St. 17.
V Gorici, v soboto dne 27. februvarja 1904.
Letiiik VI.
lzhaJH vs:i t<m*k insoliotoob
11. ut j predpoldue y.H rm»sto t»*r "i, <i. uri
lMp. za dt'/.t'lo. Ako pailp na la »lne\a
praznik uido dan pr«j ob G. zvi'cer. Stann
po pošti pnjjMiiaii ali v Gorici na dorn
poäiljan cfloletiio 8 K, pollotno 4 Kin
intrtletno 2 K. I'rodajas«? v Gorici v to-
bakarnan S c h \v ar i v Šolskih ulicali,
Jelleraitz v Nunskib ulicah in Lc-
l> a ri na Verdijewnt tckaliSöu p<> 8 via.
trUKICA
(fljutranjt i/idanje.)
Ureduištvo in uprayiiiätvo  ae
nahajata   v   <N a r o d n i   link ami»,
ulica Vetturini  h. St. 9.
Dopise jo nasloviti na uredniätvo,
oglase ir. n;»ročiiiMO pa na upravuištvo
»Gorice«. Oglasi s« raöunijo po petit-
vratah in sicer ako ae tiskajo 1-krat po
12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po
8 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču-
nijo ae po pogodbi.
Izdajateij in odgovorni urednik Josip Marus'c.
Tiska  „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruaič).
Doklade na pivo.
Dočirn se bori naäa dežela že nekaj
let za povišanje deze'nih naklad na pivo
od 1 K na 340 K, naročila je osrednja
vlada na Dunaju, da se morajo znižati
celo tozadevne občinske doklade od
3-50 K, do katerih so imele občine pra-
vico, nz 220 K od vsakega hektolitra
na drobno potočenega piva.
Ta ministerska odredba bi bila, ako
bi ostala v veljavi, hudo zadela nekatere
večje občine, posebno inesta in trgo, ka-
terim donasajo dotične naklade lepe do-
hodke v pokritje občinskih potrebäcin.
Toliko ta odredba, kakor tudi krcevito
protivenje proti poviäanja deželnih na-
klad na pivo imata svoj izvor v vladnih
namerah, to davščino podržaviti ter de-
žeJam odmeriti le nekako odskodnino v
nadomestilo njihovih tozadevnih dohod-
kov. To bi prizadelo pa naši deželi ob-
Öaten udarec, kakoršen ji je prizadelo
podržavljenje deželnih naklad na žga-
njine. Pri teh je poatopala vlada tako,
da je nadzirala porabo absolutnega alko-
hola v vsaki deželi skozi tri leta ter ji
potera ponudila kot odškodnino 20 h od
vaake hektoliterske stopinje porabljenega
alkohola; le one kronovine, katere so
izkazale večje tozadevne dohodke, dobile
so tem dobodkom   primerne odškodnine.
Za našo deželo je znašal konsum
žganjin po vladnih izkazih povpreh 3320
hl absolut^-a alkohola. Pri naäih te-
dajänjih nakludah od žganjin po 20 h oH
litra pod 66° in 36 h od litra nad 55",
bi da^-il po vladi izkazani konsum okrog-
Uh 200.000 K bruto-dohodka; kor nam
je dajal pa zakupnik povprek Je 43.000
K na leto za to davačino, ponudila nam
je vlada le 65.312 K, kateri znesek seje
potem znižal na 62.169 K in s katerim
se je morala dežela zadovoljiti.
Vendar pa 8rno glede piva na bolj-
äem kakor prj žganjinah, kajti do naklad
na pivo imanao od 15. septembra 1902
postavno pravico, katere do žganjin —
žal — nismo imeli. Z imenovanim dnem
je namreč zadobil načrt zakona, zadeva-
joč vpeljavo posebne deželne davačine
na porabo piva in sprejet v deželnozbor-
8ki seji dne 17. ju|ija 1902, Najvišje po-
trjenje. Vsled tega ni dežela primorana
oddati vladi to daväcino po vsaki ceni,
kakor je bila primorana pri nakladah od
žganjin vsled pomanjkanja tozadevnega
deželnega zakona.
Zdi se tudi, da s podržavljenjem
pivne davščine ne pojde tako gladko in
lahko kakor z davŠČino od žganjin, kajti
pri prvi so interesirane vse avstrijske
kronovine, dočim so se brigale za drugo
le jnžne dežele. To sluti najbrže cen-
tralna vlada, zato je izdala v novejäem
času odredbo, po kateri je dovoljeno ob-
činam nalagati naklade na pivo do 3 40
K ludi zanaprej, in sicer äe za prihod-
njih äest let, v svrho, da uredijo v tem
času svoje žalostne (inančne razmere,
oziroma da si denarno opomorejo.
To daje pa tudi nekoliko upa, da
opusti vlada svoje o.stro nasprotstvo
proti povišanju deželnih naklad na pivo
do 3"40 K v onih kronovinah, kjer oko-
liäöine to opravičujejo. Zato mora biti
skrb naäim deželnim zastopnikom, da ne
odnehajo od te zahteve in skupno napno
vse moči, da pridejo v tem oziru do svo-
jega srnotra.
Če kje y Avstriji, je taka naklada
pri  nas opravičena.
Poslanca prof. Berbuč in dr. Waiz
sta navedla v različnih tozadevnih reao-
locijah razloge, ki utemeljujejo to zahtevo.
Tu opomnimo le na dejstvo, da ima jedna
pokrajina pod istim namestnikom —
Istra — že davno pravico do deielnih
naklad na pivo do 340 K, dočim ima
mesto Trst pravico do 100% doklado k
zadevni erarski užitnini (tarifna ätevilka
3) za vse pivo, ki se uvaža v mesto in
okolico, in po 1 K 90 h naklad od vsa-
kega heklolitra pivnega sladila (Bier-
würze) pri varanju piva v istem okrožju.
Poknežena groi'ovina goriäko-gradiäka je
imela pa do leta 1902 pravico do deželne
naklado le 1 K, inšelepo velikem napo-
ru doseglaje naklado 1 70 K od hektolitra.
Ta dvojna mera v isti kronovini,
pod istim namestnikom in pri jednakih
gospodarskih odnoäajih je pač značilna
in kaže, kako se upoätevajo želje ljudstva
dragod in kako pri nas.
In vendar je storil deželni odbor
v tem oziru svojo polno dolžnost; ne le
da je odposlal označene resolncije dobro
utemeljene in podprte na viäje mesto,
marveč je posebna deželna komisija, ki
ki se je bavila na Uunaja v dosego äe
drugib deželnih interesov, dvakrat toplo
priporočala to zadevo ministerskemu
predsedniku in (inančnema ministru, ka-
žoč na nečuveno dejstvo, da znaäa naj-
viäja skupna davščina na naš domači
produkt — na vino — do 21 38 K (letos
še več I), dočim smejo občine   in   dežela
obdačiti pivo največ do 440 K.
Nekoliko vspeha je vendar dosegel,
toliko namreč, da jo ministerstvo povi-
šalo pivne doklade od 1 K na l'7O K
od hektolitra. To pa nikako ne zado-
sluje, da bi dežela sprejela pobiranje te
davščine v lastno režijo, in to bi bilo
zelo potrebno prvič v dokaz, koliko pri
nas pivo nese za slučaj, da bi hotola
vlada tudi to davščino podržaviti, drugič
da bi dežela sploh vedela, pri čem da je
s temi nakladami ter da ne bi trpela
žkode jednako kakor pri žganjinah. Ker
ni bilo mogoče od nobene strani natanko
poizvedeti, koliko piva se pri nas potoči,
taval je deželni odbor tudi v tej zadevi
v temi, dokler se mu ni posrečilo pri-
vatnim potom dognati, kako stojimo v
deželi s porabo piva, Na podlagi teh po-
izvedeb se mu je posrečilo, privesti na-
klade od piva potom zakupa od letnih
11.000 K na letnih 46.200 K, in sicer v
teku dveh let. Do leta 1902 namreč je
dajal zakupnik deželi največ 11.000 K
za pivno davščino (pri nakladi 1 K od
hi); a za leto 1904 dobiva dežela od
istega zakupnika 46 200 K (pri nakladi
170 od hi). To kaže, da daväöina na pivo
neae in da je tudi tu dežela leto za le-
tom trpela precejänje žkode, ker ni imela
uzitnine v lastni režiji.
Bati se je za naprej, da se ta za-
kupnina zniža, ker skoro gotovo preneha
konkurenca med zakupniki, ki je letos
dvignila zakupnino do gbri navedenega
zneska. Tudi iz tega razloga bi morala
vlada dovoliti deželi iste naklade na pivo
kakor v Istri, kajti v zadnjem sluöaju bi
dežela lahko sprejela pobiranje pivne
davačine v lastno režijo, dočim se ji to
pri nakladi 1 70 K ne izplača radi pre-
velikih režijskih stroäkov, ki ostanejo v
obeh slučajih jedni in isti, kakor lahko
razumljivo.
Za to govori pa äe nov razlog.
Vladni zastopniki so pozdravili z navdu-
šenjem novi zakon o povišanju uöitelj-
skih plač; toda ako misli vlada resno
na to stran, mora dovoliti tudi sredstev
v pokritje višjih potrebščin, to tem bolj,
ker dobro ve, da posebno slovenski trije
okraji ne morejo več prenašati že seda-
njih doklad na izravne davke za vzdr-
ževanje ljudskih šol. Če vlada tega ne
stori, bi se moralo polagoma ukoreničiti
tudi pri učiteljih prepričanje, daje njena
ostentativna navduäenost   le   navidezna.
Do pi si.
Iz gori&ke okolice. — (Konec.)
To, prijatelj moj je pristna slika kome-
dije, katero igraš ti z narodnostjo. Na-
ravno je, da „skočia iz uloge" kakošen-
krat tudi ti, tiček inoj. Vedno napeti po-
zornosti, da moraä v resnici delati za
svoj žep, pred občinBtvom pa lingirati in
simulirati delo za n a r o d, se uprejo
zdaj pa zdaj tudi tvoji možgani, in takrat
ti uide tudi kaka beseda, ki za hip pri-
vzdigne kulise tvojega časnikarskega gle-
daliača. Večkrat te obhajajo tudi duho-
morne skrbi, da bi utognilo postati tvoje
fingiranje in simuliranje vendar le pre-
več prozorno, in takrat hitiš na vso sapo
zagotavljati in obljubljati, da ne iäceä
pri vsem časnikarjenju nobene koristi
za se, da delaš le za n a r o d, da bo
imel le n a r o d dobiček od tvojih pod-
jetij itd. No, te obljube imajo pri tebi
toliko resnosti in veljave, kakor v na-
rodni prislovici, ki pravi: Obljubiti in
storiti je preveč. Ti si misliä: „Ta ne-
umna Ijudska masa pozabi tisočkrat, kar
sem ji obljubil, jaz sem pa s temi oblju-
bami lepo igral ulogo narodnega mecena
ter še bolj utrdil v lahkovernem ljudstvu
zaupanje v moje rodoljubje". Ali, prija-
telj moj, v tej neumni raasi se najde
vendar kdo, ki vsega ne pozablja, ki ka-
koäenkrat za kratek čas prelistuje tvoje
nekdanje „Soče" ter nahaja v njih tudi
kaj takega, kar mu prihaja „čez sedem
let prav". Ta nekdo sem jaz, tvoj prija-
telj A. K., in kar mi prihaja „čez sedem
let prar", najdeš v nastopnih vrsticah.
Začniva pri obljubah, katere si po-
slal med slovenski svet, dobro vedoč, da
ostanejo le obljube, in so tudi ostale.
Ob 26-letnici „Soöe" leta 1896 si napi-
sal v „Sočiu to-1© svečano obljubo in
prisego na ves slovenski narod: „Svoje
prijatelje in znance äirom lepe naše do-
movine prosimo podpore v vseh težavnih
podjetjih („Soča", „Primorec", „Slovan-
ska knjižnica", „Knjižnica za mladino"),
ki so s „Sočo" v tesni zvezi — ana
temmestu in ob toli svečani
p r i 1 i k i dajamo mozko boBcdo, d a
odte podpore bo imel ves dobi-
ček le narod slovenski, katererau
smo poBvetili vse svoje moči, duševne in
gmotne". To obljubo si raztegnil se na
svojo tiskamo, pišoč v „Soči" dne 10.
aprila istega leta: „Zagotavljamo
na tem svečanem mestu, da d o-
biček od „Goriäke tiakarne"
bo uiival zopet le narod samu.
— Interesantno bi bilo vedeti, kaj si ti
mislil pri besedah „ves d o b i č e k" (od
časnikarskih podjetij) in „dobiöek"
(od „Goriäke tiskarne")? Ali si mislil d u-
ä e v n i ali gmotni dobiček ? Recimo,
da si mislil prvega, potem je bilo to
brezve8tno igranje z besedami, goli hum-
bug. Če zagotavljaä narod, da bo imel
on od  tvojih   časnikarskih   podjetij   du-
LISTEK.
Svoji k svojim.
Ceski:  (Carolina 8r4tla.
(Dalje.)J
„Vase besede se lahko obrnejo tudi
na drugo stran", reče na to učitelj ne-
kako nevoljno. „To je, da tisoči naöih ljudi
v potu svojega obraza in za najbornejšo
plačo pomagajo gospodu Mullerju, da si
kopiči milijone, zaradi kalerih bo njegovi
„buhalterji" pri nas vedejo kakor druge
na posestvih sami posestniki".
„Nikdar bi ne bila mislila'1, opomni
gospa Dora, „da spadate tudi vi gospod
uöitelj med one, ki hočejo zmanjäati za-
sluge gospodu Müllerju za naše mesto.
Saj vendar sodite o drugih rečeh tako
modro in postopate tako resno. Ali vze-
mite le to: kako j© tu vse okrasil in
olepäal; kako nam je sezidal tu krasne
hiäe, ki so videti kot oela vrsta plemiäkih
dvorcev. Druge mestne hiše so proti njim
tako neznatne in nelcpe".
„Ali dodajte tudi to, kako veliko si-
romaštvo stanuje v njih — namreö de-
lavci, odvisni od tvornice", pretrga jej
učitelj z razdraženim glasom in kretanjem
to pohvalnico. „Dokler še ni bilo teh his,
ki se jim vi toliko čudite, bilo je raz-
merno blagostanje v vsaki teh malih,
nizkih his — da je le bil gospodar priden
delavec. V vsaki so bile vsaj po jedne
statve za platno ali za snkno; in tu je
delal oče, a druzina mu je napravljala
vse, kar je trebalo za to. Tedaj se ni go-
vorilo pri nas zastonj: da ima roko-
delstvo zlato dno ; a danes se lahko reöe
z vso pravico, da je rokodelstvo — be-
raštvo. Da — časi se spreminjajo in Ž
njimi tudi okolačine. Pa kaj se hoče: za
vsako tako spremembo treba žrtve,
predno se pride do tje, da se to poravna.
Jaz ne dolžim gospoda Müllerja, niti
drugih tvorničarjev, da je veliki obrt požrl
mali; bilo bi smešno in otrocje, ko bi
storil tako. Ali to pa jim odločno za-
merim — in tega ne prikrivam nikomur
— da postopajo z delavcem slabše, nego
so delali v srednjem veku tako zvani
fevdalci s svojimi delavci. Nu, pustimo
tako razlaganje, saj smo tu za povsem
drugo stvar; poglejmo — kakor Bte rekli
prej — da pridemo do kakega konca. Ako
oatanete pri tem, da naj se vam posveti
sin trgovakim naukom, tedaj ga morate
dati v Zlato Prago v trgovako 8olou.
„Kaj äe! Jaz ne dam svojega Julčka
v Zlato Prago", postavi se zopet pekarica
proti učitelju".
„A zakaj pa ne?" začudi se oni tej
novi, nikakor ne pričakovani  opazki----
„Ker tarn bi se ne naučil nemačine
kakor se tiče. Nikakor me ne glejte tako
srdito, gospod učitelj.    Vem,   da   vam je
čeaki jezik nad vse;   ali.....brez nem-
äkega jezika vendar ni pri nas na Ceäkem
nikjer niö. Kdor ne zna nemäki, kakor
treba, ta je le na pol človek. Nikamor
ne more priti, in povsod ga gledajo za-
ničljivo, pa naj bode sicer tudi najboljäi
Človek. Niti na premožnega Čeha se ne
oziraio   liudie;   to   vam   dokažem   tukaj.
Kaj je n. pr. ta milarica proti meni ? Njen
mož nema niti svoje hiäe, ampak imata
najeto stanovanje; ona nema niti jedne
svilnate obleke (a jaz imam štiri obcšene
v omari), pa nema — kot jaz — zlate
ure z verižico, niti toliko prstanov in
uhanov z dragimi kameni. Pa vendar
gospodje iz t'abrike ostanejo pri njej, ko
jo srečajo na ulici ter se razgovarjajo ž
njo. In to zato, ker se je vzgojila v sa-
mostanu, kjer je skoraj pozabila čeačino ;
in zdaj je v hiäi vse nemäki, kar mož po-
sebno ceni. Pri viäjih jo povsod radi vi-
dijo; in kakor sem rekla saino zato, ker
zna nemäki. In tü vam moram povedati,
da vselej vsa zardim sramote, ko dospe
kak Nemec v mesto, in pride po kruh,
pa ga ne znam niti pozdraviti, kakor
treba".
„Kako pa vas pozdravljajo, ko pri-
dete v kako nemäko meslo?  Ali se sra-
mujejo tudi   oni,   da   vas   ne  znajo   po-
zdraviti ceäki?"   vpraäa jo   uöitelj  ostro-
(Dalje pride.)
ševni dobiček, potem prianavaä možnoat,
da bi utegnil imeti U dobiček tndi kdo
drugi. In kdo? Pač le tieti, ki bi tvoja
časnikarska dela čital. Kdo drugi pa jih
more čitati nego slovenski narod; mislim,
da sam za se jih nisi tiskal. Vidiš torej,
da bi bilo zagotavljanje duäevnega
dobička največji nezmisel. Preoatane to-
rej obljubovanje g m o t n e g a dobička.
Zdaj pa, prijatelj, stopi na dan in povej,
kje je tisti „ves dobiče k", katerega
si tako „svečano in z možko besedo"
zagotavljal narodu? Od tega bode v krat-
kem že osem let. V osmih letih je mo-
rala tiskarna, so morala časnikarska pod-
jetja pač dati že kak dobiček. Kje pa jeV
Na dan ž njim! Ali je naš narod Že tak
paglavec, da brije norce iz njega komur
se ljubi? Ali ga ne zafrkavajo dovolj vi-
soki diplomatje? Ali si mora dajati do-
pasti, da ga celo laatni sin kaže svetu
kot medveda na verigi? Če pa tvoja ti-
skarna in tvoja časnikarska podjetja nič
ne nesejo — in da nič ne nesejo, ka-
žeš ti sam, ker ne daš narodu obljub-
ljenega dobička — potem bi rad vedel,
kaj uganjaä to nehvaležno delo? Zakaj
ne zapreš te pasivne tiskarne? Zakaj ne
ustaviš teh tiskarskih del? Saj imamo
Slovene! še eno tiskarno, „Narodno ti-
skarno", ki podpira vsaj „Šolski Domu.
Kaj je potreba, da mlatiä tu le prazno
slamo? —
Ali prijatelj, pustiva äalo na stran I
Tj, jaz in ves svet ve, da oni dobiček,
katerega si „sveöano in z možko be-
sedo" obljuboval vsemu narodu, si utikal
in utikaš lepo v svoj žep. Ti si se „ob
loli svečani priliki in l moiko besedo"
iz naroda norca delal, ti si narod takrat
brusil, kakor ga brusiš še dandanes (se-
veda v manjši meri, ker se ti tako več
ne da). Z onim „svečanim in možkirn"
obljubovanjem si ti narod že pred osmimi
leti „iRrhal'( ter s tem „farbanjem" za
nič drugega skrbel nego za žep, za svoj
žep, za svoj lastni žep.                A  K.
Lokve, 20. febr. 1904. — Ko smo
notico v „Primorcu" čitali, v kteri vidi
dopisnik s Trnovega slab vspeh in ko-
nečno bankrot „delavskega podpornega
druätva', katero je neki Anton Plesničar
na Lokvah oživotaril, in katerega c. kr.
namestništvo äe ni potrdilo, smo kar
okameneli: kako to, da je v teh hribih
tak prerok, in da zanj nismo znali?
Tako ne sme biti: ta prerok mora
v javnost   priti!   V   prvi   vrsti   ga   pri- !
poročamo ruskemu carju in japonskemu
mikadu (cesarju). da si dasta prerokovat :
od njega, kakäen bo izid strašne vojake,
ki  jo   bijeta   med   seboj:   komur   kocke !
slabo spadejo, naj modro  prosi za mir...
Turek in Bolgar, ki se gledata kakor j
pes in rnačka,   naj se zaupljivo   obrneta J
do našega preroka in   naj   si dasta pre-
rokokati   o izidu   vojske,   katero   mislita
spomladi začeti — in dotiöni   nesrečnež
naj modro pusti meč v nožnici....
Vsak fant naj si da prerokovati, ali
bo srečen ali ne se svojo izvoljenko, in
naj mos'-o uporabi njrgove izjave....
J-, ti Trnovo, ti nisi najmanjša vas
na Slovenskem ; ker v tvoji sredini Živi
prerok, kateri zaradi svojega veleuma
zasluži, da mu rojaki že za čas njegovega
življenja poatavijo spomenik! Nikar ne
posnemajte, ljubi rojaki, drugih narodov,
kateri še le po smrti svojih veleumov
znajo ceniti teh zasluge in jim stavijo
spornenike: vi takoj na delo in postavite
svojemu preroku spomenik 1
D a i- h a u.
Iz Tolinlna, dne 25 i'ebruvarja.
— Pri Tolminu je po dogovoru s tolrain-
nko občino sezidalo podvzetje Redlich &
Berger bolnišnico. Da ni treba tem, ki
pridejo od železniške proge v bolniänico
hoditi daleč okoli skozi Tolmin, napra-
vili so lesen mostiček čez Tolminko, tik
pred izlivom iste v Sočo. Tam, kjer so
odeepili od glavne ceste pot, ki pelje čez
moatiček k bolnišnici, je stala več kot
mosec dnij deska z internacijonalnirn
napisom „Spital". V soboto 13. t. m. pa
smo dobili novo lično desko, na kateri
se bliaci na prvem mestu italijanski na-
pis: „AU' ospedale", na drugem mestu z
belimi črkami nemäki napis: „Zum Spi-
tal", na tjetjem mestu šele sledi sloven-
ski napis: „K bolniänici". Napisi 80 raz-
vrščeni eden pod drugim. — Ali se je
proti temu protestiralo od merodajne
etrani, mi ni znano. Vsekako čudno je,
da podvzetje s takimi napisi v čisto slo-
yenßkem krajn žali Slovence.
Jz soŠke doline. — Črnogorcev
(96 vidi vedno manj pri gradbi železnice.
Pravijo, da jih podjetniätvo ne mara vzeti
v delo, ceä, da lahko zanesejo nalezljive
bolezni, ker baje premalo negujejo snaž-
nost. Crnogorci so nam res pravi vzgled
varönosti in treznosti. Ruhajo si v po-
soriah od petroleja ; ob deževnih dnevih,
ko ne morejo   delati,   da   bi   si kaj pri-
sluiili, jedo samo dvakrat na dan ; krö-
marjem pa ne dado zaslužiti  niti vinarja.
Pri vsej 8vojej revščini pa je Črno-
gorec toliko ponoaen, daraje trpi, kakor bi
prosjačil. Prigodil se je sluöaj, da so ru-
vali na polju store od vrzot in jih jedli;
ženica, ki je nesla svojemu možu kosilo
na polje, je to opazila in ubogi Crnogorci
bo se ji tako usmilili, da jim je dala
inožu namenjeno kosilo.
Raka ljubezen pa vlada med njimi,
nam kaže sledeči slučaj: Nekega dne
pripelje voznik tri Črnogorce, katere je
po milosti vzel na voz, pozno na svoj
dom. Gospodinja ponudi enema Črnogorcu
nekaj večerje, katero je slučajno imela.
Ostalima dvema pa reče, da tudi njima
kaj pripravi. Dotični pa, ki je dobil ve-
čerjo, če tudi sam lačen, ni pustil 90-
bratoma čakati, ampak je ž njima delil
dobljeni grižljej.
Iz navedenih slučajev tedaj vidimo,
kako bratoljubje vlada med njimi, kar se
pri naših ljudeh žalibog ne opaai.
Politični pregled.
Državni zbor.
Danes se z gotovostjo poroča, da
se skliče naä državni zbor na dan 8.
marca. Zasedanje njegovo bode jako
kratko, trajalo bode le kaka dva tedna.
Vlada bode poskusila izvesti volitve v
delegacije. Če je res, da bodo Čehi äe
nadalje obstruirali, potem uveljavi vlada
zakonski načrt glede števila novincev s
§ 14 Nekoliko bolj sitno je z volitvijo v
delegacijo. Te se ne more izgotoviti s §
14. Lahko je sicer rečeno, da bo vlada
odložila zasedanje državnega zl ira na
jesen, a odložiti delegacijsko zasedanje
na jesen, ne gre tako lahko z ozuom na
zunanje politične razmere, v katerih se
danes nahaja tuc. A/strija. Avstrija bode
najbrže pred jesenijo rabila mnogo de-
nara za vojne potrebščine, a ta denar,
te kredite morejo dovoliti zgolj le de-
legacije.
Delegaoljako zasedanje.
Avstrijska delegacija imela bode v
pondeljek dne 29. t. m. svojo zadnjo sejo.
Proraöunskl odtek avstrljake delegaclje.
V  pondeljek se je bavil proračunski
odsek avstrijske delegacije z raznimi re-
8olucijami.    Vsprejeta  je  bila   resolucija
delegata Dluranskega, glede orožnih   vaj
za kmečke rezerviste. Izrekla se je želja,
naj bi se za časa žetve t j. od 16   julija
do konca   avgaita rezervisti   iz   kmetov,
izvzemäi rokodelce, ne klicali k orožnim
vajarn. Resolucija del. Rliemanna in Rai-
serja glede povrnitve potnih stroškov re-
zervistom in brambovcem se je   izročila
vladi v dobrohotno upoätevanje. Istotako
se je pozvala vlada, naj   poizveduje,   ali
bi ne bilo mogoče dati rodbinam, k orož-
niäkirn vajam poklicanih rezervistov, pri-
merne podpore.
Protlruske demonstraclje na Ounuju.
V  četrtek   so   priredili   na   Dunaju
socijalni domokratje in nekateri   srboriti
žtudontje nek shod, na katerem so izrekli
željo, da bi bila zmaga na strani Japoncev.
Govoril je tudi žid P^llenbogen. Po shodu
so demonstrirali   pred   stanovanjem   ru-
skega poslanika. Pri pivu je lahko govoriti
in izražati «voje   želje,   ali s tem ni Ja-
puncem nič pomagano. Ako imajo fantje
korajžo   in   so   tako   vneti   za   svobodo,
katere   tlačitelj  je   Rusija,   poberejo naj
svoje  šile   in   kopita   in   naj   gredo po-
magat Japoncem!
Itallja in Balkan.
Italija si ne more dati miru, posebno
v zadnjih časih ne, ko se govori, da bode
najbrže moralu Avstrija na Balkanu poseči
vmes z oboroženo roko, ako bode hotela
v sporazumu z Rmijj d)s3Či, da se
začno konečno vendar izvrševati resorme,
8 katerimi se dandanes Turčija le norčuje.
Ako bi Avstrija poslala svoje vojake v
Macedonijo, zakaj bi jih ne poslala tudi
Italija? S tem vpraäanjem si dan na dan
bolijo glave v Rimu in kličejo na pomoč
Berolin in London.
Balkan.
Poročila o razmerah na Balkanu se
od dno do dne tako naglo menjavajo,
ona se tako hitro spreminjajo v ugodnem
ali pa v neugodnem smislu, da jim človek
skoraj ničesar ne more več verjeti. Danes
so razmere med Turčijo in Bolgarijo že
tako napete, da je izključena vsaka
možnost glede daljnega mirnega razvoja
in kake izvräitve reform. Turčija in Bol-
garija se oborožujeti na vse kriplje, ku-
pujeti konje, orožje in Živež, postavljati
na meje močne vojaäke oddelke, in pri-
čakovati se ne more nič drugega nego
Jo .strela iz turškega ali pa bolgarskega
topa. Albanci, po ötevilu 30.000 mož
močni, divjajo okolo Djakova, Prizrenda
in Soluna, zažigajo in more vse, kar jim
pride pod roke, in sploäen vstanek cele
Macedonije je neizogiben. Srbija je isto-
tako jako uervozna in se   pripravlja   za
vsak slučaj. Avstrija atoji že na pragu
stare Srbije in že jutri ga prekorači.
Taka poro^ila beremo, kakor rečeno, v
listib, kadar ae zljubi lako poročati njih
poročevalcem. Pa žo drugi dan narn iz-
ginejo vai ti strahovi izpred o^i. Že drugi
dan nastale so razmere med Bolgarijo in
Turčijo še precej dobre, o pripravah na
vojsko ne v Turčiji, ne v Bolgariji, ne v
Srbiji in äe maoj pa v Avstriji nihče nič
ne ve, da, celo vodje ustašev zagotavljajo,
da hočejo držati roke križem ter mirno
gledati, kako bode TurČija norce brila iz
Avstrije in Rusije in iz njunih reform.
Tako toraj se menjavajo poročila dan na
dan o dogodkih na Balkanu, in iz teh
poročil naj si o tamošnjih odnošajih in
razvoju istih, bodisi v dogledni rtli pa v
nedogledni bodočnosti vstik sam ustvari
8vojo 8odbo.
Rusko-japonska vojska.
V Port-Arturu je vse mirno. Tako
poroča neki angležki list, katerega do-
pisnik si) je z dovoljenjem ruskega po-
veljnika ogledal to rusko utrjeno luko.
Pa ne le vse mirno, marveč tudi vae v
najlepšem redu je v Port-Arturu. Ženske
in otroci zapustili so po večini, kar je
tudi naravno, Port-Artur in ae preselili
v Mukden. Za vojaštvo in za prebivalce,
ki so ostali v Port-Arturu, pa je tam ži-
veža za dve leti. Ta živež pa ni predrag,
ker je guverner Aleksejev sam določil
cene raznim živilom. latotako izvrstno
ntrjena je ludi druga ruska glavna luka
na skrajnem Vztoku, namreč Vladivostok.
V obeh teh lukah se nahajajo ruske
vojne ladije, in sicer na ätevilu njih ravno
toliko, kolikor jih je bilo v začetku rusko-
japonske vojske, izvzenaši vojni ladiji
„Korejec" in „Varjag11, kateri so Rusi
po junaSki bitki pri Cemulpu sami po-
topili, da nisti prišli Številno ätirikrat
močnejšemu japonskemu vojnemu bro-
dovju, ki ju je na tako maločasten načiu
napadlo, v roke. Tako stoje stvari dan-
danes in postavljajo popolnomi na laž
vsa poročila an^'jlliih, židovsko-italijan-
skih in nemäkih, RusOFn sovražnih listov,
ki bo hoteli svet nafarbati, kakor da bi
bila Rusija od Japoncev na morju uže
popolnoma poražena S tem seveda še
ni rečeno, da bi no bilo mogoöe, da bi
japonsko brodovje, ki je na daljnem
Vztoku, seveda močneje od ruäkega, ne
premagalo ruskega vojnega brodovja, ter
j tako Rusov na morju ne potrlo. Ali do
j tega ni Se prižlo in tudi äe tako hitro
i ne pride, kajti v tem pogledu odločila
bo še lo glavna bitka na morju, katera
se bode pa äe le takrat bila, ko bodo
irneli Rusi zbrano na skrajnem Vztoku
vse svoje vojne ladije, ki so določeno
za tako bitko. Dotlej pa preteče najbržo
šf» več tednov. Naj si bode pa izid glavne
bitke na morju kakoršen sä bodi, rusko-
japonske vojske ta izid ne bode odločil.
Konečni izid rusko-japonske vojske so
odloči na kopnom in nikakor ne na
morju. Po poročilih sodeč, ki prihajajo
z daljnoga Vztoka, ima Rusija že danes
kakih 380 000 vojakov v vzhodni Aziji.
S tem ätevilom pa Rusija ni še zado-
voljnrt in dan na dan prevažajo se po
sibirski železnici na bojišče nove vojne
če.te. Oddaljenoat ovropske Rusije od bo-
jišca je sicer velikanska, ali vendar so
to provažanje vrži v najlepäem redu in
ruska železnica pripelje na J°n povprečno
po 3600 vojakov na določeni kraj. Tre-
balo bo torej še več tednov, da, celö
par mesecev, predno bo Ruaija popol-
noma pripravljena, da pričoe svoje ope-
raeije proti sovražniku. Pa tudi Japonci
no bodo še tako hitro spravili svojega
voiaštva na Rorejo. Zaradi tega bode pa
gotovo pretoklo še par mesecev, predno
bo govora o kaki glavni bitki na suhem,
o bitki, ki bo odločila usodo te grozne
vojsko, iz katere izide gotovo Rusija kot
zmagovalka.
* *
Rakor smo poročali zadnjič, je ime~
novan za poveljnika ruskih čet in sicer
na kopnem ruski vojni minister Ruro-
patkin. Posle vojnega ministra prevzame
začasno general Saharov. Ruropatkin
odpotuje te dni na daljni Vztok. General
Ruropatkin je eden najsposobnejših ru-
skih generalov. Ruropatkin je na glasu
izvratnega vojakovodje. Porodil se je leta
1848. Vojno solo je absolviral v Pav-
lovsku in je potem služil kot častnik v
Turkestanu in Samarkandu. V rusko-
turäki vojni je bil Ruropatkin načelnik
štaba generala Skobeljeva. Rot tak se je
udeležil bitke pri Lovči in so je posebno
odlikoval pri zavzotju Plevne. Na to je
več let služil v Aziji, se tarn odlikoval
v raznih bojih in je prišel leta 1882 v
Petrograd. Okoli leta 1890 je posUI na- j
Čelnik generalnega ätaba in nekoliko Časa
pozneje vojni minister. Lansko leto spo-
rnladi je prepotoval vse ruske pokrajine
na daljnem Vztoku in je posetil Tokio,
ne sluteč, da bo čez leto in dan povelj-
nik ruske vojne na daljnem Vztoku proti
Japoncem, katerih lansko leto ni rnogel
prehvaliti.
*
Ruski pehotni polk Ninčvang odpo
toval je 16. t. m. v Tašičao. Tudi 9., 10.
in 12. polk so se le odpravili proti Riao-
hanu, Laihengu in Liantungu. Radar do-
spo tjakaj, bodo se začele tudi čete ge-
nerala Fluga pomikati iz Mukdena proti
reki Jalu. Med tem pa je general Flug
že vse potrebno odredil, da bo železniška
proga varna pred napadi in da se bo
sev^rni zaliv Liantunga mogel uspeäno
ubraniti event, sovražnega navala. Predno
ae bo glavni del armado odpravil na
reko Jalu, bo v Mukden že tudi dospel
močan topničarski oddelek, ki je že na
potu v Mandžurijo. V ruskih voja^kih
krogih vlada prepričanje, da že sedaj
Rusi glede žtevilnosti in kakovosti voja-
štva na bodočem bojišču visoko nadkri-
Ijujejo Japonce.
*  *
+
V nevski ladjedehiici je že v de!a
doset novih vojnih ladij. Samo ruski tr-
govci so podarili 50 miljonov rubljev za
zgradbo novih vojnih ladij.
*  *
*
Iz Port-Artura so poročali 24. t. m.
v Petrograd : Ponovni napad japonskega
ladijevja uu Port-Artur je bil odbit. Po-
topile so se ätiri japonske oklopnice in
dve transportni ladiji. Posebno proalavila
se je v ti bitki ruska oklopna ladija
„Rjetvizan", o kateri so po prvem za-
vratne.n napadu Japonci trdili, da je
skoro popolnoma uničena.
Ministor zunanjih del grof Lambs-
dorff je razposlal velesilam posebno
noto, v kateri protestira proti kršenju
mednarodnega prava, ki jih je zakrivila
Japonska. — Lambsdortl" konatatuje med
drugim naslednje fakte: 1.) Japonci so
izkrcali svojo armado v Roreji, dasi je
bil korejski cesar razglasil, da ostane
nevtralen ; 2.) Japonci bo, ne da bi bili
Rusiji napovedali vojno ali podali kak
ultimatum, 8. februvarja zavratno na-
padli rusko brodovje tri dni prej, nego
bi smeli ; 3.) Ne raeneč se za medna-
rodno pravo, ki doloca, da je trgovskim
ladjam pustiti primeren rok za odhod,
so Japonci napadli različne ruske trgov-
ske ladje; 4.) Rorejskemu cesarju so Ja-
ponci naznanili, da so samolaatno pre-
vzeli V8O upravo njegove države in zah-
tevajo, da se cesar pokorava njihovim
ukazom, sicer zavzemo njegovo palaöo
in se polaste njegove osebe ; 5.) Ruakemu
zastopniku v Seulu so Japonci nazna-
nili, da mora nemudoma zapustiti Rorejo.
* *
Carski namestnik Aleksejev poroöa
o bitki od 24. t. m.: Sovražnik je poizku-
sil po noči „Retvizana" napasti s tor-
podovkami in ob vhodu v pristaniäce
n-iataviti parnike, napolnjene z razatre-
livi. „Rjetvizan" je začel streljati na ao-
vražnika in je razdejal dve sovražni la-
dij i. Ko se je storil dan, so videli ob
priataniäki ladjedelnici ätiri razdejane
parnike in osem torpedovk, ki so božale
von ..u prosto morje. Ena japonska ladija
$<* gori. Na naši strani ni izgub.
*
Garski namestnik Aleksejev je izdal
na vse prebivalstvo v Mandžuriji povelje,
da mora podpirati rusko vojaštvo. Naj-
manjša nepokoräöina se bo kaznovala s
snirtjo.

Roreja je v öetrtek podpisala po-
godbo z Japanorn, s katero so podvrže
japonski nadoblasti. Evropaki poslaniki
so ugovarjalj in naznanili to avojim dr-
žavam.
*
Rimska „Tribuna* prijavlja neobi-
čajno oater članek proti Japoncem. Ti
ainovi dežele vzhajajočega solnca, pravi
„Tribunal se tako radi imenujejo An-
gleže vztoka, a v resuici so pravi div-
jaki, ki so na najbrezvestnejäi naöin pro-
vzročili vojno, katera ima lahko straäne
poaledice.

Iz Cit'u je doälo poročilo, ki potr-
jujo, da so Japonci v noči med torkom
in sredo znova napadli Port-Artur, a so
bili odbiti.   Štiri   japonske   oklopnice  so
se potopüe.
¦ ¦
„Matin" ima obäirno poročilo o
bitki pri Port-Arturju. Pravi, da so Rusi
uničili äest japonskih bojnih ladij in dva
druga parnika. „Herald" prijavlja brzo-
javko, ki pravi, da niso bili Japonci samo
pri Port-Arturu poraženi, nego da so
Rusi tudi preprečili v isti noöi posku-
äeno izkrcanje japonskih vojakov v So-
ciety-zalivu.
„Fremdenblatt"   prijavlja   velezani
""ˇ Članek o   ruski   zmagi   pri   Port-Ar-
turu.  V njem   pravi,   da  je   8 to zmago
^drobljena prernoč Japoncev na inorju.
Domače in razne novice.
Xov nanu'stnlstvt'ni  svetovalee.
~"~ C. kr. okrp'ni gluvar v Gradišču, gosp.
Josip pl. Fabris, ki ;e iniel do sedaj le
naslov namestniätvenega evetovalca, iniO-
novan je bil te dni pravim namestniätve-
nim svetovalcem.
Imenovaiije. — Kancelistom pri
C- kr. sodišču v Kobaridu je imenovan
pisarniäb pomožni uradnik Angel M a-
n i a c o.
Sinrtna kowa. — V čotrlek jo
umrl v Gorici g. Arlur Mosetich, pisar-
niški asistent mi tnkajšnjem okrožnem
sodiaču.
Y Postojni je v sred^ uinrl tamo-
änji tiskar g. Rihard Seher; zadela ga
je kap.
Za „Šolski Dom" prejHo našo
upravniätvo: Mihael Štrukolj, vikar v
Cez-Soči 10 K.
Predsedniätvu so plaČali: Jurij Po-
ternel, dekan v Kobaridu 10 K; Ignacij
Leban, župnik v Batujab, na račiin usta-
novnine (to okoliäcina je zadnjič po
pomoti izostala) 50 K.
SrČna hvala !
Italijansko vsenčilišče. — S lem
vprašanjem se peča dan danes itaüjansko
časopisje ter piäe o njem tako, kakor da
bi se isto v resnici nahajalo že na pragu
reäitve. Pa ne samo italijansko časopisje,
marveč tudi dunajski nemški listi pišejo
zadnje dni mnogo o ustanovitvi itali-
janskega vseučilišča, oziroma o preloiitvi
italijanskih vsporednic iz Inomosta v kako
drugo mesto. Soditi po vsem tem, kar
se zadnji čas o ti zadevi piže, sklepati
bi bilo, da ne pride italijansko vseučiliače,
oziroma za seiaj itaüjanske paralelke, ne
v Trst in adi v Gorico ne, ampak v
Trident, kar je pač tndi edino mogo^.
Tako n. pr. piše dunajska „Reichpost",
in sic • kakor sama zatrjaje, poizvedela
je to iz prav zanesljivega vira, tako-le:
Je že gotova stvar, da ae italijansko vse-
učiliače ne ustanovi v Trstu. Ko se je
izkazala misel prof. Mussafije, da bi se v
Tratu obiednem s pravno akademijo usta-
novila v zvezi z isto tudi trgovska aka-
demija, neizpeljiva ker tudi protivna
ačnim avBtrijskim načrtom, ae je po-
polnoma opustila misel ustanoviti v Trsta
italijansko vseučiliače, ker nima to mesto,
že iz političnih ozirov, za ta namen ni-
kake prednosti pred drugimi italijanskimi
meati. 0 Gorici pa sploh ne more biti
govora, že zaradi tega, ker ni čisto ita-
lijansko mesto, in bi zaradi tega priälo
lahko do newirov, kakor se je to zgodilo
tudi v InomO8tu. Ne preoatane toraj
drugega, nego v Trident, ki je v resnici
tudi najpripravnejši kraj za italijansko
pravno akademijo in kasneje tudi za
Jtalijanako vseučilišče. Res je sicer, da se
je tirolaki namestnik baron Schwarzenau
trudil, da bi prepričal centralno vlado
na Dunaju, da ni Trident jp^soben za
take namene, ali res je tudi, da ni ničtoar
opravil in da je danes gotova stvar, da
pride italijansko vseučilišče v Trident.
Predavniijc dr. Baningarteua o
moči živcev, 0 njeni porabi in o njeni
zopetni pridobitvi, katero amo mi na-
znanili v zadnjih ätevilkah svojega lista,
ae je vräilo vceraj v gledališčni dvorani
in je bilo prav dobro obiskovano. Knj
več 0 tem predavanju morebiti v jedni
prihodnjih številk.
Kinetijski shod v Pevml — Jutri
ob 3. pop. (po blagoslovu) predaval bode
potovalni učitelj kmetijstva g. A. Štre-
kelj v šolskih prostorih 0 vinograd-
ništvu.
Slabo je priälo na ulici in aicer
pri poalopju trgovinske zbornice, dekletu
Bajc Rozaliji z Vrhpolja pri Vipavi, ki je
priäla v Gorico pričat v neki zadevi na
okrožnem sodiäcu. Prepeljali so jo v
ženako bolnišnico.
ITkradene kokosi. — V četrtek
po noči so neznani tatovi odneali Uräi
Boršnik, stunujoči Podturnom, ätirikokoäi.
Aretiral je včeraj redar Anton
Humar 131etnoga postopača Antona H u-
marja iz Podgore. Ta deček bil je za-
radi tatvine svoječaano 18 dni zaprt.
Med dva voza prišel je v torek
v Solkanu hlapec Andrej Komel iz Bilj
in je bil pri tej priliki na prsih in na
hrbtu tako močno poäkodovan, da so ga
morali prepeljati v tuk. bolniänico.
„Sloveusko bralnu lu podporuo
društvo" v Gorici vabi k letnemu ob-
čnemu zboru, ki bo v nedeljo dne 13.
marca 1904 točno ob 2. uri popoludne v
druätvenih prostorih z naslednjimdnevnim
redom: 1. Letno porocilo odborovo ; 2.
Račun za Jeto 1903; 3. Proraöun za leto
1904; 4. Morebitni predlogi; 5. Volitev
predsednika, 10 odbornikov, 3 nainost-
nikov, Ü pregledovalcev računov in 5
razsodnikov.
0 pom be: Ako hoče kateri dru-
žtvenik staviti pri obenern zbora kak
predlog naj ga naznani predsedniku do
10. marca. Predsednik in odborniki mo-
rajo stanovati v Gorici (§ 31.) — K ob-
čnemu zboru sme priti, glasovati in vo-
liti vsak ud, ki je izpolnil 18. leto; voljen
sme pa biti le polnoletnik. Volilno pra-
vico mora vsak drustvenik izka/.ati z
druätveno knjižico (§ 34.)
Vojaški nabor za mesto Go-
rico se bo vräil dne 26. in 26. aprila 1.1.
Prijeta  tatica   brllantov.   —   V
soboto priäla je k tuk. urarju gosp. Gre-
gorju, ki ima svojo prodajalnico v Ra-
ätelu, neka mlada žena v gosposki obleki
ter mu ponudila v kup 42 krasnih bri-
lantov, katere je cenil gosp. Gregor na
3000 K. GoHp. Grpgorju se je koj sum-
Ijiva zdela omenjena žena in jo je vpra-
šal, kje je dobila toliko brilantov. Odgo-
vorila mu je, da jo soproga nekega urarja
iz Trsta, ki potrebuje c^enarja. Gospod
Gregor pa ni bil prepričan, da govori
tujka resnico. Sklenil je vendar ž njo
navedeno kupčijo, ter ji obljubil za bri-
lante 2000 K. 100 K ji je izplačal takoj,
ostali znesek pa ji je obljubil izplačati
še le popoludne, češ, da nima pri sebi
dovelj u^nara. Ko je tujka odšla, podal
se je gosp. Gregor na polici;o tcr jo na-
znanil vse, kar se je zgoauo. Ob dolo-
čeni uri popoludno prido tujka po ostali
znesek. Ali v t<im hipu pristopi k njej
neki redar, kateri jo jo čakal v proda-
jalnici skril v nekem kotu. Odpelje jo
na policijo, kjer je tujka najprej trdila,
da se imenuje Jožefa Corrodini, dočim
se je izdala poprej gosp. Gregorju za
Jozefo Marconi. Pa bila ni ne Marconi
in tudi ne Gorrodini, ampak Jožefa Na-
scimbene, ki je služila svoj čas pri grofu
Maninu v Pasorjanu blizu Vidma, kate-
remu so bili pred par rneseci om'er.'eni
brilanti ukradeni.
Iz Brd smo prijeli te-le vrdtice, ki
popravljajo nekoliko opis pretepa, kateri
se je vršil svoječasno pod Borätom in
katerega smo priobčili v predzadnji
fitevilki „Gorice". Kot vzrok pretepa bi
bile vse druge reci, nego pa zadnja ve-
aelica v Kožbani in pa kožbanske ob-
činske volitve. Res je, da so jednega za-
bodli ter ga prevedli v korminsko bol-
niänico, ni pa rea, da bi bil iati v noči
od 16. na 17. t. ni. umrl. Tudi drugemu
niso, kakor pravi dopisnik, prerezali kit,
ampak prizadejali so mu le hudo rano
za uäesom. Tretjemu pa je bil nos res
močno z rezilom poäkodovan pod očesom
na kosti, ni bil pa tako odrezan, da bi
ga, kakor je pisal dopisnik, lahko snedel
s kruhom. Poleg vseh teh pa sta äe dva
druga hudo ranjena. Tudi v zapor niso
äe nobenega odgnali. Toliko toraj resnici
na ljubo. Na vse zadnje, naj se je pa
vräil pretep tako ili onako, grd je bil
na vsak način, in je nploh sramota, da
se zadnji čas tako pogosto ponavljajo
med naäim Ijudslom na deželi taki div-
jaäki nastopi.
Tri mrlicü h kratu so nesli v
Gradnem dne 26. t. m. k pogrebu. Kako
je prišlo do tega? Žena Rusjanova po-
slala je dne 24. I. m. t r o j č k e h krstu,
dva dečka in edno deklico. Tarn ni bil
všeč ledeni svet; odäli so vsi trije v
„deželo veseljak< živet.
Iz Kožbane se nam piäe: Kakor
znano, je tudi zdaj pri zadnjih volit. na-
pravila „liberalnau stranka utok proti
obč. vol. v Kožbani. Te dni pa je priäel
utok zavrnjen, ter je volitev v vseh treh
volil. skup. potrjena. Nadejati se jo, da
si izvoli novo stareäinstvo župana, ter
da bode složno ž njim delovalo.
Javna dražba viua na Gor-
janskem bo prihodnji četrtek, dne 3.
marca, ob 11. uri predpoludne. Proda se
v kleti gospoda župana Ludvika Štrekelj,
iz nabranega grozdja kuratove place na-
pravljeno vino, ki ga je približno 17  hl.
Štrajk v podgorski papirulci je
končan. V pondeljek so äli delavci in
delavke na delo.
Posredovanje Č. g. kurata Jos. Go-
loba je bilo prav yspeäno.
Delo na bohinjski železuici. —
Zaradi večtedenskega deževnoga vremena
je delo na bohinjski železnici äe precoj
zao8talo. Sicer bode pa odsej hitreje älo
izpod rok, ker je priälo zadnje dni od
vseh strani vse polno delavcev, ki so so
razpršili po coli progi. Posebno mnogo
je priälo zadnje dni Črnogorcev.
Nez^oda na gradnji nove že-
leznice Hudajužue ob Bači. — Ne-
prestano deževanjo je zemljo tako zmeh-
čalo, da je vsak hip pričakovati, da se
na nekej strmini, v viäini 100 m nad
neko zarezo reke, udere gruča kakih
20.000 kubičnih metrov zemlje.
NovuiiHtanovljena podružuica
hIov. planinuke^a druätva za < er-
kljanwki ok raj v < crknein, ima v ne-
deljo dne 28 t. m. ob 7. uri zvečer bvoj
I. redni občni zbor v gostilni A. Kranjca
v Gerknem.
Nova orohiiska pustaja v Pod-
melcu. -- V Podmelcu dobili so novo
orožniako postajo dne 21. t. m. Komaj
sta nova orožnika došla, morala sta hi-
teti mirit v Klavže, kjer je bil baje hud
tepež. —
Pozor slovenske gospodinje! —
Narodna zavest znhteva od vas, da pod-
pirate naSemu milemu narodu neobhodno
potrebno družbo sv. Cirila in Metoda.
Kupujte zatorej edino le pralno milo
družbe sv. Cirila in Metoda, katero je
priznano najboljšo in od katerega ima
družba svojo dohodko. Na drobno so
prodaja v kosih po pol kilograma po 18
krajcarjev ali 36 vinarjev.
Romanje v Lnrd. — Prve dni
septembra prirede Slovonci pod vodstvom
ljubljanskega knezoäkofa monsgr. Antona
Bonaventure Jegliča dogovorno z goriäkim
knezonadžkosom, z lavantinskim knezo-
skofom in z krškim in tržaakim škofom
roinanje v Lurd. Trajalo bode 12 do 14
dnij. Za vožnjo, za prenočiače, vozove in
popolno trikratno hrano na dan se bode
plaöalo: za I. razrod okoli 420, za II.
okoli 343 in za III. razred okoli 255 kron.
Ako se* jih nabere 200, bodo imeli po-
seben vlak, ako so jih pa nabere 250,
bodo cene znatno znižane. Kdor želi na
Goriskem udeležiti ae rotnanja v Lurd,
naj se priglasi do Velike noči prečasti-
temu ordinarjatu na Krku (Veglia).
Mobilizacija? — Pod tem na-
alovom čitnmo v „Slovencn" od torka:
Poroča so nam, da je priälo na nekega
večjega konjskega tigovca v Ljubljani
vpraäanje od vlade, ali more v slučaju
nenadneg»i poziva erarju takoj postaviti
tristo konj. Kakor čujemo, je dotičnik
ponudbo sprejel. — Dalje je dobil tudi
načelnik zadruge izvoačekov poziv, naj
odgovori tekom 48 ur, ali more v slučaju
potrebo v äestih urah preskrbeti enajst
vsaj na pol pokritih voz z dvema konjema
po poätnem tarifu (24 vinarjev od kilo-
metra za enega konja). Kakor smo iz-
vedeli, je podpisal naöelnik zadruge po-
godbo, da bo imel v vsakem slučaju
pripravljonih v dosetih urah enajst voz.
Ti vozovi so bajo pripravljeni zato, da
hitro okrajno glavarstvo županstvom do-
stavi nujna naročila.
Prijet dezerter. — V torek so
prijeli v Ljubljani Antona Virant-a, ki jo
služil pri domobranskera peäpolku v Trstu
in je od tarn pobegnil, ker je imel biti
zaprt.
Vlšja trgoviika iola v ljubljani.
— Kupčijgka zbornica v Ljubljani na-
rnerava ustanoviti tain s prispevki dežele,
mesta, državo in s svojimi laatnimi pri-
spevki viäjo trgovinsko äolo s slovenskim
učnim jezikom. Dotični organizatorični
ätatut je bil v zadnji seji kupčijske zbor-
nice vsprejet.
Medveda je srečal dne 21.   t.  m.
neki posestnik iz ZareČja pri Trnovem
na potu čez Snežnik v Stari trg na Kranj-
skem. Ko mož počasi gazi aneg, zapazi
de8et korakov pred seboj na potu reli-
kega medveda. Zaradi snega ni mogel
mož misliti na beg. V eni roki je držal
dežnik, pod pazduho gorjačo, z drugo
roko je v žepu stiskal 18 kronic. Revež
se kosmatinca tako ustraäi, da potegne
iz žepa roko in raztrese svoje kronice.
V strahu je zakriöal: „0 stric, ali sva
skupaj?" Medved pa prekorači ceato,
možko se usede in si s taco drgne go-
bec. Mož se ob cesti zmuza raimo med-
veda in äele v Leskovi dolini se spomni
svojih kronic,   katerih   pa   ni   äel   iskat.
(„Slov.")
ŠvedBki kralj Oskar je bil te dni
gost naäega cesarja. Od tam se je pre-
peljal v Opatijo.
Vol snedel 400 krou. — V Velsu
na Zgornje-Avstrijakem je priäla te dni
neka posestnica k drugemu posestniku,
da bi kupila od njega par volov. Ko si
je posestnica ogledala v hlevu vola in so
je nahajala le nekaj korakov preč od
hleva, je zapazila, da nima v žepu de-
narnice. Vrne se toraj hitro v hle.v, da
bi tam poiskala denarnico. In res je naäla
polovico denarnice pri nekem volu, dočim
je drugo polovico, v kateri je bilo shra-
njenih 460 kron, vol že požrl.
Papež o knezoskofu Kohnu. —
„Lidove Novimyu" poročajo, da je pre-
iskava proti knezoäkofu Kohnu že kon-
öana. Papež Pij X. je sam vodil pre-
iskavo in se izrazil, da o prelomitvi spo-
vedne molčečnosti ni govora in torej ni
mogoče priailiti knezoäkosa, naj ae od-
odpove svojemu dostojanstvu.
Rak ozdravljlva bolezen. — Aai-
stent na kirurgični kliniki na Dunaju,
dr. Alfred E x n e r,  poroča, da je pri
dveh slarejäih ženskah ozdravil raka na
prsih z radijevimi žarki.
Poveljstveni in polkuvnl   jezik.
- „Politiki" piäejo: V letu 1789 je
ruski general Suvarov oblegal turäko
trdnjavo Ismail ob Donavi. On naj bi bil
vrgel čim prej svoje možtvo proti fran-
cozki invaziji v Italijo. Sporočil je bil
turäkemu paäi, ki je zasedal Ismail s
40.000 možmi in j<? imel nameäcenih na
zidovju 30 topov, naj mu izroči trdnjavo.
Odgovor se je glasil: „Savarov nai le
pride in si jo vzame!u Na to je Suro-
varov zapovedy.l na3kok na trdnjavo. Mej
naskokom je na eni strani pal eden
ruskih generalov in Rusi so se začeli
umikati. V tem hipu je neki ruski pop
posegel po sv. razpolu, je dvi^nil isto vi-
soko ter je zaklical z močnim glasom:
„Bratja za mnu, j'a Vaä general!" Moätvo
ae je povrnilo in je vzelo trdnjavo. Padlo
je 30.000 Turkov, a 10.000 je bilo ujetih.
To je storila poveljstvena beseda. —
Pred bitko pri Novari je „oče vojakov"
(tako ao ga nazivali) maršal Radecki nav-
duäeval slovansko možtvo: „Moravani,
držte se!" in oni so delali čudeže ju-
naätva, zmaga je bila njihova. Tako de-
luje polkovni jezik. Ali ni to velepoučno?
Veliko povodcnj imajo v Tripolisu.
Celi deli mesta so razdejani. Valovi no-
sijo neprestano človeška in živalska
trupla proti morju. Vseh človeških žrtev
ni mogoče preäteti.
Mrtvaški gozdovi. — Cuden naöin
„pokopavanja" mrliöev je naäel angleäki
raziskovalec Skeat na malajskem polotoku
pri popolnoma osamljenem plemenu
„Phram". Ti divjaki devajo svoje mrliče
v nekake zavoje, ki imajo obliko smodke
ter so zloženi iz lesenih lat ali drevesnega
luba. Tako čudno krsto obesijo potem.
med drevesne veje tako, da je glava ne-
koliko nižja kot noge.
Zopet grozua katastrofa v Pa-
rizu. — V neki 6-nadstropni hiäi na
Boulevard Sebastopol je eksplodiral plin.
V  hiäi   so   bile  velike  zaloge  celuloida,
vsled česar  je   bila   hiäa   v hipu  v pla-
menu. V petem in äestem nadstropju so
vpili   ljudje   na   balkonih   na   pomoč, a
nihče ni mogel v hiäo.   Dva človeka sta
zblaznela, skočila sta iz petega nadstropja
ter se ubila.   Nekoliko oseb so reäili na
ta?način, da so napravili iz balkona so-
aednje  hiäe  v   naglici   nekak   mostič iz
vrvij   do  balkona goreče   hiäe.   15 oseb
je zgorelo.
Japonski   vojni   provijant.   —
Kakof dobi pri naa t vojnem času vo-
jaätvo razne sočivne in mesne konzerve
ter suhor, ima Japonska za vojni pro-
vijant takozvani „hosii" (vojni kruh). Ta
kruh je iz stisnenega riža, ki se malo
nasoljen kuha v zaprtih posodah ter se
pozneje počasi peöe v razbeljenih pečeh.
Potem ae riž mehaničnim potom razkosa
v male hlebce, ki ao lahki, ohranijo po-
polno redilno vrednost, zavzemajo le malo
prostora v vojaäkih telečnjakih ter se ne-
navadno dolgo ohranijo. Te hlebčke, ki
ao lahko prebavljivi, se je suhe ali pa
namočene v mrzlo vodo. Z desetimi
hlebčki ae za silo preživi tri dni.
Gorki čevlji. — Neki nemäki iz-
najditelj namerava izvräiti čevlje, ki bodo
greli noge. Napraviti miali namreč na
čevljih napravo, ki bo razäirjala po nogah
gorkoto. Na peti bo pritrdil posodo za
zbiranje gorkote, katera bo v zvezi s
toploto vodilnimi telesi, ki jo bodo ra»-
äirjali po podplatih. Kako bo iznajditelj
dobival toploto, je njegova skrivnost.
Naval-Pogačnik v  New   Yorku.
— Vse newjoräko časopisje, kakor tudi
ono v drugih mestih republike, piäe zelo
laskavo 0 slovenskem rojaku Franu Na-
val-Pogačniku. V Ameriki ostane do 23.
aprila t. 1. in je nastopil prvič v operi
„Le Dame Blanche" dne 13. febr. New-
joräka slovenska naselbina mu je poda-
rila venec a slovensko trobojnico ter mu
priredila počastni banket. Dne 15. t. in.
je odpotoval v Philadelphijo, kjer je
ostal dva dni. V Stockholmu na Šved-
skem je 8prejel naäega rojaka kralj v
posebni avdijenci, ob kateri priliki mu
je podal red Wasa, dočim mu je podelil
prestolonaslednik bvojo sliko z lastno-
ročni podpisom v znamenje priznanja in
iskrene naklonjenoati. Iz New Yorka od-
potuje v Kodanj, Danska, kjer bode go-
stoval v kraljevi operi, nakar odpotujo v
juniju v London, kjer ostane mesec dnij.
V  septembru nastopi angagement na ce-
sarski dvorni operi y Berolinu.
Najvlšja hifia na svetu. — Ame-
rikanski poslanec Hearst, ki je ob jednem
lastnik več časopisov, zgradil si bode v
Novem Yorku hiäo s 34 nadstropji, Ta
hiäa bode najviäja na svetu.
Ne v Južno Ameriko!— Ame-
riäki konzul Meyer poroča iz Buenes
Ayre8, Argentina, da se mu javlja iz
Chickamauga, Ga., da se po vsem jugu
Zjud. držav agitira za izselitev v Argea-^
tino. Neka družba, ktere 9edež je v Min-
neapolis, Mian, prodaja delnice, katere
opravičijo kupcu dohili v Argentiniji ne-
kaj zemljišča in drugih privilegij. Orae-
njena družba tadi trdi, da je sklenila z
argentinsko vlado pogodbo, vsled katere
bodo družbeni koioniati deset let davkov
prosti in da zarnorejo poljedelsko orodje
oarine prosto uvažati. Cena najboljäega
zemljišča znaäa po dražbenem zatrdilu
le 50c do 2 dol. oral. Konzul je toza-
devno vprašal argentinsko vlado, katera
rau je naznanila, da jej je omenjena
družba popolnoma neznana.
Tržne cene.
Za 100 kg.
Kava: Santos .   .   .   K 190— do  210 —
„      Sandorningo     „ 230'—    „   240 —
„     Java .   .   .   .   „ 230—    „   240 —
„     Portorico .   .   „ 280—    „   300 —
„     Ceylon .   .   .   „ 290'—    „   300 —
Slakdor.....„    69"—    „     71 —
Špeh......„ 136'—    „    140 —
Petrolij v sodu  .   .   „    41-50    „     42 —
Maslo surovo .   .   .   „ 180-—    „    190 —
Otrobi debele     .   .   „    1030    „     11 80
„      drobne   .   .   „    10'—    „     1050
Tupšica.....„    1380    „     15-
za hrano .     „    1250    „    13—
Oves......„    12-50    „     14 —
M o k a ogerska:
St. 0 K 32 — St. 1  K 30 80 St.  2 K 29 60
„   3  „   28-40,  „ 4 „ 27 60,  „  5 „   2660
St. 6 K 2540.
Izvrsten okus dobi kava,
|  ako ji primešate                   f
Vydrove žitne
i - - - kave. — (
Pokusite I Poštna 5 kg po-
šiljka 4 K 50 h franco.
| Vydrova tovarna žitne f
kave Praga VIII.
Kleparska delavnica
v Rabatišču št. 10
Podpisani se toplo pripo-
roča svojira rojakom v mestu
in na deželi za izdelovanje
vseh kleparskihizdelkov, ka-
kor: cevij za vodo, žlcbe za-
KtJivbc, kiilnujskr prlprave
itd. Prevzema tudi vsako po-
pravo po zmernih cenah. Za-
gotavlja točno in solidno
postrežbo udani
R. Force8sin, klepar.
Ivan Bednafik
priporosia svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica  Vetturini  št. 3.
'  Jakob Miklus,  '
| trgovec z lesom in opeko. zaloga  I
vsakovrstnega trdega in niehkega
|  koroäkega in kranjskega lesa ter  i
pohištva,                                        '
,         v Pevmi,         *
za Soškm mostom, p. Gorica, j
priporoča p.  n.   občinstvu svojo
bogato zalogo, ter na novo otvor- fl
jeno
podružnico       (
na    voglu   prišedši   od   Soškega
mosta proti Gorici v hiši g.  Fo-  I
garja h. at. 42.                              *
V delavnici se izdelujejo vsa  i
v sodarsko   in   kolarsko    stroko  I
spadajoča  dela,   in   postrežba   z  g
lesom po najnižji ceni. —            I
JjL,    slikar in ple»kar    «ra
se priporoca si. oličinstvn in č. duhü \rscini
\  Belo lepo in liftno.  . ^
St. 423
Op.
Naznanja se, da
JAVNA DRAŽBA
zastavil IV. četrtleta   t. j. mesecev
oktobra, novembra in decembra 1902.
začne v ponedcl.jek dne 7.   marca   1904.
ter se b.   nadalj<kvala   naslednje   četrtke
in ponedeljke.
Od  ravna eljstva zastavljalnice
iu ž n^jo združeue hranilnice.
V Gorici, 6. februvarja 1904.
^^^Prisvetemjtoton^
NOVA ZALOGA
cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst, Via Muda vecchia št. 2 (za mestno hišo)
Dobi se bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, humeral, roketov
kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov in
neštevilno nabožnih različno fino vezanih knjig, svečnikov, križev, svetilnic,
kelihov, ciborjev se srebrno kupo.
Jedina zaloga za celo Primorje kipov o vsakovrstni velikosti
in kvaliteti, umetniško delo v romanskem kartonu, priporočljivih posebno
za vlažne cerkve.
Zaloga sveč iz öistega öebelnega voska kakor tudi mešane
sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetinj vsakovrstnih.
Lastna izdelovalnica palin iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih
drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) najfinejša
za zastave, pregrinjala i. dr.
Popravlja  se vsakovrstne   stvari za ceno, >^wv^v^v—-v^-v
*-^^^-^v^-s^w-v^»^-w^^v pri Kojej jo izključena vsaka konkurenca.
Naročitve se izvršijo točno in hitro.
VW   Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta.   "^(f
Z odličnim spoštovanjem                        Anton J. Vogrič.
I             V pihiini Seit/-ovu ti-
hkariie nasproti semeulšca š.
12 v   Gorici,   He   prodaja   po
I      znižaui <*eni       2 K 60 vlu.
Veliki teden
ali
Velika noč,
spisal prof. A. Marušlč.
f           Knji^a se posilja po pošti
po povzetju. Kdor pa denar
že 'L uaročiloui posl j<\ j>ri(h'iit'
naj ae 20 vin. /h pošto.
Mnogo denarja! |
od 800 K na mesec zamore vsakdo /aslužiti
lahko, poäteno, brez stroškov in posebnega
/nanja. Poäljo naj takoj svoj naslov pod
K 1Ü95 na: Amionc(Mi-Ablh(>iliiiig dos
„Merkur", Mannheim, »"'Sl^"-•
Anton   Pečenko
Vrtna   ulica 8 GORICA Via Giardino 8
priporoča
pristna    bele ^wL^ffk.     briskih,   dal-
in 6rna   vina   ^raK-3L    matinskih   in
is  «ipavskih,    yflp)      isterskih  v i -
Iurlanskih,      ^   f         nogrado«.
Doatavlja na dom in razpo^ilja po želcz'
aici na V8(* kraje avstro-egerske monarhije v
lodih  oil   66   litrov   naprej.   Na   zahtevo   poäilja
ludi  uzorce.
Cene xmerne.    Postr«Lba poitena.
Oostiliia
„jftl Mmgmwjm"
tik nove postaje
na Blančah,
loci
vedno rxaravna doma-
ča čvna in bcla virxa.
JKuhinja je preskrb-
ljcixa vedno z gorkimi
in mr^Iimi jedili. Cene
zmerne.
Priporoča se zaobilen
obisk iz mestii in dežele.
Anton Kuštrin
Gosposki uliCx h. štev. 25,
priporoča častiti duhovačini in slavnema
občinstva v mesta in na deželi svojo
trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo:
Santos, Sandomingo, Java, Gejlon, Porto-
rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü
istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju
Sladkor razne vrste. Moko i^t. 0, 1, 2, 3
4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in
druge vrste, namreč po V* kila in od 1
funta. Testenine iz tvornice Žnideršič &
Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke dražba
tr Cirila in Metoda. Moka iz Majdičeveg
mlina v Kranju in z Jochmann-ovega t
^jdovščini. Vse blago prve vrste.
Ustanovljena
leta  1889.
,,Narodna Tiskarna"
v Gorici, ulica Vetturini St. 9.
prevzema vsa v tiskarsko stroko spadajoča
dela in izvršuje v moderni in okusni obliki po
tako nizkih cenah da se ne boji konkurence.
TIQIf A ¦   "G°rico"' »Primorski list", diplome,
IlolVM.  brošure, cenike, vabila, račune, itd.
©©©©©©I©©©©©©©©©©©©©©©®©
Pismena naročila tiskovin se izvrše z obratno pošto;
= vsa druga v najkrajšem času.               .-
Krojaška zadruga
Qorica, Qosposka uliea 7,
naznanja,
da prodaja oblačila za dame
in gospode, rnodne barhente,
in drugo manifakturno blago
posebno za blUajoči se zimski
čas, blago vseh kakovosti in
po najnteje mogočih konkurenč-
nih in stalnih eenah.
Yzovei najnovejše ubere se
na zahtevanje pošiljajo brezplač-
no in poštnine prosto.