■'»ni ca sp 05/07 ^VfiGLfiS <007/2008 l?<497.4 Posavje) '59070,196 COBISS s RADIO/BREZICE ■a 88,7 in 95,9 MHz številka 196 Leto 8 Bo ločitev na sodišču? Krško, Kostanjevica na Krki - Ločitev je boleča zadeva, vkateri se vedno nekdo čuti opeharjenega. To se dogaja tudi pri ločevanju občin. Krčani in Kostanjevičani, ki so uspešno in zadovoljno sobivali 50 let, so v teh dneh vrgli karte na mizo in razdelili nekdaj skupno premoženje. To se deli po številu prebivalcev in po legi nepremičnine. Sporazum o delitvi premoženja, ki ga je na številnih sestankih mesece usklajevala posebna delovna skupina, v kateri so bili predstavniki obeh občin, so krški občinski svetniki sprejeli, saj menijo, da je delitev poštena. Kostanjevičani, ki so se s sporazumom seznanili, (nejsprejemali pa ga bodo v ponedeljek, mislijo drugače. Pravijo, da so v podrejenem položaju in da jih hoče nekdanja mati opehariti. Predvsem zahtevajo dodaten denar za neizpeljane investicije, prepričani pa so tudi, da jim pripada renta z naslova nuklearke, toda Krčani jim denarja od rente ne bodo dali. Milan Herako-vič je prepričan, da so Kostanjevičani prehitro podprli Krško kot sedež posavske pokrajine, v zameno za to pa bi jih Krčani radi opeharili. ...na strani 3 iz vsebine Sevniški svetniki o proračunu ...stran 2 Tudi Brežice imajo svoje zahteve ...stran 3 Mednarodna komisija o savskem bazenu ...stran 4 Rabič v zaporu, čateški ropar obsojen ...stran 5 Z nagradno igro na koncert ...stran 11 Častna občana Brežice, Kostanjevica na Krki ~ Občina Brežice praznuje svoj občinski praznik 28. oktobra v spo-tnin na leto 1941, ko je bila ustanovljena Brežiška četa. Praznovanju je tako rekoč posvečen ves mesec, vrhunec pa doseže na predvečer pratika, ko je svečana seja občinskega sveta, na kateri podelijo oktobrske jjagrade in priznanja ter razglasijo Rastnega občana. Letos je to občanka - akademska slikarka Alenka Gerlovič, ki sedaj živi in ustvarja v Ljubljani. Za ta naziv jo je predlagal posavski muzej Brežice, s katerim je kot umetnica vseskozi vzdrževala stik. Brežice so namreč mesto njenega otroštva. »Tukaj sem shodila, Se naučila pisati, računati in tukaj so Se oblikovala prva otroška prijateljeva.« Čustvena premoč v spominih ?a ta del njenega življenja je vpliva-,a> da je Brežicam donirala dve za-!etni zbirki svojih slik - 27 akrilov 111 33 akvarelov. Ko ne bo imela več »Imenovanje za častno meščanko v Ljubljani sem zavrnila. V Brežicah pa sprejela iz enega samega razloga - da bi v Posavskem muzeju uresničili že davno napovedano ustanovitev stalne zbirke posavskih likovnikov, ki naj bi dobila mesto v prostorih grajske kašče. V Posavju imamo znane umetnike od Didka do Ciuhe in prihajali bodo vedno novi. Takšna zbirka je temelj za poučevanje mladih o likovni kulturi. Bog ne daj, da želim imeti sama neko posebno pozornost in čaščenje. Rada pa bi doživela, da moje Brežice, na katere me veže toliko lepih spominov, postanejo stalna galerija posavskih likovnikov, v kateri bi se izmenjevale tudi moje slike.« moči za slikanje, bo darovala tudi svoj arhiv. 88- letna vitalna gospa se ob lepem vremenu še vedno poda v naravo in riše akvarele. Prvič pa je občinski praznik praznovala tudi nova občina Kostanjevica na Krki. Tako kot prej krajevni praznik tudi občinski praznik obeležujejo 21. oktobra in sicer v spomin na streljanje talcev leta 1943. Pripravili so več različnih prireditev, na osrednji svečanosti minulo nedeljo pa so podelili tudi naziv častnega občana . To je postal Milan Herakovič, dolgoletni kostanje-viški »aktivist,« ...na strani2 in 9 Koga bi Posavci za predsednika države Posavje - Posavski volivci so v prvem krogu predsedniških volitev dali največ glasov Lojzetu Peterletu in Zmagu Jelinčiču. Peterletu so s 30,89 odstotka glasov najbolj naklonjeni v občini Sevnica, Jelinčiču pa v Krškem, kjer so mu namenih kar 25,54 odstotka glasov. Drugi krog volitev, v katerem se bo s Peterletom meril ah Danilo Turk ah Mitja Gaspari, bo 11. novembra. Volilna udeležba je po neuradnih podatkih bila 57,18 odstotna, v Posavju pa je volilo 55 odstotkov volivcev. Posavje z občinami Brežice, Krško, Kostanjevica na Krki in Sevnica sodi v 6. volilno enoto. Če bi predsednika republike volili samo v tej regiji, bi si v drugem krogu stala nasproti Alojz Peterle in Zmago Jelinčič. Objavljeni rezultati so nepopolni, saj ne zajemajo glasov po pošti iz tujine, zajemajo pa glasove s predčasnih volitev in po pošti znotraj države Slovenije. Čepravje Peterle veljal za predsedniškega favorita glede glasov volivcev na podeželju, v Posavju ni dobil izrazite prednosti. V Krškem je od skupaj 13.110 preštetih glasovnic, od katerih je bilo 58 neveljavnih, zbral 3790 glasov (29 %). Jelinčič jih je dobil le 456 manj. Sledi Mitja Gaspari z 2822 glasovi (21,62%) in Danilo Turk z 2796 glasovi (21,42 %). Na volišča je prišlo 55,20 % volivcev. V Brežicah, kjer je volilo 10.670 ljudi in jih 50 neveljavno izpolnilo glasovnico, je Peterle prejel 3055 glasov (28,69 %), drugi je Turk z 2531 glasovi podpore (23,77 %), tretji je Gaspari z 2487 glasovi (23,36 %). Jelinčič je zbral 2217 ali dobrih 20% glasov. Volilo je 51,26 % volil- nih upravičencev. V Sevnici je glasovalo 8608 volivcev, 33 glasovnic je bilo neveljavnih. Peterle je dobil 2779 glasov, kar pomeni 30,80 % , sledi mu Jelinčič s 23,57 % ali 2021 zbranimi glasovi. Sevniški volivci so z 1857 glasovi (21,66 %) dali prednost Turku pred Gasparijem, ki je zbral 1586 glasov (18,50 % ). V Sevnici je bila volilna udeležba najvišja in sicer je svojo voljo izrazilo 58,56 % volvcev. Darko Krajnc je v vseh treh volilnih okrajih zbral 573 glasov, Elena Pečarič 182, Monika Piberl pa 124 glasov. Branka Dernovšek Montaža katalizatorjev in izpušnih sistemov -ce želite postati vidni Če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem Časopisu... pokličite 07/4*?-<71-2SO Sevniški svetniki obdelujejo Kostanjevica prvič praznuje nov proračun Sevnica - Sevniški svetniki so v obliki predloga že obravnavali proračun za 2008. Na projekcijo 19,5 milijona evrov prihodkov in 21 milijonov odhodkov svetniki niso imeli večjih pripomb. Po terminskem načrtu naj bi bil do novembrske seje ta najpomembnejši finančni dokument občine pripravljen za prvo branje. V predlogu proračuna občine Sevnica za prihodnje leto je načrtovanih za 21 milijonov evrov odhodkov, kar je za 33 odstotkov več od proračuna 2007. Ocenjeni prihodki v višini 19,5 milijona evrov sicer pomenijo 20-od-stotno rast, a v investicijskem delu ne zagotavljajo občinskega sofinanciranja za vse načrtovane projekte, za katere so odobrena kohezijska in državna sredstva. Župan Kristijan Janc svetnikom predlaga, naj dopustijo zadolžitev občine v največji možni meri, to je 1.100.000 evrov. Proračunsko leto 2008 bo finančno najbolj zaznamovala gradnja centralne čistilne naprave, za katero bo potrebno zagotoviti dobrih milijon evrov in prav toliko še leta 2009, glavnino stroškov pa bo pokril kohezijski sklad. Poravnati bo treba obrok za novo knjižnico, zagotoviti 800 tisoč evrov za vodovode, ker ima občina odobrenih 1,3 milijona evrov evropskih sredstev za te projekte, dokončno poravnati račune v zvezi z obnovo Savske ceste in gradnje brvi na Šmarčni. Planirati je potrebno sofinanciranje ob- nove vrtca v Sevnici, za'katerega bo polovico prispevalo šolsko ministrstvo. Predvideno je urejanje Drožanjske ceste in glavne sevniške ceste, za katero je državnozborskima poslancema Jancu in Ruglju uspelo z amandmajem iz državnega proračuna »iztisniti« 400 tisoč evrov za krožišče pri Petrolovi črpalki. Še dodatno je Rugelj od države izposloval sredstva za pločnik na nadvozu Orehovo, tako da sta naknadno pripeljala v občino še milijon evrov državnega denarja. Občina bo prihodnje leto začela z deli na odsekih cest Brezovec- Križišče ter Križ-išče-Hinjce v zgornjem delu. Od skupno 150 tisoč evrov ocenjenega stroška bi z evropskega razpisa prejeli dobrih 106 tisoč evrov, za nadaljevanje rekonstrukcije omenjenih odsekov ter odprtje del na odseku Krmelj-Gabrijele pa občina z razpisa prejme skoraj 400 tisoč evrov. Ob dejstvu, da se v občinskem proračunu za 2008 stalnim proračunskim porabnikom dosedanji standard ne bo zniževal, za enkratno denarno pomoč novorojencem Bojan Rugelj je namenjeno celo več, saj se darilni bon s 150 zviša na 200 evrov, so svetniki okvirno podprli predlog. Zupan Janc pravi, da je bila njegova priprava naporna, saj je prvo zlaganje načrtov krajevnih skupnosti in projektov, za katere je zagotovljenega od 40 do 60 odstotkov zunanjega sofinanciranja, prineslo za dobrih 9 milijonov preveč investicijskih odhodkov glede na realne možnosti. A na usklajevanjih so po krajevnih skupnostih razumno sprejeli razlago, da je potrebno dati prednost investicijam, ki so vezane na bruseljski denar, saj po letu 2012 takšnih pogojev za slovenske občine ne bo več. Branka Dernovšek občinski praznik Kostanjevica na Krki - V devetih mesecih letošnjega leta, kar je Kostanjevica samostojna občina, se je veliko ukvarjala sama s seboj, saj je morala sprejeti vse akte, potrebne za delovanje občine, tik pred sprejemom so občinski simboli oziroma celostna grafična podoba, oblikovana je že občinska uprava. V minulih dneh pa je bila njihova pozornost usmerjena v praznovanje občinskega praznika. Občina Kostanjevica je letos praznovala svoj občinski praznik - tako kot prej krajevnega - 21. oktobra v spomin na streljanje talcev v Kostanjevici leta 1943. Tega dne so potekale tudi osrednje prireditve, ki jih je sicer nekoliko okrnilo slabo vreme. Na slavnostni seji občinskega sveta v Lamutovem likovnem salonu (kulturna dvorana je zaradi nerazjasnjenega lastništva med krajem in zadrugo zapečatena) je župan Mojmir Pustoslemšek izrazil zadovoljstvo, da se je končno začela izgradnja kostanjeviške obvoznice. Projekt je »težak« 2 milijona 800 tisoč evrov, od tega bo občina prispevala 300 tisoč evrov. Župan upa, da se bo končno začela rekonstrukcija Gorjanske ceste, za kar so sredstva zagotovljena iz strukturnih skladov in maloobmejnega območja, del sredstev pa Jožica Lešnjak, Silvo Miklavž, Melita Skušek in Mojmir Pustoslemšek bo zagotovljenih iz komunal- na nih taks. Sočasno z ureditvijo Gorjanske ceste bo potekala tudi obnova kanalizacijskega in vodovodnega omrežja. Na slovesnosti ob občinskem prazniku so za častnega občana občine Kostanjevica V Kostanjevici je že oblikovana občinska uprava, ki jo poleg tajnice Marjane Krhin sestavljajo direktorica Judita Laj-kovič, Anita Krajnc, ki bo skrbela za družbene dejavnosti, Karla Gašper bo zadolžena za finance, za infrastrukturo in varstvo okolja pa Stanislav Rostohar, vsi so domačini. Nove obveznosti naj bi prevzeli konec leta. Krki imenovali Milana Herakoviča, dolgoletnega uspešnega predsednika KS Kostanjevica. Prireditve ob kostanjevi-škem prazniku se bodo nadaljevale do sredine novembra. V tem času bodo Kostanjevi-čani obeležili še 70-letnico kostanjeviške jame, predstavili bodo idejne rešitve za kulturni dom in avtobusna postajališča, organizirali pa bodo tudi nekaj športnih in ribiških tekmovanj. Nada Černič Cvetanovski POSAVSKE MUŠICE Mamljivi atomski denarci Te dni so na vrhuncu prireditve ob praznikih posavskih občin Brežice in Kostanjevica na Krki. Zlasti v Brežicah se kot na tekočem traku vrstijo otvoritve naj- mostovi in vse, kar je povezano z južno evropsko mejo, pa obnovljeni kulturni in drugi objekti izboljšali življenjsko raven občanov, prenovljeni občinski prostori prispevali k prijaznejšim uradnikom ter urejeno mesto in lepše vasi privabili še več turistov. Župani in predsedniki Oršanič, Molan, Deržič, Avšič, Kambič in Zlobko Deržič, Jože Avšič, Miroslav Kambič in Stanislav Zlobko, nekdaj predsedniki in župani, dobili ob odprtju prenovljenih občinskih prostorov, za to ni bilo časa. Le nekoliko bolj radostno so se dogodkov izpred 30 let spominjali Vladimir Kežman, Lojze Štih, Janez Rošker, Dejan Avsec in Stane Kunej, ki so tudi, vsak po svoje, sooblikovali dogajanje ob 700-letnici Krškega. Vse posavske občine, zdaj tudi kostanjeviška, se danes trdovratno opirajo na sredstva, ki naj bi jih dobile na račun odlagališča jedrskih odpadkov. Nekaj malega je država trem skupnostim milostno namenila, Krško pa dobiva lepo rento že dve desetletji in vsaj delček te si želi tudi Kostanjevica. A s tem ne bo nič. Krško, tako kaže, hoče boru lokalnega partnerstva so prepričani, da jih nekdo vleče za nos. V pripravah na terenske raziskave v brežiški Vrbini zdaj menda ugotavljajo, da je zemljišče v postopku vračanja grofom Atemsom, da so v ozadju politični oziroma strankarski interesi ter da se Agencija za radioaktivne odpadke do obeh strani ne obnaša enakopravno. Predsednik odbora Stane Preskar celo meni, da se je Krško pogodilo z državo, in bo na sejo zato povabil najodgovornejše ljudi, da bi se prepričal, če rti v ozadju kakšno kupčkanje! Kaj vse je v ozadju? Je kaj čudnega zato, če brez politike in (ne)dogovarjanja med političnimi strankami ne gre niti ob volitvah v državni ka, torej predstavnika Posavja, ček izgradnje celotne verige ki bo nasledil dosedanje svet- do leta 2015. Ne gre pozabi-nike Franca Glinška, Bojana ti, da bodo zato in ureditev Petana in Štefana Teraža. Na plovnosti do Brežic potreb- Polona Brenčič in Alenka Černelič Krošelj različnejših objektov, prepevajo pevski zbori, razstavljajo likovniki in fotografi, občinsko središče bo s celovito prenovo doživelo svoje zvezdne trenutke in občani z zanimanjem pričakujejo, kaj bo Janez Stanovnik, predsednik slovenske borčevske organizacije v soboto v Pečicah odgovoril svojemu podrejenemu Romanu Zak-šku. Še bo veselo! • Prireditev in odprtij je torej na pretek. Bolj modri se ob tem sprašujejo, če vse to tudi resnično prispeva k razvoju občinskih skupnosti. Nedvomno bodo nove čistilne naprave s kanalizacijo, asfaltirana cestišča, krožišča, Dolgoročni razvoj in napredek ene, druge ali tretje občine ter nova delovna mesta pa bo seveda zagotavljalo gospodarstvo in proizvodni objekti. Pravo prihodnjem razvoju, podpori prednostnim panogam ter vlaganjem, ki bi dajala novo vrednost, vse premalo pozornosti posvečajo občinski upravni organi in o tem nič ne razpravljajo občinski sveti. Preveč je strankarskega prerivanja ter pričakovanj od denarja, ki naj bi prišel v Posavje iz državnih ali evropskih jasli. Morda bi o tem lahko kaj rekli nekdanji prvi možje Brežic, če bi jih želel kdo poslušati. Ko so se Teodor Oršanič, Ivan Molan, Vladislav Kežman, Štih, Rošker, Avsec in Kunej še denar, ki bi ga dobilo od lo- svet, četudi ta organ nima po- kacije za končno odlagališče NSRAO v svoji Vrbini. Podobne želje gojijo v Brežicah, a v njihovem Vodstvenem od- sebne veljave in bi ga menda kazalo kar ukiniti. Pa je vseeno tudi tu veliko lobiranja za ime novega državnega svetni- rešetu so Jože Baškovič, Jože Slivšek in Melita Skušek, kandidati iz Brežic, Krškega in Kostanjevice - Sevnica se je kandidatu odrekla, ker spoštuje dogovor o kroženju svetnikov - in dobro obveščeni pravijo, da ni kaj ugibati, koga bodo elektorji izvolili!? Večni naivneži kljub vsemu verjamejo, da do podobnega kupčkanja ne bo prihajalo pri gradnji verige savskih elektrarn, zlasti še brežiške in mokri-ške. Pri GEN energiji imajo za to sicer dovolj denarja, a je njen prvi mož Martin Nov-šak menda bolj naklonjen jedrski opciji in drugemu bloku pri nuklearki v Krškem. Ker je v ozadju še odločitev vlade o financiranju šestega bloka termoelektrarne Šoštanj, se kaj lahko zamaje konstrukcija financiranja HE Brežice in HE Mokrice oziroma zaklju- na še soglasja Hrvatov. Nekaj soglasij bo verjetno potrebno še za dokončno lastniško ureditev brežiškega podjetja Vino, kjer zbira pogum, denar in partnerje za prevzem, tako je slišati z vseh strani, sedanji glavni direktor Mihajlo Cule-Kar brez posebnih soglasij in prišepetovalcev iz ozadja pa v Krškem marljivo deluje »ženska oblast«v Brez podžupanje Nuše Somrak ne gre, pa tudi brez Jožjff Mikulanc, Polone Brenčič. Ljudmile Šribar ali Zorice Kerin in še katere, zlasti na kulturnem področju ni nobenega dogodka. Posebej pa se na najrazličnejših mestih-tudi v Brežicah, občudujOj če razdaja Alenka Černelic Krošelj! Vlado PodgorŠ^ Občini Krško in Kostanjevica na Krki se pogajata o delitvi premoženja Razdeljeno premoženje in mnenje Krško, Kostanjevica na Krki - Na območju občine Krško je bila ustanovljena nova občina Kostanjevica na Krki, ki je začela opravljati svoje delo s 1. januarjem letos. Da lahko nova občina tudi dejansko popolnoma samostojno zaživi kot pravni subjekt, mora predhodno urediti določena razmerja s prejšnjo občino, med drugim tudi razdeliti premoženje. In pri tem se zatika. Medtem ko je Občina Krško sporazum že sprejela in meni, da je bila pri delitvi premoženja velikodušna do Kostanjevice, Kostanjevičani nekdanji matični občini Krško očitajo, da se do njih obnaša mačehovsko. O usodi sporazuma bo v ponedeljek odločal kostanjeviški občinski svet. Kaj pravi sporazum o razdelitvi premoženja V skladu z Zakonom o lokalni samoupravi se premoženje občine Krško sporazumno razdeli med občino Krško in novonastalo občino Kostanjevica na Krki. Osnova za delitev skupnega premoženja je premoženjska bilanca občine Krško na dan 31.12. 2006, razdelitev premoženja pa se opravi po kriterijih, ki jih določa poseben sporazum. Eden od kriterijev za delitev premoženja je teritorialni princip, kje leži nepremičnina, drugi pa je število prebivalcev. Po podatkih statističnega urada RS na dan 30. 9. je v občini Krško živelo 91,06 odstotka prebivalstva, v Kostanjevici pa 8, 94 odstotka. Pri delitvi, pri čemer gre za delitev stvarnega in finančnega premoženja, intelektualne lastnine in podobno, pa se lahko upoštevajo še drugi, posebej dogovorjeni kriteriji. KostanjeviškižupanMoj-mir Pustoslemšek: »Kostanjevica meni, da ji pripada renta zaradi jedrskega objekta, čeprav so kriteriji drugačni. Ta renta nam pripada, saj smo 50 let sobivali z občino Krško.« Nepremičnine, grajeno javno dobro in javna infrastruktura se delijo po legi nepremičnine, kar pomeni, da Nepremičnine pripadajo območju, na katerem ležijo. Premično premoženje, ki §a uporablja za delo občinska uPrava občine Krško, se ne deli fizično, temveč v denarju. kriteriju števila prebivalcev s tega naslova občini Krško pripada 73,5 milijona SIT a|i 306 tisoč evrov, Kostanjevci pa dobrih 7 milijonov SIT 30 tisoč evrov. Po sporazumu naj bi Krško Kostanjevi-1 ? dodatno izplačalo še 2 mi-*j°na 400 tisoč SIT na račun Premičnega premoženja, tako j3 bi nova občina z naslova ^tipnega premičnega premo-jrj-Tja dobila 40 tisoč evrov. r°čina Krško pa mora na ra-aUn izgradnje komunalne in-Nstrukture na Gorjanski ce-jSd> ki bi morala biti opravljena Vri, občini Kostanjevica izdati še 2.000 evrov, v. Po sporazumu naj bi Ob-I Ta Kostanjevica prevze-a Ustanoviteljstvo javne-°a Zavoda OS Kostanjevica a Krki, Občina Krško pa bi ostala ustanoviteljica ostalih krških OŠ - z izjemo OŠ Mi-hajla Rostoharja - ter vrtca, mladinskega centra, kulturnega doma, ljudske univerze, podjetniškega centra, poklicne gasilske brigade ter Valvasorjevega centra Krško. Ostali javni zavodi - Regionalna razvojna agencija Posavje, Posavski muzej Brežice, zdravstveni dom, lekarna, glasbena šola, Valvasorjeva knjižnica in Galerija Božidar Jakac ter OŠ dr. Mihajla Rostoharja pa ostajajo pod soustanoviteljstvom obeh občin. Kostanjevičani niso zadovoljni z delitvijo Franc Pavlin, član delovne skupine pri krškem občinskem svetu in vodja strokovne skupine za pripravo sporazuma o razdelitvi premoženja med občinama Krško in Kostanjevica, je imel težko delo, ko je skupaj s sodelavko Natalijo Geršak skušal prepričati kostanjeviške občinske svetnike, da je razdelitev premoženja med občinama pravična. A vsi svetniki mu niso verjeli in so mu kot predstavniku Krškega očitali, da občina zadnja tri leta ni nič vlagala v Kostanjevico, da so vse tri glavne investicije - tako Prekopa kot Gorjanska cesta in kostanjeviška obvoznica - ostale nerealizirane in da je 500 starih »jurjev«, kolikor jih za Gorjansko cesto predvideva sporazum, sramotno nizek znesek. Kostanjevičani hočejo tudi del rente, ki pripada občini, v kateri stoji jedrski objekt. Pavlin je pojasnil, da v sporazumu o delitvi premoženja nekatera vprašanja ostajajo odprta. To je vprašanje Prekope oz. Gorjanske ceste, Franc Pavlin, vodja strokovne skupine za pripravo sporazuma o delitvi premoženja: » Kostanjevičani so bili dobri pogajalci in so veliko dosegli. Na prvih treh sejah so sicer v glavnem molčali, potem pa so videli, kaj je njihov interes.« kjer je 2.000 evrov nespornih, saj je bil ta znesek predviden že v lanskem rebalansu proračuna, o ostalem pa se bodo še pogajali, ter vprašanje rente. Občini sta se dogovorili, da tudi Kostanjevici pripada del nadomestila zaradi omeje- ne rabe prostora zaradi odlagališča radioaktivnih odpadkov, kakršnega dobivata poleg Krškega še Sevnica in Brežice. Odprto pa je vprašanje rente zaradi jedrskega objekta, ki stoji v občini in ki pripada le občini Krško. Svetnik Ladko Petretič meni, da bi morali sporazum sprejeti v celoti, ne pa z odprtimi in nedogovorjenimi poglavji. Joško Cunk je prepričan, da je sporazum rešil le tiste stvari, ki se lahko šablonsko urejajo, kar pa je kritičnega, ostaja odprto. Milan Herakovič meni, da je Kostanjevica v podrejenem položaju in da bi morala biti delitvena bilanca, ki je po njegovem mnenju neke vrste mešetarija, vsaj poštena. Razlagalec in soustvarjalec sporazuma Franc Pavlin pa je mnenja, da so bili Kostanjevičani dobri pogajalci, saj so si izborili večji odstotek skupne pogače, kot je bila sprva predvideno in tudi več soustano-viteljskih deležev v javnih zavodih. Kot še dodaja Pavlin, pa bi občina Kostanjevica ob delitvi premoženja morala dobiti tudi 8,94 odstotka občinskih uslužbencev, a so jim Krčani pustili proste roke pri oblikovanju nove uprave. Če odprtih vprašanj ne bo mogoče sporazumno rešiti, bo o spornih zadevah odločalo sodišče. Po mnenju predstavnikov delovne skupine in pravnikov bo šla odločitev sodišča na škodo obeh občin. A Kostanjevičani, ki bodo o predlaganem sporazumu sklepali ta ponedeljek, so prepričani, da nimajo v tej nepravični delitvi česa izgubiti, ampak lahko kvečjemu kaj pridobijo. Krčani sprejeli sporazum, dopuščajo še pogajanja Je bila kriva pozna večerna ura ali dobro pripravljen sporazum o razdelitvi premoženja, da krški občinski svetniki niso imeli pripomb nanj. Sporazum o razdelitvi premoženja med občinama so sprejeli, saj so mnenja, da gre za dobro pripravljen dokument in pošteno razdelitev premoženja. V sporazumu sta sicer odprti še dve poglavji; upravičenost občine Kostanjevica na Krki do finančnih sredstev z naslova Načrt razvojnih programov - projekt Prekopa, saj je bila že v lanskem letu predvidena investicija v pločnik na Prekopi, za kar so bila v krškem proračunu tudi rezervirana sredstva, vendar pa investicija zaradi objektivnih razlogov ni bila izpeljana. Sredstva so bila s pravno veljavnim aktom še pred iztekom lanskega leta prerazporejena na druge projekte, zato pravno formalno občina Kostanjevica s tega naslova nima nobene pravice. Druga zadeva pa je vezana na nadomestilo zaradi omejene rabe prostora na območju delujočega jedrskega objekta. Tovrstno nadomestilo namreč pripada le občini, v kateri je objekt in dokler ta deluje. S tega naslova v občino Krško vsako leto priteče 4 Krški župan Franci Bogovič: »O delitvi sredstev, ki jih občina Krško dobi z naslova delujočega jedrskega objekta v kraju, se s Kostanjevičani ne bomo pogovarjali«. milijone 317 tisoč evrov. Kot pravi krški župan Franci Bogovič, so nekateri pač ugotovili, da gre za velik prihodek, a so bili že pred odcepitvijo kostanjeviške občine opozorjeni, da jim ne pripada delež s tega naslova. Ce bi pripadal Kostanjevici, potem bi morala sredstva dobiti tudi občina Brežice, pravi krški župan, a pred tem bi moralo priti do spremembe uredbe, ki določa merila za določitev nadomestila. Po delitvenem sporazumu pa občini Kostanjevica pripada 8,94-odstotni delež z naslova nadomestila za omejeno rabo prostora zaradi odlagališča radioaktivnih odpadkov, kakršno pripada tudi Sevnici in Brežicam. Krški svetniki so sporazum v predlagani obliki sprejeli, vendar so župana in pogajalsko komisijo pooblastili, da se lahko s Kostanjevičani dogovarjata za ustrezno finančno poravnavo. Krška občina je tako Kostanjevici pripravljena izplačati medsebojno dogovorjeni znesek na račun Prekope, medtem ko Krčani ne bodo popustili glede nadomestila zaradi omejene rabe prostora. To še naprej ostaja prihodek občine Krško, saj tudi uredba o merilih za določitev višine nadomestila kot območje omejene rabe določa krožno območje z radiem 1,5 km. Sporazum bo stopil v veljavo, ko ga bosta sprejela oba občinska sveta in podpisala oba župana. Če bo sporazum sprejet, se lahko takoj začne vpisovanje kostanjeviškega premoženja v zemljiško knjigo, poleg tega lahko občini začneta normalno funkcionirati. Tudi zadolževanje občin je vezano na sprejem omenjenega sporazuma. Nada Černič Cvetanovski Zahteve Brežic ob odlagališču Brežice - Zaradi volitev elektorjev in občinskega kandidata za volitve v državni svet se je na izredni seji sestal brežiški občinski svet. Na dnevni red so uvrstili še razpravo o stališčih za pripravo smernic državnega prostorskega načrta za odlagališče radioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbine v Gornjem Lenartu. Stališča oziroma zahteve občine glede umeščanja odlagališča bodo svetniki oblikovali in potrjevali na nadaljevanju seje 29. oktobra. S ponujeno potencialno lokacijo za odlagališče NSRAO v Vrbini v Gornjem Fenartu je brežiška občina ostala v lokalnem partnerstvu z Agencijo za radioaktivne odpadke (ARAO), ki vodi postopek umeščanja odlagališča do sprejema državnega prostorskega načrta (DPN) za eno od lokacij. Po terminskem načrtu je postopek v občini Krško za njihovo lokacijo, 1,5 km oddaljeno od brežiške meje, tako daleč, da bo 25. novembra že javna razgrnitev prostorskega načrta, ki ga nato lokalna skupnost lahko sprejme in vlada potrdi še v prvi polovici prihodnjega leta. Za brežiško lokacijo pa se priprava DPN šele začenja in Ministrstvo za okolje je občino 5. oktobra pozvalo, naj v 30 dneh dostavi svoje smernice. Župan Ivan Molan je pričakoval, da bodo na izredni seji svetniki sprejeli stališča za pripravo smernic, ki jih bo oddelek za okolje na občini v primerni obliki posredoval pripravljalcu akta. To mora storiti do 5. novembra, sicer se bo štelo, da občina sploh nima smernic oziroma posebnih zahtevkov in priporočil glede umeščanja odlagališča. Zaradi pomembnosti točke je Matjaž Pegam svetnike pozval, naj se te točke ne uvrsti na to izredno sejo, ker so imele svetniške skupine premalo časa za pripravo stališč. A vsi ostali so ravno zaradi pomembnosti in časovne stiske za pripravo smernic menili, naj se odpre razprava, vendar brez sklepanja. Župan je spoznal, da naglica res ne bi bila dobra in izkoristil poslovniško možnost prekinitve seje, ki se bo nadaljevala 29. oktobra. Izhodišča za smernice so v razpravi že nakazali. Predsednik Vodstvenega odbora Fokalnega partnerstva Brežice Stane Preskar in podpredsednik Stane Radanovič, ki je tudi predsednik KS Šentlenart, poudarjata, da brez sodelovanja Brežičanov država ne sme zaključiti postopka izbire lokacije za odlagališče oziroma ne sme določiti lokacije, dokler ne bodo znani rezultati primerjalne analize obeh obravnavanih točk v Vrbini. Radanovič predlaga, naj se aktivira nacionalni odbor lokalnega partnerstva, v katerem so ob krškem in brežiškem županu predstavniki resornih ministrstev. Odbor naj se razširi s predstavniki KS Šentlenart, Artiče, Brežice, Skopice, Cerklje, prisoten pa mora biti tudi predstavnik vodstvenega odbora. Po prepričanju Radanoviča mora občina v smernicah zahtevati še državno sofinanciranje določenih občinskih projektov. Ne glede na končni izbor lokacije za odlagališče, tudi če bo v Krškem, mora občina vztrajati na nadaljevanju Lokalnega partnerstva v Brežicah, ki bo delovalo v funkciji nadzora lokalne skupnosti nad odlagališčem. Branka Dernovšek Kdo bo zamenjal Teraža? Posavje, Slovenija - 21. novembra bodo volitve predstavnikov lokalnih interesov v državni svet. Posavje z občinami Brežice, Krško, Kostanjevica na Krki in Sevnica tvori 20. volilno enoto s sedežem v Krškem. Šestnajst elektorjev bo volilo svetnika izmed treh kandidatov. Občinski syeti so pred dnevi izvolili elektorje in kandidate za državnega svetnika. Število elektorjev je sorazmerno številu prebivalcev občine, zato jih imajo v Krškem šest, v Brežicah pet, v Sevnici štiri in v Kostanjevici na Krki enega. Za svetniškega kandidata so v Brežicah izvolili direktorja Brebusa Jožeta Baškoviča, v Krškem Jožeta Slivška, v Kostanjevici je dobila podporo ravnateljica šole in podžupanja Melita Skušek, Sevnica pa kandidata za svetnika nima. Razlog je pred leti sprejet do- govor, ki so ga sklenili takratni župani Andrej Vizjak, Franci Bogovič in Kristijan Janc o kroženju mandatov med občinami. Na svetniški stol je prvi sedel Krčan, sledil je Brežičan, Sevničanu Štefanu Teražu se mandat izteka in po takratnem dogovoru je na vrsti spet Krško. V Brežicah je predsednik mandatne komisije Marko Herci-gonja za SavaGlas povedal, da nekdanji dogovor Vizjaka kot župana ne jemljejo za obvezujočega, pred letošnjimi volitvami pa župani niso ponovno odprli te teme. B.D. Štefan Teraž je bil v državnem svetu v komisiji za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter v komisiji za malo gospodarstvo in turizem. »Eni bi to telo, ki v postopku pred sprejemanjem zakonov v državnem zboru, tehta v pripravljenih predlogih interes civilne družbe, radi ukinili. Vendar za demokracijo ni dobro, če se z ustavo določeni organi kar tako »režejo«. Danes odleti državni svet in kdo ve, katera institucija bo jutri nekomu odveč,« je ob izteku mandata dejal Teraž. V Posavju prvič mednarodna komisija za savski bazen Blanca - Mednarodna komisija za savski bazen si je pred kratkim ogledala hidroelektrarno Boštanj. Na gradbišču blanške elektrarne je sledila predstavitev celotne verige na spodnji Savi s pogovorom o medso-sedskem strokovnem sodelovanju glede reke Save. Komisija deluje kot mednarodni organ s pravno sposobnostjo sprejemanja sklepov o zagotavljanju razmer za varno plovbo, o pogojih financiranja gradnje plovnih vodnih poti ter njihovega vzdrževanja in daje priporočila o vseh drugih vprašanjih glede izvajanja okvirnega sporazuma in protokola o režimu plovbe. Okvirni sporazum je bil podpisan konec decembra 2004 in se nanaša na države Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Srbijo. Pogodbenice so na svojem ozemlju upravičene do razumnega in pravičnega deleža uporabe vod- Mitja Bricelj, Ana Gračner in Bogdan Barbič nih virov savskega bazena ter zavezane načelu trajnostnega upravljanja, kar pomeni, Nagrada za družbeno ■ odgovornost Brestanica - Leto 2007 je v Evropski uniji proglašeno za leto enakih možnosti za vse. Koliko bo ta parola udejanjena tudi v resničnem življenju, ni odvisno zgolj od Evropskega socialnega sklada in različnih organizacij, ampak tudi od gospodarstva. Poslovna grupacija, v katero sodi podjetje Duropack- Tespack iz Brestanice, podpira pomoč svojih podjetij lokalnemu okolju in letos so v skupini prvič podelili nagrado za družbeno odgovornost. Prejelo jo je brestaniško podjetje za sodelovanje z Varstveno delovnim centrom Leskovec, na Dunaju pa jo je prevzela direktorica Duropack-Tespacka Majda Androjna. Duropack Tespack Brestanica je od leta 1992 del grupacije Duropack AG s sedežem na Dunaju znotraj mednarodnega združenja Constan-tia Group ter grupacije Smur-fit in ima svojo proizvodnjo v devetih državah zahodne in vzhodne Evrope. Združe- nološkem in organizacijskem smislu, niso pa pretrgali vezi z VDC, v katerega je vključenih 89 oseb z motnjami v duševnem razvoju. Podjetje jim dostavlja valovito lepenko, iz katere sestavljajo škatle in oblikujejo novoletna darila. Vsi prihodki od delovnega Majda Androjna na podelitvi na Dunaju nje si prizadeva, da ob doseganju poslovne odličnosti njihovi člani ne bi pozabili na družbeno odgovorno vlogo podjetij. To velja tako za odnose znotraj samih podjetij, kot za njihove aktivnosti javnega značaja v regijah, kjer delujejo. Grupacija je prvič letos razpisalo nagrado za najbolj učinkovit družbeni projekt in žirija zunanjih in notranjih strokovnjakov je presodila, da si nagrado za družbeno odgovornost v vrednosti 5.000 evrov zasluži brestaniško podjetje. Duropack Tespack namreč nadaljuje sodelovanje z Varstveno delovnim centrom Krško- Leskovec, ki seje začelo pred 27 leti s takratno Tovarno embalaže. Novi lastniki so s prevzemom tovarne marsikaj spremenili v teh- sodelovanja gredo izključno za potrebe varovancev. Duropack Tespack redno plačuje za njihovo opravljeno delo, zasluženi denar v zavodu delno kot nagrade razdelijo varovancem, nekaj pa ga namenijo za skupne izlete in letovanje na morju. Ta fond bo letos bogatejši za 5.000 evrov, saj Duropack denarni del svoje nagrade poklanja VDC. Brestaniško podjetje se je letos izkazalo kot družbeno odgovorno tudi do poslovnih partnerjev. Ko so septembrske poplave podjetjem, s katerimi Duropack že leta sodeluje, uničile embalažo, so jim brezplačno poslali novo, da bi pomagali pri novem zagonu proizvodnje. Branka Dernovšek da noben projekt ne sme biti na škodo porečja v sosednji državi. Komisija je strokovne narave, deluje 18 mesecev, sedež pa ima v Zagrebu. Direktorja sekretariata dr. Dejana Komatino iz Beograda je zanimalo, kako je bil projekt spodnjesavske verige sprejet v lokalni javnosti in pri ekologih, o čemer so mu obširno poročali direktor Skupnega podviga Bogdan Barbič, direktorica državnega podjetja Infra Ana Gračner, predsednik odbora za HE Niko Galeša, državni sekretar na okoljskem ministrstvu in član mednarodne komisije Mitja Bricelj ter posavski župani. Barbič je kot pomemben ele- ment sprejemljivosti tako velikih posegov izpostavil vlaganje države v lokalni prostor. To pomeni, da se pri gradnji elektrarn ne upoštevajo zgolj tehnični standardi. Za zadnji dve elektrarni Brežice in Mokrice investitor pripravlja rešitve v sodelovanju s hrvaško stroko. Kot je povedal Barbič, je hrvaško elektrogospodarstvo (HEP) zainteresirano za skupno naročanje in sofinanciranje študij obmejnega vodnega režima, a do podpisa memoranduma še ni prišlo, ker je HEP čakal napovedano skupno zasedanje obeh vlad. Mag. Bricelj je prepričan, da bo do dogovora prišlo po novembrski svetovni konferenci o trajnostnem upravljanju povodij, ki bo na Brdu. Na podlagi trdnejšega dogovora med Slovenijo in Hrvaško bosta državi lahko kandidirali tudi za črpanje evropskih sredstev. »Skupaj lahko še ulovimo zadnji vlak za pripravo študije možnosti za mejni odsek med HE Mokrice in HE Podsused na Hrvaškem. Celovite rešitve v čezmejnem profilu lahko nudijo izredno kvaliteto obema državama v izkoriščanju urbanega prostora ob reki,« meni Bricelj. Branka Dernovšek 25. obletnica podjetja Inplet Podjetje Inplet praznuje letos 25 let delovanja. Razvoj podjetja so krojile mnoge spremembe na domačem in mednarodnem trgu, ki so se kazale v pospešenem upadanju tekstilne proizvodnje doma in v svetu. Mnogo tekstilnih podjetij na domačem trgu, pa tudi v Evropi, ni zdržalo tekme s cenejšo konkurenco, ali pa so se ji morala tudi sama prilagoditi s prenosom proizvodnje na področja z nižjimi stroški. Hitro padanje prodaje na domačem trgu je podjetje prisililo v agresivnejši nastop na tujih trgih. Pri tem je bila ključna osredotočenost na kupce višjega cenovnega razreda, ki zaradi izredno visokih kvalitetnih zahtev večino svoje proizvodnje še vedno vzdržujejo v Evropi ali na področjih blizu nje. Oskrbovanje tako zahtevnih kupcev je od podjetja zahtevalo potrebno tehnološko in procesno prilagajanje. Za investicije v visoko produktivne pletilne stroje, razširitev in posodobitev barvarne, novo laboratorijsko opremo za izvajanje sodobnih testnih metod, rekuperacijo odpadne energije iz tehnoloških voda in mnoge druge manjše investicije je podjetje v zadnjih letih namenilo skoraj 3,5 milijona evrov. Zelo pomemben dejavnik pri osvajanju najzahtevnejših kupcev pa je bila tudi prilagoditev notranjih procesov za hitro in učinkovito servisiranje kupcev, ki se kaže v hitrem potrjevanju in spoštovanju dobavnih rokov, v hitri reakciji pri proizvodnji novih barv ter v kvalitetni in stalni komunikaciji. Povečanje izvoza in zmanjšanje odvisnosti od domačega trga je Inpletova najpomembnejša strateška usmeritev, ki se ravno v tem jubilejnem letu v polni meri udejanja. V prvih devetih mesecih letos smo tako v primerjavi z enakim obdobjem lani ustvarili preko 20-odstotno rast prodaje, rast izvoza pa je več kot 30-odstotna. Inplet že skoraj dve tretjini svojih prihodkov ustvari na zahtevnih tujih trgih. Ti rezultati so po nekajletnem upadanju prodaje izredno velika spodbuda za danes 90-članski kolektiv in dokazujejo, da je mogoče tudi v tekstilni panogi z maksimalnim prilagajanjem trgu in veliko zavzetostjo zaposlenih preživeti. Ustanovitev podjetja v Dolnjem Brezovem je pred 25 leti prinesla v kraj napredek in nova delovna mesta, danes pa zaradi zaostrenih okoljskih zahtev njegova lokacija pomeni velik ekološki izziv zaradi odpadnih tehnoloških voda. Skupna čistilna naprava za Dolnje Brezovo in Inplet s sodobnim kanalizacijskim sistemom, ki bo zgrajena v sodelovanju z Občino Sevnica v naslednjem letu, bo velik prispevek k lepši urejenosti kraja, podjetju pa bo omogočila nadaljnji razvoj. Helena Zidarič Kožar, direktorica Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53,1000 Ljubljana Ne vlecite nas za nos! V oktobru seje iztekel razpis ARAO za izbor izvajalca terenskih raziskav na brežiški potencialni lokaciji odlagališča NSRAO. Občina Brežice mora podati smernice za njegovo načrtovanje in morebitno izvedbo. Ob teh in drugih aktivnostih, ki vsekakor niso zastonj, pa v medijih beremo, da se država obnaša, kot da že ima odlagališče in daje ugodila krškim zahtevam. Zato se predsednik Vodstvenega odbora sprašuje, kdo in predvsem zakaj Brežičanom maže oči in hkrati ob podpori članov odbora sporoča, da se ne bodo dovolili vleči za nos. V SavaGlasu z dne 27.9.2007 pod naslovom »Država menda ugodila krškim zahtevam, povezanim z odlagališčem« beremo, daje občina Krško od vlade iztržila 25 milijonov evrov za projekte, s katerimi pogojuje odlagališče. Predsednik brežiškega vodstvenega odbora Stane Preskar je ob tem na redni seji 9. oktobra dejal, da je že vse leto slutil krško »igro«, za katero jim sicer čestita, saj seje njihov župan potegnil za svoj kraj. Vendar je ob tovrstnih vprašanjih direktorju ARAO dobival zagotovila, da se nič ne dela pod mizo, zato je strahotno razočaran nad dosedanjim zavajanjem Vodstvenega odbora s strani države, t.j. ministrstev za gospodarstvo ter okolje in prostor in njunih institucij. Kot je izpostavil, se v zadnjih mesecih dela vse, sicer z majhnimi koraki, da se pridobi na času za krško lokacijo, o kateri bi se lahko odločal občinski svet (brez neposrednega mnenja okoliških prebivalcev ?) že spomladi 2008. Zato zahteva od države povsem enakopraven položaj oz. ravnanje, kot je to do krške občine. Kot pravi, tudi če so Krčani res uspeli v svoji igri, da bo odlagališče na krškem področju, niso razočarani, temveč zahtevajo in želijo sodelovati v postopku, saj se krška lokacija odlagališča vidi z brežiških dvorišč, negativni psihološki in drugi bolj otipljivi vplivi tega jedrskega objekta pa se širijo čez občinske administrativne meje in predvsem na brežiško stran. Vodstveni odbor bo neposredno in preko medijev seznanil župana, prebivalce in svetnike brežiške občine z nastalo situacijo ter jih pozval k odločnejšemu ravnanju v cilju zaščite interesov občine in njenih prebivalcev. Jesenske aktivnosti V okviru priprave družbenega prostorskega načrta za potencialno lokacijo Vrbina - Gornji Lenart je v izdelavi osnutek državnega prostorskega načrta, nanj je potrebno podati smernice za načrtovanje, izgradnjo in obratovanje odlagališča ter projektne pogoje. Vodstveni odbor je na zadnji 8. seji sklenil, da k smernicam Občine Brežice, ki v postopku podaja smernice, izoblikuje smernice skupaj s pododbori. Sredi oktobra seje iztekel javni razpis za izvedbo začetnih terenskih raziskavgeosfere in hidrosfere terenskih raziskav na brežiški Vrbini. Do konca meseca bi ob gladkem poteku izbora lahko imeli že izvajalca, po terminskem planu se naj bi raziskave pričele že novembra in zaključile s poročili vred konec marca 2008. V teku je pridobivanje soglasja lastnikov parcel, kjer se bo izvajalo vrtanje. Na osnovi teh terenskih raziskav bo izdelana študija variant, ki bo obravnavala vse možne izvedbe odlagališča in tudi predlagala najprimernejšo varianto. Lokalno partnerstvo v težnji, da bi čim bolj približali problematiko ljudem, organizira 11. novembra ogled Informacijskega centra jedrske tehnologije v Brinju pri Ljubljani in sicer za predstavnike Krajevne skupnosti Šentlenart, občinske svetnike in predstavnike društev. Konec novembra pa bo še strokoven ogled dveh odlagališč v Franciji. Predstavniki VO na Švedskem Predstavniki Vodstvenega odbora in župan Ivan Molan so se zadnji teden v septembru v sklopu širše slovenske delegacije mudili na Švedskem na zaključni delavnici mednarodnega raziskovalnega projekta CARL v Oskarshamnu.Foruma so se udeležili predstavniki lokalnih partnerstev in ostalih organizacij s Švedske, iz Belgije, Velike Britanije, s Škotske, iz Avstrije, z Madžarske, iz Francije, Španije in celo Kanade. Namen CARL-a je omogočiti sodelovanje, izmenjavo izkušenj in idej ter povezovanje raziskovalnega dela. Ogledali so si podzemni laboratorij Aspo 450 m pod morjem in odlagališče NSRAO v Forsmarku. Projekt je sedaj v zaključni fazi. V poročilih držav članic je bil poudarek predvsem na napredku, ki so ga posamezne države dosegle v času trajanja projekta. V delovnih skupinah pa so razpravljali o koristih, ki naj bi jih lokalna skupnost pridobila z izgradnjo odlagališča NSRAO ter o legitimnosti procesa odločanja. Več o delu in nalogah Lokalnega partnerstva Brežice si Ogleja na spletni strani www.lokalnopalk-nerstvo.si ali v Krajevnih skupnostih Šentlenart in Globoko. lokalno partnerstvo brežice Vodstveni odbor Lokalnega partnerstva Brežice KRONIKA Šengen trka na južne duri Krško - Če bo šlo vse po sreči, se bo 21. decembra šengenska meja, to je zunanja meja EU, premaknila na slovensko južno mejo, je na okrogli mizi, ki jo je v Krškem pripravil občinski odbor SDS, povedal Marko Gašperlin, pomočnik direktorja uprave uniformirane policije na Generalni policijski upravi. Tega dne bo ukinjena mejna kontrola z Avstrijo, Italijo in Madžarsko, Slovenija pa bo predstavljala južna vrata v Evropo. Samo Hajtnik, Stane Pajk, Marko Gašperlin in Andrej Zbašnik To bo veljalo za kopenski in vodni promet, ne pa tudi Za letališča, saj naj bi bila ta na vrsti konec marca prihodnje leto, ko pride do spremembe voznih redov letal. Strokovno delo je opravljeno, pravi Gašperlin, sedaj je na vrsti politika. Predvidoma v začetku novembra bodo o širitvi šengenskega območja odločali ministri EU, čeprav je jasno, da severne sosede niso pretirano zadovoljne. Avstrija - denimo - izgublja ogromno nadzora, pa tudi veliko delovnih mest. Tako se bo z notranje meje umaknila policija, kot se je z vstopom v EU čez noč umaknila carina. Sicer pa širitev šengenskega območja ni nek avtomatizem, ampak obstajajo posebni kontrolni mehanizmi, tako imenovana šengenska evalvacija. Skupine ekspertov nadzirajo postopke in priprave in v Sloveniji je bilo izvedenih devet evalvacij, od tega kar tri na območju Policijske uprave Krško. Po vzpostavitvi šengenskega režima naša južna meja ne bo obdana z nikakršno bodečo žico, kakor je to urejeno v nekaterih državah. Pri nas gre za izredno dobro obmejno sodelovanje, saj je bil dosežen celo kompromis, da lahko Hrvati v Slovenijo vstopajo le z osebnimi izkaznicami. Edina stvar, v kateri niso uspeli, je tako imenovana turistična cona, ko lahko turisti kjerkoli prestopajo mejo, pravi Gašperlin. Posavje je na širitev šengenska območja dobro pripravljeno, je prepričan direktor Policijske uprave Krško Andrej Zbašnik, saj so se priprave na drugo obdobje začele že takoj po osamosvojitvi. Ustanovljene so bile postaje mejne policije, gradili so se mejni prehodi in policijske postaje, konec tega meseca bodo namenu predani tudi obnovljeni prostori Policijske postaje Krško. V zadnjih letih so popolnjevali policijske vrste. Od 606 zaposlenih na Policijski upravi Krško se kar 60 odstotkov ali 396 zaposlenih ukvarja z varovanjem meje. Kot pravijo odgovorni, so dobro opremljeni in pripravljeni na širitev šengen- skega območja, vzpostavljen pa je tudi šengenski informacijski sistem. Ta je stopil v veljavo že 1. septembra letos, ko je južna meja doživela pravi prometni infarkt. To pripisujejo spletu različnih okoliščin in zatrjujejo, da se ob božič-no-novoletnih praznikih kaj takega ne bo ponovilo. Zastoji sicer bodo, policija pa svetuje, da se potniki preusmerjajo na druge mejne prehode, denimo na Rigonce in Slovensko vas, ne le na Obrežje, ki je namenjeno predvsem mednarodnemu prometu. Širitev šengenska območja na svoji koži najbolj občutijo krajani, ki živijo ob meji in imajo svoja zemljišča tudi na hrvaški strani. Zapreti je bilo treba namreč vrsto maloobmejnih prehodov, tudi v Posavju, ki ne služijo legalnemu prehajanju meje. Nekateri prehodi so zaprti z zapornicami, ključe pa imajo lastniki na slovenski strani meje. Take zapornice so postavljene v Premagovcih v krški občini, v Črneči vasi in Opatovi Gori v Kostanjevici ter na Malem Cirniku pri Globočicah v brežiški občini. Pri Kalinu na Obrežju prehod ovirajo betonska korita, ki so postavljena tudi na dveh mostovih v Slovenski vasi, med tem ko so v Orešju podrli brv preko Sotle. Nada Černič Cvetanovski Nov informacijski sistem, ki je stopil v veljavo 1. septembra letos, je prinesel pomembne rezultate, pravi direktor PU Krško Andrej Zbašnik. Na južni meji je bilo odkrito veliko število vozil, ki so bila ukradena v državah EU, veliko teh pa je bilo registriranih v Sloveniji. Dnevno odkrivajo tudi veliko število ponarejenih potnih listin in ostalih dokumentov, zabeležili pa so tudi manjše število ilegalcev. Glede na to, da je policija bolj prisotna na meji, upajo, da se ne bo ponovilo leto 2004, ko se je preko hrvaško-slovenske meje napotilo kar 1600 ilegalcev. Umrla pod traktorjem Jelševec - Prejšnji četrtek je v kraju Jelševec pri Krškem prišlo do delovne nesreče, kjer je traktor ušel hadzoru in povozil žensko. Kljub hitri intervenciji bujne medicinske pomoči je ženska na kraju nesreče umrla. Po ogledu kraja, ki ga je ob prisotnosti okrožnega državnega tožilca vodil preiskovalni sodnik, je bilo ugotovljeno, da je 69-letni voznik neregistriranega traktorja na pripetem lah-nein priklopniku po makadamski poti vozil drva. Ko pri vožnji navkreber ni mogel speljati klanca, je skušal traktor ustaliti. Traktor je začel pri prestavljanju drseti vzvratno, voznik pa e kljub zaviranju izgubil oblast nad vozilom. Ob tem se je priklopnik pri vzvratni vožnji zalomil, pri čemer je iz njega padla Rožnikova 64-letna žena in se tako hudo poškodovala, da je na kraju nesreče umrla. Policisti so opravili preizkus alkoholiziranosti voznika, ki je bil negativen. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve smrti iz ma-°rnarnosti je bila zoper voznika podana kazenska ovadba. N.Č.C. Šola je gorela Sevnica - V okviru tehniškega dne je na OŠ Savo Kladnik Sevnica potekala evakuacijska vaja z gasilci. Najprej so sirene naznanile požar, nato pa so na prizorišče pridrveli gasilci s svojimi vozili, lestvami in ponjavami ter ostalimi pripomočki. Medtem ko so eni gasili požar, so se drugi po lestvi podali v zgornje nadstropje, kjer so čakali ujeti šolarji. Mladi » nesrečniki« so se pogumno spuščali po ponjavi, kjer je bila v pripravljenosti ekipa prve pomoči. A pomoč ni bila potrebna. Rezen v enem primeru, ko je postalo slabo deklici, kije zgolj opazovala junaška dejanja svojih sovrstnikov. N.Č.C. Nekdanji direktor Jutranjke v zaporu Maribor - Sredi avgusta se je v mariborske zapore na prestajanje zaporne kazni javil nekdanji direktor sevniške Jutranjke Miha Rabič. Obsojen je bil zaradi neupravičene uporabe sredstev. Miha Rabič, ki je prišel v Sevnico kot menedžer, da bi saniral nekdaj uspešno tekstilno podjetje Jutranjka, je s svojim načinom vodenja Jutranjko dokončno spravil na kolena. Denar, ki ga je Jutranjka dobila od gospodarskega ministrstva, da bi splavala iz težav, je nekdanji direktor Rabič prelival v svoj žep ter v žepe svojih partnerjev. Po enaki poti seje pretakal tudi dolgoročni kredit, ki ga je najela Jutranjka. Okrajno sodišče v Sevnici Rabiča ni moglo obsoditi zaradi koristoljubja, temveč zaradi neupravičene uporabe sredstev. Dosodilo mu je 11 mesecev zapora, a se je Rabič pritožil na višje sodišče. To mu je kazen znižalo za en mesec, povečalo pa mu je plačilo povprečnine na 1.500 evrov. Rabič je vložil tudi zahtevek za varstvo zakonitosti, a pri tem ni bil uspešen in je moral na prestajanje zaporne kazni. N.Č.C. Cateški ropar obsojen Krško - Romana Stunkoviča, ki je aprila letos oropal Terme Čatež, je krško sodišče obsodilo na osem let zapora. Zavarovalnici Triglav bo moral plačati 71 tisoč evrov, obvezno pa se bo moral zdraviti zaradi odvisnosti. Sodni senat pod predsedstvom sodnika Gojmira Pešca je ugotovil, da je Roman Stunkovič iz Brežic v resnici oropal Terme Čatež in iz blagajne hotela Toplice ukradel 71 tisoč evrov, zato se kaznuje z zaporno kaznijo osmih let zapora. Sodišče mu je izreklo varnostni ukrep obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov, saj je že vrsto let odvisnik in tudi v času storitve kaznivega dejanja je bil pod vplivom opojnih substanc. Da je obdolženi odvisnik, je v svojem izvedenskem mnenju navedel tudi sodni izvedenec Jakopič, ki pa ugotavlja, da j bil Stunkovič v času ropa sposoben razumeti pomen svojega dejanja in ga tudi obvladovati. Rop namreč ni bil posledica nenadnega vzgiba, ampak temeljitih priprav. Obdolženi bo moral Zavarovalnici Triglav plačati 71 tisoč evrov, kolikor jih je ukradel na Čatežu, saj je toliko denarja zavarovalnica izplačala Termam Čatež. Kot je znano, policija tega denarja ni nikoli našla, saj je Stunkovič trdil, da ga je odnesel njegov sodelavec, ki je rop tudi organiziral. Okrožni državni tožilec je za obdolženega zahteval devetletno zaporno kazen, saj je Stunkovič rop dobro načrtoval in delno tudi priznal, šlo je za veliko količino ukradenega denarja, poleg tega pa je bil že obsojen, dejanje pa je storil, ko je bil na pogojni kazni. Sodišče je Stunkoviča obsodilo za kaznivo dejanje ropa po tretjem, drugem in prvem odstavku 213. člena Kazenskega zakonika RS. To pomeni, da je bila vrednost ukradenega denarja velika, da je pri tem ropar uporabil silo zoper kakšno osebo ali ji zagrozil z neposrednim napadom na življenje in telo, tretji odstavek pa govori o tem, da je dejanje storilo dvoje ali več oseb. Ropar, ki je odnesel 71 tisoč evrov, je namreč grozil receptorju s pištolo in ga udaril ter nato zaprl v sobo, Stunkovič pa je ves čas tudi trdil, da je to opravil v sodelovanju z osebo, ki je ni hotel izdati in o njej ni hotel govoriti. Že v času sojenja ga je sodnik Pešec izrecno vprašal, če ta oseba - neznani sodelavec - v resnici obstaja in obdolženemu pojasnil, da bo kazen, če je kaznivo dejanje opravila združba, višja, kot če bi rop opravil sam, je Stunkovič, ki so mu pripor podaljšali do pravnomočnosti sodbe, vztrajal pri zagovoru, da je rop opravil v sostorilstvu. P.U. mnenj a j odgovori, popravki.. Zahvala sevniškim policistom Policiji Sevnica se iskreno zahvaljujem za izveden celoten po-st°pek ob mojem denarnem oškodovanju, ki me je doletelo 14. ePtembra letos. Postopek je od vsega začetka potekal zelo profe-'°nalno in je bil že v štirinajstih dneh raziskan in uspešno rešen. abvaljujem se za korektnost v postopku in prijaznost policistov. °sebej hvala kriminalistu, kije vodil postopek, lavno zahvalo objavljam, ker je večkrat slišati neupravičene Uhfce na račun neučinkovitosti policije. Moja izkušnja s polici-■ je prepričala, da so tam ljudje z znanjem, prijaznostjo, vol-ltl posluhom za sleherne naše težave. ^Gala jim. __ Frančiška Zemljak opravek r y zadnji številki SavaGlasa smo v članku Še naprej z »roko v i u< na strani 5 ne po svoji krivdi napačno zapisali, da je plaketo „ Jevne skupnosti prejel dolgoletni tajnik KS Alojz Božič; pravil-Cg ' bilo dolgoletni tajnik Krajevne organizacije Društva izgnan-^erklje ob Krki. Prizadetemu in bralcem se opravičujemo. Uredništvo Ti primorje tostak komunalno stavbno podjefe, d.d. S 3 m OBVESTILO 5 •o 6 Primorje d.d. obvešča, da bo v času izgradnje kanalizacijskega omrežja od oktobra do decembra 2007 oviran promet skozi naselje Žadovinek. Udeležence v cestnem prometu naprošamo, da upoštevajo spremenjeno prometno signalizacijo in navodila izvajalca del. Iskrena hvala za razumevanje. g c I ? POLITIKA PRED OGLEDALOM Ivan Sušin Miran Stanko Srečko Ocvirk Zakaj se Slovenska ljudska stranka ni bolj glasno odzvala na očitke, da so za zadnje podražitve hrane v največji meri krivi kmetje. Se s tem strinjate? Zadnje čase se zelo veliko govori o prostovoljnem članstvu v Kmetijsko gozdarski zbornici, čemur vodstvo zbornice nasprotuje. Podpirate obvezno ali prostovoljno članstvo? Sušin: Menim, da kmetje niso krivi za zadnje podražitve hrane, kajti v celotni ceni hrane je le majhen delež, ki ga dobijo kmetje. Žalostno je, da se želi glavna krivda pripisati tistim, ki so imeli skozi velik del zgodovine verjetno najtežje življenje, tistim, ki so ohranili slovensko zemljo in v veliki meri tudi materin jezik. Poleg tega smo se v Sloveniji po osamosvojitvi odločili za tržno gospodarstvo, v katerem se cena oblikuje na podlagi ponudbe in povpraševanja na trgu. Menim, da bi morala država s svojim lastništvom v podjetjih (tudi v trgovinah) konkurirati na trgu podjetjem v zasebni lasti pri vseh tistih zadevah, ki so strateške za življenje posameznika in za državo. Tako bi imela država bistveno močnejše vzvode za omejevanje rasti cen. Vsem zbornicam, ne le Kmetijsko gozdarski, bi dali rok eno leto, da se pripravijo na prostovoljno članstvo, namesto obveznega. Kajti če se mora toliko podjetij in delavcev boriti na trgu za svoje preživetje in razvoj na osnovi konkurenčnosti v znanju, kvaliteti in ceni, naj enako velja tudi za vse zbornice in tista podjetja, ki so imela doslej svoj prihodek zagotovljen z zakonodajo. Stanko: S trditvijo, da so za podražitve krivi kmetje, se ne morem strinjati. Take trditve ne temeljijo na verodostojnih podatkih. Preprosta logika govori, da lahko na ceno vpliva največ tisti, ki je uspel vzpostaviti najboljši tržni položaj. To pa so velike trgovske družbe, ki obvladujejo celoten slovenski trg. Diktirajo tako cene dobaviteljem kakor tudi cene kupcem. Še posebej to velja za prehrano, saj za kilo kruha ne bomo hodili v tujino. Če bi kmetje samovoljno dvignili cene svojih artiklov, bi se trgovske družbe preusmerile na druge dobavitelje in kmete prisilile v nižje cene. Podpiram prostovoljno članstvo na podlagi interesov. Vsakdo, ki vidi v KGZ korist, bo želel biti član, saj mu bo zbornica koristila. Če pa bo ob taki obliki članstva popoln osip članstva, potem KGZ ni bila ustanovljena v interesu članov. Ocvirk: SLS se je odzvala, ko so se v medijih pojavile špekulacije, da so kmetje krivi za podražitev hrane ter jasno in nedvoumno zavrnila argumentacijo strokovnjakov, ki so mnenja, da je kmet kriv za podražitev hrane. Hrana je žal tržno blago. Vsaka umna država si je določila vzvode, na kakšen način želi ceno hrane zadržati na sprejemljivi ravni. Poskus, da bi se hrana uporabljala kot vir energije, pa je dokazal, da je to zelo občutljivo področje. Zelo zaskrbljujoče je dejstvo, da je pšenica celo dva ali trikrat več vredna, če jo skurimo v peči, kot pa če jo zmeljemo in spečemo v kruh. Pri tej razliki žal ponovno ni pridobil pridelovalec temveč nekdo drug v verigi. Kmetijsko gozdarska zbornica je stanovska organizacija. Povezanost kmetov v krovno organizacijo je potrebna in zato menim, da je primerno, da je vanjo vključenih čim več kmetov, vendar naj bi bilo članstvo prostovoljno. Limit katastrskega dohodka kot osnova za obvezno članstvo je postavljen prenizko, tako da so člani tudi tisti z zelo majhnim posestvom. Članarina pri večjih kmetih pa po mojem mnenju pretirano narašča. Članstvo naj bo prostovoljno, vendar bi moralo KGZ v članstvo pritegniti vse tiste, ki jim je kmetovanje pomemben ali celo edini vir dohodka. Ali se strinjate s trditvijo, da je neprestano vračanje v zgodovino dogodkov iz 2. svetovne vojne in s tem delitev na “bele” in “rdeče” tema, ki jo politika uporabi v trenutkih, ko zmanjka vsebinskih argumentov za danes pomembne zadeve. Se strinjate, da s pogrevanjem omenjenih dogodkov politika državljane obremenjuje s temo, ki jih ne zanima in je nimajo na lestvici odprtih družbenih vprašanj? Sušin: Za nas mlajše, ki smo se rodili pozneje, to seveda ni prioritetno vprašanje, temveč problemi sedanjosti in kako bomo živeli v prihodnosti - mi in naši otroci. Vendar moramo pokazati tudi nekaj nesebičnosti; še vedno so živi ljudje, ki so se jim takrat zgodile hude krivice in mogoče tudi takšni, ki so krivice povzročali. Pri iskreni spravi pa so vedno potrebni oboji; tisti, ki je krivico povzročil, jo mora najprej priznati sebi, se kesati in se opravičiti. Kdor je bil krivice deležen, pa mora opustiti misel na maščevanje (ker vodi le v novo zlo) in krivcu oprostiti. Vse to je ponavadi zelo težko - zahteva čas in veliko osebne moči. Časa pa je od takrat preteklo že veliko. Zato mislim, da je sprava potrebna predvsem in najprej na osebni ravni, v človekovem srcu. Stanko: Se strinjam. Ocvirk: Aktualna politika pretirano ne sme biti obremenjena z zgodovino. Nujno pa mora zagotoviti pogoje, da se razmere in razmerja, ki so bila v tistem zapletenem času, uredijo. V preteklosti se je zgodilo veliko krivic, različnim ljudem in na različne načine. Ureditev tega pa je osnova za boljšo prihodnost. Prenos urejanja teh razmerij z nivoja demokratične razprave na javno blatenje, pa je neprimerno. Dostikrat se zgodi, da tudi za današnji čas primerne teme niso najbolj vabljive in zanimive in jih preglasijo ideološko pogojene razprave iz preteklosti. Prav bi bilo, da bi spoštljivo in mirno uredili ta razmerja. Rubriko pripravljamo ob podpori Ministrstva za kulturo RS. Katerega leta je na Lunina tla stopil prvi človek? Sušin: 1968 ali 1969. Stanko: Leta 1969. Ocvirk: Mislim, daje bilo leta 1969. Pravilen odgovor in nekaj zanimivosti: 20. julij 1969 V okviru misije Apollo 11 je 20. julija 1969prvi na Lunina tla stopil Neil Armstrong, ki je izrekel znane besede: »To je majhen korak za človeka in velik skok za človeštvo.« Armstrongu je kmalu sledil še Edwin Aldrin. Po postavitvi različnih poskusov (in seveda ameriške zastave) in zbiranju vzorcev tal sta se vrnila v lunarni modul. Po nekaj urah seje lunarni modul združil s komandnim modulom, v katerem je bil tretji član misije Michael Collins. Kdo je napisal »Samorastnike«? Sušin: Prežihov Voranc. Stanko: Prežihov Voranc. Ocvirk: Prežihov Voranc. Pravilen odgovor in nekaj zanimivosti: Prežihov Voranc (pravo ime Lovro Kuhar) Prežihov Voranc, njegovo pravo ime je bilo Lovro Kuhar, je slovenski pisatelj in komunistični politik, (*10. avgust 1893, Kotlje, f 18. februar 1950, Maribor). Bilje eden vodilnih mož KPJ, po sporu z Josipom Brozom pa je skrivaj bival v ljubljanski okolici. Za odrasle je napisal veliko kratkih zgodb, povesti in romanov (Boj na požiralniku, Požganica, Doberdob, Samorastniki...), otrokom in mladini pa je namenil črtice Solzice, zgodbe Čez goro k očetu, Levi devžej, Potolčeni Kramoh... Ali veste bolj znani nadimek legendarnega jazzista Louisa Armstronga? Sušin: Tega pa ne vem. Stanko: Satchmo. Ocvirk: Tega pa ne vem. Pravilen odgovor in nekaj zanimivosti: Satchmo Louis Daniel Armstrong (vzdevka Satchmo [sečmoj in Pops) je afroameriški jazzovski trobentar (* 4. avgust 1900, New Orleans, Louisiana, ZDA, 16. julij 1971, New York, New York, ZDA). Poznali so ga predvsem po njegovem solističnem izvajanju jazza, v svojem življenju je izdal več albumov, legendarna pa je njegova skladba What a wonderful world. Sami si zastavite vprašanje in odgovorite nanj. Sušin: Kdo pa je kriv v občini Brežice za rast cen vrtcev za starše (v letu 2006 so se dvignile za 25% in ponovno v letu 2007 za 2%), in komunalnih storitev (v letu 2006 se je vodarina dvignila za približno 30%)? V obeh primerih je kriv prejšnji, ki je tudi sedanji župan Ivan Molan, ki je tak sklep predlagal občinskemu svetu, pa tudi vsi občinski svetnice in svetniki v prejšnjem in sedanjem mandatu, ki so glasovali za tak sklep. Rast cen osnovnih življenjskih stroškov, na katere lahko vplivamo politiki, sme biti le za takšen odstotek, kot se povečujejo prihodki ljudem! Stanko: Kaj menite o »Kartelizaciji« Slovenije? Slovenija je majhna, zato mnoga združenja na vse načine branijo svoj del trga. Izmišljajo si potrebo po licencah, posebnih pogojih in dovoljenjih, ki so potrebna zaradi »zaščite kupca«. Tako smo kot kupci »zaščiteni« na vse mogočih področjih - turizem, dimnikarstvo, prevozništvo, notarstvo itd. Dejansko ceno te zaščite plačujemo vsi potrošniki, saj tako nastajajo majhne ekskluzivne skupine cehovsko združenih podjetij, ki si uredijo trg in cene po svoje. Logično je, da v primeru omejene konkurence postavijo višje cene. Država bi morala premisliti, komu vse dovoli ustanovitev posebno urejene skupine in jo potem nadzirati. Mislim, da potrošniki s »kar-telizacijo« več izgubljamo kot pridobimo. Ocvirk: Ali ocenjujete, da se bo razvojna razlika med prestolnico in manjšimi mesti Slovenije povečevala ali zmanjševala? Razvojna razlika med Ljubljano in Sevnico je ogromna, zato žal veliko Sevničanov živi in dela v Ljubljani. Ko se v zadnjem času vračajo v domače kraje, spoznavajo, da se kvaliteta življenja v tem okolju izboljšuje. Posodobitve državnih, občinskih in lokalnih cest, urejanje poslovnih in stanovanjskih con prinašajo novo kvaliteto življenja v naše kraje. Razvoj družabnega in kulturnega življenja pa povezuje ljudi. Zares je lepše živeti v kraju, kjer vsakdo vsakemu reče dober dan, kot pa v kraju, kjer te še pogledajo ne. Trenutna razvojna aktivnost, ki se kaže tudi v nizki stopnji brezposelnosti in povpraševanju delodajalcev po delavcih, v Sevnici to zagotavlja. Čeprav se stanje v manjših krajih izboljšuje, pa bo še vedno zelo težko nadomestiti razvojne razlike iz preteklosti. Angažiran odnos mladih do okoljskih problemov Brežice - Mladinski center Brežice je v sodelovanju z Agencijo za radioaktivne odpadke (ARAO) in Vodstvenim odborom Lokalnega partnerstva Brežice poleti razpisal natečaj na temu varovanja narave, okolja in kulturne dediščine v občini. Komisija je med 17 prijavljenimi projekti izbrala najboljša dela, avtorji pa prejmejo denarno nagrado. Njihova dela bodo kmalu predstavljena na razstavi. Eden od pogojev na natečaju je bil, da so prijavljeni izdelki v obliki, v kateri jih bo mogoče kar najbolje predstaviti v javnosti. Komisija, ki so jo sestavljali predstavnik ARAO, Vodstvenega odbora lokalnega partnerstva in Mladinskega centra, se je po skrbnem pregledu izdelkov odločila, da prvo mesto z nagrado 500 evrov dodeli Tini Vareško. Njen film prikazuje skrite kotičke Posavja - tiste lepe, neokrnjene in tiste nelepe, ki so zaradi odmaknjenosti od dnevnih tokov življenja postali žrtev raznih odpadkov in neokusnih stavbnih kompozicij, ki se jim ne podajo. Vareškova skozi kombinacijo lepega in grdega pove, da je naloga vsake generacije skrbeti za svojo regijo. Drugo nagrado v višini 300 evrov je osvojil Tilen Volčanj-šek z risanko, ki sporoča, da del mladine s svojim obnaša- njem onesnažuje okolje, drugi mladi pa so nenehno angažirani v različnih čistilnih akcijah, torej za njimi pospravljajo. 200 evrov kot tretjo nagrado si je prislužila Anja Fetih s stripom »Mojčina nedelja«. Prikazuje deklico, ki si dolgčas prežene z angažiranjem prijateljev za čistilno akcijo. Komisija je podelila še izjemno nagrado, ki v času razpisa ni bila načrtovana. Navdušil jo je film Nine Vareško, ki je prikazala odnos ljudi s slovenske in hrvaške strani Sotle do radioaktivnih odpadkov. Tehnično dovršen izdelek z aktualno vsebino je avtorici prinesel 500 evrov nagrade. Ob izjemni nagradi se je komisija odločila še za nehvaležno četrto mesto, ki prinaša simbolično nagrado. Izbrana je bila računalniška slika Žige Drobnaka »Varčujmo z vodo«. B.D. Ženske imajo svoj odbor Brežice - Prejšnji teden je bil ustanovljen Ženski odbor SDS Brežice. Ustanovne konference se je udeležila tudi predsednica ženskega odbora SDS na ravni države in evropska poslanka Romana Jordan Cizelj, ki jo veseli, da je glas žensk v Sloveniji že slišati in da ga bo v prihodnje slišati še bolj. Samo to bo pripomoglo, da bomo resnično postali družba enakih možnosti. Prišel je tudi predsednik SDS Brežice in hkrati minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, ki je izpostavil uspehe stranke, še posebej kar zadeva žensk; po volitvah 2002 jih je bilo 9 odstotkov, po zadnjih volitvah 2006 pa že preko 23 odstotkov. Ustanovitev ženskega odbora bo po njegovem prepričanju kakovostna nadgradnja. Župan Ivan Molan, ki prav tako izhaja iz SDS, pa je poudaril, da imajo ženske v občinski politiki pomembno vlogo in sodelujejo kot enakopraven partner. Njegova vrata jim bodo vedno odprta, saj je občinska politika prijazna do obeh spolov in vseh generacij. Ženski odbor SDS Brežice šteje okrog 120 članic, prva predsednica je postala Katja Barbič. J.K. Andrej Vizjak, Romana Jordan Cizelj, Katja Barbič, Patricij Čular, Tatjana Močan in Ivan Molan ZASLONIADA Ko ura brez kazalcev... sr n ^ •1 Včasih se zgodi, da pišem kolumno na dan, ko mi vsakdanji opravki in obveznosti iztisnejo veliko energije. Ker sem pač ena od tistih, ki vedno lovimo roke za rep. Resnica pa je tudi ta, da kolumno težko pišeš na zalogo - v urah navdiha jih napišeš deset in roki sploh niso več problem, šopa težave drugje. Skratka, kamor koli se zatečemo, nas preganja čas. Od nas pričakujejo, da točno prihajamo v službo, da delo opravimo v optimalnem času vsaj optimalno, če že ne nadpovprečno, na poti v službo ubiramo bližnjice, ker nas preganja čas (čeprav ga v bistvu lovimo), na avtocestah nam omejujejo hitrost, da za vožnjo potrebujemo več časa... Čas je zlato, kričijo vsepovsod, rana ura - zlata ura... Pri vsemt kar počnemo, je čedalje pomembnejša komponenta čas. Čas je naš vladar. In nič ne pomaga, če iz čistega uporništva nikoli ne nosim ure. Urini kazalci me preganjajo povsod. Tako čas vse bolj postaja največja vrednota, njegova racionalna raba pa nedosegljivi ideal, h kateremu težimo. Srečni smo, če si lahko utrgamo malce časa zase in žalostni, kadar premalo časa posvečamo družini. Otroke moramo točno pripeljati pred šolska poslopja in jih pravočasno odpeljati. Čas nam teče hitreje, če se imamo lepo in se tako rekoč ustavi, če smo priča neznansko dolgočasnemu dogajanju. Kratkočasijo nas zabavni filmi in prijetna družba ob kavi, dan se nam zdi dolg kot ponedeljek, če delamo nekaj, česar resnično ne maramo. In žal je tako, da moramo svoj čas nameniti tudi takim stvarem. Pride čas, ko se mora otrok postaviti na lastne noge in ko pride naš čas, odidemo... Čas spremljamo skozi letne čase, ki nam barvajo ure dneva. Čas je povsod in nikoli ga ne primemo, nikoli dohitimo, nikoli ulovimo... Pa vendar nas ves čas priganja. Kdo bi to razumel?! Pa ne mislite, da bi me časovne dimenzije odrešila misel, da bom šla poleti v zelene planine past krave... Kje pa?! Tudi one bodo zahtevale svoje. Pa mleko, sir, skuta... Da bo pravočasno. Vse to pisanje zaradi dejstva, da je kolumno treba oddati še danes! Če se spomnite, je znana kolumnistka nedolgo tega v časovni stiski prepisala pisanje iz nekega tujega časopisa. Ob tem sojo zasačili. Zdaj ni več kolumnistka. Zato se mi zdi bolj pošteno (pa ne govorim o politični poštenosti, ki je bolj fraza kot kar koli drugega), da vam že prej zaupam, da sem v stiski s časom, da ne nameravam prepisovati, ker sem to početje opustila že v šoli, ampak da bo tokratna kolumna odraz stanja, v katerem sem. Pišem o času, ki me preganja in ga ne morem nikoli uloviti. A vam obljubim, da si bom zvečer vzela čas zase. Ne bom brala, ker bo moja glava preveč polna misli in dnevnih refleksij. Zatekla se bom k svojem - zame na moč ljubkem početju -strmenju v nekaj (ne v nekoga). A, glej ga, zlomka, že zdaj vem, da to ne bom mogla početi toliko časa kot bom želela. Jutri moram namreč zgodaj vstati. In če ne spim osem ur, nisem v formi. Včasih je bilo drugače, a očitno meje že povozil čas ha-ha. »Ne sramujte se, da ste kmetice« Brežice - 15. oktober je svetovni dan kmetic, ki so ga slovenske kmetice letos obeležile v Brežicah, ko je v brežiškem gradu potekal izbor kmetice leta 2007. Med 14 kandidatkami je bila tudi Slavka Preskar iz Gornjega Lenarta pri Brežicah, naziv kmetice leta pa je pripadel Marti Sever iz Puconcev. Ob tej priložnosti so postavile tudi razstavo in nagradile tri najboljše slike oziroma fotografije z letošnjega natečaja na temo »Kruh naš vsakdanji«. Več sto kmetic iz vseh koncev Slovenije je napolnilo viteško dvorano brežiškega gradu, kjer se je zgodil izbor kmetice leta 2007. Z njim so slovenske kmetice že petič obeležile svoj dan in predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule je v svojem nagovoru povedala, da je moto letošnje poslanice dneva kmetic pravica do kruha, pravica do hrane, ki je osnovna človekova pravica in bi jo marale spoštovati vse države sveta. Ni naključje, da je dan potem - torej 16. oktober - svetovni dan hrane. Pomembno vlogo pri pridobivanju hrane nosijo tudi kmetice, ki pa se tako v Sloveniji kot v Evropi in svetu še vedno borijo za svoje pravice glede zdravstvenega in pokojninskega Zavarovanja, porodniškega dopusta in še bi lahko naštevali. Zveza kmetic Slovenije, ki deluje tudi v evropski zvezi in preko nje v svetovni zvezi kmetic si že vse od začetka prizadeva urediti socialni status žensk na podeželju, ki skrbijo, da je naša krajina urejena. Kmetica je žena, mati in delavka na kmetiji. Na letošnji izbor so društva po Sloveniji prijavila 14 kandidatk, komisija pa je naslov kmetice leta 2007 podelila Marti Sever iz Puconcev, ki skupaj z možem in tremi otroki na govedorejsko-poljedelski kmetiji kmetuje že 40 let. Poleg tega se je ves čas aktivno vključevala v društvo kmetic in je med prvimi sodelovala tudi v Zvezi kmetic Slovenije. Potem, ko so jo razglasili za kmetico leta, je svojim stanovskim kolegicam položila na srce: »Ne sramujte se, da ste kmetice!« Med kandidatkami je bila tudi Slavka Preskar iz Gornjega Lenarta pri Brežicah, ki je povedala: »Kandidatura Društva kmetic Brežice mi veliko pomeni, hkrati pa je to bila lepa prireditev in nepozaben dogodek.« V galeriji brežiškega gradu so istočasno odprli tudi razstavo »Kruh naš vsakdanji«, na kateri so razstavili najboljše slike in fotografije, ki so v treh letih prišle na natečaj zveze kmetic. Med nagrajenimi sicer ni bilo nobene iz Posavja, so pa zato vsi, ki so si razstavo ogledali, videli, kaj vse znajo speči posavske kmetice - od pletenic in pletenih src, različnih kruhov - sadnih, z ocvirki in celo s koprivami. Jelica Koršič 25 let Mizarstva Krošelj Sevnica - Drago Krošelj je eden največjih obrtnikov v sevniški občini. Zaposluje preko 60 ljudi, začel pa je sam pred 25 leti v majhni delavnici na Logu. Prehojeno podjetniško pot je proslavil s sodelavci in Prijatelji. Čestitke in priznanje sta uspešnemu Mizarstvu Krošelj izrekla predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun in predsednik sevniških °hrtnikov Stane Krnc. Drago Krošelj je leta 1965 stopil v uk pri brežiškem Mizarstvu Škofljanec, se kasneje zaposlil v Stillesu, ob delu Nadaljeval z izobraževanjem 'N stopil na lastno podjetnico pot leta 1982. Začel je v glavnici stanovanjske hiše na bogu, širil posle in zaposloval, tako da je 10-letnico proslavil robe. »Po novem letu nas bo na tej lokaciji 50, proizvodnja v Boštanju pa seveda ostane. Zaposlene imamo tudi ženske. Izredno so delovne in zelo sem zadovoljen z njimi. Naročil imamo dovolj in če se ne bo kaj korenito spremenilo v poslih, se ne bojim še za naslednjih uspešnih 25 let,« je po- ane Krnc in Drago Krošelj ^ Vebko novo delavnico v obr-1 coni Boštanj. A tudi ta je Q°stala premajhna, zato je od °zdnega gospodarstva kupil v °Padlo žago na Savski cesti (j^evnici. Objekt je popravljal, to §rateval in Pre ki si nas je radovedno ogledovala iz varnega mamičinega nato' čja. Ob rojstvu je tehtala 3350 g in merila 52 cm, mamica Jelic<2 Mikič Molan pa nam je zaupala, da je Ana ni preveč namučila vse je šlo zelo hitro. Prvi sije novorojenko poleg mamice ogledi ati Mitja, kije bil pri srečnem dogodku zraven, zdaj pa s 4-1 A' nim Markom nestrpno čakata, da njuni dekleti prideta dom01 v Arnovo selo. Tam se male Ane gotovo veselita tudi babica J°' žica in deda Jože, ki sta po treh vnukih dobila še vnukinjo. Rojstva od 9. do 23. oktobra 2007 Deklice so rodile: Tanja Novšak z Breg, Indira Bajramov^ iz Krškega, Simona Kirar iz Čadraž, Jorgovanka Hudorovac % Gorice, Jelica Mikič Molan iz Arnovega sela, Ana Lupšina iz pri Dobovi in Anita Valerija Robek iz Črešnjevca pri Bistrici- Dečke so rodile: Jerneja Macur iz Krškega, Darja Radič 1 Dovškega, Brigita Zakšek iz Sevnice, Tadeja Sumrak z Makff Vrha, Brigita Cerovšek iz Krškega, Marija Kržan z Rake, Lid' ja Metelko iz Sevnice, Lidija Štarkl iz Globokega, Andreja GA movšek iz Dobove, Klavdija Kos iz Mihalovca, Vanja Moškofl Gradenj, Damjana Kern z felenika in Tanja Balas iz Pleterij- A Občina Brežice praznuje Brežice - V spomin na 28. oktober leta 1941, ko je bila ustanovljena Brežiška četa, praznuje brežiška občina svoj občinski praznik. Letos ga obeležuje blizu 70 prireditev, nekaj v organizaciji Občine Brežice, večina pa v organizaciji krajevnih skupnosti in raznih društev. Osrednja slovesnost pa bo v soboto, 27. oktobra, ob 17. uri v Viteški dvorani Posavskega muzeja, ko bodo na svečani seji občinskega sveta podelili letošnje oktobrske nagrade in priznanja ter razglasih častno občanko. Občina Brežice kot naj-višje priznanje podeljuje oktobrsko nagrado, priznanje občine in status častnega občana. Oktobrsko nagrado letos prejmejo živinozdravnik Janez Kebe, inženirka komunalne geodezije Vladka Kežman in Ivanka Zupančič iz Pišec. Oktobrska nagrada dobitnikom prinaša 1.000 evrov. Priznanje občine Brežice bodo podelili PGD Globoko, Območnemu združenju veteranov vojne za Slovenijo in Mladinskemu centru Brežice. Vladka Kežman: »Nagrado jemljem kot priznanje svojemu delu na področju družbenega angažiranja.« Družbi častnih občanov občine Brežice se bo pridružila leta 1919 rojena akademska slikarka Alenka Gerlovič, ki je del otroštva preživela v Brežicah, kjer je bil njen oče, sicer domačin iz Župeče vasi, nameščen kot okrajni zdravnik.. ■(Obrazložitve si lahko preberete na 14. strani.) Janez Kebe: »V družbi je opazen trend vse bolj humanega odnosa do živali in tega sem vesel. Nisem pa niti pomislil, da bo tako nagrajeno moje dolgoletno delo na tem področju.« Ivanka Zupančič: » Ko sem izvedela, da sem predlagana za nagrado, mi je bilo kar nerodno. Kdo pa sem, da si zaslužim takšno priznanje? Vse, kar počnem, delam iz srca. Pa me je sin potolažil, češ, mami, saj se nisi sama predlagala. Očitno je tvoje delo opaženo in cenjeno«. Z oktobrsko nagrado se ni pohvalila niti svojim štirim rejencem. Pravi, da je zanje pomembnejše srečanje, ki ga pripravlja konec meseca za rejence iz občine Trebnje, ko jim bodo razkazali Pišece, nato pa bodo skupaj pekli cvrtje. Že od nastopa županske funkcije si je Ivan Molan želel izboljšati delo in celotno podobo občinske uprave. Ko seje iz občinske stavbe izselila upravna enota, so prostore prenovili, v celoti zamenjali elektro instalacije, ki so bile dotrajane, znižali strope in zamenjali tla, nabavili nekaj potrebne opreme, občina je dobila tudi sejno sobo, kar je stalo 253.000 evrov. Župan pravi, da so v zadnjih letih naredili veliko korakov k približevanju zastavljenemu cilju - zadovoljnim občanom. Predstavili so prenovljeno spletno stran in tudi sicer poskrbeli za boljše obveščanje občanov preko medijev. Ob občinskem prazniku so prenovljene prostore svečano predali namenu, odprli pa so tudi e-točko na občini in še 9 e-točk bo zaživelo po krajevnih skupnostih. k viteški dvorani brežiškega gradu so v okviru praznika obči-ne Brežice podelili spominske znake pripadnikom intervencijskega voda Teritorialne obrambe (TO) Brežice in tistim, bi so imeli v času osamosvojitvene vojne tajna skladišča. Ob tem je župan Molan najprej izrazil ponos, da so tudi Brežice med tistimi, ki so branile samostojnost Slovenije. Leto 1991 je primerjal z letom 1941 - obema je bilo skupno, da s° Slovenci z vsemi močmi želeli ohraniti samostojnost svo-te države, o čemer bi po njegovem mnenju morali govoriti vfč in večkrat. Intervencijski vod, ki mu je poveljeval izku-Sem' častnik Zvone Marolt je prvič zares deloval v borbi v Ri-8°ncah, kjer je padla tudi prva žrtev - Jernej Molan, Robert (na fotografiji) pa je bil težko ranjen. Spominske znake s° podeljevali Ivan Molan, takratni komandant štaba TO, Sedaj polkovnik v vojašnici Novo mesto, Mitja Teropšič, Er-Hest Breznikar in Silvo Jeršič. V sklopu pridobitev ob občinskem prazniku so med drugim svečano predali namenu nov most čez potok Gabernica na Mostecu pri Dobovi, ki bo zagotavljal večjo pretočnost in predvsem večjo varnost v prometu na cesti Brežice - Dobova - Rigonce, torej na cesti, ki vodi do državne meje. Ob tem sta bili zgrajeni tudi dve avtobusni postajališči, pločnik, obnovljen je 150- metrski odsek regionalne ceste, vaščani so dobili 360 m pločnika, sami pa so uredili prostor pred cerkvijo, za kar jih je župan Molan še posebej pohvalil. Pri investiciji, ki je veljala 365.000 evrov, sta sodelovali Ministrstvo za promet, Direkcija za državne ceste, ki je prispevala 240.000 evrov, 25.600 evrov pa je bil delež občine. Trak so svečano prerezali župan Molan ter predstavniki direkcije in izvajalcev -cestnega podjetja in podjetja Map trade. Novo pridobitev je blagoslovil tudi dobovski župnik Matej Dečman. j ) PRIMOŽ KOZMUS SVETOVNI \ ' I PODPRVAK V METU KlADfVA \ / 0:S«-!5R' ffff! I” j, I Da bo občinska uprava lahko še učinkovitejša in še bolj po meri občanom, bodo začeli z uvajanjem standarda kakovosti ISO 9001. Pogodbo sta v času praznovanja podpisala župan Molan in dr. Andrej Lešnjak, direktor podjetja Q TECHNA. Uvajanje standarda kakovosti naj bi trajalo približno 17 mesecev, občina pa bo za to porabila okrog 15.000 evrov. Vsako leto ob brežiškem občinskem prazniku Društvo Verigar pripravi kakšno zanimivost, povezano s filatelijo. Po letošnjem velikem uspehu Primoža Kozmusa, ki je na svetovnem prvenstvu v Osaki osvojil srebrno medaljo v metu kladiva in je hkrati prvi Slovenec, ki je presegel znamko 80 m, so se odločili, da ob letošnjem občinskem prazniku predstavijo njegovo osebno znamko, poštni žig in ovojnico. In v tako opremljenih ovojnicah je letos župan odposlal vabila za svečano sejo (na fotografiji). Ob tem so postavili tudi razstavo znamk princese Diane - princese ljudskih src, kot so jo imenovali, ki je v tragični avtomobilski nesreči umrla konec avgusta pred 10 leti. Predstavljena je zbirka znamk s celega sveta, s čimer so želeli poudariti univerzalnost filatelije in dejstvo, daje Diana kljub svoji mnogo prezgodnji smrti postala nesmrtna. Oboje je na ogled v atriju brežiške upravne enote. Ob brežiškem občinskem prazniku so na poslopju Ministrstva za obrambo v Brežicah, kjer je zdaj center za zaščito in reševanje, odkrili spominsko ploščo »Obranili Slovenijo«. V stavbi je bil namreč leta 1991 sedež območnega štaba Teritorialne obrambe Posavje, kije uspešno vodil številne vojaške operacije na jugu države. Na pomen dogodkov v osamosvojitveni vojni je opozoril tudi slavnostni govornik minister za gospodarstvo Andrej Vizjak.Izrazil je spoštovanje in zahvalo vsem, ki so v tistih dneh nesebično pomagali pri snovanju naše države, posebej je izpostavil pomen Posavja v osamosvojitveni vojni, ko je tu tekla tudi kri. Prav ta objekt je še z nekaterimi drugimi projekti, zlasti energetskimi, umeščen v prihodnji razvoj države in s tem tudi Posavja. Dva pomembna dogodka Brežiškega oktobra se bosta zgodila še v petek (26. oktober) in v soboto (27. oktober). V petek ob 12. uri bodo svečano odprli obnovljeno osrednjo brežiško ulico - Cesto prvih borcev. V času prenove je bilo v javnosti veliko dilem in kritik, sedaj so dela v glavnem končana. Prejšnji teden so od brežiškega gradu do občinske stavbe posadili še 29 dreves (na fotografiji), kar predstavlja nov mestni drevored in pridobitev ob prenovi občinskega središča. V soboto pa bo najprej že 31. pohod »Po poteh Brežiške čete«, ob 9. uri se bodo v Pečicah tradicionalno zbrali borci, izgnanci, planinci in mladina; ob 17. uri pa bo v brežiškem gradu svečana seja občinskega sveta. Jelica Koršič Posavski seniorji v Bajini Bašti Posavje - Direktor Evropske zveze za zaščito nacionalnih parkov dr. Etkin Clark je ob neki priložnosti dejal, da če na zemlji obstaja raj, je to nedvomno območje okrog Baji-ne Bašte v zahodni Srbiji, kjer se na sorazmerno majhnem območji stikajo reka Drina z jezerom Peručac ter planini Tara in Zlatibor. Okrog vsega tega je mnogo lepot, ki so si jih ogledali posavski seniorji. V ozadju vsega je seveda bilo pred desetletji sklenjeno in znova oživljeno pobratimstvo med Krškim in Bajino Bašto. Posavskemu društvu seniorjev menedžerjev in strokovnjakov je uspelo zbrati kar petdesetčlansko odpravo, pravzaprav prvo tako veliko skupino, ki je po daljšem obdobju spet obiskala zahodno Srbijo. Razumljivo zato, da so Slovenci doživljali tople sprejeme vse od dobrodošlice v Etno vas Emira Kusturice Vožnja po Drini hotelu in na družabnem večeru ter pri hvaležnih vodičih, ki so skušali pokazati kar največ naravnih in drugih lepot. Predstavniki lokalnih oblasti so izražali pričakovanja o dobrem sodelovanju zlasti na gospodarskem področju, saj je Bajina Bašta po razpadu skupne države izgubila več tisoč delovnih mest, nemalo težav pa ima tudi zaradi meje sredi Drine, ki jih loči od sosednje Bosne. Seveda upajo, da bo krška občina uresničila napoved o odprtju Slovenske hiše v Bajini Bašti. Sicer pa je šti- ridnevna strokovna ekskurzija posavskih seniorjev minila v spoznavanju številnih naravnih in drugih lepot. Seniorji so obiskali Mokro goro in njene zdravilne izvire, se s »čirom«, najatraktivnejši ozkotirni progi v Evropi iz leta 1925 popeljali po Šarganski osmici, obiskali etno vas Mečavnik slovitega režiserja Emira Kusturice in planino Taro z ogledom edinstvene jelke omorike, ki jo je odkril biolog Josif Pančič. Podrobneje so seveda spoznali tudi HE Bajina Bašta in samostan Rača, zadnji dan pa se preko rekracijsko-turističnega Zlatibora napotili še proti Beogradu, kjer so si ogledali Hišo cvetja. Vlado Podgoršek Likovna kolonija, prodajna galerija in šentjanške buče Sevnica, Šentjanž - Podjetje Lekos je svojo dejavnost razširilo še s prodajno galerijo. Ob tej priložnosti so v galeriji Ana na ogled postavili razstavo del umetnikov, ki so ustvarjali v Šentjanžu v času, ko tam poteka bučariada. Podjetje Lekos je v sodelovanju s gostiščem Repovž iz Šentjanža organiziralo že tretjo slikarsko kolonijo z naslovom Portal Ana. V treh dneh so slikarji Dani Hrovat, Tanja Tramšek, Jožica in Rudolf Škof, Bojan Sumrak, Jože Sve-. tina, Tone Sveršina, Amand Turnšek in Maijan Jamnik ustvarjali na temo buče. V Šentjanžu namreč v tem času v organizaciji turističnega društva poteka bučariada, ki se bo zaključila 4. novembra z razvitjem prapora in slovesnostjo ob 10-letnici Društva vinogradnikov Šentjanž. Na kulinaričnem večeru v Šentjanžu, ki je prav tako potekal v znamenju buč, je potekala aukcija del, ki so nastala na koloniji, izkupiček pa so -po pokritju stroškov- namenili OŠ Šentjanž za socialno ogrožene otroke. Zanimivo je, da je svoje delo za licitacijo prispevala tudi 9-letna hendikepirana deklica Alenka Hafner iz Limbuša, ki je bila naključno med gosti kulinaričnega večera. Za svojo sliko je iztržila 100 evrov, ki jih je namenila za dobrodelne namene, dražite!) pa je dekli- Naključni obiskovalki galerije ci za nenavadno gesto podaril 50 evrov. Portal po portalu pa bi lahko imenovali razstavo, ki so jo za tem odprli v galeriji Ana. V njej se namreč s svojimi deli predstavljajo prav tisti slikarji, ki so sodelovali na koloniji v Šentjanžu. Ob tej priložnosti pa so v isti stavbi, kot je galerija Ana, odprli stalno prodajno galerijo, v kateri si je mogoče izbrati dela avtorjev, ki so že razstavljali v njej. Čeprav je lastnica galerije Breda Drenek Sotošek občasno že razmišljala, da bi zaprla galerijsko dejavnost, saj galerija ni sponzorirana in.se »preživlja« samostojno, pa je vendarle že od njene ustanovitve sanjala tudi o prodajni galeriji. Ta želja se ji je sedaj uresničila. N.Č.C. Noč čarovnic - zavarujte se z bučo! Praznik noč čarovnic, ki ga nekateri poznajo pod imenom "halloween", izvira iz starodavnih običajev, ki so potekali v znamenju črne in oranžne barve ter v znamenju buč, mask in sladkarij. V ZDA ta praznik slavijo na tak način od leta 1921. Da vas na noč čarovnic, ko na Zemljo pridejo duhovi, hudiči in druga strašljiva bitja, ne bo preveč strah, si izdelajte veliko nasmejano bučo, ki vas bo varovala. Hallovveen - le še en ameriški praznik? V današnjih dneh noč čarovnic poznamo predvsem iz ameriških oddaj ali grozljivk, ko se otroci našemijo v različne strašljive podobe in po hišah prosijo za slaščice. Zadnja leta pa tudi naše trgovske police proti koncu oktobra napolnijo različne strašljive maske in dekorativne buče vseh velikosti. Na prvi pogled se morda zdi, da gre le še za eno premišljeno potezo trgovcev, ki vsako stvar izkoristijo za svoj zaslužek. Vendar pa je noč čarovnic več kot le še en uvožen ameriški praznik. Noč čarovnic izhaja iz več različnih kultur in je očarljiva mešanica preteklih praznovanj. Sestavljen je iz keltskega novega leta, iz romanskega praznika boginje sadnega drevja in sadja - Pomone in pa nam najbolj poznanega krščanskega praznika vseh svetih. Kelti so živeli na področju današnje severne Francije in Velike Britanije. Svoje novo leto so slavili L novembra. En dan prej, torej 31. oktobra, pa so praznovali 'Samhairi' -praznik, ki označuje prehod obdobja svetlobe - današnjega poletja v obdobje teme - zime. Praznik so slavili tako, da so svečeniki darovali pridelek, zakurili pa so tudi kresove. S plesom okrog ognja so naznanili začetek obdobja teme in mraza. V tistem času je veljalo prepričanje, da se duhovi umrlih v času prehoda svetlobe v temo, vrnejo na Zemljo, da bi poiskali še živeča telesa in se jih polastili za prihodnje leto. To naj bi bila edina pot in upanje na posmrtno življenje. Na zemlji živeči ljudi seveda niso bili nič kaj navdušeni, zato so si 31. oktobra nadeli v strašljive maske in kostume ter razgrajali, da so bili čim bolj glasni. Na ta način so preganjali duhove, ki so si želeli prilastiti njihova telesa Ko so v Veliko Britanijo prodrli Rimljani so s svojo kulturo prinesli tudi svoje praznike. Eden je bil dan boginje Pomone, ko so se oblekli v kostume iz živalskih kož ter priredili parado. Drugi je bil praznik Feralia, ki je potekal konec oktobra. Na ta dan so se spominjali vseh umrlih. Svetleča buča ali repa? Vsi vemo, da se za noč čarovnic dolbejo buče, vanje pa polagajo sveče. Legenda pripoveduje, da je stari zlobni pijanec Jack želel prevarati hudiča, da mu ta ne bi vzel njegove duše, ko bi prišla njegova zadnja ura. Nekega dne je hudič splezal na jablano, Jack pa je okrog drevesa nastavil križe, da si hudič ni upal z drevesa. Dogovorila sta se, da Jack odstrani križe, hudič pa ne bo vzel njegove duše, ko bo čas za to. Tako je hudič lahko splezal z drevesa. Čez mnoga leta pa'je prišla Jackova zadnja ura. Jack se je sprva odpravil pred nebeška vrata. Ker pa je na zemlji živel grešno, ga sveti Peter ni spustil v nebesa. Jacku ni preostalo drugega kot da se napoti v pekel. Vendar pa hudič v peklu ni želel vzeti njegove duše, ker se je držal do- govora, ki sta ga sklenila pred leti. Ker pa je bilo temno, je hudič iz pekla Jacku vrgel košček žarečega oglja. Jack ga je položil v izdolbeno repo, ki je bila njegova najljubša hrana. Tako si Jack sveti in še danes hodi po svetu, ker njegova duša nima kam. Ko so Irski emigranti prišli v Ameriko, pa so ugotovili, da so buče primernejše za dol-benje in vstavljanje ognja kot repa. Tako še danes namesto Jackove najljubše jedi uporabljamo buče. Buče in praznovanje za noč čarovnic so tako pravzaprav evropski ' izum", ki so ga emigranti prenesli v Ameriko, sedaj pa se zopet vrača na staro celino. Pripravite zabavo! Noč čarovnic je res lahko strašna, saj takrat po zemlji hodijo duhovi, čarovnice, hudiči, netopirji, okostnjaki in dlakavi stvori na dveh nogah. Zato imejte pripravljenih goro sladkarij, če slučajno kateri pozvoni na vaša vrata. Le tako ga boste umirili, da ne bo povzročil še večje zmede. Če pa bi radi srečali čarovnice, morate narediti naslednje. Svoja oblačila morate obleči narobe in hoditi nazaj. Poskusite in bodite previdni, da se ne zaletite v čarovnico! Če vam ni do podobnih vragolij, pa pripravite zabavo v maskah. Vsak povabljeni se mora našemiti v čim bolj grozljivo masko, lahko pa pripravite tudi tekmovanje. Zmaga gre seveda najbolj strašni maski! Poleg mask seveda poskr- bite tudi za prostor. Nad vrata obesite pajkovo mrežo pred vrata in na balkon pa postavite čim bolj strašne buče, ki vas bodo varovale pred pravimi čarovnicami in duhovi. A pozor! Bučo morate izrezljati sami! Prav tako lahko priredite tekmovanje v pripovedovanju pravljic. Vsak gost mora pripraviti eno pripovedko, ki mora biti čim bolj strašljiva. Tista pravljica, ki najbolj prestraši vaše goste, je zmagovalna! Če pa ste filmski navdušenec, lahko pripravite filmski maraton z grozljivkami. Vendar samo, če boste po vsem tem sploh lahko zaspali! Kjer je noč čarovnic bolj poznan praznik, pripravljajo prave povorke in parade. Največja taka povorka poteka vsako leto v New Yorku, kjer v sprevodu sodeluje na stotine grozljivih in strašljivih mask, kot so čarovnice, duhovi, netopirji in okostnjaki, med njimi pa se najde tudi kakšen politik ali druga znana osebnost. Kljub vsem strašnim podobam je sprevod vesel in se sprevrže v pravo rajanje. Noč čarovnic je torej lahko odličen izgovor za zabavo otrok in odraslih. Prav tako si lahko privoščite kakšnega prijatelja in mu pripravite strašljivo presenečenje. Če pa vam grozljive maske in duhovi niso pri srcu, lahko še vedno počakate na tradicionalni in Slovencem bolj poznani pust. Takrat boste namesto teme praznovali svetlobo in s svojimi veselimi maskami odganjali zimo. Andreja Jernejčič Jesensko srečanje kot sinonim za gostoljubje Tržišče - Množica obiskovalcev, ki se je na tradicionalno Jesensko srečanje v Tržišču pripeljala z avtobusi iz Ljubljane, Litije in Trzina, se je najprej odpravila v vas Skrovnik, kjer so za pester program poskrbeli domačini pod vodstvom Tonija Janežiča. Prikazali so kmečka opravila, kot so grabljenje listja, izdelava butaric, striženje ovac, vejanje žita, pranje ob potoku, ličkanje koruze, klepanje kose, izdelavo košev, pripravili pa so tudi razstavo gob in poskrbeli za jedačo in pijačo. Iz Skrovnika so se obiskovalci podali v Tržišče, kjer je potekal kulturni program, razstava starodobnih vozil, svoje stojnice so imeli čebelarji in zeliščarji. Jesensko srečanje se je zaključilo v malkovških zidanicah, kjer so gostoljubni domačini poskrbeli za pijačo in jedačo ter vedro razpoloženje. N.Č.C. |H VULKANIZERJTVO pj %mWf • hitri servis « vulkanizerstvo • avtodeli • avtopralnica AMORTIZERJI Cesta svobode 41 a Tel.: 43SB 7 433 DO BO Www.ilbi.info, ifbi@iibi.info za mlade Mavrično dopoldne V vrtcu Mavrica so igra, petje, glasba in medsebojno druženje naši topli kotički, ki nam dajejo moč. Tako je bilo tudi tokrat na Mavrično dopoldne, katerega v Vrtcu Mavrica Brežice že tradicionalno organiziramo ob zaključku tedna otroka in hkrati pozdravimo prihod jeseni. Letos smo se odločili za glasbeni animacijski program: otroške glasbene karaoke, nastop otrok in vrtčevskih skupin, ples ob različnih zvrsteh glasbe, balonih in milnih mehurčkih. Povabilu se je odzvalo tudi nekaj staršev, ki so se aktivno vključili v igro z otroki. Otroci so porisali vrtčevsko dvorišče z barvnimi kredami in mavrične risbice so nas še nekaj dni spominjale na prijetno dopoldne. Obiskala nas je tetka Jesen, ki je na otroške ustnice pričarala nasmeh, se z nami poigrala, zaplesala in nas pogostila z jesenskimi dobrotami. Otroci in odrasli smo bili dobre volje, saj smo vsi skupaj uživali tako, da nas niti poki balončkov niso spravili v slabo voljo. Ogromno milnih mehurčkov mavričnih barv pa so naše veselje in razigranost ponesli visoko, visoko v nebo, kjer jih bodo ptički na svojih mehkih krilih ponesli v tople kraje. Zapisale: Marija Terihaj, Milena Skočaj in Gordana Pšeničnik »Vrtičarji med eskimi« Artiče - V tednu otroka so v vrtcu Ringa raja več časa posvetili jesenskim delavnicam in ustvarjanju na prostem, kjer so otroci kreativno oblikovali z jesenskimi plodovi, ki so jih s starši vestno prinašali v vrtec. Dopoldne so se na šolskem igrišču posladkali s pečenim kostanjem, obiskala pa jih je tudi Andreja Rustja, ki jim je predstavila življenje na daljnem severu, kjer je med Inuiti (Eskimi) preživela nekaj mesecev. Ob ogledu diapozitivov, okušanju inuitskega kruha, pečenega na vročih kamnih iz moke, vode in kitove masti, oblačenju njihovih oblačil, poslušanju zgodbe in likovnih delavnicah so na svojevrsten način doživljali življenje ljudi in drugih prebivalcev pokrajine večnega ledu in mraza. L.Z. Razstava otroških slik V četrtek, 4. oktobra popoldne, je bila na gradu Rajhen-burg že tradicionalna razstava slik učencev OŠ Adama Bohoriča Brestanica. Učenci razstavo pripravimo vsako leto ob tednu otroka. Na začetku je bil krajši program z recitacijami in petjem mladinskega pevskega zbora. Razstavo je z nagovorom odprla ravnateljica šole Urška Ubleis. Po programu je sledil ogled slik in pogostitev. Anže Kump, 7. r, OŠ Adama Bohoriča Brestanica Jesenske aktivnosti na OŠ Blanca Za nami je že mesec in pol novega šolskega leta in s tem tudi pestrega dogajanja na naši šoli. Prvi šolski dan so si naj-tnlajši ogledali predstavo Marko Skače v izvedbi Glasbenega gledališča Melite Osojnik, pr-v°šolčki pa so se posladkali še s torto. Starejši učenci so znanje začeli pridobivati s pomočjo °biska ljubljanske Hiše eksperimentov, ki je v sklopu projekta |*bliža znanosti se cesta, nje se, jjubča veselim« izvedla tri fizikalne dogodivščine: Tlakolo-$0, Plinologijo in Težiščelogi-1°- Na zadnji delavnici so lahko ^delovali tudi starši učencev in m tali krajani. V lepem jesenskem dopoldnevu smo v četr-:ek, 20. septembra, izvedli obeski kros za učence sevniških Snovnih šol, kjer so tudi naši ekmovalci dosegli dobre rezul-•ate. Konec meseca septembra minil v znamenju priprav na organizacijo 27. srečanja društev Mladi gasilec. 28. in 29. septembra smo gostili 46 mentorjev in 93 tekmovalcev, ki so preživeli konec tedna na delavnicah in tekmovanju, ogledali pa so si tudi blanško hidroelektrarno in sevniški grad. Da nam bo tekmovanje ostalo še dolgo v spominu, so poskrbeli tekmovalci naše šole z izjemnimi dosežki, saj je mlajša ekipa osvojila prvo, starejša pa šesto mesto. Nismo si še dobro oddahnili, ko smo tudi letošnji prvi teden v oktobru namenili različnim dejavnostim ob tednu otroka. Dvorišče šole je bilo s kredami porisano s sporočili starejšim, pekli smo kostanj, prebirali in poslušali pravljice, obiskal nas je popotnik Tomaž Humar in nam predstavil skrivnosti in bogato kulturo Indije, lahko pa smo uživali tudi ob pravem indijskem plesu plesalke v tradicionalnih oblačilih in se na koncu posladkali z indijsko sladico. V jesenski akciji zbiranja starega papirja smo zbrali 4,5 tone starega papirja, del zbranega denarja pa bomo porabili za stroške ob dodatnih dejavnostih in prireditvah. Pri vseh teh aktivnostih pa nismo pozabili na dogajanje okrog nas in zato bo po dogovoru s predstavniki razredov na sestanku šolske skupnosti prav vsak učenec naše šole s simboličnim prispevkom levro pomagal pri zbiranju sredstev za prizadete ob katastrofalnih poplavah v Železnikih. Seveda pa prva naloga tudi v letošnjem šolskem letu ostaja pridobiti si čim več znanja in vsi učenci kot tudi delavci šole prispevati k temu, da ostajamo šola dobrih misli in prijaznih besed. Nina Grabenšek-Kadilnik Napovednik prireditev VOttR PERSONAL ENTERTAINER www.eventim.si •UTOMSKA PROOAJA VSTOP*«'. Wudang Kung FU - Hala Tivoli - Ljubljana Silicone Soul - Stadion Pub Krško Deep Purple - Dvorana Zetra - Sarajevo - Bosna in Hercegovina Rokometna tekma RK Krim Mercator - FC Nurnberg Disciplin a kitcme - Tvornica kulture - Zagreb - Hrvaška Kolumbovo jajce - Dvorana Mercurius BTC - Ljubljana Deep Purple - Dvorana SC Gripe - Split - Hrvaška Kemal Monteno - Akustični solo koncert - Cvetličarna - Ljubljana Hokej - liga Ebel - vse tekme HK Olimpija in HK Jesenice Odbojka - Euroliga - ACH Voley (Bled) - Hala Tivoli - Ljubljana CALL CENTER 031 349 000 pon pet / 9h 18h Ton prireditev 02.11.2087 SILICONE SOUl v Stadion Pultu v Krškem MHn Craig Morisson in Greame Reedie znana pod skupnim imenom Silicone Soul, tvorita vrhunski glasbeni duo team, v svetu poznan predvsem po svojevrstni 1 -g f globoki in emotivni house glasbi, skozi katero med drugim na zelo dinamičen in atraktiven ritmičen način komentirata družbeno politično problematiko. Pod vplivom različnih vrhunskih glasbenih stilov in časovnih obdobij sta v H svojem studiu kar nekaj let razvijala povsem svoj zvok in glasbo, danes jHHHH poznano kot »The Silicone Soul Sound«, in s svojo originalnostjo zasedla *i*®w*'’ prav posebno mesto v svetovni glasbeni sceni. Že pet let je od tega, kar sta Silicon Soul prvič povsem zasvojila svetovno občinstvo z nepozabnim prvencem Right on!, ki ju je postavlja na lestvico UK top 20. Do danes sta ustvarila že nekaj albumov in prvencev, poleg tega pa s svojimi značilnimi in glasbeno dinamičnimi nastopi gostujeta povsod po svetu. Njun zvok je našel povsem nove dimenzije in prekoračil klasične ter dolgočasne okvire house glasbe. Poleg hipnotičnih in globokih ritmov v svoj glasbeni repertuar mnogokrat vključujeta različne instrumentale in vokale. Njun zadnji album, imenovan Save Our Souls, lani izdan pri založbi Somarecords, velja za njun najve^i dosežek doslej, saj sta značilen Silicon Soul Sound izpilila do zadnje potankosti in s tem osvojila nove glasbene privilegije tako v njunem razvoju kot tudi v svetu glasbe. Kjer se je album Save Our Souls končal, pa mu prav kmalu, kot nadgradnja, sledi novi. Zagotovo velja, da sta Silicon Soul bolj kot le house producenta in didžeja prava glasbena umetnika, saj glasbo poleg orodja za odlično zabavo uporabljata v dodatne, še globlje humane namene. js, SavaGlas: Jure Pezdirc Top informacija ’ • * LAČNI FRANC zZoranom Predinom na čelu in skupina MI2 bosta imela koncert 20.11.2007 v MediaParku v Ljubljani, imenovan »Štajerska noč«. Zoran napoveduje veličasten rock večer. Vstopnice so že v predprodaji. WH1 ZORAN PREDIN bo nastopil 20.11.2007 v MediaParku v Ljubljani. SavaGlas v sodelovanju z Eventim Sl vas nagrajujeta z 2 krat 1 vstopnico za ta koncert. Pravilno odgovorite na nagradno vprašanje ter izpolnjeni kuponček pošljite na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice, najkasneje do 2.11.20071 najkasneje do 2.11.20071 Nagrajenci za dve brezplačni vstopnici za koncert OLIVERJA DRAGOJEVIČA -9.11.2007 v športni dvorani v Brežicah so: Mateja Petan - Globoko in Simona Kos -Gioboko. Vstopnico dvignete z osebnim dokumentom na dan koncerta na blagajni športne dvorane Brežice. Nagradni KUPON Zoran Predin je? A: Pevec B: Pilot (Obkrožite pravilno črko odgovora.) ime Telefon Nagrajenci bodo objavljeni v naslednji številki SavaGlasa. Zuram s prijatelji, ne z drogo Učenci 8. razreda OŠ Dobova smo imeli delavnico Žuramo s prijatelji, ne z drogo, ki so jo vodile delavke iz Mladinskega centra Brežice. Najprej smo sedli v krog in se s socialno delavko pogovarjali o krogu zaupanja. Nato je predavala medicinska sestra iz Zdravstvenega doma Brežice, ki se ukvarja z odvisniki od droge. Pokazala in povedala nam je, kakšne oblike droge poznamo, na kakšen način jih uporabljajo odvisniki in kakšne so lahko posledice. Za tem je imel besedo še policist, ki nam je razložil, kaj napravijo z odvisniki in kakšne zakone poznamo. Zatem smo razdeljeni v dve skupini imeli delavnice. Prva skupina je delala plakate o drogah, druga pa se je pogovarjala o tem, kje lahko srečamo drogo in kako reči ne. Uprizorili smo nekaj socialnih iger. Na koncu smo izpolnili še anketo o tem dnevu. Imeli smo se lepo in se naučili veliko koristnih stvari. Ana Peteline in Barbara Levak, 8.r, OŠ Dobova Derma Art IPL LASERSKI KABINET Lasersko odstranjevanje poraščenosti, kapilar, pigmentacij, aken, celulita in fotopomlajevanje. Tei.: 07/49 66 044, GSM: 031 681 401 Carho tretma Nov, edinstven način za odstranjevanje in preprečevanje celulita. \zrtdvG) učinkovito lvw^rijeEjiol Zaradi svojega pozitivnega učinka na ožilje je Carbo tretma edini anticelulitni tretma primeren za vse, ki imajo poleg celulita izražene razširjene kapilare in vene. Obrtna ulica 24, 8250 Brežice RAZVEDRILO NAPOVEDI Kultura 25. oktober Brežice - odprtje Mestne hiše z razstavo umetnice Cvetke Miloš, ki jo bo predstavila Alenka Černelič Krošelj, nastop MePZ Viva, ob 17. uri, CPB 22 Brežice - odprtje slikarske razstave Jožeta Voduška, ob tem bo prikazan kratek film z avtorjem o slikanju z usti ter spremljevalni kulturni program, ob 18. uri Mladinski center Krško - proslava ob dnevu reformacije, slavnostni govorec bo dr. Mihael Glavan, vodja rokopisnega oddelka NUK, mladinski igrano dokumentarni film »Krško skozi štiri letne čase«, ob 19. uri, Kulturni dom 26. oktober Dolenja vas pri Krškem - večer Avsenikovih pesmi »Pod židano marelo«, pele bodo Prepelice, gorenjske plese pa bodo zaplesali člani folklorne skupine DKD Svoboda Senovo, ob 19. uri, gasilski dom (vstopnine ne bo) 27. oktober Krško - komedija »V drugo gre rado« v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega, za modri abonma in za izven, ob 19.30, Kulturni dom Razbor - prvi »Razborski večer« v novi sezoni, ob 19.30, dom krajanov Koprivnica - premierni koncert z naslovom »Pod kozolcem« instrumentalne sekcije »4 generacije«, ob 19.30, osnovna šola Sevnica - koncert rock/punk skupine Zmelkoow, ob 21. uri, Mladinski center (vstop bo prost) 28. oktober Artiče - koncert Brežiških flosarjev z gosti - Mladimi upi, Novimi spomini, Majolko, ans. Dori, Petra Finka in Jerneja Kolarja ter Slovenskimi zvoki, humorist bo Štamperlov Pepi, ob 16. uri, Prosvetni dom 2. november ' Šentjanž - promocija nove zgoščenke - Lokvanj iz Krmelja, Šetrupertski pevci, Kamniški koledniki, Koledniki iz Bu-šeče vasi, Ljudski godci Marija Snežna in Fantje s Preske, ob 19. uri, kulturni dom 4. november Sevnica - tradicionalni Martinov koncert, nastopilo bo 12 narodnozabavnih ansamblov, program bo povezoval Štamperlov Pepi (Darko Žvižej), ob 16. uri, športni dom Prireditve 26. oktober Krško - predavanje na temo »Miti in resnice o cepljenju«, predavala bosta Karin Rižner, mag. biologije in zdravilka, ter Primož Verbič iz Društva za svobodno odločanje SVOOD, ob 18.30, Valvasorjeva knjižnica Sevnica - potopisno predavanje »Transibirska železnica (od Moskve do Pekinga), predavala bo domačinka Mojca Bizjak, ob 20. uri, Mladinski center 27. oktober Sevnica - odprtje novega otroškega in športnega igrišča, ob 14. uri, Salezijanski mladinski center 28. oktober Krško - prva vztrajnostna gokard dirka županov Dolenjske, Posavja in Bele Krajine z gosti, ob 9.30, v Vrbini (Raceland) 3. november Krmelj - podelitev spominskih znakov sodelavcem v projektu »maneverske strukture narodne zaščite ter pripadnikom enote za posebne namene 90/91 iz občine Sevnica, ob 17. uri, lokal Prehrana pri Marjani 6. november Sevnica - »Naučimo se govoriti in poslušati, predava Zdravko Zupančič, ob 9. uri, kulturna dvorana Sevnica - 2. predstava lutkovnega abonmaja »Miška kaško kuhala« v izvedbi gledališča Zapik, ob 17. uri, kulturna dvorana Kino servis Brežice Četrtek, 25.10., petek, 26. 10., sobota, 27.10., in nedelja, 28.10., ob 18. uri Ljubezenski recept, romantična komedija, in ob 20. uri Nikomur ne povej, triler; sreda, 31.10., in četrtek,1.11., ob 18. in 20. uri Kako se poročiti in ostati samski, komedija, petek, 2.11., sobota, 3.11., in nedelja, 4.11., ob 18. in 20. uri Gasilca pred oltarjem, komedija. Kulturni dom Krško Petek, 26.10., ob 20. uri in nedelja, 28.10., ob 18. uri Planet terorja, grozljivka; petek, 2.11., ob 20. uri Petelinji zajtrk/slovenska romantična komedija, sobota, 3.11., ob 18. uri Petelinji zajtrk, in ob 20. uri Čez mejo, triler. Kulturna dvorana Sevnica Petek, 26.10., ob 19. uri Lak za lase, glasbena komedija; petek, 2.11., ob 17. uri Moškoženske zadeve, najstniška komedija; sobota, 3.11., ob 19. uri Zlom, kriminalka/triler. Občinski svetnik SNS Stane Radanovič je na minulo sejo sveta prinesel slovensko zastavo, ovešeno s črno ruto, in vrečko svežih žemljic. »Žalna ruta na zastavi sporoča, da so z razveljavitvijo sodbe o škofu Rožmanu za Slovenijo nastopili črni dnevi,« je Radanovič razložil novinarjem. In za koga so bile žemlje? Razdelil jih je svetniški skupini SDS s komentarjem: »Ker vam vaš minister Vizjak ne privošči svežega kruha, saj svetuje, naj jemo starega, si sedaj privoščite!« Na nedeljskem glasovanju za predsednika države so mnogi volivci začudeno gledali člane volilnih odborov, saj med njimi ni bilo več domačih bolj ali manj znanih obrazov. Sokrajane, ki so ob številnih volitvah in referendumih prijazno svetovali volivcem, so nadomestili novi ljudje, tudi iz drugih vasi. Očitno je vmes posegla neka nevidna roka in zamenjala člane volilnih odborov s svojimi ljudmi. Saj ob tokratnih volitvah to dejanje še ni tako pomembno, zato pa je dolgoročno lahko odločilno za lokalne volitve prihodnje leto. Oblast je očitno slast in lepo je biti v soju žarometov v prvi vrsti. Tako kot so bili najpomembnejši ljudje brežiške SDS za omizji ob nedavnem odprtju stalne zbirke o meščanih v Posavskem muzeju. Pa je bilo med njimi le malo pravih meščanov! Ko so sevniški svetniki potrjevali seznam letošnjih prejemnikov občinskih priznanj, je Tomaž Lisec omenil razočaranost društva Mladi Boštanj, ker ne bodo prejeli grba občine kot najvišjega priznanja. Nanj so računali, ko so letos sestavili najvišji prvomajski kres in prišli v Guinnesovo knjigo rekordov. A to društvo je pred dvema letoma dobilo zlato plaketo, zato je mandatna komisija odločila, da si letos najvišje občinsko priznanje zasluži Prostovoljno gasilsko društvo Šentjanž. »No, eni kurijo, drugi pa gasijo,« je kriterije o tem, kdo si bolj zasluži visoko priznanje, komentiral Bojan Rugelj. aSA Posavski občinski svetniki ob predlogih za podelitev (občinskih) priznanj večkrat nimajo enotnega mnenja o kandidatih . Kot kaže, so najbolj merodajni in nepristranski ocenjevalci otroci. Ko so ob dnevu šole na OŠ Savo Kladnik Sevnica pred več kot tisoč glavo množico podeljevali priznanja zaslužnim delavcem in sodelavcem, seje od huronskega aplavza kar dvorana zatresla, ko je priznanje dobil sevniški pek Karli Kozole, ki ima svojo pekarno Kruhek tik ob šoli. Topli rogljički in ostale dobrote otrokom pač pomenijo več kot prizadevanje ravnateljice in njenih sodelavcev po prijazni in uspešni šoli. Občinska uprava občine Kostanjevica bi morala ob delitvi premoženja z občino Krško prevzeti tudi 8,94 odstotka občinskih uslužbencev. A so Krčani sosedom pri oblikovanju uprave pustili proste roke. Radovedneži sprašujejo, kaj neki sedaj na občinski upravi Krško počne teh (odvečnih) 8, 94 odstotka uslužbencev? Ko so pred časom brežiški policisti dobili nove sodobne prostore s fitnesom in ostalimi napravami, so jim bili Krčani kar malo »fovš«. Sedaj so posodobljeno policijsko postajo dobili tudi Krčani. V njej se bodo lahko policisti tudi tuširali(e) le, kadar bo deževalo. Obnovljena streha namreč pušča. NAGRADNA KRIŽANKA Nagrade Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo: 1. nagrada - bon Kopitarne Sevnica v vrednosti 20 evrov Gašper Gomboc, C.4. julija 112,8270 Krško 2. nagrada - stenska ura Bogdan Božič, Bohorska 13,8290 Sevnica 3. nagrada - zgoščenka Mojca Gerjevič, Sela 9,8257 Dobova Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: KAOS, LANZA, AVTOR, SAO-NA, KP, STRN, ALOIS, TONI, NASKAKOVANJE, OSTNAT, OR, AL, ATAIR, ADE, NK, ZAJTRK, BOJ, ORADA, NT, ATENTAT, ZBIR, KOVARNIK, ACO, UK, TETKA, LAN. Geslo: KOSTANJEV PIKNIK Rešitev nagradne križanke (ne le gesla) pričakujemo do petka, 2.11.2007, na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov, lahko pa tudi davčno številko! Fotokopij križanke ne upoštevamo! KAMPER -v njem se vozijo in živijo popotniki HRVAŠKI SKLADA- TELJ 0DAK POTUJOČA PASTIR- SKA LJUDSTVA SUKA Z VODENIMI BARVAMI KORALNI OTOK Z LAGUNO BOJAN Č0TAR POLOVICA ZEMELJSKE OBLE, HEMISFERA KADI -turski sodnik LASTNIK RANČA EKSPERI- MENT, POSKUS ŠIVANKA AVTODOM ZA POPOTOVANJA MAJHEN OKVIR VARJENI ŠIV MI, ?, ONI TUKAJ ORIENT. SLAŠČICA KRAJ PRI KRŠKEM ŠLEM pesnik LJUBE- ZENSKI« PESMI RIMSKA BOGINJA PLODNOSTI SEJEMSKI PROSTOR SL IME REKE ENNS V AVSTRIJI HRVAŠKI POPEVKAR (GORAN) PRIPO- VEDNA PESNITEV ELEKTRIČNI, MORSKI, ZRAČNI... ERBIJ REKA V SRBIJI, PRITOK Z. MORAVE GL. MESTO GRČIJE SREDSTVO ZA NETENJE, NETIVO CIRKUŠKI ARTIST OSNOVNA ŠOLA TURŠKI SODNIK W * OTON ŽUPANČIČ: OPOJNOSTI" ŠPORT SavaGlas, 25.10.2007 kolesarstvo S protezami na kolesu skozi 13 držav Krško - 4800 km dolgega kolesarskega podviga od Ženeve do Mrtvega morja v Jordaniji se je Armin Kohli, ki ima amputirani obe nogi, lotil 1. oktobra letos. Na svoj cilj naj bi prispel na dan pričetka osme Konference držav članic, podpisnic Ottaw-ske konvencije o prepovedi protipehotnih min, torej 18. novembra 2007. V petdesetih dneh bo prečkal trinajst evropskih in bližnje vzhodnih držav, med njimi tudi Slovenijo, z namenom opozoriti države mednarodne skupnosti, lokalno prebivalstvo in medije na problem protipehotnih min. Organizacijo dogodka v Sloveniji, ki jo je Armin, skupaj s svojim spremstvom, prečkal preko Nove Gorice in Krškega v času od 10. do 11. oktobra 2007, je vodila Mednarodna ustanova - fundacija za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF) v sodelovanju s Kolesarskim klubom Olimp 2004 in Posavskim Obzornikom. V Ljubljani se mu je na kolesu pridružil tudi član Kolesarskega kluba Olimp Dušan Vodlan in z njim prekolesaril razdaljo do Bregane, kjer mu je zaželel še naprej srečno in uspešno pot. atletika Kozmus zlat v Indiji Hyderabad - V Indiji potekajo svetovne vojaške igre, na katerih nastopajo tudi športniki, zaposleni v športni enoti Slovenske vojske. Že prvi dan se je na igrah, ki so na sporedu vsaka štiri leta, z zmago izkazal brežiški atlet Primož Kozmus, ki je z metom 75,98 m premagal Italijana Vizzonija (74,96 m) in Nemca Rauten-kranza (72,38 m). Murska Sobota - Minulo soboto je potekalo državno prvenstvo Slovenije v cestnem teku na 10 km. Na tem tekmovanju sta se odlična odrezala člana AK Sevnica Maja Teraž, ki je s časom 40:30,5 postala državna prvakinja pri starejših mladinkah, Miha Po-všič pa je s zelo dobrim časom 33:36,9 krepko izboljšal osebni rekord in pri mlajših mladincih osvojil srebrno medaljo. Tudi brežiški tekač Vid Zevnik je v svoji kategoriji v teku na 10 km pometel s konkurenco. ROŽMAN www.fofo-rozman.si AKCIJA OKTOBER Pri enkratnem naročilu 200 amaterskih fotografij vel. 10x15 vam podarimo majic©. ju-jitsu Slovo od ju-jitsa Dobova - Preteklo soboto je v organizaciji Društva borilnih veščin Katana iz Globokega in Ju-jitsu Zveze Slovenije potekala tekma Evropskega pokala v ju-jitsu in že 9. tradicionalni turnir Slovenija open-Pokal Brežic, ki se gaje udeležilo preko 200 športnikov in športnic v 22 ekipah iz 9 držav (Belgija, Nemčija, Francija, Italija, Avstrija, Hrvaška, Poljska, Romunija, Slovenija). Predstavniki domače Kata-ne so se ponovno odlično odrezali, saj so kadetski in mladinski svetovni prvaki Peter Pšeničnik v borbah ter Andrejka Ferenčak in Matic Derenda med mešanimi mladinskimi pari v duo sistemu ponovno zmagali. Odličnim rezultatom so se pridružili še borci Dejan Hara-pin z 2.mestom, Damjan Žerjav s 3. mestom med mladinci ter Matej Žerjav s 1. mestom med kadeti. Izjemen pa je bil tudi najmlajši, komaj 13-letni Matej Knezič, ki si je med kadeti (15-17 let) v borbah priboril finale in srebrno medaljo. V skupnem seštevku za Pokal Brežic so bili domačini, DBV Katana, odlični četrti, Ippon Sevnica pa se je uvrstil na 18. mesto. Med slavnostno otvoritvijo tekmovanja, ki ga je ob prisotnosti predsednika Slovenske ju-jitsu zveze Roberta Perca in še nekaterih pomembnih tujih gostov, odprl brežiški župan Ivan Molan, so se od aktivne strelstvo Mihi Zevniku zmaga Gorenja vas - S prvimi tekmovanji v novi tekmovalni sezoni so začeli tudi športni strelci. Na tradicionalnem uvodnem turnirju v Gorenji vasi na Gorenjskem so tekmovalci strelskega kluba Brežice ponovili lanskoletni uspeh in ubranili velik prehodni pokal za zmago v kombinaciji članskih in mladinskih ekip. Člani v postavi Miha Zevnik, Srečko Vidmar in Matej Krajnčič so bili sicer tretji, mladinci v postavi Simona Molan, Gabrijela Pešec in Tadej Sečen pa drugi. Slavljenci Katane tekmovalne kariere poslovili izjemni športniki DBV Katana: moški par v duo sistemu Gorazd Kostevc in Dejan Kink, evropska prvaka, evropska in svetovna vice prvaka, ženski par v duo sistemu Vanja in Vita Preskar, bronaste s svetovnega prvenstva, državni reprezentantki in nekajkratni državni prvakinji, borec Danijel Lipar, državni reprezentant in državni prvak, začasno pa je zaradi službenih obveznosti nadvse izjemno uspešno trenersko kariero prekinil tudi cenjeni trener, vzgojitelj in mojster borilnih ve- ščin Jože Ferenčak. Robert Perc se jim je v imenu zveze, državne reprezentance in društva zahvalil z naslednjimi besedami: “Spoštovani tekmovalci in trener! Ni besed zahvale, s katerimi bi se vam tako v Katani kot v Slovenski ju-jitsu zvezi zahvalili za vaš trud in rezultate. Bili ste steber naše reprezentance in želimo si, da bi zaključeno tekmovalno športno pot nadaljevali kot trenerji, saj boste tako najbolje prenesli svoje neprecenljive izkušnje in znanje na mlajše.« S.P./J.K. karate Uspešen povratek Jelerjeve Istanbul - Od srede, 17, do nedelje, 21. oktobra, se je odvijalo mladinsko svetovno prvenstvo v karateju. Na prvenstvu je nastopilo 1400 tekmovalk in tekmovalcev iz 88 držav sveta od skupno 177 članic WKF (svetovne karate zveze). Slovenijo je kot edina članica ženske mladinske reprezentance zastopala Marija Jeler, članica Karate kluba Triglav. Marija je na omenjenem tekmovanju nastopila po skoraj enoletnem premoru zaradi težav s poškodbami, zato ponovitve vrhunskega dosežka izpred dveh let (uvrstitev v polfinale) ni bilo pričakovati. Kljub temu ji je uspel preboj med prvo polovico nastopajočih. Marijo že čez dobre tri mesece čaka popravni izpit, ko bo zadnjič pred prehodom v člansko konkurenco v Trstu nastopila na mladinskem evropskem prvenstvu. AVTOMOBILIZEM Segmenta lahkih gospodarskih vozil si brez Citroena skorajda ne bi mogli predstavah. Prisoten je že vrsto let in skorajda ga ni med nami, ki se ne spomni slovitega spačka v toVorni preobleki ali znanega dodela HY, ki so mu pri nas rekli tudi pujs. Pa jih je bilo Veliko tudi prej, predvsem to-v°hijakov in celo goseničar-■lev- Danes je modelov še več jj1 prav vsi po vrsti se že dodo-ra prepletajo z avtomobilskimi sorodniki. Podobni so jim, /Pajo njihove lastnosti, obli-°vne poteze, medtem ko mo-(Pje> menjalnike in opremo ■ Ptužujejo s prostornostjo, ki lahko ponudi le dostavnik. ^otor: ' 4-valjni, vrstni turbodiesel ' Prostornina: 1997 cm3 ' največja moč: 138 KM (100 kW) ^navor: 320 Nm pri 2000/ Citroen Jumpy Bus L2H1 2.0 Hdi 138 FAP Tako je tudi v primeru Jum-pya v potniški preobrazbi. Različica Bus pomeni s sedeži opremljeno (od pet do devet jih je lahko) in potnikom namenjeno izvedbo Jumpyja. Notranjost spominja na avtobus predvsem zaradi obilnega prostora in udobnih sedežev, ki vsak posebej ponujajo tako udobno sedenje kot varno pripenjanje. Pogled v prvo sedežno vrsto razkrije predvsem voznikovo in sovoznikovo okolje. Armaturna plošča je povsem avtomobilska z izjemo velikosti in nekaterih materialov, ki so zaradi narave vozila sicer bolj „plastični“, a zato tudi vzdržljivejši. Uporaba in preglednost sta tudi zaradi voznikovega dvignjenega položaja prijetna. Pogled iz zunanje strani razkrije Jumpyjeve avtomobilske ambicije tudi v drugi luči. Klinasto izpeljan prednji del s strmim vetrobranskim steklom in lepo oblikovane podrobnosti delujejo povsem enoprostorsko. Izjemo pri tem predstavlja le velikost, ki ga ne uvršča med avtomobilske enoprostorce, pač pa med prostornejše „kom-bi-buse“. Jumpy je namreč že na oko očitno daljši in širši od običajnih enoprostorcev. In tako je tudi v resnici, čeprav zaradi tega ne bo nihče obremenjen. Ce ob nakupu izberemo še temno kovinsko barvo in aluminijska kolesa (tako kot je bilo v testnem primeru), Zmogljivosti: - najvišja hitrost 170 km/h -pospešek 0-100 km/h; 12,4 s - poraba po podatkih proizvajalca: 9,3/6,5/7,5 l/100km - testno povprečje: 9,51/100 km bodo le redki opazili, da gre za kombi. Tudi notranjost lahko zelo obogatite in poleg kvalitetnih sedežev vam pot učinkovito lajšajo bogata oprema, kvalitetna klima, audio-na-vigacijski sistem in drugi dobrodošli pripomočki, ki poleg številnih varnostnih mehov ustvarijo udobno, pa tudi varno potovalno okolje. Vendar pa našteto brez motorja ni uporabno. Močnejši med diesli, 138-konjski dvolitrski Hdi je spojen s solidnim 6-stopenjskim menjalnikom (sam bi raje videl samodejni menjalnik). Kombinacija je res primerna in tudi polna obremenitev ne pokaže pomanjkljivosti. Kvečjemu obratno, saj je venomer potrebno slediti omejitvam, ker zmogljivosti motorja in vozne lastnosti, z lego na cesti vred, omogočajo veliko več, kot dovoljujejo predpisi. Ravno zato je uporaba tempomata priporočljiva in izredno praktična tako na avtocestah kot na daljših delih regionalk. Pri tem je navor, ki ga nudi motor povsem primerno izkoriščen in preti-kanje velikokrat sploh ni potrebno. Jumpy je v potniški izvedbi pravi multipraktik. Primeren je za tiste, ki tako ali drugače prevažajo večje število ljudi. Naj bodo to taksisti, poslovneži ali starši številčnih družin, ne udobje, ne varčnost in ne nazadnje niti prostor za prtljago ne bodo vprašljivi. Aleksander Krebelj OBČINA BREŽICE OBČINA Brežice Enkrat na leto se v počastitev praznika spomnimo tudi tistih naših občank in občanov, ki so v preteklem letu še prav posebej zaznamovali življenje naše občine. Na svečani seji občinskega sveta prejmejo oktobrske nagrade in priznanja. Lahko smo veseli in ponosni, da imamo v naši občini tako bogato in raznoliko društveno življenje in toliko ljudi, ki jih združujejo skupni interesi in solidarnost ter prostovoljstvo. Seveda je v naši občini veliko zaslužnih ljudi, ki še niso prejeli oktobrskih nagrad in priznanj, pa so prav tako doprinesli veliko koristnega k na- Oktobrski nagrajenci občine Brežice v letu 2007, častna občanka postala slikarka Alenka Gerlovič šemu življenju društev. Tudi ti ljudje se nesebično razdajajo in pomagajo drugim, zato se zahvaljujemo tudi vsem vam, ki sodelujete v različnih društvih, za vaš prispevek k prijazni in gostoljubni podobi naših krajev. Naj na kratko predstavimo letošnje oktobrske nagrajence, ti so g. Janez Kebe, ga. Vladka Kežman in ga. Ivanka Zupančič. Priznanje Občine Brežice za letu 2007 dobijo - PGD Globoko, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Brežice in MC Brežice, za častno občanko pa bo proglašena ga. Alenka Gerlovič. Častna občanka občine Brežice ga. Alenka Gerlovič je akademska slikarka, katere umetniško ustvarjanje izjemno cenimo. Hvaležni smo ji za del ustvarjalnega opusa, ki gaje poklonila Posavskemu muzeju in spoštujemo njen topel odnos do našega mesta in ljudi v naši občini. Oktobrska nagrajenka leta 2007 ga. Ivanka Zupančič prejme nagrado za humano delo na področju rejništva, za dolgoletno uspešno in ustvarjalno delovanje v Kulturnem društvu Orlica in na drugih področjih družbenega življenja v KS Pišece, s čimer bogati utrip svojega okolja. Oktobrska nagrajenka leta 2007 ga. Vladka Kežman prejme nagrado za življenjsko delo na gospodarskem in družbenem področju občine Brežice, za uspešno vodenje KOP v času velikih družbenih sprememb ter za dolgoletno odgovorno opravljanje nalog na področju zaščite in reševanja. Oktobrski nagrajenec leta 2007 g. Janez Kebe prejme nagrado za izjemno uspešno strokovno delo na področju preventive in zdravstvenega varstva malih živali, za dosežke na področju genetskih raziskav pri kuncih in perutnini ter za dolgoletno odlično vo- denje Društva rejcev malih živali. Oktobrsko priznanje občine Brežice za leto 2007 prejme MLADINSKI CENTER BREŽICE ob 10-letnici ustanovitve ža dosežke na različnih področjih delovanja mladih v občini Brežice ter za številne inovativne projekte in povezave z mladimi v širšem slovenskem in evropskem prostoru. Oktobrsko priznanje občine Brežice za leto 2007 prejme GASILSKO DRUŠTVO GLOBOKO ob 80-letnici za požrtvovalno delo v gasilski organizaciji ter za njihov prispevek na mnogih področjih družbenega delovanja, s čimer so pomembno gibalo prijaznejšega življenja v KS Globoko in v širšem okolju. Oktobrsko priznanje občine Brežice za leto 2007 prejme OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO BREŽICE za sodelovanje v vojni za Slovenijo, za ohranjanje spomina na osamosvojitveno vojno in za aktivnosti, s katerimi krepijo domoljubje in pomembno prispevajo k dvigu narodne zavesti. Ivan Molan X, “Samo tisti, ki se z lahkoto prilagajajo novim potem razvoja, samo tisti, ki ostajajo odprti za sprejemanje novih načinov gledanja na stvari, lahko jezdijo na valovih, namesto, da bi se raztreščili ob njihovem udarcu.” (Phil Laut) Spoštovani občanke in občani izteka se oktober, mesec, v katerem praznujemo naš občinski praznik. Ob tej priložnosti izrekamo zahvalo in priznanje vsem vam, občanke in občani, ki sodelujete pri različnih dejavnostih in v društvih, za vaš prispevek h kakovostnejšem življenju v naši občini ter prijazni in gostoljubni podobi naših krajev. Dragi občanke in občani. Čestitke ob našem skupnem prazniku! Ivan Molan, župan občine Brežice, s sodelavci občina brežice SDS Ustanovna konferenca Ž0 SDS Brežice Kljub temu da je v OO SDS Brežice že bilo slišati glas žensk, smo se skupaj odločili, da pristopimo k ustanovitvi ŽO SDS in s tem še dodatno spodbudimo ženske k dejavnem sodelovanju na političnem in družbenem področju. Tako je v Mostecu pri Dobovi v ponedeljek, 15. oktobra, s soglasjem predsednika OO SDS Brežice mag. Andreja Vizjaka potekala Ustanovna konferenca Ženskega odbora SDS Brežice. Zbrane so nagovorili Tatjana Močan občinska svetnica SDS, Patricija Čular podžupanja občine Brežice in vodja regijskega kluba svetnikov SDS, Katja Barbič članica OO SDS, dr. Romana Jordan Cizelj, predsednica ŽO SDS, podpredsednica SDS in poslanka v evropskem parlamentu, Elizabeta Horvat podpredsednica ŽO SDS, Tanja Mencin predsednica IO ŽO regije, Ivan Molan župan občine Brežice, Cveto Sršen, predsednik regijske koordinacije SDS in podžupan občine Krško, Mojca Tomažin, članica OO SDS Krško, ter mag. Andrej Vizjak, predsednik OO SDS Brežice in minister za gospodarstvo. Slednji je v svojem imenu in v imenu celotne SDS hkrati tudi čestital dr. Romani Jordan Cizelj kot prvi poslanki iz. Slovenije ob prejetju prestižne nagrade in imenovanju evropo-slanke leta na področju energetske politike. Za predsednico ŽO SDS Brežice je bila soglasno izvoljena Katja Barbič, v 5-članski izvršilni odbor ŽO pa so bile prav tako soglasno izvoljene Patricia Čular, Tatjana Močan, Milena Strašek, Petra Opravž in Milena Vranetič. Brežiške demokratinje se še kako zavedamo, da ni dovolj kovati le načrte o dobrem delu, potrebno je delati, s tem uresničevati družbo enakih možnosti. To zlasti pomeni enakost žensk in moških pri plačilu za delo enake vrednosti, zaščito in varnost zdravja vseh zaposlenih žensk, odpravo raznih oblik diskriminacije, povezanih z materinstvom, preprečitvijo mobinga na delovnem mestu, danes izredno aktualnega, a ne povsem novega pojava. Ženske se še vedno prepogo- sto pojavljajo pri poročilih zavodov za zaposlovanje o brezposelnosti in pri poročanjih policije o nasilju v družini. V sodelovanju z društvom SOS in MC Brežice si prizadevamo postaviti osnove na področju ozaveščanja javnosti o nasilju nad ženskami. Delovati nameravamo preventivno, pomembno je, da se o tej problematiki spregovori. Vsem dostopno bomo predstavile naslove, kam se obrniti po pomoč. Nadalje bomo delovale v podporo aktivom kmečkih žena,' konkretno želimo podpreti prizadevanja kmečkih žena pri prepoznavnosti ajdove potice kot avtohtone jedi našega območja. Želimo prispevati k odnosom do sočloveka, zlasti odnosu do starejših v smislu obiskov, druženja. Nadaljevati nameravamo z že do sedaj dobro izpeljanimi humanitarnimi akcijami. Želimo aktivno sodelovati pri oblikovanju stanovanjske politike za mlade družine in mlade. Prizadevale si bomo za povečanje zaposljivosti mladih in podpirale Posavsko štipendijsko shemo, namenjeno dijakom in študentom, ki se šolajo za poklice, po katerih delodajalci povprašujejo. Za vse to je potrebno veliko dobronamernosti, pozitivne energije in želje po sodelovanju. Seveda, žensko politiko še kako potrebujemo, zaradi uravnoteženja pogledov v družbi, zaradi enakopravne udeležbe žensk na vseh področjih. Za svetniško skupino SDS Tatjana Močan, občinska svetnica SDS LDS Proračun občine Brežice za leti 2008 in 2009 Svetniška skupina LDS je v preteklosti večkrat predlagala, da tudi v občini Brežice pripravimo dvoletni proračun, tako kot v državi in večjem številu občin v Sloveniji. Prednosti je več, predvsem pa je lažje načrtovati večje projekte, finančno zahtevne investicije, ki že po sami naravi in obsegu ne morejo biti zaključene v enem letu. Zadovoljni smo, da je bila naša pobuda končno sprejeta. V občinskih strokovnih službah je v pripravi proračun občine Brežice za leti 2008 in 2009, ki bo najbrž predstavljen občinskemu svetu novembra in če bo sprejemljiv, bo lahko sprejet že v začetku prihodnjega leta, kar podpiramo in pozdravljamo. Svetniška skupina LDS se namerava v vse aktivnosti oblikovanja in sprejemanja aktivno vključiti tudi s svojimi predlogi. Zavedamo se namreč, da je naše največje poslanstvo ravno v pripravi kvalitetnih razvojnih in predvsem infrastrukturnih programov, tako za celotno občino kot tudi njene posamezne dele, ki jih predstavljajo krajevne skupnosti. Zato smo jih tudi nedavno pozvali, da nas seznanijo s svojimi prioritetami, za katere ocenjujejo, da so nujne in izvedljive v prihodnjih dveh letih. Pripravljeni smo jim prisluhniti in tudi podpreti, da se najpomembnejši programi uvrstijo med proračunske naloge. Za svetniško skupino LDS Jože Avšič SLS 0 občinskih priznanjih v občini Brežice Občinski odlok navaja 5 vrst priznanj: oktobrsko nagrado, častni občan, domicil, priznanje občine in plaketo občine. Vsako vrsto priznanja lahko prejme posameznik, podjetje, samostojni podjetnik, društvo, krajevna skupnost ali druga organizacija. V postopku izbora nagrajencev v občini Brežice pa je prišlo do treh vrst kršitev: 1. Na glasovnici za tajno glasovanje v komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje (KVIAZ) za oktobrsko nagrado so bile odstranjene vse predlagane organizacije - ostali so le posamezniki. (Obrazložitev, da je bila takšna dosedanja praksa v pravni državi pač ne zdrži, kajti odlok jasno navaja, da vsako vrsto priznanja lahko prejme posameznik ali organizacija). 2. V tej isti komisiji je bilo sporno tudi »prekvalificiranje« posameznih kandidatur v drugo vrsto priznanja brez soglasja predlagatelja kandidature. 3. Svetnikom so bile v gradivu poslane le kandidature, ki jih je podprl KVIAZ, ostalih kandidatur pa sploh niso dobili, da bi lahko objektivno tehtali med sabo utemeljitve vseh kandida- tur! Čemu vse te kršitve? Poznavalci razmer pravijo, da sta tako lažje trenutno najmočnejši dve stranki v občini spravili »svoje« kandidate do občinskih priznanj. Toda tudi v politiki je za doseganje ciljev dovoljeno uporabljati le sredstva, ki so moralno sprejemljiva in pravno dovoljena! Pa še zaključna misel tistim, ki ste bili predlagani za občinsko priznanje, pa ga niste dobili, in vsem ostalim ljudem: naša dolžnost v življenju je, da delamo dobra dela za svojo družino, zase, pa tudi za širšo družbo, kolikor uspemo, pa čeprav nas okolje ne nagradi ali nam ne izkaže niti hvaležnosti. Naša nagrada je zadovoljstvo, da smo naredili nekaj dobrega - nagrada, ki nam je ne more nihče vzeti! Za svetniško skupino SLS Ivan Sušin SD Delovanje krajevnih skupnosti V gradivu za zadnjo sejo občinskega sveta smo prejeli odgovor občinske uprave o delovanju krajevnih skupnosti. Te so s statutom občine Brežice opredeljene kot pravne osebe in kot takšne delujejo. Metodologija, na podlagi katere krajevne skupnosti prejemajo sredstva iz proračuna, je iz leta 1995, in upoštevana merila, ki so zastarela ali so se v 12 letih bistveno spremenila. Vsaka KS se na podlagi lastnih potreb odloča, kako bo organizirala svoje delovanje. Tako je stanje po posameznih krajevnih skupnostih različno; nekatere imajo redno zaposlene tajnike, druge zaposlene za dve uri ali pa vse posle opravljajo člani Sveta KS. V nekaterih KS izplačujejo sejnine in nagrade,v drugih ne. V odloku o sistemizaciji zaposlenih v občinski upravi zaposleni v KS niso zajeti. Do takšnih razlik prihaja zaradi neusklajenosti z odloki in zaradi različnih virov in višine sredstev za delovanje. Sedanje stanje je milo rečeno “čudno”. Del nalog je za vse enak, razlike med posameznimi KS pa so velike. Razumljivo je tudi, da so potrebe krajevnih skupnosti različne, vendar ne morejo biti tako drugačne, da ene KS potrebujejo vse, medtem ko druge nimajo še niti ustreznih prostorov in opreme. KS morajo zagota- vljati administrativno delovanje, finančno poslovanje, reševati morajo pravne zadeve, skrbeti za komunalno infrastrukturo, popravljati ceste, vzdrževati objekte, pokopališča... Krajevne skupnosti opravijo velik del nalog na terenu, so izpostavljene in v neposrednem stiku s krajani. Upamo, da se občinska uprava zaveda vloge KS in da bo pričela s pripravo ustreznih odlokov, ki bodo zagotovili boljši položaj krajevnim skupnostim. Uspešne krajevne skupnosti so uspešen socialni kapital razvoja posamezne občine - ali se tega zavedamo? Občankam in občanom čestitamo ob prazniku občine Brežice. Rajka Križanac, svetniška skupina SD Za DeSUS Opustitev cepljenja otrok iz osebnih razlogov? (Nadaljevanje iz 194. štev. SavaGlasa) Po mnenju strokovnjakov je cepljenje varno kot vsako drugo zdravilo in odločitve o cepljenju ne gre prepustiti le staršem, kajti ti nimajo dovolj informacij za tovrstno odločitev. Za to naj bi bili pristojni pediatri, ki spremljajo otrokov razvoj. Nekateri starši in Društvo za svobodo odločanja zagovarjajo, da mora biti odločitev o cepljenju v rokah staršev. Prav z njihove strani je bila pred leti vladi poslana pobuda za umik cepiva proti hepatitisu B s tržišča in presojo o upravičenosti obveznega cepljenja otrok proti hepatitisu B. Slednje cepivo naj ne bi bilo dovolj preizkušeno glede varnosti in učinkovitosti, hkrati pa bolezen ogroža le rizične skupine, med katere ne spadajo otroci. Prelaganje odločitve o cepljenju na starše pomeni tudi prenos odgovornosti o zaščiti njihovih otrok pred nalezljivimi boleznimi. Mnogi starši imajo premalo znanja, da bi sami lahko pretehtali razmerje med koristnostjo in tveganjem cepljenja za pojav neželenih učinkov. Tako je pred kratkim v Švici zaradi nižje stopnje cepljenja otrok prišlo do izbruha ošpic med otroci. Vsak deseti zboleli je bil hospitaliziran, poročali so tudi o resnih zapletih bolezni, kot so pljučnica in vnetje možganov. Dogodki kot je ta, povzročijo zavedanje o pomenu cepljenja, zato menim, da je odločitev glede cepljenja najbolje prepustiti strokovni javnosti. Za DeSUS Jožica ObradoviČ Neodvisna lista svetnikov In se sprašujemo, kam gremo, in se sprašujemo, kje so zametki brežiške levice. Le kam se je skrila, je morda ni več? Enoglasnost brežiškega občinskega sveta M pomeni složnost, ampak enoumje in strah, ki je v Brežicah še vedno prisoten ter neustvarjalen, s praznimi besedami zapolnjen izpuhteli glas nekje, ki ga slišijo samo še najbolj zvesti pripadniki in občinskega denarja željni p°' samezniki. Tistih nekaj, ki bi želeli stvar* predstavljene bolj jasno, ki bi želeli spremembe in kakovostneje način življenja ter napredek naše občine, je potisnjenih v ozadje, vendar pa to ne pomeni, da sm° pasivni in da nam ni mar. Zares-Za Neodvisno IM0 svetnikov Brežic Franc Golob* Hnm 15 SavaGlas, 25.10.2007 mnenja, odgovori, popravki Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Spoštovani! V Pišecah smo imeli pogreb (verjetno ni potrebno posebej poudarjati, kako občutljive zadeve so to) in bila sem neskončno razočarana in besna nad odnosom, ki smo ga bili tam deležni žalujoči svojci. Najprej smo tik pred začetkom kropljenja stali pred zaprto mrliško vežico, saj je bila uradnica dotičnega urada na bolniškem dopustu, njen namestnik pa »jo samo nadomešča« in ne ve ničesar o ničemer. Ko smo končno dobili k telefonu gospo uradnico, nam je povedala, da ima ključe od vežice pri sebi doma, da pa nje žal ni doma in da gremo lahko po ključe k njenemu sinu, v to in to hišo z desne... Oprostite, a je res nemogoče dostaviti ključe od mrliške vežice (Z OPRAVIČILOM VRED!!!) k vežici, kjer čakamo pred zaprtimi vrati žalujoči in tudi nekateri drugi z vsemi rožami, svečami in osta- lim?! (da o žalosti ob smrti bližnjega niti ne govorim!) Ko smo končno z gospodom pogrebnikom (ki je bil nadvse korekten), (žaro) in njegovimi rezervnimi ključi uspeli vstopiti v vežico, smo šli h gospodu župniku, da bi ga poprosili, da bi ves obred opravil pri vežici (brez sprehoda v cerkev, saj starejša gospa ne bi zmoglp poti do cerkve in nazaj). V župnišču pa smo imeli kaj videti - gospod župnik se je »malce« veselil s svojimi prijatelji, tako da je že sam uvidel, da ne bo zmogel opraviti pogrebnega obreda, ker je bilo vina žal preveč in je poklical na pomoč župnika z Zdol, ki naj bi opravil pogreb pokojnika..., »ker je sam »bolan« in ne bo zmogel opraviti svojega dela«... Bili smo zgroženi nad njegovim odnosom in (ne)spoštova-njem do pokojnega, potem pa je za piko na i še dodal..., »saj maše tako še niste plačali«..., takoj nato pa še, da je maša U kova*i2 000 07/39 30 860 17/39 30 872 faks: 07/39 30 870 r. uredniki@tv-nm.si v ! ... na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju NAROČILNICA SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12,8250 Brežice Tel: 07-49-91-254,07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVA GLAS Ime in priimek______________________________ Podjetje(naziv in naslov) Davčna številka podjetja Zavezanec za DDV Kraj Poštna št. Ulica Telefon Datum Podpis Število izvodov v Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 0,88 EUR. Naročnico razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic naroč- dolžnost cerkve in je ni potrebno plačati. Sama nisem vernica, ampak pri takih izjavah pa mirno rečem: »Bog, pomagaj!« Točno ob 14. uri, ko naj bi se pogreb pričel, je (spet hvala Bogu, da niso pozabili, da imajo pogreb!) pričelo v cerkvi zvoniti, kar je bil za nas znak, da se bo pogreb začel in da pride župnik. Župnik je res začel z obredom, vendar je kljub izključni zahtevi, naj pokojnika imenuje tako in tako, ves čas narobe imenoval umrlega, sožalje pa izrekel popolnoma napačnim ljudem (sicer ta revež ni bil kriv, saj se je le ravnal po kdo ve kakšnih zapiskih »veselega« župnika, ta pa jih je dobil dva dni pred pogrebom). Skratka - po vsem, kar sem napisala, ne potrebujete nobene informacije več, da bi vedeli, kako grozno smo se počutili, ko smo na poslednjo pot pospremili našega bližnjega... Da se takšne in podobne napake v prihodnje ne bi več dogajale, sem morala povedati javnosti, kaj se dogaja v odmaknjenih farah in ne nazadnje tudi to, kako nedopustno se obnaša duhovnik v Pišecah. Kot nekdo, ki naj bi z lastnim zgledom in moralnim vedenjem učil druge, kaj je prav in kaj je narobe, bi se nad svojim vedenjem lahko zamislil in se ob vsem tudi pošteno sramoval! Silvija in Igor Jelen Pooblaščeni prodajalec In serviser vozil Škoda In Citroen DELOVNI ČAS Pon -Pe tod 8. do 16., So: od 8. do 12. DELOVNI ČAS ZA TEHNIČNE PREGLEDE Pon - Pe: od 7. do 18., So: od 8. do 12. Ufe if/^i§Hjg§ aim^m-m www.avtoline-krsko.si Avtotine Krško d.o.o., Bohoričeva 10, 8270 Krško montaža plinskih napeljav 5%s» polnjenje klima naprav anpfe. 24.10.2007 Rifletov šnštar > sreda. 24.1S.2007 Jubilej ZZZV Novo mesto > četrtek, 25.102007 Odsev resničnosti > petek, 26.10.2007 E KK Krka: V zadnjih sekundah do poraza V Šentrupertu so v soboto, 13. oktobra, priredili tradicionalni sobotni jesenski pohod po Steki asovi poti, tokrat prvič v samostojni občini. Pohodniki ... Gazela 2007 četrtek, 4,10.2007 * * 7*C * * 4®C torek, 23.1O.20S7 Košarkarji Heliosa so v 3. krogu lige UPC Telemach v dvorani Leona Štuklja nocoj premagali Krko z 71:69 (12:26,40:42, 52:53). Helios si je na vročem gostovanju tako priboril drugo zmago v ligi CPC Telemach. Odločitev o zmagovalcu je padla v zadnji minuti, saj je zmagoviti koš 37 sekund... V Kulturnem centru Janeža Trdine v Novem mestu je potekal izbor Dolenjsko-posavske gazele 2007, v organizaciji časopisne hiše Dnevnik. Letošnji zmagov... Zadnja prometna novica R2 - Nesreča (24.10.2007 07:58) 82 - 82-409, Lj(Vič)-Brezovica; Ljubi jana-Tržaika, oviran promet zaradi prometne nesreče. Nastajajo zastoji. (Vin Policija) Stanje na slovenskih cestah fjM | Prelomna naložba v Šentjerneju > torek, 23.10.2007 jjpj Čateški ropar Roman Stunkovic' obsojen 1 torek, 23.10.2007 \m ‘ Novi Twingo za nov a znanja > torek, 23.10.2007 j J Alojz Ratajc delavski direktor v upravi Darsa torek. 23.10.2007 Gostujoča mnenja q www 24ur.com: v Novem mestu do neba > Nete Gazvoda nablog.siol.net * Hrvaška ocena novega Tainga » . ... Na današnji dan seje leta 1658 v Stični rodil slovenski zdravnik Marko Gerbec z latinskim imenom Marcus Gerbezius. Izhajal je iz tlačanske družine in ie že zgoda!_______________ ; Internet | ZašStem način: VMjučen SALOMONOV OGLASNIK salomon.si E3 preprosto vse. VHP d ' i+%100% VREME NAPOVED VREMENA ZA SLOVENIJO 25. oktober2007 Danes bo zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho. Jutri bo spet oblačno in deževno. Na Primorskem bo pihala zmerna burja. Rezervirano zo slovensko glasbo Radio Sevnico & Veseljak Dolenjska