Poitnl urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt
Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurt
Posamezni Izvod 1r3Q lil., mesečna naročnina 5 Šilingov
P. b. b.
Praznik delovnih ljudi
dan boja
za lepšo bodočnost
Prvi maj — mednarodni praznik dela — bo ostal v zgodovini človeštva zapisan kot dan boja za lepšo bodočnost. Nekdaj je ta dan tudi za tisti del sveta, v katerem živimo mi, pomenil dan boja za najosnovnejše pravice in svoboščine delovnega človeka. Danes se je njegov značaj spremenil vsaj za določen del sveta, kar pa seveda ne pomeni, da ne bi bilo tudi še danes na svetu milijone in milijone delovnih ljudi, kateri živijo človeka nevredno življenje. Zato mora kiti prvi maj za tiste narode, ki so si že priborili določeno raven socialne enakopravnosti in blaginje, v prvi vrsti praznik solidarnosti z vsemi tistimi, ki še vedno nimajo urejenega delovnega časa, ki morajo še vedno delati za sramotno nizke plače, ki so slej ko prej izpostavljeni brezobzirnemu izkoriščanju.
Mednarodno delavsko gibanje svojega boja za lepšo bodočnost nikdar ni vodilo le za manjši ali večji del človeškega rodu; njegov boj je veljal in velja tudi danes napredku in boljšemu življenju vsega človeštva. Ravno v tem je globlji pomen simbolike prvega maja, ki se manifestira v mednarodni solidarnosti — ne glede na socialni položaj, ne glede na narod ali raso. Tako nas prvi maj uči, da smo vsi ljudje enakovredni in moramo zato biti tudi enakopravni. Solidarnost delavcev vsega sveta po-naeni vzajemnost, vzajemno podporo v boju in delu pri ustvarjanju družbe brez izkoriščanja in zatiranja tako v razrednem kakor tudi v narodnem pomenu.
Boj za socialno in narodno enakopravnost pa je najtesneje povezan z bojem za ohranitev miru. Mir v svetu je plemenita in nujna podlaga za vzajemnost, za prijateljsko sožitje vseh razumnih ljudi ne glede na njihovo narodno rast in pripadnost, ne glede na njihovo politično prepričanje. V prizadevanjih za ohranitev svetovnega miru pa je potrebno najširše sodelovanje, ki mora biti vsakdanje in konkretno.
Zgodovina nas uči, da je v boju za ohranitev miru stal v prvih vrstah vedno delovni človek, ki se je zavedal, da brez miru tudi ni lepšega življenja. Tudi danes ne gre samo za vero v razum državnikov, vojaških voditeljev in politikov v svetu, ki je razdeljen in v katerem se spopadajo različni interesi. Ti ljudje so poklica-ni po naravi vodstva, ki ga imajo, da skrbe za to, da bi bil mir bolje varovan in utrjen. Toda hkrati zastopajo tudi različne interese, pač v skladu s tem, koga in kaj predstavljajo. Nekateri izmed njih po duhu žive še v ,prejšnjih časih in niso sposobni ali pa nočejo presoditi stvari po sodobnih merilih. Nekaterim krogom v svetu se dozdeva realno in dopustno, da uporabljajo silo pri zastopanju svojih interesov v razmerju do drugih držav in narodov. Zato je slej ko prej naloga naprednih ljudi in gibanj, da se združijo v sodelovanju in vzajemnem prizadevanju proti vsem poskusom sil preteklosti, da bi še naprej uveljavljale svojo politiko zatiranja in izkoriščanja.
Da bo v tem boju tudi danes in jutri moral odigrati svojo vodilno vlogo delovni človek, ni le zapoved* njegove bojevite zgodovine, marveč predvsem zapoved njegove revolucionarne tradicije, ki ga je vedno postavila na čelo povsod tam, kjer se je bil boj za svetle ideale človeštva — za svobodo, demokracijo, napredek in mir. V prvih vrstah tega boja bo delavec iz držav, kjer delovni človek že uživa sadove dolgoletne borbe mednarodnega delavskega gibanja, stal ramo ob rami z delavcem iz dežel, kjer še niso uveljavljene osnovne svoboščine človeka.
Vlado čakajo odgovorne naloge
V enournem govoru je prejšnji teden kancler dr. Klaus podal v parlamentu programsko izjavo nove zvezne vlade in obrazložil najvažnejše naloge, ki čakajo vlado, katero prvič po drugi svetovni vojni sestavlja ena sama stranka. Za prvi nastop nove vlade pred parlamentom je vladalo veliko zanimanje, poseben poudarek zasedanju pa je dajala navzočnost zveznega prezidenta Jonasa. Seja je potekala v več ali manj slavnostnem vzdušju, ki pa se je že dva dni pozneje med razpravo o vladni izjavi spremenilo v stvarnost, kakršno narekuje sedanje razmerje sil v parlamentu, kjer si stojijo nasproti <0>VP kot edina vladna stranka na eni ter SP& in FPCf kot skoraj enako močna opozicija na drugi strani.
Kancler dr. Klaus je v svoji vladni izjavi dal glavni poudarek gospodarskim vprašanjem, o katerih obširneje poročamo na drugi strani današnje številke. Bistveno manj ali sploh zelo malo je govoril o kulturnih in socialnih problemih, razmeroma veliko prostora pa zavzema v vladni izjavi obrambna politika. V svoji zunanji politiki polaga vlada veliko važnost na prijateljske odnose z velesilami in na poglobitev sodelovanja z deželami Podonavja ter se zavzema za spoštovanje mednarodnih pogodb. Med najvažnejšimi točkami vladne-
oRupni spomenik
slovenskim in italijanskim žrtvam fašizma
V okviru proslav 21-letnice osvoboditve Italije je bila minulo nedeljo (tudi v Miljah pri Trstu velika slavnost, 'ko so odkrili spomenik žrtvam fašizma, ki spominja na skupni boj tamkajšnjega slovenskega in italijanskega iprebivalsitva proti fašizmu. Spomenik, ki nosi napis tako v italijanskem kakor tudi v slovenskem jeziku, bi moral biti odkrit že pred enim letom, vendar so to takrat preprečili šovinistični krogi, pred katerimi so klonile tudi krajevne oblasti.
Pod pritiskom široke demokratične javnosti je državna oblast v Rimu končno dovolila napis v obeh jezikih in tako je bil spomenik slovesno odkrit minulo nedeljo, ko so se v Miljah zbrali številni predstavniki občinskih, deželnih in državnih ustanov, pripadniki slovenskih in italijanskih organizacij bivših (borcev ter prebivalstvo Obeh narodnosti.
Vsi govorniki so v svojih izvajanjih spomnili na ogromne žrtve slovenskega in italijanskega prebivalstva v skupnem boju proti fašizmu. Hkrati pa so naglasili potrebo nadaljnjega skupnega boja za dosledno uveljavljanje enakopravnosti državljanov obeh narodnosti.
Sodelovati in biti solidaren v boju za svet brez nadvlade, interesnih •sfer, vsiljevanja »načina življenja* drugim in agresije — pomeni danes eno največjih obveznosti vsega človeštva, kajti tako sodelovanje najbolj neposredno služi miru in spodbujanju k zares demokratičnim spremembam. Le tako gledano pa je tudi prvi maj res dan boja za lepšo bodočnost, za svet miru in pravičnosti, v katerem ne bo več prostora za izkoriščanje človeka po človeku in zatiranje naroda po narodu.
ga programa je na prvem mestu ureditev odnosov med Avstrijo in EGS, takdj zatem pa sledi vprašanje Južne Tirolske, za katero je čas, da »besedam končno sledijo dejanja".
Kljub določenemu zavzemanju za usodo južnih Tirolcev pa kancler dr. Klaus v svoji izjavi niti z besedo ni omenil manjšine, ki živijo v Avstriji — čeprav sta ga na to vprašanje s posebno vlogo izrecno opozorili obe osrednji organizaciji koroških Slovencev, čeprav je pristojnost za reševanje manjšinskih vprašanj prevzel v svojo kompetenco in čeprav je lani med svojim obiskom v Beogradu ter pozneje v parlamentu in na proslavi koroških Slovencev v Celovcu slovesno zagotovil reševanje odprtih vprašanj v sodelovanju s prizadeto manjšino in obljubil stalno državno podporo za kulturne potrebe manjšin. V vladni izjavi je v tem oziru pozitivno edinole zagotovilo, da bo vlada tako v okviru pouka in vzgoje odraslih kakor tudi v vsem javnem življenju podpirala duha medsebojnega spoštovanja med vsemi verami, svetovnimi nazori, narodnostmi in rasami. Torej je treba z istim upravičenjem kot glede Južne Tirolske tudi v vprašanjih manjšin, ki živijo v Avstriji, z vso odločnostjo ugotoviti, da „je skrajni čas, da besedam končno sledijo dejanja!” Prvi čeprav še razmeroma „umirjeni" primer fega, kako se bodo v bodoče odvijali odnosi med vlado in opozicijo, je nudila razprava o vladni izjavi v parlamentu. Predsednik SPO dr. Pitiermann je ko* prvi govornik opozicije zelo jasno povedal, da tega, kaj koristi državi in njenemu prebivalstvu, ne določa kancler in tudi ne vlada sama, marveč edinole poslanci kot izvoljeni zastopniki ljudstva. »Opozicija socialistične stranke bo u-smerjena proti vladi in njeni politiki, nikdar pa iprofi republiki Avstriji, proti demokraciji in proti avstrijskemu ljudstvu. Zato vladni stranki odrekamo pravico, da bi si lastila monopol v državi, kajti republika Avstrija mora biti domovina vseh Avstrijcev.” Ostro je obsodil tudi ponovno oživljanje rasizma v Avstriji, kot je prišlo do izraza med zadnjim volilnim bojem, ter poudaril, da se socialisti odločno distancirajo od takih metod, ki so začetek organiziranega pobijanja narodov.
Veliko pozornost je vzbudil tudi govor socialističnega poslanca dr. Kreiskega, ki je 'kot dolgoletni zunanji minister posebno obširno zavzel stališče do zunanjepolitičnih vprašanj. Hkrati pa je vladno izjavo kritično ocenil tudi zaradi tega, ker kancler dr. Klaus ni povedal niti besede priznanja dvajsetletnemu
ŽE DANES VABIMO!
V nedeljo 15. maja 1966 popoldne se bomo zbrali koroški Slovenci na
bratskem srečanju s Slovenci iz Italije
na Breznikovem camping-prostoru ob Zablatniškem jezeru.
Sodelovali bodo moški in mešani pevski zbori iz Koroške in Italije, skupno okoli 450 slovenskih pevk in pevcev, ki se bodo predstavili z bogatim pevskim sporedom. Poleg tega bo nastopila tudi godba na pihala.
Že danes opozarjamo na to prireditev, ki bo doslej največje srečanje Slovencev iz Italije in Koroške. Zbrali se bomo v čudovitem kraju Podjune, da prisluhnemo dragi nam slovenski pesmi, hkrati pa izpričamo živo povezanost Slovencev v zamejstvu.
Mednarodni pozivAmeriki
naj preneha z vojno v Vietnamu
V Rimu je pred nedavnim zasedala mednarodna konferenca pacifistične organizacije nasprotnikov vojne. Na tem velikem zborovanju so sodelovale številne ugledne osebnosti iz raznih držav. Udeleženci so razpravljali o perečih mednarodnih vprašanjih ter odločno obsodili vsako uporabljanje oiboorožene sile pri reševanju sporov.
Posebno obširno so se bavili s sedanjim položajem v Vietnamu ter naslovili ina Ameriko poziv, naj preneha z oboroženim vmešavanjem v notranje zadeve tujih držav. V zvezi ■z vietnamskim vprašanjem so sprejeli tudi posebno resolucijo, v kateri pozivajo vse včlanjene organizacije, naj na svojih ozemljih razvijajo naslednje akcije:
•	V državah, katerih vlade na kakršenkoli način podpirajo Ameriko glede Vietnama, naj razvijejo kampanjo prepričevanja, da bi vlade povsem odtegnile to podporo, kajti (tudi najmanjša podpora zadostuje ameriški vladi, da pred svojim narodom proglaša splošno soglasje z njeno vojno v Vietnamu.
•	Člani organizacije naj stopijo v stik z desetinami tisočev Američanov, ki kot turisti prihajajo v njihove dežele ter jim okušajo pojasniti, s kakšno grozo gleda svet na ameriško početje v Vietnamu.
® V deželah, kjer so razmeščene ameriške čete, bi bilo dobro aktivno in prijateljsko prepričevati pripadnike teh vojaških sil, da imajo na osnovi mednarodnega prava tudi nepacifisti pravo in moralno dolžnost, da se uprejo bojevanju v vojni, kakršna je v Vietnamu.
•	Da skušajo njihove vlade preko uradnih kanalov in s prostovoljnimi prispevki zbirati pomoč v zdravilih za najbolj prizadeta področja v Severnem in Južnem Vietnamu in pošiljati tja tudi ekipe zdravnikov.
® Da mobilizirajo vplivne osebnosti, kii bi s svojim ugledom lahko vplivale na voditelje ameriške politike. Skušajo pa naj tudi !z drugimi akcijami, zlasti z demonstracijami, prisiliti ameriško vlado, da bo upoštevala čedalje bolj naraščajoče nasprotovanje injenii politiki v Vietnamu.
Čedalje širši obseg pa zavzema odpor proti ameriški vojni v Vietnamu tudi v Ameriki sami, kjer skoraj ne mine dneva, da ne bi tisoči Američanov protestirali proti sedanji politiki tvasbingtonske vlade, kateri očitajo, da z njo v Vietnamu ne (krši samo načelo nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav, marveč tudi najosnovnejše zakone človečan-stva, ko se v boju proti osvobodilnemu gibanju vietnamskega ljudstva poslužuje zločinov, kateri se po vojni brutalnosti prav nič ne razlikujejo od tistih, ki jih je počel nacizem. Predvsem pa ameriško ljudstvo svoji vladi zameri, da mu o vietnamski vojni ne pove resnice.
Zahodnonemška vlada
odklanja zboljšanje odnosov med obema državama
Čeprav postavlja zahodnonemška vlada na eni strani v ospredje svoje politike vedno tudi vprašanje zopetne združitve Nemčije, so na drugi strani ravno bonski krogi tisti, ki se najbolj upirajo
sodelovanju OVP in SPD v vladi. Dr. Kreisky je v tej zvezi dejal, da se bo o koaliciji že v nekaj tednih in meseciti oovsem drugače govorilo, namreč kot o dobi strpnosti, pametnenn vladanja, pomirljivosti in varno'”
Mno	’• 'c: socialistični poslanci pa	' 'ojih izvajanjih zavzeli
stališ5" ‘ ’ -okretnim gospodarskim in so'-:o'-'-m problemom ter vladi očita1'	' ' An program pomanjkljiv -'n-"	• tistih vprašanjih, od
kate-'1- - rv/'5ne rešitve zavisi na-dalin" non-edek in blaginja najširših k-n- o-' prebivalstva.
vsakemu zboljšanju odnosov med obema nemškima državama. To so v Bonnu pokazali tudi zdaj, ko je zahodnonemška socialno demokratska stranka navezala stike z vzhodnonemško enotno socialistično stranko, da bi možnosti zbliža-r*ja preko meje proučila v skupnih posvetovanjih in predvsem v izmenjavi govornikov na prireditvah obeh strank.
Kancler Erhard je take poskuse ocenil zelo negativno in dejal, da sodelovanje med nemškima državama »zaradi različnih sistemov’ ni mogoče. Prav tako pa je zavrnil tudi vsako možnost za ustanovitev konfederacije med Zahodno in Vzhodno Nemčijo. Predvsem ipa je nasprotoval temu, da bi pri razgovorih predstavnikov obeh držav sodelovali člani zvezne in deželnih vlad.
v-exvc/ruc*?
Gospodarska
vprašanja
preskusni kamen nove vlade
Nova vlada se je predstavila. V vladni izjavi, ki jo je v sredo minulega tedna pred parlamentom podal kancler Klaus, je bilo največ govora o gospodarskih vprašanjih. Tudi na tiskovni konferenci dan navrh so člani Klausovega kabineta veliko govorili o gospodarstvu. Pri tem so bili z obljubami se bolj radodarni, kot je bila vladna izjava. In končno je v petek tudi socialistična opozicija v parlamentu dokaj jasno spregovorila o taistih vprašanjih.
Vse to kaže, da bodo prihodnji tedni in meseci dela vlade in parlamenta v glavnem izpolnjeni z reševanjem in urejevanjem gospodarskih vprašanj. Pot reševanja in urejanja teh vprašanj se bo vendar bistveno razlikovala od poti, ki smo se je navadili v 20 letih vladne koalicije med OVP in S PO. Sedaj med njima ni več koalicijskega odbora, ki bi iskal kompromise za bolj ali manj zaprtimi vratmi. Sedaj bosta začeli o teh in drugih vprašanjih široko in verjetno zelo dolgotrajno debato v parlamentu, katerega vloga postaja s tem vse pomembnejša, kot je bila v preteklosti.
Do prve konfrontacije in do prvega resnega merjenja sil vlade in opozicije bo prišlo že v prihodnjih 14 dneh, ko bo vlada stopila pred parlament z državnim proračunom za tekoče leto. Le-ta mora biti najpozneje do konca junija pod streho. Poleg tega pa je kancler Klaus v vladni izjavi napovedal, da bo parlamentu že v kratkem predložil
—	poročilo o izidu pogajanj z Evropsko gospodarsko skupnostjo,
—	sklenitev zakonov o gospodarski rasti,
u/erepe za olajšave na področju mezdnega in dohodninskega davka,
—	uvedbo letnega poročila o socialnem položaju, ki ga bo pripravilo socialno ministrstvo in ki ga bo vlada predložila parlamentu,
—	reformo stanovanjskega gospodarstva,
—	ukrepe za regionalno strukturno politiko s posebnim ozirom na razvoj gospodarsko zaostalih področij,
—	koordinacijo in koncept na področju energetskega gospodarstva,
trajno rešitev reorganizacije podržavljene industrije in
načrt za sanacijo avstrijskih zveznih železnic.
Poleg teh »vročih želez* bo morala vlada na jesen parlamentu predložiti se osnutek državnega proračuna za leto 1967. Z izjemo proračuna za prihodnje leto gre pri vsem tem za stara vprašanja, ki sta jih OVP in SPO poskušali rešiti, ko sta bili še vladni koaliciji, ki pa* medtem zaradi preveč nasprotujočih si stalisc niso bila rešena. Ali jih bo mogoče sedaj laže rešiti?
Izgleda, da ne. OVP sicer pravi, da se je v zadnjih tednih, ko se je razgovarjala s socialisti za vstop v novo vlado, z njimi o vseh teh vprašanjih že sporazumela. Ta namig vendar ne* pomeni več dosti, ker do skupne vlade ni prišlo. Socialisti so bili razumljivo za sporazumno reševanje le za primer, da bodo tudi o njihovi podrobni izvedbi v vladi lahko soodločali. To pa je OVP s svojo trdovratnostjo na drugih področjih preprečila.
Tako torej* prihajamo v čas, ko bodo zadevna gledišča, stališča in predlogi vlade pri opoziciji v parlamentu naleteli na upravičen trd odpor. Upravičen zaradi tega, ker vlada, kjer odloča samo OVP, ne bo mogla do teh m tudi drugih vprašanj zavzeti drugačnega stalisca, kakor ga bo zahtevala skupina finančnega in industrijskega kapitala, ki je v stranki najvplivnejša. Mimo tega dejstva tudi kanclerjeva izjava, da je nova vlada »vlada za vse državljane* in njihove koristi, ne more zavesti. Socialisti so namreč kot predstavniki delovnih ljudi pri debati o vladni izjavi v petek zelo jasno postavili, da o vprašanju, kaj koristi Avstriji in avstrijskemu ljudstvu, ne more odločati vlada in vladna stranka, marveč sta za take odločitve edino pristojna parlament in avstrijsko ljudstvo.
Gotovo je, da OVP v bližnji bodočnosti v teh vprašanjih ne bo uveljavljala tiste trdovratnosti, ki jo je uveljavljala v prvih tednih po volitvah. Njen položaj je namreč ravno v zvezi s temi vprašanji zelo labilen. V parlamentu ima s 85 poslanci sicer 5 poslancev več, kot jih imata SPO in FPO, ki sta v opoziciji, toda pri tem se lahko opira le na 48 °/o volivcev in na dejstvo, da je pri volitvah dobila le 19.607 glasov več kot ostali stranki v parlamentu.
Vse to kaže, da bo reševanje gospodarskih vprašanj v parlamentu najtrši oreh prihodnjih mesecev. Nedvomno bo morala vlada tako miriti prenapete duhove v vrstah svoje stranke, kakor pa braniti svoja stališča pred opozicijo. Spričo tega utegnejo biti bas gospodarska vprašanja za vlado in OVP prvi preskusni kamen.
Pred reorganizacijo podržavljene industrije
Reorgonizacija podržavljene industrije bo verjetno eno prvih vprašanj, ki ga bo nova vlada predložila porlamentu. Kakor poročajo, ima vlada že pripravljen tozadevni zakonski osnutek, v O V P pa že razpravljajo, koga bodo poslali na vodilna mesta v novi upravi podržavljene industrije. Po zamisli CfVP naj bi upravo podržavljene industrije prevzela .Industrijsko upravna akcijska družba (IvagJ”, lastnik akcij v vrednosti 2 milijonov šilingov pa bi bila samo republika Avstrija. Lastnikove koristi države bi na občnem zboru družbe zastopal zvezni minister za promet — sedaj bi bil to minister dipl. ing. dr. Weiss — ob podpori državnega sekretarja.
Novo upravno telo podržavljene industrije bi vodila petnajstčlanski upravni svet in tričlanski direktorij. DVP hoče imenovanje upravnega sveta prepustiti vladi, ki pa bi bila vezana na določila, da mora sestav upravnega sveta odgovarjati razmerju
Stabilizacija kupne moči
je neobhodno potrebna
Zarodi neprestanih podraževanj rast kupne moči v naši državi nikakor ne narašča več tako, kot je naraščala še pred leti. Zviševanje zaslužkov čedalje bolj zaostaja za zviševanjem cen. Od leta 1950 do leta 1965 so potrošniške cene poskočile za okroglo 200 odstotkov, zaslužki pa so narasli le za 170 odstotkov. Med letom 1963 in 1964 je kupna moč narasla še za 6,1 odstotka, med letom 1964 in 1965 pa je narasla le še za 4,2 odstotka.
Tak razvoj je sedaj sprožil spet nov val zahtev po zvišanju zaslužkov. Za 320.000 gradbenimi delavci so sedaj tudi delavci kovinske industrije in drugi po svojih sindikatih prijavili zahteve po zvišanju zaslužkov. Skupno zahteva okoli 1 milijon delavcev zvišanje svojih zaslužkov.
Po zveznih deželah gledano je kupna moč najmočnejša na Dunaju, kjer je za 74 odstotkov višja kot v državnem povprečju. Najslabša je na Niž. Avstrijskem in Gradiščanskem, kjer znaša le 69 in 60 odstotkov državnega povrečja. Na Koroškem znaša 73 odstotkov.
strank v parlamentu. S tem si hoče 'OVP zagotoviti večino v tem svetu.
Upravni svet naj bi bil pristojen za imenovanje direktorja, ki bi imel pravico za imenovanje nadzornih svetov po podjetjih podržavljene industrije. Poleg tega bi imel direktorij odločilno besedo o ustanovitvi, opustitvi in likvidaciji podržavljenih podjetij, odločal pa bi tudi o spremembi statutov, spojitvi in spremembi podržavljenih podjetij ter uporabi njihovega čistega dobička. Sicer bi bil direktorij vezan na pristanek upravnega sveta, kar pa nič ne bi spremenilo na dejstvu, da bi DVP po tej poti lahko docela uveljavljala svojo politiko do podržavljene industrije, ki pa že doslej nikakor ni bila v prid razvoja in rasti podržavljene industrije, marveč se je ravnala po interesih kapitalnih družb in privatnega kapitala.
Po predstavah DVP bi njen vpliv segal do poslednjega upravnega odbora podržavljene industrije. Imenovanje upravnih odborov hoče namreč prepustiti nadzornim svetom, ki bi jih imenoval in odstavljal direktorij. Njen vpliv pa bi šel še dalje. Osnutek zakona gre celo tako daleč, da bi tudi sestav občnega zbora podjetij določal direktorij. Poslovanje Ivag naj bi po isti zamisli financirala podržavljena podjetja sama, ki bi poleg tega po osnutku zakona zgubila tudi svoj investicijski sklad.
Če DVP uspe, da bo ta osnutek za reformo uprave podržavljene industrije v parlamentu uzakonila, potem je precej gotovo, da bo podržavljena industrija vedno bolj izpostavljena vplivu privatnega domačega, pa tudi inozemskega kapitala, ki je prav zadnja leta v avstrijskem gospodarstvu očitno utrdil svoj položaj. Ta nevarnost je tem. večja, ker se DVP zavzema tudi za to, da bi podržavljena industrija v prihodnje iskala svoj investicijski kapital v tujini.
Proizvodnja papirja v svetu narašča
Po predvidevanjih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) utegne v prihodnjih dveh letih proizvodnja papirja in lepenke v svatu o"d 106,3 milijona ton narasti na 123,7 milijona ton. Največji porast pričakujejo v tem času od Sovjetske zveze, kjer se bo proizvodnja verjetno podvojila. Njen porast proizvodnje bo večji, kakor ga pričakujejo od Združenih držav Amerike in Kanade, na katere vendar odpade skoraj polovica svetovne proizvodnje, namreč 50,5 milijona ton.
Iz taiste študije je razvidno, da se bo proizvodnja papirja in lepenke v Zahodni Evropi v prihodnjih dveh letih povečala od lanskih 28,2 na 32,3 milijona ton. V Vzhodni Evropi brez Sovjetske zveze, ki ima s 3,2 milijona ton razmeroma nizlko proizvodnjo papirja, tudi v prihodnje ne pričakujejo močnejšega porasta proizvodnje. Dvignila se bo kvečjemu za 500.000 ton.
Proizvodnja papirja v ostalem svetu je z ozirom na njegov obseg in število prebivalstva še zelo nizka. Od svetovne proizvodnje
odpade na Latinsko Ameriko 3,2, na Azijo 13,5, na Avstralijo 1,1 in na Afriko 0,6 milijona ton. Skupno utegne po teh območjih pro izvodnja v prihodnjih dveh letih narasti le za 3,7 milijona ton, torej za manj kot v Zahodni Evropi.
Na svetovnem trgu papirja razvijajo proizvajajoče države vedno večjo konkurenco. Ta konkurenca prihaja zlasti iz držav, ki so zmogljivost svoje industrije papirja v zadnjih letih močno povečale, obratovanje pa modernizirale. To se ije zgodilo predvsem v Ameriki in Kanadi, na Japonskem in po skandinavskih državah. Njihov pritisk je opazen predvsem pri cenah.
Avstrija zaenkrat še kljubuje tej konkurenci. Lani je izvozila okoli 880.000 ton papirja in lepenke, kar je za okroglo 12 odstotkov več kot leta 1964. Najbolj je lani narasel naš izvoz grafičnega papirja in sulfitnega papirja za zavijanje in sicer za 24,3 in 33,5 odstotka. Količina teh vrst izvoženega papirja predstavlja vendar le eno četrtino skupnega izvoza.
Industrija Slovenije se ugodno razvija
Slovenija je letos v prvem četrtletju zabeležila ugoden razvoj svoje induslrlje. V primerjavi z lanskim prvim četrtletjem se je letos proizvodnja povečala za 4,4 odstotka, na nekaterih področjih pa je proizvodnja narasla za več kot 20 odstotkov. Tako je gumarska Industrija svojo proizvodnjo povečala za 52, kovinska predelovalna industrija za 49, kemična industrija za 21, farmacevtska industrija za 24, industrija električnih aparatov za 38, Industrija pijač pa za 25 odstotkov.
Za več kot 10 odstotkov so svojo proizvodnjo povečale še industrije umetnih vlaken, radio- in telekomunikacijskih naprav, barvaste metalurgije, električnih strojev, naprav in aparatov, nadalje industrije nafte, papirja in celuloze, galanterije in živil. Slab-je so odrezale industrija predelave sadja, industrija gradbenega materiala, nadalje industrije črne metalurgije, predelave lesa, tekstilij, usnja in obutve ter proizvodnja energije.
Proizvodnje lanskega prvega četrtletja pa niso dosegle industrija opeke in strešnikov, rudarstvo ter grafična in kovinska industrija, katere razvoj proizvodnje pa kaže velrke razlike. Medtem ko se je n. pr. letos povečala proizvodnja konstrukcij za 15 od-
stotkov, je nazadovala industrija reprodukcijskega materiala in orodja za 6, industrija strojev in naprav za 4, industrija precizne mehanike za 7, cestnih prometnih sredstev za 8, industrija tirnih vozil pa za 12 odstotkov.
Tekom marca se je proizvodnja tudi na teh področjih opomogla, za lansko marčno proizvodnjo je ostala le proizvodnja gradbenega materiala, ker se letošnja gradbena sezona medtem še ni začela. Lepe uspehe pa so v isti primerjavi marca dosegle kemična, gumarska, tobačna, nekovinska, papirna, usnjarska in obutvena, tekstilna, lesna in grafična industrija ter industrija barvaste metalurgije, katerih proizvodnja je bila za 10 odstotkov višja kot marca 1965.
ŽENEVA. — Ha 21. zasedanju ekonomske komisije OZN za Evropo so zelo obširno razpravljali tudi o trgovini med Vzhodom In Zahodom. Predstavniki socialističnih držav so predlagali, naj komisija pripravi konkretne predloge za ukinitev vseh umetnih preg ra], ki po njihovem mnenju ovirajo razširitev trgovine med zahodnimi In vzhodnimi deželami. Zanimive so bile ugotovitve predstavnikov Avstrije, Franclje, Velike Bri-tonije, Malije, Švedske, Finske In nekaterih drugih držav, ki so opozorili na zanimanje njihovih gospodarstvenikov za razširitev poslovnih stikov s socialističnimi državami. Vendar s strani Zahoda ob tej priložnosti niso bili izdelani nobeni konkretni predlogi.
NEW YORK. — Odbor OZN za antikolonialna vprašanja je vse britanske ukrepe v Južni Rodeziji, odkar je ta država enostransko razglasila neodvisnost, ocenil kot neuspeh v prizadevanjih, da bi napravili konec rasističnemu režimu. Po štiridnevni razpravi je odbor izglasoval resolucijo, ki od Varnostnega sveta zahteva novo obravnavanje rodezijskega problema, od Velike Britanije pa bolj učinkovite ukrepe proti rasističnemu režimu v Južni Rodeziji. Posebna značilnost te resolucije je nedvomno v tem, da Južnoafriško republiko in Portugalsko naravnost omenja kot zoičHnlci In podpornici Smithovega rasističnega režima in tako daje Varnostnemu svetu možnost, da razširi svoje ukrepe.
BONN. — Predsednik socialno demokratske frakcije v zahodnonemškem parlamentu Schmidt je na konferenci stranke v Hamburgu izjovil, da grozi političnemu vodstvu Zahodne Nemčije .nevarnost nezaupnice”. Po njegovem mnenju ni mogoče postavljati v isto vrsto zahtev za ponovno vzpostavitev nemških meja iz leta 1937 in zahtev za ponovno združitev Nemčije.
RIM. — Socialistična in socialno demokratska stranka Italije sta začeli s konkretnim delom za združitev obeh strank. Skupni odbor, v katerem je po dvanajst najvidnejših predstavnikov obeh strank, je namreč začel pripravljati ideološko-palltično osnovo za tako združitev. Za predsednika tega odbora je b*l izvoljen predsednik socialistične stranke Pietro Nenni.
BERLIN. — Prejšnji teden je bila v vzhodnem Berlinu proslava 20-letnice ustanovitve Enotne socialistične stranke Nemčije, katera je bila ustanovljena 21. aprila 1944 z združitvijo komunistične partije in socialno demokratske stranke Nemčije. Na slavnostni akademiji je pred več tisoč udeleženci govoril prvi sekretar CK stranke Walter Ulbricht, ki je opisal dosedanjo pot in vlogo vodilne stranke v Vzhodni Nemčiji.
NEW DELHI. — Na svoji turneji po državah v razvoju se je generalni sekretar konference OZN za trgovino in razvoj dr. Prebisch ustavil tudi v Indiji, kjer je izjavil, da je bilo po prvi konferenci za trgovino in razvoj doslej le zelo molo doseženega na tem področju. Glavno krivdo je pripisal malomarnemu odnosu razvitejših držav do resolucij, ki so bile sprejete na ženevski konferenci.
ZAGREB. — Letošnji spomladanski mednarodni velesejem v Zagrebu se je zaključil z lepimi uspehi. Svoje izdelke je razstavljalo 630 jugoslovanskih In 443 tujih podjetij iz 24 držav Evrope, Azije in Amerike. Samo specializirane razstave te prireditve si Je ogledalo okoli 300.000 obiskovalcev. Navzočnost l0 tisoč poslovnih ljudi in gospodarstvenikov iz kakih 55 držav ter številni poslovni dogovori pa so dati letošnjemu zagrebškemu velesejmu doslej nojbotj komercialni značaj.
WASH!NGTON. — Ameriški podpredsednik Humph-rey je izjavil, da je Amerika priprovtjena sodelovati z vlado, ki bi jo svobodno izbralo juinovietnamsko ljudstvo. Dejal je, da omeriška vlada odobrava juž-litve, na kalerrh naj bi južsnovietnamsko ljudstvo iz-novietnamski sklep, da bodo še letos razpisati vo-volilo narodno skupščino. Seveda pa je Humphrey povsem zamolčal dejstvo, da tega sklepa ni sprejela sedanja južnovietnamska vlada Iz lastnega nagiba, marveč jo je k temu prisililo ljudstvo, ki je čedalje bolj nezadovoljno s proameriikim režimom v Saigonu.
PARIZ. — V Fronciji so se že začeli pripravljati na parlamentarne valitve, ki bodo spomladi prihodnjega leta. Skupni kandidat froncoskih političnih formacij centra na zadnjih predsedniških valitvah Jean Lenanuet je ustanovil poseben .demokratski center*, okoli katerega hoče strniti vse stranke In formacije, ki sa v sedanjih političnih grupocijah centra, torej vse tiste, ki niso komunisti in ne degolisti. Ker pa se vodstva strank francoskega centra ne strinjajo v celoti z njegovim progromom, politični apozavalci le zdaj dvomijo v njegov uspeh.
RIO DE JANEIRO. — Podobno kot pred tedni v Čilu so zdaj odkrili nocistični center tudi v Argentini. Nocistično taborišče, ki je v Pos Florensu, vedi nekdanji višji oficir nacistične vojske Walter Hftckrer. Argentinski tisk trdi, da je v tem fobarHču pod poveljstvom nacistov veliko Argentincev na prisilnem delu.
BEOGRAD. — Preživeli zaporniki zloglasnih ustnikih taborišč Jasenovac In Stara Gradiška so se tudi letos s posebnim komemorativnim zborovanjem spomnili svojih sotrpinov, ki so Jih med zadnjo vojno pobili ustaši. Spominska svečonost je vsako leto ob obletnici likvidacije zadnje skupine 1200 zapornikov, od katerih se jih je 22. aprila 1945 uspelo rešiti I begam le okrog 60.
RIM. — Ob zaključku večdnevnega uradnega obiska sovjetskega zunanjega ministra Gromika v Maliji je bilo objovljeno skupno sporočilo, v katerem je rečeno, da Italija In Sovjetska zveza sodita, da jo treba okrepiti prizadevanja za utrditev mednarodne vornostl, storiti potrebne ukrepe za splošno in popolno razorožitev ter kor največ prispevoti k spodbujanju In razvijanju plodnega In miroljubnega sodelovanja med državami. Med obiskom je bH podpisan italijansko-sovjetski sporazum o znanstveno-tob* ničnem sodelovanju, Gramlko pa je italijanskega zunanjega ministra Fanfanija povabil, naj obišče Sovjetsko svežo.
PARIZ. Francoski zunanji minister Couve de Muf-vlile je trenutno na uradnem obisku v Bolgorljl, komor je včeraj prispel iz Romunije. Prihodnji mesec bo obiskol Poljsko, noto po bo spremljal predsednika de Gaulla v Sovjetsko zvezo, medlem ko za letošnjo jesen predvideva obiske le no Ceškoslovofkem in Madžarskem.
H IS S	M bjj_rij	0
iAeAC/nc«
„Miklova Zala” iz Kostanjevice
je splošno navdušila tudi na Koroškem
.Obisk bratov in sestra nam je vedno dobrodošel, vaš pa še prav posebno, saj ste nam prinesli vero, da Zala živi v srcih vseh Slovencev. Prišli ste k nam z .MHriovo Zalo”, s prispodobo naše zvestobe domu in rodu; prinesli ste nam resnico, da Miklova Zala še ni umrla. Živela je pred stoletji prav tako kot je živela pred desetletji in živi še danes — živi, ker je ostala zvesta domu in rodu. Kot taka bo živela tudi naprej, iz roda v rod nam bo ostala simbol naše zvestobe.”
Kulturna izmenjava
med. Koroško in Slovenijo
V okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo je operni ansambel celovškega Mestnega gledališča minulo soboto gostoval v Ljubljani, kjer je v razprodani hiši Slovenskega narodnega gledališča z velikim uspehom uprizoril opero Otta Nikolaija »Vesele žene Windsorske*. Predstava celovških gledališčnikov je bila veliko doživetje tudi za razvajeno ljubljansko publiko, ki je posamezne umetnike že med dejanji ter celotni ansambel ob koncu predstave nagradila z navdušenim aplavzom. Hkrati pa so Ljubljančani skupaj s Celovčani s to prireditvijo proslavili 350-letnico smrti Williama Shakespeara, katerega istoimenska komedija je služila kot podlaga za libreto N ikolaijeve opere.
Predstave v Ljubljani sta se med številnimi visokimi gosti udeležila tudi avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. Heinrich Riesenfeld in vodja kulturnega referata pri koroški deželni vladi dr. Otto M. Polley.
Gostovanje celovškega opernega ansambla v Ljubljani pomeni nadaljnji prispevek h plodni in tradicionalni kulturni izmenjavi med obema sosednima deželama. Ljubljanska Opera bo sedanji obisk celovških umetnikov vrnila v soboto 7. maja, ko bo v celovškem Mestnem gledališču gostovala z baletom »Nina« znanega slovenskega skladatelja dr. Danila Švare.
2e danes opozarjamo, da bo letošnje gostovanje ljubljanske Opere obsegalo samo eno predstavo. Zato priporočamo, da si vstopnice pravočasno preskrbite.
Tako je pozdravil predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Franci Zwitter igralsko skupino Prosvetnega društva .Lojze Košak" iz Kostanjevice, ki je minulo soboto in nedeljo v občinskem Kulturnem domu v Ločah ob Baškem jezeru z edinstvenim uspehom uprizorila Žižkovo ljudsko igro .Miklova Zala". Se bolj kot besede govornika pa je o tej zvestobi pričala govorica, ki jo je naše ljudstvo spregovorilo s svojo udeležbo: dvakrat — v soboto zvečer in v nedeljo popoldne — je bila dvorana mnogo premajhna, da bi mogla sprejeti vse tiste, ki so prišli od blizu in daleč, da 'bi spet videli in slišali večno živo zgodbo o usodi naše narodne junakinje Zale. Prišli so iz Loč in sosednih vasi, iz Zilje, iz Roža, z
Gur in iz Podjune; prišli so stari in mladi, zbrali smo se Slovenci iz vseh predelov južne Koroške, da z zvestobo Miklovi Zali manifestiramo hkrati zvestobo materinemu jeziku, narodu in domu.
Med gosti na prireditvi v Ločah so bili tudi jugoslovanski generalni konzul Franc Pirkovič z ženo in drugimi člani konzulata ter številni predstavniki slovenskih organizacij in ustanov na Koroškem. V imenu veččlanske delegacije iz Kostanjevice, ki je prišla pod vodstvom župana Frana Dragana, pa je spregovoril predsednik občinskega odbora SZDL Peter Markovič. Naglasil je dobrososedne odnose in prijateljsko sodelovanje med Koroško •n Slovenijo ter dejal, da je skupino iz Kostanjevice ob njenem obisku na Koroškem poleg naravnih lepot dežele presenetilo zlasti veliko zanimanje našega ljudstva za kulturo.
To zanimanje za kulturo in prosveto so gostje iz Kostanjevice posebno toplo občutili na obeh predstavah v Ločoh, kjer jih je občinstvo za njihovo izvrstno podajanje igre nagradilo s prisrčno hvaležnostjo. Morda so prišli v domače kraje Miklove Zale z deljenimi občutki; morda se je tudi med nami marsikdo bal, da .Miklova Zala" iz Kostanjevice ne bo .naša’ Miklova Zala. Toda prireditev je enim kot drugim dokazala, da so bili vsi pomisleki neutemeljeni, da je bila vsaka bojazen odveč: .Miklova Zola* se je znova izkazala kot vez,
ki nas nerazdružljivo povezuje mimo vseh mej in morebitnih predsodkov — ker živi v srcih vseh Slovencev.
Zato je bila tudi .Miklova Zala” iz Kostanjevice vsa naša. Naša tako kot v neštetih predstavah Spi-carjeve dramatizacije širom po naših krajih in naša enako kot v uprizoritvah Žižkove igre, ki sta jih svoječasno pionirsko pripravila dr. Mirt Zvvitter v Glinjah in ing. Tonči Schlapper na Kostanjah. .Novo" na sedanji .Miklovi Zali” pa je bilo to, da so nam jo igralci iz Kostanjevice predstavili na ravni, ki v marsikaterem pogledu daleč presega okvir amaterstva. Čeprav je od gledalcev, ki so se v soboto in nedeljo zbrali v Ločah, skoraj vsak drugi že sam kdaj sodeloval pri
.Miklovi Zali", je na obeh predstavah namreč prevladovalo mnenje, da je bila ta uprizoritev nekaj posebnega. Zlasti pa je to ugotovitev potrjevalo vzdušje, s katerim je občinstvo sledilo dogajanju na odru. Ravno to navdušenje predstavlja najlepše priznanje igralcem za njihov čudoviti nastop; hkrati pa pomeni, da si je Žižkova igra tudi v ožji domovini Miklove Zale zmagovito utrla pot s svojo dinamiko, svojo pestro obliko in globoko vsebino. Tako bo .Miklova Zala" še bolj kot doslej živa podoba našega ljudstva, simbol njegove neomajne zvestobe in njegove neupogljive sile v boju za enakopravno življenje ter obstoj na domači zemlji.
Za izredni kulturni užitek, ki nam ga je posredovalo prosvetno društvo iz Kostanjevice, smo vsekakor dolžni prisrčno zahvalo. S svojim obiskom na Koroškem je spletlo prijateljske vezi med domovino Miklove Zale ter malim mestecem ob Krki z bogato kulturno-umetniško tradicijo, ki se manifestira v pestrem sporedu vsakoletnega Dolenjskega kulturnega festivala. Ni
čudno torej, da ima to drušfvo skoraj neizčrpen rezervoar izvrstnih igralcev. Okoli 70 jih je prišlo v naše kraje, da nam v igri, besedi, pesmi in plesu predstavijo .Miklovo Zalo", ki je navdušila tudi nabolj kritičnega gledalca.
Nepozabna nam bo ostala Vera Koljančičeva v vlogi Zale; njena z globokim občutkom podana igra je mnogim gledalcem izvabila solze ganotja. Posebno doživetje za vse je bil nedvomno Miha Baloh, ki je zaradi nezgode enega glavnih sodelavcev tik pred gostovanjem priskočil na pomoč kot edini poklicni igralec. V vlogi Davorina, kateremu je Žižek v svoji .Miklovi Zali’ namenil glavno mesto poleg naslovne junakinje, je presegel vsa pričakovanja: njegov nastop je bil absolutni višek uprizoritve, vreden velikega umetnika. Stari Serajnik (Ivan Mlakar) je tu in tam morda napravil vtis mehkosti, vendar je suvereno obvladal sceno s svojo impozantno pojavo vodje upornih kmetov, kakor je tudi Rozika Jankovič v vlogi stare Miklove prepričljivo predstavila kmečko ženo in mater, ki po izgubi moža pogumno nosi na svojih šibkih ramenih težko breme skrbi za dom in otroka. Zalina nasprotnica v igri — Marija Šketa - Almira — je presenetila zlasti s vojo mimiko, s katero je povedala več kot v besedah. Jože Jankovič je znal v kratkih prizorih demonstrirati pristnega Tresoglava, Stane Arnšek je bil Kot Miklov Marko presenetljiv predvsem v vedno ganljivem prizoru iz harema, ko v turškem ujetništvu prepozna svojo lastno hčerko Zalo, medtem ko Stanku Jordanu precej zbledela vloga Mirka očitno ni dajala dovolj priložnosti, da bi pokazal vse svoje sposobnosti. Pohvalo zaslužijo tudi vsi ostali igralci za svoje manjše vloge in za množične prizore s petjem in plesom, pri katerih so posebej navdušile stilizirane koroške narodne noše. Predvsem pa je treba izreči besedo priznanja režiserju Ladu Smrekarju, scenografu Vladu Rijavcu, koreografu Marjanu Kralju ter vsem drugim požrtvovalnim akterjem za kulisami, ki so nevidni za občinstvo doprinesli svoj veliki delež za čudoviti uspeh obeh predstav.
Vsem, ki smo bili v soboto in nedeljo na prireditvi v Ločah, bo ta dogodek ostal v najlepšem spominu. Pa tudi dragim gostom iz Kostanjevice je postala Miklova Zala gotovo še bolj domača, ko so svoj kratki izlet po nedeljski predstavi zaključili z obiskom v Svafnah — v rojstnem kraju Zale.
Kulturne drobtine
O S slavnostnim koncertom v dvorani Slovenske {filharmonije v Ljubljani je Akodemski pevski zbor »Tone Tamiič” v torek obhajal 20-Jetnico svojega obstoja In hkraiti proslavil 25-letnico ustanovitve OF. Ob svojem jubileju pa se je zbor spominjal predvsem svojega vzornika, Maroltovega akademskega pevskega zbora, ki je leta 1941 skupaj z drugimi slovenskimi kulturniki in umetniki s kulturnim molkom protestiral proti faiistHLni zasedbi domovine. Večina njegovih takratnih članov je odšla v partizane, takoj po osvoboditvi pa je pod vodstvom Radovana Gobca znova začel s svojo dejavnostjo in si tekom dvajsetih let pridobil velik ugled ne le doma, marveč tirom po svetu. V teh letih je gostoval v šte-vilnih tujih državah, s posebnim veseljem pa je nastopal pred Slovenci v Italiji in na Koroškem. 85-članski zbor, ki ga vodi dirigent Marko Munih, bo letos sodeloval tudi na mednarodnem tekmovanju amaterskih pevskih zborov v Angliji.
9 Poseben dogodek za celovško gledaH-Iko publiko je bilo nedavno gostovanje .Mladega gledališča” iz ZOricha, ki je na odru Komornega gledališča v Domu glasbe uprizorilo .Malega princa” francoskega avtorja Antoineta de Saint-Exuperyja. Posebnost tega ansambla je v tem, da vzgaja in pospešuje mlade talente. Tudi v Celovcu so se predstavili sami mlodi umetniki, ki pa so pokazali dozorelo igro.
0 Ob obletnici Leninove smrti, ki so jo v Sovjetski zvezi tudi letos počastili s številnimi prireditvami, so bile spet podeljene tradicionalne Leninove nagrade za najvilje dosežke v sovjetski znanosti, tehniki, literaturi in umetnosti. Pri letošnji podelitvi nagrad je presenetilo dejstvo, da tokrat med nagrajenci ni nobenega književnika, lemveč predvsem znanstveni kolektivi, ki so sl pridobili posebne zasluge za največje sojetske dosežke pri osvajanju vesolja.
0 Osnovna šola .Kočo Racin” v Skopju je prejela lepo darilo iz Vzhodne Nemčije: člani delovnega kolektiva Orwo so ji podarili fotografski laboratorij, katerega vrednost znala več kot 1200 dolorjev.
0 Znano francosko gledalllče Comedie Francaise bo meseca maja Izvedlo 20-dnevno turnejo po Evropi. Gostovonje se bo začelo na Poljskem, potem pa bo francoski ansambel obiskal le Madžarsko, Bolgarijo in druge evropske države.
O Egiptovski muzej v Kairu slovi po svojih dragocenih starinah Iz staroegiptovske zgodovine. Ko so zdaj po lestdesetih letih prvič spet napravili točnejli pregled teh dragocenosti, pa so morali ugotoviti, da so .ljubitelji spominkov” v tem stoletju odnesli okoM
23.000	dragocenih predmetov Iz faraonskih časov. Povsem drugačno odkritje pa so napravili v kletnih prostorih muzeja: naili so nad
80.000	zgodovinskih predmetov, ki doslej sploh !e niso bili na seznamih.
0 V Delphi ju bodo v prvi polovici junija priredili poseben festival v počastitev 2500-letnice prve gledalske predstave. Za otvoritveno predstavo 29. maja bo grško Narodno gledališče uprizorilo dramo .Agamemnon”, kateri bodo potem sledila druga klasična dramska dela v izvedbi gledaliških ansamblov iz Moskve In Pariza. Dunajski Burgtheofer se bo festivala udeležil v dneh od 17. do 19. junija z dramo .Kralj Edlp”. V okviru tega festivala bo v Detphiju ustanovljen študentski center za klasične drame.
0 Letos decembra bo v Varšavi mednarodni kongres gledaliških kritikov, ki se bo bovli z vprašanji kritike fer gledaliških listov. Pričakujejo, da se bo kongresa udeležilo okoli 80 prominentnih kritikov Iz vseh delov sveta.
0 Prihodnji kongres PEN (mednarodnega združenja književnikov — op. ured.) bo zasedal od 12. do 18. junjja v Nev Vorfcu. Kongresa se bo udeležilo okoli 500 književnikov, med njimi 150 amer likih.
Zaključni prizor iz Žižkove .Miklove Zale* v
uprizoritvi igralske skupine Iz Koslanjevice
MED NOVIMI KNJIGAMI:
Langenscheidtovi šolski slovarji
Kadar je govora o slovarjih tujih jezikov, .potem je treba posebej omeniti založbo Langenseheidt, ki si je na področju izdajanja slovarjev in drugih priročnikov za učenje ter praktično uporabo tujih jezikov zasluženo ustvarila položaj največjega tovrstnega specialnega podjetja Njena več kot stoletna tradicija pomeni hkrati stoletne izkušnje, ki pri vsaki novi izdaji te založbe jamčijo, da so vedno boljše, popolnejše in sodobnejše.
Svojo bogato zbirko slovarjev je založba Langensoheidt zdaj razširila še na novo področje, na posebne šolske izdaje, ki pa se od njenih običajnih slovarjev razlikujejo le po manjšem formatu. Vsebina je ostala namreč enako obsežna, kot je značilna ;za velika slovarska dela te založbe. Tako bo imel šolar pri učenju tujih jezikov na razpolago priročnik praktičnega formata (10X15 cm), ki pa kljub temu vsebuje vse, kar je mogoče zahtevati od sodobnega slovarja.
Doslej so v tej novi zbirki izšli Slovarji angleškega in francoskega jezika, in sicer angleško-nemški (1463 strani), nemško-angleški (1309 strani), francosko-nemški (1278 strani) in nemško-francoski (1347 strani). Posamezni del obsega 70.000 do 75.000 gesel. Pri vsaki besedi je navedena pravilna izgovorjava na podlagi mednarodnih pravil, nadalje pravilna delitev po zlogih, prav tako pa vsebujejo slovarji tudi navodila za pravilno rabo predlogov, mnoga druga gramatikalna pojasnila, številne praktične primere in rečenice ter razumljivo bogat izbor strokovnih izrazov in neologizmov. Če k vsemu temu še dodamo, da so v slovarjih za vsak jezik posebej navedena tudi lastna imena (že samo seznam krajevnih in osebnih imen je po svoji popolnosti podoben majhnemu leksikonu) ter mere in kratice, potem pač lahko verjamemo, da se bo šolar res le težko kdaj znašel pred problemom, na katerega mu ta slovar ne bi mogel dati zadovoljivega odgovora oziroma pojasnila.
Kakor pri vseh drugih slovarskih delih, tako je založba tudi pri sestavljanju šolskih slovarjev stremela za tem, da njihova vsebina odgovarja sodobnim zahtevam, da je njihova ureditev pregledna in praktična, skratka da vsak posamezni slovar v največji meri in vsestransko ustreza tistemu, kateremu je namenjen.
V konkretnem primeru torej šolarju, ki naj bi ga spremljal od prvega do zadnjega dne šolanja in mu nudil izdatno strokovno pomoč pri učenju tujega jezika. Zato so Langenscheidtovi Šolski slovarji tiskani na finem tankem papirju (torej kljub obširni vsebini zelo priročni) in opremljeni s platnicami iz umetne snovi (zato posebno trpežni).
Naročite jih lahko tudi v knjigarni »Naša knjiga« v Celovou, Wul-fengasse. Posamezni del stane 14,8 marlke.

Na kulturni izmenjavi bogata nedelja
Minula nedelja je bila na področju kuHurne izmenjave med Koroško in Slovenijo spet zelo bogata. V Ločah nad Baškim jezerom je prosvetno društvo „Lojze Košak" iz Kostanjevice v soboto zvečer in v nedeljo popoldne uprizorilo Žižkovo ljudsko igro „Miklova Zala", v Borovljah pa sta kot gost delavskega prosvetnega društva »Sfahl-klang" koncertirala pevski zbor in študentski sekstet prosvetnega društva „Lozje Kokol" iz Rač pri Mariboru. Istočasno je prišlo na Jezerskem do nadaljnje prireditve v okviru medobčinske kulturne izmenjave med občinama Železna Kapla-Bela in Kranj, v Pliberku pa je SPD ..Edinost" zaključilo osemdnevno razstavo slik in risb umetnostnega slikarja Franca Boštjana iz Raven na Koroškem.
V Borovljah:
Nov most razumevanja in prijateljstva
O »Miklovi Zali” v Ločah poročamo danes na tretji strani, o razstavi v Pliberku pa smo obširneje poročali že v zadnji številki. Danes lahko samo dodamo, da je bila razstava tudi uspešno zaključena in da so Pliberčani pokupili dobršen del razstavljenih del. Dve sliki je kupila občina Pliberk.
Če se danes najprej ustavimo pri srečanju in koncertu v Borovljah, potem zaradi tega, ker sta ta koncert in srečanje žena, mater in deklet ter delavcev, kmetov in dijakov iz Rač z družinami boroveljskih fužinarjev in puškarjev postavila nov most prijateljstva in kulturnega sodelovanja med Koroško in Slovenijo. Izraz tega mostu je bil prisrčni sprejem v Borovljah in gostoljubnost, s katero je prosvetaše iz Rač obdaril boroveljski „Stahl-klang”. Svoje nadaljnje potrdilo je ta novi most dobil v pozdravnih nagovorih predsednika „Stahlklanga" Otta Bergmanna in predsednika prosvetnega društva iz Rač Karla Ribiča. Nedvomno najbolj pa so sklenjenemu prijateljstvu dali izraza pripadniki obeh društev, ko so se po koncertu srečali v spro-
Mostovi rasto . . .
Ko je sredi julija 1960 stopil v veljavo sporazum v maloobmejnem prometu med Avstrijo in Jugoslavijo, se je prej dokaj zaprta meja med Koroško in Slovenijo pričela naglo spreminjati v eno najbolj odprtih meja v Evropi. Iz leta v leto narašča 'število mejnih prehodov ljudi, ki so se prej le redkokdaj srečali in poznali. Prosvetne, športne in druge organizacije so pričele stopati na pot neposrednega prijateljskega sodelovanja in izmenjave, občine na meji pa so pričele urejati in reševati skupne probleme v prid in dobro svojih prebivalcev.
Na meji, ki je bila prej desetletja kamen spotike, sporov in napetosti, so pričeli rasti mostovi dobre volje, ki se čedalje bolj spreminjajo v iskreno prijateljstvo. Prav zadnji tedni nam kažejo, da se ob odprti meji uresničujejo besede partizanskega pesnika Kajuha, ko je sredi grmenja, solz in krvi druge svetovne vojne dejal:
lz src rasto v srca mostovi mostovi rasto
iz vseh človeških src se pno in v vsa srca.
Vidimo in doživljamo, da ljudstvo na obeh straneh odprte meje nepre-nehno in v vedno večjem številu u-stvarja zidake nove Evrope prijateljstva, sožitja in spoštovanja vseh njenih narodov. S tem daje zgled vsem, ki drugače tako radi besedičijo o taki Evropi, ki pa iz svojih src še niso iztrebili korenin in kali nezaupanja, samodopadanja in mržnje preteklosti.
Letošnja pomlad je posebno bogata na preizkušenih in novih primerih prijateljstva in sodelovanja na meji. Ti primeri zajemajo čedalje več ljudi obeh narodnosti, ki živita v naši deželi in ki se srečavata v območju odprte meje. In kdorkoli spregovori ob takih priložnostih, govori prepričljive besede potrebe in koristnosti medsebojnih srečavanj, poglabljanja sodelovanja in njegovega razširjanja na vsa področja življenja na meji. Mostovi prijateljstva na meji postajajo vse močnejši in vse trdnejši. Ob njih pa čedalje bolj odmirajo zli glasovi iz mračnih in zaprašenih kotov in osjih g ezd preteklosti, ki so ljudstvo v tej deželi in na tej meji ščuvali in razdvajali, samo da bi ga lažje obvladali in izkoriščali.
ščeni družabnosti, v prijetnih pogovorih in skupnem prepevanju.
Gostje iz kmečko-delavskega naselja Rače pri Mariboru so v Borovljah pokazali lep izbor svojega glasbenega prizadevanja in kulturnega ustvarjanja. Petdesetčlanski zbor — po večini pripadniki mlajše generacije — je pod vodstvom svojega mladega dirigenta prof. Ivana Rožiča v mešanem in žen-
skem zboru lepo odpel vrsto razmeroma težkih skladb, čeprav obstoja šele dve leti. V sporedu so zlasti dopadle pesmi s solističnimi vložki, ki sta jih pela Irena Polja-n e c in Ervin O g n e r.
Lep nastop in obetajoč razvoj pa je pokazal tudi mladi društveni instrumentalni sekstet s svojo komaj štirinajst let staro pevko Ljubico Mlakarjevo. V svojem sporedu je po večini igral skladbe in priredbe društvenikov Ivana Rožiča in 22-letnega študenta Jožeta Ekarta, kar je najbolj pokazalo kulturno tvornost prosvetnega društva tega razmeroma malega kraja.
Po koncertu, ki so mu prisostvovali tudi župan S o r g o in drugi zastopniki občine ter predsednik SPZ dr. Franci Z w i 11 e r , je zbor „Stahlklanga" svojim gostom zapel vrsto pesmi in jim zagotovil, da jim bo s koncertom jeseni vrnil obisk v Račah.
Župan Lubas na Jezerskem:
Pevski zbor »France Pasterk - Lenart" je sestavni del življenja naše občine
pestri spored koncerta nagradili z navdušenim aplavzom sproščenih
Po lepo uspelem koncertu v kinodvorani v Železni Kapli se je pevski zbor »France Pasterk - Lenart" v nedeljo popoldne v spremstvu predstavnikov občine, župana in deželnega poslanca L u b a s a , predsednika Občinskega kulturnega odbora Polanška in tajnika Kurnika podal na Jezersko, da skupaj s predstavniki občine Kranj in prebivalci Jezerskega proslavijo prvo obletnico medobčinskega sodelovanja na kulturnem, športnem in gospodarskem področju. Občino Kranj je pri tem medobčinskem srečanju zastopala delegacija s podpredsednikom občinske skupščine Edom Vončino in predsednikom sveta za kulturo Pavlom Zupančičem na čelu.
V pozdravnih nagovorih zastopnikov obeh občin je bilo naglaše-no zadovoljstvo in veselje, da prebivalstvo obeh občin uspešno stopa v čas, ko meja prebivalstva in njegovega hotenja ne loči, marveč ga združuje v plemenitih ciljih prijateljstva, medsebojnega izpopolnjevanja in bogatenja ter mirnega sožitja v svetu. Posebno priznanje pa je pevskemu zboru izrekel župan Lubas, ki je dejal, da se je tako uspešno in aktivno uvrstil v kulturno dogajanje v občini, da ga v njenem življenju ni več mogoče pogrešati.
Pevke in pevci ter Jezerčani, ki so gostom pripravili topel bratski sprejem, so te izraze obojestranske dobre volje z navdušenjem pozdravili in jih kakor dobro izvajani
src. V prijetni družabnosti, katero je olepšala še godba B a j d I n o -v i h fantov iz Lepene, je to srečanje utrdilo most, ki so ga prosvetna društva na Jezesrkem ter v Železni Kapli in St. Vidu v Podjuni vzpostavila že pred petimi leti in ki se je lani 24. aprila razširil na občini Železna Kapla-Bela in Kranj.
Slovensko prosvetno društvo ..Bilka" v Bilčovsu
Vabilo
na
PROSLAVO
MATERINSKEGA DNEVA
v nedeljo 1. maja 1966 ® ob pol tretji uri popoldne in • ob osmi uri zvečer
v dvorani pri Miklavžu v Bilčovsu.
Letos bomo dan naših mater počastili z nastopom naše otroške skupine, ki se bo predstavila z deklamacijami in igro
SIROTA JERICA
sodeloval pa bo tudi pevski zbor našega društva, ki je za počastitev naših mater pripravil vrsto lepih pesmi.
Vse prijatelje našega društva in sploh vse, ki želijo z nami počastiti naše matere, vabimo k obilni udeležbi.
Slovenska prosvetna zveza
Vabil
Bratsko srečanje
Slovencev
iz Italije in Avstrije
v nedeljo 15. maja ob Vj3 urinaBreznikovemcampingu
v Spodnjih Vinarah ob Zablatniškem jezeru.
Sodeluje 400 pevcev!
Selške žrtve ~ speznin in večni opomin
Danes pred 23 leti, 29. aprila 1943, je na Dunaju nacistični rabelj izvršil obsodbo nad 13 koroškimi Slovenci iz Sel ter okolice Železne Kaple in Borovelj, ki jo je 9. aprila 1943 izrekel predsednik berlinskega Volksgerichtshofa Freissler po tridnevnem procesu v Celovcu. Obsodil jih je na smrt zaradi tega, ker usode koroških Slovencev po izselitvi aprila 1942 niso hoteli gledati prekrižanih rok, marveč so se uprli genocidu nad našim ljudstvom. Ta vzrok krivde je v teku procesa priznal tudi krvnik Freissler.
Slovensko prosvetno društvo »Zvezda" v Hodišah
Vabilo
na
MATERINSKI DAN
v nedeljo 8. maja 1966 ob treh popoldne pri Rauschu v Hodišah.
Materinski dan bomo proslavili s
PEVSKIM KONCERTOM
moških zborov iz Hodiš in Loge vasi in mešanega zbora iz Škofič.
Po koncertu ples!
Igra godba Radia Tržič.
OBČINSKI REGIONALNI NAČRT ZA RUDO
Za občino Rudo je izdelan osnutek občinskega regionalnega načrta. Ta osnutek leži v občinski pisarni in je do 20. maja 1966 za javni vpogled na razpolago. Vsak lastnik zemljišč v občini Ruda ima v tem času pravico, da vloži proti osnutku ugovor, če misli, da ga bo izvajanje načrta pozneje prikrajšalo v njegovih pravicah do zemljišča.
RAFINERIJA OB NAFTOVODU ADRIJA—DUNAJ:
Naše kraje hočejo spet opehariti za nova delovna mesta
Sredi minulega tedna je bilo vprašanje sedeža rafinerije mineralnih olj, ki je v načrtu v zvezi z gradnjo naftovoda Adria—Dunaj, postavljeno v ospredje našega zanimanja. Kakor smo že svojčas poročali, sta zahtevo po sedežu rafinerije prijavili tako koroška kot štajerska deželna vlada. S koroške strani je šel predlog za tem, da bi imela rafinerija svoj sedež v okolici Pliberka, Štajerci pa so jo hoteli imeti v V/ildonu pri Grazu.
Vprašanje sedeža je na podlagi teh predlogov proučevala posebna študijska skupina, ki je svoje priporočilo te dni predložila lastnikom naftovoda, ki bodo rafinerijo gradili, da dokončno odločijo o njenem sedežu. Časopisi, ki navadno zastopajo stališče privatnega kapitala in OVP, so vendar že v četrtek minulega tedna vedeli poročati, da je to vprašanje že odločeno. Po njihovih poročilih bodo rafinerijo gradili v Wlldonu, ker Pliberk za njo baje ne pride v poštev.
Proti Pliberku so po istih virih predvsem nastopile privatne družbe mineralnih olj, ki so na naftovodu Adria—'Dunaj udeležene s 74% deležev. Pri tem so zanimivi motivi, s katerimi poškušajo opravičiti svoje odklonilno zadržanje do Pliberka. Pravijo namreč, da je letna poraba mineralnih olj s 400.000 tonami na Koroškem premajhna in da nikakor ne odgovarja pogojem, ki so potrebni za rentabilnost rafinerije. Le-ta je po njihovem dana šele pri letni kapaciteti 1,5 do 2 milijona ton.
Ta argument je nedvomno iz trte zvit. Rafinerija na Koroškem je namreč sev. Štajerski, Salzburški in Tirolski še vedno bližja od rafinerije v Wiildonu. Iz trte zvit pa je tudi argument, da bi rafinerija v bližini Pliberka Škodovala 'koroškemu turizmu. Pliberška okolica je na koroškem turizmu udeležena le z okroglo 9000 turističnimi nočitvami na leto in ima poleg tega zelo neugodne pogoje za njegov nadaljnji razvoj.
Naravnost nesramen pa je tretji argument, ki ga navajajo krogi pri-
Od leta 1949 imajo te žrtve svoje grobišče in dostojen spomenik v Selah, kamor so bile prekopane z Dunaja. S prekopom in spomenikom se je Zveza koroških partizanov dostojno oddolžila njihovemu spominu. Medtem so minila leta in mi vsi uživamo sedaj sadove semena, ki so ga s svojo borbo in smrtjo položili med nas. Duh mržnje, nestrpnosti in sovraštva, ki je uničil njihova mlada življenja, gine in se mora vedno bolj umikati njihovemu duhu sožitja, enakopravnosti in prijateljstva med ljudmi. Prav po krajih, kjer so bili doma ti naši junaki, postaja novi, mladi duh vedno močnejši in prerašča v vseljudsko hotenje. Tako opravičuje tudi te žrtve, nas vse pa spominja in opominja, naj poti, na katero smo stopili za njimi, nikdar ne zapustimo.
vatnih družb mineralnih olj, argument možnosti zaposlitve pri rafineriji. Pravijo namreč, da bi rafinerija sicer dala delo in zaslužek 350 ljudem, da pa bi bilo za to delo po inaših krajih pripravnih kvečjemu 50 ljudi. Ali štejejo ti krogi naše prebivalstvo med analfabete in nomade, ki jih industrijskega dela ni mogoče priučiti.
Odklanjanje rafinerije mineralnih olj v okolici Pliberka s strani privatnih družb, ki so udeležene na naftovodu Adria—Dunaj, je docela na liniji OVP, ki je gradnjo odklonila kot »gospodarski nesmisel”. Tako zadržanje |e poleg zadržanja OVP v primeru tovarne celuloze Rebrca nadaljnji očitni primer, s katerim dokazuje, da je v resnici proti vsakemu Ukrepu, ki bi pomagal, da bi se naše občine gospodarsko opomogle in da bi naše prebivalstvo, ki mora v vedno večjem številu s trebuhom za kruhom v tujino, končno našlo na domačih tleh možnost zoposlitve in doprinosa h gospodarskemu napredku domačega kraja.
TO IN ONO
OD ŠMOHORA DO LABOTA
BELJAK. — Konzumna zadruga Beljak bo letos investirala 8 milijonov šilingov 'za zboljšanje svojega poslovanja. Od 51 njenih poslovalnic ima že 22 uvedeno samopostrežbo, letos pa jo bo uvedlo nadaljnjih 10 poslovalnic. Zadruga gradi tudi novo skladišče, ki bo odgovarjalo sodobnim pogojem skladiščenja in 'poslovanja.
REKA PRI ŠT. JAKOBU V ROŽU. — V nedeljo zvečer je 78-letni upokojenec Miha Gabuc na cesti zgubil denarnico s 23.000 šilingi. Denarnico je našel 25-letni Rudi Ratz iz Sveč, ki jo je oddal na orožniški postaji.
BOROVLJE. — Občinski svet je imel na zadnji seji v petek izredno obsežen dnevni red. Odobril je letni račun za 1965 ter sklenil dodatni redni proračun in izredni proračun za leto 1966. Skupni proračun občine bo letos znašal 17,3 milijona šilingov. Občinski svet je nadalje sklenil ureditev ceste skozi Kožentavro, pomoč pri gradnji tovarne avtomobilskih gum, ki jo hoče v Borovljah graditi celovško podjetje Reiner, in odstop puškarske šole koroški deželni vladi.
CELOVEC. — V ponedeljek je bil na Fischlovih zemljiščih položen temeljni kamen za gradnjo velikega naselja, ki bo obsegalo 2350 stanovanj. 64 stanovanj so pričeli že pred tem graditi, v prihodnjih 3 letih pa bo na teh zemljiščih ‘zgrajenih 1500 stanovanj. Skupno je letos v Celovcu 814 stanovanj v gradnji.
DVOR PRI PLIBERKU. — V ponedeljek ponoči je padel 57-letn! upokojenec Janez Kušej v nepokrito gnojnično jamo, ki je bila do pol metra višine napolnjena z deževnico, in v njej utonil.
KOLEDAR
Petek, 29. april: Peter Sobota, 30. april: Katorina Nedelja, 1. maj: Prašnik dela Ponedeljek, 2. maj: Atanasij Torek, 3. maj: Alaksander Sreda, 4. maj: Florijan Četrtek, 5. maj: Ironij
Najlepša leta človekovega življenja
Določenega odgovora na vprašanje, katera leta so najlepša v življenju človeka, seveda nihče ne more dati. Vsako razdobje ima svoje prednosti, kakor ima tudi svoje slabe strani. Nekatere sposobnosti pridejo bolj do izraza že v mladosti, druge pa šele v kasnejših letih življenja. Potrebna bi bila prava salomonska modrost, če bi hoteli na splošno ugotoviti, katera leta so najlepša. Zato tudi znanost lahko samo ugotavlja, katere lastnosti so značilne za določeno starost.
Take obsežne raziskave so se lotili znanstveniki več inštitutov ter na podlagi statističnih zaključkov skušali dati odgovor na najrazličnejša vprašanja glede »najlepših let« človekovega življenja. Poglejmo, kaj so ugotovili.
$ Kdaj je človek telesno najmočnejši!
Na podlagi statistik so ugotovili, da je to obdobje med 20. in 25. letom starosti. Tedaj so mišice in kite na rokah najbolj čvrste, ker fizična moč raste vse do sredine med 20. in 30. letom življenja. Potem začne moč mišic upadati in sicer postopoma, da človek komaj opazi, da ni več tako močan kot je bil.
Q Kdaj se človek najhitrejše uči!
Okoli 25. leta se vsega nauči hitreje in lažje kot v katerikoli drugi dobi življenja. Sposobnost za učenje raste vse od rojstva do 25. leta, potem se z vsakim letom zmanjša približ-n°v ?a en odstotek. V nasprotju s splošnim mišljenjem torej niso otroška leta najprimernejša za učenje. Med 20. in 25. letom je mladina bolj dovzetna za učenje kot med 13. in 19- letom. Šele po 60. letu začne sposobnost za učenje hitro upadati. Pri 65. letih se lahko človek v eni uri nauči komaj polovico tega, kar je zmogel pri 25. letih.
2anio)ivosni¥cM
9 Skupina kalifornijskih fiziologov je ugotovila, da "oslane okoli vzburjenega živca magnetno polje, vendar Pol tisočinke sekunde prej, kot sleče po njem električni •ek. To dejstvo je doslej uflo vsem opazovanjem. Ugibalo, da je temu kriv premik naelektrenih molekul v iivč-nem vlaknu Uk pred impulzom in ta premik električno "obitih delcev ustvari magnetno polje, ki nastane ob vsakem premiku električnega delca.
C Tiskanje črk v Braillovi pisavi za slepe je vedno Povzročalo težave. Treba jih je bito vtisnili v poseben Popir manilla, deformirati tkivo papirja, da bi dobili vzbokle pike. V Angliji so izpopolnili novo metodo: trde pike iz plastične snovi nalagajo na trpežen papir. Tako dobljenih pik ni moč uničiti in jih je moč tiskati na tenak papir, s čimer se za polovico zmanjfa debelina knjig v Braillovi pisavi.
• Delo uslužbenca pri okencu aerotransporla v Montrealu ni težko. Ko želi izvedeti, če je prosta kakina karta za let od Montreala do Londona, mora samo pritisniti na gumb in obvestilo dobi v nekaj sekundah. Ob-vasllla lahko dobi za 20 tednov vnaprej. Ta izredni robot uporabljajo v Ameriki že dalj časa. Robot dela tako, da beleži vsako rezervacijo in tako so na voljo podatki, katera mesla so zasedena in katera prosta. Kjerkoli to povezani s tem robotom, lahko v kateremkoli času dobe Potrebno obvestilo. V eni sami uri je zmožen odgovoriti tudi na 7000 vpražanj. Odgovarja z besedicama „da' in -ne".
9 Trije clevelandski zdravniki trdijo, da je dulevnih oleznl krivo kopičenje neke kemične snovi, ki Jo naj-emo v hormonu živčnega sistema, serotoninu, v povsem normalnih živčnih celicah. Ce so manjie doze te kemične snovi dali podganam, so kazale le malo sprememb, Pri večjih dozah pa je povzročila pravcate napade, ki 50 trajali po uro In že več. Čeprov to ie ni noben do-n*hro, saj odpira mogoče vrata v novo vrsto raziskovanj oz o pravilnosti domnev, pa je ugibanje vsekakor zanl-Kdravljenja duževno bolnih.
Q Kdaj človek najbolje ustvarja!
V znanosti in tehniki dosežejo ljudje največji učinek med 33. in 44. letom. Za zdravnike in znanstvenike s področja medicine so ugotovili, da so njihova najplodnejša leta med 35. in 39. Večina slikarjev in skladateljev je ustvarila svoja najboljša dela pred 35. letom življenja. Pesniki dosežejo vrhunec med 26. in 30. letom, novelisti med 22. in 37., romanopisci pa med 40. in 44. letom.
£ Kdaj človek najhitreje reagira!
Do starosti 24 do 27 let hitrost telesnih reakcij narašča, pri 60 letih pa je že za polovico počasnejši kot pri 25 letih. To je tudi eden od vzrokov, zakaj se starejšim ljudem pogosteje pripetijo nesreče. Vidijo, da se jim približuje nevarnost, a njihova fizična reakcija je že prepočasna, morda samo za nekaj desetink sekunde, in že je nesreča tu. Medtem ko mlad človek lahko odskoči skoraj v istem trenutku, ko je šofer pritisnil na hupo, pa bo starec reagiral prepozno.
^ Kdaj je človek najbolj razdražljiv!
Ljudje srednjih let (med 40. in 60. letom) se bodo prej razburili kot ljudje v drugih starostnih dobah. Mladina je — baje — najmanj razdražljiva. Čim bolj se človek približuje srednjim letom, tem prej se razburi zaradi vsake malenkosti. Z leti postanejo potem ljudje spet bolj vedrega razpoloženja.
® Kdaj se človek najbolj zaljubi!
Za dekleta so »najnevarnejša« leta med 16. in 20., pri čemer je osemnajsto leto najbolj »kritično«. Moški se najraje zaljubijo med 20. 25. letom. Po tej dobi izgubljata oba spola moč svojih liričnih čustev do štiridesetega leta; potem pa jim znova vzbrste, posebno ženskam. Vendar se zdi, da čustvenost ni odvisna od zaljubljenosti. Ženske so najbolj čustvene med 55. in 60. letom. Zelo so čustvene tudi okoli
30. leta, najbolj hladne pa med 45. in 50. letom. So pa ženske v vsaki starosti bolj čustvene od moških. Čustvenost moških se z •leti ne menja mnogo, le med 40. in 50. letom se nekoliko poveča.
0 Kdaj se človekova osebnost najbolj menja!
Raziskave so pokazale, da se v razdobju med 25. in 35. letom okus in razna nagnjenja bolj temeljito spremene kot v katerikoli drugi dobi življenja. Starejši ljudje se vse bolj poglabljajo v svoj lastni jaz, postanejo vedno bolj samokritični in vedno bolj ljubijo samoto. Pri tem so ugotovili, da so te črte značaja močnejše pri ženskah kot ipri moških. Naravno je, da z leti upada zanimanje za prejšnje zabave (ples, film, šport) in da nasprotno raste nagnjenje za kulturne prireditve, koncerte, predavanja, razstave in podobno. Vse več zadovoljstva najdejo starejši ljudje v branju; a romani jih ne zanimajo več toliko, najraje berejo časopise in ilustrirane revije. Razen tega jih z vsakim letom bolj zanima politika.
Kdaj je žena najlepša!
Tudi na to zanimivo vprašanje so raziskave dale točen odgovor. Povpraševanje med moškimi in ženskami raznih starosti je ugotovilo, da doseže žena vrhunec svoje lepote med 20. in 24. 'letom. Vsak peti udeleženec ankete je odgovoril, da so žene najilepše med 16. in 19. letom, vsaik osmi pa, da je to šele pri 30. letu.
Odkritja tehnike
pomagajo v medicini
Z neko novo kamero, ki je občutljiva za temperaturo, je uspelo izdelati Švedom slike, ki so sestavljene iz 10 tisoč slikovnih elementov, se pravi iz stokrat sto točk. Sosednja elementa se sicer ne ločila po posebni ostrini, vendar je mogoče ločiti med njima zaradi različnih odtenkov sive barve. Ta razlika v odtenku nastopi že pri temperaturni razliki med dvema sosednjima področjema — recimo raje točkama — ki ni večja kot desetinke stopinje Celzija.
Ta kamera naj bi predvsem pomagala medicini pri odkrivanju tumorjev. Zelo občutljivi detektorji za infra rdeče žarke lovijo temperaturo posameznih delcev opazovanega predmeta ali organa, jo pretvarjajo v električno energijo in upodobijo s katodno cevjo, podobno kot televizijsko sliko. Osnovna temperatura, ki jo je mogoče upodobiti črno, se lahko nastavi s kamero na poljubno temperaturo med 25 stopinj pod ničlo do 150 stopinj nad ničlo.
Ogromna bogastva na dnu morja
Lovcem na izgubljeno blago ni več treba kupovati dvomljivih zemljevidov, da bi ugotovili mesta, kjer so se nekoč potopile ladje, naložene z zlatom in srebrom. Zanje je izšla posebna knjiga z natančnim opisom ne samo območij, na katerih so posamezne galeje z dragocenim tovorom končale svojo plovbo, ampak tudi s približnimi podatki o vrednosti tovora, ki se je potopil v morske globine.
Po navedbah avtorja le knjige, ki je tudi sam izvlekel v bližini filipinskih obal dragocen tovor starega srebrnega in zlatega
Sosedske »ljubeznivosti«
J&cobs je posebni knjigi zbral zanimiva opažanja, kako posamezni narodi valijo neljubeznive označbe na druge narode in ugotovil, da »vsak narod spravlja kopico neprijetnih in zoprnik* lastnosti v zvezo z drugimi narodi«. Da omenimo nekaj primerov:
Kar je v Nemčiji »francoska bolezen« (sifilis), je za Francoze »neapeljska« in za Ruse »nemška bolezen«. Kdor se v Nemčiji po »francosko« poslovi, se oddalji v Franciji »kot kak Anglež«.
Kadar se Nemec jezi* nad neredom in nemarnostjo, govori o »poljskem gospodarstvu«, kadar se mu pa kaj zdi čudno, govori o »spanski« zadevi. Če se kdo nejasno izrazi, meni American, da ji* to zanj »grščina«, za Ruse in Nemce je to »kitajščina«, Francoz izjavi: »to je zame hebrejščina«, medtem* ko govorijo Poljaki v takem primeru o »turški pridigi«.
Pn' Japoncih pomeni običajni izraz za tujce »smrdeč po tujih laseh«. Na Češkoslovaškem je razširjen naziv »capin« za Madžara. Ščurkom pravijo v Avstriji, na Madžarskem in v severni Nemčiji »Švabi«, v vzhodni Nemčiji pa »Rusi«; v južni Nemčiji, na Poljskem m v Rusiji jih imenujejo »Prusi«, v zahodni Nemčiji pa »Francozi«.
* V Franciji je »Španec« ljudsko ime za uš in mnogi Italijani mislijo na latrino, kadar rečejo »Anglež«. Na Češkoslovaškem pije pijanec »kot Holandec«, alkoholik na Nizozemskem pa pije »kot Poljak«. Kdor v Španiji gara za malo denarja, »dela kot Anglež«, Nemec, ki hoče kaj doseči s praznimi obljubami, pa »gradi Turka«.
..................................................-........................„.m,.........mn,...............................mi.........................mmmmm.mmimmmmmmm.
nez Švajncer:	9 nila za boljše goste). Povešal je glavo in gledal v skledo.
Gospodinja je stala pri štedilniku in se ni zmenila zanj.
Kakor vsak večer, tako je tudi nocoj nanosil vode v kuhmjo. Tedaj sta se srečala z Mačkom. „Zdaj bo, kar bo," je vztrepetal in mišice so se mu napele. Gospodar je spregovoril:
»Si napolnil vse škafe? Tako je prav, ja."
Franc je od začudenja ostrmel, saj ni pričakoval prijazne besede.
denarja, leži od Japonske do Indonezije in Cejlona v oceanu za več kot 60 milijonov dolarjev tega blaga.
Gre za blago, ki se je potopilo že pred sto in sto leti ati pa za tovore, ki ležijo na dnu morja šele nekaj desetletij. Omenjenih je štirinajst mongolskih džunkel, ki so se potopile 11. junija leta 1247, prav tako so zabeležene ruske vojne ladje, potopljene v bitki pri Čušimi leta 1905, pa tudi ameriški parniki, ki so zadeli ob podvodne čeri blizu Hongkonga.
Najbolj bajeslovna vrednost leži v ostankih nemške jadrnice „Georg Sand", ki se je potopila v Južnem Kitajskem morju z zlatimi palicami v vrednosti 13 milijonov dolarjev. Toda tudi mongolske džunke, ki so se potopile 700 let prej, so nosile velikanske zaloge zlata, srebra in dragih kamnov v vrednosti 11 milijonov dolarjev. Ruske križarke pa so se potopile z zlatimi in srebrnimi palicami v vrednosti 6 milijonov dolarjev.
Že desetletja poskušajo izvleči iz morja vsaj del blaga s teh ladij. Delno je to tudi uspelo, saj so masikdaj prišli na delo najbolj znani potapljači. Vendar je bila vrednost tistega, kar so izvlekli, v primerjavi z glavnimi zakladi zelo skromna. Bogastva iz morskih globin dvigajo predvsem številni prebivalci filipinskih obal, ob katerih so gusarji med špansko vojno potopili več z zlatom naloženih ladij.
.Ni več ljubega miru v hiši. Če se gospodar ne prepira z gospodinjo, se obreguje vame, ko da sem jaz kriva, ce mu ni kaj prav. Pa še k delu me priganja. Prej vsega je9a ni bilo. Vsaj ob nedeljah popoldne sva z možem ime-a mir. Še živina ob nedeljah počiva v hlevu.”
.Tako sem tudi jaz mislil, dokler nisem odšel v mesto, 'am je še sldbše, ti povem." Oprl se je na ročaj in gledal Umišljeno v počiščena tla. .Reveži smo in moramo ple-x°f*. kakor nam drugi žvižgajo."
Dekla je odnesla polno vedro mleka iz hleva in ko 56 je vrnila, jo je na pragu nagovoril:
.Je gospodar hud, ker sem pobegnil?"
.Nasajen je tako vsaki dan. Večkrat menda niti ne ve, kaj govori," je odgovorila in začela zopet molzti.
.Svetlo je že. Kje ste, da vas ne morem poklicati k Zajtrku?" sta oba hkrati slišala gospodinjino vpitje.
Razmišljal je, ali bi šel k zajtrku ali kar lačen na delo. Dekla ga je prekinila:
• Slišiš, Franc, jesti je na mizi. Le hitro se najej, potem Pa opravi v hlevu. Danes bo veliko dela."
»Me ne bodo zmerjali?"
.""udovoljni bodo, da si prišel nazaj."
Koruzne žgance s prežganko so pojedli. Franc je se-poleg deklinega moža Romana in enakomerno zatarnal z veliko obrobljeno žlico. (Lepše je gospodinja hra-
„Drva sem že prej pripravil. Zdaj bo tudi vode dovolj. Če bo še kaj treba, bom jutri zjutraj," je odgovoril in hotel vstran. Blizu vrat ga je Maček ustavil:
.Tvoja teta je bila pri meni. Rekla mi je, da si se poboljšal. Le glej, da česa podobnega ne boš več storil. Hvaležen mi moraš biti, da sem bil s teboj tako usmiljen. Za dva dni bi te moral zapreti v občinski zapor. Boga hvali, da sem tako dobrega srca. Zaenkrat ti odpustim. Če boš še delal po svoji glavi, si zapomni: mojega potrpljenja bo tedaj konec!
Stanovanje imaš in hrano in še plačujem ti, da se lahko Oblečeš."
.Gospod Maček, poboljšal se bom in vas ubogal," so govorile faniove ustnice, kljub spoznanju, da je Maček zamolča! ranico. Ležati mora v hlevu, hrana ni kaj prida, zasluži komaj toliko kot nič. Zato naj bi mu bil hvaležen? Z izgubili'.)t kretnjo je prijel kozarec, ki ga je gospodar postavil predenj in izpil.
Ko so 'e na nebu prižigale zvezde, je Franc na balkonu naslonjen na ograjo strmel k potoku blizu gospodarskega poslopja. Nekje so prepevali fantje. Zdaj pojemajoče, zdaj glasno so je razlegala pesem: .Srce je žalostno..." Ko ie utihnila, se je napotil v hlev in se oblečen vrgel na posteljo.
Že drugi dan je snežilo. Šentpavelčani so ostajali doma, ceste še niso zorali. Cmager je pred kočo odmetaval sneg in z leseno lopato izgrebal gaz proti hlevu.
Liza je v izbi prebirala fižol. Otroci so se tiščali peči. V njej je prasketalo dračje, ki so ga pred snegom nanosili iz gozda. Pavel je gledal skozi okno na zasneženo pokrajino. Sneg se je usipaval z dreves.
Prebrani fižol je Liza spravljala v lončeno skledo; smeti je Pavel metal na ogenj. Vmes se je igral z Liziko konja in hlapca. Držal je motvoz, s katerim je prevezal sestrico čez ramena in se podil za njo. Razposajeno je zaklical: .Mati, jaz bom vozil s konji, ko bom veliki"
Cmagerco je stisnilo v prsih. Spomnila se je, kako si je tudi njen brat kot otrok želel, da bi imel konje. Potem so ga na naboru potrdili h konjenici in na vojni je bil pri konjih. Z vojne se ni vrnil. »Boš, boš, samo priden moraš biti,” je odgovorila.
Cmager je dobrodušno pomigal otrokom in se ustavil pred Lizo. Občudoval je njene urne prste. Njemu prebiranje fižola ni šlo od rolk. Luščil ga je že, to skrb pa je prepuščal ženi.
.Gaz sem napravil, da boš lahko prišla do hleva," je rekel.
Liza ga je hvaležno pogledala: »Saj ne bomo mogli iz hiše, če bo kar naprej snežilo."
»Bomo pač doma." Naslonil se je na mizo in nadaljeval potiho: »Ti, nekaj ti moram povedati. Slišal sem, da nas Rojs ne bo več dolgo komandiral. Skoraj bo prišel Hitler in takrat bo tudi gospoda morala delati."
»Križ božji," je vzkliknila žena in se prekrižala, »kako ti govoriš!" Strahoma je pogledala na vrata. »Bodi pa-
6 _ Štev. 17 (1248)
BES0OIIŽ
NAPREDNIH GOSPOMBJ

29. april 1966
Naša prašičereja v luči razvoja povpraševanja za mesom
Iz raznih objav uno v zadnjem času lahko povzeti, da potrošnja svinjskega mesa v naši državi stalno narašča. Podatki za leto 1965 kažejo, da je potrošnja na prebivalca narasla za 2 kg na skoraj 37,5 kg. N a skopni potrošnji mesa je v Avstriji svinjsko meso udeleženo s 60,5 odstotka. Zanimivo pri tem je že, da je lani pri nas potrošnja govejega in telečjega mesa spet nazadovala.
Ta razvoj vendar ni osamljen. Poročila namreč kažejo, da se tudi zahodnoevropski potrošnik čedolje bolj nagiba k svinjskemu mesu in da ne uživa več toliko govejega In telečjega mesa kot ga je, ker je zaradi popuščanja ponudbe postalo na evropskem in na svetovnem trgu drago.
izvodnja 1964 znašala 45.460 rodovniških plemenskih merjascev in svinj. Od tega števila je bilo prodanih drugim kmetom le 4180 svinj in 3986 merjascev, skupno torej 8148.
O vzrokih popuščanja ponudbe govejega in telečjega mesa na evropskem in na svetovnem tržišču smo že večkrat govorili. To popuščanje ne korenini toliko v stagnaciji v govedoreji in v padanju njenega števila v nekaterih državah, kakor pa v naraščajoči potrošnji. Potrošnja govejega mesa narašča tako v državah, ki so še do nedavnega veljale za glavne izvoznice klavnih goved, kakor tudi v državah, ki so se pričele industrijsko razvijati. Kakor je razvoj industrializacije zajel večino zemeljske oble, tako je z višjimi zaslužki, ki jih prinaša, sprožil med prebivalstvom prehod od cenejše škrobnate in maščobne hrane na beljakovinsko hrano, med katero sodi zlasti meso.
število prašičev narašča. Po zadnjih podatkih se je v minulih desetih letih število prašičev v svetu podvojilo in doseglo rekordno število 550 milijonov komadov. Od tega odpade na evropske države 110 milijonov prašičev. Svinjsko meso dobiva na svetovnem trgu čedalje bolj na pomenu.
Ta razvoj je docela v skladu s produktivnostjo mesa, ki je pri prašičih večja kot je pri goveji živini. Od krave dobimo na leto le eno tele in to tele doraste v enem letu kvečjemu na težo 350 kg. Od svinje pa lahko dobimo na leto zaroda v skupni živi teži 2000 kg. Če pri tem še upoštevamo, da je pri govedu le težko doseči klavni izkoristek 60 odstotkov žive teže, da pa je pri sodobni reji in pitanju pri prašičih mogoče doseči klavni izkoristek 80 odstotkov take kvalitete, da pride na kilogram masti tudi 4 do 5 kilogramov mesa, potem razumemo, zakaj svet s prašiči rešuje problem oskrbe z mesom.
Temu razvoju pa proizvodnja govejega mesa v svetu ni v stanju slediti. Ponudba klavnih goved vedno bolj šepa za povpraševanjem po govejem mesu. Zato po svetu
AVSTRIJSKI POGOJI ZA PROIZVODNJO MESNATIH PRAŠIČEV
merjascev in 2273 plemenskih svinj. Tako po merjascih kot po plemenskih svinjah je prevladovala plemenita pasma. V povpreč-
Ravnokar dane primerjave nam dajo misliti. Misliti nam dajo predvsem v krajih, kjer smo spričo naravnih pogojev v rastlinski proizvodnji vezani na prašičerejo. To pa smo povsod, kjer zaradi lege, zemlje in vremenskih pogojev ne moremo in ne smemo kmetovanje omejiti zgolj na travni-štvo in na govedorejo, marveč moramo še pridelovati poljščine, ki so za poletno sušo manj občutljive, kot je travna ruša.
V takih krajih — in to so pri nas skoraj cela Podjuna, pa tudi nekateri predeli celovškega okraja — moramo posvetiti prašičereji vso pozornost. Ker pa je prašičereja zaradi menjajočega se padanja in naraščanja ponudbe klavnih prašičev v pogledu na rentabilnost pri nas zelo občutljiva, ne pridemo mimo tega, da s svoje strani napravimo vse, da bodo prašiči naglo priraščali in da bodo pridobivali čedalje več mesa in čedalje manj masti.
Ta cilj pa bomo dosegli le delno po poti krmljenja. Najmanj tako sta za dosego tega cilja potrebna načrtna in dosledna izbira plemenskih merjascev in svinj, ki imajo prirojene m kontrolirane lastnosti dobre plodnosti, izenačenih potomcev in njihove sposobnosti za tvorbo velikih količin mesa.
Kaj nam v tem pogledu nudijo organizacije, ki se bavijo z rodovniško rejo prašičev.
Leta 1964 smo imeli v naši državi 1277 kmetij, ki so bile združene v organizacijah za rodovniško plemensko rejo prašičev. Te kmetije so imele skupno 660 plemenskih
ju so te kmetije odredile na plemensko svinjo in leto 20 pujskov. Tako je letna pro-
Po številu merjascev v državi je ta ponudba na splošno zadoščala za redno obnovo, nikakor pa ni zadoščala po številu plemenskih svinj, katerih so imeli takrat okoli 270.000. Letna ponudba rodovniških plemenskih svinj je namreč predstavljala komaj 1,4 odstotka skupnega števila plemenskih svinj v državi. To pa je že za u-strezno obnovo premalo, kaj šele za prepotrebno nujno zboljšanje kvalitete plemenskih svinj.
GLAVNA POTREBA: ZBOLJŠANJE IN IZENAČENJE KVALITETE
Da smo v takih okoliščinah še močno oddaljeni od časa, ko bomo o koroških prašičih lahko rekli, da odgovarjajo današnjim zahtevam trga, ki hoče vedno bolj mesnate in vedno manj mastne prašiče, leži na dlani. Jasno pa je tudi, da bo od nas vseh potrebnega še veliko truda, da bomo pri naših plemenskih svinjah dosegli za to potrebno plodnost, pri pitancih pa izenačenost v izkoriščanju in v priraščanju ter v njihovi mesnosti, kar vse so odločilni predpogoji za rentabilnost naše prašičereje.
Problem koroške prašičereje torej ni toliko pri merjascih in pri krmljenju, kakor je pri plemenskih svinjah. Plodnost, izkoriščanje krme, priraščanje in mesnost so namreč lastnosti, ki so v enaki meri odvisne od merjasca in od plemenske svinje. Te last-
KAKŠNO PA JE TO RAZMERJE
NA KOROŠKEM)
Na Koroškem je 1964 priznane rodovniške plemenske merjasce in svinje zrejalo le 98 kmetov, ki so imeli 181 merjascev in 266 plemenskih svinj, medtem ko imamo na Koroškem skupno okroglo 21.000 plemenskih svinj. Leta 1964 je bilo na Koroškem na 100 rodovniških plemenskih svinj prodanih le 83 priznanih mladih svinj, medtem ko jih je bilo v državnem povprečju prodanih 184. Tako plemenske svinje, ki jih je kmetom prodala Zveza koroških prašičerejcev, 1964 niso predstavljale niti pol odstotka skupnega števila plemenskih svinj.
Prav v tem pa je kardinalni problem koroške prašičereje, istočasno pa je v tem tudi izhodišče za nadaljnjo pot njenega zboljšanja.
Otroke stran od kmetijskih strojev!
Naraščajoče primanjkovanje ljudi za delo po kmetijah ima za posledico, da vedno bolj silimo otroke k delu s kmetijskimi stroji. Pri tem vidimo prej delo s strojem, ki jo otrok lahko odpravi, kakor pa mislimo na nevarnost, v katero s tem otroka spuščamo. Spoznanje, kaj smo s takim gledanjem napravili in povzročili, je potem, ko je do nezgode prišlo, navadno prepozno. Spričo tega naj bodo naslednji podatki resno opozorilo, da otrok ne spada na kmetijski stroj.
V zadnjih letih je število kmetijskih nezgod, kjer so bili poškodovani in pohabljeni otroci, vidno naraslo. Od 53.000 nezgod pri kmetijskem delu, so jih leta 1964 okroglo 1600 povzročili otroci pod 15 let starosti in 3500 mladi fantje in dekleta med 16. in 20. letom starosti. 23 od teh nezgod je končalo s smrtnim izidom. 423 teh nezgod se je pripetilo pri kmečkem delu, 26 °lo vseh otroških nezgod pri prevozih in 171 pri delu z raznimi stroji. Te nezgode so imele najhujše posledice.
Delo s stroji je delo previdnosti in zahteva določenih izkušenj in spretnosti, katerih pa otrok navadno nima. Na noben način pa šoloobvezni otrok ne spada na traktor in k vožnji z njim.	v
Če delo na kmetiji res ne zmoremo več, potem naj vsaj otrok ne bo žrtev tega dejstva. Mislimo raje, na kakšen način bi si drugače^ olajšali delo na kmetiji in ga v potrebni meri zmanjšali. Da zgolj s stroji tega vprašanja ne bomo rešili, je ravno tako jasno, kakor je jasno, da ga ne bomo rešili s pritegnitvijo otrok k delu s stroji. Iz tega gledišča je na vsak način edini izhod iz dileme, v kateri so številne kmetije, poenostavitev proizvodnje tako na polju kot v hlevu na tiste panoge, kjer delo najbolj poenostavimo in ga najbolj zmanjšamo. Ta pot za nas ne bo breme, kakor je navadno otrokova nezgoda pri delu, marveč velika korist, ker bomo z njo lahko pomno žili količine pridelkov, ki jih prodajamo.
nosti njihovi potomci podedujejo. Zato je tako stvar Zveze koroških prašičerejcev kakor tudi kmetov in njihovih organizacij za proizvodnjo kvalitetnih pujskov in pitancev, da vso svojo pozornost posvetijo zboljšanju plemenskih svinj po ravnokar omenjenih kriterijih, torej po plodnosti, izkoriščanju krme, rastnosti in mesnosti.
Zaenkrat tem zahtevam še nikakor ne zadostimo v tisti meri, kot bi morali. To ugotovitev najbolj podpirajo podatki dosedanjega kontrolnega pHališča kmetijske zbornice v Celovcu. Pri 539 kontroliranih pitancih s kmetij z rodovniško plemensko rejo se je pokazalo, da je bilo za kilogram prirastka v najboljšem primeru potrebnih 2,52 kg žitnih enot krme, v najslabšem pa 5,05 kg. V najboljšem primeru so pitance od 20 na 90 kg žive teže opitali v 84 dneh, v najslabšem pa v 136 dneh. Enako velike so bile razlike v kvaliteti pitancev. V najslabšem primeru je pri njih odpadlo na kilogram masti le 1,48 kg mesa, v najboljšem primeru pa 4,55 kg. Hrbtni Špeh je bil v najslabšem primeru, 4,7 cm visok, v najboljšem primeru pa le še dobra 2 cm.
Te razlike so ogromne in dajejo najboljši odgovor na vprašanje, zakaj pri nas prašičereja večinoma ni rentabilna. Medtem, ko gre mast v promet kvečjemu po 12 šil. za kg, gre meso po 50 in več šilingov. Zato tudi na mast pitani prašič ne more imeti iste cene, kot pa na meso pitani.
Da bomo te razlike, ki jih srečavamo v vsej naši prašičereji, kar se da naglo odpravili, moramo na kmetiji in v občini kakor za dobre merjasce in ustrezno krmljenje skrbeti tudi za zboljšanje plemenskih svinj. Priti moramo do takih plemenskih svinj, ki so po prednikih in potomcih dokazale, da imajo prirojene lastnosti za najboljše izkoriščanje krme, za najhitrejši prirastek in za najboljše razmerje med mastjo in mesom. Dobra sta le tista svinja in tisti merjasec, ki vse te lastnosti dobro prenašata na svoje potomce. Dokler tega ne bomo napravili zastonj tarnamo, da nam prašičereja slabo donaša.	'
Blaž Singer
...............................mm...........................................................................min....im..im...mn...mm.mmmmmmm.mmmm.m......mmmmmmm.....mmmmm
kmalu razločila posamezne goste: kmet Jurij Bacman je	,Mhm,’ je zamomljal Jurij in se na pol obrnil k finan-
sedel v kotu pri mizi in strmel iznad očal v igralne karte	carju. Mojzer je nekoliko postal pri mizi, nato pa se vrnil
v svoji roki. Tam so sedeli še sodar Maks, bivši orožnik	k družbi, kjer je klicala Keglca:
meten, Franc, če kdo sliši, nas bodo vse skupaj zaprli. — Otroci, le igrajte se, samo glejte, da ne boste kaj potrli.’ ,Ne boj se, tega si nisem sam izmislil. Gospod Gojzer je tako povedal in Vinko je rekel, da ta gospod dosti ve, ker je videl že veliko sveta. Nama ne bo slabo. Hitler drži z reveži!’
„ln ti to verjameš? Kdo je že kdaj z prstom Rjignil za viničarja?"	*
.Gospod Gojzer je rekel, da bodo morali gospodje z nami vred delati. Če bodo delali, potem ne bodo gospodje. To se pravi, da ne bo več gospode.1’
.Beži, beži. Takim obljiAjam ne verjamem. Bogati imajo denar, zanj pa dobiš, kar ti poželi srce. Oni si že ne bodo z delom umazali rak. Mi bomo delali zanje do smrti.’
.Če ti rečem, gospod Gojzer nam je povedal, ko smo bili v Avstriji. Najprej nisem verjel. Ko sem nekaj dni premišljeval, sem začel misliti drugače. Zakaj se ne bi kdo na svetu zavzel tudi za nas? Revežev je mnogo več ko gospode. In če skupaj potegnemo, ni vrag, da nam ne bi bilo bolje. O Hitlerju pravijo, da ni imel nič svojega, a so ga le izvolili za voditelja. Njegova beseda je vse. In če zapove, da morajo vsi ljudje delati, ga bodo ubogali.’ Liza je ugovarjala: ,Tu pri nas ne bo mogel zapovedovati. Naš župan in orožniki..."
,... Bodo zginili, moraš reči. Gospod Gojzer je napovedal, da bomo prišli pod tretji rajh. Oni so tako močni, da se nobenega ne bojijo. K nam bodo prišli zato, da bodo napadli gospodo. Naj pridejo, lepo jih bom pozdravil in če bodo pošteno plačali, bom delal zanje.’
Po tem pogovoru je tudi Cmagerjeva Liza začela na tihem upati, da bo Hitler napravil konec njeni revščini. — Zvečer sta se Cmager in Anza ustavila v Mačkovi gostitni. Soba je brla polna tobokovega dima, vendor sta
Grašič in Keglov Mirko. Financar Mojzer se je družil z dvema orožnikoma in trgovko Keglco. Ko je vstopil Vinko, so vsi pogledali proti vratom in Mirko ga je povabil: .Prisedi, s teboj sem najrajši, ti znaš vsako igro.’
.Maček, prinesi pol litra,’ je zahtevala Keglca in kakor navadno priprla oko.
.Dosti bo, dosti,’ se je branil Mojzer.
Orožniški narednik Marič pa je rekel: .Prav, prav, kar prinesi. V tem vremenu je piti najbolj pametno."
.Igral bi z vami karte," se je ponudil Vinko in primaknil stol k mizi.
Keglov Mirko je pošepetal Mačku: „Čuj, prinesi karte.
.Ali ne vidiš zelenca? Žigosane imam samo ene in z drugimi ne smemo igrati pred financarji."
,Ah, saj res,” se je spomnil Mirko in skrivaj pogledal Mojzerja.
Nato je opozoril Jurija, ki si je hotel z vžigalnikom prižgati cigareto: .Ti bi rad plačal kazenI Daj vstran, saj nisi doma.’ Jurij je urno skril prepovedano zadevo v žep.
(Ker so bile vžigalice drage, so si nekateri pomagali z vtihotapljenimi vžigalniki, čeprav so morali plačevati občutno kazen, če so jih zalotili financarji).
.Poizkusiva se na biljardu,* je namignil Mirko.
.Tista palica me ne Uboga,* ije odgovoril Vrnko.
Mirko, ki se je branil poštenega dela, je hotel izkoristiti priložnost. .Na biljardu lahko igra tudi otrok.’
Mdjzer je pristopil k mizi in vprašal Jurija: .Kako gre? Za kaj igrate?’
.Za liter vina,’ je pojasnil Maček. .Pa smo po četr-tinkah. Jurij je dozddj izgtA>il komaj eno igro. Vsak bo plačal nekaj.’
Gospod Mojzer, ste pozabili na nas?”
.Ne, ne, gospa, vaša družba mi je najljubša.'
Pogledala je sramežljivo v tla in se igrala s prstom.
Maček je bankovec pomaknil pod steklenico. Finan-carju ni treba vedeti, da igrajo v njegovi gostilni za vino in za denar.
Stenska ura je prešla polnoč. Mojzer in orožniki so se odpravljali domov. Keglca je rdeča v obraz in zibaje se na nogah poučila svojega sina:
„Ti, Mirko, ne ostani predolgo. Nočem, da bi naša hiša prišla na slab glas." Tudi ona je bila ena izmed tistih vaščank — na zunaj pobožnih in krščansko vzgojenih — v rensici pa ni priznavala niti župnika niti režima. Skrbela je samo za to, da bi si povečala premoženje. Tudi je ni bilo sram popivati v gostilni z moškimi. Toda samo z njo enakimi. Izogibala se je učitelja Breznika, ki je vlekel na .rdečo stran’. Obsojal je razmere v državi in trdil, da nekoč ne bo izkoriščevalcev in izkoriščanih. Figo mu je pokazala pod nos in mu rekla, da ji takšni ljudje niso potrebni.
„Ne boj se zame, mama, nisem v slabi družbi,* je odvrnil Mirko, sklanjajo se nad biljardom.
Keglca je pocukala Mojzerja za rokav plašča in se zasmejala: .Vidite, kako maj sin igral Jaz se tega ne bi moglo naučiti."
Jurij je z izgubljenimi očmi pogledal izza kart in pokimal: »Mhm."
Sodar Maks in bivši orožnik Grašič, vedno suha kol poper, sta se ves večer pogovarjala med seboj, trkala in zastonj pila.
(Dalje prihodnjič)
Sultan je rešil Jozeja
r	>
Anekdote
Goethe je sel nekoč z dvornim vzgojiteljem po weimarskem parku. Tedaj sta zagledala eno od dvornih dam, ki se je vneto po-Ijubovala z moškim, ki nikakor ni bil njen soprog.
»Ste videli?* se je zgražal vzgojitelj.
»Videl že,* je odvrnil Goethe, »ne verjamem pa ne.*
*
Nekoč je Goethe obiskal soline v Sulzi. Prvi delavec ga je vodil naokrog. Pri slovesu se je Goethe obrnil k malemu sinku svojega spremljevalca in ga vprašal:
»No, ali veš, kdo sem?*
Mali je ponosno odgovoril: »Pesnik.*
Tedaj ga je oče srdito nahrulil:
»O, ti osel, to je vendar gospod državni minister in tajni svetnik von Goethe!*
*
Nekdo je hotel humorista Roda Roda predstaviti v družbi, pri tej priložnosti pa zablesteti tudi z lastno duhovitostjo. Tako je rekel:
»Tu vam predstavljam svojega prijatelja Roda Roda; v resnici ni tako neumen, kot je videti.*
Ker pa se s poklicnimi mojstri ne kaže meriti, sc je amaterju zgodilo prav, ko je Roda Roda pristavil:
»In v tem se razlikujem od svojega prijatelja.*
ARKADIJ ARKANOV:
Vrtiljak
Mogočna gora je Peca, ki se poganja 2.126 metrov visoko v nebo nad Podjunsko dolino. Spodnja polovica je porasla -z drevjem, zgornja pa je gola in veličastno se gre--ijo njene prepadne stene navzdol.
V višini okrog sedemsto metrov privre na dan iz skalnate odprtine precej velik in zelo lep izvir Bistrice, ki pozneje, ko se umiri, zagnano žubori skozi več vasi ter je nelkdaj poganjala številne mline, žage in kovačnice. V Peci so včasih kopali svinec tn še danes se vidijo v višini približno 1700 metrov razpadajoče zidane rudarske stavbe.
•
Krotnikov Jozej je bil še majhen tantek, šele dve leti je hodil v Šolo. Svojega očeta je imel zelo rad. Težko mu je bilo pri srou in jokal je, ko je oče odhajal na Peco, kjer je bil zaposlen kot rudar. Vedel je, da ga dolgo ne bo videl, ker se je oče vračal domov le ob sobotah, včasih pa tudi le vsaiko drugo soboto. Prosil ga je, naj ga vzame s seboj. Toda oče ni mogel ugoditi njegovi želji, ker bi mu bil v napotje. Sla sta pa enkrat z mamo obiskat očeta na Peco. Pogosto je mislil Jozej na očeta in z mamo sta se večkrat pogovarjala o njem. Jozej je rad postopal pred hišo in se oziral na visoko goro. Neka skrita sila ga je mikala, da bi šel tja.
Nekega dne je morala njegova mama po opravkih za cel dan od doma in je pustila Jozeja samega. Bilo mu je zelo dolgčas in zopet se mu je stožilo po očetu. Sklenil je, da ga gre obiskat. Do večera, ko se vrne mama, sem lahko zopet doma, si je mislil. Hitro je naložil nekaj malice v malho. Poklical je svojega dragega prijatelja, domačega psa Sukana, m mu dejal:
»Sultan, ali greš z menoj na Peco?«
Pes mu je veselo pomahal z repom, kot bi ga razumel. Zagnano sta jo mahnila po poti skozi polja, jozeju je bingljala malha preko ramen, Sultan pa je razposajeno tekal naprej in se spet vračal ter poskako-val in mahal z repom pred Jozejem. Šla sta še skozi vas Bistrico, nato pa se kmalu ločila od lepe poti in stopila na planinsko stezo. Mimo zelene ravnice, posejane s skalami, sta prišla na prodišče in že sta stala pod manjšo kamnito steno. Previdno sta stopala po ozki stezici, ki je vodila poševno pod steno. Prišla sta v bukov gozd in se po široki vijugasti poti hitro dvigala. Gozda je bilo konec. Pred njima so se razgrinjala obširna kamnita pobočja s strmimi prodišči. V ozadju pa se je dvigal v oblake greben Pece.
'Krenila sta po kamniti stezi in kmalu prišla zopet v temen gozd z ogromnimi drevesi. Po tleh je ležalo veliko starih bukovih in macesnovih debel. Nenadoma je Sultan obstal in £ačel lajati. Jozej je hitro pogledal, 'kaj je. Kar prestrašil se je in obstal. Na debelem deblu je sedel star mož z veliko sivo brado. Možakar je ma-lical, pomakal je bel kruh v malinovec.
»He-he-he-he«, se jima je posmejal starček. »Kar naprej, fantek, nič se me ne boj, jaz sem star planinec Krofov Joža iz Smarjete. Nič ti ne bom naredil, pa še psa pomiri, da ne bo tako hud name«, je dejal.
Jozej je poklical Sultana in ga pobožal, da ije nehal lajati.
»Fantek, kam pa gre s psom?« ga je vprašal Joža.
»Na Peco k očetu«, je odgovoril Jozej.
»Kaj pa dela tam tvoj oče?« »Svinec koplje«, je dejal Jozej.
»Ti si pa res junalk, da si upaš na * tako dolgo pot, ko si še tako majhen. Kako ti je pa ime?«
»Jozej sem!«
»Jozej, hočeš malo kruha in malinovca«, je ponudil Joža. Jozej se ni branil in je prisedel, zelo mu je teknila dobra malica. Joža je vrgel še Sultanu lep kos kruha in tako so kmalu postali vsi dobri prijatelji.
»He-he->he-he, Jozej«, je zopet začel Joža, »zgodaj si začel hoditi v Planine. Jaz tudi zahajam vse svoje življenje rad v gore in še sedaj, ko sem že tako star in težko hodim, najraje lezem po planinah, ki so tako čudovito lepe!«
»He-he-he-he, Jozej, pa ti je znana pot na Peco?«
»Samo enkrat sem šel z mamo tja in upam, da ne bova zašla«, je dejal.
Joža, ki so mu bile znane vse steze, je točno povedal in pokazal kod naj hodita, jozej se mu je še lepo zahvalil za malico in se poslovil in že sta jo mahala s Sultanom veselo naprej.
Dobro shojena steza se je polagoma vzpenjala. Daši je Jozeja vleklo hrepenenje po snidenju z očetom, vseeno ni mogel hiteti skozi čudoviti gorski svet, ki je bil zelo zanimiv in vedno drugačen. Prišla sta zopet pod visoko steno. Sultan je začel ponovno lajati. Opazil je mladega, komaj ndkaj mesecev starega gamsa in se pognal za njim po široki grapi navzgor. Tudi Jozej jo je ucvrl za njim, poklical je Sultana in ga umiril. Divji kozliček se je že zatekel na ozko polico, kamor pes ni mogel več za njim. Jozej se je razveselil ljubke planinske živalice. Hotel jo je ujeti in je začel plezati proti njej. Ko se je gamsu že skoro približal, se je gamsek spet pognal nekoliko više in nato zopet čakal. Če Jozej ni mogel hitro napredovati, mu je šel celo nekoliko naproti. Zato je Jozej upal, da ga bo gams počakal in da ga bo ujel. Večkrat je bil že blizu njega, a tedaj je gams zbežal zopet više in tako je speljal Jozeja precej visoko v steno.
Iznenada pa je Jozeju spodrsnilo in je padel nekaj metrov globoko na večje precej položno prodišče, ki se je končavalo s prepadom, na treh straneh pa so ga Obdajale prepadne stene. Nazaj navzgor ni mogel več plezati in tako je bil ujet sredi kamnite strmali. Ko se je zavedel položaja, je izbruhnil v krčevit jok. Sultan je globoko spodaj začel močno lajati. Jozej ga je klical, a kaj ko mu pes ni mogel nič pomagati. Večkrat se je pognal v steno, a nikamor ni prišel naprej, ker ni mogel plezati. Postal je nemiren, tekal je sem in tja ter lajal in končno začel strahotno tuliti. Jozej se je že nekoliko umiril in nehal jokati. Zvesti in dobri pes pa je čutil dolžnost, da mora rešiti svojega prijatelja, a ker drugače ni mogel pomagati, je venomer samo pretresljivo tulil.
Rudarji na Peci so slišali pasje
tuljenje in postali pozorni. Slutili so, da se je morala zgoditi nesreča, ker pes navadno samo takrat tuli. Enemu izmed rudarjev se je zdel pasji glas znan, zato je hitro vzel daljšo vrv in se napotil v smer, odkoder je prihajal glas. Ker tuljenje ni prenehalo, je dirjal po stezi, kolikor so ga nesle noge. V pol uri je bil na mestu in se je hudo prestrašil, ko je zagledal in spoznal psa. Uvidel je, da ga slutnja ni varala. Poklical je psa po imenu in Sultan je pritekel k njemu. Skakal od veselja vanj, lajal in zopet zbežal pod steno. Rudar mu je sledil in začel plezati po steni ter kmalu zagledal Jozeja na prodišču.
»Jozej, kako pa si prišel sem, ali si pobit?« ije zaklical.
»Jozej pa, ki je liznenaden zagleda svojega očeta, je samo še zaklical »atej« in bruhnil v jok. Šele na ponovno vprašanje je povedal očetu, da ni nič ranjen ter da ga je zapeljal v steno mladi gams in da je imel namen priti k njemu na Peco, ker mu je tako dolgčas, ko se že tako dolgo nista videla. Oče je nekaj časa plezal proti Jozeju in ko je prišel vštric njega, je napravil zanko na vrvi in jo vrgel Jozeju z naročilom, naj se zadrgne okrog pasu. Nato je počasi vlekel vrv 'k sebi in kmalu je stal Jozej pri njem. Previdno sta sestopila pod steno. Tedaj je oče svojega sina dvignil, ga privil k sebi in prisrčno božal iter dejal:
»Ljubi moj Jozej, zelo sem vesel, da me imaš tako rad, ampak da bi me sam hodil obiskovat na Peco, si le še premajhen. Vidiš, kako bi bil kmalu lahko nesrečen!«
Nato je planil še Sultan proti Jozeju in skakal vanj ter cvilil in ga oblizoval z jezikom, da ga je moral oče odganjati. Jozej ga je hvaležno božal.
»Kako pa, da te je mama pustila, da si šel od doma?« je vprašal oče.
»Saj je ni bilo doma, odšla je v Velikovec«, je odgovoril.
»Da sedaj še mama ne bo v takih skrbeh, kot sem bil jaz, pojdimo hitro vsi domov«, je dejal oče.
Zelo srečni in vsi veseli so hiteli po stezi navzdol proti domu. Prišli so domov istočasno z mamo. Ko je slišala zgodbo, so se ji vlile solze in je strastno objela ter poljubila svojega sina Jozeja.
Letinski
Sedel sem v nočni restavraciji in večerjal. Bilo je pozno. Sedel sem v kotu. Ne vzbujam rad pozornosti. Lahko bi me kdo videl in pričel govoriti: „Vidiš ga, tovariš A sedi po restavracijah. Pri njegovi plači .. . Le odkod jemlje denar?"
Ko sem čakal na biftek, je vstopil moj šef B z uslužbenko C.
— Propadel sem, — sem pomislil. — Zdaj me bo opazil .. .
Otrpnil sem na stolu in pričel buljiti v časnik. Morda me pa ne bo videl... Toda videl me je ... Vstal je in pristopil k meni.
— No, — mi je rekel, — po restavracijah sedimo, kaj?
— Ne, ne, — sem odgovoril, — pozno je že, pa sem skočil malo povečerjat. •
— Vem, je nadaljeval, — poznam te večerjice. Sicer pa, kaj je v tem strašnega? Nihče ni brez greha. Tudi ti me tu nisi videl, razumeš? Prav tako kot tudi jaz tebe nisem!
— Jaz vas? — sem vprašal. — Z NJO ali brez NJE?
— Seveda brez NJE! Ženi bom rekel, da sem imel večerno konferenco ...
— Prav, sem rekel, — kaj pa, če me vpraša njen mož, ali sem jo kje videl?
— Reci, da nisi!
— To bo malo sumljivo.
— No, pa mu povej, da si bil z njo v kinu. Ti in njen mož sta vendar prijatelja.
— Dobro, toda jaz sem bil z vami na večerni konferenci.
— Reci, da sem te pustil prej domov in da si odšel z njo v kino.
— Prav, — sem rekel.
Moj šef B je odšel, jaz sem pa pričel jesti biftek ... Čez nekaj časa me je nekdo potrepljal po ramenu. Ozrl sem se in zagledal tovariša D iz našega podjetja.
— Zdravo, — mi je rekel prijazno. — Tudi mene ni bilo tu.
— Tu sedita B in C, — sem rekel, — opazila te bosta.
— Nista me videla in tudi jaz njiju nisem videl, — je rekel D. — Midva pa zdajle sediva v knjižnici ...
— Da, toda jaz sem v kinu s C.
— Nikakor ne, — je rekel D. — C Si je v zadnjem hrpu premislila in je odšla k svoji prijateljici. Pravkar sem se spomnil: Včeraj se je E ob dveh ponoči vrnil domov in rekel ženi, da je prišel tako pozno zato, ker te je našel popolnoma pijanega na ulici in te je s težavo odvlekel domov. Nikar ga ne izdajaj!
— Mene? Pijanega? — sem se zgrozil.
— Kaj hočeš! Nekaj si je moral izmisliti. Ti si bil prvi, ki se je spomnil nanj. Skoraj sem še nekaj pozabil: Če bi prišlo do nekakšnih čenč, ti si me v torek povabil v restavracijo, jaz pa nisem šel s teboj, temveč sem raje odšel na predavanje. Zapomni si to!
D je odšel.
— Prosto? — sem zaslišal glas ob sebi.
— Izvolite, — sem rekel in dvignil oči.
Mož, ki je sedel za mojo mizo, se mi je zdel znan.
— Oprostite, — sem se obrnil k njemu, — zdi se mi, da sem vas nekje že videl.
Kje? — je prestrašeno vprašat moj sosed.
— Nekje, — sem rekel.
— Tam sploh nisem bil!
— Kje? — sem se zanimal.
— Tam, kjer ste me videli.
— Ampak jaz vas nisem videl tam, kjer vi mislite.
— Tudi tom nisem bil! Sploh pa bo zdajle prisedla k meni moja žena in midva se sploh ne poznava!
Izkazalo se je, da je oseba, ki je prisedla k moji mizi, žena mojega bratronca.
— Nisem te videla, — mi je šepnila. — In sploh me ni tu. V knjižnici sem!
Začutit sem, da me zapušča razum ...
Moje življenje je bilo zadnje dni res nenavadno. V torek sem povabil prijatelja v restavracijo, ker sem ga skušal odvleči s predavanja. Včeraj me ije kolega napol mrtvega odvlekel domov in je samo zategadelj prišel tako pozno domov. Danes sem bil hkrati v kinu z ženo mojega prijatelja, na konferenci in v knjižnici.
Ves omamljen sem prišel domov. Komaj sem odprl vrata, je zazvonil telefon. Oglasil se je mož tiste C, ki je sedela v restavraciji z mojim šefom.
— Poslušaj, — je rekel, — žena je odšla nocoj k svoji prijateljici. Jaz sem'ji rekel, da smo ti, tvoj šef B in jaz skupaj večerjali. Tako je bilo, in če te kaj vpraša, pazi, da se ne zapleteš. Poleg tega me je vprašala, kje je moja plača. Rekel sem ji, da si se ti pretepal z natakarjem in razbil posodo, kozarce in ogledalo, jaz sem pa moral zate vse to plačati...
Odvrgel sem slušalko. Spoznal sem, da sem propadel. Edina rešitev je še, da vse tajim. Nikogar ne poznam. Nikogar nisem videl. Nikjer nisem bil. tn tudi te zgodbe sploh niste brali, ker je nisem napisal.
IZREKI
•	Vsaka solza pokaže smrtnikom eno resnico. (F<«coio|
ooo
•	Naučite se trpeti. Če dobro trpite, manj trpite.
(France)
OOO
•	Malo vas je naučilo živ-
ljenje, če vas ni naučilo prenašati trpljenja.	|Oro»|
ooo
•	Nesreča vzgaja inteligenco.	IHugol
OOO
•	Človek je učenec, boleči-
na njegova učiteljica in nihče se ne pozna prej, preden ni trpel.	(De Musset)
ooo
•	Nobena vez ne združuje dveh človeških src tako trdno kot družba v bolečini.
tSou»hey)
OOO
•	Človek, ki ni trpel, tudi ne zna oproščati. |TrMi»m<K«o|
ooo
•	Zdravnik zdravi, narava
ozdravi.	(LaUmki pregevor|
OOO
•	Strast po oblasti je naj-
strašnejša vseh bolezni človeškega duha.	(Voltaire)
*	Častne besede malo stanejo.	(Herdet)
OOO
*	Malo je izgubljenega, če je le čast rešena. (VoiiaM
ooo
*	Ambicija je edina siia, ki
ubija ljubezen.	|ca>ber|
ooo
*	Ljudje se starojo, vendar
ne zorijo.	(Dovdoi)
ooo
*	Vsi ljudje so si podobni v
besedah, samo po delih se razlikujejo.	(*AoU«e|
ooo
*	Kdor ima prav, noj se smeje, ne pa prepira.
(Rtvarol)
OOO
*	Oborožite se najprej z
dejstvi, potem pa jih po svoj! volji Izkoristite.	(T»<nn|
ooo
*	Veliko znamenje povprečnosti je, zmeraj umirjeno
hvaliti.	(Vouv«iargu»i|
OOO
*	Dolžnost Je tisto, kar terjamo od drugih. (Dunm. <i»)
ooo
*	Delovanje je v naši na-
ravi, popolno mirovanje je Smrt.	IFoical)
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročilo: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00 Dnovne oddajo (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja —
6.00	Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Po-sdrav nate — 10.03 Za gospodinjo — 11.10 Ljudske viže — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi — 12.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 14.55 Posebej za vos — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturna poročila — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila.
Sobota, 30. 4.: 8.05 Domači vrt — 8.45 Domača književnost — 14j15 Pozdrav nate — 15.30 Aelia, žena Norika — 15.30 Iz vseh dolin zveni — 16.30 Govorimo o znanstvenih knjigah — 18.00 Kulturni razgledi — 19.10 Odmev časa — 20 J 5 Solze Maccrrene, pripovedka —
20.45	Koncert dunajskih filharmonikov.
Nedelja, 1. 5.: 8.05 Koračnice — 845 Nedeljska jutranja oddaja — 9.05 Delu čast — 12.20 Za 1. maj govori državni sekretor Franz Soronics — 12.45 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Koroška lovska ura — 14.30 Pozdrav nate —- 16.30 Križem po svetu, križem skozi čos — 18.30 Nedeljski šport — 19j1 5 Reportaže s proslav 1. maja — 20.10 Pridi k srečanju.
Ponedeljek, 2. J.: 845 Zločin in kazen, roman — 8.45 Glasba tujih dežel — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 17.00 In spet prihaja maj v deželo — »18-15 Tisk in gospodrastvo — 18.35 Mladinska oddaja — 20Ji5 Evropski hoteli — 20.30 Staroavstrijsko podobe —- 21.15 Za mesto in podeželje.
Torek, 3. J.: 8.00 Zveneči	jutranji	pozdrav	—	15.30
Kdaj je najlepši čas — 15.45	Koroško	pesništvo	—	18.00
Koroška avto- in motorevija	— 18.15	Iz prve	roke —
18.35 Aktualna literarna oddaja — 19.00 XY ve vse — 20i15 Prašni vrag, slušna igra.
Sreda, 4. J.; 8.00 Zveneči	jutranji	pozdrav	—	15.30
Pevski krožek .Porcia' — 15.45 Werner Koller, mlad koroški lirik — 17.00 Zlato rokodelstvo — 18.15 Pomoč potrebuje vsok — 18.30 Znanstvena govorilna ura — 20.15 Fidelio, opera.
Četrtek, J. J.: 8.00 Zveneči jutranji	pozdrav	—	15.15
Ura pesmi — 15.45 Pomladanske viže — 48.00 Koroška deželna kulturna poročila — 18.05 Kmetijska oddaja — '18.20 Naš gospodarski komentar — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 XY ve vse — 20,15 Alpska lovska ura —
21.00	Nabirolnik za pritožbe — 21.10 Prepevamo in pripovedujemo o deželi Drave.
Petek, 6. 5.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 1545 Komorna glasba — 15.45 Domoča obrt — 18.00 Koroške pihalne godbe — 18.35 Kaj provii industrija — 2045 Seina —Donava — 20.45 Evergreen, tokrat na Dunaju — 21.00 Glasbene šarade.
II. PROGRAM
Poročilo: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje); 5.30 Dobro jutro — 6.15 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pe-elro mešano — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli
ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Objave iz Avstrije — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti
—	17.15 Reporterji med potjo — 18.00 Glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo danes zvečer — 21.55 Športni
komentar — 2240 Pregled po svetu.
Sobota, 30. 4.: 9.30 Bodite čisto tiho — 13.20 Odmev iz Avstrije — 14.35 Turške impresije — 14.40 Tehnični razgledi — 15.20 Melodija z Dunaja — 16.00 Za delovno ženo — 1740 Tragika in komika — 17.35 Graški jubilejni sejem — 19.10 Oddaja v.icekanclerja — 19.30 Velika šansa — 20.15 Avstrijska hitparada — 21.30 In svet gladuje.
Nedelja, 1. J.; 845 Kaj je novega — 10.00 Tedensko ogledalo domačega tiska — 1145 Ciklus dunajskih simfonikov — 1340 Za avtomobiliste — 14.30 Zločin in kazen
—	15.00 Glasba ne pozna meja — 18.00 Ameriški sen in Evropa — 1940 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Ali more Južna Italija dobiti zvezo z bodočnostjo —
20.00	Prv*i maj — 20.30 Melodija za nedeljski večer.
Ponedeljek, 2. 5.: 840 Glasba na tekočem traku — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja opere — 14.20 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Maj, maj, veseli čas — 15.35 Zaljubljene gosli — 16.00 Otroška ura — 17.25 Pogled v literarne revije — 17.40 Ženska oddaja — 19.30 Orkestralni koncert — 20.55 Okoli JPorgy in Bess”.
Torek, 3. 5.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Govori športni zdravnik —
13.30	Pomembni orkestri — 15.35 Ženske in vrtnice — 17.25 Znanje za vse — 19.30 Poleti z nami — 20.30 Dirigira Robert Stolz — 21.30 O tem lahko govorimo.
Sreda, 4. 5.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja opere — 1445 Sodobni avstrijski komponisti — 15.35 Mladi dunajski radijski orkester — 15.45 Otroška ura — 17.25 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.40 Domači zdravnik — 19.30 Halo, teenagerjl — 20.15 Vseh devet.
Četrtek, 5. 5.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Glasba po kosilu — 14.15 Znani orkestri — 14.35 Ljudska glasba — 15.35 Mala parada solistov	— 17,25 Raziskovalci	v gosteh	— 17.40
ženska oddaja — 19.30 Kako bi bilo življenje, če ne bi bilo spominov — 20.00 Vindobona, lepo mesto — 21.00 Na meji vidnega.
Petek, 6. 5.: 8.10 Da, to je moja melodija — 9.35 Stvaritve velikih	mojstrov —	13.30 Za	prijatelja	opere —
14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Dom v gorah
—	15.35 Glasba Nica Dostola — 16.00 Otroška ura — 17.25 Znanje za vse — 19.30 Smrt lepega ščinkavca —
20.45	Klasiki kritike — 21.00 Mi in gore.
Slovenske oddaje
Sobota, 30.	4.: 9.00 Od	pesmi do	pesmi, od srca do
srca — 18.25 S knjižne police.
Nedelja, 1. J.j 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo ki glasbo pozdravljomo in voščimo.
Ponedeljek,	2. J.: 1445	Poročila,	objave —	Koj smo
pripravili — Iz ljudstva za ljudstvo — 18.00 Za našo vas.
Torek, 3. 5.: 1445 Poročila, objave — Športni mozaik
—	Beremo za vos.
Sreda, 4. 5.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite zaigramo.
Četrtek, 5. 5.: 14.15 Poročila, objave — Tu zgledujte se lenuhi, pri tej mali pridni muhi — Cerkev in svet.
Petek, 6. 5.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do peika — Otroci pojo materam — Beremo za vas.
RADIO LJUBLJANA
oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 202,4 — 202 m. UKV frekvence 88,5 — 92,9 -- 94,1 — 90,5 — «7,9 MHZ Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen v nedeljah): 4.30 Dobro jutro —
11.00	Turistični napotki — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam
—	16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert — 19.05 Glasbene razglednice — 22.10 Plesna glasba.
Sobota, 30. 4.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Mladi glasbeniki glasbenih šol — 10.15 Odlomki iz manj znanih oper —• 12.05 Med novitetami našega arhiva — 12.40 Ansambel Miška Hočevarja in trio Dorka Skoberneta — 14.05 S slovenskimi pevci po Verdijevih operah — 14.35 Voščila — 15.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.15 Iz naših relejnih postaj — 18.45 S knjižnega trga
—	20.00 Delavske pesmi raznih narodov — 2045 Pesem in stvarnost — 21.00 Za ples in dobro voljo — 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 1. 5.; 8.05 Glasbena matineja — 9.05 Kaznjenec št. 512, mladinska radijska igra — 1040 Zabavni zvoki za prvomajsko dopoldne — 11.25 Za prijatelje lahke glasbe — 12.05 Voščila — 13.30 Popotovanja —
14.00	Odlomki iz oper — 15.05 V svetu zabavnih melodij
—	16.00 V pomladi prvi je bilo — 17.05 Zgodba o Sim-nu Sirotniku, radijska igra — 18.15 Šport in praznik —
20.00	Naš nedeljski sestanek — 21.00 Maj — ljubezni čas.
Ponedeljek, 2. 5.: 8.05 Praznična matineja — 9.05 Nedelja v senčnem gozdu, mladinska radijska igra — 9.50 Poslušalcem za prvomajske praznike — 11.15 četrt ure z ansamblom Jožeta Kampiča — 12.05 Čestitke za 1. maj
—	13.30 Melodija srca im Dijak prosjak — 14.00 Kulturni kažipoti — 15.05 Zabavne melodije na koncertnem odru
—	16.05 Občini zbor proizvajalcev dobre volje, zabavna govorno-glasbena oddaja — 16.00 Calaiški meščan —
20.00	Sopranistka Leonthyne Pnice kot Carmen — 21.00 V ritmu bobna.
Torek, 3. 5.: 8.00 Melodije za majsko jutro — 9.05 Vključujemo mikrofone v Žireh — 9.35 Otroci pomladi
—	11.15 Iz oper Čajkovskega in Janačka — 12.05 čestitke za 1. maj — 13.30 Revolucionarji pripovedujejo —
14.00	Pokaži, kaj znaš — 15.30 Mladostne skladbe Janeza Matičiča — 17.30 Dopustniška cula — 16.00 Radost in življenje — 20.00 Mali koncert Koroškega akademskega okteta — 20.20 Miklavž Breugnon, radijska igra.
Sreda, 4. 5.: 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.30 Orkester Mantovani — 10.45 Človek in zdravje — 12.05 Zaključni prizor iz opere .Hovanščima* — 12.40 Slovenske narodne — 14.35 Voščila — 15.30 Pihalna glasba — 17.05 Nacionalne smeri v evropski glasbeni literaturi — 18.40 Naš razgovor —
20.00	Gledališki ravnatelj, komična opera — 2140 Večerna pesem.
Četrtek, 5. 5.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Glasbena pravljica — 10.15 Pojo solisti zagrebške opere — 12.05 Slavni virtuozi — 12.40 Čez hrib in dol — 14.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja — 14.35 Lirika za otroke
—	15.40 Literarni sprehod — 17.05 Turistična oddaja — 16.20 Odskočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori —
POHIŠTVO
za dom in za goste
Podjunska trgovska družba
bratje Rutar & Co.
Dobrla vas - Eberndorf
A 9141 tel. 10-42-34) 281
Oglejte si našo razstavo tudi v prostorih hotela Rutar v Dobrli vasi.
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer.
Pešek, 6. 5.: 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.35 Pet minut za novo pesmico — 10.35 Novost na knjižni polici — 12.05 Iz oper Gaetana Doni-zettiija — 12.40 Harmonikarski orkester Svoboda iz Šentvida — 14.35 Romunija v pesmi in plesu — 15.30 Od vasi do vasi — 15.45 V svetu znanosti — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.45 Kulturne diagonale — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled — 2145 Oddaja o morju-lin pomorščakih.
TT€L€V IZIja
Sobota, 30. 4.: 17.03 Mola šivalnica — 17.30 Veselje na glasbi — 17.50 Knjižni kotiček — 18.40 Kaj vidimo novega — 19.30 čas v sliki — 2045 Boni, ljudska igra —
21.45	Trije navihanci — 22.45 Krvna osveta v Montari.
Nedelja, 1. 5.: 17.03 Villervalle v Južnem morju — 17.30 Svet mladine — 18.00 Film zate — 19.00 Hiša sanj —
19.30	Aktualni šport — 20.20 Ernst Berger šestdeset let.
Ponedeljek, 2. 5.: 18.35 Tečaj francoščine — 19.00 Pustolovščine pod vodo — 19.30 Čas v sliki — 2045 Strel in 50 mrtvih — 224 0 Janine Aimee.
Torek, 3. 5.: 18.35 Tečaj angleščine — 19.00 Nemščina za domačine — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Ob lepi modri Donavi — 21.55 Kaj pravite k temu.
Sreda, 4. 5.: 11.03 Intriganti — 17.03 Listamo po slikanici — 17.35 Lassie — 18.35 Tečaj francoščine — 19.00 Podobe iz Avstrije — 19.30 Čas v sliki — 204 5 Gospa so zvonili, komedija.
Četrtek, 5. 5.: 11.03 Madagaskar, mostobran v indijskem oceanu — 18.35 Tečaj angleščine — 19.00 Čas v sliki —
19.30	Prenos iz Glasgowa, finale v Evropacupu — 21.35 Otroška tragedija.
Petek, 6. 5.: 11.03 Ob lepi modri Donavi — 18.35 Pogled v deželo — 19.00 Televizijska kuhinja — 19.30 čas v sliki — 20.15 Match, komedija — 21.20 Avstrijski portret.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik; Rado Janežič, odgovorni urednik; Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9021 Klagen-fort - Celovec, Gasomelergasse 10, telefon 56-24. —. Tis ko Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: 9021 Klo-genfurt - Celovec, Postfach 124.
OD 30. APRILA DO 8. MAJA:
Jubilejni jugovzhodni sejem v Grazu
Avstrijski sejem železa in gradbeništva Razstavlja 1395 podjetij iz 21 držav
V šestdesetem letu svojega obstoja se pomladanski jugovzhodni sejem v Grazu ne predstavlja le v nojbolj praznični obleki, marveč tudi v še večji meri kot tradicionalno avstrijsko izložbeno okno proti jugovzhodu,
^ ki ima razstavljajoča podjetja zgledno koncentrirana po branžah, kar daje sejmu preglednost, obiskovalcu pa možnost obsežnega primerjanja in izbire med razstavljenim blagom;
G ki ima med razstavljajočimi podjetji do 75 % proizvodna podjetja, s čemer je posebno zanimiv tako za obrtno za trgovinsko gospodarstvo;
G ki ima do zadnjega izpeljano servisno službo na vseh področjih.
Glavni poudarek daje sejem proizvodom kovinske industrije ter potrebam gradbeništva, kmetijstva in gostinstva na investicijskem blagu.
Sejemske posebnosti:
Razstava pohištva Tekstilna razstava Razstava »Naš šiling« Razstava pitanih goved Razstava »Naš otrok« Razstava živil Modna revija Razstava krzna Vinska razstava
Inozemske
kolektivne razstave:
Jugoslavija Sovjetska zveza (Pakistan
Sejem je odprt
dnevno od 9. do 18. ure, 5. in 6. maja do 20. ure.
Razstava živil
dnevno do 20. ure
Vinska razstava
dnevno do 24. ure.
S*""
M
^	1*5* i
"h m '~ \r
im
et-ftimr* v. p

H*?:, H.
~ . df* f'


p
RADIO PROGRAM
Ta teden vam priporočamo:
Iz zbirke zgodovinskih romanov
B Ivo Andrič: TRAVNIŠKA KRONIKA, zgodovinski roman iz stare Bosne,
416 str., br. 30 šil.
BI Josef Bedier: ROMAN O TRISTANU IN IZOLDI, zgodovinski roman iz viteških
časov, 228 str., ilustr., polusnje 64 šil.
B France Bevk: IZ ISKRE POŽAR, zgodovinska povest iz časov kmečkih uporov,
112 str., ilustr., br. 6 šil.
B Kasimir Edschmid: SIMON BOLIVAR, zgodovinski roman o osvoboditelju
Južne Amerike, 530 str., pl. 57 šil.
B Fran S. Finžgar: POD SVOBODNIM SONCEM, zgodovinski roman o starih
Slovanih, dve knjigi skupaj 480 str., br. 30 šil. B Anatole France: BOGOVI SO ŽEJNI, zgodovinski roman iz časov francoske
revolucije, 304 str., pl. 25 šil.
B Zsolf Harsanyi: MADŽARSKA RAPSODIJA, zgodovinski roman o velikem
pianistu in skladatelju Lisztu, 386 str., ppl. 58 šil. B Oskar Hudales: KRIŽAR LENART, zgodovinski roman iz časov križarskih
pohodov, 568 str., ppl. 73 šil.
B Alois Jirasek: PROTI VSEM, zgodovinski roman iz dobe husitskih bojev
na Češkem, 600 str., pl. 64 šil.
| Juš Kozak: ŠENTPETER, zgodovinski roman iz stare Ljubljane,
432 str., pl. 68 šil.
B Mimi Malenšek: INKVIZITOR, zgodovinski roman iz reformacijske dobe,
688 str., polusnje 123 šil.
B Mary Renault: KRALJ MORA UMRETI,zgodovinski roman iz stare Grčije,
336 str., pl. 66 šil.
B Wl. St. Reymonf: LETO 1794, zgodovinski roman iz bojev za svobodo Poljske,
848 str., pl. 78 šil.
B Walter Scott: IVANHOE, zgodovinski roman iz stare Anglije,
384 str., br. 21 šil.
B Alojzij Remec: VELIKI PUNT, zgodovinska povest o kmečkem uporu,
160 str., br. 6 šil.
B Henrik S'enkiewicz: KRIŽARJI, zgodovinski roman iz časov križarskih vojn,
dve knjigi skupaj 772 str., ppl. 65 šil.
B Alekse' Tolstoj: TRNOVA POT, zgodovinski roman iz časov ruske revolucije,
tri knjige skupaj 1256 str., pl. 124 šil.
B Uka Vn’ >*ova: ROMAN O PREŠERNU, zgodovinski roman o največjem slovenskem pesniku, 464 str., pl. 82 šil. •ri: TURMS NESMRTNI, zgodovinski roman o starih Etruščanih,
656 str., ppl. 103
■teliff: ŠČITNI OBROČ, zgodovinski roman iz sfare Anglije,
264 str., ilustr., ppl. 28 šil-
knjlge lahko naročite tudi po pošti. Plačilo možno v obrokih.
Mrka ' Rosen
Po
ši
igarna „Naša knjiga", Wulfengasse