153. Številka. V Ljubljani, i torti 9. julija 1918, Mmm lulUi .Slovenski Narod* velja po polti: za Avstro-Ogrsko; celo leto skopaj naprej, • K 50*— pol leta Žetrt leta m na mesec m . 25 . 13--. 4 50 za Nemčijo; celo leto naprej .... K 55 w za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej . . . . K 60'— Vprašanjem glede ln.eritov se naj prUoži za'odgovor dopisnica ali znamka. Uir&vntttvo (spodaj, dvorišče levo). Knallova nllca it 5, telefon sL 85. Iihaja vsak dan svečer isvsamli nodalja In praznike. Inserati se računajo po porabljenem prostotu in sicer 1 mm visok, ter 54 mm širok prostor: enkrat po 12 vin., d/akrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte In zahvale (enak prostor) 20 vin. Prt večjih insercijah po dogovoru. No?! naročali! naj pošljejo mračnim ved30 %r po aakaintcl. Na samo pismene naročbe brez poslal ve deaarja se ne moremo nikakor ozirati „Narodna tiskara«*" teleloa it. 89. .Slovenski Narod« velja v Ljubljani dostavljen na dom ali Če se bodi ponj: celo leto rtsprc! pol leta K 48— I . 24 — i četrt leta „ na mesec ,. - 4- Posamezna itevilka ve!ja 30 vinarjev Dopisi naj se frankiraja Rokopisi te ne vračajo. Uredništvo: Hnaflova ulica it 9 (v l nadstr. levo), teleloa št. 34. Po SlllipSini. (Dopis iz pokrajine.) Dr. V. K. — Iznenadil je potek ustanovne skupščine JDS. vsakogar, tudi mene. Vse je bilo drugače nego smo si vajeni predočiti glavne zbore strank iz preteklosti. Eno edino politično taktično poročilo smo pravzaparav slišali tekom dvodnevnih razprav in to poročilo edinega državnozborskega poslanca stranke dr. VI. Ravniharja je obsegalo v malo besedah v sijanem besedilu vse, kar smo imeli zunanjemu svetu izjaviti. Ves ostali čas je bil posvečen razmotriva-nju načel, po katerih hoče stranka za svoj narod delovati v prihodnjosti. Nikdo ni izgubljal besed o burni preteklosti, niti ne o križevi poti slovenskih napred-•ijakov iz vojne dobe. Nikogar nismo grajali, nikogar slavili, nikogar z zaupnicami obsipali in vendar se nam je zdelo, da nikdo ni pogrešal teh starih običajev strankinih skupščin. Kljub temu in akoravno se je istočasno ločeno razpravljalo v treh dvoranah od ranega jutra do poznega večera, omeievati se je moral le na malo minut vsakteri govornik. Jedva je izpregovoril v političnem odseku o demokraciji v državnem ustroju, že je hitel političar in posegel v razpravo v zborovalnici gospodarskega odseka ter stavil predloge o zadružništvu in malo pozneje v tretji dvorani pri kultunem odseku glede narodne obrambe. In konečno je moral vsakternik obžalovati, da ni pravočasno prišel, da bi slišal ali dr. Ilešiča ali Robleka. Gotovo kulturnem odseku glede narodne^ obrambnih poročevalcev. Kosca ali dr. Rosinc ali poročevalcev Jelenca in Gangla o vzgoji in šoli ali poročevalcev o bankah | ali o besedah Gregorke in Kejžarja o socijalnih vprašanjih. Toda nemogoče bi mi bilo biti vsem tem in neimenovanim drugim po njih zaslugi pravičen ob ti temeljitosti in obilici gradiva in lepi obliki poročil. Ne da se na kratko oceniti Ribnikarja, dr. Kra-merja* dr. Trillerja glede njih globoko zasnovanih predlogov. Trčili so tu pa tam nazori trdno drug ob drugega, tudi iskre so nekolikokrat švigale, površni poslušalec je nekolikokrat celo zamr-mral, da so si možje v laseh. Proti obrambnem topu kapitalizma, če tudi v narodnostni opremi, se je neusmiljeno zaganjala strojna puška socijalizacije gospodarstva. Predno se je pa bitka do-bojevala z orožjem besed, nastopila se je pot pregovorov in našla se je za većino sprejemljiva oblika. Niti liberalizem preteklosti, niti demokracija prihodnjosti ni sicer prišla popolnoma na svoj račun in žal ti je bilo tega in drugega moža, da si je moral dati marsikaj od svojega prepričanja odščipniti, še težje je bilo nam, ki smo brez ozira na drago osebo predlagatelija morali priti do enotnih sklepov. Toda če pretehtamo sklepe, priznali si bodemo, da smo rešili iz izkustev preteklosti marsikaj, česar narod ne želi zavreči, v ostalem je pa plaval nad nami očividno demokratični dihljaj nove velike dobe. Največje zadoščenje je pa navdajalo vsakternika ob uspehu, da so smatrali politični voditelji iz polpretekle dobe pod predsedstvom svojega dr. Tavčarja jednako ka- kor skupina »mlajših«, da se je našla zlata srednja pot za plodonosno delo, nele za kako zlimano slogo, ampak za prijateljsko in iskreno zavezništvo v boju za skupno svobodo. V eni največjih političnih kriz živimo in jedva še kdo računa z dolgim življenjem parlamentov, osrednjega in deželnih, s čemur stopa pred duri doba razdelitve moči med strankami vsled volitev! In vendar nidko ni govoril niti z besedo o nastopanju stranke ;>ri novih, morebiti v slovenski politični zgodovini najpomembnejših, volitvah. Kakšna politična stranka je pač to, ki izčrpa v taki dobi ves čas le z organizacijskim statutom in razpravami o programu ter ne misli na realnosti politične moči! In vendar se nismo čutili v zadregi pred bodočnostjo tudi za take slučaje. Imeli smo občutek, da nam narod ne bode skrajšal svojega zaupanja, ker vemo. da nas bode potreboval. Mesto da bi se oziiali po lastnih mandatih za prihod-njost, smo z mirnim zaupanjem zagotavljali nase sedanje zastopstvo v parlamentu naše trdne podpore v boju za ' našo narodno državo. Seveda so se z 1 ozirom na občutljivost ki pri nas vlada v verskih vprašanjih, posamniki mogli bati, da neizogibno razpravljanje tudi o ti točki razvname nesoglasje iz prejšnjih dob. Toda ko smo slišali mirno filozofsko tozadevno razpravo dr. Dolarja in predloge o stališču stranke, vprašali smo se, kdo se pač more še sploh izpodtikati nad nami! Dragi ljudje smo postali! Dali smo pa vsem nasprotnikom dostojanstven in usoden odgovor s tem, da smo za skupni narodni svet izbrali ono desetorico na nas odpadajočih mož, ki jim je jugoslovanski narod zaupal svojo bodočnost in sicer za vse slučaje, ki so mogoči! Ni bilo gostij in ne napitnic, pripravljalni odbor nas je bil celo opozoril, naj si kaj v torbi s seboj prinesemo. In vendar mi ni znano, da bi bil kdo tokrat, kar ni zmiraj bilo. zapustil našo drago Ljubljano brez globokega zadoščema. V svesti smo si bili in smo si, da se je 29. in 30. junija t. 1. nekaj velikega zgodilo, da se je vzidal morebiti eden izmed temeljnih kamnov države Slovencev, Hrvatov in Srbov. In s ponosom nas navdaja občutek, da smo tu sodelovali. In vendar pa ne morem zamolčati, ktera novica me je v Ljubljani nnira-dostneje presenetila. Mlada Ljubljančanka mi je ob sprejemu na kolodvoru kot nekako samo ob sebi umljivo omenila, da ima naša organizacija v sami Ljubljani že nad tisoč članic. Ta novica me je pogrela, ker sem izprevidel. da smo ob mejah tozadevna še zelo zaostali. Sklepam s pozivom, da moramo Ljubljano dohiteti! Politični položaj. Dunaj, 8. julija. V parlamentu postaja zadnje dni vedno Živahnejše. Vršijo se konference strank in razgovor sledi razgovoru. Največje zanimanje vlada za dvoje vprašanj. Prvič, kaj bo s poljsko-nemškimi pogajanji m drugič, kako bodo postopali nemško-socijalni demokrati. Zadnje dni so se vršile med posameznimi poljskimi in nemškimi voditelji nekake predkonference in jutri pričnejo med obojestranskimi delegati oficijelna podajanja. Nemci si od njih obetajo mnogo, kolikor pa je nam znano razpoloženje v poljskih krogih, je izključeno, da bi Po-ljnki akceptirali zavezništvo, tel naj bi bilo po naivnih nemških nazorih nekaka zavarovalna družba za Seidleri.' m pa bojna organizacija prjii Cehom in Jugoslovanom. Najverjetnejše je, da pri teh pogajanjih sploh ne pride do ničesar definitivnoga; Poljaki bodo morda glede poletnega zasedanja to in ono stvar kcncedirali, v ostalem na zadevo preložili na jesenski čas. Vlada se tega zaveda, zaradi tega na vso moč pritiska na nemške socijalne demokrate, da naj glasujejo za proračunski provizorij. Klub nemških socijalnih demokratov ima jutri sejo. vendar ni pričakovati, da bi padla Že kakšna odločitev, ker tudi nemški socijalisti seveda nočejo dati vseh kart iz rok. Nemški žurnaiisti raznašajo danes po parlamenti*. razne_ senzacijonelne vesti, da bodo Cehi in Jugoslovani nastopali z vso ostrostjo in razbijali parlament. To so samo ugibanja. Češki Svaz in Jugoslovanski klub bodeta svojo taktiko določila še le v sejah, ki se vršijo, kakor smo včeraj javili, tekom 15. t. m. Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec se sploh ne nahaja na Dunaju in se po dosedanjih dispozicijah tudi ne udeleži konference načelnikov strank, ki je sklicana za sredo. Na tej konferenci bodeta v imenu Cehov in Jugoslovanov govorila poslanca Stančk in Tusar. Vlada bi rada, da bi prišla predloga o proračunskem nrovizorlju kot prva na dnevni red. V to morajo privoliti vsi načelniki strank, kar se pa ne bo zgodilo, a!i pa bo morala zbornica sama z dve-tretjinsko večino to skleniti, kar je zopet nedosegljivo. Vladni krogi sedaj skrbi polno iščejo izhoda iz te zagate. Jnfijsko zasedanje bo sicer kratko, toda pomembno. Gotovo je, da pride v razpravo zopet tudi jugoslovansko v p r a š a n j e in da je v tem oziru pričakovati od vlade in naše strani hudega boja. Vin da se zanaša na razne argumente, ki jih je sedaj v dobi absolutizma deloma s pomočjo protinarodnih elementov nabrala in sestavila, pa bo morala spoznati, da zida svoje trdnjave na pesek ... H koncu še nekatera drobna dejstva: Danes je torej tržaški namestnik baron Fries - Skene, ki živahno konte-rira z nemškimi poslanci. Načelnik Poljskega kluba Tertil je bil pri Burianu ter zahteval pojasnil glede obveznosti, ki jih je avstrijska vlada v Brestu Litovskem prevzela napram Ukrciincem. Nemška denuncijacija nroti JDS. vzbuja celo v nemških krojili obžalovanie in se splošno obsoja. Nemški voditelji se opravi- čujejo, češ da so bili iz Ljubljane informirani in od kranjskega Volksrata na-prošeni. Seidler seveda ni izgubil upanja, da mu bo le usojeno dočakati otvoritve parlamenta, dahe njegova želja za enkrat menda ne seže. Dunaj. 8. julija. Ministrski predsednik Seidler je bil danes pri cesarju v poldrugourni avdijenci. Zatrjuje se, da bo vlada zahtevala od državnega zbora ne samo proračunski provizorij, marveč tudi pooblastilo za najetje vojnega posojila. il2if!ariSiM uofna u Rusiji. ARMADA RUSKIH VJETNIKOV. Dunaj, 8. julija. Vlada ruskih sovje-tov se je obrnila na centralne države za pomoč proti vedno opasnejši protirevo-luciji. ki se opira v glavnem na češkoslovaške čete. Centralne države se sicer nočejo vmešavati v notranje ruske razmere, pa so pripravljene podpirati stremljenje ruske vlade, da se v državi čimpreje napravi mir. Zato se bodo iz ruskih voinih vjetnikov sestavljale čete, katere dobijo od centralnih vlad vso potrebno opravo in orožje, da se bodo lahko z uspehom podale v Rusijo na boj proti češko-slovaškim legijam in ž njimi združenim brigadam protirevolucijonar-nih elementov. Monako vo. 8. julija. >Miinchner Zeitung« poroča iz Rotterdama: Glasom privatnih poročil iz Helsingforsa so baje ententni poslaniki v Rusiji izjavili, da bodo smatrali najmanišo pomoć NemSfe na Finskem kot kršenje nevtralnosti ter izvajali vse konse-kvence. Poslaniki se nameravajo preseliti v Arhangelsk. Sklep senata zopet vpoklicali že odpuščene letnike, ie v zvezi z nermrnim položajem na severnem Finskem. UMOR NEMŠKEGA POSLANIKA V MOSKVI. B e r o 1 i n, 7. julija. (Kor. urad.) Wolffov urad je izvedel iz Moskve ob 7. zvečer še te - le podrobnosti o umoru grofa .Mirbacha: Da prideta gotovo v poslaništvo in do grofa Mirbacha, sta se oba morilca na podlagi izkaza, ki sta si ga vedela preskrbeti, oglasila kot pooblaščenca komisije za boj proti revoluciji. Zglasila sta se pod pretvezo, da hočeta govoriti v zadevi procesa nekega ogrskega častnika z imenom grof Robert Mirbach. Je to umorjenemu poslaniku neznan član precej oddaljene ogrske rodbine Mirbachov. Morilca sta imela pri sebi celo akte tega procesa. Šele čez nekaj ča^a sta potegnila revolver ter streljala na grofa, legacijskega svetnika Riezlerja in poročnika Miillerja. Takoj ko sta oddala strele, sta skočila skozi okno v pritličju ležeče sobe ter še med skokom vrgla ročne granate na že ranjenega poslanika. Drugi člani poslaništva niso bili ranjeni. Zločinca sta ušla v prioravljenem avtomobilu, na kateri ie presenetena straža zaman streljala. Či-čerin in Karahan sta takoj, ko sta izvedela o umoru, izrekla svoje najgloblje obžalovanje nad tem zločinom, ki ni bil toliko naperjen nroti Nemčiji, kakor proti boljševikom. Dve uri nozneje sta se zglasila tudi Ljenin in Sverdlov. predsednik centralnega e1 sekutivnega komiteja. Podala sta enako izjavo ter obljubila, da bosta storila vse, da se bodo storilci kaznovali. Dosedaj se ie konstatiralo, da sta oba morilca zbežala v stan neke skupine socijalnih revolucionarjev levice. Hiša je bila takoj od čet odkolie-na. Voditelji socijalnih revolucionarjev levice Kankov, Karlin in Sniridionov dosedaj niso prišli v veliko gledališče, kjer so zbra- LISTEK. Nedin S t e r a d. Na dopustu... Težko je biti begunec in vojak. Tri leta vojaške službe v moški dobi, daleč od svoje družinice in še dalje od svojega razdejanega ognjišča — je prava babilonska sužnjost. Trpeti pomanjkanje, še ni največje zlo. Trpeti in umreti za domovino, pa je lepo in celo sladko, kakor so rekli stari Rimljanu Toda umirati? To je največje zlo... In mi vsi umiramo, tako lepo počasi, kakor bi bila naša smrt izračunana do zadnje minute. In vendar živimo in hočemo živeti! Volja je večja od moči. In ljubezen? Vse premagljiva, vse zmagujoča in močnejša od smrti, kakor pravi sveto pismo. Se nikdar ni bilo v nas toliko idealizma in požrtvovalnosti kakor v teh žalostnih in krvavih časih. Teorija mo-droslovcev in naravoslovcev se udej-stvuje v naših dušah in v naših žilah. Bo| za obstanek bojujemo« vsi, kar nas je še ostalo. In ta boj je hud, včasih obupen, toda vsi vemo, da bo zmaga nsša. Ljubezen do dragih ostalih, do naše lepe jugoslovanske domovine, je moč, iz katere črpamo pogum v borbi za lepšo in srečnejšo bodočnost... Bil sem v Ljubljani. Par dni pri svoji družinici. ki živi v begunstvu. Ah, hudo in žalostno begunstvo! Brez doma se potikamo po svetu in naši bratje nas gledajo s krivim očesom. »Vrnite se domov!« sem slišal v vojni obogatelega trgovca, katerega je prosila uboga goriška begunka, naj ji proda za drag denar par koščkov sladkorja za bolno dete. »Saj bi šla takoj, takoj bi šla« — in solze so ji zalile oči. Beseda begunec se zdi marsikateremu našemu^ Človeku istovetna kot neke vrste zločinec. Žalostno, toda resnično. Veliko je naše domotožje, večje od žalosti in pomanjkanja. Ah. kdaj bodo zopet sezidani naši razrušeni domovi, postavljena naša ognjišča?... Kako je mrtva in črna naša bela Ljubljana! Zvečer se mi je zdelo, kakor bi stopal po skrivnostnih ulicah nekdanjega Pompeja. Kakor nekdaj tam doli ob divnem Tirenskem morju, tako sem bil žalosten in potrt Kje je življenje? Kje naši ljudje, naši možje in fantje? * Na Zupančičevem oknu so cvetele lilije in zadišalo mi je po rožmarinu. Ah, kje so naše lilije in kje naš rožmarin? Pohodili so jih tujci in rožmarin potrgali smrti zapisani fantje. Pa še cveto lilije in raste rožmarin, toda lilije so blede in rožmarin vene... V »Narodni kavarni« sem videl par naših ljudi, ki so se rešili vesoljne smrti za domovino. Brali so časopise in njihov smeh je bil bridek. Niti »Kurent« jim ni ----- 11 1 1 i-_______ ,1 ________! J i Jjgpgl napolnil lic. »Selekcija« bodočih rodov — sem si mislil in gledal našega Jakopiča, kako je iskal po žepih menda košček sladkorja. Pisatelj »Mlade ljubezni« pa je bil navidezno zastopljen v star dunajski dnevnik. Celo založnik »Omladine« se je postaral... Pod Rožnikom pa sem se spomnil na »Podobe iz sanj«... Ah, koliko takih podob je preživela moja duša! In na Krekovem grobu sem bil. Proti severu in jugu, na vzhod in na zahod so se širili žarki iz groba, posebno eni proti severu so bili svetli in jasni... Ko sem odhajal, pa sem videl velike bele plakate, ki so naznanjali radovednim Ljubljančanom, da pričnejo izhajati »Novice« ... Dobro zanje, če bodo imele toliko bralcev, kolikor jih imajo plakati, sem mislil in šel na kolodvor. Par misli, par besed. Kdo bi povedal vse, kar čuti in misli v svoji duši! Pride dan, ko se odprejo naše duše in tedaj bo vse lepše in srečnejše... In zopet sem sam. Daleč od svoje drage družinice in še dalje od svojega razdejanega ognjišča. In še dalje grem, tja doli za državno mejo... In vse dalje gredo moje misli... ni vsi člani sovjetskega kongresa. Skoraj jasno je, da naj bi bil umor signal za puc proti gospodstvu boljševikov. Zdi se. da se ie tega protirevolucijonarnega gibanja udeležil del socijalnih revolucijonarjev levice skupaj s socijalnim revolucionarjem desnice Savinkovom in njegovimi ententnimi agenti. Savinkov vodi ententna stremljenja v Moskvi ter ima zveze s Čeho - Slovaki in z menjševiki. Bil ie prej pod Kerjenskim vojni minister. Pred 4 tedni v Moskvi izvršena aretacija velikega števila njegovih pripadnikov in agentov, njegove organizacije očividno še ni zadosti oslabila. Ker so pripadali člani stranke socijalnih revolucijonarjev levice tudi komisiji za bol proti pro-tirevoluciji. prideta najbrže dva člana te stranke v poštev kot morilca. Glavno odgovornost za ta zločin pa nosi Savinkov, ki se momentano skriva, in njegovi podplrateljl. Cesarska nemška vlada je kar najodločneje izrazila svoje pričakovanje, da bo vlada sovjetov odločno zasledovala in kaznovala zločince in njih zaplečnike. Berolln. 8. julija. »Lokalanzeiger« poroča iz Ženeve: Se pred umorom grofa Mirbacha je sporočil Kerjenskij listu »Petit Parisien«, kaj je izvedel o delovanju nemškega poslanika. Njegov osebni vpliv Je ba:e dosegel višek tako. da je on edini gospodar. Imel je v mislih obsežne reforme na vseh poljih v Rusiji. Kerjenskij je izjavil, da je skrajni čas, da nastopi ententa proti grofu Mirbachu. Berolln. 8. julija. Iz Ženeve poročalo: Pariško časopisje vidi v umoru grofa Mirbacha začetek nepreglednih zapletljajev na vzhodu. Listi pravijo, da je ta umor popolnoma razumljiv. »Journal« smatra umor kot pričetek maščevanja proti Nemčiji in proti nemški stranki. »Matin« piše: Ta umor je dokaz, da žive ▼ Rusiji še možje, ki razumejo čast domovine in imajo še dosti pa-trijotizma. Tudi »Petit Parisien« smatra, da je bil umor izvršen iz patrijotlzma. Edino ta list rahlo graja atentat. Dunaj, 8. julija. (Kor. ur.ad) K umoru nemškega poslanika grofa Mirbacha se poroča: Po begu morilcev v poslopje, kjer je zboroval kongres socijalnih revolucijonarjev levice, so se razvili tekom noči na 7. t. m. živahni poulični boji, katerih so se, kakor se je dognalo, udeležili tudi angleški agitatorji. Sovjetske čete pa so s svojim hitrim nastopom zopet napravile red. Voditelji socijalnih revolucijonarjev so bili na kongresu aretirani. Ali sta bila prijeta tudi oba morilca, ni znano. 7. julija proti večeru je vladal v Moskvi že precejšen mir. Artilerijskega ognja ni bilo več slišati, samo tu in tam se ie še streljalo s puškami. Ruska vlada je izdala letake, v katerih naznanja, da bo popolnoma potlačila to gibanje ter prepušča odgovornost v slučaju, da se nemiri obnove, socijalnim revolucijonarjem. Pariz. 8. julija. V zadnji seji francoske socijalistične frakcije je izjavil Kerjenskij, da je bil grof Mirbach edini pravi gospodar v Rusiji. UPOR V MOSKVI POTLAČEN? Berolln, 8. julija. Boljševiki obvladajo Moskvo. Artiljerijski ogenj je včeraj v mestu prenehal. Socijalni revolucljonarjl so aretirani. Moskva, 8. julija. (Koresp. ur.) Boji v Moskvi so dosedaj potekli v prilog boljševikom. London, 8. julija. (Koresp. ur.) Rusko brezžično poročilo pravi, da je protirevolu-cijonarna vstaja socijalnih revolucijonarjev levice v Moskvi potlačena. Več sto oseb Je bilo aretiranih. Berolln, 8. julija. Od neke osebe, ki stoli blizu ruskemu veleposlaništvu v Berlinu, se sporoča: Že danes smemo reči, da se je poskus moskovskega prevrata popolnoma ponesrečil. Za sovjetsko vlado ni nobene nevarnosti več, če ie sploh kdaj za njo obstajala nevarnost. Proti voditeljem pro-tirevolucije bodo sovjeti nastopili z vso strogostjo.' Moskva, 7. julija. (Koresp. urad.) Nad Moskvo je proglašeno obsedno s t a -n j e. Včeraj ponoči so socijalni revolucijo-narji levice zasedli telefonsko in brzojavno postajo, ki so jo pa nekaj ur pozneje boljševik! zopet osvojili. Socijalni rcvoiucijo-narji, ki so jih v njih stanu obstreljevali, so tekom včerajšnjega dneva poslali parla-menterje. Boljševiki so zahtevali, da se socijalni revolucijonarji brezpogojno podvržejo. Baje so socilalnl revolucijonarji pozvali tudi železniške delavce, da naj pri-čno s stavko. Zdi se, da so delavci poziv odklonili. Vesti, da je prišlo v Petrogradu, Jaroslavu in v drugih mestih do stavke, označuje vlada kot neosnovane. Socijalni revolucijonarji levice so izdali včeraj ponoči izjavo, ki pravi, da je bil grof Mirbach usmrčen od teroristične sekcije socijalnih revolucijonarjev. Kakor sporoča vlada, so dosedaj aretirani člani socijalnih revolucijonarjev, med njimi tudi Špiridonova, priznali, da Je bil atentat izvršen z vednostjo strankarskega vodstva. Stranka Je hotela na ta način doseči, da se smatra brest - litovski mir za prelomljen. Kolikor se je dalo dosedaj dognati, je imel atentat In pa strankarska parola: »Vojna Nemčiji« za posledico, da je mnogo pristašev zapustilo socijalno - revolucionarno stranko. Vsled tega je upati, da bodo boljševiki v Moskvi dobili premoč. Preiskava, ki je bila uvedena o umoru, je dognala, daje bil zločin le dolgo pripravljen. Ogrski grof Robert Mirbach Je bil pred nekako štirimi tedni aretiran y nekem hotelu, kjer je izvršila tudi nc- &2 V ■ 441 stran z. .SLOVENSKI NAROD-, dne 9. julija 1918. 153. štev. ka Švedska artistinja v zvezi s protirevolu-cijonamim gibanjem samomor. Grof Mir-bach je bil popolnoma nedolžen, kakor tudi vsi drugi aretirani sostanovalci hotela. Ostale stanovalce tega hotela pa so izpustili, dočim je grof Mirbach ostal v zaporu. Zdi se, da so vso to zadevo umetno napravili člani komisije za boj proti protirevoiu-ciji. Hoteli so imeti povod, da bi mogli priti do grofa Mirbacha. Moskva, 8. Julija. (Koresp. urad.) Moskovski sovjet Je sklenil izključiti iz svoje srede vse člane socijalnih revolucijonarjev in menjSevikov. Berolln, 8. Julija. Ruski poslanik v Berlinu je mogel danes popoldne zopet stopiti v zvezo z vlado v Moskvi ter je bil obveščen, da bo vlada z največjo brezobzirnostjo nastopila proti vsem. ki bi skušali doseči prelom z Nemčijo. PRED INTERVENCIJO ENTENTE. Kodanj, 8. julija. >Dailv News< poroča, da je angleška vlada definitivno sklenila posredovati v Rusiji, svari pa pred kakim nesrečnim korakom. Stoekholm. 8. julija. >Swenska Dagbladetc poroča iz Petrosrrada: En-tenta je zahtevala kot pogoj svojega nastopa, da jo prosijo ruski državniki za posredovanje. Ti državniki naj ustanove vlado, ki naj prevzame interimi-stično vlado Kerjenskega in nadaljuje njegovo politiko. Kot člani te nove vlade se imenujejo Ke: jenskij, Tereščen-;ko, Stahovič kot notranji minister in Izvolskij kot zunanji minister. Nova vlada se bo odpeljala na angleških vojnih ladjah na murmansko obal, kjer bo proglasila tudi neveljavnost brest-litovske pogodbe. Stoekholm, 8. julija. Zadnja poročila Iz Moskve dado spoznati, da se je razmerje med Veliko Rusijo in entento do skrajnost! poostrilo, zlasti ker je vlada sovjetov spoznala nujno potrebo, nastopiti proti mahinacijam entente. BoljŠevIki imajo v rokah dokumente, Iz katerih izhaja, da zavezniki niso samo podpirali In vodili proti-revolucije, marveč da so ostvarili tudi zelo obsežno organizacijo, ki ima namen, Izvršiti akte terorizma v velikem slogu proti nemškim in avstro - ogrskim višjim uradnikom, da na ta način provzro-čijo nezaupanje med centralnimi državami in Veliko Rusijo. Vlada sovjetov se posvetuje v tem trenotku o izrednih korakih za varstvo tujih mi^ij v Veliki Rusiji. Zastopniki nevtralnih držav so izrekli legacijske-mu svetniku Riezlerju sočutje povodom smrti grofa Mirbacha. Sovjeti bodo najbrže proglasili entento za sovražnika revolucijonarne Rusije ter sklicali ljudsko vojsko v varstvo proti en-tentnim intrigam. Moskva, 6. julija. (Kor. urad.) Moskovsko časopisie poroča: Dne 16. julija je dospel v Kem oklopni vlak z angleškimi, francoskimi in ruskimi četami pod vodstvom ruskih častnikov. Voditelj vlaka je izjavil, da je vojaštvo dospelo v mesto samo z namenom, da ga brani proti prihajajočim Fincem. Na-stavljenci murmansko železnice so se 26. iunija na zborovanju v Kemu izrekli za boljševiško vlado ter so izključili člane socijalno - revolucijonarne in meni še viske stranke iz železničarskega Bovieta. Kongres delegatov vojaških in pomorskih oddelkov je zahteval sklicanje vseruskega kongresa. V odseku Sisram pri Ralejki so se vršili hov 1 odseku Omsk zmagujejo sovjetske čete. Tudi v donskih pokrajinah se vrše hudi boji s kozaki. Mesto K J e m leži na finskem ozemlju ob zapadni obali Belega morja, ob vhodu v OneŠki zaliv. — Mesto S y z r a n ter kraja Ralejka In Novo Spaskoje leže ob železnici Moskva - Samara - Ufa-CeJjablnsk - Sibirija, In sicer na desnem bregu Volge, južno od Kazanji ter zapadno od Samare. — Mesto Šadrinskoje pa leži onstran Urala, severo - vzhodno od Čeljablnska ter jugo - vzhodno od Jekate-rmburga. Lfucano. S. julija. Tz Stockholma poročajo, da bodo v najkrajšem času izgnani iz Finske vsi angleški državljani. Vse skandinavsko časopisja je nmenia, da se pripravlja Finska na voino proti Angliji in njenim zaveznikom. PRODIRANJE ČEHO - SLOVAKOV. Haas:, 8- julija. Iz Tokia poročajo, 'da čeho - slovaške čete nopolnoma obvladujejo Vladivostok. Njih poveljnik ie izdal proklamacijo na prebivalstvo in ukazal, da se pristanišče ponoči zapre. Berolin, 8. julija. Kakor poroča ->Agence Havasc ie izdal Ljenin dekret, ki ustanavlja poseben vojni svet "asa nadaljevanje vojne proti Čeho - Slovakom. V tem vojnem svetu ie baje tudi nedavno iz ječe oproščeni general Muravjev. Moskva. 7. julija. (Kor. urad.') Na uralski fronti so sovjetske čete porazilo Ceho - Slovake ter zavzele Kaslim k leži 125 vr3t od Jekaterinburga in 160 vrst od Oeljabinska. Vsled tega obvladujejo sovjetske čete večino železnice Jekaterinburg - Celjabinek. Monakovo. 8. julija. Iz Vladivosto-ka poročajo, da je poveljnik Čeho-Slo-vakov poslal krajevnemu sovjetu ulti-marum. v katerem zahteva razoroženje boljševikov zaradi njih odpora proti prodiranju Cehov iz zapadne Sibirije v Ti-mess poročajo iz Tokija dne 1. julija: Svet petih maršalov in admiralov je pritrdil načrtu glede skupnega nastopa armade in bro-dovja in glede pomnožitve armade na 21 zborov ali 42 divizij ali 126 polkov. Pelifiln® vettl. === Jugoslovanski klub ima sejo v ponedeljek dne 15. julija 1918 popoldne ob 5. uri. Določi se taktika za torek in naslednjo sejo. — Parlamentarna komisija Jugoslovanskega kluba ima sejo v ponedeljek dne 15. julija dopoldne ob 10. uri. — Akcijski komite, ki ima določiti skupno taktiko s Čehi, se bo zbral tekom popoldne dne 15. julija 1918. V ta komite spadaio dr. Koiošec, Gostinčar, dr. Ravnihar, Demšar, dr. Benkovič, dr. Vukotić in dr. Tre-sić-Pavičić. = Korošcev shod v Št. Petru na Medvedovem se!u dne 7. julija je bil prepovedan in se ni vršil. = O obrekovalni kampanji proti cesarici smo že napisali mnogo besed, citirali tudi nekaj sodb iz izvenkranjskega slovenskega časopisja — vse zaman. Cenzor ne pripusti, da bi se krivil njegovim ljubljencem le en sam las. Morda si bodo naši čitatelji znali napraviti nekaj komentarja k naslednjemu stavku, ki ga je napisal nemški kršcansko-socijalni poslanec Mataja v včerajšnji »Reichs-posti«: Ne le da se pri nas napravi mnogo nesreče s tem, da se toliko blebeta in vse verjame, pomembno je tudi to, da je naša socijalna višja plast brez političnega instinkta in da so mnogi njeni pripadniki brezvestneži. Gospodje e ks c e 1 e n c e in Vi drugI, ki vlečete zadaj za vrvice! Delajte v božjem imenu svoje politične akcije in intrige, kakor hočete in s komur hočete, toda pomislite vedno, da so stvar i, ki se jih ne sme zlorabljati za figure pri Šahovski igri. Ako iz častihlepnosti. užaljenosti aH v brezdelju pomagate, da se omaja eden kamen, potem se podre celo poslopje in se zruši na Vaše glave, ki jih potem ravno-tako ne bodete rešili, kakor jih niso mogli rešiti Vaši historični pred-podobnikl. Predno pa pride tako daleč, je morda le boljše, ako se »proti provzročlteljem nesramnih govoric postopa brezobzirno in ne glede na osebo...« = Nemška sodba o denuncijaciji nemških poslancev proti JDS. Pod naslovom »Nemškonacijonalna denuncijantska politika« objavlja graški »Arbei-terwille« znano poročilo o intervenciji dr. Waldnerja proti JDS. ter pristavlja: Torej zborovanje, ki je povrh še omejeno na povabljene goste, je nemško na-cijonalnl gospodi že povod za denuncijacijo! Pri tem bodemo morda le smeli vprašati, ali je zakonito varovana zbo-rovalna svoboda postavljena pod nadzorstvo nemško - nacijonalnih gospodov? Ali ministrski predsednik res misli, da si bodo dali vsi narodi trajno dopasti to predrznost Nationalverbander-iev? Sploh obstoja cela politika nemških nacijonalcev v tem. da kričijo, naj se njihove narodne in politične nasprotnike zapre. Tu pač ne moremo reči nič druzega, nego »fej«! Podobno ostro se izraža dunajska »Arbeiter Ztg.«. = Po ustanovitvi Jugoslovanske demokratske stranke. Našega ustanovnega shoda se je udeležil tudi gospod P. Ljubic, urednik »Primorskih Novin«, dnevnika, ki izhaja na Sušaku. Spričo jedinstvenosti našega mišljenja in spričo koncentracije našega političnega življenja je napisal članek: »Na posao!« Na kak posel? Na kako delo? »Med one milijone,« pravi Ljubic, »ki se nimajo ničesar nadejati od junaštva na bojiščih, spadamo tudi mi. Zato pa tudi mora naše delo iti v drugo smer In se mora razlikovati od dela onih, katerih sreča in usoda leži samo v oboroženi mišici. Naša sreča ne leži v mišici, ampak v naši duši, v duši vsega naroda... A zato Je treba, da se energično popnemo in začnemo sejati seme za Jutri, ki ni več daleč... Samo oni, ki ima čisto dušo, ki je najprej iz svojega srca Izpulil samoljubje, pohlepnost laž in prevaro, J» mogel ufpcšno delati w Potrebno Ic, da vse od Včeraj pogazimo, pokopljemo in poj demo po novi poti, z novim oiožjem v roki. Žtvtmo v veliki dobi, pred nami so veliki dogodki pred nami stoji veliki Jutri, zato moramo tudi mi biti veliki... Jugoslovanska in demokratska misel nam bo temelj in vera. Borba za ujedinjenje našega troimenega naroda, borba za vsa prava svobodnega naroda in človeka mora biti naše delo. Svoboda duha je pravi temelj vsake svobode...« Istodobno, ko smo čitali Ljubićev članek, smo zvedeli, da se je ujedinila in koncentrirala vsa Dalmacija. Ujedinjena in koncentrirana Slovenija in Dalmacija se ozirata v banovino... = ČeŠkl »Narodni Svet«. Izvrše-valni odbor Češke državopravne demokracije je imel sejo dne 27. junija pod predsedništvom dr. K. Kramara. »Izkustva vojne dobe so pokazala, da niso to le politične stranke, ki imajo pomen za bodočnost naroda, da so marveč za jasno določbo naših narodnih teženj in ciljev mnogo storile skupine in organizacije, ki si jih je ustvaril narod sam, da bi poleg bojev in borb političnih strank delovale za najvišje narodne ideale. Sigurno ostane za politično našo zgodovino nepozaben proglas čeških pisateljev... Izvrševalnemu odboru je bilo za to jasno, da bi zbor, sestavljen le iz zastopnikov izvrševalnih odborov, bil sicer mnogo vreden in potreben do-polnek Češkega Svaza poslancev, da pa bi ne bil reprezentanca vseh vplivnih sestavin naroda. Zato je pet strank zahtevalo rekonstrukcijo Narodnega sveta, *a izvrševalni odbor je odobril med drugim ta-Ie njihov sklep: Narodni svet ne bo sestavljen le iz zastopnikov čeških političnih strank in iz poznava-teljev razmer na Slovaškem, ampak tudi iz mož, ki so s svojim življenjem pokazali, da služijo najvišjim idealom naroda.« = Nov nemškonacijonalni dnevnik. Z Dunaja poročajo, da začne izhajati tam 20. t. m. nov nemškonacijonalni dnevnik »Wiener Mittag«. Izdajatelj bo bivši poslanec dr. Schalk, denar in papir za novi list pride iz Nemčije in istotako večina žurnalistov. Torej nem-škodržavni list na Dunaju. = Solnograška pogajanja. Delegati za nemško - avstro - ogrska pogajanja v Solnogradu se vrše danes. Zatrjuje se, da ne pridejo na razgovor prav nobena vprašanja politične ali vojaške narave. Napram skrbi prizadetih krogov glede podlage teh pogajanj zatrjujejo vladi bližje stoječi krogi, da se naslanjajo pogajanja na lanskoletne izjave gospodarskih organizacij. Avstro-ogrski predlog se postavlja na stališče, da naj ne bo promet med Avstro-Ogrsko in Nemčijo popolnoma brez carine, marveč da je treba gotove produkte celo varovati z varstveno carino. Promet s poljedelskimi produkti naj bi ostal med obema državama brez carin. Carinska zveza, ki naj se sklene v Solnogradu, naj bi trajala 20 let. Vsakih pet let se morajo carinske postavke revidirati. Monakovski listi pa poročajo, da to pot še ne gre v Solnogradu za definitivna pogajanja, marveč le za orijentacijo. = Burni prizori v hrvatskem saboru. V soboto je prišlo v hrvatskem saboru do sila burnih prizorov. Znani voditelj frankovcev dr. Horvat je vložil interpelacijo, v kateri dolži pravoslavne vojake, ki so prišli v rusko vietništvo, da »so tam v ogromni večini stopili v jugoslovansko legijo in skupaj s Čehi izvrševali neverjetna nasilstva in krvolo-štva nad onimi vjetniki. ki niso zatajili svoje hrvatske narodnosti in vernosti napram svojemu zakonitemu hrvatskemu kralju.« Ko je govornik pričel interpelacijo utemeljevati in mu je pri tem poslanec župnik Vučetič živahno pritrjeval, vstane poslanec Mileusnič ter zakliče proti Vučetiču: »Vi farji pridigate, da vera zapoveduje »ne ubijaj«, toda vedno sejete pokolj med brati.« Na te besede je zaorila galerija, ki je bila natlačena občinstva, burnega ploska in glasnega ogorčenja. Culi so se burni klici: »doli izdajice, denuncijanti, lopovi, mi bodemo vaši sodniki!« Občinstvo se je vedno bob" razburjalo in je pričelo pljuvati na frankovce. Vladal je nepopisen krik in vik. Predsednik je moral prekiniti sejo ter je dal galerijo izprazniti. = Iz nemškega državnega zbora. Nemški državni zbor je sprejel zakonski načrt o podaljšanju zakonodajne periode nemškega državnega zbora in alza-škega deželnega zbora za eno leto. = Vojni svet v Versailesu. Berolin, 8. julija. Vojni svet v Versaille-su je baje pritrdil, da se vojni cilji in mirovni pogoji entente objavijo in da pridejo na razgovor pred parlament. = Pomcare m češke legije. »Grazer Volksblatt« poroča iz Berna: Predsednik francoske republike Poincarč je te dni čehoslovaški armadi na Francoskem izročil zastavo in v odgovor na nagovor drja Beneša. ki je zastopal predsednika Masarvka, napravil nastopno značilno priznanje: Ko je Avstrija Srbiji. Rusiji in Francoski odkrito napovedala vojno. Francozom niti v glavo ni padlo, da bi v svojih mejah živeče Čeho-slovake smatrali za sovražnike. Poznali smo čuvstva in želje premnogih dijakov vaše narodnosti, ki so pri nas stanovali. Mnogi so zahtevali, da se bojujejo z nami vred, odlikovali so se s hrabrostjo in so danes tako številni, da imajo lastno armado,« ■c* Japonci na otokih v Tihem oceanu. Tokio, 7. julija. (Kor. urad.) Japonska vlada je uvedla na otokih v Tihem oceanu, ki jih je bila zasedla, japonsko civilno upravo. = Obnovitev internacijonaie. Bran-ting je Izjavil, da hoče poskusiti obnoviti internacijonalo, kakor hitro bo mogoče. Med ofenzivo to nI mogoče, upa pa, da bodo zavezniki vzdržali novo nemško ofenzivo. Po njegovem mnenju to na-» sprotstva med francoskimi socijalisti samo navidezna. Celo najbolj miroljubni francoski socijalisti so trdno odločeni braniti svojo domovino. Pravega antimilitarizma med francoskimi socijalisti ni. = V treh do štirih mesecih odločitev na zapadni fronti. Avstralski ministrski predsednik Hughes je izjavil v trgovski in obrtniški zbornici v Londonu, da pade odločitev svetovne vojne v treh do štirih mesecih na zapadni fronti. Z Goriškega. 7. Inliia 1918. Nekai opazk k odloku mini' strstva aa notranie zadeve slede pravice beguncev do brezplačne obleke. Po tem odloku so deležni te pravice le oni revni bejrunei, ki ne prebivajo v lastni, porušeni hiši, marveč v barakah, ka-vernah in drugih, za silo popravljenih hišah. Teh dobrot pa nikakor niso deležne osebe, ki so se vrnile domov la stalno in katerim ie bila nakazana begunska podpora le za 60 dni po vrnitvi v domovino, niti begunci iz skupine A. Kaj ie tvorilo podlaero temu odloku, ie neumliivo. Kdor biva torej v lastni hiši, popravljeni le za silo, ni potreben obleke, pa će ie tudi nasr! Vsi naši begunci so reveži, pa naj prebivalo v lastni ali tuii hifit Kakšne so pa te hiše? Nimajo no oken, ne vrat, ne podov, nestrehe, ne stropa. Notranjščina je prazna. Najnrimitivnejših stvari primanjkuje, pohištva ni, družina spi večinoma na golih tleh. V kuhinji ista s1.1-ka, če se sploh more o kuhinji erovoriti. Posode ni, čemu naj bi tudi služila, ko navadno ni kal deti v lonec. Ker pa žive begunci v lastni hiši, so izeru* po C0 dneh svojega bivanja v domovinT begunsko podporo in ker so izgubili to begunsko podporo, si prav lahko sami nabavijo in nakupijo obleko in črev-lie! Vsekakor se bo zahtevalo od njih. da hodijo spodobno oblečeni, ker oblasti niso še določile figovega peresa za enotno begunsko uniformo. To neklad-nost nai razume kdo drugi, mi Je ne razumemo. Če se ie že prevzela Primorska v razširjeno begunsko oskrbo, bi pač moralo voditi vlado edino le načelo, da imajo pravico do brezplačne obleke oni begunci, katerim je vojna vse pokončala in vojska vse pobrala: pohištvo, posodo, obleko in pridelke. Evakuacijska povelja so prišla v letih 1915., 1916. in 1917. tako nenadoma, da, so mogli begunci le malo blaga rešiti. Vlada se v begunskih zadevah, ko gre pač za največje reveže v <*eli državi, ki svoje nesreče niso sami zakrivili, rada krči, vsled česar nastanejo potem tako čudni odloki, kakoršen ie ravno odlok glede begunske obleke. Opaža se pa tudi, da se delalo taki odloki na Dunaju in ne na licu mesta. Slično ie bilo z odlokom glede vrnitve beguncev in razdelitve evakuiranih občin v tri skupine. Št. Peter in Vrtojba sta po tem odloku prišla v skupino B in oba krc v\ sta desetkrat boli porušena kakor pa, Gorica, ki ie bila postavliena v skupino C. Toliko komisij 1e že prepotovalo, nase občine, a nobena še ni prišla do sedaj do spoznanja, da bivanie y lastni hiši še ne pomeni a dejstva, da niso lastniki potrebni obleke in črevliev. Da so revizorji, ki pregledujejo na naših železnicah potuiočemu občinstvu potne listine, no večini Nem-; ci, smo že omenili. Pa tudi revizorji. 1 : pregleduieio v naših krajih po vlakih1 našim ljudem prtljago in iščejo telefonske žice, vojaške črevlie in voiaško perilo, so sami Nemci, ki odločno zahtevajo, da znajo naši ljudje nemški. Do kakih mučnih prizorov dovede taka neosnovana zahteva na naši zemlii, si lahko mislimo. Je pač tako t Radi enega uradnika ali organa bi se morala učiti cela dežela tuiega jezika* mesto da bi se dotičnik priučil našemu jeziku. Nekateri uradi vpoštevaio slovenske hišne posestnike v ^Gorici komaj v drugi, tretji vrsti, če jih' sploh vpoštevaio. Slovenski hišni posestnik si ne zna več pomagati. Vpraša po deskah, da si popravi streho. Pošljejo ga v strelske jarke ponje. Vpraša po delavcih, s katerimi bi spravljal deske domov. Jih nimajo. Za slovenskega posestnika nimajo drugega kakor polena, katera mu mečejo pod noge, med tem pa dobi njegov sosed, aristokratski Nemec, opeke, apna, delavcev, desk, kolikor hoče. Slovenska posest naj razpada, se bo že naveličal lastnik in prodal svoje posestvo prežečemu Nemcu. Ouli smo.—ni dolgo od tega — pogovor dveh takih posestnikov. S precej ostrimi besedami sta kritikovala to početje in poslušalec je koj spoznal, da se dela v tem ozira uprav sistematično. Da ne daje tako početje poguma meščanom, ie umljivo, in da se z nJim ne pospešuje obnova Gorica, ie neizpodbitno dejstvo. Nemške šole. nemške hiše, vile ln palače bodo kmalu popravljene, v sloven-, ske pa naleta dež, katerega imamo to polletje izvanredno mnogo in pospešuje njihov razpad. Kar je staro in slovensko, nai razpade, samo da se lahko dvignejo črez čas iz teh razvalin novi stebri nemškega mostu do Adrije. Naše ljudstvo ima odprte oči in si vse to dobro zapomni. ■ s Mariborsko pismo. (Od našega dopisnika.)' VMariboru, 7. julija. Zloba ali blaznost Mali kmet danes za svoje proizvode ▼ zameno kruha prosi. To ve vsak otrok. Kljub temu naši provinciialni nemški listi, razun morda dveh izjem, ne prenehajo s svojo staro gonjo, da ie pri nas na deželi žita in moke v preobilju. Ti ljudje ao tudi tako s slepoto udarjeni, da niti sedanje nesreče, ki je malone vso deželo zadela, ne vidijo, samo ker je v deželi pol milijon«, nas Slovenoev, ali pa si drznejo trditi, da ie naš poljedelec oni srečni, od Clarvja protežiram element, ki ves čas vojne na škodo Nemcem ni trebal dajati državi zahtevanih živil. Razsodnemu človeku se vsiljuje vprašanje, ali ima opravka z najnizkotnejšo zlobo ali pa — z navadnimi norci? Najbrže da poslednje. Otroke na deželo. Ker ie koroški Škof Hefter povzel za akcijo >otroke na deželo c, vprašuje >Marbur-ger £eitu_gf. kadai stori Jata _wt_fev *53. Stev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 9. julija 1918. potnik. Povemo 11, da se mu s tem niti ni treba posebno truditi, ker smo Slovenci v Mariboru v ta namen že vse potrebne korake storili. Kakor mi skrbimo za se, tako nai gospodje okrog >Marburger Zeitung« skrbijo za svoje Slovenščina pri 47. pešpolku. Mariborski 47. pešpolk ima gotovo toliko slovenskega moštva kot nemškega — če ne več. Častniški zbor kaže isto lice. Za to napravi tim mučneiši vtis, če človek sliši, da ie prepovedal g. podpolkovnik slovenskim častnikom rabo slovenskega jezika kar najstrožje tako v častniški obedovalnici, kakor tudi pred in med službo v medsebojnem občevanju. Dostavil ie celo, da bi gg. dobro siorili, čo bi slovenski sploh ne govorili tudi izven službe. Silno zameri g. podpolkovnik če zve, da je bil kakšen častnik v istem lokalu kot kak vojak prostak ali podčastnik in če celo zve, da je morda vojaka nagovoril, potem gorje mu. V prvem slučaju gre g. podpolkovnik gotovo daleč preko danes dopustnega. Slovenski častniki imajo vsi svoje >spoininke< iz fronte in ni ga, ki bi ne bil odlikovan. Kako. da bi si potem moral pustiti dopasti tako žaljenje svojega rodu in jezika? V drugem slučaju pa se dela očitno dvostransko. V kavarnah >Theresienhof<, >Central< in -Meranc, torei v najboljših, sede vedno oficirji in vojaki v skupnih lokalih. Kako to. da gospod podpolkovnik teh ne graja? Pa vendar se ne dela razlike? Z načcga glavnega kolodvora. Goiovim nemškonacijonalnim nestrpnežem žila kar ne da miru in neprestano skušajo slovenske sousluž-bence ovaiati. Tako se ie zgodilo, da ie oni sprevodnik Glaser, ki so ga proglasili za duševno manj zmožnega šel de-nuncirat Slovenca kot — nevarnega. Neki nadsprevodnik ie istega Slovenca denunciral kot > sumljivega Jugoslovana*:. — Te dni ie aprovizaciiski odeek prodajal na kolodvoru mast in zaseko. Čeravno ie bilo obojega velike množine, je vendar vse >z£inilo<: v dobro j> urah. Komaj tretiina, ie prišla na svoj račun. Ker so kot prvi za prodajo zvedeli protežiranei in njih prijatelji, so le ti dobili po 3 do 5 kg obojega, večina pa čisto nič. Aprovizaciiski odsek postaja vedno bolj kontrole vreden. Dnevne vesti« — Vojaška odlikovanja. Z vojaškim zaslužnim križem 3. razreda z vojno dekoracijo ie odlikovan rezervni poročnik Karel Česeni. Ponovno je bilo izrečeno cesarsko priznanje z istočasno T>odelitvijo mečev s krono poročnikoma Ivanu Božiču in Maksimilijanu Pintar-ju 17. pp. Z zlatim zaslužnim križem s krono so odlikovani: črnovojniški nad-poročnik Josip Vodopivec in vojaško-sodna praktikanta Milan Jaklič in dr. Krnil Jenko. S srebrnim zaslužnim križem so odlikovani: narednik Anton Je-irlič in orožniški stražmojstri: Fran Osolnik. Josip Konig. Ivan Miklavčič. Nikolaj Dejak, Jakob Moravec in Ferdinand Levom. Petič je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo kadetni aspirant Gustav Wester, 7. gorskega topničarskega polka. Nadporočnik baron Mihael Zois je odlikovan z viteškim križem Fran Josipovega reda z vojno dekoracijo. — Povišani so: Za poročnika rez. praporščak Josip Kant 7. lov. bataljona, za rez. praporščake kat. aspirantje 17. pp. Aleksander Jasen, Ivan Kavek. Josip Pišel, Josip Schneider, Rafael Trampuš in Oton Zineker. — Padla sta na italijanski fronti stotnik Karel P e č n i k in poročnik v rezervi Josip Z o r k o , oba od bos.-herc. pp. št. 6. — Padel ie na hribu Salarolo pri zadnii ofenzivi Ljubljančan rezervni poročnik Leo M e ž a n . gimnazijski abiturijcnt. Pokopan ie v kraju Rasai pri Feltre. t — Vojaške oprostitve. Glede pro- vizorieno do 15. julija vojaške službe oproščenih učiteljev, za frontno službo nesposobnih, se opozarja z uradne strani, da treba za nadaljno oprostitev predložiti službenim potom nove prošenje. Čakalno dovoljenje sme obsegati 10 tednov od 15. iulija dalje. Streffleur poroča, da se imajo po ukazu vojnega ministrstva 30. iunija št. 135.341 dezel-novladni uradniki in drugi organi javne varnostne službe oprostiti vojaške in črnovojniške službe, izvzemši letnike 1894 do 1900. — Medicinci z t najmanj S efektivnimi semestri se imajo pridržati v zaledju, da morejo dokončati svoje študije. Tekom poletnih počitnic se imajo vporabljati v sanitetni pomožni službi. — Neznani vojni vjetnlkl. Poizvedovalni urad za vojne vjetnike na Dunaju ie sporočil Imena sledečih vojnih vjetnikov na Ruskem, Laškem in v Srbiji, doma s Kranjskega, katerih svoje! se vsled pomanjkljivega naslova tuuradno niso mogli izslediti. Tozadevna pojasnila daje poiz-vedovalnica Rdečega kriča v Ljubljani, Alojzijevišče, Poljanska cesta št. 4, soba 38. Pešec Aleš Franc, črnovoj. pešpolk 17, star 32 let. Aršiše; ?; Bršltva Vojčič, Lir. 4, 25 let, ?; peš. Bregar Anton, gor. strel, polk 2, 24 let, Aršiše: Črnek Matej, art. polk 3, ?, Zaboršt; Dobranz Franc, črn. pešpolk 31, 31 let, Tržič; peš. Fritzl Ferdinand, pešpolk 17, 32 let, pristojen ?; pešec Jelenic Jožef, pešpolk 97, ?, pristojen ?; peš. Kovačič Alojzij, pešpolk 17, star 31 let, Orehovica; ? Kovars Franc, drag. 12, ?, ?; črn. peš. Kogler Baltazar, pešpolk 95, star 30 let, pristojen ?; peš. Kakaš Avgust, pešpolk 17, ?. ?; enoletni prostovoljec Ku-lik Oton, pešpolk 99, ?, ?; saper Langesell Jožef, Sab.-Baon. 6. ?, ?: peš. Lazarlč Ljuba, pešpolk 7. ?, ?; ? Moskva Ivan, pešpolk 17, ?, ?; ? Mirtek Ernst, gor. strelski polk 2, ?; Zaboršt: ? Moniček Jožef, Lir. 39; pristojen ?; peš. Mravlje Jožef, gor. strelski polk 2, star 26 let, Brezovica; poročnik Ostermann Karel, črnovojniški pp. 27, star 35 let, pristojen ?; ? Oršulic Drin-ko, črnovojniški pešpolk 27, ?. pristojen ?; črn. peš. Okom Matej, pešpolk 17, star 23 let, Litija; peš. Otič Anton, gor. strelski p. 2, star 25 let, Unec; četov. Peschel Juri), pešpolk 17, ?. pristojen?; črn. peš. Pavlic Anton, gorski strelski polk 2, star 46 let Šmartno; peš. Rome Ivan, gorski strelski polk 2, star 21 let Želimlje; lov. Schwef-ger Josip, lov. batalj. 7, ?, ?; peš. TrontelJ Alojzij, pešpolk 17, star 27 let, pristojen ?; peš. Tomasin Ivan, pešpolk 7, ?, pristolen ?5 ? Skok Karet strel. po& * Jt, PKojf* 1 ?; ? Turk Ivan, gorski strelski polk 2, star 34 let. pristojen ?: ? Vidmar Martin, gor. strel, polk 2, star 22 let Poljane; ? Weit-lauer Ferdinand, pešpolk 27. ?, Gradec; ? Veselovic Jožef, črn. art. 11, ?, pristojen ?; ? VVerk Ivan. pešpolk 17, star 22 let, pristojen ?; ? Zakrajžek Anton, pešpolk 17, ?, pristojen ?; ? Zaplotnik Matej, gorski strelski polk 2, star 34 let Št. Jurij. — »Društvo prijateljev poljskega naroda«: ima danes zvečer ob 8. uri ~\oj občni zbor v >Unionuc:. — Izplačilo d ragi nizkih doklad ljudskim in meščanskim učiteljem. Kakor znano, ie vlada pripravljena, dokler se ne uveljavi zakonski načrt z dne 15. marca, deželnim zastopom dati predujme na draginjsko doklado ljudskim in meščanskim učiteljem. Vlada je sedaj opozorila vse one deželne za-stope, ki doslej še niso sklenile provi-zorične akcije, da naj store svoie korake, na kar se izvede v kratkem provizorij, kateremu bo 9ledilo definitivno izplačilo. — Matura na c*. kr. moškem učiteljišču v Ljubljani se jo vršila -i. in 25. junija. Zrelostno spričevalo za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom so dobili: Ivan Garin, Milan Pavlovec, Ivan Ru«j, Miroslav Zupan in Alojzij Žirovnik. Med šolskim letom je napravilo zrelostni izpit 8 učiteljišč-nikov. — Na c. kr. ženskem učitelilšču v Ljub- lianl se je vršila matura od 2. do 6. julija pod predsedstvom deželnega šolskega nadzornika vladnega svetnika dr. J. Beljaka. Zrelostno izpričevalo so dobile: Ahčin Nataliji. Bahovec Antonija, Benedičič Slava, Bizjak Ivana (z odliko). Čeme Kristina (z odliko). Divjak Gabrijela, Feštajn Pavla, Gregorač Josipina, Gruden Nada, Hirseh-man Zofija, Hočevar Vera (z odliko), Iskra Ivana. Jagodic Frančiška (z odliko), Jugo-vic ATarija, KramaršiČ Erna, Kren Elizabeta (z odliko). Lehrmann Marija, Marinko Frančiška, Markizeti Marija, Medic Marija (z odliko), Menard Ana, Osana Marija, Perko Pavlina, Petelin Pavla (z odliko), Pctrovčlč Marija, Pivk Ljudmila, Plehan Frančiška, Rozman Marija. Sekala Martina, Selan Marija (z odliko), Simončič Ru-dolfina, Stegu Marija, Šalamun A\arija (z odliko), Tauses Vanda. Tome Marija, To-minc Gabrijela, Vivoda Zofija, Vrhovec Marija. \Vidmar Marija, Zdolsek Marija, 2eleznikar Helena (z odliko) in bivša go-ienka dekliškega liceja Oražem Ivana. — Gojenka Vogrič Terezija vsled hude bolezni ni mogla priti k maturi. — Vpokoieno učitelistvo in učiteljske vdove, stanujoče v Ljubljani, se zopet vabi na razgovor v svojo korist, ki bo v četrtek 11. t. m. ob dveh popoldne v telovadnici II. .mestne šole na Cojzo- vi cesti. — S. P. — Narodni praznik sv. Cirila in Metoda so praznovali po vsej Hrvat-: jako slovesno. Zagreb ie bil okrasen z narodnimi zastavami, vsa trgovine so bile zaprte in povsodi se ie zbiralo za našo gladno deco. Poročajo, da ie bilo v Zasrrebu do večera zbranih nad 120.000 K. — Kako ie »pri nas« ... V Ljubljani sem. Prišel sem na pošto in vprašam vojaka ki straži na dvorišču: > Prosim Vas. kie se predajajo ekspresna pisma ?< Ni mi odgovoril . . . >La prego, dove se consegnano le lettere espresse?« Molčal je . . . >Ich bitte Sie, wo gibt man Express - Briefe auf?« Buljil je v mene in dalje molčal . . . >Ali me ne razumete, kaj Vas vprašam?« rečem zopet jaz. Mož se ie dobrodušno nasmejal in končno, kakor da se je stidil. odgovoril: >Nem tudom< ... V onem njegovem dobrodušnem smehu in odgovoru sem videl, Boga mi, kako se je ta človek vprašal v duši: Ali mar io ni preneumno? Postavili so me sem, da vršim nekakšno službo, ali niti jaz ne razumem nikogar niti kdo drug mene . . . Tako je evo >pri nas«... Pravim >pri nas«, da ne rabim celega imena one države, v kateri ie to mogoče. — P. L], v >Primorakih Novinan« (štev. 150). — Hišni posestniki se opozarjajo, da ie na mestni deski, po mostu in V BišKi nabit razglas, v evrho odmere hišnonajemnega davka za 1919 in 1920. Zadnji rok za vlaganje napovedi dohodkov poslopij pri c. kr. davčni administraciji ie koncem avgusta 1918. Iz Trsta nam pišejo 8. t. m.: Prosimo pojasnila: Te dni ie bilo v Edinosti«:, da ni dovolil intendant kr. hrv. zagrebškega gledališča g. Hrelianovič, da bi pela dva pevca (ga. Polakova in g. Riiavec) v > Narodnem domu« v Trstu pri prireditvi v korist našim stra-dajočim otrokom. Drugi dan (6. t. m.) pa je bila v >Edinosti« izjava, češ, da ni res. da bj bil dal g. Hrelianović tako prepoved. Koliko resnice je na vsem tem? In zakaj po tem tiste prireditve ni bilo? — Izžrebani porotniki nri ljubljanskem deželnem sodišču za III. porotni-ško dobo, katere se prično z dne 26. avgusta t. L: Glavni porotniki: Valentin Accetto. zidarski mojster in posestnik; Matko Arko, trgovec, obadva v Ljubljani. Anton Ausenek, posestnik v Vrbnjah. Anton Bole, posestnik in trgovec v Postojni. Leopold De-kleva, posestnik v Bujah - Postojna. Ivan Fatur, trgovec na Rakeku. Jožef Furlan. posetnik v Mateni. Aleksander Gjud, brivec in posestnik v Ljubljani. Josip Goederer. gozdni oskrbnik na Lenovem pri Golem. Dragotin Hribar, tovarnar in posestnik: Makso Hrovatin. lastnik tiskarne in Franjo Klemene, trgovec in posestnik vsi triie v Idul liani. Franjo Krenner, posestnik v Kranju. Anton Kašman, trgovec v Škof ji Loki. Anton Kune, gostilničar In posestnik v Spodnjem Logatcu. Josip Kosler, posestnik v Lipah, Henrik Le-binger, trgovec v Litiji. Karol Lapaine, posestnik in Andrej Lipušeek, gostilničar, oba v Idriji. Luka Lenger, posestnik v Begunjah pri Radovljici. Raj-mund Marenčič, posestnik in trgovec v Kranju. Franjo Majdič. posestnik in mlinar na Viru pri Brdu. Ivan Ogrin, posestnik in vinski trgovec v Daljni vasi. Adolf Perles. posestnik: Alojzij Persche, trgovec; Franjo Peterca, posestnik in Karol Pollak, tovarnar, vsi v Ljubljani. Josip Pogačnik, krojač in posestnik v Radovljici. Matija Rogelj, posestnik v Ljubljani. Ivan Rua, trgovec v Zagorici. Peter Šterk, trgovec in posestnik v Liubliani. Ivan Savnik. posestnik in trgovec v Kranju. Ivan Slat-nar, mlinar v Smarci. Karol Tauses, hotnlir in posestnik in Aloizli Vodnik |HPk la poaaatoik oba s I^Nia*.1 Ivan Zupan, posestnik in strojar v Kranju. — Nadomestni porotniki: Liudvik Jaklič, mizarski mojster. Franjo Leskovic, posestnik; Friderik Pauer, pek in posestnik: Josip Platner, posestnik; Ivan Sirnik, posestnik: Anton Slovša, mesar in posestnik; Anton Težak, gostilničar in posestnik; Josip Vidmar, dežnikar in posestnik in Luka Vilhar, urar, vsi v Ljubljani. — Izplačevanje vojaških nastanitvenih pristojbin se zopet prične na mestnem magistratu v torek, dne 16. julija 1918 v mestnem vojaškem nastanie-valnem uradu (Mestni trg št. 27, III. nadstropje) in sicer: za stanovanja v I. mestnem okraju (Poljanski okraj), v II. mestnem okraju (Mestni trg, Stari trg, Karlovska in Doleniska cesta) in v ITI. mestnem okraju (Trnovo in Gradišče do Franca Jožefa ceste) v torek, dne 16. julija; za stanovanja severno Prešernove ulice, Franca Jožefa ceste — IV. in VI. mestni okraj — Št. Pete raki okraj in VodmaO v sredo, dne 17. julija; za Spodnjo fiiško in vse one, ki bi bili zadržani v gori navedenih dneh. v četrtek, dne 18. iuliia. Uradne ure izplačevanja so od 3. do K>6. popoldne. — Poiasuilo. Vsled neljube pomote v upravništvu je parte - oznanilo po rajnkem g. Kokalju žal — včeraj izostalo. Ponesrečil se je na kolodvoru v Zalogu med odbijači premikač Josip Završnik. Poškodba je težka. V Domžalah priredi podružnica C. M. v nedeljo ob 4. popoldne v Sokol-skem domu igro >Divji lovec« s sprera-ljevanjem godbe. Čisti dobiček gre oslepelim slovenskim vojakom in revnim Šolskim otrokom v Domžalah. Pre-plačila se hvaležno sprejemajo. Matura na c. kr. državni gimnaziji v Novem mestu. Dne 24. junija se ie vršila matura na c. kr. državni gimnaziji v Novem mestu. Aprobirani so bili nastopni abiturijcnt je: Milan Jarc, Fran Jurečič, Stanko Šproc, Anton Puc in Pavel Žmavec. Pri predčasni maturi so bili aprobirani: Otokar Žlindra. Ferdinand Ercisoj, Stanislav Ku-der, Fran Kek, Anton Podbevšek, Mihael Kamin. Karel Plot, Viktor Schvveiger, Franc Pegan, Ivan Toporiš. Alojzij Jarc, Matija Absec. Friderik Gabrijelčič, Josip Marjetic, Alojzij Smerke, Pavel Pehani, Bogomir Teplv. Ivan Knafelj, Fran Krašovec. Lev Štukelj, Edvin Šerko, Josip Judnič in eks-ternistinja Amalija Sonc. V Št. Petru na Medv. selu so obhajali v nedeljo 7. iuliia Ciril - Metodovo slavnost. Domači župnik g. Gomilšek jo v vznesenih besedah slikal delovanje sv. bratov in bodril poslušalce na delo v duhu sv. Cirila in Metoda, na kar je g. poslanec dr. Korošec z viharnim navdušenjem pozdravljen dokazoval, kako potrebna je vsestranska izobrazba ravno Slovencem. Brez vsake agitacije je bila slavnost nad vse lepo obiskana. Lepa vsota se je tudi nabrala za jugoslovansko deco. Jugoslovanski železničarji v Divači prirede dne 14. iuliia t. 1. veliko vrtno veselico. Iz prijaznosti sodelujo pevsko društvo >Kolo« iz Trsta Ker ie dobiček namenjen za dobrodelne namene, se občinstvo vabi, da z obiskom pospešuje, to prireditev. Veselica se vrši ob vsakem vremenu, začetek ob 3. uri popoldne. — Odbor. Podružnica zveze jugoslovanskih železničarjev v Kanalu priredi v nedeljo, dne 21. julija izvenredni občni zbor y gostilni gosp. Križnica ob 6. uri zvečer; ob 4. uri odborova seja. Program je velik in se vabi vso člane, da se polno-številno tega občnega zbora udeležijo. Letno poročilo samostojnih gimnazijskih razredov z nemško - slovenskim učnim jezikom v Celju. Zavod je imel v preteklem letu 8 učnih sil. štiri profesorji so v vojaški službi. Učencev in učenk je bilo koncem leta 163, po rojstvu s Štajerseksa 128. s Kranjskega 7, s Primorskega 25, iz Hrvatske in Bosne 3. Vsi Slovenci razven enega Čeha. Odličnjakov jo 22, sposobnih za vstop v višji razred 97. sploh sposobnih 21, nesposobnih 21. ponavlialni izpit imata 2. Odličnjaki so: v prvem razredu Marijan Belle, Božidar Cernej, Adal-bert Koser. Josid Lampret, Ivan Les-jak, Ernest Linkie, Anton Medvešek, Vladimir Šmid. Miroslav Sviligoi. Hugo Vehovec, Almira Gruden, Marija Gruden; v drugem razredu Jernej Čer-ne, Ivan Kocmur, Martin Kocmur, Branko Lukman, Ludovik Schwarz, Zdravko Seruear. Stanislava Košan; v četrtem Ciril Golouh, Dragomil Jas in Janko Petriček. Za vpisovanje in sprejemne izpite za šolsko leto 1918/19 sta določena dva obroka, prvi za dan 28. funila, drugi za 16. septembra. Učenci II. do IV. razreda se bodo vpisovali 17. septembra. Letno poročilo je nemško, izvzemši končno naznanilo za novo Šolsko leto. Vlom v Celju. Po noči na 5. t. m. so vdrli neznani tatovi v prodatalno krojača Josipa HoČevaria v Celju in odnesli moških oblek in uniform v vrednosti 25.000 K. Tatvine sta osumljena dva voiaka. Iz Maribora nam poroča dopisnik: Južna železnica, oziroma lokalni njen aprovizacijski odsek stoji — kakor se govori — prod velikanskim aproviza-eijskim škandalom, ki se bode le s težavo dal potlačiti — če sploh še poide. Zadnje dni se je namreč po bliskoma raznesla vest. da ie odsek vodil v svo- Rumeni mol naj pomaga pa mu je menda Amerika zanimivejša nego evropska bojišča. Nedotaknjena od versaillskega vojnega sveta ostane Japonska na vzhodu in ruši interese entente in Amerike z zaposedenjem Kitajske. To bo pač prisililo Amerikance* da si zavarujejo tudi hrbet in napovedane armade za Evropo ne bodo več zadržale zanesljivega končnega uspeha centralnih držav. Odločno te potrf ctlflTO »rita-kajtm koaontfa Ho|a in pripravljajmo se na zmago iptipl- jem izkazu za dobavo mesa 2000 oseb več, kot bi lih v resnici smel, ker jih ni. Če je to ras, je na mah posulo marsikaj i&sno, tako v prvi vrsti, kako se ie gotovim >visjim« streglo na škodo navadnih uslužbencev. Pa tudi med temi jih je bilo zelo mnogo, ki so imeli prednosti pred drugimi. Skandal bode imel gotovo soduijske posledice. Umrl jo v Celovcu višil poštni upravitelj Ivan Pust. star 63 let. Kino Ideal. Spored za danes torek, 9. julija. Predvaja se iako zanimiv detektivski film »Izsledil ie«. Senzacijo-nelni detektivski doživljaji v 5. delih. Sestavil znani avtor filmskih dram Harrv Piel. Vrh tega: »Kjer so prepirata dva. tretji veselje ima«, burka enodejanka. Spored, ki mladini ni dostopen, zaključijo najnovejša poročila z raznih bojišč. Predstave od 1. ure dalie, zadnja ob zvečer. Svira dobra gledališka godba, Kino Ideal. Izgubljeno. Neka goepa je 18. junija 1918. na vlaku, ki ob 7. uri zjutraj iz Ljubljane proti Jesenicam vozi in oh 10. dopoldne na Jesenice pride, v tem vlaku pustila kovček z enim zavitkom. Pošten najditelj se prosi, nai na naslov Milka Koroschetz. Čepovan 75 proti dobri nagradi najdeno posije. Izgubljeno. V sobotnem večernem gorenjskem vlaku v kupeju II. razreda, ko sem se iz Ljubljane peljala do Lesce, pozabila sem svojo usniato ročao torbico z manjšo svoto denaria, kiju"- in zlato zapestnico. Poiten najditelj nai jo proti dobri nagradi odda v upravništvu >Slov. Naroda«. Srebrna zapestna ura ie bila najdena v mestu, dobi se na Stranski poti štev. 19. Kura 0rrahasta> Je ušla predvčerajšnjim na Marije Terezije cesti št. 1. Odda nai se tam. Aprovizadia. t Meso na zelene izkaznice B št 1401 do konca. Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 1401 do konca prejmejo goveje meso v sredo, dne 10. julija dopoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta - le red: od Vs8. do 8. št. 1401 do 1600. od 8. do V29. št. 1601—1800, od Vt9. do 9. št. 1801—2000, od 9. do VtlO. št. 2001—2200, od V* 10. do 10. St. 2201 do konca. Stranke s št. 1—1400 pridejo na vrsto pozneje, kar bo pravočasno objavljeno. f Pri mesarjih v sredo ne bo mesa. Jutri, v sredo, dne 10. julija ne bo pri mesarjih mesa, ker deželno mesto za klavno živino ni moglo dobaviti živine. Občinstvo bo dobilo meso pozneje, kar bo pravočasno objavljeno. — K temu nam sporoča vnovčevalnica za živino: Včeraj se ie vršila dobava klavne živine za Ljubljano v ZatičnL Ko je bil vlak že naložen, je železniška uprava odpovedala lokomotivo z motivacijo, da jih silno primanjkuje. Živino bo mogoče spraviti šele danes dne 9. juliia v Ljubljano, tako da^ bodo dobili mesarji živino šele jutri, dne 10. julija zvečer. Meso se bo moglo torej razdeljevati šele naslednji dan, to je dne 11. julija in dobe odjemalci pristoječo jim količino naknadno. -r Kis na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo kis v četrtek dne 11. t. m. in v petek dne 12. t. m. pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: v četrtek dne 11. t. m. dopoldne od 8. do 9. Št. 1 do 200, od 9. do 1. št. 201 do 400, od 10. do 11. št. 401 do 600, popoldne od 2. do 3. št. 601 do 800, od 3. do 4. št. 801 do 1000, od 4. do 5. št. 1001 do 1200. V petek dne 12. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 1201 do 1400, od 9. do 10. št 1401 do J600, od 10. do 11. št. 1601 do 1800, popoldne od 2. do 3. št. 1801 do 2000, od £ do 4. št. 2001 do 2200. od 4. do 5. št. 2201 do konca. Stranke dobe za vsako osebo po pol litra kisa. kar stane 50 v. t Sveče za V„ VIM VIL, VTII. in IX. okrai. Stranke V.. VI., VII„ VIII. in IX. okraja prejmejo sveče na nakazila za mast pri Muhleisnu na Dunajski cesti v četrtek dne 11. t. m. in v petek dne 12. t. m. Določen je tale red: V. okraj: v četrtek dne 11. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 400, od 9. do 10. št. 401 do 800, od 10. do 11. št. 801 do konca. — VI. okraj: v četrtek dne 11. t. m. popoldne od pol 2. do pol 3. št. 1 do 400, od pol 3. do pol 4. št. 401 do 800, od pol 4. do pol 5. št. 801 do 1200. od pol 5. do pol 6. št. 1201 do konca. — VII. okraj: v petek dne 12. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 400, od 9. do 10. št. 401 do ^00. od 10. do 11. št. 801 do konca. — VIII. okraj: v petek dne 12. t. m. popoldne od 2. do 3. — IX. okraj: v petek dne 12. t. m. popoldne od 3. do 4. št. 1 do 400, od 4. do 5. št. 401 do konca. — Stranke do dveh oseb družine dobe pol zavitka sveč za 80 v. stranke z večjo družino preimefo po 1 zavitek za K P60. -f Gorčlčno seme zaplenjeno. Vsled pomanjkanja maščobe je treba zbrati vsa oljnata semena. Danes je izšla ministrska naredba, ki zaplenja vse tu in inozemsko gorčičevo seme. Mat s\mn. * General Brusilov. Kakor o drugih ruskih generalih, so se tudi o Brusilovu, znanem poveljniku velike ruske ofenzive 1. 1916., raznašale že razne vesti. Pred kratkim je prišel iz Kijeva superior poljskih jezuitov Sopuch In ta pripoveduje, da Je bil Brusilov v boIJSeviSkih bojih v Moskvi težko ranjen, da seda] boleha, se nahaja v veliki bedi ter po časopisih prosi materijelne pomoči. • Trpljenje nezakonskega otroka. Porotna sodnija v Berlinu se je te dni pečala s trpljenjem nesrečnega nezakonskega otroka. Obadva sta to dete mučila na strašen način, da bi ga tako spravila s sveta. Ko so oblasti zaznale, kaj se god! v hiSt pri Har-loffu. so prijele obadva in ju postavile pred sodnilo. Otrok Je bil ves shujšan, poln ran in Ie. $0 malo življenja je bilo v njem, ko so ga prinesli v bolnišnico. Obtoženca sta bila radi težke telesne poškodbe obsojena vsak na X loto in pol J«fe Prosveta. — Zaključek umetniške razstav« n« RekL Dne 30. pr. m. se je zaključila hrvatska umetniška razstava na Reki. Umetnin je bilo prodanih za 25.000 kron. ludi madžarski in laški listi so iako pohvalili razstavo, zlasti so ugajala dela Krizmana in Crniča. Razstavo je poseti-lo okoli 1800 oseb. Gospodarstvo. — Letoiflja žetev v Avstriji se le za« kasnila vsled deževnega in mrzlega vremena povprečno za 14 dni. Urednika dunajskega lista »Zeitc je spreiel minister dr. Paul ter mu rekel, da so dovozi iz Inozemstva, to je iz Ukrajine in Romunije Izčrpani. Minister Je poudarjat da bomo dobil! sele prihodnji mesec novo žito iz lastne in ogrske žetve. Do tedaj bo ostala kresna porcija skrčena. Glede prihodnje žetve pravi minister, da kaže v Ukrajini Jako slabo, tako da ne bo mogla dobiti Avstrija v večjih množinah žita. Po dosedanjih uradnih poročilih se more sklepati, da bo letošnji pridelek tudi v Avstriji Se precej zaostal za povprečno letino. P S e n I c e smo pridelali dosedtj povprečno 13'3 q na 1 ha. letos pa se ceni samo na 11 Q, v slovenskih pokrajinah na 8*5 q: rži 13 Q. letos 11'5 q. na Slovenskem 8 q; ječmena 14 q, letos 10*5 q pri nas 8*5 q ter ovsa 1T5 q, medtem ko se ceni letošnja žet*v na 8'5 q ter pri nas 7*5 q. Toplo vreme M ječmenu In ovsu še mnogo pripomoglo, medtem ko sta pšenica in rž že skoro dozorela, vendar bi vroče solnce moglo poboljšati kvaliteto, ker bi se zrno napolnilo moke. Kakor kaže, ne bo letošnja letina, kar sc tiče krušnega žita in ovsa, nič boljša kakor lansko leto. — Z naredbo od 71. junija 1918 so se, kakor znano, določile cene zm pridelke letošnje žetve. Cene so povsem višje kakor lansko leto ter nižjo kakor na Ogrskem, In sicer: (Cena 1 q v kronah; številke v oklepajih značijo cene lanskega leta): pšenica, Avstrija: 55 (40), Ogrska: 60 (45): rž. Avstrija: 55 (40) Ogrska: 53 (43); ječmen, Avstrija: 50 (37), Ogrska: 52 (46); oves, Avstrija: 50 (36), Ogrska: 52 (44). To so osnovne cene; kdor odda v Avstriji vojnožitnemu zavodu Žito (pšenico, rž. Ječmen ali oves pred 31. Julijem, dobi 25 K za 1 q več; kdor odda tekom meseca avgusta, dobi 20 K, tekom meseca septembra pa 10 K ter tekom mesecev oktobra, novembra in decembra 1918 za vsak kvintal 5 K Čez osnovno ceno. Približno enake premije so določene tudi na Ogrskem. S premijami se hoče kmeta pridobiti za to, da omlati Žito takoj po fetvf ter da izroči vse. kar ostane čez njegovo potrebo, vojnožitnemu zavodu. Na ta naftm se hoče o d pomoči sedanji veliki revfčfcnV ki vlada glede preskrbovanja s kruhom. Darila. Dijaški kuhinji ▼ Kranju ]• darovala gospa Gabrijela Zužekova lz LJubljane mesto venca svoji pokojni prijateljici gospe Komatarjevi 30 kron. Darilo. Šolska mladina L mestne šest-razredne slovensko ljudske šole v Ljubljani Je darovala za vojaški dom v Ljubljml kot zahvalni dar za rešitev cesarja In kot pozdrav ob rolsrvu najmlajšega Habsbur-žana vnovič 80 K, s prejšnjim darom v Isti namen skupno 150 kron. Družbi sv. Cirila In Metoda Je poslal g. Vekoslav Clzel iz Polzele 110 K. katare je nabral ob koncu šol. leta med učenci m. razreda slov. gimn. v Celju. — G. J. Med. Vipava, Je nakazal 80 K. zbirko štirih pri Perhavcu. — Gosp. Ivan Šumel, desetnik nekega pešpolka Je nabral med svojimi tovariši 156 K. Vrlim rodoljubom iskrena hvala! — G. Dorca in Zofka Debelak iz Šmarja pri Jelšah sta nakazali 20 K, namesto venca na krsto ge. Ane Machove. — V spomin obletnice smrti nepozabnega očeta, o*4r. soproga sta darovali obitelji Dev - Costape-raria za C. M. D. 30 K. Hvalal Upravništvu naših listov so poslali: Za »Ciril • Metodovo družbo« Gorski Janezi iz Ennsa 100 K, z geslom »Ne pozabimo domovine« In isti še 100 K z Jednakim geslom, Ivan Podmenik nabral v gostilni Roš v Hrastniku 19 K 60 v in Josipina Wt-tzak. Riedau pri Passau 20 K. Cirilu in Metodu za god. Skupaj 239 K 60 vin. Za »dr. Krekov spomenik« Mmka Kleš-nlk lz Celja 10 K (izročil Iz ruskega vjetni-štva se vračajoči nadporočnik M. Z.) Ifl kmečka hran. In posojilnica lz St Jurja ob juž. žel. 10 K. Skupaj 20 kron. Za »slovensko šolo v Maribora« Mraka Klošnlk iz Celja 10 K, Ivanka Cehovtn iz Senožeč 22 K, nabrala v gostilni Mlakar med senožeškimi »Prleki« in njih prijatelji. Karel Puhar, učenec iz Ribnice 56 K 77 vin., nabrano v veseli družbi pri Prianu v Sušju pri Ribnici In Josipina Watzak, Riedau pri Passauu 10 K. Skupaj 98 K 77 vin. Za »oslepele slovenske vojake« Vilma Kožuh, uč. na Velki pri Cmureku 10 K In Marica Medved, uč. na Velki pri Cmureku 10 K. KkupaJ 20 kron. Za »oslepele slovenske vojake v OoV Ilenhelmn v :Gradcu« Edvard Delak, čast. nam. iz Judenburga 40 K. pri odhodu nekaterih slov. rodoljubov z nemškega Judove-ga v Tolmezzo in pisarna dr. Otona FettJ-cha v Ljubljani 10 iz neke kazenske poravnave. Skupaj 50 kron. Za »gladno slovensko, hrvatsko In srbsko deco« Jos. Exel iz Vojnika 105 K 50 v. kot prispevek Iz Vojnika, dr. Lenart Boedo. odvetn. kand. v Ormožu 60 K, nabrano v kletarskl gostilni v Ormožu ob priliki godo-vanja g. Dom. Serajnika z geslom »Za našo deco — za našo bodočnost«, J. Kašman, trgovec Iz škofje Loke 160 K, zbrano ob priliki Imenovanja g. dr. E. Kobeta sodnikom Y Škofj! Loki. partija Lisec na glavnem kolodvoru v LJubljani, nabrala na Ciril - Metodov večer 28 K. Štele lz Ljubljane 20 K. Podratitovski iz Šmartna pri Litiji 2 K, kot odklonjeni honorar In ob priliki ustanovnega zbora J. D. S. v LJubljani nabrala vesela omizja Goričanov, Dolenjcev In Gorenjcev ter Ljubljančanov v »Narodni kavarni 2S4 kron. Skupaj 659 K 50 vin. Za »narodno gledališče« »Neimenovan* 30 kron dobljene stave. Za »osrednlo zvezo Če5klh Igralcev v Pragi« Gabrijel Erzin 50 K in gospa Milka Platnerjeva 20 K. Skupaj 70 kron. Srčna hvala! Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. t»M».taJl* Stran 4. 6 i „SLOVENSKI NAROD*, dne 9. julija 1918. 153 štev gospodična, Mast Seli službe pri večjem gospodarstvu rta deželi kot zanesljiva opora gospodinji. Cenjene ponudbe pod „Marljivost 30" na upravniStvo »Sloven. Naroda«. 3333 dan za dobro ohranjeno pestrobarvano hrvatsko ali bolgarsko Ogrinjalo (ruto) in za dobro ohranjeni kopalni plato (frottjr). Naslov pove uprav. »Sloven. Naroda«. — 3380 ■V" litem pripraven lokal za gostilno. Kdo, pove uprav. »Slov. Nar.« — 3405 mtf^Xtmmwm Jako zanesWv» dober JVQrll37 voznik, in ima veliko •r**r*»»j»m** prakso pri konjih ter jako trezen, lice službe kot kočijaž. Prijazne ponudbe na uprav. »Sloven. Naroda« pod „Koćljat 3408". m t 1 1 "■- Dekle ali žena poštenega značaja se išče za gospodinjo k družini z večjim otrokom. — Kje, pove uprav. »Slov. Naroda«. 3402 I Uče službe, najrajši v kaki večji tr-govinl. Naslov pove upr. »SI. N.« 3364 VGospoditna lice stanovanje In kramo za avgust proti oddaji nekaj živil pri boljSi družini. Ponudbe se vljudno prosijo na upr. .SI. Nar.« pod „st. 3127 33391,. Kuharica za vse, z letnimi izpričevali, se išče k fini majhni rodbini dveh oseb. — Trajno mesto; znati mora nemško. Predstaviti s* je od 10—12 In od 2—4 v Gledanimi mliet 4 in. 33is M večja množina Naslov pove upr. »Slov. Nar.- — 3414 štabni in h n lin ilnhi ^dor m* Pre~ Ur HM i 1 ?! IJnKri Milili skrbi za 1—2 HuHUJ 1UIJU11U UUlllf para nizkih čevljev rjavo barvanega asnja ali malega platna v to svrho. Kupim tudi že izgotovljene nizke moške čevlje si. 43, rjave aH bele. Cen j. ponudbe na upr. »SI. Nar.« pod »čevlji 3392«. Izgubila se je od glavne poste do Tivolija ionska palica od dežnika. Pošteni najditelj se piosi, naj jo odda proti nagradi v Dalmatinovi ulici 3 1. 3395 Plačilna natakarica ki je vešča kavarnarske obrti, se sprejme. — Naslov pove upravniStvo »Slovenskega Naroda«. 3416 Čevljarski pomočnik se takoi sprejme na trajno novo delo; plača 7—10 K pri paru. - Za hrano preskrbljeno. Josip Prešeren, Celovška cesta 82, &iika-L|ubljana. 3314 kakor tudi druge zaplembi ne podvržene deželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd.) kupuje po najvišjih cenah. M. RANT, Kranj. 2693 Županstvo Jesenice ^ sprejme takoj mesoglednika in občinskega redarja z dobro plačo. Prednost imajo za redarja, ki so bili Se popreje uslužbenl kot redarji. 3411 par svetlih novih damskih polcevljev, 36V2, In par nošenih, 37, se zamenja za moko. — Ogledajo se lahko od 10-12. Gledališka oiica 4 Iti. 3317 Slugo s kavcijo in kontoristinja se sprejmeta v večjo trgovino v Ljubljani. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3322 Poslovilo. Vrlim fantom pešpolka »Cesarjevič« št 17 želi ob odhodu iz Judenburga obilo sreče in se tem potom prisrčno poslavlja od njih, njih roiak Johann Rlelndlenst v Jndenbnrgn gostilničar in občinski svetnik. 3407 Brivski pomočnik in vajenec ali učenka se takoj sprejme s celo oskrbo. Loborec, Rimska cesta iter. 21. 3397 se spretme tako} pod ugodnimi pogoji, prednost imajo izkušeni lovci. — Ponudbe na Kari Kovač, Stsrl trg, Rakek. 3342 Brivskega : vajenca: sprejme takoj Dergaac, Frančiškanska ulica Ljubljana. — Tam se tudi kupujejo it,rine. 3398 Prodam 3 vagone (cresla). Ponudbe pod lubje Boh. Bistrica, Gorenjsko, posta restante. mm gj m vseh številk, |U| II _ krtače za riba- DlVS ATO ■ I m% n.e,zaglajenje ■ V I Bml I 1 mM za blato in za I Iblilb obleko, naj- ■ ■ W* ^sv bo I jše vrste po tvorniških cenah na veliko — 3245 BoT ZVONIMIR TUD J A9^m Zagreb, Petrlnjska ulica broj 29. NOVO GOSJE PERJE 1 kg belega puha (Staub) . . K 45.— 1 kg belega puljenega L vrsta K 26 — i » » » n. » k 17 — 1 » belega nepuljenega L vrsta k 10.— i » » » n. » k 7 — 1 » sivega puha (Staub). ♦ . K 26.— 1 » sivega puljenega .... K 7.50 Po povzetju pošilja se po 5 kg aH več. I. HALDEK, Praga - Srni ch o v, "fJSjg Kinskeho tf. 1. č0'26 lalivala. Za vse obile dokaze iskrenega sočutja ob prebridkem udarcu, ki nas je zadel, ko nam je bil odvzet naš ljubljeni sin in brat, gospod PAVEL dalje za častno spremstvo na njegovem zadnjem potu, slav. gasil, in reš. društvu ljubljanskemu in vsem darovalcem vencev in šopkov izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo, najtoplejšo zahvalo. 3413 V Ljubljani, dne 8. julija 1918. Globoko žalujoča rodbina Kemperle. Marija Kokalj naznanja globoko užaloščena v svojem Imenu in v imenu vseh sorodnikov vsem prijateljem in znancem, da je danes njen iskrenoljubljeni soprog, gospod Ivan Kokalj e. kr. carinski nadrevident v pokol« mimo in vdano v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo ¥ ponedeljek« dne 8. julija 1918, ob 3. mri popoldne iz hiše žalosti, Skofja ul št. 10* na pokopališče k Sv. Križu. 3412 Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. V LJubljani, dne 6. julija 1918. Zahvala. Vsem onim, ki so mojega nepozabnega moža Ivana Kokalja spremili k večnemu počitku, posebno vsem dragim sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so prihiteli iz oddaljenih krajev iz-kazat blagemu pokojniku zadnjo čast, izrekam tem potom svojo najtoplejšo zahvalo. V LjmhHnnl, dne 8. julija 1918. Mariia Kokalj. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. §ey*Odvetniška pisprna-^? Dr.A. Smola u LjuMlanl Bfi&r sprejme ~9H 3379 koncipilenf a in stioiepisfto. veščo stenografije. — Ponudbe z navedbo plače je postaviti na: Dr. A. Smola, Ger. Akc. beim Gericht des A. K. Expositur, Feldncst 483. fiostilničarska koncesija za Ljubljano se takoj odda. Poizve se: Walchv Gradec, Leonhardstrasse 83. Kmetska posest z živino in kmetijskim orodjem se kapi v Ljubljani ali okolici. Cene do K 100.000— Lmnder, Spod. Slika« Kolodvorska ulica 192. 3406 Absolvaattaia Slovenske trgovske iole v Llnblfanl, vešča slovenskega in nemškega jezika, stenografije, obeh deželnih jezikov ter strojepisja, zeli vstopiti kot prodajalka SSfflfflS ponudbe na upravniStvo »Slovenskega Nar«, pod »Absolventinja 310 3298«. Kupi se dobro ohranjen ■ ■ • — Ponudbe pod KISU laf- "dober klavir rilClvil • 3400" na upr. »Slovenskega Naroda«. 3400 se če mogoče blizu sodnije Ponudbe pod Mmeblovana aoba 3396" na uprav. .Slovenskega Naroda«. Brez karte za mil® dobite doslej po ničemer dragem prekošeno nemastno umivalno sredstvo 3248 ti FANIA 99 v trdih kosih za toaletno mizo in kopeL Popolnoma neškodljivo. Ni ilovica. Izboren predmet za preprodajalce. Karton s 36 kosi lepo adjustiran K 30.— pri M. JOnker. Zagreb 15. Petrin j sk a 3 HI. Hrv- Prazne vreče vsake vrste in suhe goba kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišj h dnevnih cenah trgovska firma J. Kullan, Kranj, Gor. tsto-tam se sprejme trgovski učenec. flSJT Proda se ~M lepa vila na Osješkem jezeru. Natančneji podatk1 se dobe v trgovini s perilom Hed-Šsrc, LJubljana, Selenbnrgova ul. Naprodaj je 50 sef-njev suhih že&ih bukovih drv. Cene zmerne, kupec bi jih moral sam voziti. — Več pove Aiesovec v Šenčur in pri Krsnim. 3419 iBSF" Lepo V** meblovano sobo z električno razsvetljavo event. z uporabo kuhinje samo za večerje v sredi mesta za takoj ali s 15. fulifemtl. lica mlad zakonski par. Event pre-skrbim Živila. Ponudbe pod „Mirna Stalna stranka 3393" sprejema upr. »Slovenskega Naroda«. Za takojšnji nastop se Išče i DELAVEC s za lažja dela, vojaščine prost. Zadostuje tudi krepak mladenič. Služba stalna, pogoji ugodni. — Poizve se v upravništvu »Sloven Naroda«. — 3262 Prodalalka 32kTS na je v špeceriji, galanteriji, manufakturi in trafiki, če mogoče kam na Štajersko. Ponudbe na uprav. »Slov. Nar.« pod „ieleznina 3390". Dobro ohranjena garnitura ZCiSHC bSfVC &steljnLP^i-masmusmu usti grjnjala) se kupi. Cenjene ponudbe pod „garnitura 3334" na uprav. »Sloven. Naroda«. Uradnik išče STANOVANJE s kuhinjo, 2—3 sobami, v mestu ali v bližini mesta od avgnsta aii septembra dalje. Ponudbe pod „Stanovanje" na poitni predal itev. 2, Llmbliana. 3415 Tiskarskega strojnika sprejme takoj Narodna Tiskarna miiimiiiiiiiu ^P/sSM'/s/ss^^ Mitu = i Bsr^ a ^ a ^v v ^ aa $ = I i tT\ aa i 7 m1 n " p| I p frjovma z crgavefniin paprjem.družba z cmejsno lavszo 5aybusrJ»Jjdlic1j«. |f | ilmmiiiimiii ' imiiiiiiimiiii Velika izbira pokrajinskih umetniških in drugih Narodna knjigarna, Prešernova ulica 7. X—1-161 ! en gros: bajonete, pasove, jermenje, ovratne pasove, zvezde, borte, kovinaste gumbe i. t. d. Rudolf Botfenmoiler Ljubljana, Stari trg št. 8. IDUMSKA-H MESEČNA PREVEZA zdravniško priporočena Varuje pred otišča-njem, dobro vsesava, pije, komodna in praktična, varčuje perilo, se dobro pere ter ostane vedno mehka. KomDlet, na gat nitma K 12k — 18*- . na ieta trpežna K 24 — 30, najfinejša pa K 36.— In K 42a— Porto 95 vinarjev. V varstvo žensk izmivalni aparat 40'—■ 43'— K. Po-šiljatev diskretna. — Higijen. blaea trgovina 81. Potokv Dunaj, Vi. Sttegengasse 15. 1199 te sedal |e potreba, sla skrbite I I« malvaimalial — S težavami dobite malnlt, ki vsebuje HT 14% kalila, zato prosim cen j. odjemalce, da mi tmmol podafo marmeiu, da zamorem jeseni pravočasno posti eCi. — Pojasnila in skrajne ponudbe na razpolago. — 3135 mumtmttr. lALIC, Spodnie SUjaralLa. Srbečica hraste, izpuščaje, grinte in druge koine nadloge odpravi hitro in sigurno Par atol, domače mazilo. Ne umaže, je brez vonja, zato uporabno tudi čez dan. Veliki lonček K 5.—, dvojnati k 9.— Dalje Paratol tresni oraSek za varstvo občutljive kože škatljica K 3.—. Oboje se dobi proti vposlatvi zneska od Paratol-Werke. Apotheker Ulmer, v Budimpešti, VII-24. Rozsa ntca 21. Išče se v nakup ve vrednost od 1—2,000.000.— K. Samo pismene ponudbe naj se pošljejo na naslov: 3383 Dr. Ernest Kalan, odvetnik v Celju. V5 za nove samaike za steklenice kg K 85 — za stare zsmaike za steklenice nezlomljene .... kg K 45.— za iampan;ske naravne za- ma-ko dolge,nezlomljene (ne umetne) komad .... K 1.— in jih prevzamem po povzetju brez prejšnjega vprašanja. Za vreče plačam komed do K12.- Na vprašanja odgovarjam takoi eventualno brzojavno 3974 Leopold Marktis, Gradec, Josellrjasse 1. Rdečo deteljo repno seme, ipinačo, motovileč in vsa druga semena za jesen priporoča 3178 Seuer i bomp. prele Peter Lassnik, Ljubljana, Wolfova ulica. Kupujemo suhe GOBE, prazne vreče in vse vrste doma pridelana semena. ISenturo Culjanovlč, Zagreb, Petrinfska ulica 73 in njen zastopnik flsiT Dr. Nikola Cvijanovif, ista adresa, se priporočata za vse vrste trgovskih in advokatskih poslov- Trgovske in pravne zveze s Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo, Bosno in Srbijo. 33S4 Franjo Čihak, c. in kr. stotnik Milka Čihak roj. Lutman poročena. Ajdovščina, 2. julija 1918. 3418 Za kritje streh naibofjSa, odbrana navadna (Biberschuranz) in zaresana strelna (Strangfals) lastnega Izdelka se dobiva v :: izvrstni kakovosti in vsaki količini pri :: 3307 FROHLICtS & BICHLER, tvornica glinastih izdelkov KARLOVAC. Izvoz in odprava dovoljena z dolenjsko leleznico. tt i|llllll|||||||lll!IIHIIlllllllllllllU!llllll!ll!llllllllllllllini!llllllllltllMIIIIII!llllllllllllllllllinil!lllli™ Vuekowl