Št. 649.
V Ljubljani, sobota dne 16. decembra 1911.
Leto II.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvn mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20—, polletno K 10—, četrtletno K S'—, mesečno K 170. Za inozemstvo celoletno K 30'—. :	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. :	Telefon številka 303.	:
Volitve na Hrvatskem.
Škandal! To je še blaga beseda, ako hočemo Pravilno označiti ono divjanje hrvatskega bana dr. Tomašiča in njegovih kreatur pri saborskih volitvah, ki so se včeraj začele na Hrvatskem, nadaljujejo se pa danes in pojutršnjem.
Khuen, ta krvolok, naj se odkrije pred Tomašičem, ki ga v nasiljih visoko nadkriljuje. Radi Khuenovih volitev se je škandalizirala cela Evropa, danes pa lahko postane aktuelno vprašanje, ako ne bi kazalo obrniti se na ev-ropske velike sile, ki se potegujejo za zatirane narode v Aziji in Afriki, s prošnjo, da bi posredovale na Hrvatskem in poskrbele, da tam zavladajo vsaj kolikor toliko evropske razmere.
Ne pretiravamo čisto nič. To, kar se danes Kodi na Hrvatskem, ki je del »kulturne« avstro-ogrske monarhije, je norčevanje iz najprimi-tivnejše civilizacije in kulture, to je popolno barbarstvo, ki se v Evropi pod nobenim pogojem ne bi smelo trpeti in civilizirana Evropa k dolžna skrbeti za to, da se v njeni sredini ne vršijo taka barbarstva. Ako se velike sile mešajo v notranje razmere Turčije, ker smatrajo Za svojo dolžnost zavzemati se za preganjane kristjane, bi se lahko mešale tudi v notranje Razmere avstro-bgrske monarhije, v kateri so Jpogoči taki odnošaji, kot vladajo danes na Hrvatskem.
Tukaj ne pomaga noben izgovor, da so vsa ja nasilja samo stvar bana Tomašiča! Ne, za ta nasilja je odgovorna cela dvojna monarhija, Ogrska zato, ker je nastavila na Hrvatskem takega tirana za bana, Avstrija pa zato, ker daje banu Tomašiču na razpolago skupno armado, da more z njeno pomočjo svoja nasilja izvrševati.
O	zadevi se je razpravljalo v avstrijskem državnem zboru, kjer so jo sprožili dalmatinski poslanci, ali avstrijski »ljudski« parlament je šel preko zadeve na dnevni red, ker avstrijski, Parlamentarci mislijo preveč na nasilja v Tripolitaniji in ne morejo misliti tudi na nasilja, ki se vršijo v lastni državi! To naj bi si zapomnili tudi slovenski poslanci!
O	včerajšnem dnevu — prvi dan volitev — imamo — ko to pišemo — naslednja poročila:
Opozicionalnih volilcev ne puščajo nikjer na volišča. Branijo jim voliti orožniki. V Karlovcu in Valpovu, kjer bi bila zmaga dr. Luki-niča, oz. dr. Lorkoviča, so bile volitve kratko-malo vstavljene. V Draganiču so kratkomalo zaprli vse uglednejše opozicionalne volilce. V Ogulinu konfisclrajo orožniki volilcem volilne tegitimacije. Vlada je proglasila kandidaturo dr. Lorkoviča v Valpovu kratkomalo za neve-Havno! V uredništvu »Pokreta« in »Srbobra-na« je izvršila policija preiskavo, vsi opozicio-n*lni listi so bili zaplenjeni, tako, da so volilci ^Polnotna dezorientirani in tudi vse opoziclo-n3lne proglase je policija prelepila z vladnimi Proglasi.
Vlada je vstavila volitve tudi v Vrbovcem in Slatini, ko je videla, da bosta zmagala °Pozicionalna kandidata.
Ogromno število opozicionalnih volilcev Je bilo aretiranih po celi Hrvatski, v vseh opozicionalnih okrajih, opozicionalni kandidati so Pa bili vsi izgnani iz svojih volilnih okrajev, mnogi tudi zaprti.
Ko pišemo te vrstice je znan izid že iz 39 °krajev in sicer so zmagali Tomašičev! madža-fonl pri vsem ogromnem nasilju samo v 10 o-krajih, srbsko-hrvatska koalicija v 14 okrajih, Dravaši v 9, kmetska stranka v 3, opozicionalni osrednji klub v 1 okraju. Ban dr. Tomašič je Propadel v Ogulinu, v Zagrebu (I. okraj), kjer
je bil pri zadnjih volitvah izvoljen z veliko večino, pa pride v ožjo volitev.
V	Varaždinu je zmagal navzlic velikanskemu vladnemu pritisku koalicijski kandidat, po Tomašiču suspendirani župan dr. Pero Magdič; kandidati koalicije so zmagali tudi v Gračcu, dol. Miholjen, Mitroviči, Plaškem, Ogulinu, Koreniti, Delnicah itd.
Toliko je znanega do sedaj o včerajšnjem volilnem dnevu, poročila, ki jih še dobimo tekom noči iz Zagreba telefonično, pa priobčimo med brzojavi.
Vsekakor pa že sedaj lahko rečemo, da ako zmaga ban Tomašič, ne bo to zmaga ljudske volje, temveč samo zmaga brutalnega nasilja in teptanja zakona.
Iz slovenskih krajev.
Iz Lesec. Kakor po drugih občinah, tako se je tudi v Lescah dne 1. t. m. vršila volitev novega občinskega odbora. Tukaj ni bilo nikdar političnega boja, in tudi ne sedaj, med napredno in klerikalno stranko, vendar pa je občina veljala in se štela za napredno, na čelu ji stoječi famozni župan Žark naprednjak (?). On se je vedno in povsod udeleževal ter stal v prvih vrstah pri naprednih prireditvah, in ravno tako pri strogo klerikalnih zborovanjih, ter je vehementno odobraval in ploskal izvajanjem govornikov; tedaj originalni veternjak! Radi njegovega vsestrankarstva, neodkritosrčnosti in zavijanj napravil si je mnogo odpora in na-sprotstva; zato se je osnovali skupina, katera je pri volitvi nastopila proti županu in njegovim privržencem, toda opozicija je ostala v precejšnji manjšini. In kako bi tudi ne! Žark je drvi 1 vedno povsodi naokrog, prigovarjal, prosil, grozil, kar si ne dovoli noben klerikalni priganjač; svojcem je obljubljal brezmejne udobnosti, nasprotnim pa prerokoval hude čase, da ne bodo deležni nikakih dobrot in podpor, pač pa brezmejnih šikan. Pri volilcih-neobčincih polovil je skoraj vsa pooblastila, onim pa, katerih pooblastila on ali njegovi pajdaši niso imeli v rokah, volilnih listin niti dostavil ni. Izmed drugih se navajata sledeča slučaja: Leop. Per-nuš je imel pooblastilo za I. Copa in K. Legata iz Rodenj in ravnotako J. Bernard zd I. Muleja od tam; zadnje dni pred volitvi jo sta šla k županu s pooblastili po volilne listine, a župan jima je zatrjeval, da je dotične listine že zdavnaj volilcem odposlal, pooblaščenca se nato po-dasta do volilnih opravičencev, kateri jima za-trde, da listin še niso prejeli; tako se je zgodilo dvakrat. In slednjič dan pred volitvijo je stopil P. k županu ter zopet zahteval volilne listine, župan je trdil kakor prej, da je izkaznice izročil. Prihajalo mu je nekoliko vroče ter pravi : ali pa morda so v miznici, nato seže notri in glej ga vraga — bile so res notri. Tako je g. župan, prav pošteno rečeno, lagal. Volilna komisija je po brezmejni volji župana obstajala iz tako vzornih kapacitet, da je pripustila k volitvi Italijana inozemca Tolazzija, ter pripustila, da je I. Kosmač s pooblastilom glasoval za na Studenčicah, tedaj v občini bivajočega starčka
1.	Muleja, in to vzlic opominu! Dovolj o tem!
Opasno vprašanje je tudi cerkvenih računov. V preteklih letih naložila se je tudi občinska doklada na direkten davek v določenih odstotkih v pokritje stroškov za popravo strehe na cerkvi in zvoniku. Prvomestnik popravljal-' nega odbora je bil neizogibni Žark; ko se je končno s pobiro doklade za označeno popravo nehalo, zahteval je občinski odbor, kar je bilo že preje napovedano, samostojni cerkveni
 - n-—  TTii inr n........ iriiTf...11 r~""1
račun. Prvomestnik se je tega z vsemi močmi branil, da nima nobenih cerkvenih računov, da ni bilo ofertov niti proračuna in celo, da on ni bil načelnik stavbenega komiteja: ako pa kdo hoče videti cerkvene račune, naj se poda v župnišče in naj si jih ogleda; tako je dejal načelnik Žark. Temu je priča predzadnji občinski odbor, poslednjemu pa je bila to neznana stvar, za katero se niti brigal ni; in tako je ostalo do današnjih dni.Sedaj pa Žark zatrjuje, da so cerkveni računi, tikajoči se te zadeve, odobreni in podpisani. To pa ni pravilno še manj pa resnično, ker za cerkveno popravo so bile odmerjene posebne doklade, za katere se mora samostojno obravnavati, sicer se ne pride do čistega zaključka. Župan smatra baje občinske račune identične s cerkvenimi računi! — V prihodnje se bomo v podrobnosti seznanili s številkami v to svrho žrtvovanih kronic, a kako so se vpora-bile, o tem nikdč vedel ni. Na svidenje!
Iz Prečne. Dne 4. t. m. so se vršile v občini Prečna občinske volitve. Klerikalni župan Franc Vintar se je čutil, poraženega, ter je odložil skrutinij za 8 dni, t. j. na 12. t. m. Gospod komisar je v navzočnosti cele komisije kakor tudi dveh zaupnikov nasprotne stranke zapečatil zaboj z glasovnicami in vrata volilpe sobe. Na določeni dan prideta priči ter se jako začudita, Ro ne najdeta nobenega člana volilne komisije; podala sta se k župniku, kateri je tudi član komisije z vprašanjem, kaj da je vzrok, da ni župana in drugih članov komisije. Župnik je odgovoril, da mu ni nič znanega. Podala sta se nato v Novo mesto na c. kr. okr. glavarstvo k gospodu volilnemu komisarju. Tam sta zvedela, da je dobil on pred odhodom v Prečno od župana pismo, v katerem mu naznanja, da ne bo tisti dan skrutinjja, češ da ne more skupaj spraviti Članov komisije, V sredo so šli možje iz Dol. Straže k takozvanemu izpraševanju, ki se je običajno vršilo v stari šoli, kakor se je vršila predimenovana volitev. Tako je šel neki posestnik iz Do). Straže, ki je tudi Vintarjev pristaš in našel da so pečati na vratih odtrgani ter zaboj z glasovnicami odprt. Podalo se je na lice mesta več mož z župnikom vred ter se prepričali, da je res tako. Takoj nato se napotita dva moža h gospodu volilnemu komisarju, da mu stvar ovadita. Ker je pa gospodu komisarju bilo že znano, da pride sam župan k njemu, t vetoval jima je, da naj počakata, da pridejo z županom skupaj. In končno že popoldne jo res Lupan primaha. Dogovorili so se, da pridejo drugi dan ob osmi uri zjutraj na volišču skupaj. Priči sta zopet prišla in tudi g. volilni komisar; ker pa župana ni bilo, ga je počastil g. komisar s tem, da mu je poslal voz, z ukazom, da naj pride takoj v Prečno; pa tudi to ni nič pomagalo. Kakor se čuje, ima celo stvar državno prav-dništvo v rokah ter bo zadevo strogo preiskalo. Ljudstvo je razburjeno do skrajnosti in kliče
—	prbč s takim županom!
Iz Zagorja ob Savi. Nasilnost naših »Črnih bratov« presega vse meje. Molčati se zamore le do svoje meje, ker struna preveč napeta poči. Početje naših »Črnuharjev« je ravno tako preseglo v nedeljo svoj vrhunec. Pretečeno nedeljo pri prvi službi božji ob 6. uri zjutraj nam je pridigoval naš debeluhar gosp. Roth sam. Ne vem ali je pomotoma ali nalašč zgrešil svoj tir. Kristusov nauk in božja beseda mu nista bila dosti mar, nego opisoval je liberalce kot nevernike, in kak smrten greh stori tisti, kateri se pusti od njih pregovoriti, posebno pa če si pusti od njih kaj podpisati ali izpolniti.Ako imaš ti volilno pravico in daš jednemu liberalcu svoje pooblastilo gotovo ne prideš v nebesa. Je Ji tedaj kak čuden slučaj, kateri se je zgodil nekje
na Dolenjskem pretečeno leto. Gospod katehet povpraša v šoli nekega dečka naslednje vprašanje: »Kdo je gospoda našega Odrešenika križal?« Deček ostane malo pomisli in odgovori lepo gladko naslednje: »Veliki duhovni in klerikalci«. Vprašati vas hočem samo to dragi čitateiji ali ne bi tudi vi odgovorili vsaj v nedeljo v naši cerkvi. Povedati pa hočem našemu gospodu Rothu, da hudiči še nismo. Pa vendar ko bi bili in bi grešnike pobirali tudi takrat bi se niti eden ne vrinil poleg nas izmed vaših »Cr-nuharjev« v občinski odbor. Pa kaj se hoče, Naši »črni bratje« imajo debelo kožo, katere se še druga reč ne prime ne pa samo beseda. Za danes dovolj, če pa še ne bodo dali miru gremo-pa na drugo pot.
Iz Hrastnika. »Občinskemu odborniku« iz Trbovelj v odgovor: Koj, ko se je razširila vest
0 težki bolezni župana Vodušeka, smo vedeli, da se bo našel v Trbovljah dopisnik, ki bo skušal naš zadnji dopis spraviti v kako zvezo z /■lipanovo boleznijo, češ, glejte brezobzirneže,
1 olnika napadajo ter vzbujati na ta način usmiljenje in simpatije do njega. Promptno se je to zgodilo po »občinskem odborniku«. Ne njemu, ampak pametno mislečim povemo, da smo oddaljeni od tega, napadati osebno župana in še bolj od tega, da bi ga vznemirjali v njegovi bolezni. Želimo mu nasprotno, da Čimprej ozdravi! »Občinski odbornik« pa, oziroma njegov sin ali zet, ki mu je sestavil dopis, bi se pač smel prihraniti očitanje zlobnosti, če hoče, da ostane polemika mirna in dostojna: bolj jasno kot beli dan je pa, da bo morala v temo onega škandala posvetiti prava luč, kajti mož, kateremu bi inheriralo tako težko očitanje, ne da bi se zavrnilo, je pač nezmožen, da bi ostal še nadalje rta tako uglednem mestu. Sicer pa mirnodušno čakamo odgovora.
Iz Celja. Ženska podružnica Ciril-MetodO-ve družbe v Celju priredi ob priliki 25 letnice obstanka otroškega vrtca božičnico z obširnim in zanimivim sporedom. Obdarovani bodo vsi otroci otroškega vrtca. Vrši se 17. t. m. ob 3. uri poppldne. Vabi se najvludneje k obilni udeležbi celjske in okoliške Slovence.
Iz Žalca. Pri nas stavimo elektrarno, ki bo za razvoj trga velikega pomena. Uprava bo stala 50.000 K.
Iz Ljutomera. Tu se mudi Že par dni politična komisija, ki ima določiti traso Za železnico Ljutomer-Ormož in odkupiti za to potreben svet. Kakor se govori, se prične z zgradbo tega tira že spomladi leta 1912.
Iz Maribora. (Iz porotne obravnavo) 1. Požig. — Radi požiga se je te dni zagovarjal pred porotnim sodiščem 41 letni Jakob Rošker iz Kapelskega vrha. Bil je obsojen na 6 let težke ječe, ker so porotniki vprašanje krivde enoglasno; potrdili. — 2. Zločin zoper nravnost. — Obtožena sta bila 48 letni Franc Golob, oženjen, kočar iz Dr vanje innjego v pastorek 38 letni Franc SlaČek, oženjen, kočar iz štajngrove. Zagovarjati sta se morala radi zločina posilstva in zapeljevanja h nečistosti. Golob je bil obsojen na 18 mesecev, Slaček na 2 letno težko ječo. One-čaščeno dekle je zahtevalo 200 K odškodnine, a sodni dvor je to zahtevo zavrnil na civilnopravno pot. — 3. 16 letni ubijalec. — Obtožen je bil 16 letni Jožef Žilavec, posestnikov sin iz Kapele radi zločina uboja. Porotniki so enoglasno potrdili vprašanje o uboju, nakar je sodni dvor obsodil mladega ubijalca na 5 let težke ječe. — 4. Neki I. Strohmayer je bil obsojen radi prestopka zoper nravnost na 2leti težke ječe. — 5. Kontorist Huber je bil radi tatvine in sleparstva obsojen na 13 mesecev.
LISTEK,
Nostradamus.
»Draga prijatelja,« povzame Renold z glasom, drhtečim od genotja, »predstavljam vama svojo oboževano Marijo, ki bo čez malo tre-notkov moja žena. Marija, ta dva gospoda sta moja tovariša, grof Jakob d’ Albon de Saint-Andrč in baron Kajetan de Roncherolles...«
Plemiča zamrmrata par zmedenih besed in skrivita ustnice v gnevnem, prisiljenem smehljaju. Marija niti ne dahne. S šibečimi se nogami stopi v cerkev; njene oči, polne groze, se odpirajo široko, in njih pogled strmi v tabernakelj, kjer se ji zdi, da plameni v ognjenih črkah beseda, ki odmeva po njeni ubogi glavi: »Svetoskrunstvo!«
V	drugi kapelici na levi gori četvero sveč; nnh luč obseva starega duhovnika, ki služi s p°Časnimi gestami in drhtečimi koraki mašo ?? Renolda in Marijo, ki klečita pred oltarjem, ^^oliko zadaj, napol skrita v mraku, stojita Albon de Saint-Andrč in Kajetan de Roncherolles s prekrižanimi rokami, bleda, s sardon-skinr smehljajem na ustnicah, ter prežita na to mlado, lepo dvojico, ki jima ni storila ničesar žalega.
.Starček poda poročencema prstane; in dočim zamenjata onadva znake združitve, iztegne duhovnik roke ter govori z resnim obrazom svečane besede svetotajstva, ki naj bi spojile njiju duši na veke. Marija je mrliško bleda; Renold trepeče. In naposled odpre duhovnik poročno*knjigo, na oltarju samem, med tabernakljem in med evangelijem, ki je ostalo odprto. Renold pristopi trdnih korakov in se
podpiše:
»Renold Mihael Nostradamus.«
To ime je moralo biti brez dvoma silnega pomena. In stari duhovnik, Renoldov prijatelj, je bil gotovo že prej poučen in pripravljen. Kajti v isti gesti, s katero je pokazal Mariji, kam naj se podpiše, je pokril z dlanjo ženinov podpis. Enako je storil, ko sta pristopili priči, da zapišeta svoje ime.
»Zapišite semkaj svoje ime, dete drago,« je rekel nevesti.
Marija je prijela hlastno za pero in zapisala v eni potezi brez premora:
»Marija, sirota, ki nima drugega imena.«
Nato je stopila nazaj in omahnila v Renol-dovo naročje, dočim sta podpisavala Roncherolles in Saint-Andrč, in naposled duhovnik sam.
»Moja žena! Moja žena za večnost!« je mrmral Renold Mariji na uho, ko jo je peljal iz cerkve.
Zamolkel udarec, dolg in mogočen drhtljaj brona je padel v molčanje. Glava mlade žene se je napolnila z njegovim silnim zvokom. Zdelo se ji je, da se kroginkrog nje reže demoni in ttilijo:
»Svetoskrunstvo! Svetoskrunstvo!«
»O Bog! Vzemi me! Uniči me! Obsodi me in me pogubi! Samo on naj bo rešen! Samo on naj nikdar ne izve prokletega imena svoje žene!«
Zvok, ki je zabrnel po zraku, je bil glas zvona: ura je udarila pol ene. Sveče so ugasnile. Renold, Marija, Saint-Andrč in Roncherolles so Stali v temi pred cerkvenim portalom.
»Roncherolles,« je dejal Renold, primi konja za uzdo. Draga prijatelja, spremita me do stanovanja moje ljubljene žene. Kajti prositi vaju moram še za neizrekljivo uslugo...«
Družba se je premaknila. Marija je stopala kakor v snu.
»Ohe! Kdo prihaja tam?« je vzkliknil ne-nauoma Saint-Andrč.
»Kdo izmed vas je gospod Renold?« je vprašal neki glas.
»Jaz!« se je odzval Renold. »Kaj hočete?«
»Izročiti vam moram to pismo, z naroči lom, da ga prečkajte še ta hip.«
Gervazij mu je pomolil pismo in izginil v temi. Zavladala je mrtvaška tišina. Renold je držal pismo v roki, Roncherolles in Saint-Andrč pa Sta gledala z bleščečimi očmi. Marija je trepetala krčevito; glava ji je bila vsa v ognju, srce je.stiskala muka.
»Prečkati ga moram takoj!« je'zamrmral Renold zamolklo.« »Takoj!... Kaj stoji v njem? Oh, da bi vedel!... Pa kako naj ga čitam v temi!... Ne, vedeti moram!«
Prijel je ženo za roke in stal tako dve minuti, ne da bi se ganil; težko je sopel od tajin-stvenega, silnega napora.
»Kaj dela?« se je prestrašil Saint-Andrč.
»Molči!« je zagodrnjal Roncherolles.
Da tema ni bila tako gosta, bi bila lahkP videla, kako so osteklenele Marijine oči, kako je njeno telo odrevenelo in kako SO se njene ustnice raztegnile v ekstazi. In zdajci sta začula Renoldov glas, ki je bil hkrati poln milobe in avtoritete:
»Marija, draga Marija, ali me slišiš?«
»Da, ljubi moj,«, je odgovorila mlada žena z nekako daljnim, zastrtim glasom.
»Vzemi to pismo, draga Marija,.. tako...
i	n z d a j m i g a p r e č i t a j !...«
Roncherolles in Saint-Andrč sta odskočil^ v strmeči grozi.
»Torej?« je vprašal Renold. »Ali moreš čitati?«
»Poizkušam, ljubljeni moj,« je odgovorila Marija z nežnim glasom. »Da, zdi se mi, da pcjde... Prve črke se že vidijo... ena beseda, dve besedi... ah! Tu stoji: Gospdd Renold...« Roncherolles in Saint-Andrč sta drgetala od ^roze. Marija je čitala pismo v globoki temi! Litala ga je, ne da bi ga odprla; niti razpeča-tila ga ni!
»Dobro, mila moja,« je nadaljeval Renold z neskončno dobrotnim glasom. »Toda čitaj dalj?..', Daj, poizkusi... Kaj stoji še v pismu?«
Roncherollesu in Saint-Andrčju so se ježili lasje. Nastopila je minuta grozotnega molčanja.
Nato pa se je zopet zaslišal glas Marije, nežen kakor prej, toda šibak, obotavljajoč se, podoben glasu slovkujočega otroka.
»Počakaj ... Oh!« je vzkliknila z nekakšno radovednostjo, »tu gre zame... tu stoji... dekle, ki jo hočete poročiti...«
Roncherolles je šklepetal z zobmi. Saint-Andrč je bil izvlekel iz nedrij škapulir in ga stiskal na ustnice, jecljaje molitev. Naenkrat pa sc je raztrgal molk v strašnem kriku, v nečloveškem izbruhu srčne bolečine.
»Ne, ne!« je zaupila Marija. »To je strašno! Tega ne čitam!«
Renold je omahnil pod navalom strašnih rnhli. Leden znoj mu je orosil čelo, S trjim, odločnejšim glasom je zaklical:
»Torej, Marija?... Mudi se! Prečitaj... takoj!«
Ona je zvila roke. Strašen krč Je vzpenjal njeno postavo, kakor da bi se hotela zvrniti vznak. Pene so ji stopale na ustnice, ko je ječala:	-i , • .
»O Bog! On hoče, da prečitam!.. ► O Bog! Jaz na) čitam — to! O' Bog, daj mi umreti!«
»Marija,« je zarohnel Renold, »prečitatl moraš!«
Seja trgovske in obrtniške zbornice.
Včeraj zvečer je imela trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno javno sejo, katero je otvoril mesto odsotnega predsednika Kneza, provizorični predsednik Pammer in konstatiral sklepčnost. Overovateljem se imenujeta svetnika gg. Kregar in Rohrmann.
Zapisnik zadnje seje se odobri.
Pri naznanilih predsedstva poroča zbornični tajnik dr. Windischer:
Ustrezajoč utemeljeni prometni potrebi je predsedstvo zaprosilo generalno ravnateljstvo c- kr. priv. južne železnice, da uvede čimprej na progi Zidani most-Zagreb v vsaki smeri po en nov osebni vlak. Itinerer novih vlakov naj bi se določil tako, da bi vozil v smeri Zidani most-Zagreb novi osebni vlak tako, da bi odhajal iz Zidanega mosta ob cirka 11. uri 10 min. ponoči. V smeri Zagreb-Zidani most naj bi odhajal novi vlak iz Zagreba ob cirka 8. uri 15 min. zvečer in prihajal na Zidani most ob cirka 10. uri 30 min. ponoči. S predlagano po-množitvijo osebnih vlakov bi se vozne prilike na tej progi potrebam primerno izboljšale, za nočni promet bi bile dobre zveze za potnike proti severu in jugu.
Pri ravnateljstvu c. kr. državnih železnic v Trstu je predsedstvo predlagalo izpremembe voznega reda na progah Ljubljana-Jesenice-Trbiž ter Ljubljana-Kamnik: 1. Čakalni čas pri osebnih vlakih, ki vozijo iz Ljubljane na Trbiž, naj se n^.postaji Jesenice kolikor le moč skrajša; 2. v ivoznem redu za letno sezono naj se dotoči, da bo vozil osebni vlak št. 1722, ki je odhajal ob 5. uri 47 min. zjutraj iz Ljubljane, v bodoče ž$ meseca maja, saj pa meseca junija vsak dani dočim je vozil daslej vlak stoprav od 1. julija dalje; 3. Itinerer večernega vlaka št. 1720, ki odhaja iz Ljubljane ob 10. uri 10 min. zvečer, naj bi se preuredil v toliko, da bi vozil do Trbiža; 4. na progi Ljubljana-Kamnik naj se za bodoče tudi za zimsko sezono obdržita v prometu vlaka št. 2159 in 2160, ki vozita v letni sezoni iz Ljubljane in iz Kamnika ob nedeljah in praznikih ob 11. uri, odnosno ob 9. uri 20 min. zvečer.
Tajniško poročilo se vzame na znanje.
Zbornica je dobila ponudbo, da kupi poslopje v Beethovnovi ulici št. 3 oziroma št. 6 in sicer za 120.000 K- Po posvetovanju odsekov se stavijo tozadevno sledeči predlogi:
1. Poslopje v Beethovnovi ulici št. 3 oziroma št. 6 Je zbornici kupiti. Predsedstvo se pooblašča, da sklene kupno pogodbo, pri čemur mu je skušati doseči kolikor mogoče nizko kupnino.
2. Da se preskrbi zbornica za kupnino in za stranske stroške ter za adaptacijo je:
a) Iz zaklada za višjo trgovsko šolo vzeti 80.000 K kot posojilo proti 4*/«% poluletno za nazaj plačljivemu obrestovanju in amortiziranju v 35 letih.
b) Za ostanek najeti v 50 letih plačljivo, če možno 4 s/4 % obrestovano hipotečno posojilo in kupljeno poslopje zastaviti kot hipoteko. Predsedstvo se pooblašča, da najame tako posojilo.
3. Predsedstvu se naroča, da se obrne ao mestne občine v izposlovanje odškodnine za oprostitev od dolžnosti, da zbornici brezplačno
oskrbuje prostore.	,	,
4. Predsedstvu se naroča, da stavi predloge glede adaptacije kupljenega poslopja.
5. Predsedstvu se naroča, da sklepom pod točko 1. in 2. izposluje odobrenje trgovinskega ministrstva. Se sprejme.
Nato je poročal svetnik" g. Rohrmann o zborničnem proračunu za 1. 1912.
Proračun izkazuje potrebščine 75.131 K, pokritja pa 700 K, ker ne bo letos nobenega blagajničnega ostanka. Vzrok temu je, da se za 1. 1911 ni razpisala 7% zbornična doklada, temveč le 6%, ker je trgovinsko ministrstvo proti zborničnemu mnenju smatralo, da bodo doklade vrgle izdatno višji znesek, nego se je je pozneje izkazalo. Vsled manjšega donosa doklade v 1. 1911 treba za 1. 1912 8% doklade, računa pa se pri tem samo s polovico po ministrstvu predpisane 25%ne blagajnične rezerve,
Polovica, to je 9305 K bo po mnenju odsekov zadostovala. V proračunu so med drugim naslednje postavke: prispevek c. kr. državni obrtni šoli 500 K, za dvorazredno slovensko trgovsko šolo 1000 K, za gremijalno šolo 300 K, za obrtne nadaljevalne šole 4400 K, za strokovne tečaje 1200 K, zavodu za pospeševanje obrti na Kranjskem 1000 K, za kmetijsko-kemično preizkuševališče 500 K, razni prispevki za trgovske in obrtne pospeševalne namene 2000 K, za ustanove za učence na c. kr. državni obrtni šoli 1800 K, za ustanove učencem in učenkam na strokovnih šolah izven Kranjske 500 K, za ustanove za enega eksportnega akademika 400 K, za razne podpore v učne namene 500 K, zakladu za razstavo na Kranjskem 2000 K, za ustanove onemoglim bivšim trgovcem in obrtnikom in vdovam po obrtnikih in trgovcih 1250 K — Sprejeto.
Zatem je predsednik naznanil, da je vložil svetnik g. Mejač nujni predlog, ki se glasi:
Častita zbornica blagovoli skleniti:
1. Naprositi je finančno ravnateljstvo v Ljubljani ter finančno ministrstvo, da se izpre-mene uradne ure pri c. kr. davčni administraciji v Ljubljani tako, da bodo trajale nepretrgoma od 8.—2. ure popludne in sicer najkasneje s 1. januarjem 1912.
2. Obrniti se do finančnega ravnateljstva, da blagovoli odrediti:
a) da dobe posamezni referenti za direktne davke, zlasti za osebno dohodnino in občno pridobnino svoje sobe in zlasti naj ne bo v njih pisarniško osobje.
b) da se določi za stranke posebna soba kot čakalnica.
c) da se napravi na hodniku orijentacijski načrt, iz katerega bi bila razvidna lega posameznih sob in imena poslujočih uradnikov.
d) da se napravi vložna skrinjica pred vhodom v pisarno, kamor bodo stranke vlagale navadne izjave, napovedi, hišne in stanovalske izkaze, naznanila o izpraznenju ali oddaji stanovanj itd. — Sprejeto.
Drugi nujni predlog svetnika g. Hafnerja, ki naroča zbornici, naj opozori vlado, da kontrolira vinske trgovce v Istri, se izroči predsedstvu.
Deželni zvezi kranjskih obrtnih zadrug se dovoli podpora 100 K.
Kuratoriju za pospeševanje obrti na Kranjskem se dovoli za prispevek k podporam udeležencev strokovnih tečajev izredni znesek 200 K.
O zadnji točki »Volitev zborničnih zastopnikov v šolskih odborih obrtnih nadaljevalnih šol v Spodnji Šiški, Kamniku, Mengšu, Št. Vidu, Ribnici, Novem mestu, Metliki in Postojni, je referiral svetnik Ložar in predlagal sledeče zastopnike:
Za Spodnjo Šiško: Zorman Ivan. Za Kamnik: Grašek Janko. Za Mengeš: Stare, tovarnar. Za Št. Vid: Jovan Simon. Za Ribnico: Picek. Za Novo mesto: Pauser. Za Metliko: Prus Franc. Za Postojno: Jurca Adolf. Sprejeto.
Sledi tajna seja.
DNEVNE VESTI.
Naš včerajšnji uvodnik se nikakor ni nanašal na vprašanje italijanske pravne' fakultete in sploh ne na parlamentarni položaj, kakor to trdi »Slovenec*. Sicer se to jasno vidi iz članka samega, samo »Slovenčevi* uredniki tega nočejo videti. Neumljivo nam je tudi to, zakaj in čemu imenuje »Slovenec* »Jutro* organ »Učit. tiskarne*? Saj se vendar čita na listu ime lastnika. No, pa »Slovenec* ima veselje nad tem, da — laže.
Prva seja ljubljanskega občinskega sveta,
ki je sklicana na pondeljek, 18. t. m. ob 10. uri dopoldne, bo imela na dnevnem redu samo volitev župana. Podžupan in odseki pa pridejo na dnevni red druge seje v januarju. Na galerijo mestne dvorane bodo imeli vstop le tisti, ki se bodo izkazali z vstopnico. Vstopnice bodo imele vse štiri v obč. svetu zastopane stranke po razmerju števila mandatov. Na galeriji je prostora za 70 stojišč.
Nemška šola v Vuzenici — zaprta. Komaj so pričeli tukajšnji po sili sinovi matere Germa-
nije s poukom šulferanjske šole, že jim je okrajno glavarstvo prepovedalo nadaljevati s poukom v gostilniških prostorih. Zdaj pa kurijo noč in dan novo poslopje, da bi se posušilo do kolavdacije. Bojijo se baje zelo, da bi Ladineku in drugim priganjačem ne počilo žalosti srce, ker veljajo tudi za njih postave
Poštni promet za Božič in Novo leto. Ker se za praznike poštni promet silno pomnoži, so se ukrenile pri glavni pošti te-le odredbe: Dne 18. do 24. t. m. se bodo raztegnile uradne ure pri predaji pošiljatev vožne pošte od 8. ure zjutraj do 7. zvečer. Občinstvo se zato nujno opozarja v svojem lastnem interesu in pa, da olajša poslovanje, da odda pošiljatve kolikor mogoče že v dopoldanskem času ali vsaj kmalu popoldne, da se jih bo daio še tisti dan odpra viti. Da se bo poštna manipulacija hitreje in lažje razvijala, je priporočati, da se pošiljatve njih obsežnosti, teži in transportni daljavi primerno, trdno in trpežno zavijeio in da je naslov natančen in razločen (če je treba ime ulice, hišna številka,	nadstropje,	številka vrat).	Naslov bodi
zapisan	neposredno	na ovoj sam,	če	pa to	ni
mogoče, ga je prišiti na pošiljatev ali pa trdno in sceloma prilepiti nanjo, nikakor pa ne samo pripečatiti. Priporočati je tudi, da se dene v po-čiljatev še en, popolnoma enak naslov, ker se jo na ta način lahko odpošlje tja, kamor je namenjena, tudi tedaj, če je zunanji naslov odletel ali če se	je zbrisal.	Taka pošiliatev	se	odpre	in
poišče v	nji drugi	naslov. Želeti	je	tudi,	da
stranke spremnice pravilno izpolnijo in vsebino natanko oznaičjo, da se izognejo pri predaji vsakterim neprilikam. Posebno se opozaria na pošiljatve, ki so podvržene užitnini. Pri takih po-šiljatvah, ki gredo v mesta, kjer je uvedena užit-nina, kakor Dunaj, Praga, Gradec, Trst itd, je priporočati, da se na naslovni strani pošiljatve same, in na spremnici označi vsebino v tistih množinah, (kilogrami, litri, komadi), po katerih se zaračunava užitnina, da gre tako tudi poslovanje pri odmeri užitnine hitreje izpod rok. Da se tudi dospele pošiljatve ročneje dostavljajo, se stranke nujno naprošajo, da dostavljalca čim hitreje in brez zamude časa odpravijo s tem, da oddajne listke hitro podpišejo in pristojbino z drobižem poravnajo, ker menjavanje večjih bankovcev dostavljalca silno zamudi, najmanjša zamuda pa na splošni promet neugodno vpliva. Za pošiljatve v do 5 kg je dostavine 10 vin., za težje 20 vin. Če gre k eni spremnici po več paketov, je plačati dostavnino za vsakega posebej. Če poravna pošta užitnino za stranko, plača za to prejemnik 20 v pristojbine za vsak paket. Končno se opozarja občinstvo še na to, da ne gre prilepljati na dopisnicah io razglednicah dobrodelnih in drugih varstvenih kolekov na prostor, ki je odmerjen naslovu, ker se sicer take pošiljatve smatrajo za pisma, ki morajo biti kot taka frankirana, pa mora zanje plačati naslovnik naknadno poštnino.
Ustanovo letnih 600 K za slušatelja visoke šole za živinozdravništvo na Dunaju ima c. kr. kmetijska družba od c. kr. kmetijskega ministrstva za enega dijaka s Kranjskega na tej visoki šoli. Ta ustanova bo koncem tekočega zimskega semestra 1911/12. prosta in jo tedaj družba odda pričenši z poletnim semestrom. Prosilci, ki so že vpisani kot	redni	slušatelji	na	visoki šoli
za živinozdravništvo na	Dunaju,	ki	so rojeni
Kranjci in se zavežejo službovati kot živinozdrav-niki na Kranjskem, naj svoje prošnje vlože do 15. januarja 1912. pri glavnem odboru c. kr kmetijske družbe kranjske.
»Sloga*, doslej v Ljubljani izhajajoče glasilo spodnještajerskih slovenskih konservativcev, se preseli z novim	letom, kakor	smo	izvedeli iz
Ljubljane, v Krško	in ne	v Celje.
Ukradena hranllnična knjižica. Posestnik Matija Kunež iz Slovenjega gradca popival je pred kratkim v neki gostilni od poldneva do pozne noči. Ko je hotel konečno plačati je opazil, da je zginila hranilnična knjiga z vlogo več kot 200 K- V knjižici bil je tudi 100 kronski bankovec.
Cerkveni rop. V noči na 9. t. m. vlomil je v Št. Pavlu pri Preboldu nelcdo v cerkveno puščico in ukradel iz nje približno 40 kron.
Prepoden tat. Dne 8. t. m. po noči ob polu
10.	uri je zaslišal kočar Franc Novak v Vel. Cerovcu na Dolenjskem pri hlevu svojega soseda Plantana sumljiv šum. Šel je pogledat in
Sence jutra.
Ruski spisal M. Arcibašev.
Prevet Anton Melik.
IX.
Skoro vsak dan sta prišla k Dori in Lizi, ki sta zdaj stanovali skupaj v eni sobi. Lavri-nov in Andrejev in se cele večere neprestano prepirala vedno o enem in istem.
»Zdaj razumem,« je govoril debeli Lavri-nov, mahal z rokami, poskakoval in gledal iznad ščipalnika, »zdaj je čas boja zaradi boja samega, — da to je tisto!... Preje so smatrali boj za dolžnost ali za žalostno neizogibnost, — razumete? ... A zdaj vidijo užitek v dejstvu boja samem . . . čisto živalski užitek, sebični, zaradi samega sebe, — da to je tisto 1...«
»Tako je!« je z odobravanjem pritrdil Andrejev*
»No, da... Samo, da je to zelo enostavno, tako se povrne vsakdo k zveri!...«
»Ne, bratec, lažeš!« se je nasmehnil Andrejev. »To je treba razumeti!... Kot zver, kakor praviš ti, kot taka zver, kakor razumem jaz, je treba biti ali rojen, ali z mlada vzgojen!... Drugače si jednostavno živina in dru-zega nič!«
Liza ju je pazljivo poslušala, sedeč v kotu na postelji, in si predstavljala Korenjeva tako, kakor je večkrat po tistem večeru prišel k njej v odsotnosti Dore. Prvikrat je začutila do njega nekako nežno sočutje, in ga je hotela pobožati, prižeti se k njemu in mu povedati kaj lepega, nežnega, s solzani v očeh. No, on je bil oblasten, vesel in silen, smejal se je in jo je ljubil tako, da Jo je po njegovem odhodu bolelo vse telo in je bila cel dan slaba in bolna. Moč in hlad sta vela od njega in Liza se ga je pričela bati kakor preje in še bolj. To, kar je on počel ž njo, jej je
bilo zoprno in sram je je bilo tega. Toda ni se mu upala upirati in udala se mu je vselej pokorno in plaho. A zdaj, ko je poslušala Andrejeva, si je predstavljala Korenjeva prav kot tako zver, o kakršni je govoril ta; sram, bolest in strah jo je obšel pri misli, da bi kdo zvedel
o	njenem ponižanju, sramoti in trpljenju.
Dora je molčala in je bila razmišljena. Skoro slišala ni prepirajočih in se je vsa zaživela v misel na to, kar je pisala po noči, skri-vaje to delo celo pred Lizo. Zdelo se jej je, zdaj da je slednjič našla to, kar jej je bilo potrebno, in kadar je včasih ponoči v žgočem razburjenju vstala od mize in pričela tiho, da ne bi prebudila Lize, hoditi po sobi, jo je peklo v glavi, oči so se ji razširile, nerazumljivo razburjenje, sladko in obenem mučeče, jej je stiskalo prsa. Potegnila je z roko po suhem, žarečem čelu in nekaj svetlega, veličastnega in velikega se je dvigalo pred njo.
A nekega sivega in mrzlega dne so ji vrnili v pusti, mrzli sobi uredništva njen rokopis hladno in ravnodušno.
Šla je domov preko velikega mostu in strmela s topimi, turobnimi očmi v motno, sivo, v daljavo se zgubljajočo vodo. V duši jej je postalo naenkrat prazno in pusto, hladno in zbudilo se je v njej sovraštvo do življenja.
Nasproti sta ji prišli dve tovarišici iz kurza, ena visoka, polna in lepa, druga nizka in gibčna kakor mačka. Vstavili sta Doro in pričeli med smehom, z blestečimi očmi, in ogledo-vaje se na vse strani brez vzroka, pripovedovati o sestanku, ki se je vršil ravnokar.
»Če bi ti slišala, kako je govoril Toč-
nikov!...«
In povedali sta vsebino njegovega govora brezzvetno in razvneto, nato sta pričeli razpravljati o njegovi zunanjosti.
»Jaz ne morem trpeti blondinov!...« je govorila hitro in zveneče, kakor bi razsipala bisere, mala kursistka. »A na njem je nekaj posebnega! ...«
Oči so ji blestele in lica so ji zardela, kakor od poljuba.Večja se je smejala polno in okroglo-zveneče, in nagnila nazaj. A Dori sta bili obe dve zoprni in nadležni. Pustila ju je in odšla dalje. Tudi onidve sta šli naprej, glasno se smejoč, a Dora je stiskala zobe in mislila:
»Kako malo potrebujeta vendar, da živita... Kaka plitvost, kaka plitvost!... Moj Bog, ako bi le mogla umreti...«
Objela jo je zlobna trpkost... Zahotelo se ji je, da bi zakričala na vso moč, udarila kogarkoli, vrgla se na obraz v umazani, staljeni sneg, tolkla po njem, razkopala ga z rokami, ga grizla in preklinjala kogarsibodi; preklinjala tako obupno in zlobno, kakor je nekoč pred njenimi očmi suha, zamazana Židinja, z blaznimi očmi, preklinjala Boga in ljudi nad truplom sina, ki so ji ga ubili ob času pogroma.
Toaje bilo tako pekoče, tako mučeče čuv-stvo, da je njej sami postalo tesno in težko.
»Da, kaj se je pravzaprav zgodilo?« se je poskusila vprašati. »No, tudi ako jaz res nimam talenta... kaj sledi potem iz tega? ...«
»Ni talenta,« je odgovarjala sama sebi: »v meni ni ničesar... »Na sestankih samo molčim, študlranje mi je dolgočasno... jaz sem človek povprečne vrste, za nikamor... Toda to ne more, ne sme biti!... Tedaj raje ne živeti!...«
Dama se je prepustila težki in prezupni brezbrižnosti, in Liza je ni mogla vzbuditi iz napetega, topega molčanja.
»Doročka, draga moja... kaj je vendar s teboj?« jo je vpraševala tiho in ganjeno. »Saj se vendar ni ničesar zgodilo.«
je zapazil neznanega moža, ki se je takoj spustil v beg. Pri hlevu so bila vrata že vlomljena. Tat, brezdvomno kak cigan, je hotel najbrže odpeljati konja iz hleva.
Ciganska nadloga. Dne 5. t. m. je orožniška patrulja v nekem gozdu pri Tržiču naletela na f cigansko družino, sestoječo iz štirih fantov v starosti od 16 do 22 let in neke ženske. Ko so cigani zapazili patruljo, so se takoj spustili v beg. Vendar se je orožnikom posrečilo ujeti ciganko, ki je rekla, da se piše Marija Huber. Cigani so pustili na licu mesta mnogo nakradene obleke, živil itd. Marijo Huber so orožniki izročili sodišču
Vlom. Po noči dne 5. t. m so neznani tatovi vlomili v branjarijo Janeza Žbontarja v Sp. Lipnici pri Lancovem in so ukradli iz nekega predala 26 K drobiža, več starih novcev in nekaj računov. Tatov doslej še niso dobili.
Vlomi v Kranju. Dne 12. t m. so izvršili neznani vlomilci v Kranju dva vloma, in sicer v trgovino gospe Magde Rantove in v trafiko na kolodvoru. Pri gospej Rantovi so tatovi odnesli večjo vsoto denarja, v trafiki pa več cigar in nekaj denarja. Vlomilci so najbrže domačini. Poli* cija in orožništvo jih zasledujeta. Več sumljivih oseb je bilo že aretiranih.
Rop Dne 1. t. m. je dvignila 69 letna Marija Grličeva iz Doba pri c. kr. davčnem uradu v Brdu 204 K. Denar in davčno knjižico, glasečo se na ime Antona Jančarja, posestnika v Želodniku, je zavila v ruto in se je podala proti domu. Blizu pokopališča v Št. Vidu jo je napadel okoli
11.	ure dopoldne od zadaj neznan mož, jo vrgel na t'a in ji vzel denar in knjižico. Nato je pa zbežal. Ropa sumljiv je ubegli kaznjenec Franc Judež.	f
Neznano kam Izginil je pred kakimi petimi tedni iz Šmarce pri Kamniku Božidar Prodanovič, pustivši doma ženo in otroke. Ženi je rekel, d* gre iskat dela. Staršem svoje žene pa je pravil, da mu je umrla mati in da mora k pogrebu. 2 ženo sta živela v miru in zadovoljno; le to ji je včasih očital, da mu je nezvesta. Predno je odšel od doma, je bil z ženo v cirkusu. V cirkusu je ženi dejal, da gre za trenutek ven, pa ga m bilo več nazaj. Žena ga je šla iskat, našla ga pa ni več - Božidar Prodanovič je velike postave, star 32 let, podolgovatega obraza in ima male brke Pri sebi je imel srebrno uro in verižico. Oblečen je bil črno in je imel rjav klobuk. Seboj je imel tudi dve suknji in nekaj perila v vreči. Po poklicu je kovač in mašinist. — Kdor bi o njem morda kaj zvedel, naj naznani c. kr. okr. glavarstvu v Kamniku.
Božičnica. Opozarjamo še enkrat na božičnico tiskarskega dobrodelnega društva, ki se priredi na korist sirot umrlih tiskarjev jutri popoldne ob štirih v Narodnem domu s sodelovanjem godbe, z vprizoritvijo burke »Trije tički* in obdarovanjem otrok pod božičnim drevescom. Ker ima prireditev dobrodelen namen, upamo, da se je udeleže vsi prijatelji in znanci tiskarjev ter tako pripomorejo k njenemu popolnemu uspehu.
Telovadno društvo „Šokol* na Viču vabi
na zabavni večer, katerega priredi v nedeljo, dne 17. decembra 1911. v salonu pri Traunu na Glmcali Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 3 vinarjev. Začetkom večera se igra »Eno uro doktor* šalegra v enem dejanju. Spisal Jak-Alešovec. Prosta zabava z godbo in petjem. K mnogobrojni udeležbi vabi najvljudneje odbor.
Tombola v prid podpornih zakladov N. D. O. v Trstu. Pripravljalni odbor N. D. O. za obdržavanje tombole naznanja, da so bile pri prpem žrebanju dne 14. t m. izžrebane sledeče številke: 31, 15, 19 43, 21. — Imejitelji izžrebanih srek, katere so zadele te številke morajo predložiti dotčne srečke komisiji ali osebno ali pa v priporočenem pismu na naslov predsednika pripravljalnega odbora dr Frana Brnčiča v Trst najkasneje do četrtka t. j. dne 21. t. m ob polu 8 uri zvečer. Na srečke prijavljene po polu °-uri zvečer imenovanega dne se komisija v zmislu svoječasno objavljenih »določil* ne bode ozirala.	Pripravljni	odbor.
Redni občni zbor »Branibora* bo v nedeljo 17. decembra 1911. dopoldne ob 11. uri v gostilniških prostorih »Narodnega doma* v LjU' bljani.
Pevski zbor »Ljubljanskega Zvona* i«18 danes zvečer v restavracijskih prostorih »Narod*
m.;::______  **
Doro pa je pravzaprav na tihem žalila Lizina slutnja; hotelo se ji je, da bi razkrila pred njo nekako žalostno, brezupno brezdno i° postavilo sebe v tragično luč.
Nekoč ponoči je Dora nenadoma vstala s postelje, stopila bosa, v sami srajci, majhna in tenka, z razpletenimi, redkimi črnimi lasmi* k Lizi in sedla k njej na posteljo.
»Liza,« je zašepetala razburjeno in vila suhotne, rjave roke, «povem ti, da ne morem več!... V meni je bilo ves čas upanje, da se dvignem nad tolpo... Zdaj ne vem, kaj naj storim s seboj, po čem naj hrepenim!.-- Vse s>e mi zdi brezupno, sivo... In to naj bo življenje! ... Ako bi ti vedela, kaj sem premislila in prečutila to poletje v tem prokletem Kon-torju, kjer so zrli name, kot na kako zanikrno stvar brez vrednosti... In je vsaki kontrolor gledal name zviška!...«
»Doročka, to preide...« , .. .	_	7
»Kaj preide?« je skoro zakričala Dora nekakim bolestnim naslajanjem prislusevai svojim lastnim mračnim in rezkim besedam-»Jaz nisem otrok, da bi zapadla obupu vsi slučajnega neuspeha... Ne, jaz čutim, da moji duši ni tega, kar daje ljudem možnost veti. Jaz nisem tako neumna, da bi se tolažila s kakimi igračicami... Jaz bi mogla žive«, ako bi se čutila na vrhu. . nad vsemi.. . ve lika, drzna, ponosna!... A tako, učiti se, oai kot jedna izmed tisočev v kako puščavo, ZQr? viti celo življenje kake idiote, postarati se umreti ravno tako neopaženo, kakor sem -vela... Kaj mar ti ne razumeš, kako stras je to!... Pomisli, celo življenje! Raje_sm je strastno kriknila Dora in tragično izteg svoje gole, rujave roke.	p[)e)
nega doma“ družaben večer. Pelo se bo, smejalo in plesalo, Odbor pričakuje od ženskega in moškega zbora mnogoštevilne udeležbe. Vstopnine ni nikake, dobrodošli so tudi prijatelji društva. Začetek ob 8. uri_ zvečer.
Čitalnica v Št. Petru na Krasu vprizori 17. t. m. ob polu 8. uri zvečer dramo »Mati*, spisal Ksaver Meško.
I. Ljubljansko uradniško gospodarsko •društvo ima danes v soboto ob 8. uri zvečer „Pri Levu“ izredni občni zbor. Načelstvo opozarja, da treba polnoštevilne udeležbe, ker je zborovanje važno.
Izobraževalno društvo »Bratstvo" v Ljubljani vabi na društveni izredni občni zbor, ki se vrši v nedeljo dne 17. decembra ob 10 uri -dopoldne v restavraciji pri „Levu“ na Marije Terezije cesti. Dnevni red: Pozdrav, poročilo tajnika, blagajnika, revizorjev, odsekov, izvolitev odbora. Zaradi velevažnega dnevnega reda se prosi točne in sigurne udeležbe.	Odbor.
Ljubljanska kreditna banka je odprla vče-Taj v Celju svojo novo podružnico. Pričakujemo, da jo bodo Slovenci dobro podpirali.
Zimški šport. Dne 16. t. m. se vrši v gostilni Derničevi na Lancovem razgovor o letošnjem zimskem športu, in sicer zvečer ob polu S. uri. Ljubitelji in ljubiteljice zimskega športa dobro došli!
„Ideal*. Spored za soboto, nedeljo in ponedeljek: Popoldanski spored: »Tunis in Tunezija*. (Zanimiv naravni posnetek.) — »Toto ne dobi vina.“ (Jako komično.) — »Lov na bele čaplje." (Prekrasni naravni posnetek.) — »Njen mladostni prijatelj.* (Ameriška drama.) — »Slavna rešitev." {Jako komično.) — Večerni spored ob 7., 8. in
5.	uri: »Lov na bele čaplje.* (Prekrasen naravni posnetek.) — »Strahovi." (Velika socijalna drama v dveh dejanjih.) —• »Slavna rešitev." (Jako komično.) — Od torka 19. do četrtka 21. decembra: »Obleganie Calaisa". (Zgodovinska slika v barvah, natančno po zgodovinskih poročilih in ob sodelovanju čez 1000 oseb. — Edino svoje vrste.)______________________
Književnost in umetnost.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v soboto se igra prvič na našem odru Walterja Christmasa komedija v štirih dejanjih »MUjonar*. Dejanje se godi v Londonu in sicer v božični dobi. Glavne vloge igrajo ga. Iličičeva, ga. Avgusta Danilova, ga. Šetrilova, gdč. Wintrova, g. Bukšek, g. Danilo, g. Šimaček in g. Skrbinšek.
—	Predstava se vrši za par-abonente. — V nedeljo popoldne ob 3. se igra za mladino in otroke dramatična pravljica v 5 slikah »Snegulčica". Predstava se vrši pri izredno znižanih cenah, tako da je obisk omogočen tudi revnejšim slojem. Predstava izven abonenta za lože par. — Zvečer tretjič v sezoni krasna Leharjeva opereta »Grof Luksenburški*. Predstava se vrši za nepar-abonente.
Nov češki manjšinski časopis. V Olomucu je začel izhajati nov češki manjšinski časopis pod naslovom »Menšinovd revue*. V rokah imamo
2.	številko ki se odlikuje po zanimivi in aktualni vsebini Številka obsega 4 pole velike osmerke; list izhaja 10 krat na leto in velja 10 K. Uredništvo in upravništvo je v Olomucu na Novosa-deh. — Našim manjšinskim delavcem prav toplo priporočamo.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
POSLANSKA ZBORNICA. PRORAČUN SPREJET.
Dunaj, 15. decembra. V današnji seji poslanske zbornice se je nadaljevala debata o proračunskem provizoriju. Prvi je govoril poslanec Jarc, ki je napadal Malika radi njegovega, včerajšnjega govora o reformi zakona, nato pa grajal postopanje »Nationalverbanda", ki je lansko leto romal v Rim, da se prikupi Lahom, letos pa obstruira italijansko fakultetno predlogo. Za njim je govoril dalmatinski poslanec dr. Smodlaka, ki se je pečal z razmerami v Dalmaciji in s hrvaškimi saborskimi volitvami. Protestiral je najodločnejše proti temu, da se vpo-rabljajo za volilno asistenco hrvaški in slovenski vojaki. Za dr. Smodlako je govoril poslanec Pautz, ki je nastopil proti Seitzovemu predlogu, da se dovoli 20 milijonov za zboljšanje učiteljskih plač in proti Waldner-Pacherjevi resoluciji. Nato so govorili še razni drugi poslanci, nakar so se vršili stvarni popravki. Govorila sta poslanca Dulibič in Seitz. Po Seitzovem govoru se je pričelo glasovanje o proračunskem provizoriju. Najprej se je glasovalo o dovolitvi šestmesečnega provlzorlja. Predlog je bil sprejet z 276 proti 180 glasovi. Za so glasovali: Krščanski socljald, vsi Nemci, mladočehi, češki agrarci, češki klerikalci, Poljaki, Ru-munl in dr. Ravnihar. Proti pa: Dr. Šušteršičev klub, dalmatinski naprednjaki, Ruslni, Masarykov klub, Italijani, češki narodni sOcijaici, socijalni demokrati in vsi divjaki med temi tudi dr. Rybaf fn dr. Gregorin. Splošno začudenje ]e vzbudilo dejstvo, da se je glasovanju odtegnil mladočeh dr. Koerner, ki je kakor znano v svojem nujnem predlogu glede sodnih imenovanj na Češkem tako vehementno napadal vlado. Glasovanju sta se odtegnila tudi dr. Ivčevlč in dr. Perič. Vsled sprejetja šestmesečnega provlzorlja je odpadel Šušteršičev predlog za štirimesečni provizorij. Sprejeto je bilo tudi nadaljnih 5 paragrafov. Odklonjen je bil Seitzov predlog za zboljšanje učiteljskih plač, sprejeta pa je bila Waldner-Pacherjeva resolucija, ki določa, naj vlada kmalu izvede sanacijo deželnih financ, dežele pa naj hitro urede zboljšanje učiteljskih plač. Malikov predlog o reformi zakona .je bil odklonjen s 198 proti 177 glasovom. Š tem je bil sprejet proračun tudi v tretjem čitanju. Nato je prišla na vrsto železniška predloga.
Volitve na Hrvatskem,
Da bi zvedeli končne rezultate o volitvah prvega, včerajšnjega dneva, smo klicali sinoči telefonično uredništvo »Obzora« v Zagrebu, ali hrv. vlada je imela gotovo svoje prste in ušesa tudi pri telefonu, kakor je to že njena navada v takih slučajih, ker se z »Obzorovim« uredništvom nikakor nismo mogli razumeti: slišalo se je tako slabo, da smo mogli vjeti komaj nekoliko pretrganih stavkov iz katerih moremo izkombinirati samo to, da je bila v velikem številu volilnih okrajev, kjer bi gotovo zmagali opozicijonalni kandidati, volitev vstavljena, tako n, pr. tudi v Koremci, sigurnem okraju dr. Prebičeviča. Izvoljenih je 19 Toma-šičevih madžaronov, 13 kandidatov hrvatsko-srbske koalicije, 12 pravašev; kmetska stranka ni dobila niti enega mandata, ravnotako samo-stalni opozicijonalni klub. V Zagrebu je prodrl madžaron Spevec (II. okr.), v I. zagrebškem volilnem okraju pride ban Tomašič v ožjo volitev s kandidatom koalicije Vl.pl. Nikoličem, v
III.	zagrebškem volilnem okraju je pa prodrl pravaš Hrustič. —Toliko smo mogli zvedeti na telefonu, ki se nahaja v Zagrebu v Tomašičevih. rokah, radi česar nismo mogli vsega slišati, kar so nam v Zagrebu hoteli povedati.------------
Preko Dunaja smo dobili o volitvah sledeče telefončno poročilo:
Zagreb, 15. decembra. Saborske volitve, ki so se pričele danes se vrše z največjo krutostjo In terorizmom od strani vlade. Dosedaj je znan sledeč rezultat: Koalicija je zmagala v 12, Tomašič v 12, kmetska stranka v 3, pravaška v 12 okrajih. Izmed izvoljenih koalicijonašev so znana le imena dr. Nedakovič, dr. Niholič, pl. Vodrinski in Badaj. V Šidu je zmagal socijalni demokrat Korač. Pravaši imajo najboljši izgled za ožje volitve. V I. zagrebškem okraju je zmagal z največjim terorizmom ban Tomašič in sicer z večino štirih glasov. Volilni lokal je bil zaprt že ob pol štirih popoldne, ko ni glasovala še velika množica opožicijonalcev. Ker so volilci protestirali proti temu, je bilo mnogo aretiranih. Opozicijonalni člani volilne komisije so odšli iz dvorane, toda vladni člani so delali naprej in izvršili skrutinij. Proglasili so Tomašičevo zuiago.
V	Ogulinu je zmagal koalicijonaš dr. Nikolič. Poročila o volitvah so jako redka. Korespondenčni biro, ki je dosedaj vedno prinašal rezultate o hrvaških volitvah, nima danes niti enega rezultata.
Razne vesti.
* Profesor bogoslovja — rabelj. Iz Moskve se poroča, da je -proti prijorju nekega samostana, Makariju, uvedena stroga preiskava, ker je Ma-karij zagrešil več nravnostnih prestopkov. O prijorju se poročajo sedaj še sledeče podrobnosti: Ker v Rusiji ni rabljev po poklicu, opravljajo ta posel oni, ki se sami priglase za to. Navadno so to razni zločinci. Da ljudstvo rabljev ne preganja in ne spozna, ima pri izvrševanju svojega posla na obrazu vedno masko. Tu se je prigo-dil pred tremi leti v Kijevu slučaj, da je nekdo rablju, ki je obešal revolucionarje, potegnil krinko raz obraz. Na splošno začudenje je občinstvo spoznalo v rablju profesorja bogoslovja na semenišču v Kijevu, Gnjevuševa. Kmalu nato je postal Gnjevušev arhimaudrit in je prišel kot prijor v samostan Spaski v Moskvi, kjer si je nadel ime Makarij. Sedaj tako težko osumljeni duhovnik torej ni nikdo drugi kakor oni prostovoljni rabelj.
* Truplo neveste v krsti generala. V sve-tovnoznanem letovišču Nica so bili pred večimi tedni med drugimi gosti tudi neka angleška gospodična Hamford in ruski general Samojev, ki sta bila drug drugemu popolnoma nepoznana. Oba sta umrla istega dne. Nesrečni slučaj le hotel, da je enoinisto pogrebno društvo dobilo nalog, da preskrbi prevoz obeh umrlih v njih domačijo. Ko je prišla krsta mlade deklice v London, so hoteli starši in ženin pokojnice še enkrat videti mrliča in so zato odprli krsto. Ko krsto odpro zapazijo na svoje veliko začudenje v njej ruskega generala v paradni uniformi. Pogrebno društvo v Nici je pri odpošiljatvi obe krsti zamenjalo, in odposlalo krsto, ki je bila določena za Varšavo v London in nasprotno. Druga krsta je potovala potem iz Varšave v Petrograd, kjer so jo pokopali. Angleži so se nato obrnili v Petrograd in zaprosili pravo krsto. Toda dobili so odgovor, da tamkaj ni ničesar znano o tem, da bi bila zakopana napačna krsta. Pred par dnevi so položili v Petrogradu krsto, v kateri so domnevali truplo generala, z vsemi vojaškimi častmi v zemljo. Na prošnjo Angležev je ruska vlada konečno dovolila, da se odpre imenovana krsta. Pri toj priliki se je pokazalo, da je bila pokopana pravzaprav Hamford ne pa ruski gdneral. Krsto so nato odpeljali v London, truplo generala pa odposlali v Petrograd.
* Požar v Reki. Požar, ki je, kakor smo že poročali, vničil v Reki tovarno za olje, je povzročil škoeo 2 in pol miljona kron. Skoda je popolnoma pokrita z zavarovalnino pri »Assicu-razioni Generali* in »Riunione Adriatica*. Kako je nastal požar, še sedaj ni znano.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Mali oglasi.
Besed« 5 rlnarjer. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vpraSanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Išče se za februar lokal za gostilno. Ponudbe na >Prvo anončno pisarno.« 790—1
Dobro vpeljana gostilna na zelo prometnem kraju v Ljubljani, se oda v najem. Ponudbe, samo pismene ter s polnim naslovom, pod »Prometna gostilna« na »Prvo anončno pisarno«.	787—3
Proda se zaradi družinskih razmer dobro idoča trgovina v prometnem kraju. Natančneje se poizve na Poljanski cesti št. 3.
Iščem dobro gostilno v najem, ali na račun. Ponudbe: »Dobra gostilna«, »Prva anončna pisarna«.	______________786—1
Gospodična išče stanovanje s hrano pri boljši rodbini. Ponudbe sprejema »Prva anončna pisarna«._________________________________776—3
Hlev za dva konja in prostor za vozove oda D. Rovšek, Kolodvorska ul. št. 35.	772
Nemeblovana soba se odda takoj v najem. Soba je pripravna tudi za kakršnokoli shrambo. Poizve se v Frančiškanski ulici 8. I. pri L. Jelencu.	________________791^3—1
Prodajalka Izurjena v papirnati in galanterijski stroki z večletno prakso, išče primerne službe. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«.
792/4—1
Slav. občinstvu se vljudno naznanja, da
v kavarni „Prešeren“
ni nobenega koncerta
Za obilen obisk se priporoča
KAROL POLAJNAR, kavarnar.
Ženitna ponudba
28 letni boljši obrtnik, ki je že dve leti samostojen v lepem gorenjskem mestu, se želi poročiti z gospodično, ki bi imela par tisočakov. Vdove niso izključene. — Le resne ponudbe pod „Zimska roža' na ,Prvo anončno pisarno" v Ljubljani.	P	702
Ivan Mohorič
krojač, Sv. Petra cesta št 6.
se priporoča slav. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju. — V zalogi vedno različno blago.	P	584
vsaka s posebnim vhodom, v I. nadstropju Komenskega ulica štev. 16
: se oddaste takoj. :
Berite in strmite!
600 kosov, med temi v ognju pozlačena ura za 4 K 20 v.
Krasna, v ognju pozlačena, zelo fina AnkerRemont ura s pozlačenim kazalnikom, gre 36 ur, garancija 3 leta. Krasna kravatna igla s similibrilantom, 1 v ognju pozlačen prstan z imit. kamnom za gospode ali dame, 1 krasen kolie iz približno 150 kosov orientalskih biserov, najmodernejši okrasek za dame, 1 krasna garnitura manšetnih, ovratnih in naprsnih gumbov, garantirano 3°/o duble-zlato s patentno zaklopko, 6 kosov robcev iz pravega platna, 1 elegantni nikel-nasti žepni tintnlk, 1 krasno toaletno ogledalo v etuiju, 1 prijetno dišeče toaletno milo, 1 fino vezena beležnica, 72 kom. angl. kanclijskih peres, 20 korespondenčnih predmetov in še 396 kosov raznih predmetov, ki se rabijo doma. Vse skupaj z Goldin-uro, ki je sama dvakrat toliko vredna, stane samo 4 K 20 v. Pošilja po povzetju eksportna tvrdka H. Spingarn, Krakov št. 328. Ako se naroči 2 zavoja pridam zastonj lep žepni nož z 2 klinama. Pri več kot dveh zavojih pri vsakem po 1 tak nož. Za neugajajoče se vrne takoj denar, torej je vsak riziko izključen.	P653
Preostale izvode romana
„ŽENA“
ki je vzbujal toliko zanimanja, ko je izhajal v BJutru", prodaja uprav-ništvo .Jutra" mesto po prvotni ceni (1 K)
po 60 vin. izvod.
Zunanji naročniki naj pošljejo znesek v naprej in pridenejo 10 v za znamko. Na naročila brez denarja se ne ozira.
£
E
£
Najprimernejša igra za manjše odre je enodejanka
Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar.
(Repertoarna igra češkega „Nar.divadla“ v Pragi.)
Pet moških, dve ženski vlogi.
Cena 60 vinarjev.
Dobiva se v knjigarnah in pri založniku V. M. Zalarju v Ljubljani.
v * v
in po že znano najnižjih cenah dobite
trgovini PETER ŠTERKi
Ljubljana, Stari trg št. 18.
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek 1* kakovosti; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd.
  fc Moderne kožuhovine.
Za jesen in zimo:
Bluze, soodrija krila, hišne halje, pletene jopice, zimsko perilo, rokavice, kožuhovine, dežnike, moderce in vse moderne nakitne predmete. Damske klobuke in čepice kakor tudi za otroke. Vse športne predmete.
V oddelku za gospode:
Klobuki, cilindri, čepice, kravate, zimsko perilo, rokavice, dežniki, palice, pleteni telovniki, kakor tudi vedno najnovejše potrebščine za gospode.
Modna in športna trgovina P• Magdič, Ljubljana
nasproti glavne pošte.
Dražbeni oklic.
Opr. št. E .428/11/6
Po zahtevanju Janeza Bregarja, posestnika v Robu št. 7. zastopanega po Josipu Smodeju, c. kr. notarju v Vel. Laščah bo dne 5. februarja 1911 dopoldne Ob 10. uri pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 4. dražba zemljišča vi. št. 17 k. o. Krvavapeč, obstoječega jz gospodarskih poslopij, več njiv vrtov, pašnikov in gozdov s pritiklino vred, ki sestoji iz več glav živine
in drugega gospodarskega orodja.	\	   ,,
Nepremičnini, ki jo je prodati na dražbi,	je določena vrednost na 23.660 K, pritiklini	pa 240 K>
Najmanjši ponudek znaša 17.267 K, pod tem zneskom se ne prodaje.	.
Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnine (zemljiško-knjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike i. t. d.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 4. med opravilnimi urami.
Pravice, katere bi ne puščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenera obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle uveljaviti glede nepremičnine same.
O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere ima sedaj na nepremičnini pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja,	tedaj samo z	nabitkom
pri	sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu	spodaj oznamenjene sodnije	niti ne imenujejo tej v
sodnem okraju stanujočega pooblaščenca za vročbe.
O. kr. okrajna, sodnija v VeLLažčah oddelek BE.
dne 18. decembra 1911.
Popolnoma varno naložen denar,
Kmetska posojilnica
p. z. z n. z.
obrestuje hranilne vloge do
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov.
Naročajte in kupujte „Jutro“ izvod samo 6 v.
Velika zaloga
pohištva in tapetniškega blaga FR. KAPUS
Marije Terezije cesta 11. (Kolizej.)
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, oto-mane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala, otročje vozičke ter kuhinjsko pohištva
Sprejema se tudi oprema hotelov.
Zmerne cene.
Izdelki solidni.
FR.SETCIK
puškar
v Ljubljani,
Židovska ulica št 7
priporoča svojo veliko zalogo najbojših pušk in samokresov najnovejšega zistema, kakor tudi intuicijo ki vse driige lovske priprave po najnižjih cenah. Zaloga potrebščin za ribji lov.
Popravila se izvršujejo točno.
CeranriU m sahtoTaoJe laateaj hi paitnla« imata.
Lepa božična in novo-. |0tna darila. =
Naročajte novi jubilejni cenik s koledarjem z znižanimi cenami, ki se pošilja zastonj po pošti in bo izšel za Božič.
Najbogatejša izbira pri občeznani domači solidni trgovini po najnižjih cenah.
Zlate, srebrne, nlkel in jeklene ure ter verižice. Največja izbira briljantov, uhanov, prstanov itd.
Za kina-srebro na zahtevo posebni cenik.	'
FR. ČUDEN,
urar in trgovec v Ljubljani,
samo nasproti Frančiškanskega samostana. Za najfinejše šivalne stroje na zahtevo posebni cenik. — Novi jubilejni cenik s koledarjem bo izšel za Božič in se pošilja tudi po pošti zastonj.
1
0
2
ljubljanske okolice
O v Ljubljani
brez vsakršnega odbitka.
Rezervni zaklad: nad pol milijona.
FR. F. ZAJEC
>CJ
O
C
•o
ca n
Ljubljana, Stari trg št. 9.
Cenike pollljam zastonj In poitnlne prosto.
po 5, 7, 9 In 12 K. — Barva za lase in brado „Neril“ od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K. — Lasne podlage in mrežice vse vrste. — Lasulje, brade, šminke i. t. d. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča
Štefan Strmeli, Ljubljana
Pod Trančo št. 1 (zraven čevljar, mostu) izdelovalnica za vsa lasna dela.
Najboljše odgovori „Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
Varčne gospodinje!
Dočim daste za vsa druga otročja redilna sredstva 1—3 krone, velja „Slad!n“ ali dr. pl. Trnkoczy-ja „Sladnl čaj“ 1 zavojček z */< kg samo 50 vin. Na tisoče otrok ga zavživa z najboljšim uspehom.
Glavne zaloge: v Ljubljani lekarna Trnk6czy, zraven rotovža; na Dunaju v lekarnah Tmkoczy: VIII, Josefstadterstrafie 25; III., Radetzkyplatz 4; V., SchOnbrunner-strafie 109; v Gradcu: Sackstrafle 3.
FpanoActn vnania Velika steklenica z navodom o rabi 1 K 20 h, * alltUOAU	tucat 12 K; mala steklenica z navodom o rabi
60 h, tucat 6 K.	\
: :	Francosko	žganje z mentholom, : :
ki mu je pridejan menthol kot zdravilno, bolj utešujofe sredstvo. Posebno priporočljivo za drgnenje udov po težki in. naporni hoji. Ena steklenica 1 K 80 h.	«
Vino s kino in železom. steklenica 1 K 20 h-2 k, 3 k.
steklenica po 1, 2, 6 kron.
Zdravilni konjak,
Lekarna Trnkoczy v Ljubljani.
Razpošiljanje po pošti. Prva največja eksport. tvrdka. Preizkušeno lekarniško blago. Drogijske cene. Mastln za živinorejce. Telefon 190.
iv-, Ji	'»*-«r'"" rilC'	•H'-'' -r- 1'	'•■	t-S-t'	'	•	irlV*-	*	fi\'-	*	ri-tt'	■	"	rt->	w	,	A
= Velika =
§ božična okasljska prodaja!
' Q>
Največja izbira izgotovljenih oblek za gospode in dečke ter konfekcije za dame in deklice.
Čudovito reducirane cene!!
Angleško skladišče oblek
O. BERNATOVIC
i	. . • ^ > i f y\ ’1'
Ljubljana, Mestni trg 5
vseh
pasem
razpošilja v izbrano krasnih čistokrvnih eksemplarih
FUCHSOV eksport psov
PRAGA, Klamovka 25.
—— Ceniki gratls in franko. —
Ljubljanska
la banka v Ljubljani.
Rez. fond nad K 800.000.
Del. glavnica:
Kt8,000.000.
Stritarjeva ulica štev. d, (lastna hiša)
Froxao.ese za Toližinja žireToanJa:
Promese kreditnih srečk a K 28'—.	'	Žrebanje	dne	2. januarja	1912
Promese srečk za uravnavo Donave a K	16*—	Žrebanje	dne	2. januaija	1912
Promese ljubljanskih srečk a K 10 —	Žrebanje	dne	2. januarja	1912
Promese zemljiških srečk II. em. š. K 0*—	Žrebanje	dne	5. januaija	1912
?se 4 promese skupaj K 56*—.	,	,	■............-
====== Podružnice v Spljetu, Celčvcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. ========
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 V;.
&lavni dobitek K 300.000*—. Glavni dobitek K 120.000’—. ftlavUi dobitek K 50.000*—. Glavni dobitek K 100.000*—.
Jadranska banka fl lij alka v
1	frn^f':	*"t‘r	iHBjpngeT	pwa	trmr—i	iaguMTi
papigi. **£Jl2SU
' if' ttSiMo	flMhu mmak•OcAa—lto.	kndtn.	—	Bow»	——BIU.
JUcpedetivfc	131 mon | fekase.
■U-.3.	,	ijlx »H0g(^g|lg|le#§5no!iB oviHIt i?rr »RrtRttfOTJ