letih 1934. in 1935. je kriza prispela do vrhunca. Zaradi nerentabiluosti je bila ukinjena proga do Vranskega, na zahtevo železniške uprave pa proga do Laškega. Izvesti je biio treba delno redukcijo osobja in plač, da so se tako mogli znižati upravni stroški. Na razpolago ni bilo niti potrebne gotovine za nabavo goriva in rezervnih delov, kaj šele za že potrebno obnavljanje voznega parka.
Kazalo je, da stoji avtobusno podjetje tik pred likvidacijo. Le misel, kaj bi Celje izgubilo z ukinitvijo vpeljanih prog ter, da bi po odprodaji vozil ostala mestni občini velika izguba, je obvarovala upravni odbor pred tem usodnnn sklepom in podjetje je životarilo naprej. Le neznatno olajšanje je prineslo leto 1935., ker je državna uprava uvidela, da bi s prehudimi jav-
nimi bremeni uničila ves avtobusni promet v državi.
Konec leta 1935. je vodstvo podjetja prevzel sedanji upravni odbor s predsednikom g. Antonom Fazarinrem na čelu, ki je prijel takoj energično za delo. Izdelal je potrebni sanacijski načrt, smatrajoč pri tem za najnujnejše zamenjati postopoma stare neekonomične vozove za nove na jiogon z plinskim oljem (nalto), pri katerih je znašal prihranek na pogonskih stroških ca 85%. Podjetje je že v letu 1936. nabavilo 2 nova vozova ter pri tem doseglo zelo ugodne plačilne pogoje. Naslednje leto se je sjiopolnjevanje vo-zovnega parka nadaljevalo z nabavo avtokara, ki naj bi služil predvsem za izletniške vožnje ter z vdelavo novega motorja na pogon z nafto v enega izmed starih, toda na novo prekaroserianih vozov.
Lani so je za progo v Dobrno uredil nov 41 sedežni avtobus, za Logarsko dolino pa preka-roseriralo starejše vozilo. Istočasno je podjetje začelo misliti kam s starimi vozili, ki so po nabavi novih stali brez haska v garaži. Kmalu se je posrečilo dva voza ugodno odprodati, eden pa se je preuredil v moderen furgon.
V začetku tega leta sta se končno nabavila še dva nova vozova, enega starega pa prevzame mestna občina za svoje potrebe. Novonabavljena avtobusa sta bila kupljena kot onadva v letu 1936. na ugodno obročn^ odplačevanje, f>odietje pa si je pridržalo možnost, da eventuelno plača vozove takoj.
Današnji vozovni park tvori 13 vozov, od teh 7 na pogon z nafto, število sedežev znaša 326 ter se je napram letu 1930. podvojilo. Vozovi na nalto so prevozili
leta 1936	1937.	1938
22%	52%	68%
vse kilometraže. Ta odstotek bo letos še znatno višji.
Posebno pažnjo je posvečalo podjetje razvoju izletniških voženj v tu- in inozemstvo. Njih donos se je v letu 1938. dvignil za 650% napram onemu iz leta 1930. in tvori sedaj že skoro četrtino donosa celokupne voza rine. Ves razvoj v številkah kaže priložena statistaična razpredelnica.
Ureditev vozovnega parka je rodila sočasno novo potrebo, zgraditev modernih garaž. Prvotni namen odkupiti Kullichovo posestvo in zgraditi tam garažo se ni realiziral, ker bi to podjetje preobčutno bremenilo. Zato se je odkupil potrebni svet meščansko-oskrbovalnega sklada na Sp. Lanovžu. Obstoječa poslopja so se skoro popolnoma jx>drla in na njih mesto se je dvignila nova stavba, razdeljena na več oddelkov. Poleg velikega centralnega prostora za garažiranje vozov se nahaja moderna mehanična delavnica, prvovrstno opremljena z novimi stroji in visečim, premičnim dvigalom, ki more dvigniti cel avtobus. Shramba za bencin, plinsko in mazilno olje je povsem ločeno od ostalih prostorov. Istotako je ločen oddelek za lurgon in pa kurilnica, od koder se centralno ogreva vsa 6tavba. Prezidava, moderniziranje in oprema je stala z zakupom zemljišča vred ca 600.000 din.
Celotne investicije v zadnjih 3 letih znaSajo 2,200.000 din, pri tem pa je važno ugotoviti, da se je podjetje zadolžilo le za toliko, kolikor znašajo investicijski stroški nove garaže. Poleg tega je sedaj jx>djetju možno imeti na zalogi potrebne rezervne dele tako, da nikdar ni kakšen voz ob delektu za daljši čas onesposobljen za promet.
Mestni avtobus je v času svojega obstoja dokazal, da je celjskemu prebivalstvu vseh stanov neobhodno potreben faktor, potreben je pa še l>olj bližnji in daljni okolici ter bi bil n. pr. šmarsko-kozjanski okraj brez redne avtobusne zveze gospodarsko odrezan od našega Celja. Neprecenljive usluge je mestni avtobus storil tudi tujskemu prometu. Pionirji dotoka tujcev v Logarsko dolino so bili baš novi avtobusi in ta romantična dolina bi bila brez te avtobusne zveze še vedno skrit biser. Tudi širom naše države in inzomestva nzano zdravilišče Dobrno oskrbuje naš mestni avtobus promet z velikimi in elegantnimi avtobusi, ki se jih potniki radi poslužujejo, kajti vselej in povsod se posveča pažnja udobnosti potujočega občinstva ter se pazi na to, da so promet razvija hitro, varno in brezhibno.
Upajmo, da bo tudi v bodoče naklonjena podjetju sreča in da bo šel razvoj v pravcu zadnjega časa naprej.
1
Danes zadnjikrat!
Barbara Stanwick John Boles
STIHA Mim
KINO UNION
Telefon 22-21 Predstavi ob 16 in 19
J
Vprašanje poslovnih rezerv pri dobrodelnih ustanovah. Zavarovalni svet je na svoji zadnji seji pretresal vprašanje noveliranja pravilnika o tvorbi poslovnih rezerv pri humanitarnih ustanovah, ki je bil sprejet lani decembra. Računati je, da bodo nekatere odredbe tega pravilnika izpremenjene, kar je popolnoma pravilno. Zlasti gre pri tem za stanovske sklade in pomožno zavarovanje, ki naj bi dobili veliko blažje odredbe. Nadalje se namerava sprejeti tudi pravilnik o plasmanu sredstev delniških družb, kjer bo tudi kontrola zmanjšana.
Podpora Hmeljarski zadrugi v Žalcu. Ministrstvo za kmetijstvo je odobrilo banski upravi v Ljubljani kredit v znesku 30.000 din kot podpora Hmeljarski zadrugi za nabavo brizgalen, nadalje 19.500 din Hmeljarski zadrugi v Bačkem Petrovcu.
Kultura bombaža v naši državi. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo je bilo letos posejanega v Južni Srbiji znatno več bombaža kot lani. Skupna posejana površina je letos dosegla že 5.600 ha. Stanje je letos znatno boljše kot je bilo lani v istem času.
Klavnična družba, Belgrad. Glavnica 1.25, bilančna vsota 22.0, brutodonos 0.8, izguba 0.1, izguba iz prejšnjih let 0.2.
Preklic likvidacije, lllvria, trgovska d. d. v Zagrebu sklicuje izredno skupščino delničarjev za 28 julij v Zagrebu ter bo na tej skupščini predlagana ustavitev likvidacije in povišanje delniške glavnice.
»Elektrotehniški vestnik«, ki izpričuje na eni strani hvalevredno zavest te stroke, na drugi strani pa tudi potrebo te stroke po lastnem strokovnem listu, če sc list vzdržuje in redno izhaja.
Za zdaj nezadovoljive okoliščine šc nc opravičujejo pomanjkanja reprezentativnega strokovnega glasila slovenskega obrtništva. Treba bo tem bolj pripraviti potrebno vzdušje, da se naj v strokovnem pogledu najdejo vsi slovenski obrtniki na isti poii in isiih mi»ii. Ako bo to naloga oiivljc nega »Obrtniškega glasnika«, mu moramo pač želeti uspehi	n.
Izsuševanje Skaderskega jezera. Italija namerava izsušiti Skadcrsko jezero. Po poročilih iz Belgrada je italijanska vlada predlagala naši vladi, naj bi tudi naša država izsušila njej pripadajoči del Skaderskega jezera in bi tako pridobila ogromne komplekse plodne zemlje. Italija želi s tem doseči tudi zase ugoden elekt, ker drugače italijanska dela samo na njihovi strani nimajo smisla. Dela na naši strani za izsuševanje jezera so preračunana na okoli 200 milij. din stroškov.
Izpremembe v upravnih svetih. Pri Jugoslovanski Siemens, d. d. v Zagrebu so bili izbrisani člani uprave dr. Ernest Kraus, Beyerle Henrik in dr. Ludvik Winterfeld, vpisan pa dr. Herman Rcyss. — Pri družbi Harman in Kone, izvoz mesa v Subotici sta bila izbrisana člana uprave Konen Vilim in Beck Lajčo, vpisan pa dr. Miloš Pavlovič. — Za prokurista Srbsko-amerikanske banke v Belgradu je postavljen Gjogje N. Simič. — Vpisana je bila kolektivna prokura Jelaska Miloša za podružnico Ljubljanske kreditne banke v Šibeniku.
Nova delniška družba. V Belgradu je bila osnovana delniška družba »Sava« z glavnico 5 milij. din, ki se bo bavila s prevozom po rekah itd. Ustanovitelji so Aca Pavlovič, odvetnik, Dimitrije V. Sirotkin, T. Milojevič in drugi.
Promet v naših pristaniščih. Meseca maja 1939 je odplulo iz naših pristanišč 9.259 (9.081 lani maja) ladij z 1.955.626 (1.934.087) tonami nosilnosti.
Uvoz zlata v Ameriko. V mcsecu juniju je znašal uvoz zlata v severnoameriške Zedinjene države 228 milij. dolarjev (maja 429 in aprila 606 milij. dolarjev). Skupno je znašal v prvi polovici 1939 uvoz zlata v severnoameriške Zedinjene države 2007 milij dolarjev, v drugi polovici 1938 1.731 milij. in v prvi polovici 1938 samo 248 milij. dolarjev.
Slovaške finance. 7.a prvo polovico 1939 so znašali preračunani izdatki 636.615.000 kron, dejansko pa so znašali v tem časti 563.544.000 kron.
Franraskl drtavni dole sc jc od I. januarja do 1. maja povišal od 420.5 na 439.5 milijarde frankov.
Borze
14 julija.
Denar Angležkl funt 258.—
Nemški čakl 14.30
V zasebnem kliringu eo ostali nemš-ki čeki nespremenjeni na 14.30. Za konec oktobra so v Zagrebu beležili 14.25 bi.
Praga je beležila v Belgradu 151 denar. Devizni promet je znašal na zagrebški borz! 4367.990 din. Na belgrajski borzi je bilo prometa v efektih 700.000 din.
Ljubljana — Uradni
London 1 funt . , ■ . • •	<
Pariz 100 Irankov . ■ • ■	■
Newyork 100 dolarjev ■ • ■	i
Ženeva 100 frankov ( . • .	■
Milan-Trst 100 lir......
Praga 100 kron . . < . .	i
Amsterdam 100 goldinarjev ,	(
Berlin 100 mark .....	i
Bruselj 100 belg . • . . .	i
teta ji:
206.05— 209.25 116.35— 118.65 43R3.00— 4443.00 995.00—1005.00 231.85— 234.95 150.50— 152.00 2340.00—2378.00 1771.12—1788.88 747.25- 759.25
Ljubljana — Svobodno	tržišče:
London t lunt .......	256.40— 259.60
Pariz 100 frankov ......	144.84— 147.14
Newyork 100 dolarjev ....	5458.35—5518.35
Ženeva 100 frankov..........1237.47—1247.47
Amsterdam 100 goldinarjev , ,	2911.98—2949.98
Bruselj 100 belg............292.89— 941.89
LJubljana — Zasebni kliring:
Berlin 1 marka ....... 14.20— 14.40
Zagreb — Zasebni kliring:
Solun 1 drahma ...... 31 blago
Belgrad — Zasebni kliring:
Praga 100 kron •■■•■■■ 151 denar Solun 1 drahma ...... 31 blago
Cnrih. Belgrad 10, Pariz 11.75, London 20.1 o.", Newyork 443.50, Bruselj 75.325, Milan 23.34, Amsterdam 235.85, Berlin 178. Slockholm 106.975, Oslo 104.35, Kopenhagen 92.70, Sofija 540, Praga 15.125, Varšava 83.50, Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25, Helsingfore 9.16, Buenos-Aires 102.625.
Vrednostni papirji
Vojna škoda:
v Ljubljani 465—469 v Zagrebu 465—469 v Belgradu 466—467
Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 99.50 do 101.50. agrarji 62—63, vojna škoda promptna 465—469, begi. obv. 88—89. dalm. agrarji 85.50 do 86.50, 8% Bler. pos. 101—102, 7% Bler. pos. 94 do 95, 7% pos. DHB 100—101, 7% stab. pos. 100 do 101. — Delnice: Narodna banka 7.400—7.500, Trboveljska 172—177.
Zagreb. Državni papirji: 7% Inv. pos. 99.50 do 100.50, agrarji 61—(53, vojna škoda promptna 465—469. begi. obv. 80.50—87.50. dalm. agrarji 84 do 85 4% sev. agrarji 59.75—60.75. 6% šum. obv. 81.50—82.50. 8% Bler. pos. 101—101.50, 1% Bler. pos. 94.25-94.50, 7% pos. DHB 99.50 den., 7% slab. pos. 99—100.50. — Delnice: Narodna banka: 7.400 den., Priv. agrarna banka 210 den., Trboveljska 170.50—173, Gulmann 39 hI., Sladk. tov. Osrijek 80 den., Osj. livarna 150—162, Jadr. plovba 320—350.
Belgrad. Državni papirji: agrarji 62.25—62.75, vojna škoda promptna 466—467 (465.50), za konec julija 466—467, za konec avgusta 465—466, begi. obv. 87—87.25 (87.25), dalm. agrarji &4.75—85.25, 4% sev. agrarji 60-60.50, 6% šum. obv. 82—83 (83.25, 81.50), 7% Bler. pos. 94—94.50, 7% pos. DHB 100 den. (100.50). — Delnice: Nar. banka 7.400-7.500, Priv. agr. banka 211—211.50 (drobni komadi).
Žitni trg
Novi sad. Vse nespremenjeno. Tendenca nespremenjena. Promet srednji.
Sombor. Pšenica : bač., srem., bač. okol. Novi Sad, okol. Sombor, gor. bač. 147—149, slav. 148—150, juž. ban., gor. ban. 147—149, bač. ladja Kanal in Tisa 152—155, bač. ladja Begej 153—155, bač. Tisa vlačilec I. in II. 154—156, bač. ladja Dunav 153—155. — Oves: bač., srem., slav. 140 do 142. — Rž: bač. 130—132.50. — Ječmen: bač. okolica Sombor, srem. 140—142.50. — Koruza: bač. prompt 117—119. — Otrobi: bač. juta vreče 105—107, srem. 103—105. — Fižol: bač. beli 2% 290—295. — Tendenca nespremenjena. Promet 100 vagonov.
x• • t • • •
Živinski sejmi
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Ljubljani (mesto) dne 6. julija t. 1. Voli I. vrste 5.50—6,
11.	5—5.50, III. 4—4.50, telice I. vrste 5.50—6, II. 5—5.50, III. 4—4.50; krave I. vrste 4—4.50, II. 3.50 do 4, III 2.50—3; teleta I. vrste 6.50—7, II. 6—«.50; prašiči domači špeharji 9—9.50, prašiči sremski špeharji 10—11, prašiči pršutarji 8—850 za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del 12, zadnji del 14, II. vrste prednji del 10, zadnji del
12,	III. vrste prednji del 8, zadnji del 10; svinjina 15—16. ilanina 15—17, svinjska mast 20—22, čisti med 18—22. goveje surove kože 12, telečje surove kože 16, svinjske surove kože 11 za 1 kg. — Pšenica 190—2:0, ječmen 195 — 200, rž 195—220, oves 195—230, koruza 160—185, fižol 360—400, krompir novi 60, jabolka I. vrste 1000, II. 800, hruške I. vrste 800, II. 600, III. 400; pšenična moka 325, koruzna moka 240, ajdova moka 450 za 100 kg. — Drva 75—90 za 1 m", jajca 0.65—0.75 za 1 komad, mleko 2—2.25 u liter, surovo maslo 22—36 za 1 kg. — Navadno mešano vino v gostilnah 8—10 za I, finejše sortirano vino 12—18 za 1.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Maribor, desni breg, dne 8. julija t. 1. Voli I. vrste 5.50, II. 4, III. 3 telice I. vrste 4.50, II. 4, III. 3, krave I. vrste 4, II. 3, III. 2.50, teleta I vrste 7, II. 5, prašiči »peharji 8, prašiči pršutarji 6.50 za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrete prednji del 10, zadnji del 12, II. vrste prednji del 8, zadnji del 10, III. vrste prednji del 6, zadnji del 8, svinjina 16, slanina 12—15, svinjska mast 18, čisti med 20, goveje surove kože 8, telečje surove kože 12, svinjske surove kože 1 za 1 kg. — Pšenica 175. ječmen 150, rž 175, oves 150 koruza 150, fižol 200— 300, krompir 200. seno 60, slama 30, hruške II. vrste 200, pšenična moka 325, koruzna moka 200, ajdova 250 za 100 kg. — Drva 80 za 1 m", jajca 0.50 za 1 komad, mleko 2 za 1, surovo maslo 36 za 1 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4—6 za 1, finejše staro sortirano vino pri vinogradnikih 9 za liter.
Ob višku fujskopromefne sezone:
Na počitnice, na počitnice
Ljubljana, v Juliju 1930.
Z veseljem so zagrabili za nahrbtnike in popotne palice
Smo že sredi najlepših poletnih mesecev in komaj za nekaj vatlov od takozvanih »pasjih dni«. Oorje tistemu, ki mora v teh dneh ostajati ves dan v uradu ali pa v obratu... Kar gagnil bi od vročine, če bi se to ne slišalo tako preveč »pretirano« ali pa celo časnikarsko. Toda še nekaj se nas je usmililo in so zato nešteti le z veseljem zagrabili za nahrbtnik ali pa za težko popotno palico. Pravijo, da je tudi politika — tista huda in usodna — odšla na počitnice. Koliko jih je bilo, ki so mislili, da morajo biti tako ozkosrčni, se hudo zbati in ostati doma za zapečkom in čakati na tisto, kaj šele bo. Kdor je tokrat raje verjel raznim mednarodnim vremenoskazom, se je zmotil; mnogo boljše je odrezal tisti, ki je odšel na počitnice brž ko mu je bilo dano ali pa usojeno. Izrabil je pri tem tisto velecenjeno ugodnost, ki vlada po naših številnih letoviščih in kopališčih: v predsezoni vse skoraj za 50% ceneje, poleg tega pa še možnost popusta vseh cen, če bi bolnik ali pa letoviščar ostal v letoviškem kraju vsaj 10 dni.
Na žalost imamo ravno med nami največ takih, ki morajo računati z vsemi takimi ugodnostmi. Hvala Bogu je naša dežela polna prelepih in slavnih zdravilnih kopališč in zdravilišč. j'o-tegnjena so kar lepo ob vseh glavnih prometnih žilah in je zato dostop do njih zelo lahak. Približno v enaki meri so te dobrote razdeljene tudi na Kranjsko in Štajersko in vsaj v tem oziru torej ne more biti preveč tekme ali pa konkurence.
Imamo mnogo zdravilišč in letovišč
Ker je torej teh krajev vse polno ob progi, se je letos železniško ravnateljstvo — to dela že nekaj let — spomnilo vseh teh iskalcev zdravja po naših zdraviliščih in prisodilo nekaterim vlakom kar direktne vozove iz Ljubljane. Tako vozijo direktni vozovi pri osebnih vlakih iz Ljubljane do Rogaške Slatine, oziroma Rogatca in iz Ljubljane do Slatine Radenci oziroma Gornje Radgone. Prav tako vozi pri osebnem vlaku na Dolenjsko poseben voz v Stražo—Toplice. Dnevni brzovlaki pa se poleti ustavljajo v Rimskih Toplicah in v Laškem, pa tudi v Grobelnem. Narava pa se nas je z raznimi zdravilišči in kopališči tudi tako usmilila, da ima za vse bolezni kar okoli sebe vse polno lepih in znamenitih okrevališč. Vodita pač Rogaška Slatina in Slatina Radenci, prav tako pa so slavna tudi kopališča v Laškem, Rimskih Toplicah, v Dobrni, v Dolenjskih Toplicah, v Cateških Toplicah, v Mediji-Iz-lakah. Kdor pa še v teh zdraviliščih ne bo mogel najti možnosti za olajšanje svojih težav, bo pač rad krenil malo dalje tja proti Topuskemu, ki je prav tako dobro kakor slavno znano kopališče v Abanu v Italiji ali pa dalje proti jugu v .flova. znamenita srbska kopališča.
Sedanji čas pa ne srka samo notranjih sokov zdravja in ne izčrpava samo posameznih organov. Največ je pač tistih, na katere se je življenje vleglo z vso hudobijo in zahrbtnostjo in tisti tožijo, da trpe zaradi različnih oblik živčnih bolezni. Živci niso več tiste strune, ki bi enakomerno in blažilno pele zmeraj enako uravnovešeno pesem o življenju, ki je lepo, ampak so verige, ki človeka zvijajo iz najjasnejših v najtemnejše oblike zavesti in črnogledosti. V človeku ni več tistega zdravega pogleda na življenje, nikjer ni več tistih širokih, brezbrežnih obzorij, polnih zmernih možnosti za tistega, ki še veruje v svojo nezlomljivo moč.
Take nam sedaj vlaki odvažajo največ proti Gorenjski, na svež zrak, na planine in na zelene višinske poljane. Tam se še lahko oko pomiri, pljuča še lahko zadihajo z vso krepostjo in tod
— Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Josefovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek.
Ogl. rej. S. br. 30474/35.
ali tam se Se utrne lep spomin na vse, kar je bilo, obenem pa se izmeri še kak lep račun za bodočnost.
Kdor je že žrtev zavratne bolezni v sebi, mu bo naš gorenjski zrak prav toliko pomagal kot pa vsa slavna višinska zdravilišča v tujini. Gorenjska je zmeraj lepše urejena, promet je v polnem razvoju reorganizacije in tujskoprometna industrija cvete tako, da kar sama dokazuje, da se ljudje zavedajo, kaj pomeni zanje redni vsakoletni dotok tujcev in izletnikov.
Pa še morje nas vabi
Se srečnejši pa bodo skorajda tisti, ki lahko odidejo za nekaj dni na morje. Mladina je v zadnjih letih vzljubila morje tako. da je že skorajda prešlo v tradicijo, da mora vsak dijak v gotovi dobi prepotovati vso našo obalo. Sonce izpije vse kali bolezni in kdor ga vzdrži eno počitniško sezono, se bo trdno zavaroval pred zavratnostmi zime in jeseni.
Koder bomo hodili, nas bo spremljal korak mladine, ki si zna počitnice najlepše organizirati ter si jih ustvariti skoraj iz nič. Nekai kovačev od dobre mamice in še nekaj povrh od skrbne tetke — pa je že najlepši načrt za počitnice na mizi. Oblasti so se ravno te mladine najlepše spomnile; dale so jim razne ugodnosti. Tudi zasebna pobuda je prispevala in tako je danes po mestih vsakemu dijaku ali dijakinji, ki je malo bolj okretna, možno oditi na lepe počitnice. Res je, počitnice so drage in tudi nevarne. Toda številne organizacije in mladinske ustanove so vso stran hvalevredno zajele s prave socialne strani: mestni socialni uradi, ženska društva, rodoljubne organizacije iz svojih dohodkov krijejo tisto, kar ndado srce ne more preprositi s svojo pridnostjo in vsiljivostjo. Ce je nabrani znesek premajhen, pa se počitnic potrebno bitje obrne s kratko prošnjo na to ali ono ustanovo. Odgovor ie često ugoden; poleg denarne pomoči pa se počitniškim kolonijam preskrbi še primerno nadzorstvo, dn lahko pride otrok nazaj ne samo telesno spočit, ampak tudi duhovno odpornejši in samozavest-nejši. Ob morju imamo danes že vse polno slovenskih počitniških domov za našo mladino, med gozdovi in jasami po Gorenjskem pa že sijejo številni beli šotori in pripovedujejo o svoji neizmerni sreči v tesnem krogu in v varstvu najmogočnejših naših velikanov.
Kaj vse je za mejo
Spomniti pa se moramo tudi tistih, ki niso več redki, ki odhajajo na počitnice za mejo. V tujini je vse polno vabljivosti za mladino, ki še največ prehodi koristno tedaj, ko ima najmanj denarja v žepu. Za mladino izgubi tujina ves čar in vso vsebino, ko je treba odhajati tja za mejo s polnim žepom drohiža. Ni več tistega lepega strahu, ni več tiste drznosti in ni več prave radovednosti. Bogata mladina odnaša v tujino zastonj svoj denar I
Pač pa postane položaj resnejši za tiste, ki menijo, da so doma že vse videli in da jim zato samo tujina lahko še kaj pove, da jih lahko samo tuj blesk razveseli in odpočije. Taki bodo odšli v najbližja lepa letovišča onstran meje. v Opatijo, v Gradež, v Benetke, dalje pa že malokdo. Kdo bi zašel recimo v Riccione, v Viareggio itd. V teh letoviščih poletna sezona mnogo pomeni. Pač pa je mirneje na Capriju, v kopališčih južno od Neaplja ali pa na francoski revieri, kjer sedaj ni več sezone. Pač pa je v Franciji sedaj sezona na višku v Touquet-jux, v Deauvilieu, Trouvilleu, Paris-Plage, v Dinanu in Dinardu. Skoraj si ne moremo misliti naših letoviščarjev tam drugače kakor kot zastopnike višjih plasti, zastopnike našega pojmovanja o družbeni aristokraciji. Kdor čuti v sebi take zmožnosti, naj gre tja — sam sebi in nam bo koristil, če bo menil, da je to zanj že čisto naravno in da ga ne zavaja od njegove utrjene poti. Pozabiti pa ne sme doma prav mnogo, mnogo denarja in brihtnega sporazuma z deviznimi predpisi.
Tistim pa, ki ne gredo nikamor
Nad vsem tem pa ledbi nad nami vsemi, zmeraj isto vprašanje: ali bomo resnično drugod tako sproščeni, da si bomo nabrali vsaj nekaj življenjskega veselja, ki je predpogoj vsakega zdravja. Strogo vzeto je vendarle pri ijas še z<J,o mnogo ljudi, ki na počitnice ne odhajajo, ker ne
Jubilejno romanje na Sveto goro pri Gorici
Letos se obhaja četrta stoletnica, odkar se je Mati božja prikazala pastirici Uršuli Ferligoj vrh Skalnice (današnje Svete gore) pri Gorici. Ta jubilej se bo vse leto obhajal najsvečaneje.
Verniki iz ljubljanske škofije so vsa štiri stoletja radi hodili na božjo pot k Mariji na Sveti Gori. Med svetovno vojno je bila Ljubljana srečno pribežališče Marije, begunke s Svete Gore. Zaradi tega nameravamo prirediti posebno jubilejno romanje na Sv. Goro. Ker nudijo v tem letu cerkvene in svetne oblasti v Gorici romarjem izredne ugodnosti, stroški ne bodo veliki.
t Gregorij. škof.
SPORED
Romanje bo dvakrat zaporedoma: 19.—20. avgusta ter 26.-27. avgusta. Obakrat se ga udeleži previv. g. škof. dr. Gregorij Rožman sam, ki ho imet pri tej priliki v svetogorskem svetišču pridiga in sv. mašo.
Prvo romanje (19.—20. avgusta)
bo v dveh skupinah:
Prva skupina se bo odpeljala iz Ljubljane v soboto nekaj čez deveto uro zjutraj s posebnim vlakom čez Rakek v Trst in odtod v Gorico; v Ljubljano se bo vrnila v nedeljo ob 18.10, tako da bodo lahko romarji z večernimi vlaki odpotovali v vse smeri.
Vsi potni stroški iz Ljubljane v Trst in Gorico ter nazaj (vštevši tudi potni list, vožnjo z ladjo po morju in vožnjo z avtobusom na Sveto Goro ter nazaj) znašajo 111.50 din; iz drugih krajev pa seveda sorazmerno toliko več. oz. mani, kakor so pač ti kraji od Gorice oddaljeni. Doplačilo za preprosto hrano znaša 25 din; za boljšo pa 55 din. Prenočišče na postelji stane 20 din.
Druga skupina (Gorenjci, ki si ne nameravajo ogledati Trsta), potuje z osebnim vlakom, ki odhaja is Ljubljane ob 11.43 (iz Kranja ob 12.40, z
Jesenic ob 14.18) in pelje čez Bistrico naravnost v Gorico.
Vsi potni stroški (vštevši tudi potni list) znašajo z Jesenic v Gorico ter nazaj 60 din. — Hrana II. razreda stane 18 din, I. pa 35 din. Doplačilo za avtobus iz Gorice na Sveto Goro in nazaj znaša 18 din; za prenočišče na postelji pa 20 din.
Drugo romanje (26.-27. avgusta):
Romarski vlak odpelje iz Ljubljane v soboto ob pol treh popoldne čez Rakek v Gorico; drugi dan pa se vrne preko Trsta v Ljubljano oh 23.10, tako da imajo romarji zvezo z nočnima vlakoma do Jesenic in Zidanega mosta.
Potni stroški so popolnoma isti kot pri prvem vlaku prvega romanja (111.50 din); prav tako znaša doplačilo za prenočišče na postelji 20 din. Pač pa stane hrana II. razreda 30 din in hrana I. razreda 48 din.
Prijave.
Prijaviti se |e najkasneje do t. avgusta Sale-zijanskemu zavodu na Rakovniku, Ljubljana 8. V prijavi je navesti ime in priimek, ime očeta in matere ter materino dekliško ime; poklic; dan, mesec in leto rojstva; rojstni kraj, pristojno občino in natančen naslov. Priložiti je dve sliki v velikosti 4X6 cm. Hkrati s prijavo je treba poslati tudi denar. Prijave brez slik in denarja se ne sprejemajo. V prijavi je tudi navesti, katerega romanja se želi kdo udeležiti in s katerim vlakom namerava potovati. — Državni uradniki morajo poslati poleg tega še dovoljenje banske uprave.
Ni potrebno, da se romarji naročijo na hrano in plačajo prenočišče na postelji. Celo zaželeno je, da prinesejo hrano s seboj in da noč prebijejo v svetogorskem svetišču.
Podrobnejša navodila se dobijo pri župnih uradih in v Sal. lavodn na RaknTiiika, LjiihjjanaR
morejo in ne smejo. Kdo bo zanje poskrbel za zdravje in počitek? Kje bodo iskali virov za svoje zrahljano zdravje?
Pa tudi med tistimi, ki bodo odhajali na počitnice, bo mnogo takih, ki se bodo vrnili še bolj izčrpani kot pa »o krenili na pot. Pretira-nost bo marsikomu narekovala odhod v predrago letovišče, češ da se je treba pokazati pred sosedi in znanci. Nato pa bo tesna, nezdrava, drago plačana sobica v letoviščarju ali letoviščarki ubila še tisto zavest lepega okolja, ki ima poslej za takega letoviščarja samo to lastnost, da je mnogo predrago plačano in da stroški daleč presegajo premoženjske sposobnosti. In v mesto se vrne tak letoviščar nesrečnejši kot pa je krenil na pot.
Mesta v Sloveniji Se niso prevelika. Mestnih letoviščarjev torej ne bo Se mnogo. V velika industrijska središča pa se še mnogo delavcev in uslužbencev dovaža z vlaki iz svojih vasi ali pa podeželskih naselbin. Vsi ti imajo tudi po zakonu pravico na svoj delež letnega dopusta. Vsakdo ga bo in ga tudi mora izrabiti. Vendar pa ni treba zmeraj kreniti na dolgo pot samo zato, ker se ponekod širi neko pretirano in nezdravo športno razpoloženje. Zato si vzemimo pred oči samo tole sliko iz ene gorenjskih vasi:
V sredini vasire stoji preprosta nizka hiša z velikim vrtom. Mimo dirjajo vozovi in avtomobili z izletniki. Na sredi vrta pred hišo pa stoje redno vsako nedeljo trije kodrasti malčki, žare v soncu in mahajo tujcem v pozdrav. Tujci so veseli in mahajo nazaj in marsikdo vzklikne: glejte, kako so lepi malčki srečni pred svoio majhno hišico. Vsega imajo v svojem vrtu, samo na cesto jih še ne puste, na to prašno cesto, da bi se tam igrali in tam odzdravljali. Toda zakaj: mamica se boji zanje, da jih ne bi prehud promet povozil ali pomandral.
Prav tako bo zdaj v velikem v marsikaterem izmed naših domov. Vse bo hlepelo po večjih izletih in zavidali odhod drugih v bogata letovišča. Okoli naših preprostih domov pa bodo raztegnjene v sonce samevale poljane in vrtovi. Pa je zanje problem sreče prav isti kot za tiste malčke, ki se še ne zavedajo lepega okolja okoli sebe. Zagrabite za lepoto in srečo pri sebi in v najbližji okolici, pa boste dosegli zdravje in srečo, ki ga najbogatejše zdravilišče ali letovišče ne more dati!
tako so izdatna, poceni in varčna v uporabi:
ELIDA MILA
Lepa proslava francoskega narodnega praznika v Ljubljani
Ljubljana, 14. julija.
Danes smo tudi v Ljubljani proslavili pomemben praznik francoskega naroda. Danes je 150 let •od tedaj, ko je pariško meščanstvo napadlo pro-slulo trdnjavo v središču Pariza — Bastillo in jo porušilo. Ta dan si je francoski narod izbral za svoj narodni praznik in tudi med nami smo ga danes slovesno proslavili.
Pred Napoleonovim in Vodnikovim spomenikom
V Ljubljani imamo dva krasna spomenika, ki sta v zvezi s francosko zgodovino: Napoleonov spomenik in pa spomenik pesniku Valentinu Vodniku. Dopoldne ob 9.30 se je namestnik francoskega konzula v Ljubljani g. Llasera skupno s tajnikom konzulata prof. Detelo odpeljal pred Napoleonov spomenik, kjer je položil krasen venec. Svečanosti so se udeležili zastopniki ban. uprave načelnik dr. Trstenjak, v imenu mestne občine podžupan dr. Vladimir Ravnihar, zastopnik divi-zionarja polkovnik Germatovski. za Francoski institut prof. Jaklič in za francosko kolonijo ravnatelj TPD Julliard.
Po tej svečanosti so se vsi odpeljali pred spomenik pesnika Valentina Vodnika, kjer so prvemu našemu pesniku položili lep šopek rož s tro-bojnico.
Slavnostni sprejem na konzulatu
Ob 11 pa je bila na francoskem konzulatu slovesna recepcija, ki jo je obiskalo najodličnejše ljubljansko občinstvo. Med prvimi je prišel g. pomočnik bana dr. Stanko Majcen, knezoškof ljubljanski dr. Gregorij Rozman, poveljnik dravske di-vizijske oblasti divizijski general Štefani ivič v spremstvu načelnika štaba dravske divizijske oblasti, v imenu univerze je prišel prorektor dr. Kušej z dekanom pravne fakultete dr. Viktorjem Korošcem; prišli so nato še italijanski generalni konzul Guerini Maraldi, nemški konzul dr. Bernhard, poljski konzul vseuč. prof. dr. Štele, za Francoski institut njegov predsednik pesnik Oton Župančič s člani odbora, podžupan mesta Ljubljane dr. Vladimir Ravnihar. predsednika apelacijskega sodišča je zastopal dr. Strasser, zbornico za TOI je zastopal dr. Pless, predsednik OUZD inž. Jože Sodja, v imenu Prosvetne zveze in fantovske organizacije ZFO ravnatelj učiteljišča profesor Fran Prijatelj, za uredništvo »Slovenca« je prišel urednik dr. Alojzij Kuhar, za Zdravniško Zbornico primarij dr. Minar, dalje več vseučiliških profesorjev in zastopnic našega ženstva.
Recepcija se je v prijetnem razgovoru ob odlični gostoljubnosti g. konzula zavlekla dolgo čez poldne.
Ravnatelj Gračnar -častni občan Rog. Slatine
Rog. Slatina, 12. julija.
V	nedeljo dopoldne je bila v verandi hotela »Občinski domt v Rogaški Slatini seja občinskega odbora tukajšnje občine. Na tej seji je bil sedanji upravnik zdravilišča g. Ivan Gračnar izvoljen soglasno za častnega občana. Ker je to za bližnjo in daljno okolico pomemben dogodek, je prav, da se tega tudi v javnosti spomnimo.
G. upravnik Gračnar je prišel v Rogaško Sla-timo pred dobrimi štirimi leti. Takoj je uvidel, da bo potrebno ogromnega dela za tioljši napredek našega svetovno znanega zdravilišča in je pričel z vso vnemo z de'om za obnovitev in izpopolnitev istega. V tem kratkem času je bilo izvršenih toliko novih del, da sme g. upravnik s ponosom in prijetno zavestjo zreti na to kratko dobo, kajti storil je več, koi pa je bil storiti dolžan.
Naj navedemo iz te dobe samo nekatere pomembnejše pridobitve za Rogaško Slatino. Najprej se je pričela Rogaška Slatina popravljati in asfaltirati hanovinska cesta, ki je bila v zelo žalostnem stanju. Hotel »Aleksandrov dom«, ki ima menda najlepšo lego v Rogaški Slatini, je bil temeljito prenovljen in današnjim zahtevani tujskega prometa prilagoden. Zelo velika atrakcija je tudi krasno popolnoma preurejeno plavalno kopališče, ki je eno najlepših v državi. Krona njegovega dela pa je v zelo kratki dobi zgrajen novi hotel »Jugoslovanski kralj«, ki ima 85 najmodernejše urejenih sob, v pritličju pa dijetično kuhinjo. ki je po sodbi vseh gostov prvorazredna Tudi kopališče Styria je prenovljeno, v bližnji bodočnosti pa bodo modernizirana v okviru možnih kreditov še druga kopališča in zgradhe. Zelo velika njegova zasluga je tudi združitev zdraviliške 7. okoliško občino, kar so tako dolgo preprečevali v bivši Avstriji domači nemčurji, pozneje pa peščica oblastnih tako zvanih nacionalistov.
V	zvezi z gornjimi navedbami ne moremo dovolj poudariti, kako zelo je razvoj in napredek zdravilišča pomemben za gospodarski obstoj rele naše občine, pa tudi širše okolice. Saj je treba upoštevati, koliko ljudi je zaposlenih v Rogaški Slatini, posredno korist pa imajo tudi obrtniki,
trgovci in kmetje. Ob tej priliki lahko navedemo, da je imel g. ravnatelj Garčnar v prvi vrsti pred očmi koristi našega prebivalstva. Bil je tudi naši občinski upravi s pametnimi nasveti vedno na razpolago.
Vemo sicer, da ne pričakuje kakega posebnega priznanja, ker mu je glavno zadoščenje uspeh pri delu, a občina je storila le svojo dolžnost, ko mu je dala vsaj majhno priznanje za njegovo delo. Želimo mu, da bi še dolgo ostal med nami in da bi bilo njegovo delovanje tudi vnaprej kronano z željenimi uspehi.
30 let zvestega službovanja
Danes poteče 30 let, kar je NeZka Kumer stopila 15. julija 1909 na sončni Priho-vi k svojemu stricu č. g. Karlu Kumerju kot gospodinja v službo. Novo življenje in blagostanje je z njo prišlo lakrat v župni-šče na Prihovo. Pridna in skrbna kot mravlja, vedno po-strežijiva, a pri vsem tem polna smeha, Io je naša Nežka. Nešteto revežev jo pozna. Poznajo jo pa kot skrbno gospodinjo tudi vsi oni, ki so bili kdaj gostje gostoljubne mize njenega strica č. g. Karla. Danes, ko obhaja svoj 30 letni jubilej zvestega službovanja, je kljub 59. letom — rojena je bila 1HM) na Vranskem — še čila, krepka in polna smeha. Za vse to se ima pa zahvaliti Njemu, na katerega ni v življenju nikdar pozabila V »Vili miru« v Slovenskih konjicah ne-daj kraljuje s svojim stričkom, ki tam uživa zasluženi pokoj. K 30 letnici ji iz srca čestitamo vsi, ki jo poznamo. Želimo pa, da bi jo ljubi Bog šel vsaj 30 let ohranil v oporo stričku. Za zvesto slu ž-/ bovanje bi pač zaslužila odlikovanje, draga Než/ ka. a to Vam že v nebesih pripravlja Sv. Kuni/ gtinda. nalrona naših gospodinj Bog Vas živi!
\o£me> novice
Koledar
Sobota, 15. julija: Henrik I., kralj; Vladimir, kralj.
Nedelja, 16. julija (7. pobinkoštna nedelja). Mlaj. Herschel napoveduje lepo vreme.
Novi grobovi
+ V Dobn pri Domialah je 13. julija po kratki, a zelo mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, umrl 75 let stari šolski upravitelj v p. g. Ivan Kuhar, ki Je bil obenem kmetski posestnik, odlikovan s srebrno kolajno za državljanske zasluge, bivši župan dobške občine v letih 1921 — 1927. Učiteljeval je 15 let v kranjskem. 13 let pa v kamniškem šolskem okraju. — Pogreb bo danes, dne 15. julija, ob 16. Naj počiva v miru!
Osebne novice
= Iz policijske službe. Postavljen )e Tuš Ivan, policijski stražnik III. razreda zvaničnik III. skupine pri predstojništvu mestne |k>licije v Mariboru za polic, stražnika II. razreda — zvaničnika II. skupine na dosedanjem službenem mestu. Postavljen je Nabergoj Alfred, polic, stražnik III. razreda zvaničnik III. skupine pri predstojništvu mestne policijo v Mariboru za polic, stražnika II. razreda — zvaničnika II. položajno skupine na dosedanjem službenem mestu. — Postavljen je Galun Franc, policijski stražnik I razreda — zvaničnik I. skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru za polic, nadstražnika v I.a) 6ku-pini zvaničnikov na dosedanjem službenem mestu. — Postavljen je Kajh Josip, polic, stražnik
II.	razreda — zvaničnik 11. skupine pri predstojništvu mestno policije v Mariboru za polic stražnika I. razreda — zvaničnika I. skupine na dosedanjem službenem mestu — Postavljen je Colja Karel, polic, stražnik III. razreda — zvaničnik
III.	skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru za polic, stražnika II. razreda — zvaničnika II. skupine na dosedanjem službenem mestu.
= Iz hannvinske službe. Postavljen je inž. Judež Mihael za banovinskega uradniškega pripravnika za VIII. položajno skupino pri bano-vinskem vinarskem in sadjarskem zavodu v Mariboru.
—	Iz zdravstvene službe. Postavljen je dr. Reja Dušan, iz Št. Jerneja na Dolenjskem za
zdravnika združene zdravstvene občine St. Jernej na Dolenjskem v lastnosti banovinskega uradniškega pripravnika za VIII. položajno skupino.
_ Postavljena je Gerlovič Breda, dnevničarka-
zvaničnica pri banovinskom institutu 7.a raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani za banovinskega uradniškega pripravnika za IX. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu. — Postavljena je Bremšak Ana, zaščitna sestra-dnevničarka pri zdravstvenem domu v Cerkljah ob Krki, za banovinskega uradniškega pripravnika za IX. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
steklenice ln aparati
za vkuhavanje sadja. — Zaloga: _JUllJ Klein. Ljubljana. Wolfova 4
—	Sv. maša na planinah. Aljažev klub v Ljubljani sporoča, da ho v nedeljo 16. t. m. služba božja na sledečih planinskih postojankah: Na Kredarici ob 5 zjutraj, v Vratih ob 10, v Planici ob 11, na Veliki planini ob 9, na Kofcah ob 10 in na Pokjluki ob 10.
—	Kolonija za obmejne otroke na Prevoli pri Kranju. Društvo prijateljev Slovenskih goric jo organiziralo in izvedlo kolonijo za obmejne revne otroke, da bi jim vsaj s skromnimi darovi dobrih src mogli omogočiti prijetne počitnice. Težavno in kočljivo vprašanje, kje naj bi bila nameščena kolonija je zelo posrečeno rešila Mestna občina v Kranju s tem, da je dala brezplačno na razpolago prostore na svojem posestvu Pre-vola pri Kranju. Iz nabranih darov je bilo treba najprej nabaviti vso opremo, kar je zelo veliko stalo, posebno če pomislimo, da se je moralo kupiti vse od kuhinjskih posod, jedilnih priborov, pa do postelj z vso opremo. Tako ima vsak gojenec na razi>olago udobno posteljo z dvema odejama, dobro tečno hrano in prijetno zabavo na igrišču, ki leži v bližini dvorca. Ko je bilo vse pripravljeno in opremljeno, je bilo sprejetih 41 dečkov v starosti od 8. do 14. leta v dva meseca tTnjajočo kolonijo. Administrativno vodstvo kolonije je v rokah zaščitne sestre gdč. Jak 1 i -če ve, ki skrbi naravnost vzorno in z materinsko ljubeznijo za te revne otroke. Pomagala ji potem še gojenka za zaščitno sestro gdč. Lam-pičeva in pa učiteljska abiturijentka gdč. Hreščakova. Nadzorstvo nad kolonijo, telovadbo, šport in igre je zaenkrat prevzel g. šolski upravitelj Klavora Adolf iz Doline. Vsi stroški se krijejo iz darov plemenitih darovalcev. Nabiralna akcija se še nadaljuje. Vplačila se zbirajo pri podružnici Ljubljanske kreditne banke v Kranju, ki naproša plemenite darovalce, naj svoje prispevke nakažejo na imenovano podružnico pod o/.načl>o Počitniška kolonija bednih otrok na Prevoli pri Kranju«. Društvo prijateljev Slovenskih goric u{»a, da bo kolonija uspela in že
REX
sedaj računa na to, da se bo mogla kolonija v
prihodniem letu še povečati.
— Za strokovni protialkoholni tečaj za učitelje in učiteljice, ki ga priredi Liga proti alkoholizmu, so je prijavilo nad 100 učiteljev in učiteljic iz vinorodnih in industrijskih krajev. Zaradi tehničnih zaprek je bilo mogoče sprejeti samo 64 priglašencev. Ti so prejeli posebna obvestila. Program tečaja je: 17. julija (ponedeljek) ob 9: 1. začetek tečaja; 2. pomen in naloge učiteljstva pri treznostnem delu, predava g. dr. S. Gogala;
3.	razširjenost alkoholizma med slovensko mladino, predava g. Vojko Jagodič. — 18. julija (torek) ob 8: 1. alkoholizem in življenjska bilanca Slovenije, predava g. dr. Pire; 2. vpliv alkohola na dedno snov in inanjnadarjenost otrok, predava g. dr. B. Škerlj; 3. alkoholizem in duševne bolezni, predava g. dr. I. Marinčič; 4. alkoholizem in moralna pokvarjenost ter zločinstvenost mladine, predava g. Vojko Jagodič. Popoldne ekskurzija v bolnišnico za duševne bolezni na Studencu. — 19. julija (sreda) ob 8: 1. slovensko alkoholno gospodarstvo. predava g. Vladimir Kuret; 2. slovensko sadjarstvo in žganjekuha, predava g. Andrej Škulj; 3. potrošnja alkohola v delavskih družinah, predava g. F. Uratnik; 4. viničarsko vprašanje, predava g. Jože Rozman. Popoldne avtobusni izlet v Lukovico. — 20. julija (četrtek) ob 8: 1. razširjenost alkoholizma in šolski uspehi, predava g. V. Jagodič; 2. učni načrti, protialkoholni pouk in vzgoja, predava g. R. Kobilca; 3. samoučila in učila za protialkoholni pouk, predava g. M. Zor;
4.	praktični nasveti za protialkoholno delo v šoli in družini, predava g. Janko Grad. Popoldne ogled soc.-pol. ustanov mestne občine ljubljanske. Zvečer konzultativni sestanek. — 21. julija (petek) ob 8: 1. šolske kuhinje, njih namen in pomen, predava g. dr. I. Pire; 2. Praktično tolmačenje uredb, ki ščitijo mladino pred alkoholizmom, predava g. Aleksander Maklecov; 3. praktične smernice za raziskavanje alkoholizma med mladino, predava g. Vojko Jagodič; 4. Liga proti alkoholizmu in sodelovanje učiteljstva v njej. Popoldne avtobusni izlet na Rakitno. — 22. julija (sobota) ob 8: 1. razdelitev potrdil o obisku tečaja; 2. zaključek tečaja.
tudi novo obleko. Prepeljali so ga sedaj v Ljub-Ijano, kjer ga bodo izročili sodišču.
Kdor redno pije jognurt, si podaljšuje življenje. Pijte jogourt Gorenjskih mlekarn zadrug Naklo.
_ Vodnik po Jugoslaviji v nemškem jeziku, v praktičnem žepnem formatu, 232 str., luksuzni
papir, bogato ilustriran in s podrobnimi pojasnili o vseh naših turističnih krajih, zdraviliščih in letoviščih. Izdal g. N. Klican, Zagreb, llajlic-lova ul. 10; cena 40 din (RM 2.50).
—	Pri zaprtju, motnjah, t prebavi vzemite zjutra, še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
—	Razvoj turizma v Črni Gori In južnem Primorju je naslov knjižice g. Dušana Popoviča iz Virpazara. Cena 8 din.
—	Planinske koče Srbskega planinskega društva na Kopaoniku (1701 m), Kosmaju (570 m) in na Avali (510 m), nudijo zelo prijetno planinsko letovišče in počivališče. Podrobnejša obvestila daje SPI), Belgrad — Terazije 38-11., od 17—20, tel. 21.564.
Kaj za god /e treba očku dati? Čik-bonkone kupi sinko, hčerka, mati,

ADBIATICA T I 11 t H I A
Informacije:
»ITALIA«-Lloyd Tricstino
Ljubljana, Miklošičeva cesta 15.
_ Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in sanio-vozačev motornih vozil, bodo za okraje Kranj, Radovljica in Škofja Loka v torek, 22. avg. ob 8 zjutraj pri okr. načelstvu v Kranju. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje, pravočasno viožijo pri okr. načelstvu v Kranju.
— Pri sončenju uporabljajte Tsrhamba Fii. Kr. dvorni dobavitelj DROGERIJA GREGORIC, Ljubljana, Prešernova 5.
_ Profesorski svet ekonomsko-komerrialne
visoke šole v Zagrebu je na svoji redni seji dne 27. junija 1939 izvolil za šolsko leto 1939-40 za rektorja dr. Evgena Sladoviča, rednega profesorja, za dekana pa rednega profesorja inž. Ivana Reiterja.	_
—	Dr. Karlo Lušicky ne ordinira do 7. avgusta 1939.
—	Izlet i luksuznim avtobusom, zelo zanimiv in zelo poceni, z obiskom Valjeva, Koviljače, Sarajeva, Mostara. Dubrovnika, CetinJ, Peči, Vrnjač-ke in Arandjelovačke banjo — prireja »Putnik« od 22. do 30. julija. Vsi potni stroški s prenočiščem v udobnih hotelih za osebo znašajo 1430 do 1790 din, kakršno mesto kdo izbere v avtu. Prijave sprejema »Putnik« samo se do 17. julija.
po ebižavi
*	Zagrebški nadškof med vojaškimi novinci.
Te dni so vojaški novinci zagrebške posadke ime li svoje verske vaje. Ob koncu verskih vaj je prišel v vojašnico kralja Petra, ki je bila vsa okrašena, sam zagrebški nadškof dr. Stepinac Sprejeli so ga armadni general Jurišič, divizijski general Antič, poveljniki vseh zagrebških vojaških enot ter mnogo častnikov. Nato je nadškof maševal, pri maši pa Je igrala vojaška godba. Po maši je nadškof častnike in vojake lepo nagovoril: Bodite junaki verel Na koncu govora jim je zaklical: Naj vas vse skupaj Bog blagoslovi! 1'otem se je poslovil z generali ter se odpeljal.
*	Legar razsaja v Kustošiji pri Zagrebu. V zagrebškem predmestju Kustošiji se je začel moč no razširjati legar. Doslej je obolelo 8 ljudi, izmed katerih je eden že umrl. Dne 13. t. m. sta na novo obolela zopet dva človeka. Strokovnjaki vele, da ni čuda, če se legar razširja, ker to zagrebško predmestje nima nobene kanalizacije. Sicer pa bo treba ljudi cepiti zoper legar. če oblast noče, da bi se bolezen še bolj nevarno ne razvila
*	Poboj med cigani zaradi zemlje. V okolici Karlovca so se v vasi Izemlje te dni potolkli cigani rodu Ugarkovič in Kovačevič zaradi koščka zemlje, kar Je za cigane nekaj nenavadnega.
*	Oblak se Je utrgal, kakor smo poročali, nad Sremsko Mitrovico ter je neurje napravilo velikansko škodo.
*	Krava usmrtila pastirčka. Iz hrvatskih Križevcev poročajo, da se je v tamkajšnji vasi Sv. Peter Cvrstec zgodila tale smrtna nesreča: 9 letni dečko Jakob Čeredar je pasel očetovo kra-vico. Ko jo je zvečer gnal domov, si je konec motvoza, ki je bil na enem koncu ovit kravi okoli rog, ovili okoli svojega telesa. Zgodilo pa se je, da se je krava nečesa ustrašila ter začela
Ljubljana, 15. julija


Radio Ljubljana
Sobota, 15. Julija: 12 Plošča za ploščo, pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Plošča za ploščo, pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: a) Selma Lagerloff: Kako je Niela Holgerson potoval z divjimi gosmi. Povest v nadaljevanjih; b) Z otroci kramlja Manca Komanova — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delo-pust, Igra Rad. ork. — 18.40 Telesna vzgoja in šport (gdč. Zlata Pirnat) —19 Napovedi, poročila
—	19 30 Beseda h kongresu Kristusa Kralja — 19.40 Nac. ura: Knez Ivo Semberijski v zgodovini in legendi (Radivoje Markoveč) — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Bolgarska lahka glasba (plošče) — 21 Prenos iz Italije: Mascagni: Ainica, okrog — 22 Napovedi, poročila.
Drogi programi
Sobota, 15. julija: Belgrad: 20 Bosenski večer
—	Zagreb: 20 Pevski konc. — 20.30 Klavir — 21 Prenos iz Milana - Praga:: 22.10 Ork. in solisti
—	Bratislava: 19.30 Nar. pesmi — Sofija: 20 Vok. konc. 21 Lahka gl. — Varšava: 21 Ork. konc. — Budimpešta: 21.05 Plošče — 22.30 Ork. konc. — Trst-Milan: 21 Opera »Amica« — Rim-Ban: 21 Igra — 22.30 Pisana gl. — Florenca: 20.30 Pihala
—	21.10 Pesmi in plesi — Dunaj: 20.15 Plesni ve-čer — Berlin: 19 Hal. operna gl. — 20.15 Delavski konc. — Hamburg: 20.15 Operni spevi — Mo-nakovo: 19 VVagnerjeva opera »Tannhauser« — Strassbourg: 20.30 Pleeni večer.
Prireditve in zabave
Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva, Moste priredi dne 16. t. m. ob 9 na vrtu g. Ažmana Ivana v gradu Kodeljevo predavanje o gojenju povrtnine in cvetlic. Vabimo vse član© kakor tudi prijatelje. — Odbor.
Predavanja
0 ljubljanskem železniškem problemu bo nadaljevanje debate v torek, 18. julija ob 20 v predavalnici Združenja jugosl. inženirjev in arhitektov, sekcija Ljubljana. Kongresni trg l-II. —i poslopje Kazine. Vstop imajo izključno samo inženirji in povabljeni zastopniki oblastev, korpo-racij in organizacij.
Sestanki
Družba sv. Vincencija Pavelskega v Ljubljani.
Ljubljansko in okolišl-e Vincencijeve konference bodo imele v nedeljo 16. julija, ob prazniku svetega Vincencija Pavelskega (19. julij), vsakoletno zborovanje v Marijanišču. Ob 7 bo sv. maša z govorom, ob 8.30 zborovanje. Vsi člani se nujno naprošajo, da se zborovanja polnoštevilno udeleže.
M. J. R. Z. v Zgornji Šiški. V soboto, dne 15. t. m. ob pol 9 bo članski sestanek v gostilni Zajec na Vodnikovi cesti. Zato se naprošajo vsi člani mlajše generacije in še posebno člani seniorske organizacije, da se udeležijo sestanka v čim večjem § številu, na katerem bo predaval g. inž. Jože Sodja. Vsebina predavanja bo zelo zanimiva, zato se zanesljivo udeležite.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik. Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta.
Poizvedovanja
Pogrešam svojega sina, ki ie že pred 8 tedni
Izkušen turist ve, da so za na hribe najboljše
Slamičeve konzerve
Jčaj jph4ZVit&?
Pri nas je oblina organizirala proslavo slovanskih tpostolov so. Cirila in Metoda, ki je res lepo Uspela. Povabljeni so bili in sodelovali so zvtopnšji oseh struj in društvo po načelu, da osa j o narodnostnem pogledu moramo biti Slovenci edini. Skoraj neverjetno pa je, da je predstavnik neke »viteške in nacionalne< organizacije ob sestavljanju sprevoda izjavil, du ima ta organizacija nalog, da se sme takih manifestacij udeleiiti le, te sc ji da prvo mesto, sirer pa ne. (Ime in priče na ra/.polago.) Aa primerno pojasnilo, da pri taki stvari ne more biti ne \*Vih in ne zadnjih, so se sicer tudi člani tc organizacije proslave udeležili, pri odhodu pa se vendar spet niso znali vzdržati, da bi manifestirali za skupne narodne ideje kot so to storili osi drugi, par pa so manifestirali za ideje njihooc organizacije ter dali svojemu manifestiranju značaj demonstracije ne morda proti narodnim, temocč kulturnim in političnim ra-
SprntKaj°'praoUe, ali so tako delo pripravljeni /zorievati samo pogojno, če jih narod za to o naprej oškoduje » proenstoom in oblastjo?.
b<
ko teči kakor krava. Deček je padel in krava ga je privlekla na domače dvorišče. Med tekom je deček z glavo zadel v drevo, da mu Je počila lobanja. Tudi po vsem telesu Je bil ranjen. Ko so ga odvezali od krave, je bil siromašek že mrtev.
*	Slavonski gozdovi izginjajo. Hrvatski listi se pečajo z vprašanjem slavonskih gozdov, ki so začeli za čuda naglo izginjati. Listi opozarjajo javnost, da je treba rešiti slavonske gozdove, ki so po večini lastnina bogatih imovnih občin. Toda te so zašle v zagate, zaradi česar sedaj izginjajo gozdovi. Imovne občine bo treba denarno drugače ozdraviti.
*	Romunski princ Nikola se je 12. t. m. popoldne v hidroavionu s Sušaka pripeljal v Gruž.
*	Mladoletniška vlomilska tolpa Je kradla i na debelo v vinogradih okoli hrvatske Koprivnice. Pokradla je kmetom težke tisočake. Nazadnje so prijeli 19 letnega fanta iz Koprivnice, ki je priznal precej tatvin. Fant pa je sin bogatih staršev ter je dovršil 4 razrede gimnazije. Kmalu so prijeli še enega fanta, ki pa je sin revnih, toda poštenih staršev. Policija upa dobiti še druge udeležence. Pravijo, da bo poslej strožje postopala z raznimi fantiči, ki se ponoči potikajo po kavarnah in gostilnah ter zapravljajo denar, ki ga najbrž dobe po taki nepošteni poti. Javnost je vedno bolj prepričana, da je fante spravilo na to nepošteno pot slabo berilo.
*	Pomorščaki, ki so zahtevali novo kolektivno pogodbo, groze sedaj s stavko, če jim lastniki ladij ne bodo v glavnem ugodili. Ce bodo začeli stavkati, bodo s tem ustavili ves pomorski promet.
Tržič
Tržiška katoliška mladina, včlanjena v FO in DK, bo imela v nedeljo 16. julija svoj praznik! V prvi vrsti njeni najmlajši — mladci. Lepo število jih je in v nedeljo se bodo vsi strnili okrog je vlomil neki brezposelni mesarski pomočnik I svojega novega prapora. Prapor je simbol pove-Franc Podbevšek, ki se je po vlomu takoj uniak- zanosti, simbol discipline, simbol ljubezni in zve-nil v Zagreb. Ljubljanska [»olicija je ugotovila še stobe. In tako bo ta novi prapor naše najmlajše več. Odkrila je vso zasnovo vloma. Ta je bil ge bolj povezal med seboj, še bolj zakoreninil v namreč organiziran že v zaporu, kjer se je Pod- naših vrstah In privabil še druge sovrstnike, da bevšek seznanil z mesarskim pomočnikom Anto- | Pe bo število vedno bolj in bolj večalo in iz njih
• |C, UH »f JO IMrtvtl HClL-aa uaunoiin »vi	--o.............- -- ' . '	■ „
■žali. Vlekla je dečka seboj, ki pa ni mogel ta-1 odšel od doma ter nihče zanj ne ve. Kdor bi o
.....	-	n v . •	II i i	________ ■ ____1.^.1 ... J	n«: Ka Inl.n .InKns in nii trtftrftAl
njem kaj vedel, naj bo tako dober in mi sporoči. Fant se piše Anton Hafnar ter se 'je rodil 18. decembra 1924. Oblečen je v moder suknjič ter rjava hlače na pas. Je okroglega obraza, kostanjevih las, sivih oči, je nekako poldrugi meter visok, močan ter ima lepe zobe. Kdor bi zanj kaj zvedel, naj sporoči materi na naslov: Marija Hafner, vdova, vas Zgornje Bitnje 49, pošta Stražišče pri Kranju.
Čevlji so bili najdeni na živilskem trgu, dobe se: Mala čolnarska 6.
Izgubljeno je bilo nalivno pero na Vidov-danski cesti ter se naproša najditelja, da ga prinese v upravo Slovenca.
_ Vlom v cerkev v Zgornji Polskavi. V noči
od 12.—13. t. m. so neznanci vlomili v cerkev v Zg. Poljskavi ter na silo odprli tabernakelj. Ukradli so inonštranco in kolih. Prav tako so odprli nabiralnik in pobrali iz njega nabrani drobiž. Od domačinov ni vlomilcev zapazil nihče in sedaj orožništvo poizveduje, Če bo našlo morda kako sled za njimi.
2rebanje loterije rejcev malih živali
preloženo končno veljavno na 10. september
— Pojasnjen vlom na Sapu pri Šmarju. —
22. junija je bilo dopoldne vlomljeno v stanovanje posestnika in železničarja Franca Kračmana na Sapu pri Šmarju. Vlomilec jo odnesel okrog 20 tisoč 5t>0 din v gotovini, in zdelo se je, da vloma J ne bo mogoče pojasniti. Vendar se je ljubljanski policiji po daljšem trudu posrečilo ugotoviti, da
nom Ahlinom iz Malega Mlačevega in Anionom Kračtnanoin, bratrancem ikradenca. Kračman in Ahlin, ki sla prišla preje na svobodo, sta si ogledala razmere pri KraČmanovih, kamor sta šla kar dvakrat na oglede Dva dni po prihodu iz ječe pa je Podbevšek že vlomil pri KraČmanovih. Čez noč se je skril na kozolec pri hiši ter zjutraj oprezoval, kdaj bodo vsi domači odšli iz hiše. Okrog 9 ie s kamnom ubil šipo v oknu ter zlezel v hišo. Ahlin in Kračman sta si pa za ta dan priskrbela alibije, ker sin že računala s tem, da bo padel sum na nju. Ahlin je učenec vlomilca Franca šušteršičn, katerega sedaj zahteva uprava mesta Belgrada. ker so znamke, ki jih je našla pri njegovi aretaciji ljubljanska policija, bile ukradene v Belgradu. Podbevška so aretirali v Zagrebu in jc zanimivo, da je tudi Podbevšek v Zagrebu imel že pripravljene tri priče, ki so pričale, da je bil na dan vloma v Zagrebu. Seveda mu to ni mnogo pomagalo, ker so zastopniki ljubljanske policije, ki so odšli v Zagreb, našli pri njem še okrog 8000 din. Vse drugo pa je Podbevšek že pognal ali pa razdelil. Kupil si je
dobival fantovski odsek vedno novih moči. Pokazali bodo tudi fantje in dekleta, kaj znajo. V vsakem gibu in zamahu bo košček vztrajnosti, košček ljubezni do skupnega dela; nad vsemi pa se bo čutilo, da je še vedno naša glavna moč in sila — idealizem slovenskega fanta in dekleta, ki imata kljub tovarniškemu in drugemu delu še vedno dovolj časa in smisla za naša katoliška društva. Popoldne ob pol 2 bomo slovesno sprejeli pred župniščem gospo Hedviko Pravstovo in g. dr. Ko-zma Ahačiča, ki sta blagovolila prevzeti čast botre in botra novemu mladčevskemu praporu. Oh 2 ho v cerkvi slovesen govor kot uvod k proslavi Karmeljske Matere božje. Po govoru bo blagoslovil novi prapor domači g. duh. svetnik Anton Vovk. nato na se bo razvila procesija s kipom Karmeljske Matere božje, ki se je bo udeležila tudi mladina z novim praporom ter tako pokazala vdanost do Cerkve. Po cerkveni slovesnosti bo na prostoru dr. Kozma Ahačiča »Za Virjem« telovadni nastop, pri katerem bo sodelovalo vse članstvo • prostimi vajami, orodno telovadbo in narodnimi plesi.
Kdo je lani vlamM^I po Notranjskem
Ljubljana, 14. julija.
Velike vlomne tatvine po bile lani od februarja do maja izvršene na prav svedrovski način po raznih krajih Notranjske. Ponoči 27. februarja sta bila odnešena iz gostilne Josipa Meleta v Cerknici dve večja zavoja raznega blaga v vrednosti 2.724 din. Prav čez mesec dni je bilo vlomljeno v občinsko pisarno v Begunjah pri Cerknici. Na-vrtana je bila blagajna na tržaški svedrovski način. Vlomilec je pobral 2.774 din gotovine in 8 hranilnih knjižic v skupni vrednosti 3.839 din. Občinskemu tajniku Cimpermanu je bila ukradena 1.500 din vredna zlata ura. Vlomilec je 26. maja ponoči vdrl v Kmetsko posojilnico v Štnrem trgu pri Ložu. Pobral je iz navrtane blagajne 22.239 din gotovine. Ze septembra 1936 se je vlomilec splazil ponoči v trgovino Lada Medena v Begunjah pri Cerknici in mu trgovino oplenil. Raznega blaga mu je odnesel za 5.800 din. V marcu lani je bilo vlomljeno tudi v trgovino Karla Mazrja na Velikih Blokah. Tat je pobral za 1.800 din raznega blaga. V aprilu lani je bila ponoči navrtana blagajna Posojilnico v Železnikih. Svedrovec je imel tu smolo. Ni dobil niti dinarčka.
Varnostni organi so vodili razne poizvedbe za vlomilcem. Naposled so posestnika Henrika Zerjala iz Rovt osumili, da je prav on izvedel vse te vlome. Zerjal ie bil svoj čas zaradi tatvin žo obsojen na 5 let hudo ječe. Razen njega so orožniki prijeli tudi njegovega 6vaka Jožeta Kožirja iz Rovt.
Mali kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. g. Rajka Lederhasa, je danes sodil o vseh teh vlomih. Glavni obtoženec Henrik Zerjal je vso vlome tajil in navajal razne razbremenilne dokaze in okolnosti. Pri njem so našli velikansko zbirko raznega blaga, ki so ga danes oškodovane stranke spoznale za svojo last. Drugi obtoženec Košir io močno obremenjeval prvega obtoženca. Niemu je pomagal nositi ukradeno blago, ga skrivati in naprej prodajati. Danes je bilo zaslišanih nad 10 prič, ki so Zerjala obremenjevale. Da se pojasnijo se nekatere okolnosti, je bila razprava preložena na jutri ob 8.30 dopoldne. Pozvane so še nekatere priče.
jf^fl »UBI1ANA
Na Barju je zopet gorelo
Medtem ko je hiša do ial pogorela, so se v peč vsajeni hlebci iepo spekli
Ljubljana, 14. julija.
V Črni vasi na Barju si je postavil z lastno pridnostjo in delavnostjo mestni cestni delavec Franc Vidmar hišico, ki je dobila št. 65. Pod eno streho je bilo stanovanjsko poslopje, na katerega se je v ozadju naslanjal hlev, v katerem je imel Vidmar nekaj glav živine. Danes popoldne je njegova žena zamesila kruh in ko je začela vlagati v razbeljeno peč hlebce, je zaslišala nad seboj šumenje in prasketanje. Takoj je ugotovila, da so se vnele saje v dimniku. Ker pa so Vid-marjevi imeli na podstrešju že spravljeno mrvo, je ogenj udaril na podstrešje, ki je začelo goreti z velikim plamenom, ki je imel najprimernejše gorivo v posušeni mrvi. Črni dim, ki se je valil s podstrešja, je opozoril sosede, ki so naglo prihiteli na pomoč. Upravitelj šole na Barju, gospod Grčar, pa je takoj ob izbruhu ognja telefonsko obvestil ljubljanske gasilce. Plamen je zasegel I ničil stari pregovor: v tretje gre rado.
izredno hitro vse ostrešje, vendar so požrtvovalni
sosedje in domači z vso naglico prenesli iz goreče hiše še vse, kar se je dalo premakniti in odnesti. Prav tako so rešiti tudi živino iz hleva. Prvi so prihiteli na pomoč ljubljanski poklicni gasilci, katerim so se kmalu pridružili še barjanski gasilci, zatem pa gasilci prostovoljne gasilske čete v Ljubljani. Ob prihodu gasilcev je vsa hiša že gorela z visokim plamenom in zato gasilci niso mogli več poslopja rešiti. Udušili pa so hitro požar ter ga omejili, tako da se v bližini stoječi kozolec in šupa nista vnela. Zanimivo je, da je Vidmarjeva hiša sosedna hiši Jakoba Remžgarja, kateremu je pred dobrim tednom prav tako pogorela hiša do tal. Ko so gasilci udušili požar, 6o na veliko začudenje vseh privlekli iz peči kar dobro spečene hlebce kruha, ki so bili vsajeni v peč, prav v trenutku, ko je začelo goreti. Vse Barje sedaj skrbi, ali se ne bo ures-
1 Slovesnost pri karmeličankah na Selu. V
nedeljo 16. julija, na praznik Karntelske Matere božje, bo v Karmelski cerkvi na Selu pri Ljubljani ob 5.30 prva tiha sv. maša; ob 6.30 slovesna peta sv. maša. Nato več sv. maš. Popoldne ob 6 govor in pete litanije. V soboto popoldne bo od (K>1 5 do pol 7 izpostavljeno Najsvetejše. Med tem časom bo prilika za sv. spoved. V nedeljo bo Najsvetejše izpostavljeno od pol 5 do 6. Na karmelski praznik 6e morejo v karmeličanski cerkvi dobiti porciunkulski odpustki pod navadnimi pogoji.
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15, pred odhodom prvega gorenjskega turistovskega vlaka.
1 Dijaška kongregacija pri no. jezuitih v Ljubljani prisrčno vabi vse goste, prijatelje in starše članov, da se jutri dopoldne udeleže slovesne blagoslovitve kongregacijskega doma Device Marije na Visokem v Poljanski dolini. Odhod iz Ljubljane ob 7.05 do postaje Školja Loka, odkoder bodo vozili avtobusi. Preskrbljeno je tudi za avtobuse, ki bodo vozili k popoldanskim in večernim vlakom. Pijače in jedil iz domače kuhinje bo dovolj na razpolago. Na 6videnje!
1 Mestno zdravniško nedeljsko službo bo od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj opravljal mestni zdravnik g. dr. Debelak Gvido, Tyrševa cesta 62, telefon 27-29.
1 Dijaški konvikt na Rakovniku sprejema zdrave in nepokvarjene dijake, ki nameravajo obiskovati klasično ali realno gimnazijo v Ljubljani. Za razmeroma nizko oskrbovalnim) nudi higienične stanovanjske prostore, zdravo in tečno hrano ter najskrbnejši nadzor z brezplačnimi skupnimi instrukcijami; ljubezniva vzgoja po don Boskovem sitemu pa spremeni gojencem zavod v pravo domačo hišo. Poleg tega je v zavodu podi užnica Glasbene Matice in je tako marljivim dijakom dana možnost, da se uče igranja na gosli, harmonij, orgle in harmoniko. Pišite po prospekte na Saiez. zavod Rakovnik, Ljubljana 8.
1 Predstojništvo uršulinskega samostana v Ljubljani vabi učenke vseh naših šol (izvzemši I. in II. razred), ki bodo 29. t. nt. v Ljubljani, da pridejo v ponedeljek, 17. t. m. ob 9 dop. k pevski vaji za sv. mašo, ki bo v naši cerkvi 29. t. m. ob pol 7 zjutraj. Pele se bodo naše pesmi v espe-rantu.
Počitniški dom jezuitske dijaške kongregacije na Visokem
V prelepi Poljanski dolini na Visokem že nekaj let preživljajo počitnice dijaki jezuitske dijaške kongregacije v Ljubljani pod vodstvom svojega požrtvovalnega voditelja p. Vrtovca. Ob bistri a topli 1'oljanščici, ki je kakor nalašč za kopanje, ter ob potočiču na Krnišnikovem svetu, so na prostem ob šotorih taborili že leta dijaki ter uživali vse lepote narave in tovariške družbe kakor pravi katoliški skavti, ki tudi v prosti naravi ne pozabljajo Boga. Zdaj pa so dobrotljiva srca, pa tudi javna darila, prišla na pomoč dijaški kongregaciji ter zgradila po načrtih arhitekta Khama prelep dom. v katerem ima mesto lepa kapelica, skupno ležišče in še posebne sobe za voditelja. Tako ne bo treba vsak dan hoditi k Sv. Volbenku k sv. maši, kamor je bilo včasih v slabem vremenu resnično hudo. Jutri, ko bodo blagoslovili ta prelepi in potrebni dom v blagor našega dijaštva. bodo gotovo vsi prijatelji naših dijakov pomislili tudi na neplačane stroške ter pripomogli, da bo dom xtal trdno v korist mladega rodu še dolgo, dolgo vrsto let.
1 Karlovški most in del Karlovške ceste od mosta proti mestu so začeli te dni tlakovati z drobnimi granitnimi kockami. V zvezi s tem na novo posipajo tudi Grubarjevo nabrežje. Uredili bodo ves ta del, ki je glede na težki promet, ki se steka čez Karlovški most v Ljubljano, nujno potreben ureditve. Čez Karlovški most ee steka v Ljubljano prav ves promet z Dolenjske in je prav zaradi tega Karlovška cesta ena najbolj obremenjenih v mestu, čeprav se je sleherni voznik izogne, če le more. Tudi stanovalci ob Karlovški cesti to bridko občutijo, saj se ni mogoče zavarovati pred prahom, ki se dviga e ceste. Tlakovanje Karlovške ceste je zato ena najnujnejših gradbenih zadev v našem mestu.
1 Zalivanje reg med korkami na Resljevi cesti hitro napreduje in bo že v nekaj dneh vsa Resljeva cesta zalita z asfaltom. Odtod bodo šli delavci na druge ljubljanske ceste.
1 Tatvine koles v Ljubljani. V zadnjem tednu je raznim neprevidnim kolesarjem zopet bilo ukradeno v Ljubljani lepo število koles Zanimivo
je, da je posebno Delavski dom deležen velike pozornosti tatov koles. Tako je bilo ukradeno
ključavničarju Francu Dorniku 1200 din vredno kolo znamke >Presto«. Kolo je imelo Kavčičevo krmilo in tovarniško številko 347.822 ter je bilo zeleno pleskano. — Prav tam je prišel ob kolo delavec Stanko Strašek, kateremu so odpeljali 700 din vredno kolo znamke »Nordland«. Kolo je bilo zeleno pleskano ter je imelo tovarniško številko 686. Tretji, ki mu je izginilo kolo izpred Delavskega doma, je trgovec Osenk Henrik iz Domžal. Njegovo zlatorumeno pleskano 1800 din vredno kolo znamke »Styria< je imelo tov. štev. 700.785. Izpred Ljudske kuhinje je nekdo odpeljal 1600 din vredno kolo Slavku Obrezi iz Kamnika. Kolo je znamke »\VaIfenradc, ima tov. štev. 113.384 in je črno pleskano. — Prav tam je izginilo Matevžu Vrhovniku črnopleskano kolo znamke Adlerc, ki je vredno 1200 din. Kolo ima tov. štev. 707.237 ter ima kroinirane obroče. Izpred gostilne Kmet je bilo ukradeno trgovskemu zasto|iniku Dragotinu Tomšiču 1200 vredno kolo »Turnier«. Kolo je črno pleskano in ima tov. štev 844.575. — Na EmonsiU cesti je nekdo iz kleti hiše štev. 2 odpeljal zidarskemu vajencu Francu Polajnerju 1200 din vredno kolo znamke »Dilrkopp«. Kolo je črno pleskano, krmilo Kavčičevo. — lz veže davčne uprave na Vodnikovem trgu je bilo ukradeno Francu Lapu Vrhovniku črnopleskano kolo znamke »Adlerc, ki črno pleskano in ima tovarniško štev. 764.834. — Iz dvorišča sv. Krištofa je izginilo kolo Jožetu Hriberniku. Kolo je znamke »Wteyer<, svetlosivo pleskano in ima tov. štev. 593.884. Kolo jc vredno 800 din ter ima Kavčičevo krmile in kromirane obroče. — Na Poljanski cesti je izpred hiše št. 13 odpeljal tat Stankotu Spindlenju 600 din vredno kolo znamke »Puch«. Kolo je črno pleskano in ima tov. štev. 441.123. — Staro kolo brez znamke in tovarniške številke, zeleno pleskano in vredno 350 din, je nekdo odpeljal kleparskemu vajencu Francu Kramerju izpred kina na Kodeljevem. — Krojaškemu vajencu Albinu Boltu pa je nekdo odpeljal 250 din vredno kolo znamke »Kinta< na Tyrševi cesti.
1 Velike tatvine koles. Pred justično palačo so zadnja leta izredno redke tatvine koles. Tam je postavljena kolesarska stojnica, kamor kolesarji postavljajo svoja kolesa proti malenkostni nagradi čuvaju, ki nadzira kolesa in daje vsakemu kolesarju evidenčno številko. Nekateri kolesarji pa so tako skopi, da ne privoščijo ubogemu čuvaju niti pol dinarja in postavljajo svoja kolesa kar ob zidu in drugod. Jasno, da čuvaj ne more prevzeti jamstva za taka kolesa. Včeraj okoli poldne je neka stranka postavila kolo ob zidu, pač ker ni privoščila čuvaju male nagrade. Ko je opravila 6vojo zadevo na sodišču, je presenečena ugotovila, da ji je kolo izginilo. Zadnji čas je v mestu prav mnogo kolesarskih tatvin. Po podatkih policije je bilo v petih dneh od 6. do 11. t. m. ukradenih 12 koles v vrednosti 11.700 din.
1 Danes koncert vojaške godbe na vrlu restavracije Grand hotela Union.
Ki	LE	jj^i	MARIBOR
Nova pridobitev v mariborski bolnišnici
Na zunaj sodeč se za mariborsko bolnišnico zelo malo skrbi. Pred dvema letoma zgrajen paviljon, s katerim bi dobila bolnišnica 200 pre-potrebnih postelj, še vedno stoji v surovem stanju, z izvedbo velikopoteznega načrta za povečanje ostalih objektov se še tudi ni začelo. Vendar pa je mariborska bolnišnica v zadnjem času obogatela za lepe pridobitve, ki so prav tako velikega pomena. Dobila je s pomočjo banske uprave najmodernejši rentgenološki institut, kakor ga nima do sedaj menda nobena druga bolnišnica v državi, izpopolnile pa so se naprave za zdravljenje tudi na drugih oddelkih.
Najpotrebnejši je bil za bolnišnico pač novi rentgen. Aparat, ki so ga do sedaj uporabljali, je bil še iz vojnih časov. Bil je zelo primitiven ter ni bilo mogoče z njim vršiti specialnih pregledov, kakor slikanje želodca itd. Aparat je bil postavljen leta 1916 v tedanji Gotzovi tovarni, ki je bila izpremenjena v zasilno vojaško bolnišnico, po prevratu pa so ga postavili v splošni bolnišnici. — Nov aparat, ki je srednje tipe, je najmodernejše konstrukcije. Z njim bo delo neprimerno lažje kakor z dosedanjim, ki spada pač še samo v muzej. Aparat bo služil za diasko-
pijo in za slikanje. Še letos pa dobi bolnišnica poseben rentgen za terapijo — za raznovrstna obsevanja z rentgenovimi žarki, ki se v modernem zdravljenju tako zelo uporabljajo. Prvi aparat sMnb" 350:1)00 din, aparat za obsevanje pa bo stal 250.000 din. Začasno bodo aparati nameščeni v prostoru, v katerem je bil dosedanji rentgen. Pozneje, ko bo izvršen v bolnišnici gradbeni program, dobi tudi rentgen nove prostore v pritličju sedanjega dermatološkega oddelka, ki se bo izselil v nov paviljon. Tam bo urejen moderen rentgenološki institut, ki bo za bolnišnico velikega pomena. Novi aparat za pregled in slikanje se sedaj montira ter bo že prihodnji teden pripravljen za ujiorabo. V bolnišnico morajo samo še napraviti nov električni vod od transformatorja, ker bo porabljal novi aparat zelo veliko električne energije.
• Z dvema drugima pridobitvama, ki pa sta dosti cenejši kakor rentgenski aparati, sta se obogatela kirurgični in interni oddelek. Kirur-gični oddelek je dobil kompleten instrumentarij na električni pogon za kostne operacije, oddelek za notranje bolezni pa aparat za transfuzijo krvi čisto novega sistema.
m Nevaren požar v stanovanju je nastal pri
Marčič Tereziji na Ruški cesti 3 iz nenavadnega vzroka. Dimnikarski pomočnik je čistil v omenjeni hiši dimnike, pa ni poprej o tem obvestil stanovalcev. Tako je potem Marčič Terezija kurila v štedilniku v kuhinji, od vročine v dimniku pa se je vnel papirnati zamašek, ki je tičal v spalnici v dimovodu ter je bil pokrit s pokrovom iz lepenke. Od gorečega zamaška se je vnela lepenka ter je padla na spodaj stoječ divan, ki je tudi začel goreti. K sreči so domači še pravočasno opazili nevarnost ter so ogenj pogasili, tako da je požar uničil samo divan.
m Nenavaden napad s čevljem. Na dvorišče hiše v Jezdareki ulici 20, je prišel nepoznan moški srednjih let, ki je bil očividno vinjen. Ker 60 se zbrali okrog njega otroci, jc postal hud, pa je se-zul čevelj ter ga vrgel s tako silo v glavo 13 letni hčerki občinskega sluge Greti Habjanič, da je dekletce padlo na tla ter je zadobilo na čelu dolgo in globoko rano. Tujec je potem, ko je videl, kaj je napravil s svojim čevljem, pobegnil v Magda-Ienski park, kjer ga je iskal stražnik, vendar se mu je spretno skril.
m Delavci — jutri vsi aa vaše zborovanje. Jutri .se vrši ob 9 dopoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke veliko delavsko zborovanje, na katerem bodo govorili predsednik glavnega odbora ZZD g. Prežel) iz Ljubljane, narodni poslanec g. Zebot in drugi. Slovenski delavec, vzdrami se, pridi in slišal boš, da je bodočnost tvoja!
m Narodopisni festival na Mariborskem tednu. Danc6 ob 18 se bo vršil v mestni posvetovalnici v Mariboru širši sestanek v zadevi festivala slovenskih narodnih običajev, ki se bo priredil v okviru letošnjega Mariborskega tedna 5. in 6. avgusta. Ob tej priložnosti bo sestavljen tudi pripravljalni odbor. Vsa kulturna in narodna društva se vabijo, da pošljejo na sestanek svoje zastopnike.
m Iz sodne službe. Sodni pripravnik Fr. De-renčič je začasno dodeljen z okrožnega sodišča v Mariboru k okrajnemu sodišču v Šoštanju.
m Streho mu je zažgaL Posestniku Karlu De-monte v Zamarkovi pri Sv. Lenartu je nekdo za-žgal leseno streho na njegovi začasni opekarni. Streha je docela zgorela ter je škode okrog 1000 din. Orožniki so ugotovili, da je podtaknil ogenj na strehi 13 letni Jožef Tršovec. Fant je dejanje priznal.
m Zanimivo državao prvenstvo »c vrši danes in jutri v Mariboru na stadionu SK Železničarja. Prvenstvo ee vrši za juniorje razreda C ter za
»mladince. Danes popoldne ob 16 bodo tekmovali omladinci, v nedeljo ob 10 dopoldne pa se začnejo tekme juniorjev razreda C. Za te tekme so prijavljeni udeleženci iz Ljubljane. Celja, Zagreba in Maribora, prispeli pa bodo najbrže še tekmovalci iz drugih delov države.
m Dekliški krožek II. frančiškanske župnije ima jutri v nedeljo ob pol 8 zjutraj v frančiškanski cerkvi svojo duhovno obnovo. Pridite vse in točno.
m Čeljust si je zlomila pri padcu s kolesa 28-Ictna delavka Ivana Brančič. Reševalci so jo zapeljali v bolnišnico.
m Umrl je na Pobrežju v Verstovškovi ulici St. 38 železoetrugar Miroslav Kolman, star 53 let. Naj počiva v miru.
m V sedmem kolu mariborskega šahovskega prvenstva je jjremagal Gerželj Babiča, Marvin Su-menjaka, Mohorčič Čertaliča, Lukeš 6en. Regorška, Nosan Peseka; remis pa je bila partija Mišura Lukeš jun., prekinjena pa partija Knechtl:dr. Krulc. V tem kolu je Gerželj že dosegel dr. Krulca ter imata oba po 5 točk ter po eno prekinjeno partijo, tudi Mohorčič se jc povzpel na 5 točk, Regoršek in Mišura po 4 in pol, Babič in Lukeš sen. pa 4 točke.
m V Slovenskih goricah primanjkuje delavcev.
Posestniki v Slovenskih goricah se pritožujejo, da občutno primanjkuje delavcev ter zaradi tega zastaja spravljanje žetve. Ljudje, ki so bili poprej zaposleni pri poljskem delu, so odšli ali v Nemčijo na sezonsko delo, ali pa skrivaj čez mejo, drugI so dobili zaposlitev v mestu pri gradbah in v tovarnah. Ponekod so zaradi tega odšli posestniki že na Hrvaško po delavce, da bodo lahko v redu opravili poljska dela.
m Predavanje o Angliji za Mariborčane. Vodstvo angleškega tečaja, ki se sedaj vrši v Mariboru, pripravlja za ponedeljek javno predavanje. Vršilo se bo zvečer v dvorani Ljudske univerze. Predavatelj bo podal zanimivo sliko angleške pokrajine.
m Neprimerne ponočajalke iale. Neki ponočnjaki so v noči na petek razbili na dravskem mostu več svetilnih krogci ter so povzročili s tem mestni občini precej škode. Sedaj jih išče mariborska policija.
Poljčane
Prosvetno društvo uprizori prihodnjo nedeljo (25. julija) ob 8 zvečer v svojem Domu dramo v 6 dejanjih: »Črnosolec« v predelani izdaji, igra je lepe vsebine. Vsi vljudno vabljeni.
Celje
c Zveza združenih delavcev vabi vse člane in prijatelje delavske organizacije, da se udeleže jutri v nedeljo delavskega shoda v Delavski zbornici. Pričetek shoda oh 9 do|>oldne. Na shodu bosta poročala delegat centrale ZZD iz Ljubljane in dopisnik Delavske zbornice g. Grošelj iz Celja.
c Potreba novega vodovoda v Lipi, Lindeku in Dolu v občini Frankolovo je naše časopise že poudarjalo. Sedaj smo zvedeli, da bodo ti kraji, ki so ob času suše morali trpeti res veliko pomanjkanje vode, saij so morali hoditi nad 1 uro daleč I>o vodo, kmalu dobili nov vodovod. Dela bi 6tala nad 200.000 din.
c Pod pokroviteljstvom predsednika celjske mestne občine dr. Alojzija Voršiča priredi Moto-klub Ilerines, sekcija v Celju, ocenjevalno vožnjo v nedeljo 16. julija na progi Celje—Dobrna—Velenje—Šoštanj—Radininje—Gornji grad—Braslovče— Celje. Start in cilj je pred kolodvorom v Celju. Pričetek ob jh>1 10 dojioldne. V izložbi trgovine Mislej je razstavljenih 8 nagrad, med temi tudi krasen pokal — darilo ccljskega župana g. dr. Alojzija Voršiča.
c Premestitve na celjski pošti. Uradniški pripravnik g. Hočevar Jože je prestavljen v Šoštanj. Služitelj dnevničar Ivan Roje iz Celja v Tržič in Šalamon Peter, dnevn.-služ. iz Celja, v Ormož.
c Nedeljsko zdravniško službo za člane OUZD bo imel jutri v nedeljo g. dr. Podpečan Ivan na Mariborski cesti 15.
c t Intihar Franc, 20 letni pastir 1? Kalobra ie umrl v četrtek popoldne v celjski bolnišnici. Naj v miru počiva!
e S kolesa jo padel 47 letni delavec Gornik Anton iz Nazarja pri Mozirju. Pri padcu si je zlomil desno nogo v gležnju. Zdravi se v celjski bolnišnici. — 17 letni čevljarski vajenec šorina Anton iz Celja se je pel ial v četrtek s kolesom mimo okoliškega pokopafifČn. Nenadoma mn skoči pred kolo neki delavec, zaradi česar >je Šorina padel s kolesa in si zlomil levo roko v ramenu. Pripeljali so ga v celjsko bolnišnico.
e Nov društveni prapor je dobilo Katoliško prosvetno društvo v ftt. Pavlu pri Preboldu. Prapor bodo blagoslovili eno nedeljo v avgustu. Ku-moval mu bo |>odpredsednik narodne skupščine g. Alojzij Mihclčič.
c Viktor Avžner priznal 15 vlomov. Predvčerajšnjim smo poročali, da je stražnik Ga>jšek Alojz na pobudo orožnika narednika Letiga Alojza aretira! na Babncm pri Celju nevarnega vlomilca 25 letnega brezjiosclnega delavca Viktorja Avžnerja iz Teharja pri Celju. Zanimivo je, da je Avžner pred kratkim zagrozil stražniku Mlakarju, da tnora priti kdo drugi,, če ga hoče aretirati. Najprej so Avžnerja zaslišali na celjski policiji, nato pa ga izročili orožnikom v Štorah. Tu je priznal več vlomov v teharski občini. Včeraj dojx>ldne so ga vodili celjski orožniki v Pečovnik v Polule, kjer je tudi izvršil vlome. Dosedaj je priznal 15 vlomov v celjski okolici. Orožništvo zasledj e tudi njegovega tovariša, s katerim sta strašila celjsko okolico. Tega je namreč Avžner izdal.
c. Blagoslovitev nove motorne brizgalne v Pro-žinti bo v nedeljo ob 2 popoldne. Pokroviteljstvo nad slavnostjo je prevzel narodni poslanec in podpredsednik narodne skupščine g. Alojzij Mihelčič, ki ee bo tudi osebno udeležil 6lavnosti.
Jesenice
Kino Krekovo prosvetno društvo predvaja v soboto, 15. in v nedeljo, 16. julija film >šestnajst-letniki«, veseloigra polna smeha in humorja. — V slučaju slabega vremena, se predvaja tudi v nedeljo ob 3 popoldne.
Kamnik
»Našo kri«, Finžgarjevo narodno igro s T>et-jem, uprizori na prostem na Malograjskein trgu v soboto, 22. in v nedeljo, 23. julija ob pol 9 zvečer društvo »Kamnik« s sodelovanjem pevskega zbora na Šutni in solistov Kamniške mestne godbe. Prireditev bo izvedena v velikem stilu in dramatsko kot tehnično na višku ter bo za Kamnik izreden dogodek. Vstopnice se prodajajo v predprodaji po hišah in je zanimanje za igro zelo veliko.
Prežganje pri Litiji
Farno žegnanje sv. Marjete na Preiganjem bo
v nedeljo 16. t. m. Prva maša je ob 5.30, druga pa ob 10. Pri obeh mašah Ik> darovanje za cerkvene potrebe. — Vabijo se častilci sv. Marjete, da pridejo tudi letos na starodavno božjo pot, na prijazen hrib. kjer se združeni z izletom naužijejo svežega gorskega zraka na 659 metrov visokem gričevju.
Sv. Lovrenc v Slov. goricah
Dne 16. julija priredi naš fantovski od*ek i> dekliški krožek jioj>oldanski odsekovni nastop, da pokažejo člani in Članice svojim staršem in prijateljem, s\oje dosedanje delo.
Ob pol 2 pojioldne bomo šli v sprevodu k slovesnim večemicam, nato pa v sprevodu na telova-dišče, kjer sledi pozdrav, govori jn telovadne točke v sledečem vrstnem redu: Nastopijo člani, mladci, naraščaj, Članice, mladenko in našo najmanjše gojenke.
Prisrčno vabimo vse brale in sestre da pridete ta dan k Sv. Lovrencu in pripeljite s 6eboj tudi vse naše prijatelje. Bog živi!
KULTURNI OBZORNIK
Sedemdesetletnica kiparja I. Zajca
Kipar Ivan Zaje je krepak, {11, zdrav in gibčen ko kak možakar pri 40 letih. Kdo bi mu pripisoval, da je dobil že sedem križev. Danes 15. t m. praznuje na skromen in tih način 70-letnico rojstva. Skril se je mnogim prijateljem, znancem in časnikarjem, da jim ne bi dajal kake zanimive črtice iz svojega tuintam zanimivega in burnega umetnikovega življenja. Doživljal je mnogo gren-kosti, toda težo življenja je vedno prenašal stoično in udano. Redko je komu položil o svojih križih in težavah, ki tarejo umetnika. Živi svojemu umetniškemu delu. Prav danes je zapustil Ljubljano, da preživi te dneve tam na Notranjskem.
Kipar Ivan Zaje je sedemdesetletnik. Rojen je bil 15. julija 1809 v Ljubljani. Značilno je za njega, da je bil že njegov oče dohor kipar, prav tako njegov stric. Kiparstva se je najprej učil pri svojem očetu Francetu, ki je imel svoio delavnico v šentjakobski fari, kjer je tudi on zagledal luč sveta Ze v zgodnji mladosti je kazal veliko nadarjenost za kiparstvo. 7, velikimi gmotnimi napori je končal na Dunaju unietniško-kiparsko akademijo. Okoli leta 1900 je deloval v Ljubljani. Pozneje je leta 1905 odpotoval v Pariz, kjer se je spopolnje-val v svojem umetniškem poklicu, po enem letu je zapustil Pariz. Bil je dalj časa v Londonu. Nato je krenil v Ameriko. Neprestano je potoval; svetovna voina ga je zajela v Italiji. Dolgo je bival
v Rimu. Ob izbruhu vojne z Italijo, je bil kot avstrijski državljan interniran. Preživel je grenke dneve internacije, nakar se .je po končam svetovni vojni vrnil v Ljubljano. Narodna vlada, poverje-ništvo za uk in bogočastje, ga je Imenovala leta 1930 za suplenta na državni obrtni šoli v Ljubljani, pozneje za honorarnega nastavnika na univerzi. Prosvetno ministrstvo ga je jeseni 1932 Imenovalo za strokovnega učitelja na tehnični fakulteti ljubljanske univerze, kjer še sedaj aktivno deluje.
Kipar Ivan Zaje Je zastopnik klasičnega kiparstva. Ustvaril je mnogo kipov za cerkve, mnogo nagrobnih spomenikov, ki delajo njemu čast in zadnja leta osobilo mnogo skupin idiličnega, alegoričnega in mitološkega značaja Znana so njegova dela: »Prestrašeni satir«, »Adam in Evac, »Vstajenje« (Kranj), Sv. Anton Puščavnik, ter njegovo naijvečje delo je Prešernov spomenik v Ljubljani, za katerega eo se vodili hudi boji in je bil prvotno spomenik tako zasnovan, da bi stal kje v Tivoliju v zelenju; lepo delo je tudi Vegov spomenik v Moravčah, dalje sta remek — deli Kozakov sen in Majdičev mavzolej v Kranju.
O pomenu kiparja Zajca za razvoj naše umetnosti bo pač o priliki napisal veščak kako večjo študijo. Kiparju Zajcu želimo še mnogo sreče in uspehov 1
Peneranda je vsa v ruševinah
2« več kot 150 mrtvih — Očividci pripovedujejo
Problemi slovenske zgodovine
Dr. Jos. Mal.
Pot takih velikih pohodov označujejo tudi skupna najdišča denarjev. V naših krajih taki večji depSti doslej niso znani, pač pa ob poti iz Panonije v Senj in Istro (n. pr. v Mazinu in Kriz-polju). Zato je naravno, da se je te velike ceste ognil Lopichis. Slovenska žena pa ga ni skrila na osnovi kake obrske tiralice, marveč zato, ker je pri primitivnih narodih vsak tujec sumljiv. Starejše Schmidovo naziranje glede Kranja lzreč-no navajam kot podmeno in ne prikrivam novejših naziranj. na Gr.-u pa je, da pojasni pomanjkanje slehernih obrskih arheoloških sledov po Slovenskem in razodene bolje od mene Carniolam Sclavorum patriam in podobne izraze virov.
Z ginljivo tenkočutnostjo brani Or. Haupt-mannove nedoslednosti. Ker je slednji v polemiki vedno in s ponosom trdil, da nima ničesar spreminjati, sem podvrgel kritiki naravno vse njegove trditve, starejše in novejše. Tudi njegova razprava v Gernianoslavica ni mogla ostati neprizadeta, ker baš tam zopet govori o eksistenci Duljebov na Koroškem na podlagi krajevnih imen — WolU njach, \Viilenherg, Wolenbach in Wolin. Pač pa je Gr. zagrešil grdo podtikanje, češ da iščem razlage za ime kosez v obrskem plemenskem imenu Canzauci. Če bi sledil mojemu razpravljanju, bi moral vedeti, da tega ne izvajam iz kakega plemenskega, marveč iz občega imena zastopnikov upravne organizacije. Tudi ne spravljam tega v zvezo z neposredno podložnostjo- alpskih Slovencev Ohrom (to velja tudi za druge ljubeznivo-škodo-željne, pa čisto deplusirane Gr.-jeve opozoritve na »ozadje toliko preganjane obrske nadoblasti«), temveč na njihov posreden vpliv (prini. ime kralj pri Slovanih, ki si jih Karel Vel. ni nikoli pokoril!).	, .
Brez potrebe se Gr. (str. 317) razburja nad mojim citiranjem: če se 11. brez pridržka istoveti z naziranji drugih raziskovalcev, ali če drugod sam ne navaja nobene j>odrobne utemeljitve, sme pač vsakdo pribiti njegovo sodbo, celo če pri tem navajam točno njegove lastne besede. Brez potrebe pa tudi sprašuje, zakaj nisem postavil nobene nove hipoteze glede namišljenih koroških hrvatskih osvobojevalcev. Očividno mu prazne fantazije posebno imponirajo. II. sam je slednjič sprevidel, da Ilirika ne more enačiti z Norikom. S to enačbo je v glavnem skušal utemeljiti hrvatsko gospod-stvo v Karantaniji. Ker je ta edini, umišljeni vir sedaj H. opustil, je res skrajno lahkomiselno, če kdo še vedno izvaja ime kosezov po nekem knezu Hrvatov, ki jih na Koroškem po lastnem priznanju vobče ni bilo. Gr. kot v tropu zaostali ptič enostavno dekretira: »Dejstvo je namreč, da so Hrvatje med Slovence prišli,« — to pa je tudi ves dokaz! Inkovo gostijo sem sam označil kot pripovedko, ne pa kot čisto zgodovinsko resnico. Gr. tega ni razumel.
Odveč je razburjanje zaradi trditve, da je H štajerski pagus Chrouati ukradel Mucharju. Dokler mi Gr. ne pove, kje je H. dokazal ali vsaj dokazoval obstoi tega štajerskega pagusa, moram žal ostati pri svoji trditvi in ne morem pravičnim četudi obsodilnim Felicettijevim besedam v tem oziru prav ničesar odvzeti. Gr. mi potrjuje edino le glede obsodbe H.-ovega raztegovanja breške grofije, pa ne zaradi mojih dokazov, marveč zato, ker je istih misli tudi prof. M. Kos.
Glede obeh poglavij moje knjige o Obrih in Hrvatih je Gr. šel enostavno po potih, ki jih je nakazal H Ni se mogel osamosvojiti od njegovih argiltnentacij do objektivne presoje položaja na podlagi dokazov, ki izključujejo H.-ovo gledanje kot pravilno. To velja tudi glede podmene, da so šele Bavarci prinesli med Slovence zemljiško raz delitev. Ker H. še ni imel prilike, da bi zavzel stališče do mojega dokazovanja, da gre pri sloven ski kmetiji za specifično staro- in občeslovansko (in ne le — kakor hoče Gr. podtikati — za poljsko) mersko enoto, zato si tudi pisec sestavka »Svoboda ali sužnost?« ni vedel pomagati s kakimi protidokazi. Ker dvomi o tem, da bi bile pri starih Slovencih javne dajatve, ki so nedvomno obstojale, urejene na poljedelski podlagi, bo moral pač dokazati, da so že v onih časih pobirali trošarino, rentnino ali pa davek na poslovni pro-
metl	, .
Pri izpodbijanju H.-ove enačbe slovensKa kmetija = hlapčevska kmetija, sem segel nazaj na najsfarejše vire. Dokazal sem, da lc-ti tako enačenje izključujejo. H.-ov odvetnik pa mc sedaj guvernantsko kara, da sem »zagrešil usodno zmoto« ker nisem upošteval neke listine, ki da pobija to, kar sem sklepal jaz iz 30 let starejše listine! Treba je zgodovinske vire vsaj pazljivo pre-čitati, preden kdo dela zaključke. Kdor pa jc vklenjen v aprioristične doktrine, hoče seve povsod najti le tisto, kar bi rad imel. Listina iz 1_ 970 navaja poleg posestva cum oeto hobis Sclavani-scis (brez vsakega pristavka, da bi bili tod prebivali hlapci) tudi še »aluid predium quod adia-cet« To slednje posestvo, ki o njem noben vir ne poroča, da bi bilo razdeljeno na slovenske kmetije, je bilo 30 let pozneje predmet daritve z vsemi hlapci in pritiklinami vred. Besedici cum mancipii« dokazujeta torej vpiav nasprotno, -ar bi Gr. rad imel. Kadar mu kaj ne gre v račun, ledaj krajevne in čaaovne razdalje poročil ne
igrajo nobene vloge. Drugič pa mi ne more verjeti (str. 317), da so obrski Slovani vplivali na dodeljene Madžare. Kam le naj bi bili v teku samo nekaj desetletij izginili brez vsakega sledu?
Iz ene edine slovenske kmetije, ki 6o jo vrh-tega brižinski škofje odstopili solnograškemu, meni dr. Gr„ da je H. bil upravičen sklepati, da je bila tam vsa zemlja razdeljena v slovenske kmetije, pa čeprav tega po nobenem viru ne more dokazati. Gr. bi moral nasprotno dosledno svojemu govorjenju« na str. 322 trditi, da se je odstop slovenske kmetije Solnogradu izvršil vprav zaradi tega, da je bila v brižinskem Peterdorfu dosežena enotna razdelitev po bavarskih, ne — slovenskih kmetijah. Gr. tudi ne more spraviti s sveta nerodnega dejstva, da je H. prav v zvezi 6 polemiko glede slovenske - hlapčevske kmetije obljubil dokazati, da je ta znašala 36 oralov. Gr.-jcvi pomisleki glede 16-oralskih kmetij zagorjanskih kasa-zov sq odpravljeni s tem, da so Edlingi za svojo službo od gospodarjev dobili nekatere ugodnosti, med drugim tudi to, da so svojo zemljo mogli svobodno deliti, česar drugi podložniki niso 6meli.
Gr. meni, da po krivici tolčem H.-a, ker da tudi on ne zanika posebnega položaja koroških Slovencev v sklopu nemške države (str. 319). Da, »dovolj izrazito je poudarjal« njihov popolni hlapčevski položaj z enačbo Slave-Sclave! Priznati pa moram, da je H.-ovo stališče simpatično zbog tega, ker je vsaj dosledno: Slovenci so robov ah najprej Obrom, f>otem jim je gospodovala peščica doseljenih Hrvatov, nakar so kot suženjska raja prešli pod oblast Nemcev. Njegovi epigoni pa bi radi uganjali nekak gnili eklekticizem: za najstarejšo dobo bi obdržali H.-ovq podmeno suženjstva, poznejša stoletja bi pa prevzeli deloma tudi moja naziranja o svobodnem življenju.
Pri ocenjevanju mojega dokazovanja o obstoju posebne upravne in pravne organizacije med alpskimi Slovenci, ki se ž njo niti H., niti kdo drugi doslej ni podrobneje bavil, našega kritika zato sedaj takoj zapusti V6a učenost. Kazal bi jo rad še nadalje s tem, da mojim, na besedilo virov in na podobne pravne ustanove pri drugih Slovanih opr tim izvajanjem ne da vere, češ, da so sicer »lahko točna«, pa da je treba le počakati, kaj bodo na to rekli Hrvati. Drugod se moje mnenje »ne sklada dobro« z njegovim dosedanjim znanjem. Zmožnost, prisvojiti si kako znanje od mene, ga je tako po-polnoma zapustila, da celo glede koroškega usto-litvenega obreda, glede katerega si laskam, d; sem ga brez ostanka in do dna pojasnil, hoče počakati »še kontrole na podlagi novejše literature.«
Naj torej le čaka, medtem pa bo imel časa dovolj, da se bo dodobra seznanil z dejstvom, da je bil dolga stoletja na podlagi prvotnih in nespornih sporočil slovenski svobodni kmet in ne kak kav-kaški kasaz tisti, ki je ustoličeval deželnega kneza. Prišel bo morda celo do spoznanja, da se stanje kasnejših stoletij ne sme nazaj za davne čase projicirati kot resnična slika.
Ne morem si pa kaj, da ne bi ob tej priliki opozoril na umestne besede, ik jih je zapisal Fr. Grivec letos v »Bogoslovnem Vestniku« (str. 112): »Diskusija o spornih vprašanjih naj se prepusti prizadetim strokovnjakom. Kdor svojega znanja ni preizkusil in dokazal s samostojnimi znanstvenimi deli, naj se ne spušča predaleč v razsojevanje tež' kih strokovnih vprašanj.« Najprej torej samostof na znanstvena dela, ki šele oblikujejo strokovnjaka in ga usposabljajo, da more objektivno in kri tično presojati napore drugih Tudi kritika naj bo konstruktivno delo. Tako je drugod, pa naj bi postalo tako tudi pri nas.
Opomba uredništva: Priobčujemo dr. Malove pripombe k problemu najstarejše slovenske zgodovine, ker čutimo, da bi ta odgovor, po mesecih v novem letniku »Ča6a« utegnil biti že manj aktualen. Toda nadaljno polemiko, ki je čisto znanstvenega značaja, prepuščamo znanstvenim časopisom.
Iz Madrida poročajo 12. julija: Število žrtev hude eksplozijske nesreče v Pcnerandi de Braca-monte v Španiji znaša doslej 150 mrtvih in 1500 ranjenih Reševalna dela neumorno trajajo dalje. Od 1300 hiš je 1100 podrtih.
Posebni poročevalec »United Pretse« takole opisuje svoje vtise iz kraja nesreče:
Že dolgo prej, preden sem se približal mestecu Penerandi, sem zapazil na nebu debele bele in črne oblake. Na kilometre daleč je mesto pokrito s podrtijami hiš in pohištvom. Tovorni vozovi polni jadikujočih, svojih domov oropanih mož in žena, in jokajočih otrok, so mi prišla nasproti. Nekaj pred mestom sem maral izstopiti iz avta in Hi peš dalje. Bilo mi je, kakor da prihajam v krušno peč, tako velika je bila vročina od gorečih hiš in zaradi gostega dima. Povsod so bili reševalci na delu. Vse mesto se je zazdelo, kakor bi bilo postalo žrtev hude priTodne nezgode. Stara ženica, ki je na prostoru, kjer je bila nekoč njena hiša, jokaje iskala svojo hčer, mi je povedala: »Kakor večina ljudi v mestu, sem tudi jaz prav tedaj pripravljala za kosilo. V.prav sem postavila lonec na štedilnik, pa sc je nenadoma z neznanskim truščem zazibalo, da sem telebnila na tla, medtem ko se je hkrati streha sesula. Še preden sem se izkopala izpod ruševin, je bila hiša že vsa v ognju. Spočetka sem mislila, da je potres.«
Največ je trpelo mesto v bližini kolodvora. Tu je komaj ostal kamen na kamnu. A tudi v parku, ki je v nasprotnem koncu mesta, se človeku zazdi, da je divjal po njem strahovit orkan. Drevesa povsem brez listja iztezajo gole veje v nebo, mnogo jih leži po tleh, kar zmešano sem tja. Dokazano jc. da od vsega železniškega osebja, vštevši vseh ljudi, ki so bili v takrat pri-šedšem vlaku, niso nikogar več našli. Število mrtvih se vsako uro poveča, saj je mnogo ranjencev zaradi hudih ran pomrlo pozneje. Mnogo jih pa pogrešajo, pa teh zdaj še niso prišteli k mrtvim. O tistih, ki so se rešili, pravijo, da so bili v silni zmedi, ki je nastala po eksploziji, še nato mnogi ranjeni. Po eksploziji se je vse zagnalo iz hiš in kar na slepo zdrevilo po cestah. Ceste pa so bile takrat že z gorečimi zabitinami zaprte, tako da se je na mnogih prehodih cest zgnetlo skupaj več množic ljudi, ki so ee obupno borile za prehod.
Vodja preiskovalne komisije, major Julian Lo-zano misli, da je eksplozijo povzročila kaka loko-motiva. Najbrž je zaradi vročine in premalo vode eksplodiral kotel lokomotive in ta potre« je povzročil eksplozijo 30 ton trilita, ki je bil naložen nad skladiščem smodnika. Nato je seveda vse skladišče sfrčalo v zrak.
Majhen buzar, ki ga Je bilo videti v Londonu na neki svatbi, kjer je bil ženin član angleškega hu-zarskega polka.
Šport
ISSK Maribor : Ljubljana
Na igrišču SK Ljubljane bomo jutri lahko prisostvovali zanimivi tekmi. Sestala se bosta pod-zvezni prvak in naš ligaš v borbi za slovenski pokal LNP. Za to tekmo sta se oba kvalificirala z zmagami nad svojimi dosedanjimi protivniki.
Ker je mariborsko moštvo sedaj izvrstno, je pričakovati jutri zanimive borbe. Tekma se bo pričela ob 16 in se bo odigrala ob vsakem vremenu.
Pokalni turnir STK Moste
V nedeljo se konča proslava petletnice STK Moste s pokalnim turnirjem, na katerem sodelujejo športni klubi Grafika, Mars, Svoboda in prireditelj.
Program, ki se bo začel že dopoldne ob 9 s tekmo Grafika-Mars ter ob 10.30 s tekmo Svo-boda-Moste, se bo popoldne nadaljeval, in sicer nastopita kot prvi par ob 15.30 premaganca iz dopoldanskih tekem za pokal STK Moste, a ob 18 zmagovalca iz dopoldanskih tekem za pokal predsednika kluba dr. Osolnika Janka. Svoj višek bo prireditev dosegla popoldne, ko se bo poleg dveh važnih finalnih tekem igrala tudi tekma olldboj-cev Moste-Mars.
Športni dan na Jesenicah
Športni klub »Bratstvo« na Jesenicah bo priredil v dneh 15. in 16. julija t. 1. svoj »deseti športni dan« z nastopom vseh odsekov.
Deseti športni dan, ki je istočasno praznik vsega sodelujočega članstva, bo eden največjih v zgodovini Bratstva, saj bodo poleg domačih klubov sodelovali športni tovariši iz Maribora, Ljubljane in Kranja in nastopili poleg nogometa še v atletiki in boksu, zaradi česar je vodstvo kluba povabilo v goste Slov. SK Maraton, ki bo poslal na Jesenice svoja dva najboljša boksača; tudi SK Železničar bo poslal svojo najboljšo enajstorico, ki je po svoji igri znana širom naše banovine in je moštvo sigurno drugo najboljše v našem okrožju. Tretji odlični in vsem dobro poznani nasprotnik bodo športni tovariši iz Kranja, ki bodo nastopili s tremi moštvi; program bodo še izpolnili Kovinarji in Gorenjci, ki se bodo udeležili športnega slavja z vsemi njihovimi člani ter sodelovali pri vseh prireditvah ter tako skupno manifestirali s slavljencem, ki je kot prvi pričel orati ledino jeseniškega športa ter dal tudi pobudo ostalim, da služijo športu in telesni vzgoji naroda.
Vodstvo športnega kluba Bratstvo apelira na vso jeseniško ter ostalo športno javnost, da pohiti te dneve na športni stadion Bratstva in tako mo-ralično podpre delo in stremljenje najagilnejšega športnega kluba na Gorenjskem.
Po športnem svetu
Tour de France
V četrti etapi »Tour de France« je zmagal Francoz Luvio.
Gasilske slavnosti v Laškem se bo udeležil tudi minister g. Snoj
Celje, 14. julija.
Danes in jutri se bodo zbrale v Laškem številne gasilske čete Gasilske zveze, da slovesno proslave 70-letnico najstarejše prostovoljne gasilske čete v Sloveniji Prostovoljne gasilske čete v Laškem. Ta slavnost je združena z izletom Gasilske zveze v Sloveniji, pokroviteljstvo pa je prevzel zvezni starešina minister g. Franjo Snoj. 70-letnico dela laških gasilcev bodo proslavili kar najveličastneje. 2e danes ob 5 popoldne bodo prišli v Laško delegati posameznih edinic in od-ličnikl. Ob 5 popoldne se bodo gasilci poklonili na laškem pokopališču umrlim ustanoviteljem in članom Prostovoljne gasilske čete v Laškem. Ob osmih zvečer bo baklada in podoknira pokrovitelji! »javnosti cr. ministru Franju Snoju in kumi-cam. Ob tej priliki bodo razsvetlili z umetnim ognjem stari grad in Šmihel, razsvetljene pa bodo
tudi vse važnejše zgradbe. Ob 9 zvečer bo slavnostna seja, nato pa tovariški zabavni večer. Jutri v nedeljo bo navsezgodaj ob 5 koncert laške mestne godbe na starem gradu. Od pol 7 do pol 8 bodo sprejemali domačini goste na kolodvoru. Ob 10 dopoldne se bo razvila po mestu povorka, ki bo krenila na Slomškov trg, kjer bodo gasilci prisostvovali cerkvenemu sv. opravilu. Ob tej priliki bo tudi slovesno blagoslovljen nov orodni avtomobil. Po blagoslovitvi bo defile pred zveznim starešinom ministrom Francem Snojem in drugimi odličniki. Popoldne ob 3 bodo gasilci nastopili na športnem igrišču Lava. Pri vsej slavnosti bo sodelovala tudi celjska vojaška godba 39. p, p. Vse gasilce in prijatelje slovenskega gasilstva vabimo, da se polnoštevilno udeleže te velike slavnosti, da skupno manifestirajo za gasiisko miseL
Harbigov svetovni rekord
Pred dvema tednoma je tekel Italijan Lanzi na 800 m ter je dosegel čas 1:49,5 min., kar znači nov italijanski rekord. Značilno je, da tedaj nihče ni prišel na to, da je ta rezultat tudi nov svetovni rekord. Sicer je res, da so Američana črnca Wood-ruffa enkrat štopali na 1:48, toda ta čas doslej še ni bil priznan kot svetovni rekord. No in tako je postal Lanzijev rezultat nov svetovni rekord, kajti oficijelno je sedaj veljal kot svetovni rekord Američana Robinsona s časom 1:49,6.
In zadnjo nedeljo je nemški atlet Harbig pri nemških prvenstvenih tekmovanjih tekel omenjeno progo v času 1:49,4 in je s tem zrušil nedavno italijanski rekord. Harbigov čas je v resnici odličen in zato ni čudno, da vsi z veliko radovednostjo pričakujejo srečanja Lanzija s Harbigom, ki bo prihodnjo nedeljo v Milanu ob priliki meddržavnega dvoboja Italija-Nemčija. S tem seveda še ni rečeno, da bodo v nedeljo časi boljši, a vendar... Lanzi je na 400 m zelo hiter, kar je dokazal s svojima rekordnima tekoma po 47,2 sek. Zadnjo nedeljo je pa Harbig pri svojem rekordnem teku porabil za prvih 400 m 54,4. Harbiga sta tedaj oba berlinska tekača Brandscheit in Giesen, ki sta rabila za 800 m 1:51,8. odnosno 1:52, zelo priganjala. Harbig in Lanzi sta z ozirom na svoje letošnje rezultate na čelu tabele deležna najboljših uspehov na svetu.
Na vrh tabele se je povzpel tudi nemški častnik Hoelling iz Breslave v teku čez zapreke na 400 m. Hoelling je rabil za dolgo progo čez zapreke 51,6 sek., kar je naravnost bajni čas. S tem časom se je omenjeni Nemec že precej približal svetovnemu rekordu Glenna Hardinsa (50,6 sek.).
Jopie Waalberg je plavala svetovni rekord!
Holandska prvakinja v plavanju Jopie Waal-berg je postavila v Amsterdamu nov svetovni rekord. Za prsne plavanje na 200 jardov je rabila 2:40,3 min., s čimer je popravila svoj lastni rekord, ki ga je postavila s časom 2:41,4 min.
Kreeck je ponovno vrgel kroglo 16,28 m
Estonski evropski prvak v metanju krogle Kreeck je takoj prvi dan tekmovanja med Litvo in Estonsko dokazal svojo stalno formo v metih. Ponovil je svoj rekord z metom 16,28 m že takoj pri prvem poskusu in je s tem ponovno postavil najboljši evropski uspeh v tem letu.
Kukuljeviževa zmaga v Amsterdamu
Na mednarodnem teniškem prvenstvu Holand-ske je premagal Kukuljevič Američana Smitha v dveh setih z rezultatom 6:3 in 7:5. V doublu pa je s Francozinjo Rolen-Kukert premagal mešani ameriški par Smith-Willer s 6:4 in 6:2.
Konferenca med JNZ in HŠS odložena
Razgovor med JNZ in HŠS, ki smo ga najavili v včerajšnjem našem listu in ki bi se moral vršiti v Slavonskem Brodu, ni bil, ker po poročilih bel-grajskih listov nekateri delegati niso mogli dobiti dopusta. Bo pa takoj konferenca v Ljubljani, kakor poročajo belgrajski listi. Zagrebški listi pa pišejo, da pride do tega sestanka v soboto ali nedeljo v Zagrebu.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
Ljubljanska atletska podzveza. (Službeno.) Za državno prvenstvo v dneh 15. in 16. julija t. 1. na Stadionu odrejam sledeči sodniški zbor: Vrhovni sodnik geometer Čeme, vodja tekmovanja Ker-mavner, starter Vidic. Časomerilci: Gorjanc, dr. Bradač, Cek, Griinfeld, Keber. Kalan; sodniki na cilju: Gnidovec, Potokar; sodniki za mete: Kos, Stepišnik, Cuderman: sodniki za skoke: Hvale, Pevalek, Trtnik; sodnik za maratonski tek: Cim-perman; sodnik za 30 km hojo: Kalan, glavni zapisnikar: Jež (inž. Marek); zapisnikarji: Stropnik, Soukal, vrhovni reditelj: Štok, oglaševalec: Megušar. Tekmovanje se prične v soboto oh 15.30, v nedeljo ob 16 ter se naprošajo vsi sodniki, da se zanesljivo javijo pol ure pred tekmovanjem na igrišču.
S K Grafika. V nedello fntrt na S dopoldne isrrsmo n« igru*<t sik Ilirije. Bačsk, Mam Tomaž!"*. fsenik, Žagar, Beiau, Scaguettj, Drašler I, II, Clnt-perman.
Mladinski tabor is. in 16. iuiija v Novem mestu
■ ■ ™ ^^ ■	11 II»||IM iiuiiniiHiiiiiiniHiiiimiiiiHiiHHiiiiiiiiMiiiiinmii
V	soboto, 15. julija:
Ob 7.15 sv. maša v kapiteljski cerkvi za član« pripravljalnega odbora za uspeh tabora. Sv. mašo daruj« duh. vodja g. kan. F. Kek. — V dopoldanskih in zgodnjih popoldanskih urah prihod telovadcev in telo-vadkinj na tabor. — Ob 2 iilm »Mladinski dnevi v Ljubljani 1938« v Prosvetnem domu. — Ob 5 blagoslovitev stadiona. Obred blagoslovitve izvrši šmihel-ski župnik g. A. Bergant. — Po končanem obredu glavna skušnja vseh nastopajočih na stadionu novomeške podzveze ZFO. — Ob pol 9 slavnostna akademija v Prosvetnem domu.
V	nedeljo, 16. julija:
Ob 5 budnica. — Ob pol 8 aprejetn gostov na novomeškem kolodvoru. — Od pol 8 do pol 9 formiranje sprevoda na Ljubljanski cesti. — Ob pol 9 sprejem gostov pred magistratom. — Ob pol 9 sprevod po Ljubljanski cesti, Trgu kralja Petra II. mimo magistrata, kjer bo delile, in po Trdinovi cesti na stadion. — Ob 9 cerkveni govor ki sv. maša z ljudskim petjem na stadionu. Govori in sv. mašo daruje inful. prost g. K. Čerin. — Po sv. maši prosvetni tabor s pozdravom predsednika novomeške podzveze ZFO prof. H. Bajuka in govorom urednika »Slovenca« A. Ilije. — Ob 11 film »Mladinski dnevi v Ljubljani 1938« v Prosvetnem domu. — Ob 3 telovadni nastop na stadionu.
SPORED SLAVNOSTNE AKADEMIJE
T soboto, 15. julija, ob pol devetih zvečer v Prosvetnem domu.
Državna himna (orkester Prosvetnega društva).
Poljubna prosta vaja (br. F. Natlačen, Jesenice).
Igra z žogami (mladenke, Novo mesto).
Rajanje (članice, Črnomelj).	, v
Ritmična gimnastika (članice, Ljubljana).
Bradlja (vzorna vrsta ZFO).
Govor (predsednik novomeške podzveze ZFO proi. H. Bajuk).
Odmor.
Drog (vzorna vrsta ZFO).
Vaje z robčki (gojenke, Novo mesto).
Čardaš (član belgrajskega narodnega gledališča g. St. Suhi kot gost).
Konj (vzorna vrsta ZFO).
Ziljanski ples (članice, Novo mesto).
Poljubna prosta vaja (br. K. Janež, Dol pri Ljubljani).
Skupinske vaje (mladci, Novo mesto).
Fantovska himna (orke«ter Prosvetnega društva). *
Vstopnina: 15, 12, 10, 8, 4 in 2 din. Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini Picek, Prosv. dom.
SPORED TELOVADNEGA NASTOPA ▼ nedeljo, 16. julija, ob treh popoldne na stadionu.
Rajalni pohod in proste vaje (člani).
Proste vaje (mladenke).
Bradlja in drog (vzorna vrsta ZFO in novomeška vrsta).
Proste vaje (naraščaj).
Govor predsednika ZFO .dr. St. Zitka. rhIrk
Rajalni pohod in proste vaje (članice).
Proste vaje (gojenke).
Konj in krogi (vzorna vrsta ZFO in novomeška vrsta).
Proste vaje (mladci).
Vstop s tabornim znakom. Taborni znaki po 8, 4 tn 2 d;n se bodo dobili v informacijskih pisarnah in pri blagajnah ob vhodih na stadion.
Razvrstitev sprevoda
Sprevod se bo razvrstil v naslednjem redu: konjenik z državno zastavo, konjenica, fanfara, prapori, predsedstvo ZFO, vzorna vrsta ZFO, godba, člani v krojih, godba, mladci v kro)ih, naraščaj, godba, predsedstvo ZKD, članice v kroiih, fanfara, mladenke v krojih, gojenke, narodne noše po skupinah, kolesarji, člani in mladci v civilu, članice in mladenke v civilu, ostali udeleženci. — Godbe, ki se niso prijavile, pa se bodo odzvale vabilu za sodelovanje v sprevodu, bo vodstvo razporedilo po potrebi.
Zbirališča za sprevod
Zbirališča za sprevod bodo na Ljubljanski cesti od skladišča cestnega odbora do kolodvora za konjenico, kroje in narodne noše, za članstvo v civilu in ostale udeležence pa vzdolž železniškega nasipa levo od kolodvora. Zbirališča za posamezne skupine bodo označena z napisi. Pri formiranju sprevoda bodo sodelovali reditelji, ki se jim morajo vsi udeleženci brezpogojno podrediti.
Ljudsko petje pri sv. maši
Pri sv. maši se bodo pele naslednje pesmi: Lepa si, roža Marija-, Mogočno se dvigni; Pridi molit; Povsod Boga. Besedilo je natisnjeno na sporedih tabornih prireditev, ki se bodo prodajali po 1 dinar na taboru.
Znižana voznina
Generalna direkcija drž. železnic v Belgradu je z odlokom GD it. 51.099-39 z dne 19. junija 1939 odobrila 75% popust na železnicah vsem članom FO in članicam DK ter 50% popust vsem ostalim udeležencem mladinskega tabora v Novem mestu. Ugodnost velja za prihod v Novo mesto od 13. do 16. julija, za povratek pa od 16. do 18. julija.
Člani FO in članice DK st izkažejo na vstopni postaji 6 člansko legitimacijo ter kupijo polovično vozovnico in obrazec K 14. Vozovnico shranijo, v Novem mestu pa si preskrbe taborni znak in potrdilo o udeležbi na taboru, kar jim služi za brezplačen povratek po isti progi, po kateri so dopotovali Ostali udeleženci kupijo celo vozovnico in obrazec K 13. Vozovnico shranijo, v Novem mestu pa si preskrbe taborni znak in potrdilo o udeležbi na taboru, kar jim služi za brezplačen povratek po isti progi, po kateri •o dopotovali.
Vsi udeleženci, ki 6e poslužijo ugodnosti znižane voznine, morajo dati železniška obrazca K 13 in K 14 pred odhodom iz Novega mesta žigosati z datumskim postajnim žigom pri potniški blagajni ali v informacijski pisarni na kolodvoru.
Vozni red
Telovadci in telovadkinje prihajajo v Novo mesto z naslednjenimi vlaki: udeleženci ob gorenjski, kamniški, notranjski in vrhniški progi imajo ugodne zveze z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 13.35 in prihaja v Novo mesto ob 15.47. S te«n vlakom prihajajo tudi vsi telovadci vzdolž dolenjske proge. Na isti vlak ima priključek tudi vlak, ki odhaja iz Kočevja ob 12.15. Telovadci iz mirenske doline naj se poslužijo vlaka, ki odhaja iz Sevnice ob 11.00 in prihaja v Trebnje ob 12.35. Telovadci s Štujerske imajo najugodnejšo zvezo preko Ljubljane in naj se poslužijo vlaka, ki odhaja iz Maribora ob 9.16, iz Zidanega mosta ob 11.53 in prihaja v Ljubljano ob 13.22. Belo-kranjci pridejo v Novo mesto z vlakom, ki odhaja iz Metlike ob 11.20 in prihaja v Novo mesto ob 12.35.
Udeleženci, ki pridejo na tabor v nedeljo zjutraj, naj se poslužijo naslednjih vlakov: udeleženci vzdolž dolenjske proge vlaka, ki odhaia iz Ljubljane ob 5.15 in prihaja v Novo mesto ob 7.27. Na ta vlak imajo priključek udeleženci s proge Zidani most—Ljubljana z odhodom iz Zidanega mosta ob 3.52 in prihodom v Ljubljano ob 5.10. Dalje ima zvezo s tem vlakom vlak, ki odhaja iz Kočevja ob 4.00, ter vlak, ki odhaja iz Št. Janža o 5.49. Belokranjci imajo vlak z odhodom iz Metlike ob 5.03, zaprosili pa smo železniško ravnateljstvo, da uvede na tej progi ta dan delavski vlak z odhodom iz Črnomlja ob 6.38, kar je železniška direkcija odobrila. Gorenjci, Notranjci in Štajerci pridejo v	mesto prejšnji dan,
Za povratek služi za udeležerce s kamniške proge' vlak, ki odhaja iz Novega mesta ob 18.15. S tem vlakom naj sc vrača tudi mladina pod vodstvom svojih voditeljev. Za vse ostale udeležence bo najprimernejši vlak, ki odhaja iz Novega mesta ob 20.20 in prihaja v Ljubljano ob 22.45. S tem vlakom imajo zvezo vlaki proti Št. Janžu, Jesenicam, Mariboru, Rakeku in Vrhniki. Za udeležence s kočevske proge smo zaprosili za poseben vlak, ki bo odhajal iz Grosupljega ob 22.20. Vlak je železniflca direkcija odobrila. Belokranjci se vračajo z vlakom, ki odhaja iz Novega mesta ob 21.32 in prihaja v Metliko ob 22.48.
Vsi vlaki bodo zadostno ojačeni, jutranji vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 515, in večerni vlak, ki se vrača iz Novega mesta ob 20,20, pa bosta vozila v dveh delih.
Taborni znaki
Taborni znaki so potrdilo o udeležbi na taboru. Železniški obrazci za znižano voznino sc bodo žigosali le onim udeležencem, ki si bodo nabavili taborni znak. Opozarjamo vse udeležence, nai ga nosijo vidno pripetega do konca tabornih prireditev.
Ker služi taborni znak obenem kot vstopnica k telovadnemu nastopu v nedeljo popoldne, smo izdali več vrst znakov. Rdeči tisk opravičuje do sedeža na tribuni, ki bo rezervirana za častne goste. Znak z zelenim tiskom velja 8 din in daje pravico do sedeža na stadionu. Znak z modrim tiskom velja 4 din in je vstopnica za stojišče. Za otroke do 10. leta smo izdali znake s črnim tiskom in se bodo prodajali po 2 din. Telovadci prejmejo brezplačno moder znak s črnim tiskom.
Zdrave noge!
V razkužilnlh sredstvih proti posledicam potenja so navadno strupene snovi (salicil, formatin etc.). — SANOPED ne vsebuje strupa pa je MdOMflJIv v dobrem učinku. Za uspešno nego nog je neobhodno potreben. Povzroči lahke hojo, ohrani sdrave note, eele no ta v ne in čiste čevlje.
Zahtevajte .SANOPED" v vseh specijalnib trgovinah. Glavna laloKa la jUR0Biavijo.
drogerija M. Jandgaj, Ljubljana, Krekov trg 10
Taborni znaki sc bodo dobili v informacijskih pisarnah in pri blagajnah ob vhodih na stadion.
Ostali znaki
Časnikarji dobe v informacijskih pisarnah mak s črko Č, fotografi znak s črko F, službujoči organi pa bodo nosili znak s črko S.
Predsedstvo ZFO in ZDK bo nosilo na levem rokavu rdeč svilen trak, reditelji rediteljski trak, člani informacijske službe trak z napisom »Informacije«, člani zdravstvene službe bel trak z rdečim križem.
Sporedi tabornih prireditev
Izdali tmo tiskane podrobne sporede tabornih prireditev. Dobili se bodo v informacijskih pisarnah, pri akademiji in pri blagajnah na stadionu po t d«. Na sporedih je natisnjeno besedilo pesmi, ki se bodo pele pri sv. maši na stadionu.
Informacijske pisarne, rediteljski zbor
Vse informacije v tabornih zadevah bodo dajale informacijske pisarne, ki bodo poslovale ves čas tabora na kolodvoru, v prostorih Ljudske posojilnice na glavnem trgu in na stadionu. Tam se bodo dobili tudi taborni znaki in potrdilo o udeležbi na taboru.
Za red na zbirališčih, za sprevod na cestah in na stadionu bo skrbel rediteljski zbor, ki bo imel točna navodila za ves potek tabornih prireditev. Obračajte se nanje in se njihovim navodilom brezpogojno podredite!
Zdravniška služba na taboru
Zdravniško pomoč na taboru bodo nudile ambu-lancc na kolodvoru, v Ljudski posojilnici na Glavnem trgu in na stadionu, ki bodo označene z zastavicami (rdeč križ na belem polju). Zdravniško službo bo vršil službujoči taborni zdravnik, prvo pomoč pa bodo nudili samarijani, ki bodo na levem rokavu nosili bel trak z rdečim križem.
Samarijani bodo oskrbovali udeležence tudi i pitno vodo na stadionu. V ta namen je odsek za ureditev stadiona dal napeljati na 6tadion vodovod z več vodovodnimi pipami.
Dalje bodo pripravljena na stadionu tudi zasilna stranišča. Pri vodovodnih pipah naj vladata red ki 6naga.
Prenočišča
Za vse udeležence, ki pridejo v Novo mesto v soboto, zlasti za nastopajoče članstvo, smo pripravili dovolj prenočišč. Člani prenočujejo v ljudski šoli, članice v zavodu čč, sester v Šmihelu. Odškodnina za prenočišče znaša 1 din.
Objava prehranjevalnega odseka
«-. Udeleženci, ki so naročili in vnaprej plačali hrano, naj se oglasijo v inlormacijski pisarni v Ljudski posojilnice, kjer dobe nakaznice.
Okrepčila na stadiona
Na stadionu bodo po dopoldanskem zborovanju in popoldne pred in po telovadnem nastopu posebni paviljoni nudili vse vrste okrepčil in pijač. Ob telo-vadišču bo postavljeno tudi zadostno število miz s klopmi. Dobile se bodo tudi cigarete, razglednice, znamke i. dr.
Članom v krojni
Preglejte pred odhodom na tabor kroje! Kdor ne bo imel popolnega kroja, se ne bo mogel uvrstiti v sprevod. Na krojih ni dovoljeno nositi nobenih znakov, razen tabornega, še manj šopkov. Članski znak se noii samo na civilni obleki
Prtljago izročit«, preden se uvrstit« v »prevod, svojim znancem v civilu.
Mladci imajo v sprevodu telovadni kroj in nosijo zastavice.
Konjeniki, narodne aoie in kolesarji
Pri sprevodu sodelujejo konieniki v krojih in narodnih nošah. Konjeniki, udeležite se sprevoda v čim večjem številu!
Narodne noše bodo razvrščene po skupinah. Posebne skupine bodo tvorile belokranjske, gorenjske in ziljanske narodne noše, skupina gojenk z Male Loke in druge skupine.
Kolesarji naj svoja kolesa okusno okrase. Za kolesa bo pripravljena garderoba v bližini stadiona.
Godbe
Godbe bodo silno poživile slavnostni »prevod skozi mesto v nedeljo dopoldne. Zato prosimo, da v sprevodu sodelujejo vse naše godb«, ki jim je količkaj mogoče udeležiti se tabora. V sprevod jih bo uvrstilo vodstvo.
Telovadcem in telova<9dn|aml
Ponovno opozarjamo vse telovadce in telovadkinje, da bo glavna skušnja za telovadni nastop v soboto popoldne po prihodu opoldanskih vlakov v Novo mesto. Glavne skušnje se morajo brezpogojno udeležiti vsi telovadci in telovadkinje. Kdor ne bo nastopil pri skušnji, ne bo mogel sodelovati pri telovadnem nastopu na glavni taborni dan.
Reditelji!
Zbor akupin Novo mesto, ŠmihcI in Bršljin in vodnikov okoliških skupin v soboto ob treh popoldne na novomeškem kolodvoru.
Reditelji, bodite točno ob napovedanem času na svojih mestih!
Vsem udeležencem!
Ne ustrašite se slabega vremena, ampak pridite polni dobre volje na tabor! Ves dan v najslabšem glimeru ne bo deževalo.
Pri vstopanju v železniške vozove bodite previdni, da se komu ne pripeti kaka nezgoda.
Pri blagajnah na kolodvorih naj ne bo gneče. Prav tako se ne drenjajte pri informacijskih pisarnah v Novem mestu in pri blagajnah na stadionu. Bodite povsod potrpežljivi!
Držite se točno navodil, objavljenih v današnjem »Slovencu«, in navodil rediteljev na taboru. Informacije iščite v informacijskih pisarnah.
15. in 16. julija vsi v Novo mestol
Gade je izpustil na ljudi
Na Češkem je neki znani lovec na gade prišel v gostilno, kjer se je napil in jc izpustil žive gade na mizo. Gostje so se v grozi na mah razkropili in šele policija jc napravila red.
Sevnica, 10. julija.
V nedeljo 9. julija nas je obiskala slovenska dekliška Marijina družba iz Zagreba, ki nam je v našem skromnem Prosvetnem domu priredila koncert svojega ženskega zbora, katerega je vodil g. Lisac Andrej. Bogati in pestri program samih venčkov slovenskih narodniii pesmi smo z veseljem in užitkom poslušali, ker je zbor disciplinirano in rado sledil svojemu dirigentu, kateri je vložil vse svoje moči vanj.
Na ta koncert je prišel tudi skladatelj enega izmeri venčkov, ki so bili na programu, g. Ostrž, župnik iz Male Nedelje. Kako je bilo ganljivo videti sivolasega skladatelja, kateremu se je oro-silo oko, ko je zbor njegovo kompozicijo po končanem sporedu še enkrat zapel.
Dekleta domače Marijine družbe so lepo spre-
i Slovenci na obisku v Sevnici
jela svoje tovarišiee in ena izmed njih je tudi izročila velik šopek nageljnov g. pevovodji, medtem ko je g. župnik Mlakar z lepim in prisrčnim nagovorom podravil goste: dekliško Marijino družbo z njenim voditeljem g. p. Koželjem in pa Slomškovo prosvetno društvo z njegovim predsednikom g. sodnikom Kantom Slomškovo prosvetno društvo, ki je imelo ta dan svoj izlet v Radno, se je rado udeležilo konrerla. katerega je dirigiral njihov priljubljeni pevovodja. Kako je lepa povezanost naših slovenskih društev v tujini!
Draga naša slovenska dekleta iz Zagreba, hvala vam za to lepo vašo prireditev; hvala vam, ker ste nam pokazala, kam naj se obrnemo, če nas morda kdaj usoda prinese v vaše mesto; hvala vam za vašo ljubezen do domovine, ki jo je v naših srcih še povečala!
SLEPEC
Detaktlvcka povast
26
•Kletar je bil videti nekam nervoznih rok, ko je vstopil. V razburjenosti najinega prvega srečanja sem se bil komajda ozrl nanj. Zato pa sem si ga pozorno gledal zdaj, ko je stal pred Snar-grovom. Bil je v zgodnjih petdesetih letih, krepak, napihnjen pod očmi in gladkega krinki podobnega obraza, ki je bil primeren njegovemu poklicu. V poklonil, ki ga ie napravil pred nadzornikom, pa le ni bilo niti sledu nervoznosti.
»Pravite, da niste nobenega obiskovalca spustili snoči v tole so1k>?« je začel izpraševati Snargrove.
»Da. gospod, tako je.«
»Je li gospod Paget imel kdaj kakSne obiskovalce, ki jih niste smeli pustiti k njemu?«
»Pogosto.«
»Pozno ponoči?«
»Bolj pogosto kakor pa ne, gospod.«
»Ste mogli slišati njiiiov glas?«
»Da, če sem prišel semkaj zaklepat, ali ne, kakor se je včasih namerilo, če me je klical zvonec, naj prinesem kakšnega okrepčila.«
»Ali ste slišali morda kdaj kakšen ženski glas?«
»Oh, da. gospod, prav pogosto.«
Snargrove je prikimal.
»Iz kakšnih slojev so bile te ženske?« je vprašal takoj nato. In ker se je kletar obotavljal, je dodal hitro:	človek na vašem mestu mora
pač vedeti, kako mu je treba .postavljati' ljudi po njihovi zunanjosti ali po njihovem glasu.«
»No, bile so iz vseh slojev, od služkinj do — no, do njihovih gospe samih, kakor bi utegnili vi reči.«
»In ste si kdaj napravili kakšno mnenje glede njihovega opravila, pa počemu so prihaiale tako pozno?«
Brovvn se je trenutno nedobno premaknil.
»No, gospod, v obče je bilo to razumeti — v gospodovi sobi menim — da so prihajale zaradi zadev, ki so bile v zvezi s časopisom, in zato, kajpak, niso želele, da bi jih bil kdo videl.«
Ob tem odgovoru sem videl, kako se je Mc.Na-bov pogled ustavil na Brownovem obrazu. Vedel sem, da se je tudi on vprašal, ali je ta krinki podobni kletar zmožen ironije, ki se je odkrivala v njegovem odgovoru. Tudi Snargrove ga je ujel za besedo.
».Kajpak1« nravite. Mislite, da so prihaiale k Pagetu zato, da so ga zalagale s čenčami za Eye Opener?«
Toda Rrown se nI dal vleči za nos. Migljajoči žar v očeh mu je ugasnil in kakor človeku, ki je povedal več, nego je hotel, mu je obraz spet od-revenel.
»Tega pa ne vem; svoj živ dan nisem sWal, da bi ga bile, gospod.«
Snargrove se je zasmejal — po mojem posluhu iz grobe malomarnosti.
»Kaj pa veste glede moških, ki so prihajali, gospod Brovvn?«
»Teh pa ni bilo nikoli, vsaj tako pozno ne.«
»Če je bil potemtakem snoči okoli polnoči tukaj kakšen moški, bi vi to imeli za izjemo?«
»Prav zares, gospod, prav zares za izjemo.«
»Hvala, to bo zadostovalo.«
»In zdaj.« je dejal Snargrove. ko so se duri za kletarjem nalahno zaprle, »moremo preiti k rekonštrukciji.«
Zame je bilo nekaj presenetljivega v hladni, počasni, mirni preudarnosti teh Ifudi. Pri vsem tem, kar jim je bilo znanega, se je mogel zločinec z vsako minuto, ki je minila, za celo miljo odmaknili preganjanju Pa so se le tako počasi in metodično ukvarjali z zločinom; in, kakor sem sklepal po zadržanju McNaba, bi se bili utegnili muditi s tem še cele ure. Pri vsem tem pa je pri Snar-grovljevih besedah McNab živahno odprl oči.
»Nadaljujte, gospod nadzornik,« je dejal.
X.
Nadzornik Snargrove je za?el z mirnim enakomernim glasom rekonstruirati umor:
»Snoči,« jo Izpregovoril, »je gospod Ponsonhv Paget sedel tukajle, kjer sem zdajle jaz. Pričakoval je nekoga, ki ga ni bilo. Tisti pa ni bil gospod Chance. Saj pokojnik, ki je vedel za njegove ab-stinenčne navade, ne bi bil pripravil kozarca za gospoda Chancea, in prav tako ne bi bil, kakor je po izpovedi kletarja Jamesa Browna storil, naročil napolniti vrč. Gospod Paget je postajal zelo nervozen, ker je mineval čas. pa njegovega pričakovanega obiskovalca še vedno ni bilo. Odprl je steklena vrata, ki drže na vrt. Zakaj? Ne morda zato, da bi gledal tam za svojim obiskovalcem, marveč zato, ker je mogel odondod najhitreje in najudobneje opazovati, ali je še vedno megla zunaj. Radoveden je bil, ali se je človek zamudil ali pa zašel v tisti megli. Potemtakem ti<ti človek ni l»il niti kakšen sosed niti bržkone Človek, kateremu bi bila ta okolica znana, pač na nekdo, ki je moral dopotovali iz precej oddaljenega kraja. Dejstvo, da je gospod pustil vrata nezapahnjena, more ali pa tudi ne more govoriti za njegovo nervozno razpoloženje. Nedvomno pa je njegov nemir rastel, kolikor boli je noč napredovala. Pri sprednjih vratih je odšel f* hiše in se precej dolgo sprehajal, holeč bržkone najti človeka, ki je, kakor je moral sklepati, izgubil pot. Da je res tako ravnal v preneznatni verjetnosti, da bo zadel nanj, odkriva zaskrbljenost, k I jo je zdaj čutil. Vrnil se je sam in vstopil pri sprednjih vratih.«
Ob mojem vzkliku iznenadenja se me je McNab dotaknil.
»Tiho!«
Toda Snargrove je bil glede tega povsem dobrodušen.
»Površnik, ki ga je Imel na sebi, je spravljen v garderobi poleg sprednjih vrat, gospod Chance. Še zdaj je vlažen. Premočeno krzno ostane dolgo časa vlažno, zlasti v mokrem vremenu, kakršno
je prevladovalo — če je korenito premočeno. Zato je moral biti precej časa zunaj.«
»Precej dolgo je bil včeraj v mestu,« sem dejal suho.
»Pa ne v tem površniku, kakor trdi Brovvn. Razen tega pa je na njegovih toaletnih čevljih sipa in blato, takih čevljev pa gotovo ni imel v mestu.«
Po tem poraznem odgovoru sem spoštljivo molčal.
»Vrnil »e je sam,« je spregovoril spet Snargrove s svojim prejšnjim sanjarskim glasom, kakor človek, ki pripoveduje o nečem, kar je videl v zamaknjenju, »in je odložil površnik v omaro, kjer smo ga našli. Zakaj pravim sam?« Snargrove je imel pogled na meni. »Zato. ker mi tako |>o-ve tistile vrč. Ce ga vprašam po tqm, se zdi na prvi pogled, da vrč pravi, da se ni sam vrnil. Toda malo pozorneiše preiskovanje mi pove resnico. Vrč drži, kakor je ugotovljeno, en kvart in kletar ga je snoči po večerji napolnil do |>olne mere. Zdaj pa en pilit in dve unči manjkajo. Kdo je ii-pil toliko? Tu imamo razbite drobce dveh kozarcev, jz katerih obeh sc je »noči pilo. Pazite pa na tole: kozarec, ki ga je imel zločinec, ima eno samo jasno vidno sled prstnih odtisov desne roke. To se pravi, iz tega kozarca se je pilo samo enkrat in drži pol pinta <
Snargrovu so se žarko svelile oči. ko se je oziral po svojih poslušalcih. Pokazal je na drugi razbiti kozarec, katerega drobcev pa Freely ni bil obrisal.
»Že vnaprej vam hočem povedati, da bf prstni odtisi na tem kozarcu, na kozarcu, iz katerega je pil rajni, če bi jih odkrili, pokazali, da je imel pivec kozarec v rokah večkrat ko enkrat.«
Freelv je hitro vstal, vrel v roke svoje prašek in čopič in se loti! dela pri kuzarcu.
Otroiki kotifek.
Pravljica iz gozda
(42) Pokukal sem skozi gosto zamreženo okence utrjenega gradu hudobnega viteza Srakoperja. Videl sem v tej mučilnici malo ptičico Kukiro, za katero me je nekoč že iz-praševal njen bratec.
(43) Bila je vsa obupana. Jokala je in vzdihovala, razbijala po vratih ter klicala bratca na pomoč. Končno pa se ni več upala geniti, drgetaje od groze se je stiskala v kotiček strašnega prostora in omedlela.
DARUVAR
mineralno in blatno kopališče
Radioaktivni termalni vrelci 38—50°C. Zdravljenje revmatizma. išiasa in ženskih bolezni. Vse leto odprtol Glavna sezona od 15. Jun. do 31. avgusta. Izven sezone znatni popusti ob pavšalni ceni. Vse Informacije daje	Uprava kopaliiča.
MALI OGLASI
V malih oglatih volja vsaka beseda 1 din; ženltovonjskl oglasi 2 din. Debelo tiskan« naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po S din. — Za pismene odgovor* glad« malih oglasov treba
priložiti znamko.
Službodobe
Zastopnika
za Dravsko banovino iščemo. V poštev pridejo samo prvorazredne in resne moči, dobro uvedene v špecerijskih in delikatesnih trgovinah, ter ki po možnosti posedujejo lasten avto. — Ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja in referencami je treba osebno oddati našemu opolnomo-čencu g. Vilku Spo-rišu v nedeljo, dne 16. julija t.l. v hotelu BUnion" v Ljubljani od 10.—12. ure dopoldne.
„Grlt", fvornlca Čokolade I han-dilo, Zagreb.
Prodajalko
z večletno prakso v trgovini galanterije, porcelana, železnlne sprejmem Ponudbo s prepisi spričeval na upravo »Slovenca« pod »Izurjena« 11417.
Stavbnega mizarja
veSčega strojev, samostojnega, sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Posten ln zmožen« St. 11.407.	(b)
Sadjarja in čebelarja
veSčega in dobrega, potrebujemo za svoj sadovnjak 3 Juter in čebelnjak Obrnite ne na: Brača GJurlsič, Ruma, dunavska banovina.	(b)
Parcelo
na Prulah prodam. Ljubljana, Prule 8.	(p)
Parcelo
ob glavni cesti nasproti kolodvora Vldem-KrSko, prodam. Vprašati JoSko Vahčič, Vldem-KrSko.
(P)
Dva travnika
prodam, Ljubljana, Prule St. 8.	(p)
tat s ta....................................................sssssasMsss«
Hiše, parcele
Itd. kupite ali prodaste
najugodneje potom pisarne Adamič, Ljubljana — Gosposvetska ccsta St. 7, telefon 48-79.
Parcelo in hišo
rentabilno, prodam, tudi posamezno. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Blizu tramvaja« 11414.
(P>
Hiša
primerna za vsako obrt, z lepim vrtom za stav-bišče, naprodaj. Kralja Petra cesta 80, Studenci pri Mariboru.
Denar
Velika trg. hiša
dvonadstropna, v sredini Celja, s trgovskimi lokali in velikimi skladišči naprodaj. Ponudbe na podr. »Slovenca« v Celju pod »Kapital«.	(p
Oglašujte v edino uspešnem dnevni* ku »Slovencu«!
Prodamo
Najugodnejši nakup
m o S k I b oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14. Ljubljana.	(1)
VINA
najboljše kvalitete v poljubni izbiri dobite pri
SRNICI »Plzcnski dvor« v Mariboru
Cpj. ulico od en'ga Ilira naprej znaten popust.
la marelice
4.25 din; Ia hruške, slive 8.25 din. KoSare 45 kg. franko voznina razpošilja G. Drechsier, Tuzla.
Obrt
Gumbniie, gumbe, plise,
monograme, entel, ažur fino io hitro izvrši
Matek & Mikeš
Ljubljana, Frančiškanska ulica
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
MODROCU
otomane, kauče itd. dobite poceni in solidno pri
Ivan Hablču
tapetnik Kopitarjeva ulica 1 nasproti »Ničmanat
IŠČEJO:
4-sobno stanovanje
pritlično, ISčem. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »3 odrasle osebe« St. 11.213.	(c)
Vnajem
ODDAJO:
Tovarniške prostore
v Ljubljani, primerne za vsako Industrijo ali za
skladišču, oddamo takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 11217. (n)
Lep lokal
svetel, v katerem so začasno nahaja mcsnlca — oddam za poljubno obrt. Pojasnila daje hlSnl gospodar, Krakovski nasip St. 10.	(n)
I
Kam pa kam?
Izletniki! Ljubljančani
Jutri gremo na Prežga-nje na Marjetno žegna-nje. Priporoča Be gostilna Zinke de Cecco.
HALO 1
HALO !
Danes otvoritev
znane gostilne »pri For-tunl«, na Vodovodni cesti. Danes ln Jutri koncert 1 Za lzborna Jedila in pijačo jamči Angelca Pintar, dosedaj gostilni-čarka na Smartinskl c.
fl
Pohištvo
i
Pred nakupom pohištva
si oglejte tudi veliko zalogo vsakovrstnega pohištva pri Egldlj ln Karol Erjaveo, Brod, poleg tacenskega mostu, 61. Vid n. LJubljano. Cene nizke, Izdelki zajamčeni.	(S
Razno
Najfinejše salame
domače ln ogrske, polno-masten polemendolskl sir — dobite pri I. Buzzollnl, Llngarjeva ulica, delika-tesa. Telefon St. Z6-2S. r
Brezplačen zavitek
»Dostalovega« toaletnega bisera za poskuSnjo. — Uspeh pri prvi uporabi. SpuščaJI, mozolji, nečistosti lica Izginejo. Pošljite za stroške 3 din v znamkah. »Kemikalija«, Novi Sad 144. V lekarnah ln drogerijah originalni karton 32 din.
Dvignite v upravi »Slovenca« sledeče ponudbe:
Gostilna - Trgovina 11167 Laboratoen 9558 Moda 10560
Stavbna parcela 11324 Tehurad 10903 Takoj 10626 V LJubljani 1119« Zbiratelj
Zgovoren ln trezen 10311
Izbira ni težka *
kadar Je treba doloSttt časopis, v katerem na) oglašuje trgovec alt obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, ■ katerim bo prlSel zagotovo v stik ■ najširšimi kupnomočnlml sloji prebivalstva. In to Je n a A dnevnik »SLOVENEC«, ki ga bere, posebno ob nedeljah, e malo Izjemami vBaka slovenska hiša. En poskus Vaa o u a p e b ■ prepriča.
Ali ste že darovali za kongres Kristusa Kralja?!
+
Globoko polrti naznanjamo vsem prijateljem, Tovarišem hi znancem žalostno vest, da nas je po mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, v 24 letu za vedno zapustil naš dragi nepozabni sin, brat in tovariš, gospod
Niki Gril
narednik vojne muzike II. ki.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 16. julija ob 4 popoldne iz hiše žalosti v Tomaški vasi na farno pokopališče v Smartnem. Maša zadušnica bo brana v nedeljo, 16. julija, ob 10 dopoldne v St. Juriju.
Tomaška vas pri Slovenj Gradcu, 13. julija 1939
Žalujoči; oče, mati, bratje in sestre:
Karol, Malka, Vilko, Pepi, sestra Lamberta (Gretka), Nežka, Anica, Silvester, Milan in ostali.
NAJMODERNEJE UREJEN GRAFIČNI ZAVOD

KNJICOTISK
Tiskovine za urade, trgovino in obrt, časopisi, revije, prospekti, katalogi, brošure, ceniki, letaki. Eno- in večbarvni ilustracijski tisk
lilTOfiRAFIJAl
Plakati, vrednostni papirji, diplome, katalogi, prospekti, etikete v eno- in večbarvnem tisku. Ka-meno- in offsettisk, fotolitografija
KNJIGOTISK OFSETN1 TISK LITOGRAFUA KAMENOTISK
BAKROTISK KLIŠARNA FOTOGRAFIJA KNJIGOVEZNICA
K L I t A R N Al
Klišeji v vsaki obliki, za reprodukcijo slik, fotografij in drugo, za enobarvni in večbarvni tisk v največji velikosti 70 X 100 cm
IBAKROTISKI
Umetniške ilustracije, prospekti, albumi, koledarji, razglednice, diplome, propagandne tiskovine v eno- in večbarvnem bakrotisku
JUGOSLOVANSKA TISKARNA
Telefon interurban 4001—4005
LJUBLJANA
Brzoj.: Jugotiskarna Ljubljana
Za jugoslovansko tiskarno v Ljubijani: Jože Kramaric
izdajaieij: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenili