PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VI • Štev. 118 (1509) Poštnina plažana v EOt°vinl Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, sobota 3. junija 1950 Jubilejna našega dnevnika bo izšla v ponedeljek 5. junija t. L na šestnajstih straneh v dvobarvnem tisku s pestro in zanimivo vsebino. Cena 15 lir Drugi dan razprave proti izdajalcema Petričeviču in Dapčeviču V vojski ni Dapčevič dobil pristašev ker je ta ostala zvesta svojemu vodstvu Obtoženec potrjuje ilegalne stike s sovjetskimi predstavniki - Pri Poizkusu bega čez mejo mu je pomagal sovjetski major Kolobanov našega poročevalca) ■Pograd. 2. — Danes se ' nadaljevala razprava pred krhkim sodiščem proti izda-KFema Branku Petričeviču in S«dlmirju Dapčeviču. Zasli-bil obtoženec Dapčevič. ■pa vprašanja predsednika ■Warja obtoženec, da se ne JJi krivega, in da navedbe Junice delno niso točne. pa obtoženec potrjuje J^be obtožnice, da je imel I“®nke s sovjetskim vojnim Joejem generalom Sidorovi-in njegovim pomočnikoan ftaJetn Kolabanovim, kakor da so imeli ti sestanki ile-4 značaj v odnosu na jugo-®Ske oblasti. Izgovarjajoč na vrsto vpra-predsednika in tožile^ iz-v'*ia obtoženec, da je po pril? Pismu CK VKP(b) odo-(V®! stališče jugoslovanskega bJMa je po drugem pismu iz «Kve jugoslovanskemu CK C5®! kolebati, nazadnje pa da 2avzel stališče proti KP.T ter ? ?a sp on in obtoženi Petri-odločila na akcijo. «Naše iT~fče je bilo, da glede na na-swliščc ni treba, da ostane-j^križem roki. je izjavil ob- jNa vpralanje tožilca, ali le Podporo pri svojem stali- le obtoženec odgovoril. kon- *6u. Jjiisem imel«. Navedel „ tlih Partijskega aktiva in<-. »trstva 2a obrambo, ki te M-« V ministrstvu, in drugo k»n-1A nco v Centralnem domu .p na katerih so vsi udeležen-podprli staliS6u CK KPJ. u?e.r 5o ostali osamljeni, so Jrfženci sklenili, da se po-e)o a sovjetskijni vojnimi predstavniki. Sklenili so. da je treba preko generala Sidorovi-ča priti v stik s somišljeniki. Obtoženec je dalje izjavil, da le obiskal sovjetskega majorja Ičolobanova v njegovem stanovanju in ga zaprosil z.a vezi « Sidorovičem. ki gaje sprejel v sovjetskem poslaništvu. Glede sestanka s Sidorovičem je Dapčevič izjavil, da je šel k Sidoroviču, da se preko njega poveže z onimi, ki zavzemajo isto stališče, zato da e-ventualno skupno nastopijo na V. kongresu KPJ. Vprašal in tudi, kakšno je stališče centralnega komiteja boljševiške partij c v odnosu do CK KPJ. Izjavil je .tu®, da je mnenja, da bo njihov centralni komite vztrajal na svojem stališču. Obtoženec je tudi priznal, da so bili kontakti s Sidorovičem in Kolobariovim ilegalni. Dalje je obtoženec potrdil navedbe obtožnice, da ga je sovjetski vojni ataše vprašal za stališče najvišjih jugoslovan-rlcih vojaških voditeljev in če je kako premikanje jugoslovanskih čet ob albanski meji. Potrdil je tudi, da ga je Sido-ruvič vprašal za stališče najstarejših voditeljev v vojski za ministra Za obrambo Gošnjaka, zs načelnika generalštaba Kočo Popoviča, za generalnega polkovnika Peko Dapčeviča, skupno za štiri do pet ljudi. Glede premikanja čet je Dapčevič vprašal Petričeviča, ki mu je odgovoril, da tega premikanja ni bilo. Sidorovič je Dapčeviča vprašal tudi o stanju cest v Jugoslaviji, ki vodijo proti Madžarski, Romuniji in. Bolgariji, Ker mu Dapčevič ni znal nič o tem povedati, mu je. Sidorovig naročil. naj poizve ir; ga obvesti. Dapčevič potrjuje, da so to vo jaški podatki, vztraja Pa na tem. da ni ved/ , čemu Sidoroviču ti’ podatki služijo. Ravno tako Dapčevič ugovarja da bi od sovjetskih predstavnikov dobival direktive, kako nai se obnaša na V. cougiegu KPJ in naj i‘e poveže s somišljeniki, dočim je v preiskavi izjavil ravn0 nasprotno. Nato je Dapčevič izjavil, da so sklenili zbežati v Sovjetsko zvezo, ker jim je bilo delovanje onemogočeno. Dan pred poskušenim begum je Dapčevič stopil v stik z generalnim polkovnikom Arso Jovanovičem in sp. z njinj dogovoril za skupni beg čez mejo v Romunijo. Nato je opisal poskus bega. Ko pa sta Jovanovič in upravnik posestva, prekG katerega so skušali zbežati, padla, sta se on in Petričevih razšla, ker je Petričevih predlagal, naj se predajo, a on je sklenil, da bo ponovno skušal zbežatl Nato se je vrnil v Beograd 'in preko svoje sestre ponovno vzpostavil zvezo z majorjem Kolobanovim, ki ga je zaprosil, naj mu pomaga zbežati čez mejo. Sovjetski major ni pristal na to. da bi Dapčeviča spravil preko meje z avtomobilom in tudi ne s kakim romunskim ali sovjetskim parnikom. pač pa mu je objubii samo ponarejeno legitimacijo in podroben zemljevid sektorja Subotice ob madžarski meji. Toda legitimacije ni od njega dobil, peč Pa samo zemljevid In 10.000 dinarjev. Sovjetski predstavnik inu je priporočal; na] sre peš preko meje in naj mu sporoči kraj. kjei misli iti preko. Pri drugem poskusu bega je Dapčeviča blizu madžarske meje ulovila uatiola obmejnih stražnikov. S tem je bilo zasliševanje Dapčeviča zaključeno. Razprava je prekinjena in se bo nadaljevala jutri zjutraj. R. STANISAVLJEVIC MED FRANCIJO IN ANGLIJO se nadaljuje izmenjava not V Londonu so mnenja, da je sedanji spor eden najresnejših (rancosko-^eških sporov po vojni - Ni še znana vsebina angleškega odgovora 2. Francosko-bri-Schumano-(jjj*-flačrta bi znal onemogo- Vegj15*. sP°r g'ede itfjs ^ancoski načrt za indu-»ei . trust, še preden se zač-tozadevni razgovori. !a-ii-,Vsai govorijo y londonskih »Gotskih krogih, kjer tijj JUJej°, da je ta spor eden •kih nejših francosko - angle-jt ' sPorov po vojni. Nadalju-tr,j izmenjava not meri obe-stai Udarna. Danes se je se-jir.a. Angleška vlada in raz-FteriS®!® 0 ^em vprašanju. tlies 'av.ni.k angleškega zuna-ti ( , ministrstva je izjavil, da ‘v0°cn°, da Velika Britanija v liaitrn zadnjem odgovoru jav-lifl |rancoski vladi, da se ne bo L*Žila pogajanj o Schuma-De em načrtu. Dejal je, da je L1 britanski predlog vklju-L.-V Poročilu, Jri ie bilo nocoj b v10 britanskemu poslani-it,-'’ Parizu, da ga izroči Schu-b)i u- Odklonil pa je vsak na-L 8 glede vsebine tega odgovo-L' ' obveščenih krogih pa hirajo, da angleška vlada te vPrašanje na drugačen s in da se domneva, da bo c0ska vlada to sprejela-to^bpno poročilo, ki so ga na-%i^Xfli objaviti, ni bilo še vijeno in ravno tako ni bil l^gbjočen dan za začetek po-io ,, .Omenjeno poročilo bo-Vrtno objavili jutri zju-W' zdi se. da bodo francosko-nski razgovori zaključeni, šot??) bo vsebina britanske * kakrš jji saKršna koli. b . 'Sključeno, da bo Francijih^3 razgovore brez nav-tt0 ?®ti Anglije. Kakor 'je zna-Anglija od vsega začet-j hladno sprejela Schu-'to (ki .ie v bistvu ameri-\ načrt. Sedaj pa se spor h B n tem, ali naj države, ki ) J^Vabljene na razgovore, z -^iiPrej odobrijo posebno po-v katerem se bi že v obvezale, da sprejmejo ‘U k VSerai Pa * ie zade L^bolj zapletla, ker so za-krožiti-vesti, da ima Veli; \ ritaniia pripravljen svoj <0 jek, ki naj bi ga objavila N ‘ ;bili objavljeni točnejši r Ur 0 Schumanovem načr 1 H lsdn° P;* ')e Anglija več-b(iei Ponovila, da ima namen "iv Vati Pri razgovorih, če-sprejela nobene , lr,„^ne obveznosti. .Ifiijni^ski tisk 7, velikim za- jfij« ,1«, težko že v naprej sprejeti usta- lom; 4. predlog, nai bi se svet novitev mednarodne ustanove, -as.h s»tai tod, v katere sklepi bi jo obvezali, ne da bi prej poznala sestav in oblast tega bodočega organizma. Neka angleška osebnost je danes izjavila: ((Prepričati bi morali angleško javnost, da s pristankom na udeležbo pri tej konferenci ne prevzemamo na slepo v neznano smer nobe. ne obveznosti za bodočnost naše industrije premoga in jekla, ki sta za nas življenjske važnosti«. lovi načrti Marshallovih držav PARIZ. 2. — Danes so se sestali v Parizu zunanji m finančni ministri držav Marshallovega načrta. Na dnevnem 1 e-du so sledeče točke: 1 udeležba ZDA in Kanade v OEEC, 2-ustanovitev evropske plačilne zveze- 3 tesnejše sodelovanje med OEEC in evropskim sve- OEECE včasih sestal tudi v drugih' prestolnicah; 5. poročilo glavnega tajnika Marjolina o delovanju v preteklem letu. Danes so sklenili ustanoviti stalno gospodarsko komisijo predstavnikov 18 držav ter predstavnikov ZDA in Kanade. Sklenili so tudi, da bodo preučili izvedbo skupnega petletnega načrta na podlagi predloga glavnega tajnika, ki predlaga, naj yse države Marshallovega načrta obrazložijo program, ki ga imajo za prihodnja štiri ali pet let. Po predlogu Marjolina bo naloga OEEC «zbližati posamezne nacionalne programe in jih harmonizira-ti». Marjolin izjavlja, da ima ta petletni program namen »ustvariti y Evropi veliko enot-, 110 tržišče«.______ TEHERAN, 31, — Ministrstvo j za notranje zadeve v Iranu je , danes sporočilo senatu, da _so | poplave v svetem mestu Mešat' v prestolnici Korasana v sever-nem-vzhodnem Iranu' uničile 1000 hiš. Utonilo pa jp 36 ljudi. Acheson hoče še večjo oborožitev WASHINGTON, 2. — Državni tajnik Acheson je danes izjavil članom senatnih komisij za zunan-je zadeve in za oborožene sile, ki sta se sestali na skupno zasedanje, da morajo ZDA še naprej pošiljati vojaško pomoč Zahodni Evropi, da tako «zavarujejo severni atlantski pas pred katerim koli napadom«. Državni tajnik je poudaril, da morajo ZDA poleg pošiljk orožja nuditi tudi denarno pomoč za izdelavo vojnega materiala v Evropi, za proizvodnjo orožja, ki ga deloma že izdelujejo deloma pa še proučujejo. Acheson je omenil, da «skup-na naloga vseh zaveznikov še ni končana« vendar pa da so dosedanji izidi «zadovoljivi». Acheson je dokazoval članom mešane komisije, da je treba spremeniti nekatere točke sedanjega zakona predvsem p-zato, da Se predsedniku dovoli prodajati orožje «prijateljskim državam«, po vsem svetu, in sicer v primeru, kadar predsednik misli, da ie to potrebno ter da se mu tudi da možnost, uporabiti denarne fondo namenjene za pomoč «za utrditev drugih držav izpostavljenim komunističnemu napadu«. Acheson je opozoril tudi na važnost, da se nadaljuje pošiljanje pomoči Grčiji in Turčiji. Za to pomoč je viada prosila 120 milijonov dolarjev. Acheson jg omenil tudi potrebo pošiljanja pomoči Iranu, Filipinom in Koreji v skupni vsoti 27 milijonov dolarjev. Potem ko je Acheson izjavil, da zahodni svet «še zdaleka ne razpolaga s primerno obrambno silo, da bi se zoperstavil grožnji dolgega napada«, je izjavil da mora «pošten odgovor pokazati, da so ZDA lahko odločene povečati v bodoče to pomoč«. Ne da bi imenoval Sovjetsko zvezo, je Acheson izjavil, da «dokler ne bo neka tuja sila menjala svoje politike. morajo ZDA rajši povečati svoje napore za uresničitev tega načrta«. 2360 taksijev kroži sicer po mestu toda te šofirajo lastniki. Stavkajoči šoferji zahtevajo mezdne poviške. Aretacije komunistov na Japonskem TOKIO, 2. — Sindikat avtomobilske in ladjedelniške industrije ter visokošolci so napovedali za jutrišnji dan v Tokiu celo vrsto zborovanj in manifestacij. Ta zborovanja so v zvezi s procesom osmih Japoncev, katere sodi ameriško vojaško sodišče, ker so obtoženi, da so napadli ameriške vojake. Poročajo, da je policija včeraj aretirala nekega komunističnega voditelja v Osaki ter štiri druge komuniste. BERLIN, 2. — List «Berliner Anzeiger«, ki -izhaja na zahodnem področju piše danes, da so prejšnji teden aretirali v Pragi bivšega češkega ministra za obrambo generala Ludvika Svobodo. List piše dalje, da je urad bivšega ministra zasedel major tajne sovjetske policije. List črpa to vest od informacij, ki jih je dobil od čeških mladincev, ki so prejšnjo nedeljo sodelovali n.a zborovanju svobodne nemške mladine v Berlinu. PRAGA, 2. — Četrti obtoženec v praškem procesu Fran-tišk.a Zemin bivša poslanka nacionalsocialistične stranke je na zaslišanju priznala da je delala proti ljudski oblasti. 11 pomoi; za preučitev zločinov nad državljani FLRJ BEOGRAD, 2. — Preiskovalni pododbor Ljudske skupščine FLRJ za preiskavo diskriminacijskega postopanja Vzhodnih držav do Jugoslavije je imel danes v Beogradu svojo prvo sejo, na kateri je razpravljal o znanem diskriminacijskem postopanju do jugoslovanskih diplomatskih predstavnikov in državljanov na Češkoslovaškem in V Albaniji. Pododbor je sklenil, da bo zaslišal jugoslovanske diplomatske predstavnike in državljane, ki so bili žrtve tega diskriminacijskega postopanja. Pododbor je prav tako pozval vse one osebe, ici bi lahko dale dokaze o tem postopanju, ali pa bi lahko prispevale nove dokaze za preučitev teh vprašanj. Na svoji prvi seji si je ta odbor tudi izbral za predsednika ljudske-ga poslanca Sinišo Stankoviča. Protest UBI v Pragi PRAGA, 2. — Jugoslovansko poslaništvo v Pragi je' danes izročilo češkoslovaškemu ministrstvu za‘ zunanje zadeve protestno noto zaradi nezakonite aretacije jugoslovanskega državljana Slobodana Macure. Nota zahteva, naj oblasti takoj izpustijo Macuro. Poleg tega zahteva nota še pojasnila o zdravstvenem stanju Macure, o vzrokih njegove aretacije in pa možnost, da bi bilo mogoče stopiti v stike z njim. Jugoslovanska vlada odpoklicala poslanika v Varšavi VARŠAVA, 2. — Jugoslovanska vlada je pozvala svojega poslanika v Varšavi Rada Pri-bigsviča, naj: se vrne v domovino, ker so poljske oblasti zavzele diskriminacijsko stališče do jugoslovanskega poslaništva v Varšavu, in predvsem pa, ker so preprečile normalno delo jugoslovanskega poslanika. Posle poslaništva v Varšavi bo vnaprej vodil odpravnik poslov. Partizansko gibanje v Južni Koreji FENJANG. 2. — Korejski tisk piše, da so meseca aprila partizanske sile v Južni Koreji mobilizirale 65.000 mož. Od teh je 1400 partizanov izšlo iz krogov vladne vojske in policije. ieri LONDON, 2. — Štiri tisoč šoferjev londonskih taksijev je danes zjutraj začelo stavkati. JUSOSLAVIJA NEODVISNA OD VZHODA IN ZAHODA Honlerenca francoskih javnih delavcev v Parim - Govor Zilliacusa - Al ledele milile iascista F. Combacci Zaradi osvežitve njegovega slabega fašističnega spomina fičr" /eoŽo-etttfČo /jcmZztzc tfieutcuc*" ittaZa TiaJe-jO, 4/y0yj£&i*t&tc jaza- '//a&iuee £ jlemaua'-# im stnas ffi/a ?77/ še vedno ne. M pLr*dloa0briti nivi fr'',nCO temu sporu bfl?* Piše. da v primeru, da .... ti obvo«?8, bo francoska vla-U-tttZBr,." B britanske oblasti jSritm ?rih, ki bi jih imela > Is r, *vsmi. «Nt \vs Chrn-tuttosa'1 Pravi, da vsebuje 'Je ; ‘*a nota zadnje konce-S* bo £ jih Velika Britanija .'%aVPi’ejf‘ia, bo Schuman binje. Jv (jV. krogi pa priporni- ie za angleško vlndn II Nikjer se kontinuiteta italijanske politike tii Pokazala, tako jasno kot v odnosih do Jugoslavije. S trenu koin, ko so naše čele vkoraka e v Tist so se vse italijanske M n-2£ stranke postavile na stalisce zunanje politike prejšnjega režima. Nenni je 4. junija govoril v Neaplju (10 italijanskem Trstu, ki ima pravico, da ostane italijanski, ne kot sporna tečka, temveč kot simbol edin-siva med novo, demokratično Italijo in novo, demokratično Juge slavijo*. Istega dne je v rimskem radiu grof Sforza. govoreč o junaški borbi italijanskih partizanov od ((Piacenze do Ivree in od Bologne do Trsta* pozival italijanski narod, naj bo enoten v trenutku, ((ko so se pojavile grožnje našrm m°jam, brutalne na eni in podle na drugi strani* medtem ko ie Palmiro Togliatti, g ne-ralni sekretar Komune tične partije Italije, na t7- kongresu KPIdne 30- X!L 1945 iz,avil: ((Vprašanje Trsta ie za nas zelo delikatno. Tržaško delat ti o hoče, da se Trst vključi v FLRJ -n je tako pnilo v na-s prot je z našim stališčem. Mu slim, da bi bila naloga tržaškega delavstva, bonti se skupaj z nami pr-ti itali 'artsfct reakcift in služiti kot posrednik mea obema r.aCjamu*. Nas bo tu*® p prvi vrsti zanimalo stansr* italijanske Kompartije, ker nam mišljenje ostalih političnih strank dovolj osvetljujeta gornja citata. &e pod vtisom zmage nad farizmom in dejstva. da so nože čete prve vkorakale V Trst, je Direkcija KPl (Politbiro italijanske Partije) kljub ITAX.IJA T* O J> It U ii I STETOVSI V O J Jf T Navdušeno odobravanje italijanske reakcije stališča,ki ga je vodstvo KPI zavzelo do Julijske krajine že30.9.1945 opoziciji članov CK Massole, j vendarle predstavlja «senti- Scocimarra, Špana, Realeja in mentalno vprašanja italijanske-drugih sprejela 7. juliji 19451 ga naroda*, in da je noše sta- sklep, s katerim a) daje italijanskim komunističnim organizacijam v Trstu in Julijski krajini popolno avtonomijo, tako da italijanski komunisti Julijske krajine, združeni s slovenskimi komunisti te pokrajine v eno avtonomno organizacijo, lahko delujejo svobodno in v skladu s težnjami prebivalstva vse Julijske krajine; b) poziva italijanske komu: niste in delavce v Julijski krajini, da skupno s slovenskimi komunisti in delavci branijo demokratične svoboščine ter da vzpostavijo in ohranijo najožje bratsko sodelovanje z obo-jestranskim spoštovanjem prebivalstva Julijske krajine; c) Partija pridržuje sebi svobodo, da določi organizacijske oblike Partije in množičnega dela, upoštevajoč na eni strani tradicije in organizacijske oblike italijanskega pokreta, na drugi strani pa trenutne potrebe časa in njegove značilnosti. V tem času je večina voditeljev KPl stala na stališčti, da ozemlje Julijske krajine, čeprav ni v celoti italijirsko lišče nacional-šovinistično. Togliatti, ki je bil sicer nosilec te politike, se je osebno vendar izražal bolj oprezno in je govoril samo o tem, da bi «ju-goslovansko stališče lahko kompromitiralo KPI v italijanskih množicah* Toda že 30. septembra 1945 je Direkcija KPI zavzela v vprašanju KP Julijske krajine sledeče stališče: «Direkcija KPI na osnovi resolucije, ki jo je sprejel CK KPJK v Opatiji 24. septembra 1945 in kjer se zahteva, da se prebivalstvo Trsta opredeli za aneksijo mesta s strani FLRJ. smatra, da bi taka politična akcija — kadar gre za vprašanje enotnosti demokratičnih sil Trsta — do skrajnih meja zaostrila odnose med demokratičnim pokretom Julijske krajine in italijanskim pokretom, in to na način, ki bi bil v prid samo reakciji; poziva Direkcijo KPJK, da svo) sklep prekliče ter počaka, da se vprašanje Trsta reši po načelih, ki jih je sprejela Lon donska konferenca; deva, si Direkcija KPI pridržuje pravico, da objavi svojo nesoglasnost ter da komunistom in delavcem Trsta razloži svoje stališče. — Podpisali: Ercoli (Togliatti), Scocci-marO, Secchia, Longo, Massola, Amendola, Negarviiie, Pajettan. Ni treba naglašati, da je taka politika KPI. posebno pa še Togliattijeva izjava na V. kongresu KPI, žela vse priznanje in naudušerto odobravanje italijanske reakcije. Ze pred izjavo z dne 30. septembra 1945 je močna struja v CK KPf pod vodstvom Velia Spanna in Maura Scocimarra zahtevala organiziranje posebne, razbija-ške italijanske Kcmpartije v Trstu in Slovenskem Primorju, kar je Spano tudi izjavil v od-gov.oru na govor delegata KPJK na V. kongresu KPI, in to v taki obliki, da je bila’celo ((Unita* prisiljena* stvar zamolčati. Togliatti je je enkrat govoril o tem vprašanju, ko je na zborovanju v Cremoni 27. marca 1946 izjavil: »Kdo je napovedal vojno Jugoslaviji, kdo je nagnal Italijo v vojno, ki se je končala s porazom? Pred 20 leti so bile v primeru, da KPJK svojo italijanske meje določene z resolucijo objavi in začne z versajskim sporazumom in nih-akcijo, ki jo resolucija predvi-lče ni takrat zanikal italijan- stva Trsta, niti dvomil o tem, ali mora ostati italijanski ali ne Fašizem in monarhija sta bila tista, ki sta z napaDom m Jugoslavijo ustvarila položaj, v katerem se danes izpodbija italijanstvo Trsta in naše meje niso več solidno označene«. Stališče italijanskih komunistov glede Trsta bi lahko resu-mirali v naslednjih točkah: 1. Stališče Jugoslavije je nacionalistično in šovinistično; 2. Jugoslavija ni Sovjetska zveza, in če ta lahko rešuje teritorialna vprašanja na na-čin kot jc to storila v ^ z,hodni Prusiji, Jugoslavija ne more tako delati v vprašanju Trsta; 3 politika Jugoslavije v Trstu je sektaška in koristi italijanski reakciji, ker je KPI zaradi stališča Jugoslavije v tem vprašanju prisiljena zavzemati pred italijanskimi množicami nejasno stališče; 4 da bi bilo edino pravilno čakati odločbo mirovne konference, ker bodo samo velike sile dokončno odločale o tem ozemlju Celo potovanje Togliattija v Beograd konec oktobra 1946 in njegovi razgovori z maršalom Titom, znani kot »Spora zum Tito-Togliatti*. ni spremenil stališča vodstva KPI, če- prav ie ta sporazum predstavljal ne samo učinkovito pcmoč borbi italijanskih delovnih množic, temveč tudi stvarno rešitev tega vprašanja v interesu miru in napredka. Ponudba u-goslov.anske vlade je obenem dala KPI možnost, da pred širokimi ljudskimi množicami in vso italijansko politično javnostjo jasno postavi vprašanje odnosov do nove socialistične Jugslavije. To je priznal tudi Luigi Longo v svojem referatu «0 problemu Trsta in italijan-sko-jugoslovanskem prijateljstvu*, I:i ga je imel po povratku Togliattija iz Beograda pred aktivom italijanskih komunistov v Rimu: »Danes, po sporazumu Tito-Togliatti, moramo preiti v ofenzivo. Titovo stališče v vprašanju Trsta nam daje orožje, s katerim lahko tolčemo vse naše šoviniste in nacionaliste in pokažemo vsem, da ie bila kampanja za Trst umetno izzvana. Lahko tolčemo vse odkrite in skrite sovražnike in dokažemo, da je njihova politika anacionalna, ker zastopa interese raznih grup in strank, medtem ko je edino komunistična politika resnično nacionalna. To je prva možnost, ki nam jo daje Titovo odrekanje. Druga možnost, ki se nam odpira, je boljša ocenitev demokratičnega, progresivnega re. žima v Jugoslaviji in v ZSSR... To valoriziranje jugoslovanskega režima in progresivne demokracije mora biti sredstvo za mobilizacijo vseh demokratičnih sil v Italiji. Sporazum Tito-Togliatti je za nas ogromnega pomena, ker z njim lahko dokažemo, da je komunistična politika resnično nacionalna in da lahko preidemo v napad proti vsej reakciji. Ponavljam, da mora biti popularizacija demokratičnega režima v Jugo. slaviji tista točka, okrog katere bomo zbrali vse demokratične elemente in zato moramo vztrajno popularizirati sociali stični režim Sovjetske zveze in Jugoslavije«. Kakšen odmev, je imelo potovanje Togliattija v svetu, najbolje pokaže naglica, s katero so ZDA poklicale De Gasperi-ja v Washington in Devin Ncn nija v London. S temi jrotoua nji nai bi se dokončno utrdilo anglo-ameriško gospostvo v Italiji in okrepil desničarski kurz v notranji politiki. Kljub lepim izvajanjem Lui-gija Longa KPI ni izkoristila vsega, kar je nudil italijanski Komunistični partiji sporazum Titc-Togliatti. Zagrizeni nacionalisti v KPI so nadaljevali svojo žalostno rabot o, Jc: je dosegla svoj vrhunec v razbija-ški akciji Vidalija po direktivah «Sinajskih modrijanov* Sele z Informbirojem jim je uspelo ostvariti stare načrte, s katerimi je bil zadovoljin celo prefinjen okus italijanske reakcije in njenih gospodarjev. R. JANHUBA ran, ker Je o «pošiljanju italijanske mladine iz cone B na. prisilna dela v Srbijo* zadnje dni skoro vsak dan govoril na občinskem svetu ali pa izven njega protiljudski tržaški trobentač številka 1 — sam tržaški župan dr. ing. Gianni Bartbli. V zvezi s tem poroča jugoslovanska novinarska agencija Tanjug sledeče: «1) Popolnoma je netočno, da je italijanska vlada predložila jugoslovanski vladi kakšen protest na podlagi izmišljenih in tendencioznih vesti, ki jih je razširil italijanski tisk o prisilni mobilizaciji italijanske mladine v jugoslovanski coni STO-ja. Podoben protest ni bil poslan niti do trenutka, ko je italijanski zunanji minister Storža podal izjavo v tem smislu v senatu, niti pozneje. 2) Splošno je znano dejstvo, da v Jugoslaviji delajo mladinske delovne brigade in da se v te brigade prijavi vsak član osebno in popolnoma prostovoljno. V Jugoslavijo prihajajo vsako leto iz raznih držav sveta mladinci, da bi pomagali jugoslovanski mladini prt delu. Protifašistična mladina STO-ja je letos organizirala na podlagi prostovoljnega pristanka in v cilju pomaganja jugoslovanski mladini, mladinsko italijansko delovno brigado v coni B. Podobna brigada se sedaj organizira tudi v coni A. Zaradi tega — zaključuje Tanjug — predstavljajo vesti o namišljeni prisilni mobilizaciji italijanske mladine v coni B samo nov prispevek v protijugoslovanski gonji s ciljem, da se podprejo zahteve po ozemeljskih zahtevah italijanskih iredentistov naperjenih proti interesom FLRJ«. Tako torej, gospodje klero-fasisti in kominformisti! Prav nič se ne bomo začudili če boste jutri začeli kričati, da so Jugoslovani tudi o Franciji, Angliji in po drugih državah ((prisilno mobilizirali* francoske, angleške in mladince drugih držav v delovne mladinske brigade za ((prisilno delo v Jugoslaviji*. Zato vam svetujemo, da bi bilo bolj«, če bi se držali tistega hrvaiskega pregovora, ki pravi: «Kad lažeš, laži spretno!* . Cl I It^lVOA' I V * ........ .................. DAN SLOVENSKE KULTURE na stadionu „Prvi maj“ u Trstu bo drugo nedeljo 11 junija t. U Onemogočajo pravilno izvajanje zadružnih pravil člani nadzornega odbora Kmetijske zadrege Naprošeni objavljamo: Skupina članov Kmečke nabavne in prodajne zadruge je zaradi številnih kršitev zadružnih pravil primorana tik pred napovedanim občnim zborom zadruge odkriti številne nepravilnosti, ki so se dogodile v zadnjem letu poslovanja te izrazito kmečke gospodarske ustanove. 1. 2e na lanskem občnem zboru so posamezniki, po navodilih prejetih od strani določene politične frakcije, vnašali razdor med članstvo; na samem zborovanju so s svojo povsem nezakonito prisotnostjo — kot nečlani zadruge odločujoče vplivali na potek občnega zbora in na izid volitev v organo zadruge. 2. Ko so na tak način uspeli Izločiti iz vodstva večino naprednih in doslednih zadru-garjev, so pričeli s podrejanjem zadružnih koristi določenim političnim interesom neke skupine ljudi. 3. V upravo ln zlasti pa v nadzorni odbor so se vrinili ljudje, ki so zastopali poleg interesov svoje politične skupine tudi osebne interese. 4. Nadzorni odbor, ki bi moral skrbeti v prvi vrsti za pravilno poslovanje zadruge in za izvajanje zadružnih določil, je sam kršil zadružna pravila in oelo sklepe upravnega odbora. Pobudo za te kršitv« je dajal predvsem dobro znani član nadzornega odbora, ki se dejansko lasti pravice u-pravnega in nadzornega odbora. Omenjeni član nadzornega odbora, ki bi moral skupno z ostalimi člani nadzornega odbora nadzorovati poslovanjo uprave zadruge, se je sam vrinil med plačano upravno osebje, tako da stvarno nadzira samega sebe. 5. Vrhunec nesramnosti pa je postopanje imenovanega doseglo v obdobju sklicanja občnega zbora zadruge- Tako je proti sklepu upravnega odbora določil kra) za občni zbor poslopje «Cas.a portuale*. da bi s tem zadostil zahtevam svoje politične frakcije. 6. V kolikor nam Je znano ni omenjeni član nadzornega odbora napravil ničesar za sklicanje nadzornega odbora, ki naj bi proučil pritožbo članov zadruge glede nepravilnosti pri sklicanju občnega zbora. Prav gotovo jo prepre- čil tudi prisotnost nekaterih članov upravnega odbora na včerajšnji izredni seji upravnega odbora, na kateri lil se moralo razpravljati o odgodit-vi zborovanja in o njegovem sklicanju v drugih prostorih. 7. S takšnim razbijaškim in protizakonitim stališčem, ki j® na škodo zadrugi, se ne strinjajo, kakor smo obveščeni nekateri pošteni odborniki in verjetno tudi ne sam predsednik upravnega odbora, ne glede na morebitno politično prepričanje. Zaradi tega se pridružujemo stališču, ki so ga povzeli nekateri člani zadruge in smo pripravljeni podpreti njihovo akcijo za spoštovanje zadružnih oravic in volje članov. Smatrali pa bomo vsekakor za protizakonite in torej za neveljavne vse sklepe, ki bi jih kljub pravočasnim opozorilom sprejeli na nedeljskem zborovanju v krožku ((Kraljič« v «Domu pristaniških delavcev«. S PROSEKA !S SEJJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Pripravljamo se ia dan slovenske kulture Se dobgr teden, pa bomo i-meli v Trstu svoj veliki praznik, dan slovenske kulture. Pri nas je zavladalo veliko zanimanje. Kdor bo le mogel, bo pohitel ta dan v Trst, da vidi svoje brate Korošce, Goričane, Benečane, Istrane in druge, da se z njimi porazgovori in sliši našo lepo narodno pesem. Tudi naš pevski zbor «Ivan-Voj-ko» se pripravlja za nastop. Dekleta in žene pa že pripravljajo narodne nože, da jih bodo ta dan oblekle in prikazale vso lepoto naše folklore. Mnogi se sprašujejo, če bodo res zastopane ta daij y Trstu na štadionu «Pryi maj« vse slovenske narodne noše. Lahko jim zagotovimo, da se bodo ob tej priliki zbrale naše narodne noše iz vseh slovenskih krajev, S Koroške, Benečije, Goriške, tržaške okolice, Istre, GorenjL ske, Dolenjske in Štajerske, z vse slovenske zemlje, kjer živi, ustvarja, dela in se bori naš narod. Zato bodo v nedeljo 11. t. m. pohiteli vsi v Trst r.a stadion «Prvi maj«. Prosečan OBČNI ZBOR Kmetijske nabavne zadruge v Trstu v dvorani krožka »Kraljič« Upravni odbor Kmetijske nabavne zadruge v Trstu, s sedežem v Ul. U. Foscoio št. 1, sporoča, da bo danes 3- junija 1950 ob 18 občni zbor v dvorani krožka linno Vpisovanje do 4. junij®' DELAVSKE ZADREGE za Trst, Istro in Furlanu0 člane Obvestilo ia V izpopolnitev seznam* podatki o članih po proda)* nah zadruge, kakor je p-redP^ sano po sedanjih določbah, sedanji rok 31. maj 1950 P0-daljša do 31. avgusta t. 1- Do tega roka se lahko čl*®' dnevno zglase v popoldan*« urah, razen ob sobotah v nah sta- jo novanja z zadružno knjižico ^ osebno izkaznico ter vse potrebne podatke ž* . določenim uradnikom in pišejo povišani zadružni Posebej obveščamo, da povišani zadružni <•* obrokih. lahko plača tudi Trst, 31. maj ,95W* Trg Garibaldi ima v zalogi po zelo ugodnih cenah veliko izbiro moških srajc, žensko in moško rilo, nogavice, tkanine pe- itd. OBIŠČITE NAS IN SE BOSTE PREPRIČALI1 FODERAMI A. PERTOT TRST - Ul. Ginnashca šf.22 OgJeite si boqat° izbiro ženskih moških podtoQ' stalno novepošillke: po absolutno konkurenčnih cenah MEHANIČNA DELAVNICA ii „IDN1 s TESA 5 T R ULICA DELLA izdeluje strelne žlebove, odločne cevi ter inštalira vodo in P^'n Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico 1\11. nadst. - Telefon 11-32 Tudi pri češnjah izkoriščanje v zu pc dolgotrajni in vestni pri' Pravi bo štandreško Prosvetno friištuo «0£on Zupančič» upri-‘Drilo jutri, dni? 4. junija ob 2M0 Zupančičevo tragedijo Veroniko Deseniško«. Motiv za to delo je vzet iz fanače srednjeveške zgodovi-,,e- Kot že mnogo drugih slovenskih pesnikov in pisateljev ,e Zupančiča zanimala najmoč-ne?ša plemiška rodbina na Slovenskem, ki je nosila p»> gradu in oiestu Celje naziv “celjski 9T0Jje»_ Svoj višek so Celjani dosegli fi°Wdo& Madina pridno telovadi Iz Doberdoba so bile na fiz-kulturnem tečaju v Pevmi kar r* tovarišice. Ko so se vrnile vas, so pričele med mladin-in mladinkami zbirati telohe, ki se bodo prijavili k telovadnim vajam. Odziv je ®I še kar zadovoljiv. V četrtek zvečer se je pri Zorki na jteorišču zbralo najprej okoli 12 tovarišic, ki so pričele z tadbo. Tovariši so nekaj časa Stedali od strani in ugibali ali “> se priključili ali ne- Potem 1,8 so se le opogumili in se ^mešali med ostale telovadke, s* skupaj so nato dobro uro Va se naučili skoraj vso prvo VaJo. Želimo jim, da bi bili še badalje tako pridni in se do-r° Pripravili na mladinski 5raznik, ki bo 16. julija v So-v°6njah. nedvomno z grofom Hermanom U., ki ga je njegova nasilna in strastna vladarska pot vodila preko krvavih žrtev vedno viša in dalje. O njem in njegovem sinu Frideriku 11. piše zgodovina sledeče; Friderik U. je imel za ženo Elizabeto, hčerko kneza Stefana Frankopana z otoka Krka-Živel je po večini na gradu v Krškem, toda m v najboljših odnosih s svojo ženo. Ljubezen do male hrvaške plemkinje Veronike iz Desenic — tako je šel ljudski glas — je privedla do uboja Frankopanke. Našli so jo mrtvo v postelji, na kar se je Friderik poročil z Veroniko. To pa ni bilo po volji staremu grofu Hermanu. Friderik se je Z Veroniko skušal umakniti v Benetke, toaa se mu ni posrečilo. Stari Herman ju je ujel in vrgel sina v ječo. Veroniko pa je postavil pred celjsko sodišče. češ da je sina premotila d čarovnijo. Celjsko sodišče jo je oprostilo, toda grof Herman jo je dal v kadi utopiti. Sele po njeni smrti je Friderik II. smel Veronikino truplo prepeljati v samostan Jurklošter. O tej snovi in dogodkih so nam pisali Jurčič, Detela, Kreft in Zupančič, ki je s Shakespearovo dramsko tehniko in bogatim prekrasnim jezikom v lepih dialogih in duhovitem razpravljanju ustvaril tragedijo »Veroniko Deseniško». Štandreško prosvetno društvo, ki je pred leti začelo nastopati s preprostimi burkami “Trije ptički«, je preko komedij (Navaden človek) in navadnih tragedij ter še zahtevnejših Načrti Romisif e olepšavo mesta • ^Pravni organi goriške obči-ks so pred časom imenovali Posebno komisijo za nadzoro-vanje javnih' nasadov, ki krasite in so glavna privlačnost natega mesta. Ta komisija, kate-te predsednik je inž. Sandro Uizzatto, ima poleg tega tudi Nogo, da izdela načrte in skr-*1 tudi za novg javne nasade, '. naj bi iz Gorice napravile teije.tno mestece polno cvetic in telenja, ki naj bi v tem mestu te itak premirno življenje bremenilo kar v 'idilično. Novoimenovana komisija se ^ v tej zvezi že večkrat sesta-m svoji prvi seji so njeni r4T'i sklenili najprej, da mora-obstoječe javne nasade CUvaU pred tistimi ljudmi in ram - kl nimajo do cvetic m 7hn nobenega spoštovanja , zaradi tega obrnili na po- , )stvo orožnikov ter kvesturo košnjo, da se vsi varnostni !!mi potegnejo v obrambo obcestnih gredic in 'sani lfPote j^JJnih parkov. Poleg tega se teomisija obrnila tudi na šol- , 0 skrbništvo in zaprosila, naj v. Poskrbi za posebna pr§da-šolski mladini, ki naj bi j^teno nedorasle navajali k štovanju rastlin. s..Nadalje je imenovana komisi. že sklenila, da bosta P°-ulici P. Diacono in Man-*k> drevoreda. Ob straneh teh .10 bodo namreč v kratkem V adili že precej odTasia dre-tnj7\a- Nadalje so člani te ko-yj,.1Je Pri razpravljanju ugoto-irj1’ da je potrebno opravilo negovanje gredic na levi c nl Oglejske ulice, in sicer j,“taga dela, ki vodi s Korza ■ °8fvelt proti železniškemu 'ten rta južni postaji. V tej ijjj^l1 so sklenili, da se bodo Prei obrnili na upravo že itM,"2, ker jg namreč tisti Itrt.^te zemljišča, ki je bil ne-*a,1 ettetoči kotiček, last dr 'Vn‘h. železnic. (as.a Sl bo občina potrebne tete lahko poskrbela brez MHV?'kih stroškov je komisiji) titrLu sklenila. da uredi ob-W e tople grede v Grojni ih iv n'ku, kjer je zemlja poseb-lobra s teltl ®.tem delo te komisije še stj Ju4eno. V bližnji prihedno-(.^"sineravajo namreč spretne-Ijk1 v lep park zapuščeno zem L ob Soči. ki se nahaja itovo cesto in levim bregom 6 In napraviti v tem predc- lu najbolj romantičen in privlačen del mesta. V načrtu te komisije je nadalje olepšati ulico Giustiniani in park italijanske gimnazije, skozi katerega teče nova cesta. Poleg te občinske komisije se je za olepčSnje obmejnega mesta te dni spravilo na delo tudi turistično društva, ki je prebivalce raznih ulic v centru mesta pozvalo, naj okna svojih stanovanj okrasijo s cveticami. To društvo je namreč napovedalo iped Goričani tekmovanje zb najlepže okrašeno okno in je v tej zvezi že določilo tudi nagrade. Vse tg iniciative, ki naj bi napravile iz Gorice lepo, pred-sem pa za tujce slavno, cvetoče mesto, so res pohvale vredne. Cut estetike, ki se je naših upravnikih prebtldil v zadnjih časih, je res presenetljiv. Gorica je bila prav za prav vedno lepo urejeno mestece. Drevoredi, javni parki in nasadi so tu vedno obstajali, in sicer bilo jih je mnogo več kot sedaj. Zanemarjeni so bili seveda za časa zadnje vojne kakor in morda še huje v predzadnji vojni. Oblasti so jim zato po vojni posvetile vedno večjo skrb in nego, toda nihče tudi izmed najstarejših Goričanov ne pomni, da bi kdo kdaj toliko pretrobil in se tako javno zavzemal za pozelenitev mesta in nego obcestnih gred, kot to delajo današnji mestni upravniki. Res je, da se je našega mesta v tej kratki in za naše gospodarstvo tako usodni dobi po razmejitvi polastilo strašno mrtvilo. Ulice in trgovine so prazne. Meščanov se polašča že obup. Potrebno je, da se njihovo misli, ki jih prevzema strah pred bodočnostjo, preusmerijo. Zato oblasti tako razpihujejo potrebo po pozelenitvi našega mesta in s številnimi načrti v tej zvezi. Namen vseh teh načrtov je navdušiti prebivalstvo ne že za lepe cvetice in senčne parke, temveč za možnost, da b(4o ti parki privabili v naše mesto mnogo obiskovalcev, ki naj bi vsaj ob nedeljah in praznikih poživili naše mesto in dali kaj zaslužka krčmarjem, gostilničarjem, kavarnarjem itd-katerim, kakor vsem ostalim trgovcem in sploh prebivalcem našega mesta, že dolgo klavrna prede. ljudskih iger. (Miklova Zala) prešlo sedaj z Veroniko Dese-niško na pravo gledališko delo. Taka uprizoritev zahteva že poklicne igralce. Ker poznamo štandreške igralce zlasti od poslednjih uprizoritev Miklove Zale, kjer so s svojo dobro igro pridobili gledalce, da so jim privabili v oči solze ali na lica smeh, kakršne efekte je napravila igra upamo, da bodo tudi težko Zupančičevo tragedijo podali v splošno zadbvoljstvo. Delo zahteva novo. bogato scenerijo, saj se vsa dejanja razen zadnjega dogajajo v grajskih sobanah. Iz zgodovine vemo, da so bili srednjeveški gradovi bajno opremljeni, saj so se v grajske blagajne stekali žulji in solze, molitve in kletve podložnih kmetov, ki so morali opravljati za svoje fevdne gospode vsa dela in jim dajati š e desetino lastnih nridelkov. Razkošno scenerijo bodo dopolnjevali originalni kostumu ki bodo prišli do pravega izraza v bogati svetlobni igri. Krkavče v preteklosti in sedanjosti Ce hočeš o današnjem razvoju povedati le nekaj, se moraš spomniti na nekdanje črne- dni pod fašizmom. Ne bom se veliko ustavljal na tistih žalostnih dnevih, toda povedal bom v nekaj besedah, da bo slika današnjega razvoja bolj jasna. Naša vas je na višini nad Rokavo, ki meji Slovensko in Hrvatsko Istro. Lahko rečem, da so Krkavče ena najbolj starih vasi v koprskem okraju. Življenje je potekalo zelo primitivno in ni bilo lahko. Prebivalci so večinoma mali kmetje in bajtarji, ki so delali en teden za svojih posestvih, naslednji teden pa pri. velikih posestnikih. Skoro brez vsake dobre dovozne poti in luči je bila vas podvržena najhujšemu raznarodovanju. Ce hočem prav oceniti Avstrijo in fašistično Italijo, moram reči, da je bila prva vrag druga pa hudič za Krkavčane. Ni bilo pravice in svobode za vaščane pod , Italijo..,To je imel edino fašist De-rin in njegovi podrepniki. Toda vse prizadevanj« fašizma je bilo zaman. Borba za svobodo je razgibala tudi Krkavčane. Pokazali, so, tla nočejo več tujega jarma. Z osvoboditvijo j,e ?anje nastopila nova doba.' Prijeli so za delo in že imajo prve ušpdhe. V tekmovanju, za Titov rojstni dan so zapeli krampi- in lopate. Eri delih za elektrifikacijo in pripravljanju gradiva za Ljudski dom je 84 ljudi opravilo 800 prostovoljnih delov nih ur. Sklenili smo, da mora biti v dveh mesecih dograjena transformatorska kabina. Tako bo v vasi kmalu zasvetila luč napredka in razvoja, luč mišljenja novih ljudi. Toda ne samo to. Zgradili bomo. tudi velik Ljudski dom, ki bo 3Q metrov dolg in 15 metrov širok. V njem bomo imeli prostore za trgovino, gostilno in kinodvorano. Kdo bi si bil nekdaj upal samo misliti na kaj podobnega! Nič ne zaostaja naša mladina. V mladinsko brigado «Frenk» je odšlo kar 25 mladincev in mladink. Tam sg gradijo, poleg tega da sami delajo pri delu za koristi ljudstva. Tako bomo Krkavčam tekmovali še naprej, ker smo prepričani. da si gradimo boljša življenje. Slovenski dijaki so se dobro odrezali Zveza hranilnic v Rimu je razglasila med vsemi srednješolskimi dijaki italijanske republike nagradno tekmovanje za najboljšo nalogo (v italijanščini), o pomenu in potrebi varčnosti, katerega so se udeležile tudi goriške srednje šole. V ta namen določene komisije so naloge pregledale ter ugotovile, da sta v naši pokrajini napisala najboljši nalogi dijaka italijanskega liceja v Gorici. Tretjo nagrado s pohvalo in hranilno knjižico je dobila dijakinja tretjega razreda slovenskega liceja Delpin Neda; osmo nagrado je prejela kandidat zadnjega razreda slovenskega višjega učiteljišča Borsini Romana. Pozdravljamo uspeh, ki so ga marljivi slovenski dijaki dosegli v tem tekmovanju. Uspehi so dokaz, da slovenska srednješolska mladina prav tako ljubi drugi jezik in se ga uči in to ne glede na dejstvo, da je ravno s tiste strani, kjer se ta jezik uporablja, prišlo nad naše ljudstvo najhujše zlo. «Veronika Deseniška» v Mandrežu Dramska družina Prosvetnega društva «Oton Zupančič« bo imela jutri v nedeljo 4. t. m. ob 20. uri prvo letošnjo prireditev na prostem, ki bo pri zadružni gostilni v Standrežu. Na sporedu je Zupančičeva VERONIKA DESENISKA drama iz zgodovine celjskih grofov. Za to priliko so postavili lep nov oder z novimi kulisami in tudi igralci so se temeljito pripravili ter bo ta kulturna prireditev velik užitek za vsakega našega človeka. Vabimo k številni udeležbi. Ibarovt Za Dijaško matico so darovali: Jernej Kristan iz Pavije 300 lir, prijatelji iz Podgore 1200 lir, družba iz Beneške Slovenije 1800 lir, N. N. iz Gorice ob zaključku šolskega leta 850 lir. Jutri izlet najmlajših v Števerian ■ Pred dnevi smo v našem listu poročali o taboru, ki so ga najmlajši s Krasa priredili ob Doberdobskem jezeru ter nanj povabili tudi svoje sovrstnike iz Brd. Ob tej priliki so najmlajši iz Brd sklenili, da bodo naslednji tabor priredili v Steverjanu, kamor so vse povabili na češnje. In res bodo jutri, v nedeljo 4. t. m. odšli najmlajši iz Doberdoba in drugih kraških vasi v Steverjan na češnje. Želimo jftn, da bi se čim lepše zabavali in da bi naslednjega ne tarnali, da jih želodci bolijo, ker so se v Steverjanu najedli češenj. Zborovanje brezposelnih V kinodvorani Moderno bo danes ob 9. uri zborovanje brezposelnih, ki ga organizira Odbor za pomoč brezposelnim. Vse brezposelne vabimo k obilni udeležbi, ker se bodo na tem zborovanju obravnavala važna vprašanja, ki se tičejo brezposelnosti naše pokrajine. Kmečki najemniki in polo-vinarji na Goriškem se zelo razburjajo zaradi padca cen na debelo pri češnjah. Tako so jih prejšnji teden v Krminu kupovali trgovci še po 60 lir, ko pa je bilo dosti blaga na trgu so znižali ceno celo na 20 lir za kg dobrih češenj. Kljub temu pa cena na drobno vseeno ni padla. Saj je ostala še vedno v višini nad 40, pa celo do 100 lir za kg. Ker pritiče kmetom polovi-narjem samo polovica izkupička, zasluži pri celodnevnem obiranju komaj okrog 600 lir, vse ostalo delo pa je zastonj. Zato se kmetje upravičeno sprašujejo, kaj dela urad za cene, da ne napravi reda in zabrani tako izkoriščanje. KINO 17: ((Tajnost ženske«, 17: L. «Prva Oliver zena in J. VERDI. G. Tierney, VITTORIA. (Rebeka)«, Fontaine. CENTRALE. 17: «Gospa reke« I. de Carlo. MODERNO. 17: »Roka mrtve žene«, M. Martin. EDEN. 17: «Cilj je Burma«. Seja občinskega upravnega odbora Občina odobrila načrt za gradnjo poslopja 1NC1S Na svoji zadnji seji. ki je bila v četrtek zvečer pod predsedstvom' župana, so odborniki odobrili vrsto važnih sklepov. Med prvimi co namreč odobrili onega, ki se tiče zsradnje zbiralnika gnojnice In deževnice v Podturnu. Z gradnjo tega zbiralnika bo občina končno zadostila higienskim in socialnim zahtevam tega kraja in ulic Lunga, Rarcar, Baiamonti, Lantiri in Canonica, kjer prebivalci že dolga leta pričakujejo ureditev tamkajšnje kanalizacije. Za to delo, h kateremu s.^ia tudi delno popravilo cest, bo občina porabila 14 milijonov lir, ki jih je dobila po znižanju zakupa del za popravilo potoka Korna. Nato so odborniki proučili načrt, ki ga je napravil Državni inštitut za uradniške hiše — INCIS — za gradnjo poslopja na Travniku, ali bolje rečeno na občinskem zemljišču med ulicama Oberdan in Mameli. Gre namreč za večje trinadstropno poslopje s ttraso, s tridesetimi prostornimi in modernimi stanovanji ter pritličnimi prostori za dvanajst trgovin. Zgradba bo tako postavljena, da bodo v njeni bližini lahko zgradili še eno podobno poslopje. Po natančnem pregledu načrta so odborniki načrt odobrili in dali INCIS-u na razpolago omenjeno zemljišče, nakar bo ta ustanova lahko pričela z delom Med nadaljnje sklepe, ki so jih odborniki odobrili spada iz-datek 400 tisoč lir za nabavo materiala za delovne centre in za zalaganje tu zaposlenih delavcev s kruhom; premestitev občinske mlekarne v Ul. Ober-dan na nasprotno stran zele-njadnega trga; preselitev urada za izdajanje osebnih izkaznic v pritličje županskega poslopja in številne druge ukrepe notranjega upravnega značaja. Ker niso odborniki na tej seji proučili vseh tečk dnevnega reda. se bodo zopet sestali nocoj ob 18.30. Obvestilo partizanom Opozarjamo slovenske partizane, ki so v zadnjem času dobili sporočilo o priznanju partizanstva ali kakšna druga obvestila iz Rima, naj se takoj po prejemu takšnega pisma zglasijo na partizanskem odseku v Ul. Montesanto 42,1., zaradi nadaljnjega postopka za dokončno ureditev njihovih zadev. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Ll. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 Izmišljotine in stvarnost Nedeljski nogometni spored skupina a. Portorož - Partizan na igrišču v Piranu ob 17. Soline -Rdeča zvezda na igrišču v Sečjolah ob 17. Arrigoni B -Strunjan v Izoli ob 17. Meduza B - Piran B v Kopru ob 9. SKUPINA B. Umag B - Vilanija na igrišču v Umagu ob 17. Seget -Buje na igrišču v Segetu ob 17. Dajla - Novi grad B na igrišču v Dajli ob 17. Delovno ljudstvo Ist skega okrožja je ustvarilo v zaanjih kratkih povojnih letih. tOiiKO, česar niso nekdanji režimi bili sposobni naprav.ti v 10 letih, ali še vec letih. Pri tem mislimo predvsem na javne splošne koristne objekte, ne na palače in v.ile, ki jih je delovno ljudstvo gradi o v preteklosti, toda ne za sebe, temveč za svoje gospodarje. Za zgled vzamemo kraj in hišo v Kopru. Ugledali si bomo med večjimi objekti, ki so bodisi zgrajeni, bodisi še v gradnji: skladišča «Gmnia», mestno joto, Turist - Hotel, garažo v Semedeli, kanalizacijo, ureditev Trgu Brotio, j-ričetek gradnje delavskih stanovanjskih hiš itd. Vse to na področju stavbinstva. Isto V.elja za druga področja kot ■ gospodarstvo, zdravstvo, presveto itd. V.se to dožiu,jamo ne samo v Kopru, ampak po vseh delih našega okrožja. To je stvarnost, o kateri se lahko vsakdo prepriča. Naravno je, da pri vszh tsh gradbenih delih sodeluje prebivalstvo in da.je svoj velik doprinos ker gre za objekte, ki pri pena jo k dvigu njegove življenjske ravni. Ni potreba posebne bistrosti za dokaz, kako je vsj to, kar zatrjuje v tem pogledu tržaška reakcija, neresnično in nelogično, in sicer ko pravi, da ne gre za proitcvoljno delo. ampak za prisilno delo. Pred stavljajte si tako obveznost dela: To se pravi biti priri’jen delati za samega sebe! Jasno je tudi za kaj je delovno ljudstvo Istre in njemu na če'u mladina sodelovalo in zakaj še vedno sodeluje Pri zgradnji socializma v Jugoslaviji, kadar pomislimo, da je ravno Jugoslavija , tista dežela, ki tvori prvo mesto za dosego ljudske oblasti in s tem svobode ter gospodarsko politične neodvisnosti v Istrskem okrožju. To pot je nastopilo delovno ljudstvo Istre, ko mu je naredneosvobo dilna borba odprla novo pot, in to pot nadaljuje tudi danes ker ve, da Je njegova in da a vodi v srečno bodočnost. In to njegovo delo je ne samo sred stvo za gospodarski razvoj marveč je njegova živ'jenjska šola. vir enakopravnosti med ljudmi in zato podlaga bratstva med narodi in ljudstvi. V vsem tem vidi vse naše l udstvo jasno in gotovo bodočnost. Vse to je dejstvo. Zato ni nič čudnega, če vse to bode eksponente tržaške reakcije, iredentiste, vojne hujskače in imperialiste. Naravno je, da vsi ti ljudje, ki smo jih premagali in katerim smo oželi oblast, skušajo na vse načine ovirati našo ppt in izlili svojo jezo na naše ljudstvo. Za dosego tega cilja so dobra vsa redstva. Zato si izmišljujejo ti ljudje najbolj podle nakane, opisujejo «scene 0 mukah«, «terorju«, imajo govore polne “žalosti«, sestavljajo eodločne resolucije«, «obrambe mučenega istrskega Prebivalstva« itd. Ni težko spregledati kakšni so njihovi nameni: obrekovati ljudsko oblast, vzeti našemu ljudstvu tvorni- duh itd., ter odvrniti nekomu pozornost od lastnih težav, in oigavo -pozornost hočejo zvabiti? Pozornost tisi.a, ki so se v desettišočih po Trstu in v milijonih po Italiji znašli brezposelni, v bedi, v lakoti, med korudjo, v izkori-ščevanju. v negotovosti kaj bo jutri, ter obupu, skratka v položajih. ki so stvarni in ne izmišljeni. To so scene polne muk in bolesti! Toda te scene ne ganejo niti Bartolija niti de Gasperi-ja niti Sforze. Naj se kar veča brezposelnost, beda. korupcija v Trstu in Italiji, jfai se 'e še naprej kopičijo ljudje v raznih silosih in internacijskih taboriščih. Kdo ve, sanjajo eni, jutri nam bi. znali ti ljudje sluziti s puško na rami za zasedbo (oprostite “osvoboditev«) Istre, Dalmacije, Slovenije in zakaj ne tudi Srbije in napraviti iz vseh “Civilizirano in meščansko« d-želo, ki ne bo predstavljala več “strašila» za italijanske matere, ki morajo danes gledati, da jim tja posipajo «s silo« njihove sineve. Vi-dali se prat? gotouo strinja s temi sanjami. Monsignor San-tin in njegova svetost Pacelli bf bili, zakaj ne takoj, pripravljeni za to, da bi blagoslovili orožje. Vendar je in to ostane domišljia - fantazija. Nasprotno pa je stvarnost, da delovno ljudstvo Istrskega okrožja nadaljuje in bo tudi v bodoče nadaljevalo s sv o im sodelovanjem pri izgradnji so cializma v Jugoslaviji in v jstri. Drugo dejstvo je, da bo prišel dan, ko bo zgoraj imenovano gospodo poklicalo ljudstvo na odgovor za vsa njihova varanja■ Portorož Prvi v nabiranju darov v Tednu matere in otroka Pomen «Tedna matere in o-troka«, ki bo od 4. do 11. junija, so med prvimi razumeli v Portorožu. Odbor za izvedbo tedna je tako ji stopil na delo in organiziral nabiralno akcijo, ki je imela dober uspeh. Do sf-daj so nabrali 3777 din, precej jajc, 24 kg bele moke, 12 litrov vina, 2.75 kg sladkorja, nekai litrov olja, malo masti, precei komadov mila in nekaj ka-kaa. , Tako je odbor konkretno pokazal, kako je treba pristopiti k delu. Razumel je kaj jx>-meni pomagati danes našim otrokom in materam. - Tekmovanje v počastitev okrajne konference KP IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA Tov. Vouk Silva iz Izole je Izgubila osebno izkaznico, izdano v Izoli leta 1950. Poštenega najditelja prosi, da vrne najdeno narodni zaščiti v Portorožu, ali v Dijaškem UsgAo delo naše zbirne baze Naša zbirna baza kmečkih pridelkov ima letos polno dela. posebno sedaj ko je sezona češenj na višku. Nad dvajset vozov čaka včasih pred skladiščem na oddajo blaga. Koliko zamude in trpljenja je prihranjenega. Včasih ko smo vozili pridelke v Trst, smo morali spati v barakah- Spominjam se. kako me je mučil spanec, ko sem že zvečer peljal blago v Koper. Bal sem se;, da me na ovinkih sreča kako vozilo. Po Trstu je bilo treba včasih mnogo hoditi, da sem dobil plačilo za blago. Gorje tistemu, ki je prišel na tržaški trg kot novinec. Preprodajalci in preprodajalke so ga obkolile in znale tako barantati, da je ubogi kmet prodal blago ko-maj( po najnižji ceni. Danes prodaja kmet češnje po treh vrstah cen, pri čemer gre prvo in drugovrstno blago na sadni trg, tretjevrstno blago pa se uporablja za industrijo. Na ta način ne vrže poljedelec ničesar vstran, temveč lahko vse blago vnovči. Tudi to nam daje ljudska oblast z uvajanjem sedanjega načina odkupa poljskih pridelkov in sadja. Danes ščiti oblast kmeta, nekoč pa, 6c se je kmet pritožil za storjene krivice tržnemu komisarju ni dosegel nič. kajti komisar je stal vedno na strani tistih, s katerimi je imel vsak dan stike, in sicer s prekupčevalci. Kmetje imajo danes še to možnost, da prodajo svoj pridelek lahko samo za gotovimo. lahko Pa zahteva tudi polovico kupnine v bonih, s katerimi si nato nakupi razne stvari po vezanih cenah. Vseeno pa je pro- 25.' junija bo okrajna konferenca KP, na kateri bodo delegati pregledali do sedaj izvršeno delo in postavili osnoVe za bodoče. Potrebno je, da se o tem dogodku zavedamo dejstva, 'da je znala Partija v najtežjih trenutkih voditi ljudske množice naših narodov do zmage. Prav-tako je znala usmeriti in izvesti vse napore za izboljšanje življenjskih , pogojev delavstva in vse-gja. ostalega prebivalstva. .' ^ j'.., Okrajni odoor SIAU poziva glede na to vsa tajništva na bazah, da organizirajo v počastitev navedene okrajne konference KP tekmovanje, da pokažemo na ta način povezanost vsega prebivalstva Istrskega okrožja do Partije, kakor tudi, da pokažemo hvaležnost ljudskih množic do te organizacije in njenih voditeljev. ki so z nadčloveškimi napori izbojevali NOV in priborili našim narodom vsestransko svobodo. Okrajni odbor SIAU je določil tekmovanje v sledečih točkah. Predvsem je treba podpreti delovanje že ustanovljenih odborov za izvedbo Tedna matere in otroka, da bo ta akcija, ki bo trajala od 4. do U. junija uspela čim lepše. Na področju javnih del bo v okviru tega tekmovanja iz- vršena mobilizacija vseh delovnih sil v frontne brigade, da z njihovo pomočjo podpremo gradnjo ceste Ankaran -Križišče - Rižana in melioracijska dela v Sečjolah. Ta dva objekta sta za razvoj našega gospodarstva velike važnosti in je treba vsekakor pospešili .njihovo izvedbo. Tekmovanje vsebuje tudi ustanovitev Frontnih brigad za izifršijev objektov, ki so v programih krajevnih planov. S frontnimi brigadami po po-siirnežrffh krajih -je treba tudi pomagati vdovam, invalidom, katerim primanjkuje delovna sila ter tistim tovarišem, ki se bodo udeležili dela v brigadah. Članstvo SIAU bo pritegnjeno tudi k temu, da bo pomagalo krajevnim LO pri pobiranju davkov za leto 1948, kakor tudi pri odmeri in pobiranju davkov za leto 1949 do višine 50%. Končno bo v času tekmovanja treba razširiti in poglobiti delovanje notranje organizacije SIAU ter pri tem izvesti razdelitev članskih izkaznic za leto 1950 ter pobiranje članarine. Prepričam smo, da se bodo člani in članice SIAU, ki so že do sedaj ponovno in ponovno pokazali svojo, zavednost tudi ob tej priliki iz- vršili svojo politično in socialno dolžnost. Tekmujmo y počastitev, okrajne konference Partije! Odpovedan koncert Koncerta Slovenske Filharmonije iz Ljubljane, ki je bil napovedan za danes 3. junija v koprskem gledališču, zaradi tehničnih ovir ne bo. Otvoritev nove opekarne Danes ob 16. uri bo pri Ban-delu (Sečjole) otvorjena nova opekarna, ki bo veliko pripomogla pri dovršitvi našega enoletnega plana. Portorož - Piran Vedno več letoviščarjev Pazimo na snago! V Portorožu in drugih krajih naše obale epažamo v zadnjem času čedalje več letoviščarjev in izletnikov, ki prihajajo iz vseh krajev Jugoslavije, zlasti Slovenije. Kopališče v Portorožu je vedno bolj zasedeno, tako. da že kmalu popoldne in celo dopoldne ni mogoče dobiti kabin. Te dni so nas obiskali člani Geografskega instituta v Ljubljani, nadalje dijaki in dijakinje mariborske gimnazije, mnogo Tržačanov itd. Vsakdo se izrazi pohvalno o tukajšnjih letoviščnih krajih in istočasno želi, da bi čimpreje . .... . ... daja v bonih omejena m sicer domu v Portorožu, ali pa naj I tako da prejme kmet v bonih | zopet obiskal te lepe krajp jo prinese na našo’ podružnico. ' največ do zneska 7000 din. I Vsa pokrajina nudi poleg mor- D, ton. urednikom “Istrske-\ ®dnika« sv a se dogovorila, Iteva Osp v istoimenski '1‘tei' v,:^ <'asa sva namre^ %# govorice, da bodo za- Ga broni Ce praznovali lldjj ‘teu iz stare v novo vas. 4itQ® ^i bila vedela — za naše n°st J,e ~ tedaj bo ta sloves-š«°da ni bilo samo to, kar t)>Q le t>lekl0 z vso silo iz Ko- f N1Ldo!i,la je namreč zelo za-tudi z druge strani. tel ]0 J° namreč kar dve meji, hje, u.e^ta na tri dele. Zivlje-teo.si^ ‘ ,e razvija v teh treh 1o„l(l "'‘silno razdeljene popol-5«hi,nisl0|'enske zemlje, je zelo 'S i Vo Tu se vrši tista moč-^dn borba med na- ^dnjju, 1l hbpredno-razvojnih ®j. ®aPisan zaton prej ati Cif' btor/’ d<* Se fe danes tam u* tel ga je lepo videti s Tinjanskega hriba-usidrala z orožjem in denarjem. Ni dolgo od tega so nekaj tega orožja poslali celo k nam v Istro. Zakaj’ Da bi z njim motili mirno in veliko delo gradnje pri nas. Toda to se pri nas ne prime več. Naravno, da smo to orožje zaplenili in povedali svetu, s kakšnimi nameni je bilo poslano. Krivci pa bodo ka-zriomni. Nam i; Istri ni potreba orožja. Pri nas imamo armade delavcev udarnikov, ki gradijo in obnavljajo, kar jim je tako orožje porušilo in razdejalo. Tisti, ki so ga bili poslali nuj i-edo, da ne bodo uspeli niti za las premakniti naše trdne volie do gradnje socializma. Pri nas trgamo te dni češnje, obiramo grah, kopljemo zgodnji krompir, škropimo trte ‘n mislimo tudi že na žetev. Pri nas gradimo zadružne domove, , gradimo ceste, izboljšujemo V Osapski dolini sta se srečala stari in novi svet močvirja in reguliramo vode, da ne bodo več poplavljale. Se to: Tam v daljni Ameriki so v noči zletele v zrak 4 ladje polne municije. To je bilo v pristanišču South Amboy nedaleč od New Yorka. Se pravi, da so se to pot krvi-žejni kapitalistični trgovci zmotili. Nekdo, ki je še nepoznan, toda ga je polno povsod kot listja in trave, je to preprečil. In bo tudi v bodoče to napravil. SPEČE Sll.E SE PREBUJAJO TUDI TAM. Bile smo v Beogradu Takoj po odhodu Titove štafeta sva tudi midva odšla iz Kopra dobro oborožena. Toda ne s pištolami in mitrami na ramah, kot bi po pisanju reakcionarnih listov moral krožiti po Istri zaradi «terorja» titofašistov. Oborožena sva bila s svinčniki, papirjem in fotoaparatom, da bova napisala to kar bova videla in kar bodo povedali graditelji socializma. Moram pa povedati, da sva oba nosila za časa NOB tudi mitre in bombe. Toda je bilo takrat, ko smo uničevali in izganjali okupatorja. Danes je čuvanje meje zaupano našim vojakom, ki dobro opravljajo svojo doli- gospodoval, naš jezik, naše pravo«. V Škocjanu sva srečala 4 pio-nirke-štafetnice, ki so se že vračale z bloka na RiŽani. Pol-ne zdravja, v rdečih športnih oblekah so bile podobne zrelim češnjam, katere so obirale. Na vprašanje, če jih je tek v štafeti tako užejal, so odgovorile: «Seveda, saj smo bile že v Beogradu«. Res. Bile so v Beogradu, kot je bilo tiste dni v mislih pri Titu vse prebivalstvo našega okrožja. Pošiljalo mu je nešteto pozdravov in voščil za n le- nost In jo bodo tudi v bodoče, gov 58. rojstni dan. Tudi s to-To Pa zato, da “Naš rod bo tu varišem od «Istrskega tednika» sva šla Prav s tem namenom med ljudstvo. Naj bo to kar bova napisala kot voščilo tovarišu Titu-voščilo, ki prihaja od morja in od ljudi, ki jih prav nič ne moti “hrušč in trušč« reakcije in kominformistov, ki besnijo. Njihova stvar, nas to ne moti in ne bo motilo. Nova in stara Gabrovica Ce kje, je tu kot na dlani vidna borba dveh svetov. Jasno se odražajo v zeleni travi beli kamni, ki ločijo jugoslovansko cono Tržaškega ozemlja od Jugoslavije. Tam ob njih koraka stražar. Na drugi strani je druga meja med obema conama Tržaškega ozemlja. Tam za prelazom je Trst in morje. Sedla sva s tovarišem in zb i-rala vtise tega koščka naše obmorske zemlje. Res, tega lepega koščka na še zemlje, ki leži kot v velikanski zibelki takoj za Trstom med Kozinskim pogorjem in Tinjanskim hribom. Pri zemljevidih so sedeli kapitalistični diplomati in tuhtali, kako bi bolj trdo zmrcvarili to zemljo. Brezčutno so potegnili s svinčnikom in govorili; Tod bo tekla meja. Prav tu bomo ustavili komunistično poplavo. Toda zmotili so se, kot so se zmotili že leta 804 takratni oblastniki frankovskega cesarstva, oglejskega patriarhata, in škofje-lastniki istrskih obalnih mest, ko so se na Rižanskem polju pogajali s Sloveni, ki so vedno bolj pritiskali tudi na morje. (Nadaljevanje sledi) A. OGAREV ja. ugodnega podnebja tudi možnosti za prijetne izlete v bližnjo' okolico. Zlasti zadnja okolnost je velikega pomena, saj se bodo izletniki na ta način spoznali i našimi istrskimi Slovenci, Ki so jim bili do osvoboditve tako od rok. Izletniki in letoviščarji pa so istočasno polni priznanja' ljudski oblasti v Istrskem okrožju, ki je v tako kratkem času toliko storila za napredek teh krajev. Ce pomislimo, da uživa-jo lepote teh krajev in dobrote vseh naprav delavci in nameščenci s svojimi družinami, ki so bili v dobi kapitalizma obsojeni, da so morali ždeti vedno samo doma, medtem, ko so bili le kapitalisti tisti ki so si lahko privoščili podobna letovanja, potem spoznamo veliko pridnost novp ureditve naše družbe Ob tej priliki si np moremo kaj, da ne bi apelirali na vse prebivalstvo obalnih krajev, cla pazijo na čim vfčji red in snago. Zlasti tuji ljudje so v tem oziru zelo natančni in presojajo kulturno stopnjo prebivalstva velikokrat po zunanjosti njihovih domov in krajev, V tem oziru so poklicani pred vsem mestni in krajevni ljudski odbori, da skrbijo za čistost in snago ulic, trgov in sploh vseh javnih naprav. Njihovi organi so dolžni tudi. da zahtevajo tudi od domačega prebivalstva, da se drži točno predpisov o hišni in javni snagi. Najmanj kar lahko napravijo mestni in krajevni odbori letoviških krajev je to, da so javne ulice in trgi opremljeni s koški za odpadke in da so ulice in trgi vsak dan pometeni. Sečjole Prostovoljno delo v kmečki deiovni zadrugi Krog Vprašanje pomanjkanja delovne sile v naših delovnih zadrugah rešujejo na prostovoljni način. Zavednost tron-tovcev, ki vedo, da je treba pomagati pri krepitvi socialističnega sektorja, pripomore v marsikateri zagati. Tako je pomagalo tg dn; 119 prostovoljcev, ki so bili < razdeljeni na šest skdpin, kmečki delovni zadrugi na Krogu in Kmetna-prozi v Sečjolah. Prva skupina 17 tovarišev je v 68 urah okopala 1900 trt za-drugarjem na Krogu, druga skupina 7 tovarišev pa je žveplala trte na zemljišču Kmet-naproze v Sečjolah. V 28 urah je požveplala 36Q0 trt. Tretja skupina 13 prostovoljcev je v 52 urah okopala 1500 trt. 16 tovarišev četrte skupine pa je v 64 urah okopalo 1600 trt. V: 36 urah je 7 tovarišev pete-skupine nakosilo 25 odst. sena. Zadnja skupina 38 prostovoljcev pa jg v 152 urah nakopičila 65 stotov sena. Vseh šest skupin je napravilo 400 prostovoljnih ur v vrednosti 5842 dinarjev. Spored kinopredstav KOPER 4. junija »Pot tobaka«; 5. in 6. jun. «Pigmalion»; 8.-11. junija »Skrivnost Mayerlinga»: 12. in 13. junija «Robin Hood«; 16. in 18. junija «Ana Karenina«; 19. in 20. junija ((Maščevanje sonca«, 23 in 25. junija «Zahod ljubezni«; 26. in 27. junija «Knjiga džungle«, p0 romanu R. Kiplinga. KINO ARRIGONI (Izola) 4. junija ((Idealni soprog«; 7. in 8. junija »Pigma-lion«; 9. in 11. junija »Zakon Robin Hooda«; 16. in 18. junija «Zahod ljubezni«; 21. in 22. junija ((Maščevanje sonca«; 23. in 25. junija «Ana Karenina«. KINO ODEON (Izola) 4. junija ((Tarzanov studenec«; 16. in 18. junija ((Skrivnost Mayerlinga»; 23. in 25. junija «Knjiga džungle«, po romanu R. Kiplinaa. KINO TARTINI (Piran) 4. junija ((Gozdni potepuh«; 7. in 8. junija »Zakon Robin Hooda«; 9. in 11. junija »Idealni soprog«; 14. in 15. junija «Pigtnalion»; 16. in 18. junija »Knjiga džungle«, po romanu R. Kiplinga; 19. in 20. junija «Ana Karenina«; 28. in 29 junija »Maščevanje sonca*. POMEMBNA IZJAVA JOHNA R O G G E J A »Zahteval bom od izvršilnega odbora Svetovnega kongresa pristašev miru, naj preneha s sovražno politiko do Jugoslavije" NEW YORK, 31. maja. (Tanjug). Pred odhodom v London na sestanek Izvršnega odbora Svetovnega kongresa pristašev miru je imel podpredsednik ameriške napredne stiranke in Svetovnega kongresa pristašev miru John Rogge tiskovno konferenco. Poudaril je, da bo na sestanku Izvršnega odbora, na katerem bodo razpravljati c bližnjem kongresu, zahteval od odbora, da, preneha s sovražno politiko do Jugoslavije. Rogge bo tudi predlagal, da bi postavili gibanje za mir na mnogo širšo podlago in povabili na Svetovni kongres pristašev miru tudi take osebnosti, kot so n. pr. Tnjgve Lie, Henrij Wallace, ga. Roosevelt, senator Mac Mahon, Phillip Mur-ray, Herbet Evatt, Taylor Telfcrd, David Liliental, Georges Marshall, zastopnike ameriških quakerjev ter drugih verskih in kulturnih organizacij ZDA, ki se zavzemajo za mir. eGibanja za mir ne smemo istovetiti z, zunanjo politiko, katere koli posamezne države. Pri tern imam v mislih posebno Združene države Amerike in Sovjetsko zvezo», je poudaril Rogge. «Gibanje za mir se ne sme spremeniti V obtoževanje kake posebne skupine v določeni državi. Ne smemo dovoliti, da bi se na svetu razvijala nova dogma ali doktrina. Ne smemo ustvariti nove Meke ali novega Rima ne v Moskvi ne o. Wa-shingtonu. in ne v. katerem koli drugem mestu. Dovoliti moramo možnost in dejstvo, da je po navadi več kot samo en način za izvedbo kake stvari, da bo vsaka država izvedla reforme za reševanje lastnih težav na svoj lasten način, v skladu z razvojem zgodovine in svojim 'lastnim načinom življenja. Ni /dveh držav, ki bi mogle svo- JOHN ROGGE je reforme izvesti natanko na isti način, in tega tudi ne smemo pričakovati. Niti ameriški kapitalizem niti ruski komunizem se ne smeta vsiljevati kateri koli drugi državi. Iskreno moramo delati za krepitev Združenih narodov, čeprav ne smejo biti tako močni, da bi iz tega na stalo osredotočenje moči na enem mestu, i> Washingtonu ali Moskvi. Združeni narodi morajo biti vendar tako močni, da bodo zagotovili popolno spoštovanje tiste določbe prvega člena Ustanovne listine, v kateri je rečeno, da si Združeni narodi postavljajo kot smoter «razvi)anje prijateljskih odnosov med državami na temelju spoštovanja načel enakopravnosti in samoodločbe narodov ter druge smotrene ukrepe Za krepitev vsesplošnega miru«. «Delati moramo za take Združene narode, ki bodo dosegli, da bodo veliki narodi ravnali z majhnimi kot s svojimi enakopravnimi vrstniki,p je nadaljeval Rogge. «1 meti moramo take Združene narode, ki bodo zagotovili vsem narodom, majhnim ih velikim, pravico, da bodo reševali svoje notranje težave na lasten način, brez vmešavanja kake druge države ali skupin držav. Velikanska, toda tudi v teh težkih časih ne brezupna naloga, podobna nalogi Trygve Lia, je v tem, da preženemo oblake strahu in spet odpremo pota, ki vodijo k ‘miru*. V tem duhu je Rogge pripravil predlog resolucije, ki ima tole besedilo: «Da se razširi podlaga za Sporazum, prepreči pBlIab-Ijanje nasprotij med miroljubnimi demokratičnimi silami sveta, smo sklenili poslati svoj prisrčen poziv pristašem miru Federativne ljudske republike Jugoslavije, naj se udeleže in sodelujejo na bližnjem drugem Svetovnem kongresu pristašev miru, da skupno z nami iščejo pota in načine za ohranitev miru na svetu. V istem duhu,smo nadalje sklenili, naj povabi naš generalni sekretar poleg osebnosti, ki mu jih predlagajo člani našega odbora, razne o-sebp in zastopnike drugih skupin in organizacij, ki delajo za mir». «Vem, da je prvi del moje resolucije nasprotujoč,» je nadaljeval Rogge. «Toda to vprašanje je bilo načeto z lansko akcijo odbora, ko je predlagal, naj se Jugoslavija izključi iz te organizacije. Sedaj, ko je vprašanje načeto, si ne morem kaj, da ne bi zavzel do vprašanja svoje stališče. Razne mednarodne organizacije so načele isto vprašanje in pristopile k ukrepom za izključitev jugoslovanskih predstavnikov. Po mojem mnenju je treba posledice teh ukrepov popraviti. Rečeno je, da temelje ti- ukrepi povečini baje na Raikovem priznanju. Toda, jaz menim, da domnevno Raikovo priznanje ni zadostna podlaga za taka dejanja. Priznanje ob okoliščinah, podobnih okoliščinam v Raikovem primeru, žali naš čut o pojmovanju sodnih razprav. Se ena težava je v zvezi z Raikovim priznanjem. Štiri o-sebe, za katere je Raik dejal, da so bile skupno z njim v koncentracijskem taborišču v. Vichj/ju — namreč Bebler, Mrazovič, Maslarič in Vukma-novič - so zanikale, da bi bile tam. Sam sem osebno izprašal o tem dva izmed njih, Beblerja in Mrazoviča, ki sta mi dala prepričljive dokaze, da nista bila tam, kjer je Raik trdil, da sta bila, Ne morem dati prednosti dvomljivemu priznanju pred izjava ma teh oseb. Ne izrekam svoje sodbe o tem, če je bil Raik kriv ali nedolžen. Tega ne pem. Rečem pa, da je njegovo domnevno priznanje predvsem sporno. C e Da poleg tega te štiri osebe pobijajo Raikope navedbe, potem ne daje njegovo priznanje pravilne in zadostne podlage Za izključitev iz članstva mednarodne organizacije. Želel bi, da bi naša organizacija, katere smoter je, da združi sile miru v človeštvu, prva poklicala Jugoslavijo nazaj v svoje članstvo. Tako dejanje bi bilo korak naprej na poti do svetovnega miru, iije končal John Rogge. V na%mi med metlicami... mmm Vietnamska mladina mm/i Zadovoljno in brez skrbi nabira ta otrok cvetlice, medtem ko se odrasli ljudje pogovarjajo le o vodikovi in atomski bombi ter o vojni. Bolj prijetno Pa bi bilo, če bi vsi skupaj odšli skupno z otroki trgat cvetlice in z njimi brezskrbno preživeli tiste srečne trenutke. Seveda, z nami bi morali biti tudi «št ir je veliki» in morda bi se pogovor sukal le okoli marjetic, maka in o mrzli vojni ne bi nihče govoril . . . V 38 vietnamskih mladincev, 30 delavcev in 8 intelektualcev, je imelo k Parizu konferenco, na kateri so ustanovili iniciativni odbor za odhod delovne brigade Vietnamcev v Jugoslavijo. Na konferenci sta bili prebrani dve poročili, v katerih so razložili razloge za to pobudo naprednih vietnamskih mladincev. Delavci vsega sveta, je rečeno v poročilih, ne morejo biti ravnodušni do jugoslovanskega problema, kajti ta problem se tiče vseh. V razpravi o poročilih so vsi vietnamski mladinci izrazili željo, da bi se seznanili s pravim stanjem v Jugoslaviji. Po njihovih izjavah se morajo kolonialni narodi seznaniti z Jugoslavijo prvič zato, «ker nudi Jugoslavija zgled socialistične revolucije, ki je bila izvedena hkrati z borbo za narodno osvoboditev« in drugič, «ker je Jugoslavija v svetu, razdeljenem na dva bloka, zgled države, ki ni kapitulirala pred ameriškim kapitalizmom in noče koristi svojih* narodov podrediti izključno velikoruskim zahtevam ter potrebam zunanje politike ZSSR». Udeleženci konference sq iz-Volili odbor sedmih članov, ki bo organiziral odhod vietnamskih mladincev X Jugoslavijo. Izmed koreninic, ki jih gojimo na našem vrtu, zasluži vrtno kprenje večjp pozornost in večje setvene površine, kakor mu posvečajo sedaj ' naši kmetje, in naše gospodinje. Ob poslednjih zasluži še posebno večjega upoštevanja in znatnejše uporabe v kuhinji. Saj lahko trdimo, da je korenje najbolj zdrav domač pridelek izmed korenčnic in go-moljnie. Ze od starih časov so poznali dobrodejni, skoro bi rekli zdravstveni vpliv pri uživanju korenja na človeško prebavo. Se večjo vrednost pa zavzema uživanje te korenčnice glede na njeno bogato vsebino na tako imenovanih dopolnilih ali vitaminih. Korenje vsebuje razmeroma mnogo dopolnila A, oziroma po njem imenovanega «karotina». To dopolnilo je posebno važno zg vzdrževanje telesne odpornosti zoper NAŠIM kmetovalcem na znanje Več in razna okuženja ter obvaruje zlasti otroke pred zmehčanjem kosti, to je pred rahitisom. Naše- gospodinje naj poleg tega tudi vedo, da je uživanje korenja, v prvi vrsti surovega (nastrgan samo ali zmešan s sladkorjem) neprecenljive vrednosti proti pešanju vida, oši-belosti zobovja in še podobnim pojavom. Setev vrtnega korenja Za korenje pripravimo zemljo kolikor mogoče mnogo ča- vrtnega korenja na nas vrt tudi v domačo kuhinjo 2amdala 'js buojega potekla MINIATURNI POSNETEK RICMANJSKEGA 2.ENINA IN NEVESTE V PESTRI NARODNI NOSI. KAJPADA, PREMLADA STA SE ZA PRAVO «OHCET», TODA NJUNO RESNO OBNAŠANJE BI MOGLO SPRAVITI V ZADREGO MARSIKAKŠEN ODRASEL PAR. sa pred samo setvijo. Zemlja ,mora biti rahia in globoko obdelana ter čim bolj mogoče ro. dovitna- Sejemo ga lahko v vsaki dobi, razen v zimski in sicer na prosto. Korenje kali zelo polagoma in traja 3 do 5 tednov, preden skali iz zemlje. Zato naj bQ zemlja očiščena plevela, da ne zamori setve. Se.me trosimo na široko z roko ali pa v vrste, bodisi z malo priročno sejalnico ali pa v približno 2 cm jarčke, ki jih naredimo s klini na primerni pripravi. Vrste nai bodo oddaljene druga, od' druge od 15 do 20 cm. Da ne bo setev pregosta in da bo bolj enakomerna, je zelo priporočljivo sna-žiti prej seme korenja z večjo in primemo količino suhega peska ali suhe zemlje. Količina semena je odvisna od sorte ali vrste korenja in od njihove kalivosti. Pri poznih in debelih vrstah potrebujemo manj, pri zgodnjih in drobnih pa več semena. Ako razpolagamo z domačim in zadnje leto pridelanim semenom, tedaj smo gotovi, cja bo seme močno kalilo. Ce Pa moramo seme kupiti, tedaj nismo gotovi, koliko let je že staro in če dobro kali. Zaradi tega je vedite, priporočljivo, da kupljena semena sploh preizkusimo, kakšno kaljivost imajo, oziroma moramo imeti od prodajalca zagotovilo, da nam je proda! zdravo in dobro kaljivo seme. Takega semena potrebujemo približno 60 do 70 g na vsakih 100 kvadratnih metrov setvene površine. Da bo zemlja bolje izrabljena in bolj čista med tem časom, ko setev korenja polagoma kali, priporočajo nekateri izkušeni vrtnarji skupno setev korenja s solato berivko, ali še bolje — z zgodnjo redkvico. V vsakem primeru pa moramo paziti, da poberemo to «vrhnjo setev« redkvice ozirpma solate, preden se «spcdtija setev« vrtnega korenja začne razvijati. Prvo setev zgodnjega korenčka opravimo pri nas že marca ali celo februarja me- seca. Potem ponavljamo setev vsak mesec do julija in tudi še avgusta z raznimi sortami. Tako bomo razpolagali od maja naprej do oktobra z mladim in nežnim pridelkom. Pozne vrste, ki dajejo navadno mnogo debelejše korenje za zimsko uporabo, je pa dobro sejati tudi na njivo, ker je navadno škoda uporabljati vrtno zemljo za take sorte, ki rastejo bolj polagoma in ne potrebujejo tako rodovitne zemlje kakor rane ali zgodnje sorte in druga nežna vrtnina. Mislim, dg bi naši kmetje na Krasu imeli s pridelovanjem vrtnega korenja poznih in debelih sort mnogo več dobička kot pa z dosedanjim s pridelovanjem navadnega krimskega korenja. Saj je cena v Trstu za zimsko vrtno korenje tudi na debelo navadno višja kot Pa za krmsko koruzo. In vsakemu kmetu je gotovo jasno, da je koruza za prašiča in za živino sploh mnogo izdatnejša kot pa korenje. Vrste vrtnega korenja Kakor že omenjeno, imamo več sort ali vrst vrtnega korenja. Predvsem moramo raz-likevati sorte, ki nam dajejo bolj droben pridelek in ga imenujemo tudi korenček, ter pozne sorte, ki nam dajejo bolj debelo korenje. Izjned zgodnjih ali ranih sort je pri n»s in v Srednji Evropi sploh najbolj poznan in priljubljen «nanteški korenček«. V Zapadni Evropi in tudi že na našem trgu se vedno bolj uveljavlja sorta ((amsterdamski korenček«, ki je bolj zgcden oziroma raste hitreje kot prvi. Qbc imenovani vrsti imata korene lepe podolgovate valjaste oblike, katerih dolžina je približno tri do štiri krat večja kot debelina. Tud; spod-nji del korena je top in ne špičast, kakor pri sorti «Chan-tenay». Sorta »pariški za siljenje« je pa okrogle oblike« Vse te vrste imajo nežno meso, brez lesenih vlaiken. Barve so oranžastorcieče, kakor je tudi i«. . «r -N - > , n*«««» ■ $'* M? l§Ki * AMSTERDAMSKI KORENČEK £A SILJENJE korenje poznih debelih vrst, ki pridejo v poštev za kuhinjo oziroma ljudsko hrano. Najbolj donosna taka pozna, debela sorta je (dlaško korenje«. Zelo priporočljivi sorti sta ((orjaško zelandsko« kore- nje ter «brunšviško rdeče«. Seveda lahko uporabljamo te vrsta korenja tudi za krmo, kar se pa navadno našemu kmetu ne izplača, kakor smo že zgoraj omenili. dr. A. COK Izdajanje listov na Zapadu-dober posel Na Angleškem so lastniki listov po večini družbe, ki objavljajo svoje bilance kakor ostala kapitalistična podijetja. Izdajanje listov lahko postane pri velikih narodih vsekakor dober posel. N. pr. angleška družba iiUnited Nevospapers Ltd.», ki izdaja med drugimi listi tudi «Lancashire Evenig Post«, bo za lansko leto izplačala kar 20-odstotno dividendo. Čistega dobička je bilo po odbitku davkov v lanskem letu 543.000 (1. 1948 483.000) funtov. Plače nameščencev so bile zvišane leta 1947 za 20 odst.-, leta 1948 za. 3 odst. in leta 1949 za 7. v okviru te družbe posluje druga pod imenom »Castle Publishing Company» ki samo tiska božične razglednice in s tem zasluži mnogo denarja. Znano pod je j e >, je za 1. 1949 napovedalo dividendo 20 odst., t. j. 2,5 odst več kakor za 1- 1948. Delniški kapital znaša 846.000 funtov. Kosmati dohodki so znašali lansko leto 15,678.329, stroški pa 13,474.036, dobiček torej 2,204.213 funtov; dobiček je bil za 338.168 funtov večji kakor' Dunaj-središče mednarodnih železniških konferenc Dne 31. t. m. se je pričela na Dunaju železniška konferenca, ki se je udeležujejo zastopniki avstrijske, češkoslovaške in tržaške železniške uprave. Na sporedu so vprašanja, ki zadevajo zvezni promet do Trsta in obratno. Razpravljali bodo prav tako o povišanju tranzitnih tarif na avstrijskih železnicah, do katerega je prišlo zaradi spremembe v plačevanju. Doslej so namreč te stroške obračunavali v švicarskih frankih, odslej pa se zahteva plačevanje v šilingih, vsled česar so se tarife povišale za okrog 34 odst. Sredi junija se bo pričela podobna konferenca v Kufsteinu z udeležbo predstavnikov poljske, avstrijske, švicarske in nemške železniške uprave. Na tej konferenci bodo obravnavali tarifna vprašanja v zvezi s poljsko-švicarskim prometom, zlasti s prevozi premoga. Nato se bodo sešli na Dunaju delegati železniških uprav Poljske, CSR in Avstrije ter na tem zasedanju izdelali osnove za novo tarifo za prevoz premoga iz Poljske v Avstrijo. Prav tako bodo na Dunaju v tem mesecu tarifna pogajanja med zastopniki avstrijskih m italijanskih železnic. Ta pogajanja spadajo v okvir priprav, za pogajanja o splošnem evrop skem tarifnem sporazumu «GATT», ki se prično jeseni. Z avstrijske strani so že izdelali predlog zaželenih tarifnih popustov. NOGOMETNO SVETOVNO PRVENSTVO Jugoslavija i i nato z Mehiko in Brazilijo Pred dnevi je bil objavljen razpored tekmovanja na svetovnem prvenstvu v Braziliji. Kakor znano so v skupini, v kateri bo igrala Jugoslavija, še reprezentance Brazilije. Mehike in Švice. Jugoslovanska državna reprezentanca bo 25. junija igrala s Švico, 29. junija z Mehiko in 1. julija z Brazilijo. * * * FRANCOSKA NOGOMETNA ZVEZA je sestavila naslednji popis 32 igralcev izmed katerih bosta sestavljeni A-reprezentanca za sreča- nje s Škotsko in Belgijo ter za svetovno prvenstvo in B-reprezentanca za tekmi z Vietnamom lev Luksemburgom. Vratarji: Vignal (Ra-cing, Pariz), Ibrir (Toulouse), Favre (Nancy) iv Paul Sinifaldi (Rctms); branilci: liuguet (St. Etienne), Frey (Toulouse), Grillon (Racing, Pariš), Marche (Reims), Salva (Racing, Pariz), Fernan-dez (St. Etienne) in J. Com-bot (Rennes); srednji krilci: Johguet (Reims), Lamy (Racina, Pariz), Prevost (Lille) in Siviatek (Bordeaux); stranski krilci: Gabet. (Ra- cing Pariz), Cuissard (St. Eteinne), Luciana (Nice) in Guerin (Rennes); zveze: Vaast (Racing, Pariz), Strap-pe (Lille), Grumellon (Rennes) Meao (Reims), Boni-fac i (Nice) in Ferry (St. Etienne): krila: Baillot (Metz), (Valter (Lille), Dard (Marseille) in Jacgues (So-chauz); srednja napadalca: Kargu (Bordeaux) in Barat-te (Lille). Zanimivo je, da so iz popisa izpadli večkratni iistari)) reprezentanti Darui, H on, Gregoire Vandooren in Lechantre. iiiiimiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiitiniiiimiiiumiMiiimiiimiiiiiiiiiiiiiimiiimiiitiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiimmiiimmiiiiiniiiimiiiiiiimimiiiiMniiiimriiiiiiiiiiiiiini^ To ni lahka stvar: stati na hudi strmini in krčiti gozd. Prehuda je strmina, težko bi napravil z žago kaj, skoraj vse je treba s sekiro. Telesa mladcev se upogibajo. S smolnatih debel jelk in smrek odle-tavajo trske; teže je z borovci zamahneš, pa se ti sekira kar opoteče v nepravo, zamahneš v bukev, pa je na tej višini trda kot gaber, kot bi usekal v skalo- Ne moreš v tej višini presoditi starosti dreves. Ni debla niti za naročje v obsegu, pa tl je vsako staro sto let, vse ojeklenelo v borbi z vihar-r ji in zimskimi mrazovi-Enakomerno kot pri telovadbi se upogibajo očmell hrbti mladincev. Mladinke vlačijo posekana drevesa bliže k poti in klestijo veje z njih. Lepo skladajo vejevje na kupe, da bo potem pripravljeno vse za prenos v planinske koče. Z debli pa je težko, ne dvigneš jih alepa in morajo priskočiti mladinci mladinkam na pomoč, če hočeš spraviti debla na 2101J0000000 0000010 I •.V.V.V.V.V/.V.WVV,VAW.V.W.W.'.%\\W.VV.’.’A"‘w-V.SWAr.V.%V.‘.W.S\V.V.V.,.V,V.” .v.vv.v., kup. Fantom Uje znoj v curkih po hrbtih, dekletom so obrazi pokriti z debelimi, v soncu se lesketajočimi kapljami. Najteže je tistim, ki s krampi kopljejo jame za električne drogove: pedenj ali dva prsti, potem pa sama skala ali grušč. Kramp se ti zapiči v špranjo, da ga včasih ne izvlečeš več brez pomoči tovariša in pri tem moraš še paziti, da ti ne spodrsne in ne zdr’iš po strmini nekaj metrov navzdol. Ta ali ona se zamisli za hip, se nasloni na kramp, na sekiro, na deblo. Morda bi bilo lepše sedeti sedaj doma ob knji- gi ali ležati na sinjem produ ob Savi ali voziti se po modrem morju, pa pristopi Vlasta s sekiro v desnici, zaukaže deset minut počitka, gleda na vse -s svetlimi očmi, potem začne govoriti: «Lepa knjiga, kdo jo ljubi bolj kot jaz, valovi Save, že pesnik Jenko jih je ljubil. In gore so še lepše kot morje — mesec še in končali bomo tukaj svoje delo. V teku našega življenja poj-demo po teh strminah še stokrat morda in nekateri boste peljali nekoč svoje otroke s seboj. Vsak meter tega velikanskega korita vam bo takrat drag spomin in pravili boste svojim: glej, te drogove sdm postavljal tudi jaz; pod samo nebo sem pomaga! nincljati clcK‘.rič-no luč. Ne uidem knjige, Sava m morje, delo pa bi ušlo- Tucii po teh strminah so stopali partizani z Gorenjskega na Primorsko, toda takrat je prežala smrt izza vseh grebenov nanje in niso nič vedeli, ali jim bo dano kdaj, da bi se v miru zamaknili v knjige, da bi vodili svoje ljudi k Savi in morju na letni počitek. Mesec dni še dela in potem boste poleteli, dobro vas poznam, mlade gornike in gornice, ne ta- koj h knjigam, Savi in morju, ampak vaš vrisk in pesem bo donel po vseh vrhovih naših gora. Kamorkoli pojdem, bom naletela na vas: na Skrlati-ci, na Dovškem križu, na Rjavini, na Visevniku. na Bogatinu, na Crni prsti. naprej se boste prepirali, vi zaljubljenci v verigo Julijskih Alp, z zaljubljenci v verigo Kamniških planin, ali je lepši Triglav od Grintovca. Mojstrovka od Skute, Crna prst od Brane, Jalovec od Ojstrice, Tamar od Jezerskega, Vrata od Kamniške Bistrice, Trenta od Logarske doline, Konjsčtica od Robanov vega kota; ali so lepše planike, naše ljube očnice, na Kriških podih od onih na Kamniških podih. Rekli boste, da plezanje po stenah Planjave ni nič proti plezanju po stenah Travnika in celo tako ošabni boste, da boste rekli, da ni plezanje po Rženiški steni nič težje kot plezanje po steni Špika, da je slap PerKnik lepši kot slap Rinke. O Savi in morju govorite, pa se boste zapodili kot jata divjih gosi na modre valove Bohinjskega jezera, o knjigah govorite, pa boste najraje listali po knjigah, spravljenih v možicih vrh gora«. Tako je govorila Vlasta in opisovala še naprej neprestano se izpreminjajo-če se barve v gorah, tuljenje vetra in ples meglic, lesketanje snega in pravljične barve planinskega cvetja- A odprtimi usti in širokimi očmi so strmeli nanjo, ko je govorila vsa mlada in lepa z vedno večjim zagonom, čisto pozabila na deset minut počitka, ki ga je poprej predlagala in Je ob njenem govoru minilo kot bi mignil cele pol ure. O Vlasta zna omamiti človeka ne samo s svojimi očmi, ampak tudi s svojo besedo. «Na delo,« je vkiik-nil nekdo in zopet se vsi zagrizejo v strmino. Vedno krajša postaja razdalja t.ia do Erjavčeve koče. Naprej proti sedlu ne bo treba potem več izsekavatl, — sa; je samo goličava tja do vrha. Orodje poje svojo vi-soko pesem naprej m naprej, le zdaj pa zdaj st kdo zaleti k potoku, izpije par požirkov ledenomrzle vode, v prejšnjem letu. iiOdiiams Press« ima 51 odst. de'njj' «Daily Heralda«, ostalih 49 odst. je v rokah angleških sindikatov «Trade Unions«. Angleška delniška družba uKemsleij Nevospapers LW-» izdaja predvsem tednike, kakor «Sunday Times« (njegov glavni urednik W. W. je te dni odstopil pri 84 letih), «The Sunday Mail« (Glasgow). «The Sunday Sun« (Newca-stle). «Sunday Ejnpire News» (Manchester), ki se tiska v dveh milijonih izvodov; «Sun-day Chronicle« v Londonu in Manchestru), «The Daily “ra" phic« in «The £>unday č*ra' phic«. V letu 1949 se je družbe zmanjšal za 398.973 na 1,892.440 funtov, ker je d nabavila nove tiskarske za 400.000 funtov. DruS* izplačala dividendo 12 cfc . Med angleškimi listi in)*S višjo naklado, Beaverfaro®11^ list sDaily Express», ki j*^ dni praznoval 50-letmco,_ verbrook je kupu list za_ funtov, medtem ko znaša nes delniška glavnica 7 nf®L, nov funtov. Naklada se je tejn časom dvignila «1. na 4 milijone. Isto podjeh6' ‘ ska tudi «Evening Standard*’ (Funt velja 1600 do 1700 »h* NAKLADA NEWYORSKI® LISTOV Neodvisni newyorški zaostajajo nekoliko za j j skimi glede naklade, ven,E tudi njihova naklada- stal« raste; Med tednom Qb nedelj*® Daily 2.330.000 1.080.000 ' 17.500 da- 4,480.000 2,138,0°° j,,161.00° 583.0°° 678.0°° 301.°°° News Mirror Worldi Telegram 400.000 New York Times 544.000 Journa.l American 588.000 Herald Tribune 330.000 Post-Bronx H. News 366.000 To ie naklada glavnih he*' yorških listov v letu 19*° V uradnih podatkih, ki j_|*? objavil ((Editor and puiblis>e ’ glasilo ameriških založniki ITALIJA Splošno Italijani manj liste kakor drugi narodih potrjujejo podatki o PotrUy. časopisnega papirja na v ljana v posameznih državah' ZDA pride 33 kg' časopis««, papirja na osebo na let°’ y, Svediskem 18,2. v Švici 9,2. Britaniji 8, v Belgiji 7,5 V landski 7, v Franciji S Italiji 1,3. Italijanski listi y segajo navadno 4—6 stran), ^ Italiji se tiska 92 dnevnih. stov, ki imajo skupno n*Ly do 4 do 5 milijonov rzv0a klado 30.000 do 40.000. (Iz gospodarit'« Dobra lelina pšenice v vzhodni Kilajsk' Agencija Nova Kita^sk*^d-roča iz Pekinga, da so V nih pokrajinah pričeli 3 “ jje-jo in pričakujejo °b^en.,uZ$ii>’' lek pšenice. V provinci ^ dosega trenutno priče ^f. uprečno pet stotov na'mni!° Tako dobre letine ne že dvajset let■ O ’:,e n jj it nem pridelku poročajo * 6|. l-odstavl glavo pod maHicr’ . pokrajine shantung, kJ*rmiUjcr slap za nekaj hipov in že H posejali s pšenico tri hiti na delo nazaj. Ine hektarov. UREDNIŠTVO' ULICA MONTKCCHI, St. t>, III. nad. — Telelon Stev. 93-808. UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska St. 73-38 OGLASI' od 8 30-12 In od 15-18 . Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm vtSine v Strini l stolpca: trgovski 60, tinančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska TržaSkl tiskarski zavod. — PodruL: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel. U-32 * Koper, ul. Battistl 30la-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 dm; FLRJ: izvod 4.50, mesečno «° Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. - Za Jugoslavijo; Agencija demokratičnega inozemskega tl5^sT 1-90603-7. — Izdata Založništvo tržaške«« tiska D.ZO.Z. • Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 49-63, tekoči raču-t pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-: