Ill ."W" l!l- illllltll llllllnlll '^"'Ullli : Jr* KS3 - ffj-r f" » " fJ *_ V L/-' 'iL -7 Ii tis 4, narodni dom in knjižnica logatec v 2020? najprimernejša arhitekturna rešitev studia arrea d. o. o. 22. oktobra 2013 je Občina Logatec ob zaključku arhitekturno - urbanistične delavnice Narodni dom in Knjižnica Logatec v stekleni galeriji športne dvorane v Dolnjem Logatcu pripravila razstavo, kjer so bila do 4. 11. 2013 predstavljena dela štirih vabljenih arhitekturnih birojev; ARHIPELAG, d. o. o., STUDIO PIRSS, d. o. o., DEKLEVA GREGORIČ ARHITEKTI, d. o. o. in ARREA, d. o. o. Razstavo je odprl malce ponesrečen, a dobro odigran izbor skladbe Johna Willi-amsa iz filma Schindlerjev seznam. Župan Berto Menard je poudaril, da »smo zaorali ledino v kulturi, vsaj kar se tiče Narodnega doma in Knjižnice Logatec.« Omenil je »željo pridobiti vsaj gradbeno dovoljenje še v njegovem mandatu«. Občina Logatec bi se nato lahko hitreje prijavila na morebitne prihodnje razpise za evropska sredstva. Po županovih besedah bi tako novi Narodni dom in Knjižnica Logatec morala stati v 2020. Časovnica, ki je bila predstavljena na javni predstavitvi projektne naloge maja letos, se je tako že ustrezno premaknila: tam se je namreč, očitno preveč optimistično, govorilo o letu 2016. Primož Praper iz podjetja EUTRIP, ki je Občini Logatec pomagalo pripraviti projektno nalogo, se je ob odprtju razstave zahvalil nekdanji podžupanji Ladislavi Furlan, s pomočjo katere se je delo začelo. Projektna skupina, ki je z delom začela februarja 2013, se je tudi po javni predstavitvi projektne naloge meseca maja ukvarjala z razmislekom o potrebnih površinah, »z dilemo, ali potrebujemo tri dvorane ali eno, s prostorom, namenjenim posameznim vsebinam«. Izdelana projektna naloga je nato arhitektom služila kot podlaga za pripravo idejnih rešitev za izgradnjo novega Narodnega doma in Knjižnice Logatec. O idejnih rešitvah je presojala komisija, ki so jo sestavljali člani z glasovalno pravico (Berto Menard, župan, Matevž Vrhovnik, univ. dipl. inž. arh., Mojca Gregorski, univ. dipl. inž. arh., Primož Hočevar, univ. dipl. inž. arh., Primož Praper, univ. dipl. gosp. inž.) in ostali člani brez glasovalne pravice (dr. Andreja Zapušek Černe, Bibijana Mihevc, Marjan Grdadolnik, mag. Katja Žagar, Mateja Čuk, mag. Nevenka Malavašič ter Nejc Avguštin). Prav vsaka od predstavljenih rešitev je ponujala zanimive rešitve prostora, urejanja okolice, zapolnitve m*. r ■ p» i' ■ 5 F o Maruša iz Arrea d.o.o. je prisotnim razložila maketo oz. njihovo rešitev za Narodni dom in Knjižnico Logatec. prostora s predvidenimi vsebinami, slediti pa je bilo treba projektni nalogi oz. njenim usmeritvam. Zato žirija ni imela lahkega dela. Pripravljene rešitve so bile presojane na podlagi naslednjih elementov: arhitekturna zasnova, funkcionalna zasnova, oblikovanje, krajinska zasnova, trajnostni razvoj, energetska varčnost ter ekonomičnost izgradnje in obratovanja, tehnične rešitve (predvsem fleksibilnost zasnove) in višina sredstev predvidene investicije. Mojca Gregorski je v imenu žirije pojasnila, da so ti elementi, zlasti trajnostni razvoj in energetska varčnost, pomembni zaradi pridobivanja sredstev v prihodnji finančni perspektivi 2014-2020. Glede na trenutno predstavljene dokumente Vlade RS, namenjene pridobivanju sredstev v prihodnji finančni perspektivi, bo razvoj v prihodnje usmerjen predvsem k doseganju ciljev Strategije 2020: pametna, vključujoča in trajnostna rast. Tako bo poudarek na ino-vativnih rešitvah, rešitvah, ki omogočajo trajnostno izkoriščanje naravnih virov, in rešitvah, ki zagotavljajo nova znanja in nova delovna mesta. Upati je torej, da se bodo sredstva za težko pričakovani logaški projekt našla v omenjenem okviru. Ob zaključku je sledila seznanitev z izbrano rešitvijo ter obrazložitev izbora. »Namen ocenjevanja žirije je bilo izbrati arhitekturno-urbanistično najprimernejši elaborat,« je poudarila ga. Gregorski. Imenovana žirija je tako izbrala elaborat studia Arrea d.o.o. »Nova rešitev je koncipirana tako, da izkorišča obstoječe prostorske kvalitete, predvsem kontakt z naravnim ambientom Čevice, ki je danes zapostavljen in neprepoznan,« je Gregorskijeva obrazložila izbor. Izbrana rešitev je tudi skušala ohraniti sedanji sokolski dom in ga na dokaj neopazen način nadaljevati v nove prostore. »Ta odnos staro-novo je tudi ena najbolj prepričljivih rešitev,« je še dodala Gregorskijeva. Največ pohval je padlo prav na spoštovanje in ohranjanje starega Narodnega doma, na umestitev Knjižnice Logatec ter na povezovanje z upravnim centrom in s tem ustvarjanje enotnega prostora. Pripombe pa so bile na majhnost prostora, predvidenega za galerijo, na predvidena parkirišča ter na rešitev, ki jo bo v zvezi s cesto med Knjižnico Logatec in Upravnim centrom očitno treba umestiti drugam. Prav ob ustvarjanju enotnega prostora, tako o tem tudi Gregorskijeva, se je namreč pokazalo, da je Upravni center v prostor umeščen nekoliko ponesrečeno. Arhitekti so na to pripomnili, da bo za dodelavo projekta najverjetneje treba opraviti še prometno študijo. mag. Neža Sautet vsebinai politika napovednik 11 SPORT 12-13 DRUŽBA 14-18 KULTURA 19-22 GENERACIJE 23-25 PRAKTIKUMl 26-32 Spoštovane občanke, spoštovani občani! Za nami sta dva čustvena praznika, dan reformacije in dan vseh svetih; oba sta nam zbudila takšne ali drugačne spomine na preteklost. A počasi gremo nasproti novim praznikom ob koncu leta, ki bodo našemu življenju morda dali nove vsebine. Nove vsebine pa prinašajo tudi tokratne Logaške novice, katerih glavna tema je prostor. Oktobra se je v naši ljubi občini odvilo kar nekaj dogodkov, ki nas opozarjajo na bogastvo prostora, v katerem živimo, na njegovo bogato zgodovino, ki nam je iz takšnih ali drugačnih razlogov neznana. Samo pohvala gre zato organizatorjem teh dogodkov in pripravljavcem vsebin, da nas, občane, naučijo kaj novega, da z nami delijo svoja odkritja, svoje vedenje. Žal pa niso vsi pretekli dogodki - vsaj zaenkrat - tako polni upanja, kot bi bilo mogoče pričakovati. V Dolnjem Logatcu se je tako proti izgradnji trgovskega centra nasproti pokopališča izoblikovala civilna iniciativa. Nasprotovanje tovrstnim odločitvam daje, upam, vsakemu prebivalcu naše občine kaj v razmislek: zakaj trgovski center prav tam? Kaj se je s tem prostorom dogajalo prej? Ali obstajajo drugačne rešitve tega problema? So izvedljive? Nikakor pa ni produktivna debata o tem, kdo je kriv; če kdo, soodgovornost za razvoj Občine Logatec vsekakor nosimo tudi sami občani; če drugače ne, ko izbiramo ljudi, ki sprejemajo odločitve o razvoju naše Občine. Za usklajen razvoj kakega kraja je treba tudi sklepati kompromise; želja je - kot občanov - veliko - a za razvoj je treba določiti prioritete; zato se moramo kdaj tudi znati ustaviti pri uresničevanju lastnih drobnih želja in prednost dati dobrobiti celotnega kraja. V tej številki Logaških novic boste lahko prebrali prispevke, ki vam bodo, upam, pomagali pri izoblikovanju mnenja o tem, kaj je prav in kaj ne. Poglavitna naloga prostorskega planiranja je spretno in uravnoteženo usklajevanje med različnimi interesi. Prostorsko planiranje ureja in koordinira namensko rabo prostora. Cilj načrtovanja bi moral biti ustvariti funkcionalno, gospodarno, humano in estetsko okolje, v katerem imajo ljudje primerne pogoje za bivanje. Prav zato civilna iniciativa trgovskemu centru sredi Logatca predlaga alternativo, kar je dobro, demokratično dejanje. mag. Neža Sautet, odgovorna urednica »trgovski center naj se prenese drugam« logatec si zasluzi parkovno-parkirno površino V Logatcu se v zadnjih letih precej pogosto ustanavljajo civilne iniciative, v okviru katerih se, bodisi v znak nasprotovanja občinski politiki bodisi določenim odločitvam, zbirajo podpisi somišljenikov. Tako je pred časom nastala tudi civilna iniciativa, ki nasprotuje predvideni postavitvi trgovskega centra na travniku nasproti pokopališča v Dolnjem Logatcu. Podpise je poleg nekaterih somišljenikov zbiral tudi g. Matevž Bambič, »siva eminenca civilne iniciative,« kot se napol v šali poimenuje sam. Bambič ob tem dodaja, da »so se na ulici zbrali trije fantje, ki se jim je pridružil še četrti, in nato so si razdelili, kaj bo kdo naredil«. Civilna iniciativa se je začela organizirati po notici g. Borisa Čičmirka, logaškega svetnika, v času, ko je bila organizirana javna predstavitev projekta za izgradnjo trgovskega centra. Na javni predstavitvi projekta naj bi bil poleg predstavnikov Občine Logatec, župana g. Menarda in mag. Katje Žagar, ter predstavnikov Upravne enote Logatec tudi lastnik zemljišča, na katerem naj bi trgovski center stal. Oblikovanje civilne iniciative Po uradni predstavitvi so ljudje začeli projektu glasno nasprotovati; v glavnem je šlo za stanovalce Dolnjega Logatca. Bambič je med glavnimi razlogi proti projektu izpostavil predvsem bližino šole, vrtca, športne dvorane, cerkve in pokopališča. »Kar se tiče šole in vrtca, okoliški prebivalci vemo, kaj imamo: 6 parkirnih prostorov in vsako jutro nemarno prerivanje za parkirna mesta; kar se tiče pokopališča, je parkirnih mest premalo, kadar imamo pogrebe, pa gredo po cesti neredko do pokopališča tudi sprevodi iz cerkve,« dodaja Bambič. Ta se zato tudi sprašuje, kako bi bilo videti, ko bi sprevod šel mimo trgovskega centra. Bambič, ki v Logatcu živi že okoli 30 let, tudi postavi vzporednico z urejanjem prostora v Ljubljani: »Ena prvih stvari, ki jih je Jankovič naredil v Ljubljani, je ta, da ni dovolil gradnje med Petrolom in Plečnikovimi žalami. - Samo spomnimo bralce, ki Ljubljane ne poznajo dobro: prav na zelenici ob Plečnikovih žalah, kjer so prej stali vrtički bližnjih stanovalcev, ki jih je Jankovič dal podreti, saj so stali na javnem zemljišču, je Jankovič dal postaviti park. In prav postavitev parka s parkirišči namesto trgovskega centra predlaga logaška Matevž Bambič: »Na to zemljišče bolj kot trgovski center sodijo park in parkirišča. Trgovski center pa naj se prestavi drugam.« civilna iniciativa, ki je do sedaj zbrala že 345 podpisov. Eden od, zdi se, upravičenih razlogov nasprotovanja gradnji na omenjenem zemljišču, pa je tudi dejstvo, da gre za poplavno zemljišče. Gradnja na poplavnem zemljišču Bambič nam omeni, da je Franc Godina, ugledni meščan našega mesta, prav na javni predstavitvi povedal, da je sam doživel vsaj 12 velikih poplav, kakršna je bila zadnja. Gre torej za precej redno poplavljanje vsaj dela tega zemljišča, pri čemer je bila voda do polovice zemljišča; občinski predstavniki so sicer omenjali možnosti dvigovanja zemljišča oz. objekta, a po Bambičevem mnenju to ni rešitev. Ta pri tem dodaja, da se težave s parkirišči pojavljajo tudi ob vsakokratnem Gregorjevem sejmu. Tako se je prav na javni predstavitvi oblikoval predlog, da se trgovski center prenese nekam na obrobje logaške občine, omenjeno zemljišče naj se odkupi od trenutnega lastnika, na njem pa vzpostavi parkovno-parkirna površina. Civilna iniciativa je tudi pozvala logaške svetni- ke, naj odložijo sprejem odloka, ki je bil za sprejem predviden na 24. redni seji občinskega sveta. Že v dveh dneh jim je uspelo zbrati 235 podpisov. Po objavi prispevka na TV pa je podpora civilni iniciativi postala še močnejša. Bambič je zbrane podpise predstavil tudi županu Menardu. Bambič župana pohvali: »Župan si je za predstavitev naše pritožbe in pobude vzel kar nekaj časa.« A ostanimo še malo pri poplavah. Ob pripravi občinskega prostorskega načrta, ki je bil sprejet pred letom dni, je Občina Logatec, ker tako narekuje zakonodaja, dala izdelati poplavno študijo, ki je pokazala, da je poplavno ogroženih precej pozidanih in nepozidanih stavbnih zemljišč. Septembra 2010, ob zadnjih velikih poplavah v Logatcu (Logaške novice, oktober 2010), se je pokazalo, da je bilo škode, tako je ocenila takratna občinska komisija, za 1,5 do 2 milijona evrov, pri čemer ni bila upoštevana škoda, ki je nastala na kmetijskih zemljiščih, in škoda na vodotokih, nad katerimi bdi država. Ob omenjenih poplavah je bilo poplavljeno tudi območje Sončnega Loga in večstano- vanjska stavba ob cesti, ki pelje k pokopališču. Takratni župan g. Nagode je obljubljal marsikatero rešitev. Brana v Hotedršici, ki je ob poplavah popustila, je bila pozneje urejena za časa župana Menarda. A da območje, na katerem je predvidena izgradnja trgovskega centra, ne bi poplavljalo, so potrebni drugi protipoplavni ukrepi. Prav bi bilo, da se iz napak, ki so bile v preteklosti storjene, tudi kaj naučimo. Zato priprava OPN s predvidevanjem kakršnekoli gradnje, če je ne dopušča poplavna študija, na poplavnih območjih, kakršno je omenjeno, nikakor ne more biti hvalevredno dejanje, ne glede na to, ali gre za večstanovanjski objekt ali pa za trgovski center. Na območjih, ki jih je poplavna študija zaznala kot nevarna zaradi poplav, posamezniki menda v preteklosti niso mogli dobiti zazidljivo-sti. Prav bi bilo torej, da bi za vse veljala enaka pravila. Investitorji grozijo? Podpisniki civilne iniciative so podpise na 24. seji predložili tudi občinskemu svetu s prošnjo, naj preloži glasovanje o sporni točki. Svet je Odlok, ki naj bi izgradnjo trgovskega centra na omenjenem zemljišču dovoljeval, izločil iz dnevnega reda. Poleg dokumentov in podpisov civilne iniciative pa smo med materiali za sejo prejeli tudi dopis, ki gaje dne 24. 10. 2013 (prav na dan seje!) podjetje Metalka Commerce d.d. kot soinvestitor poslalo na Občino Logatec. V njem podjetje Občino Logatec seznanja s finančnimi posledicami, ki jih bo Občina Logatec imela v primeru, da postopka ne bo mogoče nadaljevati in predvidene investicije izpeljati v okviru predvidenega terminskega načrta. V dopisu investitoiji tako omenjajo, da je občinski svet na 15. redni seji dne 27. 9. 2012 sprejel Odlok o občinskem prostorskem načrtu (OPN), ki je sporno območje opredelil kot CD - druga območja centralnih dejavnosti. Na podlagi OPN pa bi bilo, da bi investicija lahko stekla, treba sprejeti še Odlok o občinskem I podrobnem prostorskem načrtu (OPPN). V ^ dopisu investitoiji pišejo: »V skladu s tem "I smo kot zainteresirani vlagatelji na župana Š naslovili interes po vlaganju in pobudo za S pričetek postopka priprave in financiranja ^ OPPN. Skladno z Zakonom o prostorskem načrtovanju in sprejetim OPN je župan dne 5. 2. 2012 sprejel sklep o začetku priprave OPPN Soseska ob Notranjski cesti - za enoto urejanja DL-233.«. Investitor v dokumentu obrazloži, da se je lotil priprave terminskega načrta, z lastnikom zemljišča je bila sklenjena predkupna pogodba in plačan del kupnine, z zainteresiranim kupcem pa je bila podpisana obvezujoča izvedbena pogodba, ki predvideva pridobitev uporabnega dovoljenja za objekt do oktobra 2014. »V primeru, da se občinski svet odloči da kljub sprejetim prostorskim podlagam ustavi postopek sprejemanja OPPN, vam sporočamo, da bomo kot zavedena stranka uveljavljali stroške, ki so že bili povzročeni, in tiste, ki izhajajo iz pogodbenih kazni obvezujočih podpisanih pogodb /.../.« Je Občina res dolžna kriti nastale stroške? Na podlagi česa se investitor odloči začeti postopke za izgradnjo projekta, še preden je sprejet OPPN? Mešetarjenje z delovnimi mesti Večkrat v zadnjih časih, ko se je v Občini Logatec omenjalo večje projekte, proti katerim je bilo slutiti takšno ali drugačno negodovanje občanov, so zagovorniki projekta na dan privlekli argument delovnih mest; če bi ljudje podprli ta in ta projekt, bi občani dobili toliko in toliko delovnih mest. Tako tudi podjetje Metalka Commerce d.d. v svojem dopisu omenja, da so »glede zaposlitvenih možnosti župana seznanili, da bo na lokaciji zaposlenih najmanj osem občanov«. Pri prebiranju takšnih ali drugačnih obljub novih zaposlitev pa je treba biti skrajno previden: bodo ljudje zaposleni za določen čas? - Če da, za koliko časa? -Bodo morda zaposleni za nedoločen čas? O kakšnih delovnih mestih je torej govora? - Glede na podatke Zavoda za zaposlovanje (september, 2013) je bilo v Občini Logatec registriranih skupaj 676 brezposelnih oseb, A ta podatek navaja le tiste, ki so kot brezposelni registrirani na Zavodu za zaposlovanje, realna številka je gotovo še višja. Na straneh Statističnega urada RS je mogoče prebrati, da je brezposelnost v logaški občini od 7- do 8,9% glede na aktivno prebivalstvo v občini. Kakorkoli že, obljube delovnih mest v zameno za takšne ali drugačne projekte niso okusne, vsaj dokler niso podprte s konkretnimi informacijami. Nakup zemljišča kot rešitev Civilna iniciativa je Občini Logatec dala pobudo, da Občina zemljišče odkupi. Pobudo so na zadnji seji občinskega sveta podprli tudi nekateri svetniki, med katerimi sta bila Eva Černigoj in Miran Obreza. Zahtevali so, da se v proračun, pripravljen za leto 2014, umestijo tudi sredstva, predvidena za nakup omenjenega zemljišča; šlo naj bi za okoli milijon evrov sredstev. Po mnenju svetnika Borisa Hodnika prostor za pogajanje še obstaja, zato »ne smemo vreči puške v koruzo«: vrednost zemljišča naj se najprej oceni, da bomo vedeli, o kakšni višini sredstev je sploh govora. mag. Neža Sautet »stare stvari ohranjajmo zase, za svojo dušo« s predavanja o železnici v hotedršici Aleš Lajovic in dr. Andrej Mihevc sta prisotne navdušila s predavanjem o železnici, ki je v času 1. svetovne vojne v naših krajih nastajala za potrebe Soške fronte. 25. oktobra smo v dvorani nad staro šolo v Hotedršici lahko slišali zanimivo predavanje Aleša Lajovica, dipl. ing., in dr. Andreja Mihevca. Predavatelja sta prisotnim, ki jih ni bilo malo, predstavila zgodovino potek in trenutno stanje nekaterih delov železnice, ki naj bi v času 1. svetovne vojne potekala od Logatca do Idrije. »Prva svetovna vojna se je začela 28. 6. 1914 v Sarajevu. Potem so sledile vojne napovedi po celi Evropi, mesec pozneje pa so že streljali na Beograd. Italija je v bistvu tvorila neko koalicijo z Nemčijo in Avstrijo, zato se dolgo časa niso želeli opredeliti; prvo leto vojne, 1914, maja 1915 pa so se odločili, da bodo prestopili na stran antante in nato se je začel dogajati cirkus bližje nam,« je ozadje na kratko orisal Lajovic. Ko so Gorico razdelili in Sabotin zavzeli Italijani, so stekle prve priprave za idrijsko železnico oziroma oskrbovanje bojišča na Banjščicah. Avstrijska vojska je imela svoje železničarske oddelke, ki so gradili prve povezave. »Prva svetovna vojna je namreč Idrijo iznenada postavila v neposredno zaledje ene najbolj krvavih front evropskih bojišč. Oskrbovanje znatnega dela frontne črte (Banjščice), ki je imela svoje poveljstvo oziroma štab v Logatcu, je potekalo ravno preko Idrije. Ker je bilo potrebno na fronto stalno dostavljati velike količine težkega vojaškega materiala, kar je bilo z vojaškimi vozovi in konjsko vprego sila težko - tudi zaradi cest, ki so bile tedaj vse seveda makadamske in z relativno strmimi klanci, so hitro postavili t. i. feldbahn,« je že na začetku pojasnil Aleš Lajovic, ki se tako kot dr. Mihevc z železnico ukvarja tudi s strokovnega vidika; oba predavatelja pa sta tudi jamarja. Feldbahn je najprej potekal od Logatca do Godoviča; od tod je šel en krak ozkotirne železnice v Zadlog, drugi pa v Idrijo. »Ta je bil tik pred odločilno ofenzivo v oktobru 1917 podaljšan do Dolenje Trebuše. Dolžina tega kraka, to je od Logatca do Dolenje Trebuše, je bila 63 kilometrov,« smo lahko izvedeli tistega večera. Feldbahne so »navadno položili kar po cestah, kjer pa je bil naklon cestišča prevelik ali iz drugih razlogov, pa so zgradili novo traso,« je poudaril Lajovic. Ta ozkotirna železnica se je začela na železniški postaji v Logatcu in nato vodila skozi Gorenji Logatec, Kalce in naprej skozi Hotederšico do Godoviča (tu se je odcepil krak železnice proti Črnemu vrhu in naprej v Zadlog, predvidena pa je bila tudi že povezava z Ajdovščino). Od Godoviča naprej je šla Idrijska proga nekaj kilometrov po t. i. »Francoski cesti« (3,6 km). Zahtevnejši objekti so bili par deset metrov dolga galerija z lesenim podpor-jem, podobno dolg tunel v živi skali in polkrožni deset do petnajst metrov visok leseni most nad Strugom, kjer se je proga obrnila za 180 stopinj zopet nazaj proti Idriji. Na cesto po dolini Idrijce se je spustila kak kilometer pred Divjim jezerom. Od Idrije do Dolenje Trebuše je bila železnica zopet položena pretežno po cesti (60 km). Sicer pa je gradnja te proge potekala izredno hitro - le nekaj deset dni v septembru leta 1916. Vlakce so na začetku vlekli s konji. Štirje konji so vlekli do deset vagončkov, na večjih vzponih pa so dodali priprego. Kmalu je začelo primanjkovati krme in konj, zato so začeli uvajati motorne lokomotive. Nato so ugotovili, da ima feldbahn premajhno kapaciteto za vedno večje potrebe fronte, ki se je med tem pomaknila bliže Logatcu. Zato so se takoj lotili gradnje normalnotirne 28 km dolge proge med Logatcem in Črnim vrhom preko Godoviča po novi trasi. »Planirali so do dvajset vlakov s po sto osmi v eno in drugo smer na dan,« je povedal Lajovic. Nemoten promet naj bi, poleg drugih delavcev, zagotavljalo skoraj dvesto železničarjev. Po raznih podatkih je na različnih odsekih te proge, poleg železničarskih oddelkov Austro-Ogerske armade, garalo med pet in petnajst tisoč pretežno ruskih ujetnikov in prav toliko konjev. Na to nas opominja spomenik nedaleč od Kalc, postavljen ruskim vojaškim ujetnikom. Lajovic nam je tudi povedal, da se je nova normalnotirna proga z Južne železnice odcepila kaka dva kilometra pred logaško železniško postajo in prečkala današnjo industrijsko cono v Zapolju. Na Pustem polju severno od Dolenjega Logatca so zgradili veliko, en kilometer dolgo vojaško železniško postajo z 22 tiri in obsežnimi skladišči. Z nje je en tir vodil po visokem nasipu na logaško železniško postajo, sama proga pa je šla v predor Naklo in naprej po nasipu proti Gorenjem Logatcu, ki ga je obšla na vzhodni strani. Sledilo je par usekov in krajši tunel v živi skali v Kal- cah (ta je dostopen s severne strani, južni del pa je, kot smo lahko slišali, zasut). Od Železniške postaje Kalce je šla proga naprej po nasipih in usekih nad današnjo avtomobilsko cesto do Hotedršice, zopet do železniške postaje, in sicer med današnjim strnjenim naseljem in znamenitim Tomažinovim mlinom. Do Železniške postaje Godovič je proga zopet vodila najprej po pobočjih nad današnjo cesto, tik pred Godovičem pa pod njo, kar se menda še danes lepo vidi. Tu se je trasa normalnotirne proge obrnila proti jugu. Sledila sta dva tunela (160 in 340 m) nato pa, preko obsežnih nasipov in usekov na precej razgibanem kraškem terenu, Železniška postaja Podjesen. Po načrtih naj bi se tu proga zopet v velikem loku obrnila proti zahodu. Poleg nasipov je bilo predvidenih še nekaj krajših tunelov. Dr. Mihevc nam je pokazal, kje se ostanki železnice še danes vidijo v Dolenjem Logatcu (npr. bližje današnji železniški postaji, pa nato izboklina na Rovtarski cesti, del predora v Naklem itn.). Zanimivo je, da je trasa potekala prav tam, kjer danes stoji severni del novega Upravnega centra. Kakšna tabla v prihodnje zato verjetno ne bi bila odveč. Železniška postaja Črni vrh naj bi bila na nadmorski višini okoli 700 m - približno nad današnjim domom za ostarele. Tu naj bi šla proga ponovno v predor in potem naprej proti Ajdovščini... Aleš Lajovic nam je nato iz Planinskega vestnika iz leta 1968 (št. 12) prebral zanimiv članek Lada Božiča iz Idrije z naslovom Moja prva tura. V članku avtor opisuje pot, ki sta jo v tistem času z mamo zaradi velikega pomanjkanja prepešačila iz Idrije vse do Vrhnike, da sta lahko nabavila nekaj krompirja. Pot proti domu sta si olajšala z vožnjo z vojaško železnico (kar sicer ni bilo dovoljeno). Za namen prispevka objavljamo le del članka: Z mamo na vlakcu nisva bila sama. Sproti je pobiral vojake in civiliste. Potovanje je bilo počasno, saj je težko natovorjene vagončke vlekla le majhna lokomotiva, ki ji je od časa do časa pošla sapa. Ustaviti se je morala in se pošteno oddahniti. Skozi Hoteder-šco in Godovič je šlo brez strahu in napetih živcev. Onstran Godoviča pa je proga zavila na Francosko cesto, ki veže cesto Godovič - Črni vrh s cesto, ki prihaja v ključih iz Podrteje in teče skozi Koševnik do Črnega vrha. Po nekaj kilometrih po tej cesti je proga zavila na desno z nje in se po nasipih, ki so ohranjeni še danes, približala robu planote, ki strmo pada v sotesko Zale. Po tem robu smo se vozili in s strahom zrli v prepade, v katerih prebiva divja koza. Nič kaj prijetno ni bilo okoli srca. Sedeti na zibajočem se vagončku in zreti prav v vodo soteske Zale je zahtevalo svojo mero korajže. Vagončki so neprestano poplesavali na začasnih tirih, nihali na levo in desno, se ob vsakem stiku tračnic zdrznili in grozili, da skočijo najprej na nasip, z njega pa po strmini v globino in temačno dolino. Še mala lokomotiva se je večkrat prestrašila prepadov, vzdrgetala in se sunkovito ustavila. Kakor da bi lovila sapo in hotela počivati. ... Prvi del živčne vožnje je bil za nami, treba je bilo napraviti še vožnjo po severozahodnem pobočju prav nič manj strmega Pevca. Na lesenem mostu preko ceste na vrhu serpentin je proga dosegla svojo najvišjo točko ... Z mostu se je železniška proga začela polagoma spuščati v smeri proti Beli... Zavore so vedno bolj cvilile in škripale. V to muziko so se mešali vzkliki in kričanje nemških in madžarskih vojakov, ki so zavirali vagončke. Slepim potnikom pa je začela počasi lezti po hrbtu prava mrzlica. Vrišč in ropot je odmeval proti vrhu Pevca, udarjal v strugo Idrijce in se odbijal od njenih nasprotnih bregov. Živci so se vedno bolj napenjali. Pred oči so stopale globine Divjega jezera, strmi breg nad Idrijco, skale in prepadi ... Ker se je prva svetovna vojna končala prej, proga ni bila nikoli dokončana. Aleš Lajovic je pojasnil: »Konec oktobra 1917 je prišlo do preboja fronte pri Kobaridu in dela na trasi železniške proge Logatec - Črni vrh so v hipu obstala. Tako tudi v predoru južno od Godoviča.«. Predor, dolg okoli 360 metrov, nam je podrobno prikazal in razložil dr. Mihevc. Gre za delno dokončan železniški tunel, ki ima samo južni vhod, ker so severnega Italijani porabili za izgradnjo ene od njihovih utrdb v sistemu Vallo Alpino, saj je bil Godovič med vojnama pod Italijo. Ta del, ki je Italijanom služil kot bunker, ima zelo dobro ohranjena vojaška stranišča (t. i. čučkalice) s ploščicami. Dr. Mihevc se pošali: »Kot vidite, so ploščice še zelo dobro ohranjene; takšnih ovalnih za kote, verjetno so jih uporabljali zaradi lažjega čiščenja, danes ne najdemo v nobeni trgovini.«. Predavatelja sta nam povedala, da sta, ko sta tunel iskala, v Godoviču spraševala, ali morda kaj vedo povedati o njem, pa sta žal dobila bolj malo odgovorov. Vendar je iz fotografij, ki nam jih je dr. Mihevc pokazal, v gozdu, seveda, če vemo, kaj iščemo, mogoče videti železniški nasip, ki se proti jugu čez kakih štiristo metrov konča, proti severu pa sledi najprej nekaj deset metrov dolg usek, potem pa ne prav prijazen vhod, pravzaprav dva - eden nad drugim, v tunel. Dve luknji oziroma dva vhoda, ki sta eden nad drugim, je prisotnim pojasnil dr. Mihevc: »Zgornji je služil izkopavanju, spodnji pa, tam so bili vozički, odlaganju izkopanega materiala. Hoda sta seveda ožja, a se v notranjosti precej razširita - verjetno zato, da se v njegovi notranjosti ohranja toplota.«. Danes si strokovnjaki prizadevajo, da bi tunel razglasili za tehnični spomenik. Ob koncu predavanja je prisotne k sodelovanju s svojimi spomini povabil Primož Godina s TV Lep, ki skupaj s scenaristom pripravlja dokumentarec o Idrijski železnici, a se, žal, ni opogumil nihče. Zato vabljeni vsi, ki še hranite spomine na idrijsko železnico, da jih z avtorji dokumentarca delite. Dr. Mi-hevc je predavanje zaključil z naslednjimi besedami: »Če bi kdaj začutili željo, da se staro ohrani in prezentira, naredite to za vas, ne za turiste. Če boste to vi naredili zase, za svojo dušo, bodo tudi turisti prišli.«. mag. Neža Sautet logaško prostorsko načrtovanje na križpotju s 24. redne seje občinskega sveta Dne 24. 10. 2013 se je v prostorih Občine Logatec odvijala že 24. redna seja občinskega sveta s preobsežnim dnevnim redom. Kaj bo s trgovskim centrom? Po sprejetju zapisnika s prejšnje seje se je zapletlo že pri sprejemanju dnevnega reda. Andrej Muršec, SDS, in Miran Obreza, Zares, sta predlagala umik 4. točke z dnevnega reda. Sporna točka naj bi namreč dotičnemu investitorju omogočala izgradnjo trgovskega centra na zemljišču nasproti pokopališča v Dolnjem Logatcu. Še več, Miran Obreza je svetu predlagal, da »se še pred glasovanjem o umiku te točke prisluhne g. Matevžu Bambiču, predstavniku civilne iniciative, ki je zbrala več kot 200 podpisov proti izgradnji predvidenega trgovskega centra. Ta je povedal, da je iz dokumentov civilne iniciative dovolj jasno, kaj predlagajo, kako si predstavljajo stvari na tistem travniku in kaj je dobro za prihodnost te občine, občanov. »Iz podpisov, ki jih imate pred seboj, dobro vidite, kateri občani so predlog podprli, danes pa se mi jih je oglasilo še vsaj 40, ker so videli notico v časopisu Delo. Predlagam, gospod župan, gospe in gospodje svetniki, da o tej zadevi ustrezno odločate. Mislim, da tu ni kaj več za dodati.«. Župan je okoli te točke poudaril, da je pred 10 leti, ko je bil sam predsednik Krajevne skupnosti Naklo, klical g. župana in predsednico občinske uprave, policijo, ravnateljico vrtca, g. župnika, in so takrat okoli tega zemljišča debatirali, »ali je ta svet potreben za občino. Ker se je ugotovilo, da ne, je nato lastnik tega zemljišča, po sprejetju OPN, šel v vse postopke za izgradnjo trgovskega centra naprej.« Lastnik zemljišča je v postopke vložil že kar velike zneske. »Zato se bo treba usesti in pogovoriti,« meni župan. Franc Rudolf, SLS, je pojasnil, da v času, ko je bilo zemljišče dano v prodajo, občina za nakup le-tega ni imela denarja. »Tudi takrat je bilo to zemljišče razmeroma drago, čeprav sem bil jaz osebno za njegov nakup. A problem, gospod župan, ni v tem, kot ste pojasnjevali za časnik Delo, kdo je lastnik zemljišča. Ampak v tem, da se pri sprejemanju OPN niste odločili in dobro pomislili, kaj zemljišče v tem delu Logatca pomeni, da je nasproti pokopališče, blizu je vrtec, šola, tudi cerkev, staro mestno jedro, enostavno ste dopustili, da se je v OPN dovolilo izgraditi tudi trgovski objekt. Napaka je torej samo pri vas, g. župan, in pri občinski upravi. V prvotni verziji OPN je namreč pisalo, da se sme graditi večstanovanjski objekt.« Župan je na to dodal, da se je OPN pripravljal pred 6 leti in izrazil strinjanje z občani; obljubil je, da bo naredil vse, da se bo na tem zemljišču naredilo tisto, kar občani potrebujejo. Opozoril pa je, da bi ob nakupu pred 10 leti zemljišče bilo gotovo cenejše - gre za 6000 kvadratnih metrov - danes pa bi to zemljišče stalo okoli 1 milijon evrov. Miran Obreza je obenem poudaril, da se mu zdi neokusno obsojati občinski svet, ker je tak OPN sprejel. Prostorsko načrtovanje, dokumente, pripravlja občinska uprava. »Glede na to bi prosil, da cena ni primarni argument, tu namreč gledamo dolgoročno, ne za 14 dni naprej.«. Boris Hodnik, LDS, je predlagal, da se »ne predamo takoj; pregledajo naj se pravne možnosti in predlog, da to spremenimo.«. Bibijana Mihevc, SLS, pa je opozorila, da je OPN sestavljen iz šifre in tekstovnega opisa, kjer je zapisano, da je na tem področju predvidena stanovanjska gradnja. Osebno je glasovala za OPN, ker je bila prepričana, da stanovanjska zgradba ostaja. Razčisti naj se, kaj je sploh merodajno.«. Svetniki so umik te točke z dnevnega reda nato podprli z 20 glasovi za in 1 proti. Vprašanja in pobude svetnikov Boris Hodnik, LDS, je vprašal, kakšno je stanje v zvezi s pridobivanjem oko-ljevarstvenega soglasja za obratovanje deponije na Ostrem Vrhu. - Ali torej obstaja možnost odlaganja lastnih odpadkov na omenjeni deponiji do 2015? S tem bi namreč po Hodnikovem mnenju prihranili kar nekaj stroškov. Opo- zoril pa je tudi, da so se v tem mandatu nadzornega sveta zamenjali že 4 vršilci dolžnosti direktorja Komunale, imamo tudi namestnika, zdaj se je pojavil še vodja razvoja; stroškovno pač to Komunalno podjetje obremenjuje. »Mi smo sprejeli sklep o povišanju komunalnih storitev, tudi sklep, da se to subvencionira, zato se mi zdi to precej neracionalno dejanje. Ker je bil g. Kurent že v.d. direktorja, ni jasno, zakaj zdaj ni mogel naprej opravljati te pozicije do novega razpisa. Da ne bomo vse te slabe odločitve plačevali bodisi iz občinskega proračuna bodisi to preložili na občane, ki bodo plačevali višje položnice,« je še dodal Hodnik. Boštjan Aver, v. d. direktorja Komunale, je na Hodnikovo vprašanje odgovoril, da si Komunalno podjetje Logatec že od 15. 7. 2009 prizadeva, da bi pridobilo oko-ljevarstveno soglasje; do danes ga niso dobili; odpadki so se na Ostrem Vrhu odlagali do 18. 8., on je na tem delovnem mestu od 13. 7. letos, čakalo ga je kar precej papirja, da je vse to naštu-diral. Če ne bi prenesli vseh odpadkov z zemljišča 512/4 Blekova Vas, gre za 2438 ton odpadkov, bi morali, glede na to, da se je začasno skladiščenje prenehalo 20. 8. letos, te odpadke danes, ko bi zamudili, peljati na odlagališče v Leskovec, s čimer bi nastalo približno 131 evrov na tono odpadkov dodatnih stroškov. »Tako nam je uspelo preprečiti izgubo 371.000 evrov, ki bi nastala, če bi danes te odpadke morali peljati drugam,« je dodal Aver. Glede na to, da je Komunalno podjetje Logatec prejelo odločbe inšpekcije o prepovedi odlaganja in obdelave odpadkov, je bilo po Averjevih besedah treba urediti cel kup papirjev, pravno formalno obvestiti vse občine, ki do sedaj svoje odpadke odlagale na logaškem odlagališču (Žiri, Cerknica, Vrhnika ...), urediti pa tudi pogodbe z novim odlagališčem v Le-skovcu pri Novem mestu. Dobra novica z 21. 10., ko je bila inšpektorica na odlagališču, je, da je Komunala prejela zapisnik. V njem je ugotovljeno, da so izpolnjene vse obveznosti, s čimer je logaškim občanom prihranjenih ne samo 10. 000 evrov kazni, ampak tudi omenjenih 371.000 evrov. Okoljevar-stveno soglasje je v postopku, zapisnik inšpekcije bo priloga tega, na sestanku z ARSO so bile namreč podane določene pripombe, da ga je treba dopolniti. Predložili bodo torej vse dodatne zahtevane dokumente in v dneh pred prazniki vložili dopolnitev okoljevarstvenega soglasja. »Naša želja je, da bi soglasje dobili; potencialno 371.000 evrov bi lahko bilo še vedno škode zaradi odpadkov, ki smo jih premestili, skupaj bi torej, če soglasja ne dobimo, lahko to pomenilo okoli milijon evrov stroškov, saj bo premeščene odpadke treba odpeljati na drugo odlagališče, saj so tu le začasno skladiščeni. Če pa soglasje dobimo, bodo, roko na srce, pogajanja z do sedaj sodelujočimi občinami težavna, saj so le-te že šle v javne razpise za izbor drugih odlagališč,« je še opozoril Aver, ki je rešil tudi situacijo v zvezi z izcednimi vodami, za odlaganje katerih na odlagališču Barje je bila pogodba že na mizi, ko je prišel na Komunalo. Pogodba je predvidevala 14,4 evra za kubični meter; izcednih vod bi lahko bilo med 2000 in 3000 kubičnih metrov na leto, zato je Aver za pogodbo za Barje, ki je bila fiksno določena (ne glede na količino izcednih vod), izpogajal fleksibilno ceno za kubični meter. Aver je v zvezi s proračunom za 2014 tudi opozoril, da glede na opisano situacijo prihodkov iz odlaganja odpadkov ne bo veliko. Anita Kermavnar, SLS, se je na Hodnikovo pobudo navezala in omenila, da je prejšnji direktor obljubil, da bo v 2013, v Lazah za KS Laze-Jako-vica napravljena vrtina za pitno vodo. »Letos je bila gola sreča, da edinkrat v zadnjih letih vode ni zmanjkalo. Ker je očitno za to zmanjkalo denarja, sprašujem, zakaj se ta vrtina ni naredila, sredstev v prihodnjem proračunu pa tudi ni predvidenih,« je dodala Kermavnarje-va. Župan ji je odgovoril, da je res bil namen izgraditi vrtino v Lazah, vendar pa, glede na to, da je občina trenutno v izdelavi povezovalnih vodov, bi na- stala težava s subvencioniranjem le-teh. »Upam, da bo do povezovalnega voda kmalu prišlo, v nasprotnem primeru bo vrtino treba narediti,« je še dodal župan. Matjaž Kurent, SDS, je občini izrekel pohvalo za ureditev spomenika Andreju Gosarju, kot je dal pobudo na eni od predhodnih sej. Dodal pa je pobudo za novo imenovanje nekaterih parkov in trgov; iz Odloka na primer izhaja, da trg pred cerkvijo sv. Nikolaja sploh ni opredeljen kot trg. »Zato dajem pobudo za naslednje trge in parke: trg pred cerkvijo sv. Nikolaja naj se poimenuje trg sv. Nikolaja, park pred majhnim Mercatorjem naj se poimenuje park dr. Andreja Gosarja, trg med Knjižnico, Občino in Tržaško cesto naj bo Slovenski trg, trg med staro cerkvijo in župni-ščem v Hotedršici naj se poimenuje trg Jožeta Plečnika. Poleg tega je skladno s pobudo g. Mihevca dal predlog, da se v parku pri malem Mercatorju postavi steklena galerija. Župan je v zvezi s tem odgovoril, da je drugo zemljišče za nadaljnjo ureditev parka kupljeno, da pa je tam predvidena postavitev spomenika osamosvojitveni vojni. Bo proračun v drugo sprejet? Mojca Igličar, vodja Finančne službe, je svetnikom nazorno predstavila predlog proračuna za leto 2014. Prihodkov naj bi bilo za 21.989.692 evrov, odhodkov za 25.589.692 evrov, proračunskega primanjkljaja je za 3.6000.000 evrov, primarnega proračunskega primanjkljaja za 3.573.077 evrov, tekočih presežkov za 4.743.438 evrov. V letu 2014 je predvideno zadolževanje v višini 1.950.000 evrov za obdobje 5 let, in sicer za izgradnjo vrtca Kurirček Logatec-enota Rovte in izgradnjo čistilne naprave. Pri tem je poudarila, da trenutno Občina Logatec ni zadolžena. Največ prihodkov naj bi prišlo iz naslova dohodnine - občinski vir - v višini 7.460.356 evrov - ter iz naslova EU sredstev (čistilna naprava, vodovodni sistemu, kanalizacija, nadzor, obveščanje javnosti), tj. 6.317.987 evrov, najmanj naj bi bilo prihodkov od sredstev Ministrstva za izobraževanje, kulturo in šport za izgradnjo vrtca v Rovtah (95.000 evrov). Med odhodki največji delež predstavljajo investicijski odhodki v višini 18.157.909 evrov. Na koncu je Igličarjeva poudarila, da bo prihodkov v 2014 za 6.721.352 evrov iz EU sredstev in za 1436.033 evrov iz državnega proračuna. S potrditvijo predloga naj bi svetniki dali možnost, da v Logatec pridejo evropska sredstva, ki so si jih tako zelo želeli v preteklih letih. Med svetniki se je na predlog proračuna razvnela obširna razprava. Župan je posebej obrazložil večje investicije občine: Odvajanje in čiščenje odpadne vode v Porečju Ljubljanice 1. sklop - ČISTILNA NAPRAVA (Čista Ljubljanica), pri čemer znašajo sredstva RS: 507.750 evrov, sredstva EU 2.877.250, lastna proračunska sredstva pa 1.615.000 evrov. Izgradnja vrtca v Rovtah: sredstva SVLR znašajo 292.270 evrov, sredstva RS: 95.000 evrov (financiranje do leta 2017, skupaj: 721.000), lastna proračunska sredstva: 1.762.730 evrov. Odvajanje in čiščenje odpadne vode v Porečju Ljubljanice 1. sklop - KANALIZACIJA (Čista Ljubljanica); sredstva RS 200.000 znašajo evrov, sredstva EU 1.500.000, lastna proračunska sredstva pa 300.000 evrov. Za zapiranje deponije Ostri Vrh so predvidena namenska sredstva v višini 1.500.000 evrov, za izgradnjo hodnika za pešce - Mar-tinj hrib - lastna proračunska sredstva v višini 700.000 evrov, za energetsko sanacijo stavb (šola in vrtec) so predvidena sredstva EU v višini 403.365,44 evrov ter lastna proračunska sredstva: 239.769,74 evrov, za izgradnjo komunalne infrastrukture Spodnji Log - Ho-tedršica lastna proračunska sredstva v višini 250.000 evrov, za ureditev križišča (Tržaška-Rovtarska-Tovarniška cesta) lastna proračunska sredstva v višini 250.000 evrov, za modernizacijo in rekonstrukcijo lokalne ceste Smrečje-Žiri lastna proračunska sredstva: 220.000 evrov, za izgradnjo športnega igrišča v Hotedršici lastna proračunska sredstva v višini 200.000 evrov, za pridobitev - nakup zemljišča za občinske ceste lastna proračunska sredstva oz. sredstva od prodanih zemljišč v višini 150.000 evrov, za izdelavo projektne dokumentacije za Narodni dom lastna proračunska sredstva v višini 140.000 evrov, za obnovo Tovarniške ceste lastna proračunska sredstva v višini 100.000 evrov, za odvajanje in čiščenje odpadne vode v Porečju Ljubljanice 1. sklop -NADZOR (Čista Ljubljanica) pa so predvidena sredstva RS v višini 10.000 evrov, sredstva EU v višini 65.000 evrov ter lastna proračunska sredstva v višini 40.000 evrov. Franc Rudolf, SLS, je v imenu SLS poudaril, da ima ta nekaj pripomb na proračun, kar pa ne pomeni, da bo glasovala proti. SLS je tako izrazila mnenje, da bo konec leta 2014 realizacija proračuna okoli 70%. Po njihovem mnenju je prikaz prihodkov nerealen, npr. od prodaje stavbnih zemljišč, saj se je zaradi ekonomskih razmer promet s stavbnimi zemljišči ustavil. Tudi prihodki iz EU sredstev so po njihovem mnenju previsoko ocenjeni. Predlagali so, da se predlog proračuna pripravi brez zadolževanja občine. »Sredstva za cestno infrastrukturo so po njihovem mnenju prenizka, predvsem tista, namenjena vzdrževanju in obnovi občinskih cest, ni predvidenih sredstev za oblikovanje novega regionalnega razvojnega programa, povečujejo pa se sredstva za občinske prireditve; to ni varčno,« je še dodal Rudolf. Miran Obreza, Zares, je izrazil pohvalo, da nismo zadolženi, zato je proti novemu zadolževanju. Opozoril je, da so pripravljavci proračuna pozabili na zmanjšane prihodke iz naslova zbiranja odpadkov. Kritično je tudi ocenil predvidene prihodke od prodaje zemljišč v višini 1,5 milijona evrov. Glede na dogajanja v zvezi s predvidenim trgovskim centrom v Dolnjem Logatcu pa je tudi predlagal umestitev predvidenih sredstev za nakup dotičnega zemljišča. Poleg tega je tudi predlagal, da »Občina pristopi k realizaciji nakupa bazena«. Tudi Eva Černigoj, SMS, je izrazila nasprotovanje zadolževanju. Obenem je izrazila razočaranje nad stagnacijo sredstev, namenjenih kulturi, izobraževanju, mladinskim dejavnostmi in športu. Pokritizirala je predvideni nakup zemljišča, na katerem stoji pokopališče, ki se ji, glede na to, da je Cerkev to zemljišče dobila v dar od kmetov, zdi moralno sporno. Zato je Miran Obreza zahteval informacijo, kdo je podal predlog za nakup tega zemljišča. Boris Či-čimirko, Koliševka, je bil zelo začuden nad višino sredstev za vrtec Kurirček -program Montesori; po njegovem mnenju »dobavitelji za par mizic in stolov pretiravajo in jim je pri izkoriščanju javnega denarja treba stopiti na prste«. Ladislava Furlan je v imenu SDS po eni strani pohvalila številne projekte, sofinanciranje katerih je predvideno iz EU sredstev, vendar obenem opozorila, da so že podpisane pogodbe velika obveznost za občino; projekte je treba izpeljati, saj v nasprotnem primeru občina EU sredstev ne bo dobila. Poleg tega je pridobivanje teh sredstev glede na stanje v državi, zlasti v zvezi s sprejemanjem državnega proračuna, precej trhlo; če državnih sredstev ni, tudi EU sredstev ni mogoče dobiti. Razumeti je bilo mogoče, da si je občina po mnenju SDS s številnimi projekti, tudi tistimi, katerih financiranje je predvideno iz lastnih sredstev v 2014, zadala veliko breme, ki ga bo morala prenesti. Poleg tega je Furlanova izrazila nasprotovanje ponovnemu odpiranju problematike gradnje vakumske kanalizacije, saj da je bila v ta namen narejena študija, ki občinskemu svetu še ni bila predstavljena in po kateri Občina ni dolžna vlagati v rekonstrukcijo vakumske kanalizacije v Zapolju. Intervencijo Furlanove je podprl tudi Ladislav Puc, NSi. Predlog proračuna sta podprla tudi Boris Hodnik, LDS, in Rafael Krvina, Desus. Vanja Uvalič Kosijer, SD, pa je dala pobudo, da se usklajevalni sestanek s svetniki pred 2. branjem organizira, še preden se proračun natisne. Proračun je bil v prvem branju s 17 glasovi za in 2 proti potrjen. mag. Neža Sautet Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281 Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini Izdajatelj: Občina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: mag. Neža Sautet, e-pošta: neza.perko@logatec. si, logaske@logatec.si Uredniški odbor: Janez Gostiša, Blanka Markovič Kocen, Metka Bogataj, Jure Vodnik, Luka Škrlj Grafično oblikovanje in tisk: TISKARNA SKUŠEK d.o.o., storitve, proizvodnja in trgovina, Vodnikova cesta 272, 1000 Ljubljana Grafični koncept: Nicolas Sautet Datum natisa: 11. 10. 2013 Naklada: 4.300 izvodov Naslovnica: Rešitev ARREA d.o.o. za Narodni dom in Knjižnico Logatec Foto: Nicolas Sautet Logaške novice izhajajo po sejah Občinskega sveta Občine Logatec. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani občine Logatec oziroma skladno z dogovorom z uredništvom. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj in je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov. KONCERTI Četrtek 14. novembra 2013, ob 18:30. uri, dvorana Glasbene šole Logatec: 2. nastop učencev Glasbene šole Logatec v šolskem letu 2013/2014 Na drugem nastopu se bodo predstavili učenci in učenke z različnimi inštrumenti, ki bodo z veseljem predstavili občinstvu, kaj so se novega naučili v novem šolskem letu. Vljudno vabljeni. Vstop je prost! Org in info: GŠ Logatec, gslogatec@gslogatec.si, 01/7590 730 Petek 15. novembra 2013 ob 18:30. uri, dvorana »Stare šole« v Rovtah 1. nastop učencev dislociranih oddelkov GŠ Logatec v Rovtah Na prvem nastopu učencev dislociranih oddelkov GŠ Logatec v Rovtah bodo na sporedu povsem nove skladbe, ki so se jih učenci teh oddelkov naučili v novem šolskem letu 2013/2014.Vljudno vabljeni. Vstop je prost! Org in info: GŠ Logatec, gslogatec@gslogatec.si, 01/7590 730 Sreda 20. novembra 2013, ob 18:30. uri, dvorana Glasbene šole Logatec: 3. abonmajski koncert (brenkala) v GŠ Logatec - Urša Matjašec - citre in Jazz trio Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana Na tretjem večeru koncertnega abonmaja Glasbene šole Logatec bo predstavljena družina brenkal. Nežne zvoke različnih slogovnih obdobij bo na citre izvajala Urša Matjašec, nekdanja učenka citer v Glasbeni šoli Logatec, sedaj pa študentka eminentnega Mozarteuma v avstrijskem Salzburgu, visoke šole za glasbo. V drugem delu koncerta bodo dijaki oddelka za jazz in zabavno glasbo ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet razelektrili resno vzdušje in nas popeljali v svet sproščenega jazza in zabavne glasbe. Vljudno vabljeni. Vstop je prost! Org in info: GŠ Logatec, gslogatec@gslogatec.si, 01/7590 730 DELAVNICE vsak torek od 17.00. do 18.00. ure in od 18.00. do 19.00. ure, Prešernova dvorana, Narodni dom v Dolnjem Logatcu: Gledališka delavnica, primerna za otroke od 6 do 10 let in od od 11 do 14 let Vodja delavnic: Špela Delux, prof. razrednega pouka, mentorica gledališke skupine »gledališčniki OŠ tabor«, končala šolanje na »dramski šoli Barice Blenkuš«, članica kulturnega društva »Novi oder«. Vabljeni! Info: 041 436 319 SREČANJA Obveščamo vas, da Društvo za mentalno zdravje v Logatcu organizira dopolnilno mentalno zdravljenje - skupine za samopomoč pod vodstvom izkušenega terapevta. Terapije potekajo v stari občini, dvakrat mesečno, ob 18. uri. Udeležba je brezplačna. Če ste depresivni, nevrotični, žalujete, imate socialno ali kakšno drugo fobijo, psihosomatske motnje ali kakšne druge čustvene težave, Vas vabimo, da nas kontaktirate na telefonsko številko 031/643-782, da se dogovorimo o vaši prisotnosti na skupini. Vljudno vabljeni! Org. in info,: Društvo za mentalno zdravje, Glavarjeva 47, 1000 Ljubljana. E-pošta: dzm.zdravljenje@gmail.com, tel.: 031 643 782/041 341 081, Splet: www.mentalno-zdravje.si; Predsednik: Zlatko Jajčanin Četrtek, 21. oktobra 2013 ob 19. uri, Mladinski center svetega Nikolaja, Jožefova dvorana: V sklopu Nikolajevih srečanj Vas župnija Dolnji Logatec vabi na srečanje z naslovom Osamosvojitev, sprava in prihodnost Gost večera bo Ivan Oman. Njegova največkrat citirana misel, ki jo je izrekel januarja 1990, se glasi: »Mi gremo na volitve zato, da zmagamo!« Ivan Oman se je vseskozi (najprej v Slovenski kmečki zvezi in nato v Slovenski ljudski stranki - SLS) zavzemal za pravice kmetov, saj se je, po njegovih besedah, »socializem za kmeta sprevrgel v novo obliko fevdalizma«. Zgodovinar Stane Granda je zapisal, da je bil Ivan Oman vseskozi absolutno zvest demokraciji, slovenski samostojnosti in laičnosti SLS. Sam še vedno kmetuje v Zmincu pri Škofji Loki. Kako nam lahko s svojo modrostjo pomaga izkušeni rod, da bo mladi rod z navdušenjem zakorakal v prihodnost? O tem in še marsičem v pogovoru z g. Omanom.Prisrčno vabljeni! Povabite tudi znance in prijatelje! Vstop prost, Bog pa vam povrni vaš prostovoljni dar, s katerim boste omogočili obisk zanimivih gostov tudi v prihodnje. IZOBRAŽEVANJA Sobota, 16. novembra od 10.00. do 17.00. ure, Narodni dom Logatec - Prešernova dvorana: Gledališko-plesna delavnica/ gib in fizično gledališče Mentor: Sebastjan Starič, plesalec, igralec, koreograf... Prijave sprejemamo do: 8. 11. 2013, na voljo je še nekaj prostih mest. Organizacija in info.: JSKD OI Logatec, T 01/7591 740, www.jskd.si Sobota, 30. novembra, od 10. do 17. ure, Jožefova dvorna, Šolska ulica 1: Regijski folklorni seminar za vodje otroških folklornih skupin Mentorica: Saša Meglič, vodja folklornih skupin, strokovna spremljevalka otroških FS in predavateljica; prijave sprejemamo do 21. 11. 2013; Organizacija in info.: JSKD OI Logatec, T 01/7591 740, www.jskd.si rekreativni tek je lek nastopi članov na tekih 2013 Jesen je čas prijetnega vremena in vedno bolj intenzivnega ukvarjanja z rekreacijo. Tudi mi smo se že avgusta lotili zelo zagnano rednega tekanja po naši lepi Sekirci in okolici. V zadnjem obdobju pa smo se preselili v Zapolje. Za višek priprav na dolge teke smo pripravili 29. septembra tekaški dan v Rakovem Škocjanu, ki nam je lepo uspel in na katerem so se nam pridružili še tekaški prijatelji iz Cerknice in Ljubljane. V oktobru pa smo se udeležili nekaj res lepih tekem. Najprej 6. 10. v Nabrežini tek na 21 km, kjer je nastopilo 6 naših članov, Istenič Simon in Miro Petrovec pa sta uspela v svojih kategorijah tudi priti med zmagovalce. Sledil je super vikend 13. 10., ko smo nastopili na Maratonu na Gardskem jezeru. Doživeli smo tri dni enkratnega tekaškega druženja in tek v lepem okolju. Nastopilo nas je 12, pa še nekaj spremljevalcev smo imeli za družbo in vzpodbudo. Zelo so bili zadovoljni tudi tisti, ki v močni tekmi niso uspeli priti med najhitrejše, saj je bilo vse super. Enotna ugotovitev je bila, da gremo naslednje leto s še bolj številčno ekipo. 20. 10. sta Nataša in Breda Drašler nastopili na maratonu v Amsterdamu in se vrnili prišli zelo navdušeni. Obe sta tekli svoje najboljše rezultate. Vrhunec tega meseca pa je bil seveda LJUBLJANSKI MARATON. Začelo se je že v soboto s teki šolske mladine, kjer so uspešno nastopile tudi naše mlade tekačice. V nedeljo pa je bilo na štartu čez 20 naših najbolj vztrajnih in po teku zadovoljnih in veselih tekačev in tekačic. Nekaj malo manj pripravljenih je nastopilo na 10 km za uvod v glavni del, ko so bili za pomoč in vzpodbudo ostalim. Glavnina je uspešno nastopila na 21 km, čeprav nam je boljše rezultate odnesel močan veter v zadnji ravnini. Vseeno pa je bilo uspešno. Najboljši 4 pa so se podali na pravi maraton. Dolgo časa so se pripravljali na to in zato so tudi vsi uspešno prišli od cilja. Najbolje je to uspelo Mojci Kermavnar, ki je bila 9. in 2. v konkurenci našega državnega prvenstva. Zaostala je sicer za izidom, ki ga je dosegla na maratonu v Berlinu, a je bila vseeno zadovoljna. Svoje najboljše rezultate sta dosegla tudi Robi Mikuž in Simon Istenič, čeprav pogoji niso bili kaj prida. Uspešno pa je končal maraton tudi Darko Kunc. Uspešno združujemo vadbo z zdravim načinom življenja, nastopi so nam pa za popestritev v tekaški vadbi in potem lažje najdemo vedno nove motive za tek in druženje. Na tak način sledimo reku: tek je lek. Sedaj pa sledijo še priprave na zadnje dejanje letošnje tekaške sezone - MALI MARATON PALMANOVA, ki je zelo lep zaključek tekaškega leta. Društvo Tek je lek kk logatec uspesno v novo tekmovalno sezono boljši tudi obisk tekem v sportni dvorani V„ smo polni prijetnih vtisov in zgledov z evropskega prvenstva naredili prve korake v košarkarsko sezono 2013/14, ki bo potekala do meseca junija. Pred člani kluba je tako čas druženja, prijateljevanja, treningov in tekem, na katerih se bodo naši mladi igralci seznanjali s košarkarskimi veščinami in pravili ekipnega športa, hkrati pa svoj čas pozitivno izrabljali. Ker pa čas hitro teče, so za nami že prve jesenske tekme, ki so jih naši košarkarji v večini uspešno odigrali. Najmlajši (ekipa U 10) so letošnjo tekmovalno sezono začeli bolje kot lani. Prvi nasprotniki so jim bili Cerkničani in Ajdovci. Prve so v vseh tekmah premagali, proti Ajdovcem pa so bili žal za enkrat premalo močni. Ekipa U 12 pa se lahko pohvali s kar dvema prepričljivima rezultatoma, in sicer proti ekipi Nova Gorica mladi in ekipi UKK Koper. Na tekmi naše ekipe U 14 proti ekipi Tolmin B, ki je bila tudi gostiteljica, sprva ni kazalo najbolje, po prvi četrtini pa so naši igralci prešli na agresivno obrambo in lepo kombinatorno igro, tako da so se lahko ve- Košarkarski klub Logatec je uspešno začel novo sezono. selili zmage. V sredo, 9. 10., pa se je naša ekipa U 16 na domačem parketu pomerila z ekipo iz Pivke. Logatčani so bili skozi celotno tekmo boljši nasprotnik in so tako tekmo tudi dobili. Čez tri dni je ista ekipa odšla še na težko gostovanje v Ilirsko Bistrico, kjer so se naši košarkarji ponovno izkazali z borbeno in agresivno igro. Zma- ga tako seveda ni izostala. Veseli nas tudi velik obisk gledalcev v domači dvorani, kar kaže na povečan interes širše javnosti za košarko v Logatcu. Marljivi fantje se že veselijo naslednjih tekem, mi pa jim želimo še veliko športnih uspehov. Alenka K. P grcarevski gozdni nosorog iii. Veselica v nosoro PfiB tarnata dudtes HD pi.Mlr ludl i rriWlJl- lilb j* Ml ta UiJ >«n iltrtll ' lUknMl IMj| LntiFd.ir pndijpll ta jllhll Naletel sem še na dva zanimiva podatka, ki jih je treba vključiti v to »nosorogiado.« Prvi je iz članka dr. Andreja Mihevca: »Spusti v Gradišnico in Logaško jamo« (Logaške novice, str. 9+11, št. 5, sep. 1989). V njem med drugim pravi: »Predhodnik spustov za javnost je bil organiziran po odkritju nosorogovega okostja v Dolarjevi jami pri Ka-lišah. V Kališah je bila jamarska veselica (28. 8. 1932 op.p), radovedneži pa so lahko po lestvicah, varovanimi z vrvjo, splezali 10 m globoko ter si ogledali ostanke nosorogovega okostja. Ob tej priložnosti je bila izdana tudi spominska razglednica z risbo nosoroga.« Prvi spust v Gradišnico za javnost je bil jeseni l. 1938. Pripravil ga je logaški odsek Društva za raziskovanje jam Ljubljana pod otfovf jami v Ketiic,h m jlu i || in J* v■ -r imjh jj. Hf]k 1,1 .1 Ih fcrflrrfjl r-. 111 riirüni. L. ti ih ]r . ■ ■■-!> . MlrJ*\ ' n ■'■■ilrj sr- lun JII^J TJI-IJ J- cLikptf 1 ■ >h t* h .., JU iknnU Zin-jdmli in H",!!* J* _ fc* Jiili ftJLrlCi iHinv» 1 rUaij-M lini y UlHX lillL -L'..I I IJHHi Ii i <4>lh I. urni i It Uli "J n^plnu i I Jr 'Ilm Ji.' Irlil» Jinln.n^ lH|| , nrtlh Lr.*ii bi k|jhJri niAhi pri I. 1:: Tak,, |H — tluMrill |n paAvffl littu limirpir, m Mtll b lil. ifi f— ■--f—. M rtt Ilm* miniktlu ni Tri*I *|i>-jft Miminiu. [kjUrJrTf Ji IM r' Ml " .mu nt« rtfcürili-b. LnLrlni^ v an JnT|i u| ^^ pni LI,k« irfi miL ■'■-'■i > .^.-ta Mb nn-ii |'n>i„jniLr. 0-1 bl£* m iT.lr, n | riff-ll '| fIJ-. .,.nl,l >1 liFF^nü. . LpIfri Ip l> rit« ji Lil In lin* H pwll'l »l talil l.lv HMip .ril .'-V I--,, ■ rliki.nn !■ f i >-nii| nr(.--i:: i a,- hrim lil Hin "H^hV U nrLVlni. i «II |ii Ii ki. nt Cul -s a iS g tVAp^ig^dbrea01firi'69no" EjR^MpfTl ^^E^R135-11 d)o^rOn ^novuf'IOO EUlf j!?kaerC,,i?J2ea,I0age0,b4d0OJ|üfiär5od0r8,!EOieS'' ^ffra°iM;?0%Z SpBS^džtii&l mes. In 0% pologom, obrok leaslmga 139 EUR/mesec , fiksna °M 0%, stroški financ. 0 EUR, EOM 0%, skupaj za plačilo 11.690 EUR ( nabavna vrednost). Končne cene vsebujejo vse popuste In prihranke, ne porabi 'sorva" St^0|3kr^lprl^rleVtuV0a^l|av^:'ki^lsI^em%I51Ve^l3 Poj0 garanc0!! lVifl^vS^l•franc.^ak^irl^|č^^rl^nk^^nl,prl| UxtoOlrn^ib1;t(:|pnikuVS5^^lkr£f0^l^ s0mabc>li£0leiVaKIMemlSc..dl°,lf^V^o'VaPrl2OčLl'ulVl?arčäl £ Vožnja v POSTOJNI IN LJUBLJANI £ Tečaj PRVE POMOČI £ IZPIT ZA TRAKTOR £ Vadba VARNE VOŽNJE PRIPELJI PRIJATELJA IN PODARIMO TI URO VOŽNJE ZA B KATEGORIJO ■ PRVIH 10 UR PO 19€ ■ POSEBNE CENE ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE Vsi pogoji, podrobnosti in ostale informacije o ■ akciji so na voljo na spodnji internetni strani C www.avtotrade.si/slo/avtosola/cenik PRIJAVE IN INFORMACIJE NA: tel.: 041/601-707 ali e-mail: avtosola@avtotrade. opravičilo V oktobrski številki Logaških novic smo v prispevku Slavnostno v Narodnem domu g. Tonetu Mihevcu pripisali pobudo za izgradnjo skakalnice na Sekirici. Pobuda in postavitev (prve) skakalnice nesporno pritiče Zoranu Mraku. Tone Mihevc pa se že desetletja zavzema za športno-rekrea-cijsko središče na širšem območju Sekirice. Za napako se g. Mihevcu iskreno opravičujemo. Uredništvo Logaških novic opravičilo V oktobrski številki Logaških novic smo poleg prispevka o Kulturni šoli Rovte pomotoma objavili, daje avtorica fotografije ga. Metka Bogataj. Fotografijo je v resnici posnela ga. Ljudmila Treven. Za napako se ge. Treven iskreno opravičujemo. Uredništvo Logaških novic opravičilo V septembrski številki Logaških novic smo poleg članka z naslovom Kresna nedelja v Hotedršici objavili tudi fotografijo, katere avtorica ni ga. Francka Čuk, pač pa g. Robert Lukan iz Kulturno turističnega društva Hotedršica. Za napako se iskreno opravičujemo. Uredništvo Logaških novic 15% gotovinski popust pri osebnem naročilu cvetja za celoten pogreb. Brezplačna dostava! zahvala Ob smrti FRANČIŠKE KORENČ iz Žibrš, po domače Šparovcove mame 1937-2013 se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, sodelavcem, Matjažu za poslovilne besede in vsem, ki ste nam v letošnjem letu stali ob strani, izrazili sožalje, dali denarno pomoč, svete maše, cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Vsi njeni. čistilna naprava v logatcu že konec 2014? svečani podpis pogodbe med ministrstvom in občino logatec Občina Logatec je 14. oktobra 2013 v okviru projekta »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice - 1. sklop« z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje svečano podpisala pogodbe o sofinanciranju nadgradnje čistilne naprave, izgradnje kanalizacijskega sistema v občini Logatec ter storitve inženirja po pogodbenih določilih FIDIC in nadzornika po Zakonu o graditvi objektov. Skupna vrednost je dobrih 6 mio €. Za sofinanciranje nadgradnje čistilne naprave bo EU namenila 2,9 mio, država - RS pa 0,5 mio €. H gradnji kanalizacijskega omrežja bo EU prispevala 2,1 mio, RS nekaj manj kot 0,4 mio. Gradbeni nadzor pa bosta podprli EU s 105 tisoči, RS pa z nekaj manj kot 16 tisoč €. - (L ■ ' - Za izvedbo omenjenega projekta so bila Občini Logatec konec leta 2011 s še sedmimi občinami ob porečju reke Ljubljanice odobrena sredstva iz Kohezijskega sklada. Cilji projektov so: izpolnitev zakonskih obveznosti glede izvedbe komunalne infrastrukture, dodatna priključitev prebivalcev na javni kanalizacijski sistem in s tem na čistilne naprave, ter zmanjšanje emisij. Občina bo zgradila skoraj 12,5 km kanalizacijskega omrežja v naseljih Kal-ce, Gorenji Logatec in Martinj hrib, eno vakuumsko postajo in dve črpališči, ter posodobila in nadgradila sedanjo čistilno napravo na zmogljivost 14.900 populacijskih enot. Z izvedbo projekta bo na kanalizacijski sistem dodatno priključenih skoraj 1.900 prebivalcev, s čimer bo zagotovljena 95-odstotna priključenost na kanalizacijo s čiščenjem na čistilni napravi. Izvedba projekta je za občino izjemnega pomena, saj se s tem projektom rešuje večletna problematika preobremenjenosti čistilne naprave. Občina je 9. avgusta 2013 z izbranimi izvajalci gradnje ter nadzora že podpisala izvajalske pogodbe. Izbrani izvajalci gradnje kanalizacijskega sistema in čistilne naprave ter nadzora so v mesecu septembru 2013 že pričeli z gradnjo. Kanalizacijski sistem se je pričel graditi najprej na Martinj hribu, in sicer na vakuumski postaji. Sledijo Kalce, L Podpisovanje pogodbe med ministrom Židanom in županom Menardom. kjer prav zdaj poteka zakoličba celotnega cevovoda. Gradnja bo najbolj intenzivna v letu 2014. Gradbena dela so stekla tudi na čistilni napravi. Zgrajena mora biti do konca leta 2014, nato pa je predvideno njeno polletno poskusno obratovanje. V nagovoru se je župan Berto Menard zahvalil vsem, ki so sodelovali pri pripravljanju projektov, posebej še občinskim uslužbencem na čelu z Matejo Čuk. Projekt ni nastal čez noč, veliko dela pa je bilo tudi z usklajevanjem z občinami, ki v njem sodelujejo. Minister Dejan Židan pa je poudaril, da je vsak tak podpis praznik tudi za državo. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje upravlja z nekaj več kot pol milijarde evropskih sredstev. Če jim prištejemo še državna in občinska, jih je skorajda milijarda. Prioriteta je pitna voda, ki mora ostati javna dobrina. V začetku iztekajoče se finančne perspektive v Sloveniji ni bilo dovolj projektov, da bi evropski denar lahko črpali. Zdaj vrednost pripravljenih projektov že presega znesek razpoložljivih sredstev. Naslednja skupina projektov zajema oskrbo s pitno vodo. Izrazil je upanje in pričakovanje, da bomo morda že čez nekaj mesecev zbrani ob podpisu pogodb za oskrbo s pitno vodo na Logaškem. Ob slavnostnemu podpisu pogodb so bili navzoči tudi nekateri župani iz občin, sodelujočih v krovnem projektu, in predstavniki izvajalcev del. Slovesnost je vodila Nevenka Malavašič, o namenu in ključnih podatkih pa je kratko poročala vodja oddelka za investicije in gospodarstvo občine Logatec ga. Mateja Čuk. Janez Gostiša