122. številka. Ljubljana, vtorek 31. maja. XIV. leto, 1881.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzeinši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejcman ju avstro-ogersl- C delale ta Otlo leto 16 gl., M pol leta 8 gL, z& četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za eelo leto 13 glđ., 7a četrt leta 8 gld. :>0 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za posilj.mjr M dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. ia četrt leta.'— Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina .znaša. - Za gospođe tužitelje na ljudskih šolali in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejemali za četrt leta .*'• gold. — Za oznanila se plačajo od četiristopne petit-vrste 6 kr., Če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če sc dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc RolmftnoveJ hiši ..gledališka stolha". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oinanila, t. j. administrativne stvari, jo v »Narodnej tiskarni" V Kolnumovej hiši.
Govor poslanca dr. Vitezica
V državnega zbora seji dne 12. t. m.
(Po stenografskem zapisniku.)
Visoka zbornica! Nijsem bil pripravljen na to, da bi denes govoril kot glavni govornik ; jaz 3em samo nameraval omeniti o šolskih razmerah moje ožje domovine Istre. A ne morem si kaj, da ne bi odgovoril na nekatere opazke neposrednjega mojega predgovornika. Novo šolo je on tako slavil, da bi jaz samo želel, da bi enkrat šel v mojo ožjo domovino, kjer bi on videl, kakšen napredek je storila novoerra šola. Pod prejšnjo šolo je bilo več naobraženosti in nravstvenosti, kakor pa zdaj.
Na statistične date gospoda poslanca barona Dipaulija je g. predgovornik odgovoril samo splošno. Vedel je, da za svoje proti -opazke ne more navesti statističnih dat.
Gospod predgovornik je trdil, da se v šoli ne negira nobena vera, ampak, da se vsaka za opravičeno prizna.
Vzgledi gospoda poslanca barona Dipaulija jasno kažejo, da veliko učiteljev taji vero. Gospod predgovornik priznava pravico staršev, da smejo uplivati na izobrazbo svojih otrok, a pravi, da starši nemajo pravice, otrokom od-tegavati ves pouk.
Po teh splošnih stavkih govoriti hočem o razmerah v m oje j ožjej domovini. Ravno je minolo jedno leto, odkar sem nj. ekscelenci g. naučnomu ministru izročil spomenico o slabih šolskih razmerah na Primorskem ter sem kratko tudi navel sredstev, s katerimi bi se temu pomagalo.
Dozvoljujem si prav kratko navdati vse bino moje spomenice. V njej sem namreč razvil, da, kar se tiče Slovanov,  so ti v šolstvu postavljeni za Italijane, dasi
Nasledniki Bogdana Hmelnickega.
Po Kostomarovu in drugih .spisih napisal J. Sttklasa. (Daljo.*)
Neizvestno je, pod kojimi uveti je postal Mnogogrišni zaveznik Dorošenkov in kako je imel začeti neprijateljstva proti Moskvi, vendar pa vemo, da se je Mnogogrišni izrazil pred velikoruskim glasnikom, Tanjejevem, da ne misli na noben način Kijeva Poljakom dati in da se bode skupaj z Dorošenkom boril proti Poljak ej.**) Poprej nego je moskovska vlada za-
*) Glej »Slovenskega Naroda" št. 109.
**) Po izjavi poslanca Tanjejeva je govoril Mnogogrišni mej drugim tudi to-le : „Gosudar nas ni s sabljo podjarmil; mi smo se mu dobrovoljno poklonili radi edinosti v veri. Če nin pa Kijev in druga maloruska mesta nijso potrebna ter jih oddaje poljskemu kralju, poiskali bodemo mi druzega gosudarja."
so po prebivalstvu v večini Slovani, ker jih je ondi dv« tretjini, a Vlahov samo jedna tretjina. Kljubu temu velikemu številu je v celej Istri samo jedna tri razred na ljudska šola s hrvatskim učnim jezikom, sicer pa še prav malo jednorazrednic. Dalje sem govoril o pomanjkljivej in nepriličnej organizaciji tamošnjih izobraževališč za učitelje in učiteljice ter sem omenjal, da v celej Istri nij ni jedne mestjanske ali srednje šole s hrvatskim učnim jezikom; posebno sem naglašal potrebo, da se nemški gimnazij v Paznu spremeni v hrvatski, da isterska mladina, ki je kako hrvatsko ali slovensko ljudsko šolo pohojevala, res nema nijeunega gimnazija, nijedne realke, katero bi mogla pohojevati.
V Paznu je sicer na gimnaziji priprav-ljevalni tečaj, ki naj bi imel namen, Italijanom in Slovanom v glavo vliti toliko nemščine, da se potem morejo sprejeti v ta gimnazij. A kako se pri tem '.postopa v pripravljevalnici. Profesor niu v prvem niti v drugem letu Hrvatov ne poučuje nemščine v njihovej materinščini, nego učiti se je morajo po italijanščini, tako, da se morajo ob jednetn učiti dvema jezikoma.
Lahko se potem razume, da od šolske mladine onstran monte maggiore malokdaj gre kak Slovan na pazinski gimnazij, ampak da gredo rajši na gimnazijo v Reko ali Sinj; res je v zadnjem letu 20 Hrvatov iz Istre in kvarnerskih otokov hodilo na reški, 8 pa na Binjski gimnazij. Samo jeden učenec je poskusil na Pazinskem gimnaziji ter je, da si nadarjen, dobil vendar drugi red, ker nij znal nemški in zato nij mogel naprej priti. Tedaj je slovanske j mladini pot v srednje šole v Istri zaprt.  Ako bi se pa nemški
ključila, kako bi se ravnala vsled teh vesti o Muogogrišnem, skovala se je proti njemu urota; vse to je ravnal neki Peter Zabjela. On je sklonil na svojo stran pisarja MokrijeviČa, sodnika Domohtoviča, Samojloviča in perejaslav-skega polkovnika Dmitraška Itaiča. 13. marca po noči vlove urotniki Mnogogrišnega ter ga odpravijo v Moskvo s pisarjem Mokrijevičem. V Moskvi je Matjejev Mnngrgi išncua izpraše-val o vsem, a nazadnje ga je dal se mučiti. Damjan je zanekal trd nje o izdajstvu, ali je priznal, da je v pijanosti govoril „neumne be sede." Starešine vsega maloruskega naroda so prosili, da se kazni s smrtjo bivši ataman in njegov brat Vasili. 28. majal. 1G72 so peljali obsojena na morišče v Moskvi; ali car je poslal za njimi glasnika, ki je imel objaviti, da on „po prošnji otrok njihovih zamenjuje smrtno kazen s prognanstvom v Sibirijo." Damjan je bil pregnan s ženo Anastazijo v Tobolsk, a ž
gimnazij spremenil v hrvatski, potem bi se ga morebiti izogibalo par zagrizenih Italijanov, sploh pa bi se število učencev nič ne skrčilo.
Kaj pa se mi je na to odgovorilo? Minulo je od tedaj jedno leto in stvar se je še shujšala. No, kakor čujem, misli se zdaj celo na to, kako bi se mogel nemški jezik uvesti v hrvatske jedno- in dvorazredne ljudske šole!
Da bi se odpravilo pomanjkanje učiteljev na Primorskem, ustanovili so v Kopru učiteljišče za možke a v Gorici za ženske. Uže v vlanskej budgetnej debati sem imel priliko govoriti o teh zavodih, zvlasti sem dejal o Koprskem zavodu, da je poslopje tako slabo, da preti cel6 zdravju učencev in učenikov. Nadejal sem se, da bodem v letošnjem proračunu našel dotično svoto, a zmotil sem se in videti je, da se tudi v bodoče ne namerava v tem oziru kaj storiti.
Koprsko ufilišče ima tti oddelke, vlaški, slovenski in hrvatski. Po njega petletnem obstanku je uspeh ta, da je vlaških učiteljev preveč, slovenskih dosti, hrvatskih pa 10 izučilo se.
Dajale so se tudi štipendije, da bi se navedeni cilj dosegel, a kaj pomagajo podpore, če se učitelji nf.obrazujejo za narodnosti, katerih ne potrebujo. Leta 187!» so podvrglo se je 40 dijakov zrelostnej preskušnji, mej temi je bilo 24 Slovencev, 12 Italijanov in 4 Hrvatje.
Od izprašanih jih je bilo 10 aprobovamh tudi za nemške sole, tedaj čisto zoper smoter, katerega so si bili postavili pri ustanovitvi tega učiKšra. Ta zavod je nameraval izobraževati učitelje za slovenske, italijanske in hrvatske ljudske šole. it vsega tega 96 vidi, da najbolj primanjkuje hrvatskih učiteljev in da
njima so morali tudi otroci, brat in bratranec. Postali so v Sibirijo tudi njegove druge: nje« finskega polkovnika Gtrintuvka in podatamana GriboviČa. Posltdnji je pobegnil iz Sibirije, a ostali piognaui so bili radi tega okovani v Kelezo ter odpiavljeni v Selenginsk ter povratan! v službo. Kmalu za tem pa je bil ulovljen ter tudi v Sibirijo poslan zaporoiki ataman Sirko, ali je bil proglašen v kratkem za nedolžnega ter se je povrnil zopet v Rusijo.
17. junija istega leta je bil izbran nedaleč od Konotopa, v Kazačjej Dubrovi, po predlogu kneza Itomodanovskega, v prisutnosti arhiepiskopa Lazarja, na radi nov ataman, bivši generalni sodeč Ivan Samojlovič. Le ta zbor se je zbral in dovršil najbolj po želji in volji pa tudi lukavosti vojaškega starešine. Novo-izbrani vodja je bil sin svečenika, poprej živečega na desnem bregu Dnjepra, a potem prešlega na levi breg, v mestece Stari Kolja-
„ustavovercem" zopet pomagali na konja, da bi nas potem z nova zatirali." — Celo vedenje „ustavovereev" pa kaže, da stranka moćno razpada in da je mej njimi dosti tacih, ki so se naveličali Ilorbstovega na (gospodstva.
V in i*u J<- flrišitvt*.
Kakor bolgarski knez hoče po cele j deželi potovati in propagando delati za svoje namere, tako hočejo storiti tudi odstavljeni ministri. Videlo se bode, kdo je močnejši, knez ali bolgarskega naroda zastopniki, in bolgarski narod. Vse kaže, da bode princ Battenberg obsedel kakor je dolg in širok, kajti presmelo je, kf*r on namerava, da ne bi bolgarskemu ljudstvu oč'j odprlo, da bode uvidel, kje da je prav za prav opasnost.
Nemški poslanik v Atenah je 27. t. m izročil grškemu minist.erskemu predsedniku prepis turško-grške pogodbe. Grška vi; da je pogodbo sprejela ter imenovala tri komisarje, da bodo uredili mejo.
GtumlM'ttift je 27. t. m. govoril v svojem rojstvenem kraji Cohorsu političen govor. Slavil je složnost mej republikansko stranko, armado, katerej je dejal, da je francoski narod in ki zagotovlja mir. Povsod, kamor prid«
je tlak. da se mora človek le čuditi, !ra si ljudje in živali ne polomijo nog; oglejte Bi malo piostor pred farno cerkvijo; treba bi skoraj bilo, ko bi človek vzel berle (Stel/en), da bi preskočil tamošnje kamenje. Pa za take silne potrebe nema meščanstvo novcev, treba je čakati boljših časov, to bi ne bila „deutshe Tliat!" Pa čemu bi neid popravljalo „nemškoM j Celje tlak pred farno cerkvijo? Tam hodijo većinom i le slovenski dijaki v nemško gimnazijo, kjer izliva vodja Svoboda in njegovi sodrugi minsko češki žolč na uboge slovenske sinove.
Čuje se, da je naš „izveličar" gospod Fo-regger kupil vit zraven Kapucinskega mosta, in da si misli tam zidati hišo. Če s*.1 bo enkrat to zgodilo, potem smo si tudi gotovi, da bo tlak pred farno cerkvijo hipoma popravljen, potem bo naenkrat novcev zadosti, ker s« bo popravil pot „nemškemu apostolu" !
B% Dolenjega £Lot»a<<»a 17. maja. [lav, dop.) Na slavo cesarjev i čevej poroki je bil 9. t. m. naš kraj tako ozaljšan in razsvetljen,
Gambetta, časti ga ljudstvo skoraj tako, kot i kakor še nikdar doslej. Požarna straža uame-svojega boga. j ravala je napraviti bakljado do grada v Gor.
Italijani so Vendar okrpali „novo" mi-nisterstvo. Ministerski predsednik je De preti s, ima tudi notranje; vi tanji je Mancini, justični Z a n ar d e 11 i, finančni je M a gl i a n i, dela ima Baccarini, nauk Baecelli, poljedelstvo Bor ti, vojno Ferraro, pomorstvo Acton. V tem ministerstvu je pet mož iz prejšnjega Cairolijevegi ministerstvu.
V T'utiiMii postopajo zdaj Francozje kot pravi gospodarji. Tuniski hej nema nobene veljave in njegove prve služabnike kar zvrstjo odstavlja francoski general - konzul Roustan. Tunis je zdaj prav za prav irancosk depar-tement. —
1>0|
MSI.
Iz < vi |a 26. maja. (Izv. dop.] Zopet smo doživeli jasen dokaz, da je Celje popolnoma nemško mesto, da je ,. Ilort deutscber Cultur und deutscber Sitte!" Nas Slovence seveda tukaj iz samega človekoljubja le trpijo, a govoriti nemarno nobene pravice, dosti je, da plačujemo mestre davke, gospodarstvo o mestnem premoženji pa imajo „nemški" gospodje v rokah. Da je naše mesto bogato, sila bogato, dokazali so naši „Nemci" ,,nd oculos." Celjsko mesto je pristopilo namreč znanemu „Schulveroin" z 20 goldinarji. Lansko leto so poslali župana g. Neckermana na mestne stroške k nemškemu „Partheitagu" na Dunaj. Le tako naprej, dragi gospodje „Nemcilt, saj imamo novcev dosti 'it* teke reči. Mestnih potreb seveda ni j nikakeršnih, vse je v najlepšem redu. Idite enkrat na  naš   „Burgplutz", tam
Logatec, kjer je c. kr. okrajno glavarstvo, toda dež jo je zabrani!. Vtorek zjutraj so se slovesne sv. maše udeležili c. kr. uradniki, šolska mladina, požarna straža in mnogo ljudstva. Po maši je bilo čestitanje pri g. okrajnem glavarji, popoludne pa šolska veselica. Ob dveh peljali so se otroci na šolski vrt. Po primernem govoru, vsadili sta se dve lipi: cesarjevič in cesarjevičina. Prijatelji šole so darovali toliko, da se je mladina mogla nekoliko pogostiti in obdarovati z knjižico : „cesarjevič Rudolf". Na večer je bila zopet prirejena razsvetljava celega kraja. Ob 9. uri je napravila požarna straža bakljado. V dolgej vrsti z godbo na čelu pomikala se je, obdana od nebrojne množice l.udstva, proti gradu. Pred gradom so pevci stopili v sredo kroga ter zapeli tri pesni, pri katerih so tudi nekateri gospodje iz Gor. Logatca sodelovati blagovolili. Po petji je še poveljuištvo požarne straže g. okrajnem glavarju izročilo diuštveno čestitanje.
Iz r#iAticiiic* 17. maja. [Izv. dop.] Poroka cesarjeviča Rudolfa se je tu praznovala jako slovesno. Uže prej je bil ta dan ves kraj okinčan. Na gradu vihrala je ponosno poleg cesarske zastave kranjsko-slovenska trobojnica, tudi druge so bile hiše okinčane s zastavami. Grom možnarjev dal je zvečer znamenje, da se prične občna razsvetljava. Le škoda, da je dež kakor iz škafa lil, zategadelj nij bilo mogoče užgati velikanski kres, ki je bil uže pripravljen.   Vtorek udeležili so se vsi uradniki,
se z ustanovitvijo tega učiteljskega izobraže vališča nij dosegel on namen, ki se je bil postavil.
Uzrok temu, da se ta namen nij dosegel, je tudi poseben način, kako dijake vpisujejo. Znani so mi slučaji, da so mladeniči, vpisani v italijanski oddelek, morali učiti se iz hrvatskih knjig, zato, ker ne znajo italijanski.
Znan mi je tudi neki drug slučaj: na pazinskem gimnaziji je študiral neki dijak, ki so ga bili vpisali v italijanski oddelek, da si je bil v njegovem spričevalu zaznamovan kot materini jezik ilirski — kakor se oficijalno zastarelo imenuje hrvatski jezik.
Če z velikim trudom kak Hrvat pride v hrvatski oddelek, to nij dobro znnj. Tako se je n. pr. zgodilo, da je bil hrvatsk dijak, Ki je absolviral gimnazijo v Paznu in dostal zre lostno preskušajo, sprejet samo v tretje leto, b neki drug dijak druge narodnosti brez zre lostnega spričevala pa je bil sprejet v zadnje leto. Drugemu, ki ie bil vpisan v italijanski oddelek ter je potem dvakrat prosil vodstvo za dovoljenje, da sme prestopiti v hrvatski oddelek, prepovedalo se mu je z besedami, da bi bilo to breznačajno. Hrvatski oddelek Be otvori še-le o božiči, — tako se je vsaj vlani zgodilo. Poučuje se popoludne, ker so učenai po četiriurnem dopoludanskim pouku preutrujeni, da bi mogli poslušati še tem predavanjem.
Neki učitelj je naznanjajoč učencem, da je hrvatski oddelek otvorjen, objednem izjavil, da nikomur ne svetuje obiskavati ga, ker se ima vsak druzemu potiebnejšemu učiti; in zato se nobeden nij upal vpisati v hrvatski oddelek.
(Konec prib.)
Politični razgled.
V Ljubljani 30. maja.
Drsa viii /bor bode v seji denes zvečer volil članove v delegacijo. Svoje seje bode baje sklenil še ta teden.
Malo moževski vedo se „ustavoverci" ob Češkem v«t»iičiliščiiciii vprašanji. S prva so njih organi bolj sni merljivo dejali: No, bomo videli, kaj je storiti! Kmalu potem pa se je reklo: Naši zastopnini v šolskem odseku nijso bili pooblaščeni delati kompromise Kaj čemoV Pod vsakim drugim ministerstvom bi mi glasovali za češko vseučilišče, a pod Taarle-jem ? Premislili si bomo. —
Ustavoverci zahtevajo, da mora Tnnffe odstopiti, prodno bodo glasovali za češko vseučilišče. Zato jim češki listi odgovarjajo. „Po-krok" pravi: „Nijsmo še na glavo pali, da bi
din. Ivan Samojlovič je bil človek učen, ali' malo sposoben, ponižen pred silnimi, ohol in j napuhnen pred odložnimi, a vrh tega pa še koristoljuben. Svojo službo je začel kot stotnij-ski pisar, za Brjuhovetskega je bil prideljen generalnemu pisarju Greč.anomu; potem je postal stotnik, a kmalu za tem v Černigovu ka-zački polkovnik. On se nij priključil izdajstvu Brjuhoveckega, nego se je zbližal z Mnogo-grišnim, kateremu se je pokazal veren ter je zato postal generalni sodeč; potem pa je z drugimi Mnogogrešnega vpropastil ter si pridobil tako naklonjenost starešin vsled neobične uslužljivosti in priližnjenosti: oni so si ga izbrali v nadi, da dobodo v njem za se pokorno orodje.
Prevrat na levem bregu Dnjepra se je dogodil v istem času, ko je na desnej strani Dorošenko upotrebil smelo ali odvažno sredstvo. 300.000 Turkov se je vzdignilo k njemu
na pomoč; sam padišah Mahomed IV. je vodil svoje čete. Na bojišču pri Batogi je bil razbit Ilar.enko in vodja poljske vojske Lu-žecki. Turci in Tatari so navalili na Kamence, kjer je bil neznaten poljski garnizon. Obloženi so ugovarjali s Turki ter se na zadnje predali pod pogodbo, da morajo iz mesta o liti in oni prebivalci, po njihovej želji, a ostalim prebivalcem, ki bi hoteli ostati v mestu, mora se pa zagotoviti bezopasnost življenja, sloboda in nekolike cerkev za obdržavanje njihove službe. Turki so zapovedali, da se cerkve spremene v mošeje; same tri smejo ostati za kristjane prevoslavne, katoliške in armenske. 19. septembra je Mohamed IV. s slavjem prišel v mesto ter se podal v glavno mošejo, poprejšno soborno cerkev; tudi so, kakor se pripoveda, Turki v znak zmage islama nad kristijanst-vom metali podobe in slike svetnikov na blatne ulice, po katerih je hodil sultan. Prebivalce
so pustili na miru ; vendar pa so vzeli v harem padišaha in njegovih paš najlepše devojke.
Poijaki so bili do skrajnosti premagani vsled tegu dogodjaja in slabi poljski kralj Mihajlo je poprosil brž za mir turškega sultana. Mir je bil sklenen pod Bacačem v Galiciji. Poljaci so odstopili Turkom Podol in LTkra-jino a vrh tega so obljubili, da mu bodo plačali vsako leto 25.000 cekinov.
Hudo se je prevaril Dorošenko. Turki nijso mislili vzpostaviti jedinstva v Ukrajini, a Dorošenko pa je postavši podanik turški odbil od sebe svoj narod in vse krščanske sosede. Mir mej Poljaki in Turki nij mogel biti trajen ; skupaj s Poljsko se je pripravljala tudi Moskva za boj proti njim: Dorošenka, zaveznika turškega, je moral zadeti naj poprej udarec neprijateljev islama. Mej tem pa je začela njegova sila padati; narod, ki je po starej navadi prehajal z desne strani Dnjepra na levo,
r
občinski zastop, šolska mladina in mnogo ljudstva slovesne sv. maše. Po maš': pa je naš g. vrli učitelj šolskej mladini v navzočnosti mnogih gostov razložil pomen dneva, ter končno otroke obdaroval z knjižicami „cesarjevič Rudolf. Zvečer smo se zbrali k skupnej večerji in navdušeno napivali novo zaročenim«0.. Mladi svet pa se je po starej navadi zasukal ter plesal do belega dne. Za osnovno dostanje slavnosti sta si največ prizadevala naš okrajni sodnik g. Jenčič in naš župan Mulej.
l/Trii<ivi-j;a na Notranjskem 17. maja. [Izv. dop.J Trnovska in Jablanska županija sta o priliki prevesele poroke cesarjeviča Rudolfa s princesinjo Štefanijo telegrančno poročili svoje čestitanje. Na to je Njegova c. in kr. Visokost po svojem obersthofmajstru grofu Bombellesu navedenima županijama telegrafično blagovolila poslati zahvalo tudi v slovenskem jeziku, glasečo se tako-le:
„NaČelništvu občin Trnovo in Jablance, Krain!
Njegcva cesarska Visokost cesarjevič naslednik zahvaljuje se zu   lojalno  voščilo po slano o priliki Njegove poroke in za izraz lojalnosti cesarskemu domu.
Najvišji dvorni mojster Njegove cesarske Visokosti: B o m b e 11 es." Iz  VI oltroiioi;;:, 17. maja. | I/v. dopis. | Naši trzanje nijso zaostali v proslavljenji poroke cesarjeviča Rudolfa.   Uže nekaj dni prej je županstvo naznanilo  prebivalcem red, po katerem želi praznovati slavnost. Na predvečer je bil ves trg razsvetljen in zastave so vihrale raz poslopij.   Žalibog da kresovi nijso mogli goreti zaradi  slabega  vremena;  a umeteljni ogenj in bakljada sta so odložila na drugi dan. Vtorek je  bila ob treh zjutraj po strelu s Žalostne gore budnica po trgu, ob 8. uri pa slovesna sv. maša. Po maši je predsednik krojnega šolskega sveta g. Lud. Golia mladini v šoli lepo razložil pomen slavnostnega dne. Nazadnje se je pela cesarska himna. Opoludne je bil slavnostni obed pri „Krom", popoludne pa izlet šolske mladine nt* Žalostno goro, kjer so bili otroci dobro pogoščeni.   Na večer je „Venček" pri „Belem konjiči" še eukrat združil tržane. Vso slavnost oba dni je močno povzdigovalo streljanje in godba, ki nas je pov-sodi spremljala.
Iz Središča 19. maja. [Izviren dopis.] Ravno smo bili tako srečni, da smo na slovensko berzojavno čestitko, ki smo jo dne 10. maja poslali Njih. ces. visokostima Rudolfu in Štefaniji; po g. grofu Bombellesu prejeli slovenski odgovor, ki se glasi: Slavnemu občin-
skemu odboru in č. duhovstvu v Središču. Njegova cesarska visokost cesarjevič naslednik zahvaljuje se za lojalno voščilo poslano mu o prilici Njegove poroke in za izraz lojalnosti izrečene Njemu.
Najvišji hofmajster Njegove cesarske visokosti gr of B o m be 11 es. Zaradi tega vlada tukaj pri nas velika radost  in  navdušenost.   Naj  bi  si  vsi naši Nemci, pravi in domišljivi, pa tisti polovičarski Slovenci, ki še Sploh tako radi nemškuta-rijo, to dobro za ušesa zapisali, da celo pre-vzvišeni cesarjevič naš jezik spoštuje ter se ga posluževati blagovoli.   Koliko bolj je to naša dolžnost!
Od Volili«* Nedelje 15. maja. |Izv. dop.] Ker se od vseh strani poroča, kako se je slavil dan 10. maja, naj bode tudi nam dovoljeno, ob kratkem popisati slovesnost, ki smo jo obhajali ta dan
Uže v soboto zvečer t. j. 7. t. m. je na g. Dolinarjevem vrtu na visokoj smreki zavihrala velika trobojnica, oznanjajoča veleimenitni dan eesaijevičeve poroke.   Po sklepu tukajšnjega kr. s. sveta se je šolskej  mladini  za  ta dan priredila primerna veselica. Rano zbrala se je naša učeča se mladina, katerej se je pridružila tudi ona iz Jesenica, v okinčanej šolskej sobi. Streljanje možnarjev in zvonjenje ob osmoj uri dalo je  znamenje k cerkvenej svečanosti. Po maši se je mladina obeh šol vrnila v šolsko sobo.   V jako mičiiem ogovoru jej je okrajni š. nadzornik g. F. Dolinar razložil pomen dneva. Navdušeni „slava" klici so  po dokončanem govoru  odmevali  v  šolskem poslopji. Potem se je začelo pravo veselje za mladino, dasi je bilo vreme neugodno.   Tukajšnji posestnik g. G. Melhar je  dragovoljno prepustil v to svrho veliko svoje dvorišče in druge pokrite gospodarstvene prostore, v katerih so se zbrali radostni otror, radovedni kaj jih čaka. Nad IGO otrol; je dobilo dobrih   jedij   v izo bilji in pijače  kolikor treba.    Vrhu   tega so člani kr. š. sveta, na čelu jim je g. dr. Namorš, v denarji dajali darila onim, ki so se pri raznih igrah, trajajočih do 4 ure popoludne, naj bolj odlikovali se svojo prednostjo. Da bi si otroci vse svoie žive dni ohranili veseli dan v trdnem in hvaležnem  spominu,  razdelilo se je pred razhodom mej nje 100 knjižic „Cesarjevič Rudolf." To je bilo veselje! Lehko je ftal vsem ki nijso bili   pričujoči.   Mej temi je  bil tudi kateri, o komur smo se čudili in obžalovali da nas ni j počastil. Veselica je bila tako lepa da smemo v resnici biti ponosni nanjo. Zahvaliti
je začel zdaj ti umoma bežati; večji del beguncev se je vzdignil na iztok, v bolje stepe južnih predelov moskovskega gosudarstva (v denašnjo : voronežko, kursko in ekaterinoslavsko guber-nijo). Desna stran Dnjepra je bolj in bolj obezljudila. Dorošenko in Hanenko sta vladala nad bednimi ostanki vsaki dan umanjajočega se naroda ter borila se s ptujimi silami za zapuščeno domoviuo. Z novic se je obrnil Dorošenko v Moskvo, zopet je uveraval gosudarja o svojej vernosti in udanosti, prosil ga, da ga prime v podložnost, ali vendar le samo pod onimi pogodbami, katere je uže poprej stavil: da bi bila Ukrajina jedina in slobodna. „Jaz nemam otrok — je govoril on: — jaz je ne govorim za se, nego tukaj gre stvar za vse naše ljudi." Moskovska vlada je laskala Do-rošenku z obečanji. Potem, ko so se Poljaki, sami odstopivši Turkom Ukrajino, odrekli gospodstva nad to zemljo, dalo se je laglje zje-
diniti z Dorošenkom v pogledu jedinstva obeh strani Dnjepra.   Ali Samojlovič se je bt?l, da ne bi zgubil atamanstva, katero bi imel dobiti Dorošenko ter se je potrudil pridobiti Moskvo proti Dorošenku in svetoval, da se mu ne ve ruje. Mesto da se pomire z Dorošenkom, po slali  so proti njemu  kazačko in Moskovsko vojsko pod vodstvom Romodanovskega. Le ta vojska pa nij nič važnega storila, ali Hanenko a ž njim  tudi  nekoliko  polkovnikov poprosi milosti pri caru. Dne 17. marca 1. 1 fJ74 se je pokazal  Hanenko in  nekoliko polkovnikov*) desnega brega Dnjepra na radi v Perejaslavlju. Hanenko je položil atamansko čast in bivši njim desnobrežni polkovniki so si izbrali atamana Samojloviča.
(Dalje prihodnji*.)
nam se je zanjo blagej gospodi, ki se nij ustrašila žrtve, v prvej vrsti visorolnej rodbini Mokriškej, katerej bodi pridružen gospod predsednik kr. š. svetu, dr. Namorš z obiteljo, pa gospoda Fr. Dolinar in Matija Tassotti, Mana kr. š. sveta. S posebnim priznanjem je še omeniti darežljivosti gospe Hribarjeve (znane dob-rotnice), (ilobočnikove in Dolinarjeve. Ginljivo pak je bilo videti, kako so gospa dr. Namorš se svojo blago hčerjo gospodično Franjo in soprogo tukajšnjega učitelja zbranemu kardelu otrok stregli s požrtovalno ljubeznjivostjo. Hvaležnost nedolžne dece naj jim nagradi domo-rodno trudoljubje.
Iz Mlir»l<«» lli«tfric»<' 2G. maja. [Izv. dopis.] Dopisnik iz Ilirske Bistrice piše 11. maja t. 1. v „Slovenskem Narodu": „Kakor se za gotovo ve, je davkar S. mislil agitirati za nemškutarske kandidate, pa mu je spodletelo."
Na to moram jaz odgovoriti, da je nesramna tendencijozna laž, da sem jaz mislil agitirati; to se tem laglje ugane, ker dopisnik kot človek mojih mislij ne more vedeti, jaz pa nijsem ne z najmanjšim činom pokuzal, da bi za ene ali druge kandidate agitiral, tedaj nobentga povoda dal, da na kako agitacijo mislim. Prosim tedaj si. uredništvo, da se dotični dopis v tem smislu popravi. Smolej.
Domače stvari«
— (Huda ura.) Poslednjo soboto zvečer je nad Ljubljano treskalo kakor ob naj-hujšej vročini. Treščilo je na več krajih, mej drugimi tudi v frančiškansko cerkev, pa se k sreči nikjer nij vnelo. Na barji pa je baje strela zažgala neko hišo na samem, ki je pogorela. V nedeljo proti poludne, so se spet zbirali crni oblaki, pa nij bilo nič hudega.
— (Iz Trsta) smo v nedeljo dobili nenadoma naznanilo, da je svečanost o blagoslavljali) i zastave „Delavskega podpornega društva", katere velikanski progiam smo na in j no prošnjo proglasili uže ininoli četrtek, iz jako važnih a bliže nerazjašnjenih uzrokov — preložena na 14. dan avgusta, nedeljo pred Vd-likini Šniarinom! Takrat bode slavnost baje še bolj veličastna in žnjo neki združen tudi izlet v Istro na Llovdovetn parniku.
— (Umrla) je 28. t. m. gospa Kovačeva, žena gosp. .Janeza Kovača, druž-nika tukajšnje tiskarske firme Klein & Kovač, s prva „Narodne tiskarne" vodje.
— (Iz Celja) se nam poroča: Dne 27. t. m. umrl je g. J. Le var, učitelj tukajšnje mestne šole po dolgotrnjnrj bolezni, ki si jo je nakopal pri okupaciji Bosne kot vojak. Pokojni bil je 31 let star, rojen v Gornjem gradu in zvest sin matere Slovenije. Naj v miru počiva!
— (Iz Gorice) nam piše potujoč Ljubljančan predvčeranjem : Veselico, katero je sinoči goriška čitalnica na čast Nj. ces. visokosti cesarjeviča Rudolfa in cesaričinje Štefanije priredila na vrtu „Kntterini" z vojaško godbo, 8rečkunjem in plesom na prostem, udeležilo se je nad (»00 gostov, mej temi najvišji dostojanstveniki civilnih (državnih, deželnih in občinskih) in vojaških oblastnij. Vsi so bili po-streženi v najlepšem redu in v obče jako zadovoljni. Neusmiljen dež je veselico za nekoliko — prikrajšal. Tudi Ljubljančanom, ki so bili slučajno tukaj, je ta veselica imponirala kot redka a vesela prikazen na Slovenskem.
*) Kauevski, korsunski, belocerkovaki, utnauski, targovicki, braclavski in pavolocki.
Razne vesti.
* ( V i n e k v e r s ii v ,) t. j. venec pesnij, se imenuje iična češka knjižica, ki jo je za
spomin na venčanje cesarjeviča Rudolfa napisal zrelejšej mlađim Anton Kosina, učitelj mestne šole v Mladej Boleslavi. Cena knjižice (128 str. mal. 8°), katerej sta dodani podobi visoeih zaročencev, je 80 kr.
* (Tatinska zidarja.) V hiši barona Živkovua v Zagrebu sta dne lfi. t. m. delala dva zidarja. Popoludne pak opazi hišni oprt« vitelj, da je podstrešje sa silo bilo odprto in da je izginilo nekoliko ondi razobešenih plečet. Takoj jame posumnjati omenjena zidarja in ko so preiskovali njiju stanovanje, našli so poleg ukradenih plečet tudi še razne posode, ki sta si jo bila drugod prisvojila istim nepoštenim načinom. Oba sta zdaj v zaporu.
I mrli ao v I Hi 1» I ha u i:
20. maja. Jera Potokar, hišnega posestnika Kći, 3'/a nies. Ilovica, za božjastjo. — Eleonora Jaklič, dekle hči, 5 let, sv. Florijana ulice št. 32. — Štefanija Eisert, bukvovcza hči, 11 dni, v Šelenburgovih ulicah it. 6, za božjastjo.
21. maja: Ferdinand Unglert, bivši komi, 23 let, na Karlovskej cesti št. 9, za jetiko.
24. maja: Marija 1'asar, delavčeva žena, 01 let, na sv. Petra cesti št. 58, za srčno hibo. -- Johana Koina, kuharica, 32 let, v Iiihjih ulicah št. 7, za pljučno tuberkulozo. — Ivan Cvetko, žendarmerijskega vodja sin, 2 leti, v (iradiščah št. 1.
25. maja: Jožef Germek, Črevljarjev sin, 2'/3 let v (iradiščah št. 13, za tuberkulozo. — Marija Mlinar, delavka v tovarni za tobak, 86 let, za jetiko.
26. maja: Marija Kihar, hišnega posestnika hči, 15 mesecev, v llradeckega vasi, št. 32. — Jožef Mil-činaki, davkar v p., 71 let, na Kmonskej cesti št. 4.
V deželnej bolnici.
21. maja: Jožef Carman, delavec, 43 let, za jetiko. — Janez Kuhar,  delavec,  »58 let, za katarom.
— Franc Oraženi, užitninski vodja, 50 let, za mrtvu-dom. — Ana Klobučar, gostaeeva žena, 47 let, za vodenico.
22. maja: Ana llartiuan, gostija, 53 let za starostjo. — Matija Krašovic, delavec, 77 1. za starostjo.
V vojaškej bolnici.
23. maja: Jožef Jelner, pešec, 20 let, za vnet-join pljuč.
25. maja: Martin Rolicb, pešce, 22 1. za jetiko. 29. maja:
Pri Nlouu: Knhn iz Linca. — Eichler z Dunaja. — Natzler iz Ogerskega. — Dušica iz Trsta.
— Vodnioer iz Kanile. — Dr. Vonk iz Vipave. — Ficht z Dunaja. —
Pri TImIIcIi Daub iz Mainca. — Engelhart iz Sonenberga. — liurke iz Frankfurta. — Cehollet iz Pariza. — Diosy iz Londona.
Zahvala.
Podpisani si šteje v dolžnost, zahvaliti se vsem Onim blagim dobrotnikom in prijatelj cm Šolo, kateri bo se svojimi darovi pripomogli, da je tukajšnja šola dne 10. maja, kot spomin na ta slavni dan prejela krasni podobi cesarjeviča Rudolfa in prineesinju Štefanije, šolska mladež pa 100 knjižic: „Cesarjevič Rudolf, nastolnik avstrijski", in mnogo druge šolske oprave. Izrekam tu javno, v svojem in v imenu obdarovani' mladine, najtoplejšo zahvalo ter kličem: Rog plati!
V Kropi, dne 1». maja 1881.
Marko Ivovšca, učitelj.
Dunajska borza 30. maja
(Izvirno telegralieno poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcib   .   .   70 ghl. 90 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    ...   77    „   35 „
Zlata renta........ .   96    „   10 „
18(10 drž. posojilo.....132    „80 „
Akcije narodno, banke.....835    r, „
Kreditne akcije.......350    „ „
London..........117    „10 „
Srebro.......... «— n
Napol...........9    „   32 „
C. kr. cekini........5    „   50 „
Državnu ma.ke.......57    „   25 „
Št 871. (810—1)
Razglas.
9,Matica SloyoiiHka" v Ljubljani razpisuje službo tajnika t letno plačo 600 gld. za 3 letu proti DOgodbL — Prosilci imajo skazati se z literarno lzo-lna/.rnoHtjo, s popolnim znanjem slovenskega jezika v besedi in pismu in tudi s potrebno izurjenost jo v knjigovodstva. — Prednost imajo prosilci, ki poznajo tudi kake druge jezike slovanske in vzlasti cirilieo. Prošnje sprejema predsedstvo „.Matice .Slovenske" do konca junija 1.1.
Natančneji pogoji se zvedo vsak dan v .Matičnoj pisarni od 10. do 12. ure dopoludne.
V Ljubljani dno 28. maja 1881.
Za odbor „Matice Slovenske":
Dr. Janez Bleivveis,
predsednik, lzdatelj in urednik Makso Ar mir.
Zahvala.
Ker nama do sedaj Se nij bilo mogoče, vsem častitiin prijateljem in znancem osobno zahvaliti se za njih ljubeznjiva čestitanja o priliki najine poroke, izvoliva si ta pot, da jim izrekava uajtoplejšo zahvalo.
Novomesto, 28. maja 1881.
(311—1)
Kozika in Zmagoslav Rohrmann.
Javno priznanje in zahvalo
slavnej banki ..Slaviji-- izrekati ae čuti dolžnega podpisani, kateremu je imenovani zavod po g. Zrna-goslavu Rohrmann u, mjilarju in okrajnem zastopniku v Novemmestu, naglo in pošteno izplačal odškodnino za po požaru oškodovano mu hišo, ter se usoja ob jednem slavno banko ...Slavijo*-najtoplejše priporočati vsem posestnikom, da zavarujejo svoje imetje pri tej zavarovalnici. Novomesto, 28. maja 1881.
Franjo Štemberger,
(312—1) posestnik in usnjar.
Išče se stanovanje,
dve lepo ■■■< niiranl »obi. — Ponudbe naj se oddadd v „Narodnej tiskarni".
Zdravljenje po zimi.
Js
C
m imii:i,jiov
antiarlritiški an l i rev niališk i
kri čistilni čaj
od
Franc VVilhelm-a,
lekar v Neuonkirchenu (Dolenje-Avstr.), je najboljšim vspehom rabil se zoper proti n, trganje po udih, zastarele hude bolezni, zmirom gnoječo se rane, spol-ske in bolezni na polti, izrastko na životu in obrazu, kite, sifilistiška ulesa, napihnenje jeter in vranice, zlato žito, zlatčnico, bolečine v živcih, kitah in udih, stiskanje v želodci, če ne gredo vetrovi od človeka, zoper zapretje, če človek ne gre lehko na vodo, zoper po-lucije, moško slabost, ženski tok, bra-morje, bezgavke in Koper druge bolezni, kar potrjuje tisoč priznavaluih pisem. Spričevala na zahtevanje zastonj.
Zavitki v 8 snopičih po 1 gld.; za kolek in pošiljanje 10 kr.
Popačenih izdelkov naj se nikar ne kupuje Iti gleda na znane v več državah zabranjene varstvene marke.
Zaloge imajo: V Ljubljani: Feler l.a-^niU.
V Brodu Evgen Schrepel, lekar. V (iradci J. Purgleitner, bratje Ober-auzmeyer, Wend. Trnkoczy, lektiri i. V Kranju Karel Š a v n i k , lekar.
V Mariboru Alojzij Quandost, lekar.
V Metliki Fr. Wacha, lekar. V Novem mestu Dom. Rizzoli, lekar. V Postojni AntonLeban, lekar. V Zagrebu S i g.
Mitlbach, lekar.    (18 — 15)
NI
Zdravljenje spomladi.
RFfeJ bolj si
papir za cigarete
LE I0DBL0I
francoski izdelek.
(,s:l-6)    !!Svari se!!
pred p o n ar eje vanj eni.
Ta papir je pravi samo tedaj, ako ima vsak list znamenje LE HOUBLiON in vsak karton spodaj stoječo varstveno znamenje in signaturo.
CAWLEY et HENRY,   je.lini Unrikanlje PARIŠ.
Prodaj al niča
jako prostorna in Bvitla (6 velicih oken) za prodajo
raznega (mešanega) blaga
najbolje opravljena, blizu župnijske cerkve v velikej vasi na Notranjskem
•laj«* se v najem
a potrebnimi drugimi prostori vred.
Eventualno mogel bi najemnik prevzeti v oskr-bovanje tudi 3 hiše z gostilno in nekoliko zemljiščem, obsezajočim njive, travnike in vinograd.
Izvestija daje iz prijaznosti opravništvo nSlo-venskega Naroda." (289—3)
Št. 7611.
Razglas.
(295—2)
Za prosto kopanje je letos kot do sedaj Gradašica nad Kolezijevim malinom v Trnovem, na tako imenovanej Talavanskej senožeti odločena.
To se naznani s pristavkom, da se pri prostem kopanji naravstvenost ne sme žaliti iu da je na drugih, znotraj ali blizu mesta in predkrajih ležečih krajih kopanje prepovedano.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 20. maja 1881.
Župan: Laschan.
Št. G399. (296-3)
Razglas.
Mestna kopelj Kolezija je odprta in je občinstvu proti plači določene tarife na razpolaganje.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 23. maja 1881.
Župan: Laschan.
Naznanilo.
Od £2. maja t. 1. sta se izguhilariz paše «lva konja srednjo velikosti in sicer joden „Simelu, drugi ..I'ti k s" iz vasi It ori t iiira, županija Knežak ; kdor konja najde, dobi primerno nagrado od lastnika
(303—2) Andreju Korena.
Umetno
(640-44)
zobe in zobovja f
postavlja po  najnovejšem amerikanskom sistemu v /.lafu. vulkaiiitu ali ecluloirtu brez bolečin.   Plombi ra z zlatom itd.
Zobne operacije izvršuje popolnem brez boločin
s prijetnim mamilom
zobni zdravnik A. Paichel,
*        poleg llradeckega mostu, v I. nadstropji.
"Velika loterija
NARODNE RAZSTAVE
jjL -v 3£I3LA.]NXJ.
'foi^T^j Potrjena od kraljeve italijanske vlade.
^gBOftf Dobitki z-neso
rxa,rxls:oTr 700.000,
od katnih glavni dobitki v znesku
fr. 400.000 T7- szsisitia
IV. IOO.OOO v zlatu
XO.OOO      „ ,,
„ no.ooo „ „       to.ooo „
%!<).0(>O      „ „
in 495 dobitkov, v razstavi nakupljenih umetnih rečij skupne vrednosti
irstEi-lsioTr 400.000
in več druzih dobitkov, v razstavi nakupljenih rečij.
Jeden loz velja I marko = 50 kr. av. vr.
Loze prodaja na drobno in debelo samo gospod E. E. Oblicght v Mihom.
Pošilja jih na tuje, če se znesek pošlje ali pa na pošti plača. Za frankovanje naj se pripošljo 10 kr. a. v. v poštnih znanikih za vsacih 5 lozov. Ako naj bo pri-poslanje priporočeno, potem se ima za frankovanje poslati 80 kr. (294—2)
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".