MtolM piaftun v gotov tub Leto XVmM št. 208 Ljubljana, torek 7» septembra 1937 Cena 2 Din Upravmscvot i^juog&o&, eLoalijeva ulica S — Telet on ftt. «122. 8123, SI24, 3125, 8126. Inseratn) oddelek: Ljubljana, Selen-burgova tu. 8 — Tel. 3392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon ftt. 2455. podružnica Celje: Kocenova oL St. i Telefon St 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga čislo 78.180, Wien ftt 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka, Naročnina znata mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din *0.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica S, telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon ftt. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. telefon ftt. 65. Rokopisi se ne vračajo. Vsa Jugoslavija Je včeraj iskreno in svečano proslavila rojstni dan soojega mladega ljubljenega kralja Od leta do leta postaja rojstni dan našega mladega, od vseh ljubljenega kralja bolj in bolj resničen narodni praznik, praznik vsega prebivalstva Jugoslavije. Letošnje proslave so nele po zunanjem sijaju, marveč še bolj po prisrčnosti in iskrenosti nadkrilile vse dosedanje. Poročila z vseh strani pričajo, kako so se ob včerajšnjih svečanostih strnile najširše množice ljudstva v iskreni želji, da nam Bog očuva našega kralja ter mu da moči, da bo sreŽlMHW>» dil brod naše države, ko bo čez štiri leta vzel v svoje roke njegovo krmilo. Omejiti se moramo danes na poročila iz glavnih centrov države in iz najvažnejših krajev Slovenije. Ni pa bilo naselja v Jugoslaviji, kjer včeraj ne bi pokazali svoje privrženosti kralju in Jugoslaviji. Tudi povsod v inozemstvu, kjer bivajo naši rojaki, so obhajali včerajšnji dan. V prijateljskih in zavezniških državah so se pridružili proslavam tudi najvišji državni dostojanstveniki. ocen slan v radii Nj. Vis. knez namestnik v prestolnici — Sijajna vojaška parada — Sokolska akademija Beograd, 6. septembra. AA. Davi ob 8 sta se vrnila v Beograd Nj. kr. Vis. knez namestnik in knegrnja Olga. Na beograjski postaji so ju sprejeli kraljevska namestnika dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo P-erovič, predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, notranji minister dr. Anton Korošec, prometni minister dr. Mehmed Spaho, dvorne dame ter civilni in vojaški dom Nj. Vel. kralja. Beograd. 6. septembra, p. Impozantne so bile današnje svečanosti v prestolnici, ki je bila že snoči vsa izredno lepo razsvetljena z žarnicami v narodnih barvah. Vse mesto e bilo v zastavah. Med grmenjem topov 6e je vršila danes dopoldne na Banjici velika vojaška prireditev, ki postaja od leta do leta vidnejši dokaz ogromne sile jugoslovenske narodne vojske. Letos se ie voiaške svečanosti udeležila kar izjemno velika množica ljudstva. 2e okrog 8. so se pripeljali na Banjiško polje generaliteta ter člani vrhovnega vojnega sveta, dalje člani vlade s predsednikom dr. Stojadinovičem, predsednik senata dr. Mažtiranič, beograjski župan ter mnogo senatorjev ter narodnih poslancev, med njimi gg. Banjanin, dr. Kramer, Pucelj, Turk, Mravlje in drugi. Prišlo je tudi celokupno starešinstvo Saveza SKJ s prvim podstarešino EngelLertom Ganglom na čelu Čelu. Tik pred 8.30 sta se pripeljala pred častno tribuno na Banjiškem polju kraljeva namestnika Ivo Perovič in Radenko Stankovič, kmalu za njim pa je prijezdil Nj. Vis. knez namestnik Pavle v uniformi konjeniškega generala kraljeve garde in v spremstvu vojnega ministra generala Marica in načelnika generalnega štaba generala Ne-diča. Poveljnik parade beograjski komandant eenaral Tomič je Nj. Vis. knezu namestniku podal raport. Knez je nato pregiedal čete, ki so bile pripravljene za revijo. Poleg Čet vojaštva so se na polju razvrstili tudi beograjski Sokoli. Knez jih je pozdravil: Zdravo, Sokoli! Sokoli so mu gromko odzdravili e trikratnim: Zdravo! Impozantna revija mle vojske Parado je otvorilo 55 vojaških letal, ki so av nizko zdrvela preko množic. Silen ". so napravili zlasti trije ogromni bomb-i Ki. Takoj nato se je pričela revija čet. Na čelu oddelkov je jahal komandant general Tomič s svojim štabom. Sledili so mu gojenci vojne in intendantske akademije. Impozanten je bil nastop gojencev prve podoficirske šole in mornarjev, ki so nastopili takoj za njimi. Mornarji so bili deležni izrednih ovacij. Mimo množice je nato korakala izredno strumno vsa kraljeva garda, za njo pa oddelki planinskih polkov, biciklisti in vse ostale čete beograjske garnizije, tehniški oddelki, oddelki za brezžično telegrafijo, za golobjo pošto in drugi. Končno so v počasnem tempu nastopile motorizirane čete, polk havbic, bojni vozovi, tanki, protiletalski topovi, reflektorske čete in motorizirana pešadija. Vsi oddelki so bili odlično opremljeni in so nastopili v divnem redu, tako da so napravili na vse prisotne vtis, ki ga ni mogoče opisati Ko se je silna revija čet med viharnimi ovacijami desettisočglave množice zaklju- čila, se je knez namestnik odpeljal s svojim spremstvom v Beli dvor. V dvorski kapeli se je tekom dopoldneva vršila svečana služba božja, ki so se je udeležili Nj. Vis. knez namestnik, Nj. Vis. kneginja Olga, kraljeva namestnika dr. Perovič in dr. Stankovič, ter člani vojaškega in civilnega doma Nj. Vel. kralja. Ob 11. dopoldne je bila svečana služba božja v cerkvi Aleksandra Nevskega. Tudi po vseh drugih beograjskih cerkvah so se vršile svečane službe božje za blagor in srečo Nj. Vel. kralja Petra II. Sokolski pozdrav kralju starešini V proslavo kraljevega rojstnega dne se je vršila danes opoldne v veliki dvorani na KolarCevi univerzi tudi slavnostna sokolska akademija. Akademiji je prisostvoval kot zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik Vladimir Petrovič. Prisotno je bilo celo- kupno starešinstvo Saveza SKJ ter izredno mnogo zastopnikov vseh nacionalnih društev. Na akademiji sta bila tudi finančni minister Dušan Letica in minister za telesno vzgojo naroda dr. Rogič. Akademija se je pričela točno opoldne. Sokoli so visoko dvignili državno zastavo in sokolska godba je zaigrala sokolski pozdrav. Pri besedah: Za kralja, narod in Jugoslavijo ___« so vsi prisotni vstali in se pridružili pozdravu. Nato je prvi pod starešina Engelbert Gang! otvoril akademijo s krasnim govorom, v katerem je naglasil pomen današnjega dne. Govoril je o sokolski udanosti prvemu starešini, o sokolski prisegi, ki je globoko zapisana v dušo slehernega Sokola. Svoj govor je zaključil z vzklikom kralju in kraljevskemu domu. Nato je bila soglasno sprejeta naslednja brzojavna čestitka mlademu vladarju: »Savez SKJ slavi danes * vsemi svojimi edinicami po vsej domovini rojstni dan svojega mladega kralja in prvo obletnico sokolske Petrove petletke. Na tej proslavi se spominjamo velikega odeta našega ljubljenega starešine. Na ta praznik se pridružujemo radosti obeh kraljevih bratcev in vse kraljeve rodbine, pridružujemo se radosti vsega jugoslovenskega naroda, ki je prežet s toplo željo za zdravje in dolgo življenje ter srečno vladanje svojega kralja. Ž Ijubeznija, zvestobo in udanostjo mlademu vladarju, mlademu potomcu velikega očeta in slavnih njegovih dedov, ki je simbol jugoslovenske misli, edinstva naroda in države, bo Sckoistvo tudi v bodoče kakor doslej posvetilo vse svoje delo tej vodilni misli za blagor naroda in domovine. Naj živi kralj Peter n.! Naj živi naš sokolski starešina! Naj živi kraljeva rodbina! Naj živi Jugoslavija!« Godba je zaigrala državno himno. O sokolski Petrovi petletski je potem govoril predsednik prosvetnega sveta prof. Stanojevič. Njegovemu govoru je sledil koncertni del akademije, ki je tudi zelo lepo uspel. Bled, 6. septembra. Sinoči je Bled na svečan način proslavil rojstni dan našega mladega kralja. Ko je padel mrak, so se razsvetlila okna blejskih poslopij, ki so bila seveda okrašena z državnimi zastavami. Tik pred osmo uro zvečer so zagoreli po vrhovih gorskih velikanov kresovi. Obala jezera je nudila prekrasno sliko. Na tisoče lučic je zagorelo ob njej, na jezeru pa so se pojavili vsi čolni, kar jih premore Bled, vsi okrašeni z zastavicami in lampiončki. V prvih je bila godba mariborskega pešpolka pod vodstvom kapel-nika Jiraneka, ki je ves čas svirala nacionalne koračnice. Sledili so čolni blejskega Sokola; ki so z lampiončki tvorili jugoslovensko trobojnico. Nato so se razvrstile druge ladjice, vse okrašene in razsvetljene. Pred otokom je sprevod čolnov okrenil proti dvorski čolnarni, na kateri so bili Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vel. kraljica Marija in kraljeviča Tomislav in Andrej, ki so jih navzoči neprestano z največjim navdušenjem pozdravljali. Vzradoščena je kraljevska družina sprejemala pozdrave in s prisrčno živahnostjo odzdravljala. Bled, 6. septembra. AA. Današnje jutro je bilo prekrasno. Jezero je mirno in brez vetriča. V bistri vodi se zrcalijo vrhovi Triglava in okoliških gora, razkošni hoteli in simpatične snažne hiše Blejčanov in vile, posejane okoli jezera kakor nekakšna častna straža okoli Suvobora, kraja, kjer zdaj prebiva Nj. Vel. kralj 6 člani kraljevske družine. Na Bledu vlada slavnostna tišina. Slavnostno zvonjenje je ne moti, temveč jo še poudarja. Vse trgovine so zaprte. Proti cerkvi se zgrinjajo praznično oblečeni Blej-čani in okoličani in vsi gos*je- kar tih ie se na Bledu. Blejčani so ponosni, da morejo biti sosedje m prvi varuhi njega, ki je živi 6imbol Jugoslavije in poroštvo srečnejše bodočnosti prihodnjih rodov. Ljudstvo se zgrinja pred lepo blejsko cerkvijo, harmonično gotsko stavbo, da bo videlo svojega mladega, od vseh ljubljenega kralja. Ob 10. se zaslišijo od Suvobora veseli zvoki vojne godbe, znamenje, da pri- Kralj, dva kraljeviča m dva kneževiffi grl ribolovu haja kraljeva garda. Post roji se pred cerkvijo, kjer so se že zbrali visoki dvorni funkcionarji. Ob 10.10 so prispeli pred cerkev direktorji evropskih poročevalskih agencij, ki so še do danes na Bledu. Prišli so pod vodstvom direktorja Agencije Avale dr. Svetislava Petroviča. Med njimi sta bila tudi generalni direktor Havasa Andre Meynot, generalni direktor Reuterja in podpredsednik zveze agencij Murray. Cerkev je že polna. Pred klopmi stoji 9 naslanjačev za Nj. Vel. kralja in člane kraljevske družine. Ob 10.15 zazvone vsi zvonovi, znamenje, da je kralj odšel iz Suvobora Slavnostno pričakovanje se bere na vseh obrazih. Ob 10.20 je prispela pred cerkev kneginja Meklenburška, ob 10.23 visoki gostje z Brda, ob 10.25 je pa godba zasvirala državno himno. Viharni vzkliki mlademu kralju so napolnili ozračje. V cerkvi je vse vstalo, špalir Sokolov m Sokolic stoji še strumneje, cvetje v rokah otrok drhti in vsi obrazi so obrnjeni proti glavnim cerkvenim vratom. Pred vrati so sprejeli Nj. Vel. kralja duhovniki s kraljevim adjutantom in drugimi visokimi funkcionarji. Mladi kralj je 6topil z dvornim maršalom v cerkev. Sokolska deca mu sipa cvetlice na preprogo. Z njim je Nj. Vel. kraljica, nato kraljeviča Tomislav in Andrej, grški princ Nikolaj s nrin-ceso Heleno, princesa Ileana s svojim soprogom nadvojvodo Antonom Habsburškim ter dvorno spremstvo. Vsi- visoki gostje so zavzeli svoja mesta v naslanjačih, kralj v sredi, njegova vzvišena mati na njegovi desnici. Vsa cerkev je bila polna vernikov, polnih ljubezni do mladega kralja. Ena edina želja, živa in vroča, je prevzela vse, ista želja, ki je pri snočni bakladi prevzela generalnega direktorja Reuterja Murraya. ko se je s svojim čolnom vozil mimo množice, vzklikajoče kralju. Izrazil jo je z besedami, tako značilnimi za prijateljski Albion: Good save the King Peter of Yugoslavia! Vse molitve so se glasile: Bog čuvaj kralja, čuvaj Jugoslavijo! Mašo je celebriral domači blejski župnik ob asistenci dveh duhovnikov. Orgle soza-bučale in pevski zbor, pomnožen s solisti ljubljanske opere, je pel slovenske skladbe cerkvenih pesmi. Tudi bučanje orgel, petje cerkvenega zbora, se pridružujejo molitvam: Bog čuvaj kralja, čuvaj Jugoslavijo! Med Spali r jem Sokolov in SokoMc je zapustil po maši Nj. Vel. kralj cerkev in spet so polnili ozračje navdušeni vzkliki, vse dotlej, dokler ni množici izginil kraljev avtomobil izpred oči. Na Jesenicah Jesenice, 6. septembra. Ze v nedeljo so se Jesenice odele v državne Zastave. Zvečer je bilo mesto krasno razsvetljeno. Po gorah so zažareli mogočni kresovi. Pokali ©o topiči in na nebu so švigale živobarvne rakete.^ Po cestah in ulicah je valovila gosta množica ljudi, ki se je končno razvrstila v špalir, povsod tam, koder se je pozneje pomikala dolga povorka. V mraku so se na sokolskem telovadiJču i pričele zbirati množice ljudi za slavnostno povorko, ki so jo v čast mlademu kralju priredila sokolska društva na Jesenicah, Slovenskem Javorniku in Blejski Dobravi. Na zbirališče je prikorakalo okrog 40 sokolski h pripadnikov z Javormka in Dobrave z godbo, prapori in veliko državno zastavo na čelu. V častnem številu so prišle gasilske I ^ < > > . ■ . ~ ^ - ..: > ~ r. , .v'■Mi • •-:••• > V-< t*« • Najnovejša slika našega mladega kralja čete z Jesenic ter iz jeseniških in javorni-ških tovarn, tudi one s svojimi prapori. Ob 19.45 je krenila povorka po mestu. Na čelu sta dva orjaška Sokola nosila državni zastavi. Sledili so prapori sokolskih društev, Narodne strokovne zveze z Jesenic in Javornika, Soče, pevskega društva Save in d runih. Za prapori je korakalo 140 Sokolov z Jesenic, Dobrave in Javornika v slavnostnih krojih, za njimi strumne čete gasilcev, narodne noše, nato člani planinskih, športnih, kulturnih in narodno obrambnih društev. Njim je sledila dolga vrsta sokol-skega članstva, naraščaja in dece v civilu. Sprevod so zaključile kolone narodnega dHej Slovani«, Id jo je hkratu pela vsa množica. Ko so odzveneli zadnji akordi, je občinstvo spontano pričelo vzklikati mlademu vladarju in naši narodni vojski. Ko so ob zaključku Blavnosti zastavonoše odhajali s prapori, je spet vsa množica z godbo zapela »Le naprej brez miru«, da je slovesno razpoloženje pohitelo z zborovale! na ulice, se razlilo po mestu in seglo do zadnjih skromnih domov na periferiji. Pohod Sokolstva iz Ljubljane na Vič Zvečer je ljubljansko Sokolstvo priredilo od Tabora skozi mesto do Viča slovesen obhod, ki je spravil na noge domala vso Ljubljano ^ se razvil v manifestacijo, ki je vnovič izpričala sokolski in nacionalni značaj naše metropole. Kmalu po 18. so se pričele pred Sokol-skim domom na Taboru zbirati množice SoJcolstva od vseh strani mesta. Ob 19. se je formirala mogočna povorka, ki je ob navdušenem pozdravljanju občinstva, zbranega v gostem špallrju, odkorakala po osrednjih mestnih ulicah na Vič, kjer je je pred spomenikom blagopokojnega Viteškega kralja vršila zaključna svečanost kraljevega rojstnega dne. Na čelu sprevoda je korakala godba Sokola I., nji ob straneh narajščajniki z lampijončki. Sledila je močna četa naše vojske, predstavniki SKJ, župe m ljubljanskih društev, prapor Nj. Vel. kralja Petra II. m 14 praporov ljubljanskih sokolskih edinic, dolga vrsta članstva v kroju in sipet članstva v civilu, za njimi pa člani jezdnega odseka z lampijo-ni. Sledilo je zastopstvo ruskega Sokola s praporom, člani v civilu z znakom, vrsta naraščajnikov z lamp;jončki, članice v kroju in civilu, pa ženski naraščaj v krojih, v civilu in z lampioni. Za godbo Sloge so se spet zvrstili člani v civilu z Lampion?, pa spet vrsta naraščaja in članstva. Povorko so zaključili četniki z zastavo ljubljanskega pododbora in naposled dolga vrsta Sokolov kolesarjev. Skupno je šlo v sprevodu nad 2000 sokolskih pripadnikov. Skozi vse mesto so bili Sokoli viharno pozdravljeni od občinstva, ki se je strnilo v dveh valujočih rekah obakraj ceste. Vsa množica je neprestano vzklikala mlademu vladarju, Jugoslaviji in Sokolstvu. Mimo glavne poštenje sokolska armada prikorakala s stPesmijo sokolskih legij«, ki jo ie s Sokoli navdušeno zapelo tudi občinstvo na troioarju. A kakor je bila sokolska povorka deležna sprejema skozi vse mesto, so se posebej slovesno pripravili Vičani na svoj veliki dan. Mnoge hiše ob Tržaški cesti so sprejele sokolski sprevod s svečano ilu-minacijo, na oknih so bile med cvetjem m zelenjem izpostavljene slike mladega vladarja, a na pragih svojih domov so pričakali povorko možje, žene in otroci in navdušeno pozdravljali sokolski mimohod. Kakor so nam zatrjevali ljudje, viško predmestje še ni doživelo tako veličastne, spontane manifestacije kakor nocojšnji vecer; Vičani pa so tudi po vsej pravici zasluzili pozornost, ki jim jo je ljubljansko Sokolstvo izkazalo s tem, da je na 15. rojstni dan našega vladarja priredilo skupen pohod v njihovo središče, saj so bili prvi in do danes še edini na vsem ozemlju velike Ljubljane, ki so s svojimi žrtvami postavili bla-gopokojnemu Viteškemu kralju ^ dostojen spomenik. Skoraj vsa okna na Viču so bila slavnostno razsvetljena, a med vsem je bila najbolj svečano okrašena Martinčiče-va hiša, ki so ji pročelje odeli v državno irobojnico z velikim kraljevskim grbom. Spomenik Viteškemu kraljtu, ki je veličasten v svoji preprosti arhitekturi. 60 Vičani nocoj prav razkošno pripravili za slavje. Prostor pred spomenikom je bil ves v cvetju in zelenju, nad slavolokom, ki nosi izklesano poslednje sporočilo Viteškega kralja »Čuvajte Jugoslavijo«, je na vsaki strani gorela dolga vrsta dTobnih lu&k, na sredi pa so rasli visoki plameni iz dveh žrt-venikov. Za spomenikom se je na sredi vzpenjala visoko v nebo državna trobojni-ea 6 kraljevsko krono, inioialama in sliko mladega vladarja, na vsaki strani &o visele že po štiri trobojnace. Ko so Sokoli prikorakali pred spomenik, prav tako s »Pesmijo sokolskih legij«, jim je domaČe občinstvo vnovič priredilo burne ovaoije. V strumnem redu se je ob spomeniku razvrstila vsa armada b sokolsko godbo, oddelkom vojske in zastopniki 6ave-za in žujpe na čelu, ob straneh pa so _ se razpostavili zastavonoše s 16 sokolskirai prapori, sredi med njimi s praporom Ljubljanskega SokoAa. Godba Sokola I je vnovič zaigrala »Le naprej bre^ miru«, ki jo je po taktu zapela vsa ogromna množica nato pa je zbor pevcev - Sokolov še enkrat v intimni ubranosti zapel »Dvignimo srca«. V presledkih je sokolska armada vzkliknila mlademu kralju, Nj. Vel. kraljici Mariji in Jugoslaviji Zatem je starosta viškega Sokola Pavle Borštnik stopil na oder in spregovoril med drugim: 3>Gle1 nas, mladi naš kralj: sokolska družina iz bele Ljubljane in njene periferije z ramo ob rami s tvojo junaško vojsko, je prihitela sem pred spomenik tvojemu nepozabnemu očetu, velikemu kralju Uedi-nitelju, da se pokloni tebi, ki te je njegova sveta volja postavila na čelo nam Sokolom kraljevine Jugoslavije, največji jugoslo-venski nacionalni organizaciji. Blagopokoj-ni Viteški kralj je hotel dati s tem najvišje priznanje in svoj največji poudarek temeljni ideji, na kateri je zgrajen SKJ, ideji narodnega in državnega edinstva, hotel je pa tudi posvetiti svojega naslednika tej ideji in njenemu izvajanju. In tako gledamo Sokoli v tebi, naš ljubljeni vladar, inkarnacijo velike jugoslovenske miših. Na Tvoj rojstni dan se jugoslovensko Sokolstvo pridružuje radosti vzorne matere Nj. Vel. kraljice Marije, verujoč, da si ti, naš vladar, v najboljšem varstvu, da izi-deš iz njenega okrilja zdrav in prepojen z veliko jugoslovensko idejo, ki bo tvoja vodnica pri izvrševanju kraljevske oblasti. Naša sokolska naloga, pa bo, da bomo do tvoje polnoletnosti posvetili vse svoje moči in združili vse napore, korakajoč preko vseh ovir, da sprejmeš takrat v svoje vladarske roke močno in prosvitljeno državo z za večno utrjenim edinstvom jugoslovanskega naroda. Tebi, naš kralj, smo jugoslovanski Sokoli prisegli neomajno zvestobo in vdanost, Tebi bomo čuvali in očuvali Jugoslavijo, močno in nedeljivo, veliko in slavno. Tebi, naš sokolski kralj: Zdravo!« Govor starate BoritoHca fe poslušalce resen, globok vtis. Kakor grom je v odziv zaoril iz tisoč in tisoč ust sokolski pozdrav. Godba je zaigrala narodno himno. Pevci Sokoli so vnovič zapeli »Narodni zbor«, nato pa je godba intonirala himno »Hej Slovani«, ki Jo je povzela vaa zbrana množica. S tem je bilo slavje pred spomenikom Viteškega kralja končano in sokolska povco ka je skozi Rožno doiino krenila nazaj ▼ Ljubljano do Narodnega doma, kjer je bil razhod. Tudi na povratku so sokolsko armado ves čas pozdravljale množice navdušenega občinstva in ko je bil sprevod pred Narodnim domom končan, so po vseh ulicah, koder so se vračale posamezne edi-nice na svoje domove, še dolgo odmevali decou kralju Petni IL ljubljanske župe Uprava Sokolske župe Ljubljana je Nj. Vel. kralju Petru IL odposlala za njegov rojstni dan na Bled naslednjo brzojavko: Uprava Sokolske župe Ljubljana in pripadniki vseh župnih edinic, pošiljajo k današnjemu rojstnemu dnevu Vašega Veličanstva prisrčne čestitke s toplimi željami za srečo in zdravje Vašega Veličanstva. S sokolskimi pozdravi kličemo: Naj živi Vaše Veličanstvo! Naj živi visoki dom Ka-radjordjevičev! Živela Jugoslavija! Dr. Josip Pipenbacher, starosta. V Mariboru In Celju Maribor, 6. septembra. Mariborsko Sokolstvo je na kraljev rojstni dan zopet žarko razodelo svoje zvesto srce, ki utriplje za mladega vladarja in prvega sokolskega starešino kralja Petra II. v" nizu proslavnih prireditev kraljevega rojstnega dne je bila manifestacija mariborskih in okoliških Sokolov najvidnejša in najsvetlejša. Točno ob napovedani uri se je zgrnila množica Sokolov in Sokolic, naraščaja in dece pred in v Narodni dom, od koder se je razvila manifestantna povorka z društvenim praporom in močnim oddelkom 130 članov v krojih na čelu. Živahno in navdušeno vzklikajoč mlademu kralju Petru II. je odkorakala obmejna sokolska vojska po mariborskih ulicah na letno telovadile mariborskega matičnega Sokola, kjer so se postrojeni oddelki ob eviranju godbe »Drave« poklonili državni zastavi. Po tej učinkoviti poklonitvi je spregovoril br. Jože Mohorko, ki je v imenu med-društvenega odbora pozdravil sokolski zbor Sledil je slavnostni govor staroste matičnega Sokola dr. Fornazariča. V klenih pro-gramatičnih izvajanjih je orisal globoko ljubezen, ki navdaja sokolske vrste do kralja Petra II. Sokolska misel nam nalaga, da damo kralju in domovina zvestobo in ljubezen, vso svojo sokolsko voljo, sokolska mladina pa 6vojo mladostno vero in svoj polet. Zaključil je z vzklikom kralju Petru Iz tisoč grl je zaoril mogočni trikratni »Zdravo!« Po državni himni je sledila prisrčna m topla deklamacija naraščajnika Crtahča, ki je pogumno deklamiral »Pesem sokolskemu kralju«. Vedno lepa >Iz bratskog zagrljaja« je nato zazvenela iz krepkih grl naših Ja-dranašev pod vodstvom njihovega dirigenta prof. Vratca. Vsa množica je zapela še »Pesem sokolskih legij« in za njo vsesokolsko himno »Hej Slovani«. V povorki je korakalo 1.100 sokolskih pripadnikov. Na telovadišču se je zbralo poleg njih še več tisoč nacionalnega občinstva^ Pri proslavi so bili navzoči tudi odlični predstavniki, med njimi mestni župan dr. Juvan, poslanec dr. Jančie, predsednik okrožnega sodišča dr. Žiher, polkovnik Cor-dašič kot zastopnik vojske, prvi državni tožilec dr. Zor jan, podnačelnik sreza Maribor levi breg ter ravnatelji mariborskih srednjih šol. Zvečer ob 20. je bil v meljski vojašnici zbor vsega mariborskega Sokolstva, ki se je polnoštevilno priključilo svečanemu vojaškemu mirozovu v proslavo kraljevega rojstnega dne. Svečano pontifikalno mašo v stolnici je ob številni asistenci daroval ob 8. zjutraj škof dr. Ivan Tomažič. Poleg predstavnikov vojaških in civilnih' oblasti ter zastopnikov kcrporacij in društev se je zbralo tako veliko število občinstva, da je bila orostrana cerkev čisto polna. Ob 9.30 je bila služba božja v pravoslavni kapeli v Melju, oprav;l jo je prota Ivoševič. Ob 10. je bilo opravilo v evangeljski cerkvi, ob 9. pa v začasni starokatoliški kapeli. * v_ Celje, 6. septembra V nedeljo, na predvečer, kraljevega rojstnega, dne so zaplapolale 6 celjskih poslopij državne zastave, pročelje mestnega poglavarstva pa je zažarelo v učinkoviti inlumi-naciji. Ob 20. so zažareli na gričih in hribih okrog Celja »kraljevi kresovi«. Na Starem gradu je žgala kres mestna občina, na hribu sv. Jožefa Sokolsko društvo Celje-oiati-ea, ki je oskrbelo tudi lep ognjemet in pokanje s topiči. na Golovcu pa Sokolsko društvo Celje I. Obenem se je pričel sokolski štafetni tek z baklami skozi mesto, ki se ga je udeležilo deset štafet, vsaka e štirimi tekači. Tekli so izpred kolodvora po glavnih ulicah na trg kralja Aleksandra, kjer je biil cilj. Zmagala je štafeta Sokolskega društva v Laškem, ki je 6 tem postala prvak celjskega sokolskega okrožja. Davi so bile službe božje v opatijski, pravoslavni in evangeljski cerkvi ter staroka-toliški kapeli. Služb božjiih eo &e poleg številnega drugega občinstva udeležili tudi predstavniki civilnih in vojaških oblaistev in uradov, šol, korporacij in društev ter de-puitatije Sokola in gasilskih čet. Ob 10. je bil na telovadilšču poleg mestne osnovne šole mogočen zboT Sokolstva. Ko so se člani, članice, naraščaj in deca po-strojili pred društvenim, naraščajsfcim in dečjim praporom Sokolskega društva Celje-mafcice in praporom Sokolskega društva Celja I, so oddali pozdrav državni zastavi in zapeli državno himmo, Polbtarešina društva Oelja-matice OrdTe< piše: Dosedanja metoda Pariza in Londona, da razširi krog mednarodnih akcij, in neopreznost zaradi poziva nemškemu vojnemu brodovju, naj sodeluje pri nadzorstvu ob španski obali, je prinesla Berlinu velike koristi. Bog daj, da ne bi takšne včerajšnje napake prinesle v bližnji bodočnosti težkih posledic. »Echo de Paris< pravi: Nekateri vidijo v tej konferenci nov odbor za nevmešava-nje v drugi obliki. Tisti, ki vidijo v korv ferenci nekakšno razširjenje britansko-ita-lijanskega gentlemanskega dogovora, glede na to, da sta povabljeni tudi Nemčija in Rusija, nimajo prav. »Populaire« poudarja: Nemčija t«o sodelovala pri pomorskem nadzorstvu. Zato bo zanimivo, kaj se bo dogodilo v Sredozemlju Španija ni povabljena. To se zdi krivično, toda težko je bilo poslati vabilo Španiji, ne da bi nastale komplikacije, teh se je pa francoska vlada hotela na vsak način ogniti. >Epocque« naglaša: Naj bo že kakorkoli, z zadovoljstvom ugotavljamo, da je francoska pobuda prinesla nekoliko optimizma in pomirila duhove. V sedanjem trenutku tudi tega ni zaimetavatL •sJoiir« pravi: V začetku se je bilo bati, da ne bi bila konferenca sredozemskih dr- žav vzrok nevarnim incidentom, ki bi ogra-žali mir. Zdaj je nastopilo pomirjen je, ko se vidi, koliko držav bo sodelovalo na tej konferencL Namen konference London, 6. septembra. AA. Konservativni listi naglasa jo, da ima biti predmet konference sredozemskih držav samo to, da se doseže varnost plovbe v Sredo^zemljtL, in da konferenca ne bo tekala krivcev. »Times« pravi med drugim: Veliki Britaniji ne gre za to, da se zaplete v spor sam. Pomonski ukrepi, ki jih je izdala britanska vlada in vabila, ki sta jih &kupaj poslali Francija in Velika Britanija, imajo samo ta cilj, da se prepreči razširjenje špamske vojne. Sedaj lahko pustimo ob strani vprašanje, čigava je podmornica, ki je napa/In,! a, in motive, ki so napadalce pripravili do napadov. Nova konferenca naj samo zajamči varnost vseh trgovskih ladij pred nezakonitimi napadi in neodgovorno brutalnostjo. »MoTroingpost« prinaša članek svojega urednika, da se je bati, da bo razpoloženje v Švici podobno ozračju londonske konference. Edenovi načrti za zaščito plovbe London, 6. septembra, o. Kakor poročajo, je admiraliteta Edenov načrt o obrambi pred napadi podmornic na Sredozemskem morju naknadno izpremenila. Po Edenovem načrtu naj bi se pozvale Francija, Italija, Turčija in balkanske države, da naj pridružijo svoja vojna brodovja angleškemu brodovju za zaščito nevtralnosti ladij, ki plujejo po Sredozemskem morju, ne glede na to, kateri državi pripadajo. Drugi Edenov predlog stremi za tem, da bi vse države ob Sredozemskem morju zbrale svoje podmornice v svojih lukah ter sporočile, v katerih. Osem dni kasneje bi se preganjala kot piratska vsaka podmornica, ki bi napadla kako ladjo. Po Edenovem načrtu bi sprejela na posameznih področjih Sredozemskega morja vse ladje, ki plujejo * Španijo, vojne ladje združenega brodovja. Srditi boji za vsako ped zemlje pri šangitaju Borba z menjajočo se srečo pri Paočau — Japonci so si mogli priboriti le delne uspehe Tokio, 6. septembra, o. Službeno je bilo objavljeno, da so japonske čete zavzele Paočau na bregu Jangcea ter zasedle vse tamošnje kitajske postojanke, s katerih so Kitajci onemogočali izkrcanje japonskih ojačenj. Zavzetje teh važnih postojank je bilo izvrešno s pomočjo najtežjih topov japonskih vojnih ladij. Vest o tem uspehu po tritedenskih poizkusih je izzvala v vojaških krogih veliko zadovoljstvo, ker pričakujejo, da bodo sedaj operacije pred Šanghajem hitreje napredovale. Nemožnost predora kitajske obrambne črte je namreč zelo slabo učinkovala na moralo najširših slojev na Japonskem. Nadalje trdijo, da je blokada kitajske obale začela kazati prve rezultate. Vlada v Nankingu je bila namreč že prisiljena racionalizirati porabo bencina in drugega pogonskega materiala. Davi so japonske vojne ladje pričele močno obstreljevati kitajske postojanke okoli Šanghaja, da bi preprečile zbiranje večjih kitajskih sil. Bombardiranje je povzročilo veliko škodo. Posebno aktivno je sodelovala japonska admiralska ladja »Izu-mo«. Glavni cilj Japoncev je sedaj, da vržejo Kitajce iz Janguana in tako pridejo za hrbet onim kitajskim bataljonom, ki se branijo pri Vusungu ter onemogočajo japonsko prodiranje. Pri tej akciji Japoncev so največja ovira kitajske baterije pri Putungu, ki neprestano bijejo Japonce v hrbet ter jim onemogočajo svobodno ma- nevriranje. Pričakujejo, da bodo Japonci v najkrajšem času podvzeli večjo akcija da bi se iznebili teh kitajskih baterij w svojim hrbtom. Prezident Masaryk izven nevarnosti Praga, 6. septembra. AA- Po zdravniškem poročilu se je zdravstveno stanje prezidenta Tomaža Masaryka tretji dan. njegove bolezni nekoliko popravilo, dede na to bodo zdravniki izdajali v bodoče svoje bulletine le še po enkrat na dan. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Zračni pritisk se vzdržuje nad evropsko celino in ustvarja pretežno jasno in lepo vreme. Islandska depresija se je razširila na Skandinavijo, kjer povzroča tu pa tam dež. V Jugoslaviji prevladuje jasno vreme z nekoliko oblačnosti sredi države in v vzhodnih krajih. Včeraj je bilo več neviht v vzhodni polovici. Najnižja toplota Cari-brod 9, najvišja Mostar 32 C. Zemunska vremenska napoved: V drža*« vi bo prevladovalo jasno vreme. Ponekod morda nevihte. Noči se bodo ohladile. Dunajska vremenska napoved za danesS Večinoma jasno, na zapaiiu mogoče južno in toplo vreme. S tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da naa Je danes v nedeljo 5. septembra zjutraj po dolgi in težki bolezni ▼ 79. letu svojega življenja za vedno zapustil naš dragi soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod ANTON ŠPAN NADUCITELJ V POKOJU Nepozabnega pokojnika spremimo ▼ torek 7. septembra ob 4. pop. k večnemu počitku. St. mate zadušnica bo darovana v sredo 8. septembra ob 6. zjutraj v župni cerkvi. SLOVENSKA BISTRICA, 5. septembra 1937. ŽALUJOČA RODBINA »JUTRO« št 208 3 lorefc Z. DL J83L- Z ukazom kraljevega namestnlštva je komandant dravske divizijske oblasti, dosedanji brigadni general g- Laza R. Tonic povišan v divizijskega generala. Pravkar poteka leto, odkar imamo g. di-vizionarja v svoji sredi. Nad vse častno naidaljnje tradicijo svojih prednikov na fem odgovornem mestu, zato si je tudi pridobil nedeljene simpatije naše javnosti, kakor je obenem njemu bilo dano, v teku leta najpodrobneje spoznati naše kraje ter gospodarsko in kulturno življenje Slovencev. Gosp. divizijskemu generalu Lazi R. Toniču toplo čestitamo k zasluženemu povišanju! JiHiakn-mučeniku inž. Ivami Gosarju Stara Loka, 6. sefptemtara. Ws Sče, ki se je po bogastvu umetnostnih zakladov moglo meriti % marsikakim škofovskim sedežem daleč naokrog. Naših dni Gospa Sveta ne odloča in ne sodi več v cerkvenih zadevah; tnh kraj naših romarjev je ostala m vseh onih, ki se žele v njenih umetninah spočiti od dnevnih brig. Vrnili smo se t Celovec. Sejem. Dva taka bi postavil na ljubljanskega. Le tingi-tarugl ni nič manjši. Dve stvari posebno poudarjajo. Svojo moderno socialno zaščito in gospodarski napredek dežel. Oboje dobro razumejo. Brez števila krasno risanih grafikonov in statistične risbe zgovorno pričajo o tem. Državni material, ki ga pošiljajo iz mesta v mesto. Za pivo delajo veliko reklamo za njegovo redilnost, zdravilnost in kdo ve še kake lastnosti ki koristijo človeku od rojstva do smrti. Za vino pa je znano, da se ga nikjer tokko dragega in hkrati slabega ne popije kakor na Koroškem. Izjema velja v Celovcu le za našega Šilovica, poštenega Dalmatinca, katerega mora obiskati vsak izletnik z naše strani, preden se vrne. Na Jezerskem vrhu smo zapustili Koro-' ško. Na naši strani pri. Štularju smo izstopili, da si s telesno hrano privežemo dušo nam, z duševno hrano pa nam drugi napolnijo telo. To je z zanosom in prav praktično opravil dr. Jenko. Lep dan nam je priprav!!« zveza. Naj bi bila dva ali trije! Ali ka naj se tudi le en sam, kakršen je bil ta, kaj kmalu vzoel nafiega HSkovnega ustvarjanja. Letos se je krog mladih umetnikov razširil še z nekaterimi novimi talentiranimi tvorci, da bo revija njihovega dela brez dvoma še mnogo pestrejša in bogatejša. Razstavili bodo slikarji Zoran Didek, Stane Kregar, Zoran Mušič, Maksim Sedej, kot zastopnika najmlajših Omerza in Pregelj, m pa kiparji Zdenko Kalin, Nikolaj Pirnat in Karel Putrich. Kot gosta se udeležita razstave še zastopnika mlade hrvatske slikarske generacije Frano šimunovič in I. šohaj, kar bo, tako smemo najbrž upati, vnovič utrdilo vezi, ki se pletejo med metniškima središčema Ljubljano in Zagrebom. Razstava bo obsegala okrog 80 stvari, med njimi kakšnih 20 skulptur, ostalo slike in grafike. Kolikor lahko sodimo po pripravah in udeležbi, spada ta razstava med najzanimivejše prireditve te vrste v letošnji sezoni. Odkritje spomenika Simonu Gregorčiču Svečano odkritje S, Gregorčičevega Spomenika bo jutri 8. t m. na Napoleonovem tigru v Ljubljani s sledečim sporedom: Dopoldanska proslava se prične točno Ob pol 11. Zbirališče narodnega občinstva bo pred spomenikom po navodilih rediteljev, ki poznajo točno vso razporcedbo častnega in delovnega odbora, vseh nacionajnih združenj in emigrantskih društev, njih zastopstev in praporov. Zbor narodnih noš bo že od poi 10. diaJje in se uredi v telovadnici realke na Vegovi cesti, kjer se določijo končne dolžnosti vseh sodelujočih. Kr. hanska raprava je naročila vsemu dijaštvu in vsej šolski mladiini polnoštevilno udeležbo, da jo preSine duh velikega pesnika najvzor-nejše domovinske ljubezni. Slavnost olbsega: 1. Smetana: Ouvertuira h, opere IJboiša. Godba Sloge. 2. Slavnostni govor predsednika Soče dr. Dinka Puca. 3. Ferjainčič Fr.: Tone sonce, tone... Poje Hulbadova župa. 4. Prevzem spomenika po predsedniku- mestne oličine. 5. Državna himna. 6. Meived A,: Nazaj v planunski raj! Oglas, je reg. pod S. Hitfnadova Z upa. Polaganje vencev in cvetja po zlx>ru narodnih noš, zastopstev raz-mi h društev itd. 8. Hej Slovani. Godba in petje. Vsakdo naj si priskrbi državno tro-bojnico z napisom »S. Gregorčič«. Popoldne ob 16. bo velika narodna slav-nost v vseh prostorih Taboras Priporoča se točnost zaradi obširnega sporeda, ki je naslednji: 1. Godba; Otvoritev. 2. Aljaž J.: Zakipi duša radostna! Poje zbor Sloge. 3. | NeUrved A.: Njega ni! Solospev altistinje Sfiligoj Milene, spremlja z glasovirjem vp. kap. Neffat Anton. 4. Dr. Igo Gruden: S. Gregorčiču ob odkritju. Recitacija. 5. Hu-dovornik A.: Naša zvezda. Slovenski vokalni kvintet. 6. Mihelj M; Človeka nikar. So-lospev Mirko Premelč. spremlja z glasovirjem vp. kan. Neffat Anton. 7. Foester A: Njega ni! Slovenski vok. kvintet.. 8. S. Gregorčič: Hajiukova oporoka. Dek.lamira h.T#» duik. 9. Hucolin Sattner: Ujetega ptiča tožba. Solospev bariton A. Petrovčič. spremlja s klavirjem dr. S vara. 10. Aljaž J-: Na dan Slovan! Poje zbor Slovine ni primere, živi in bo večno živel. Njegovo ime je vklesano kot prvo, z zlatimi črkami na spomeniku padlim vojakom v starološki fari, ki je bil slovesno odkrit pred sedmimi leti, a nič zramj častno ne živi ime inž Gosar j a v vrstah vojnih dobrovoljcev, ki so imeli v njem svojega najodličnejšega druga in tovariša. Mile Pavlovič, sedaj upokojeni profesor vojne akademije v Beogradu, je oskrbel o Ivanu Gosarju lepo spominsko črtico pod naslovom: Slovenac Gosar. Pokojnika je očrtal kot človeka, ki ga med Slovenci gotovo ni boljšega. Izi temu junaku, heroju se hočejo sedaj oddolžiti naši vojni dobrovoljci, znani javnosti osobi-to po svoji velepomembni knjign Dobrovoljci kladivarji Jugoslavije. Sreska orga- riknrva, ker bo imelo naše občinstvo prilv bo dišati v tej operi obe nove angažirani članici hkrati. Ksenija Vidali se je že lani uveljavila z odločujočim uspehom kot Mirni in je bila sprejeta z najtoplejšimi simpatijami publike. Alta Nolli pa se bo predstavila našemu občinstvu v četrtek prvič v partiji Musitte. Lep pevski material in odlična pevska tehnika, s katero razpolagata obe pevki, jamčita za glasbeni užitek. Nadvse ugodni in prikupni pojavi obeh odgovarjata njunim partijam. Prva razstava Kluba neodvisnih Ljubljana, 6 septembra. V nedeljo ob 10.30 bo v Jakopičevem paviljonu slovesna otvoritev prve likovne razstave Kluba neodvisnih, ki se je po prvem lanskem uspelem nastopu mladih ustanovil pod predsedstvom akad. kiparja Nikolaja Pirnata. Na otvoritveni svečanosti, ki jo bo prenašala tudi naša radijska oddajna postaja, bo imel pozdravno besedo predsednik Pirnat, otvoritveni govor pa akad. slikar Zoran Mušič. Že lani je razstava mladih vzbudila v naši kulturni javnosti mnogo živega zanimanja, ki je potrdilo vero, da nastopa v naši umetnosti mlada generacija, ki se s svojimi deli polnovredno uvršča v celoto Ljubljana, 6. septembra. Prva Jugoslcvenska splošna plavalna šola je svoje letošnje delo v mladinskem oddelku zaključila s plavalno tekmo. Nedeljsko dopoldne je bilo v kopališču SK Ilirija veliki dan za vse, ki so to poletje splavati. Od 360 udeležencev plavalnega tečaja jih je na tekmi nastopilo 60. Kako so se odrezali, je v podrobnostih poročalo že *Po-nedeljsko »Jutro*. Danes priobčujemo le še nekaj slik, ki ponazorujejo življenje okoli te tekme. Šestletni Nežika Samčeva tn Bredica Vodiškova sta se na 33 m tako dobro izkazali, da v resnici zaslužita pozornost vse športne javnosti. Prav zato priobčujemo njuni sliki. Pa sta se tudi postavili pred kamero, kakor bi bili tega že dolgo vajeni. Kaj bo, ko bosta zrasli tako v"Hki, kakor so zadaj gospodje sodniki z dr. Mayerjem v sredi. Obe sta plavali dobrih 48 sekund. Če bosta v sekundah tako nazadovali, kolikor z leti napredovali, bosta nedvomno našemu plavalnemu športu v čast. Na drugI sliki je videti najslavnejši in najtežje pričakovani trenutek vsega tekmovanja, ko je dr. Mayer segel v velik zaboj in iz njega delil poučne športne knjige in sladke dobrote. Tretja slika pa kaže tekmovalce, ko se po završenih tekmah zbirajo okrog sodniške mize v napetem pričakovanju razglasitve izida tekmovanj. Seveda je bilo tudi tokrat nekaj malih protestov, s katerimi pa se visoke športne oblasti ne bodo ukvarjale. Kako tudi, ko mnogo teh nastopajočih še ni okusilo niti Pri Gospe Sveti. — Na desni kanonik Fajnik pri zgodovinskem pouku Zveza rejcev malih živali je priredila izlet z avtobusi na Koroško z namenom, da njeni člani spoznajo slovenske koroške kraje in naše rojake onstran meje, hkrati pa se seznanijo s koroškim5 rejci, njihovim delom in napredkom. Podpredsednik zveze dr. Jenko iz Vevč in tajnik Alfonz Inkret sta v podrobnostih pripravila izlet, da se je vse končalo v najlepšem redu in zadovoljstvu, za kar je tudi vreme doprineslo svoje. Že nekaj tednov ni bilo tako lepega poletnega dne kakor tokrat in Koroška se je pokazala v vsej svoji prelestni krasoti, ki je svojstvena le temu delu slovenske zemlje. V zgodnjem jutru smo v štirih ugodnih avtobusih odbrzeli po gorenjski cesti. Še vse v mraiku je ležalo Soršlko polje, ko so prvi žarki že zlatili vrhove Triglava. V najlepšem jutru smo v Kranjski gori za silo počivali in pozajtrkovali, nato pa skozi Podkoren po strmi cesti na sedlo, kjer so naše in avstrijske obmejne oblasti na hitro roko .odpravile potrebne preglede. S sedla navzdol se je odprl razgled na mehko krajino, zibelko našega rodu. Bleščeče Nad nami ni preroka, ki bi vedel napovedati, kakšen bo ostal ali se spremenil avstrijski križ v bližnji bodočnosti. Niti nismo o tem utegnili razpravljati, ko smo že bili v Beljaku ljubeznivo sprejeti od koroških rejcev. Po kratkem odmoru na senčnatem vrtu delavskega doma so nas pozdravili v dvorani in nam izročili v dar svoj praporček na lepem podstavku. Govorniki z obeh plati so želeli č:m več prU srčnih stikov in medsebojnega spoznanja v prid strokovnega napredka. Pred poldnem smo že morali iz Beljaka, saj smo morali imeti do večera še lep del poti za seboj. Beljak je bil ves v zastavah. Kdo bi se tu vode Številnih jezer, verige gorskih vrhov m lepe vasice pa poljane po holmih so nam bili prvi pozdrav5 z druge plati. Le ceste niso nič kaj slovenske. Že od avstrijske obmejne postaje dalje začutiš pod seboj »kultiviraino« cestišče. V nižini pod sedlom pa koj zapeljemo na gladko asfaltirano cesto. Vozilo gladko teče po cesti, nič nas ne ovira, ko iz odprtih avtobusov pijemo krasoto krajine. Pač, komaj 2 kilometra od naše meje se zvija visoko v strmi steni z belo barvo napleskani kljukasti križ. Da, kakor dve velikanski glisti, tod visoko v skalah, ko nihče ne more blizu, i Niti avstrijskim oblastvom ni vredno, t truditi se v stene in odstraniti izzivanje, j Pa kaj bi, ko imajo sami znak, ki mu je treba odšč;pniti štiri kratke krake, pa ostane znamenje kakor ono v steni. Izjava znanstvenika svetovnega slovesa Sodba vseuč. prof, dr. Karla d'Esterja o razstavi slovenskega novinarstva Sloveči znanstvenik je v nedeljo zvečer zapustil Ljubljano Vseučiliški profesor dr. Kari bro uspelega filma »Zrcalo iz papirja«. Kar nam pokaže razstava na neštetih primerih iz novinarstva, to je v kinu živo življenje, ki gledalca zagrabi. Gledalec spozna pomen, pa tudi težave novinarskega poklica. In obenem strmi nad popolnostjo in lepoto tehničnega obrata pri časnikih. Odličen narodni gospodar je — nikakor ne krivično — označil časniško založništvo kot najzanimivejšo in najbolj komplicirano obliko med kapitalističnimi podjetji. Kar je g. Gaber, pač eden izmed najboljših poznavalcev zgodovinskega razvoja slovenskega tiska, z veliko ljubeznijo in znanjem spravil na razstavo, ni samo važno za tisk Slovenije. Marsikaj izmed razstavljenega bo služilo tudi mednarodni znanosti o novinstvu, ki se bo z razstavljenim dragoceno obogatila. Razstava nudi važno osnovo spoznavanju mednarodnih novinsko znanstvenih stikov. Slovenija je že v dobi turških vojn imela vlogo važnega poročevalskega središča za ostalo Evropo. Tij najdemo čisto svojevrstne pred-stopnje novinarstva. Končnice panjev so svojevrstne prednice slikanih novin, tu se prvič pokažejo znanstveniku v vzorni izbiri. želeti je treba, da se takšni dokazi svojevrstnega ljudskega humorja opišejo v posebni publikaciji, ki naj bo opremljena s posnetki. Pri motnjah v prebavi, napihnjenosti, vzpehanju in zgagi, povzročeni po trdi stolici, je najbolje vzeti zvečer pol čase naravne »Franz-Josefove« grenčice in zjutraj na tešč želodec isto količino. Prava »Franz-Josefova« voda se je vedno izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za iztrebljanje črevesja. Ogl. reg a Ur. tR. «5/38 Za znanost je nadalje posebno razveseljivo, da je razstava pripomogla k natisu uvaževanja vredne knjige, kakršno predstavlja sam katalog razstave. V njem so posrečeni prispevki o zgodovini in kulturi novinstva v Sloveniji. Skrbno sestavljena bibliografija bo nepogrešljiv vir vsem, ki bodo razpravljali o tisku ali o kulturnih in gospodarskih vprašanjih svoje domovine. Kdor hoče novin e razumeti, mora spoznati tudi pokrajino, kjer izhajajo. In tako sem izkoristil lepe dni, da sem mesto in okolico izdatno spoznaval. Reči smem brez pretiravanja, da sem se v Ljubljani in vobče v Jugoslaviji izredno udobno počutil. Na slehernem koraku srečaš kakšno veliko tradicijo in lahko venomer ugotavljaš, kako ta narod svoje tradicije tudi spoštuje. V bibliotekah so izredni zakladi, nekateri še čakajo izkoriščenja. Prelepe cerkve in ponosne zasebne zgradbe kakor tudi okusno in vendar praktično oblikovanje mesta v gradbenem pogledu silijo tudi onega, ki pozna velika svetovna mesta, k občudovanju. Ljubljana bi lahko bila zelo obiskovano tujsko mesto, saj nudi vse, kar napravlja gostu bivanje prijetno: prikupno, čisto mesto, prekrasna okolica, ljubeznivi ljudje, že v nekaj dneh svojega bivanja v teh krajih sem lahko doživel različne preizkušnje uslužnosti prebivalstva. Ko so nam v avtu razkazovali privlačno okolico, so se tudi prijazni šoferji trudili, da bedo gostom še v malenkostih tako uslužni, kakor tega ne najdeš nikjer drugod po svetu. Pa tudi na deželi si v čistih gostilnicah prijazno sprejet in dobro postrežen. Lepota pokrajine je pač tudi rodila čut za estetsko dojemanje in > ta čut zna lepo oblikovati tudi tovarne, ki so sicer drugod na svetu navadno le malo prikupne. Tako sem se lahko v papirnici gospoda Bonača prepričal, da je tam ne 3amo tehnično vzoren obrat, marveč tudi vzorna skrb za lepoto delavnic in za. blaginjo delavstva. V mednarodnem časopisu »Zeitungswis-eenschaft«, ki ga v Berlinu izdajava tajni svetnik dr. Heide in jaz, bom priobčil izčrpno poročilo s slovenskem tisku, k če- mur mi katalog1 razstave nudi najboljše gradivo. Obenem upam, da mi bo dano v nemškem tisku poročati o nepozabnih dneh, preživljenih v lepi Ljubljani in njeni okolici. Marljivemu ravnatelju dr. Milanu Dularju velja posebna zahvala, ker je zamisel novinarske razstave v okviru vedno bolj upoštevanega ljubljanskega velesejma ne samo radostno sprejel, marveč tudi pripomogel, da je bila zamisel tako učinkovito izvedena. Slovenska sekcija Jugoslov. novinarskega odruženja — posebej še njen ljubeznivi predsednik direktor Stanko Vi-rant in predsednik prireditvenega odbora Saša železnikar — lahko s ponosom zrejo na vse, kar so zmogli za razstavo in so lahko prepričani o hvaležnosti vseh, ki na svetu delujejo za novinstvo. Tako pritiče vsem, ki so se marljivo prizadevali za prireditev razstave, zahvala lastnih rojakov, katerim so s tako razveseljivim prikazom novinarskega kulturnega ustvarjanja izkazali neprecenljivo uslugo; obenem pa se lahko zavedajo, da sta jim hvaležna tudi mednarodni tisk in no-vinska znanost. Naposled bodi vsem, ki so se tako prijazno trudili, da bi se inozemski gostje tod čim bolje počutili, izrečena prisrčna zahvala- PREMIERA! Priljubljeni igralec CHARLES BOYER — kot žrtev velike ljubezni v filmu KINO UNION Kockar omače vesti * Konferenca arheologov v Ptuju. Od 2. do 4. t. m. je bila v Ptuju konferenca stalnega odbora, ki študira na karti rimskega imperija. Konferenci so prisostvovali ugledni strokovnjaki iz raznih držav Evrope. Predsedoval je prof. Grawford iz Londona, udeleženi pa so bili gg. Sance-su iz Southamptona, g. Bersu iz Berlina, g. H. Seyrig iz Bejruta, prof. Luigi iz Rima R. Egger iz Dunaja, g. Radnoti iz Buda-pešte, nadalje g. dr. Saiia iz Ljubljane, ravnatelj Abramič iz Splita in g. Klemene iz Zagreba. Ogledovali so vse razkopava-nje na Panoramskem hribu in na posestvu minoritov ter posetili skupno muzej. Povabljeni so bili v vinske kleti tvrdke Or-nig in so bili tudi gosti grofa Herberstei-na. * Alma Mater Croatica. Strossmayerje-va univerza v Zagrebu je začela izdajati svoj mesečnik. Prof. inž. Gjuro Stipetič je napisal uvodnik: Kaj hočemo? Rektor dr. Stanko Hondl opisuje kakšne nove zgradbe potrebuje zagrebško vseučilišče. Tretji članek govori o vseučiliških zastavah. Revija se spominja 60-letnice filozofa prof. dr. Bazale. Mnogo je drobiža in kratkega informativnega gradiva. V redakcijskem odboru, ki mu načeluje dr. Bazala, je tudi msgr. Janko Barle. Letna naročnina je 100 din. Rokopise sprejema dr. V. Bazala, Zagreb, Vlaška ulica 85. Rokopisi morajo biti tipkani na stroju z latinico, na eni strani papirja in v pravilnem hrvatskem pravopisu. Sestanek na velesejmu Lutz tovarna peči, Ljubljana VIL * Poroka. V Sevnici sta se poročila g. Pavel Cerne, adm. kapetan I. stopnje v pokoju, in gdč. Ljudmila Lipovškova posest-nica iz ugledne sevniške družine. Čestitamo! & Sokolska kreditna zadruga v Radovljici razpolaga trenutno z nekaj nad 100.000 din gotovine, katero nudi svojemu članstvu kot manjša kratkoročna posojila. Poziva članstvo, da se v potreti obrne na Sokolsko kreditno zadrugo v Radovljici, kjer dobi tudi potrebne informacije. Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj »H e r m e s« dnevno. Zahtevajte prospekt! Maribor, Zrinjskega trg 1. — Absolventi z malo maturo imajo posebne ugodnosti. * Heimatdienst med koroškimi Slovenci. Koroški rojak nam piše: V zadnjem času so bili od nemškega Heimatdiensta odposlani po vsej Koroški propagandni agenti, ki farbajo ljudi zdaj tu, zdaj tam, da je moč in življenje samo v njih stranki. Poleg tega jih prepričujejo o slovenski, o jugoslovanski nevarnosti. Obiskujejo zlasti obmejno ozemlje. Agitirajo za velike svečanosti ob priliki letošnjega 10. oktobra, obletnice plebiscita. V tem smislu se vršijo vsa zborovanja. Nedavno me je srečal v celovški ulici nemčur z dežele, ki me je navduševal za že imenovana zborovanja. Na vprašanje, kje bodo, mi je pokazal zamazano plaketo s pripombo: »Pred osmimi dnevi so bile tele ferzomlinge«. Izročil mi je plakato, iz katere je bilo razvidno, da so bila to zaupniška zborovanja v Podkloštru, Gornji Beli, v špitalu ob Dravi in v Velikovcu. Tod so med drugimi kot referenti nastopili tudi okrajni šolski nadzorniki: Franc Ttirk, Josef Gatternig, Franc Gornik, dalje prof. Krazmayer, major Stossier in drugi taki znanci. Razvidno je z okrožnice, kar poroča tudi »Koroški Slovenec« z dne 25. avgusta, sledeče: »Die Arbeit der slawisch angestellten Slowenen wird immer offener und kampfmassiger, so rufen wir das ganze Land ...« Pri zborovanjih mi je bila dana prilika slišati zahtevo, da se vsi voditelji koroških Slovencev, predvsem funkcionarji slovenskih društev med podeželskim ljudstvom, onemogočijo, ker »čušov« ni treba vzgojevati. Vse to že govore tudi otroci na potih iz šole in vzklikajo: »Hoch Deutschland!« Takšne so te reči v katoliški Avstriji? Odeje (kovtre) ročno delo, polnjene s fino vato, klotaste din 125.—, brOkat 180.—, svilene 270.— ima največjo izbiro nova trgovina Goričar, sv. Petra cesta 30. * Izleti Narodne odbrane iz Ljubljane na Oplenac so se v soboto pridružili tudi naši rojaki iz Vestfalije in sicer od strani predsedstva osrednje zveze katoliških društev Sv. Barbare predsednik g. Ivan Lindič, podpredsednik Vabič in Breznikar, za jugoslo-vensko centralno delavsko zvezo pa predsednik Pavel Bolha in tajnik Ivan Mažgon. Izletniki se danes vrnejo v Ljubljano. + Sclekcijska edinica v Šmartnem ob Pa-ki priredi v četrtek 9. septembra razstavo plemenske živine bele slovenske govedi, združeno s premovanjem. K tej razstavi in premovanju, ki bo za živinorejce in ljubitelje lepa živine zelo poučna in zanimiva, se pričakuje od vseh strani obilna udeležba. • Obletnica otvoritve Krjavljeve kote na Obolnem nad Stično bo 8. septembra. Ker nudi. Obolno zelo lep razgled, ste povabljeni k obisku. Dohod s postaj Višnja gora, Stična in Litija. • Harmonike Meinel & Herold se teudi letos razstavljajo na Ljubljanskem velesejmu. Oglejte si najnovejše modele. Zboljšana kvaliteta. Čudili se bosta nizkim cenam. Eno srce — ena RADENSKA. • Zagonetka Lije Koganove rešena. »Jutro« je v ponedeljski izdaji prineslo obširno poročilo o senzacionalnem nestanku mlade, lepe Ruimunke Lije Koganove, ki .je dne 5. in 6. avgusta potovala skozi Jugoslavijo proti Trstu in Parizu, pa je nekje na poti izginila na sikrivnosten način. Evropski tisk se je z zadevo na široko ukvarjal in prikazoval vso zgodlbo kot pravo pravcato kriminalno historijo z Balkana, kjer potniki nič hudega sluteči potujejo od meje do meje pa na lepem neznano kje izginejo brez vsakega sledu. Kakor smo poročali že v ponedeljski izdaji, je nesrečna Lija Koganova, l VARIETE predstave: popoldne ob 5. v drevoredu. — NI VSTOPNINE ! Zvečer ob pol 9. v paviljonu K. j ki je že poprej trpela od fiksne ideje, da jo preganjajo neznani zavratni sovražniki, na vožnji od Romunije do Postojne zblaznela in italijanska obmejna ofblastva eo poskrbela, da potnico pričaka v Trstm na kolodvoru reševalni avto in jo odpelje v bolnišnico. Koganova pa je naskrivaj pobegnila 7. vlaka, da so jo reševalci na tržaškem kolodvoru čakali zaman. Po informacijah, ki jih naknadno objavljajo zagrebški in beograjski listi, so Lijo Koganovo nazadnje vendarle zajeli ter se že oi 10. avgusta nahaja v tržaški umobolnici. * Herzlovi predniki v Zemunu. Kulturna in literarna priloga zagrebškega glasila cionistov »Židov« prinaša zanimiv članek znanega publicista dr. Lavoslava Sika, ki opisuje geneologijo Teodorja Herzla, početnika cionističnega pokreta. Židovsko naselje v Zemunu spada gotovo med najzanimivejše židovske občine na svetu. Po-kolenje Teodorja Herzla se po očetovi strani lahko zasleduje ravno v zemunski občini za pet rodov nazaj. V Zemunu je dobro ohranjen spomenik Simona Leba Herzla, katerega je vnuk Teodor Herzl še dobro poznal. Med akti je posebno zanimiv zapisnik zemunske židovske občine, ki je bil že leta 1876. pisan v cirilici. Članek dr. Lavoslava Sika, ki bo med židovskimi rojaki gotovo vzbudil pozornost, je opremljen z 8 slikami. Iz Ljubljane u— Državne trobojnice na stolpu šentjakobske cerkve. Kakor ob vseh podobnih svečanih prilikah, eo tudi včeraj za rojstni dan Nj. Vel. kraJja Petra II. zavihrale vrh zvonika šentjakobske cerkve tri državne trobojnice. Na stolp jih je poneseA zdaj že 75-letni a še zmerom mladeniško sveži in gibki krovec in klepar Martin Sušnik, ki ga po njegovem vekem, šegavem temperamentu in po neugnanj žilavosti pozna in ceni poleg šentjakobske še sedem soseinih fara. Ko je »starček« — besedo smo dali v narekovaje, ker se kljub dopolnjenim križem Martinu Sušniku kar nič ne prilega — s prapori plezal na streho cerkvenega stolpa, ee je na tirgu zbrala vsa eoseska in občudovala pogiumneea, izredno spretnega moža. Martinu Sušniku želimo, da nam ga usoda ohrani čilega Ln zdravega še mnogo let. u— Poslednja pot ravnatelja Danila Šap-Ije. Tiho in skromno, kakor je pokojnik sam želel v svoji poslednji volji, 60 včeraj dopoldne pri Sv. Križu zagrebli ravnatelja Mestnega pogrebnega zavoda DanLLa Sapljo. Krsto so naložili na voz najpreprostejšega razreda, ki 6e je od Bežigrada do pokopališča pomikal brez žalnega eprevola. Zaito pa je toliko večja množica pogrebcev pričakala pokojnikovih zemskih ostankov ob odprtem grobu, kamor so njegovi številni prijatelji in znanci _ kljub njegovi prepovedi — nanesli veliko šrtevilo vencev in šopkov. Poslovilne besede je spregovoril starosta bežigrajske^ Sokola nadzornik Urban oic, ki je naglašal, da je ravnatelj Sap-Ija svojima hčerkama zapusti] prazno, siromašno hišo. Pokoimilka so sredi marljivega, požrtvovalnega "dela uNle klevet.e nasprotnikov. Med udeleženci so bile dostojno zastopane razne nacionalne organizacije; v velikem številu so pogrebu prisostvovali zlasti pokojnikovi ožji rojaki iz Piimor ke. u— 0 odpiranju in zapiranju trgovin smo prejeli' naslednji dopis: Na hanski upravi bo anketa o odDiranju in zapiranju trgovin. To vprašanje je bilo rešeno z uredbo g. bana dne 29. aprila 1937, ki je nameščencem znižala dalo od 10 na 9 ur dnevno Namen sedanje ankete je izposlovati pri g. banu povrnitev stanja pred izdaniem te uredbe, po kateri se mnogi tudi doslej ne ravnajo, kar je omembe vredno. Prepričani smo, da bo g. ban na tej anketi upoštevaj položaj nameščencev in jim tudi v bodoče ohranil opoldanski in večerni počitek, ki jim je v zimski sezoni tembolj potreten. Slednjič na 6e čudimo, da sd y času. ko se tur- i £1 vse evropske države bor« u uredbo 8uiv nega delavnika, pri nas rfremi le sa slabšanjem že itak visokega delovnega sa. u— Danea §e začne na Soli Glasbene Matice v vseh oddlekih in razredih pouk. Starše in njihova namestnike pa opozarjamo, da lahko še vedno vpišejo gojenke in gojence na glasbeno šolo in sicer v uradnih urah Matične pisarne, to je dnevno od 9. do 12. in cd 15. do 18. ure. Vsak na novo vpisan gojenec bo takoj dodeljen svojemu predmetnemu učitelju. — Zadnji dan vpisovanja na drž. konservatorij v Ljubljani je danes od 9. do 12. in izjemoma tndi popoldne od 15. do 17. ure. Sprejemni izpiti pa bodo 10. in 11. t m. Vse podrobne informacije v pisarni konserva torija. n— Govornike, profesorje, duhovnike, Ju-riste, gledališke igralce in diletante opozarjamo, da se začpe letos na Glasbeni Matici v Ljubljani tečaj o govorilnih vajah naše materinščina. Tečaj vodi režiser Ciril Debevec in ee začne 15. t. m. Pouk se bo vršil v skupinah od 10 do 15 oseb m znaša ukovina mesečno 40 din. Važnost tega novega tečaja Glasbene Matice je velika, da je ni treba še posebno podčrtavati, ker je izredne praktične vrednosti. Prijave do vštevši 11. t m. na Glasbeno Matico ljubljansko. u— Pouk malih ljubljanskih harmonikarjev pod vodstvom prof. Rančigaja se bo tudi letos nadaljeval in sicer kakor doslej na diatoničnih in klavirskih harmonikah. Isto-tako se bo nadaljeval pouk najmanjših pevcev (od 4 do 7 let) in tečaj za vežbanje posluha. Redni pouk ee bo pričel 20. sep-itembra. Vpisovanje starih in novih učenk in učencev bo od 8. septembra dalje dnevno od 10. do 14. ure na Bleiweisovi 21, pritličje. Istotani bo 17. septembra ob pol 20. sestanek vseh (starih in novih) učencev odnosno njihovih staršev ali varuhov, tu se bodo določili dnevi in ure vaj, primerni instrumenti in vse podrobnosti. V pouk harmonike se sprejemajo tudi odrasli. u— Pevska pedagoginja ga. Helena La-pajnetova zopet v Ljubljani. Po parletni odsotnosti se je za stalno vrnila v Ljubljano naša rojakinja gospa Helena Lapajne. Obiskal sem jo v njenem prijetnem stanovanju na Rimski cesti 6. v prvem nadstropju. Zanašajoč se na najino dobro poznanstvo, sem upal doseči kratek interview. Pa ee mi ni Iprav posrečilo... V evoji prirojeni skromnosti se kar ni in ni hotela zaplesti v kratek dialog. In ne preostane mi sedaj dru-gejra, da eam iz malih podatkov podam silhueto te naše odlične pevke in pedagoginje. Ga. Lapajne si je pridobila trdno podlago na naši Glasbeni Matici in na konser-va.toriju v Ljubljani. Z odličnim uspehom je absolvirala in večkrat smo imeli priliko ob nastopih konservatoriiskih trojeneev o/b-čudovati njen zmagoviti in prodorni sopran. Posebno smo d i vili njeni čisto zveneči in lahki višini. Po končanem študiju je odšla na Dunaj, kjer je nfd eno leto obiskovala slovito šolo go«.pe Rado-DanieHi, slovite KINO predstave: ob delavnikih ob pol 16. in ob pol 19. uri. Ob nedeljah in praznikih ob %11., %16. in ob 1419. I KINI 1 ™ MATICA Gustav Frohlich in Lida Baarova v družabnem velefilmu polnem dramatikih zapleti jajev: URE SKUŠNJAVE Sodelujejo: Harold Paulsen, Theodor Looe in drugi I Eden izmed zadnjih filmov velike pokojne filmske igralke Jean Harlovsr ŠPIJONKA SUZI Soigralci: Franchot Tone, Gari Grant, Benita Hume. tet. 22-21 UNION Premiera! Charles Boyer kot žrtev ljubezni v filmu KOCKAR Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 urL u— Tri žrtve nožev s periferije. Mimo drugih eo včeraj sprejeli na kirurškem od-delJcu v oskrbo tri ranjence, kii §0 postali žrtve pretepov v okolioi Ljubljane. Iz Stopanje vasi so pripeljali 39-letnega poBtreftfl-ka Leopolda Vrbinca, kd ga je nekdo z nožem sunil v zapestje. Prav tako je moral v bolnišnico 61-letni monter Jože Savinc, M je zaposlen v Avguštinovi livarni v St. Vidu in stanuje v Novih Jaršah. V prepiru ga je nekdo z železnim drogom udaril po gla- li 30-letnega progovnepa delavca Jožeta Smerkolja, ki vi. Iz Kresnic pa so pripeljali pedagoginje, ki je nam Slovencem izšolala že več najboljših pevskih moča. Omenim naj samo operno pevko Mezetovo in tenorista Drmoto. Kdor pozna nezlomljivo voljo ge. Lapajnetove, je lahko prepričan, da je v tem letu posvetila vse 6voje moči zgolj štiudiiju in zopet študiju. Po Dunaju se je za nekaj časa nastanila v Mariboru. Iz Maribora je bila pozvana na konservatorij v Ljubljano, kjer je za krajšo dobo najdome-stovala obolelo go. Foedranspergovo. Ga. Helena Lapajne je odlična koncertna pevka širokega formata (njeni nastopi na Dunaju in v Mariboru eo imeli velik odmev), predvsem pa se je posvetila (in to je bil njen glavni cilj) pevski pedagogi ji. Ko sedaj pričenja v Ljubljani s poukom v solo-petju. ji ženino od srca največjih uspehov! Peen. u— Ožgan maček je povzročil požar na Barju. V nedeljo zvečer, ob 21.35 6o moraili barjanski gasilci pod vodstvom predsednika Vrbinca odhiteti na pomoč v Orno vas, kjer je gorela hiša Jerneja Snoja. Požar se je mogočno razmahnil, vendar je vzornim barjanskim gasilcem, kd so edini prihiteli gasit, kmalu uspelo ogenj omejiti itn tudi zadušiti. Vendar je škode okrog 40.000 Din, a za enako vsoto je ipogorelec menda tudi zavarovan pri banki »Slaviji«. Kakor se je ugotovilo, je požar zanetil domači maček in sicer na naslednji način: pod fcotjom ee je grel, pa se nuu .je vnelo krmo. Ves zdivjan je maček zbežal na seno, bi si ufblažil bolečine — in nekaj trenutkov nato le izbruhni] požar. u— Avto se je zaletel v tramvaj. Včeraj okrog 15. je prišlo na Gosposvetski cesti tik evangeljske cerkve do nerodnega karambola, ki je samo po srečnem naključju ostal brez hujših žrtev in je na tej prometni cesti, po kateri se vse te dni valijo od zore do mraka množice občinstva na velesejem, vzbudil med publiko pravo senzcijo. Od Šiške proti Evropi je vozil tramvajski voz št. 28, od Evrope pa mu je privozil neki tovorni avto. Šofer je hotel voz električne cestne železnice prehiteti tako, da je križal cesto in zavil proti Knezovi ulici. Vštel se je pa pri računanju svojega in tramvajskega voza in je s precejšnjo silo treščil v sprednji del tramvaja. Njegov voz je pri udarcu dobil na sprednjem koncu precej hude poškodbe, a trdi tramvaju je bila nalomljena vsa sprednja stena in reflektor razbit, da trpi tramvajska uprava okrog 1.000 din škode. Policija je bila takoj na kraju nesreče in preiskava bo odmerila krivdo. u— Obup invalida. Kljub izredno živahnemu prometiu, ki ga je deležen velesejem z novinarsko razstavo, preživlja Ljubljana vse te dni hrez vznemirljivejših dogodkov. Niti policija, niti reševalna postaja skoraj da nimata prilike za intervencijo. Dobršen delež zasluge za mir, ki vlada ves čas vele-eema v Ljubljani, imajo pač oingani kriminalnega oddelka im policijske straže, ki so pred pričetkom velesejma priredili obrežno racijo in odpravili iz mesta vse. kar bi utegnilo prihajati v navzkrižje 7. redom in postavo. V nedeljo zvečer na je bila policijska up-ava obveščena, o žalfstnem dogodku, ki priča o neurejenost« 'našega socialnega skrbstva in nerazumevanja javnosti za žrtve. ki jih je pustila ?a sabo svetovna vojna. V šentjakofvkem predmestju je obupal neki vojni invalid, ki ga je mučila ne-ozj Vavlrva bolezen, na ie moral s svojo družino živeti v veliki bedi in zapinščenoFti. V nedeljo /večer 6e je na svojem domu obesil. 11— šolsko leto na drž. konc. trgovskem nfilišfu »Christofnv n?nj zavode/ Ljubljana, Domobranska cesta 15, se prične 14. septembra, Pojasnila in vpisovanje vsak dan. u— Obleke In klobuke kemično čisti bar* va, plisira ta lika tovarna Zo* RelcSu I » gia je nekdo napadel na cesti in ga z nožem ranil na levica. — Iz Liberge pri Litiji so pripeljali v bolnišnico 44-letno posestm-00 Ano Coparjevo, ki je včeraj dopoldne delala v gozdu pa je padel nanjo težek tram in jo precej hudo poškodoval po vse«m životu. Orient Karpet-Zipkin Ljubljana, Beethovnova ul. 14/n. TeL 88-27 Oglejte si razstavo v paviljonu F. 119-123 PERZIJSKE in TURŠKE PREPROGE oe dobijo po izredno nizki ceni. n— Državni priznani Enoletni trgovki tečaj pri Trgovskem učnem lavodu t Ljubljani, Kongresni trg 2, vpisuje dnevno od 9. do 12. in od 15. do 18. Tečaj je znano najlboljši in najstrožji. Izpričevala o zaključnem izpitu tega tečaja služijo absolventom kot dokaz redno dovršene vajeniške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse v trgovinski obrti. Šolnina 110 ali 230 din. Vsa pojasnila daje vodstvo zavoda brezplačno. u— Preporodorci se udeležimo jutri v sredo 8. t. m. ob pol 11. odkritja spomenika pesniku Simonu Gregorčiču pols^ univerzitetne knjižnice. Zbiramo se od pol 10. do 10. v lokalu nato pa odidemo skupno k spomeniku. Dolžnost vseh Preporodovcev je da se odkritja udeleže. u— JNAD Jadran. Danes ob 11. seja centralnega odbora. Točnost! Tajnik I. Iz Maribora a— Zadnja pot šolskega upravitelja L Lukmana. V veličastnem mrtvaškem sprevodu so stopali v nedeljo popoldne svojci, prijatelji, čestilci in znanci pokojnega šolskega upravitelja Ivana Lukmana, ki so se prišli poslovit od zaslužnega šolnika, odličnega vzgojitelja in zglednega gospodarja. Prisrčne so bile poslovilne besede, ki so mu jih spregovorili ob grobu prota Simeon Ivoševič, učitelj Faganeli v imenu III. deške osnovne šole, kjer je bil rajnki dolgo vrsto let šolski upravitelj, Ciril Hočevar v imenu Učiteljskega društva, zdravnik dr. Vrtavec kot zastopnik Društva za zaščito dece in mladine, pri katerem je pokojni odlično sodeloval, nadalje učitelj Mencej lz Šoštanja, kjer bo ohranjen ljubljeni vzgojitelj v trajnem spominu, učitelj Rajht v imenu Učiteljskega doma, dr. Fornajzarič pa za Sokola. Ganljivo sta zveneli žalostinki »Vigred« in »Spomladi«, ki ju je odpel pevski zbor Ipavčeve župe pod vodstvom prof. V. Mirka. Tako se je Maribor dostojno poslovil od moža, ki si je s svojimi deli postavil trajen spomenik v zgodovini našega obmejnega ozemlja. a— Prt britju ga je zadela kap. Včeraj popoldne so pokopali na magdalenskeip pokopališču priljubljenega šoferja pri mestnem avtobusnem prometu Alojzija Prirnca, ki ga je bila zadela kap v trenutku, ko se je nameraval obriti. Blagi pokojnik je bil 8 let šofer pri Mestnih podjetjih. Bil je zanesljiv vozač in dober tovariš. a— Gradbeno gibanje v polnem teko. Mestno poglavarstvo je v zadnjem času izdalo 32 novih gradbenih dovoljenj. Med temi je gradbeno dovoljenje za trinad-stropno hišo trgovca Alojzija Podlesoi-ka v Ciril Metodovi ulici, nadalje za dvonadstropne hiše železničarskega podpornega društva na Radvanjski cesti, dimnikarskega mojstra Krkleca v Slovenski Vremenska poročila Dozdevno vreme v avgustu po stoletnem koledarja Dan je dolg 13 ur 46 minut do 11 ur 46 minut in se do konca meseca skrči aa 1 ur*-40 minut T. 7. Regina od 1. do 8. zelo lepo, sončno Bronislava S. 8. Rojstvo M. E M. Šmaren C. 9. Peter KI. P. 10. Nikolaj T. S. 11. Erna, Milan N. 12. Ime Marije P. krajec ob 21.57 P 13. Frančiš. K. T. 14. Povišanje sv. Križa S. 15. Nikomed C. 16. Ljudmila R17. Lambert ^ po polnoči hudo neurje oblačno, morda dež deževno lepo deževno toplo, lepo sončno vreme močno deževje in »JUTRO« št. 208 Z = TorefL 7. IX. W37. ttlcd ter zdravnikove soproge VHmo Brez. nikove na Meljski cesti. Razen tega je bilo izdano tudi dovoljenje za 7 enonadstrop-itfh fai 4 visokopritlične hiše. Ostala gradbena dovoljenja se nanašajo na razne prenovitve ln adaptacije. a— V gozdu je strohnel. Pri Zgornji Kungoti so našli v gozdu mrtvega in popolnoma strohnelega 46 letnega delavca Ivana Vrusa. Identiteta je bila ugotovljena na podlagi obleke in dokumentov, ki so jih našli v obleki. Vrus se je bil vrnil letos v aprilu iz Nemčije, kjer je bdi zaposlen kot rudar. Prišel je v domovino bolan in popolnoma obubožan. Moral je nastopiti pot beračenja in ga že od 20. julija sem ni bilo na spregled. Vsa poizvedovanja za njim so ostala brezuspešna, še le zdaj so ga našli po naključju v gozdu strohnelega. Očitno je v gozdu zaradi pomanjkanja in slabosti omabnil, obležal in V mukah izdihnil. a— Tožbe obmejnih kmetovalcev. Težko Je obmejni kmetovalec pričakoval sadno letino. Prvo sadje so plačevali po 1.50 do 2 din Potem je zdrKnila cena nizdol in so plačevali po 75 para po 1 din. V zadnjih dveh tednih pa ni mogoče ničesar več prodati. Nastopil je popolen zastoj. Naših obmejnih kmetovalcev se je lotil obup. a— Obrtno gibanje. V preteklem mesecu je bilo izdanih od strani mestnega obrtnega referata 13 novih obrtnih pravic, dočim je bilo 11 izbrisanih. Iz Celja ©— I>ve smrtni nesreči. V kamnolomu v Podčetrtku se je dogodila v soboto huda nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Ko je 30-letni delavec Albin Plev-nik iz Slak pri Podčetrtku delal v kamnolomu, je izgubil ravnotežje in padel 15 metrov globoko. Na nesrečneža se je vsu-lo še kamenje iz višine. Plevnik si je zlomil hrbtenico in levi kolk, poleg tega pa mu je kamenje zmečkalo prsni koš. Plev-nika so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je v nedeljo ob 2.45 zjutraj podlegel težkim poškodbam. V nedeljo zjutraj je padel 34-letni Alojz Fijavž, hlapec pri posestniku in hotelirju Franju Piklu v Žalcu, s kozolca pet metrov globoko ter priletel tako nesrečno z glavo na zemljo, da si je zlomil lobanjsko bazo in lobanjski svod. Ponesrečenca so prepeljal iv celjsko bolnišnico, kjer je že zvečer izdihnil. e— žrtve nesreč. V napadu božjasti je padel 65-letni občinski revež Anton Dol-šak s Kristainvrha pri Sv. Petru na Medvedovem selu tako nesrečno, da si je zlomil desno roko. Pri padcu na cesti si je 29-letni, v Rogaško Slatino pristojni Martin Novak .delavec brez posla in stalnega bivališča, zlomil desno nogo. V petek je padel 61-letni posestnik Karel Turnšek iz Podvrha pri Braslovčah pod voz. Kolo je šlo čezenj in mu zlomilo desno roko. Triletna rudarjeva hčerka Amalija Cakševa z Dola pri Šmarju si je pri padcu zlomila levo nogo. Pri nalaganju sena je padel posestnik Franc Dremelj iz okolice Mozirja z voza in si zlomil desno nogo. V soboto dopoldne je vtaknil sedemletni delavčev sin Josip Pančur v Doberteši vasi pri št. Petru v Savinjski dolini desno roko v stiskalnico za sadje. Stiskalnica ga je zgrabila ter mu odrezala tri prste in zmečkala dlan. Ko se je peljala 22-letna posestnikova hčerka Marija Romova iz Liboj pri Petrovčah v petek s kolesom iz Celja v Petrovče, je privozil nasproti neznan kolesar in trčil v nio. Pri karambo-lu se je Romova hudo poškodovala po desni strani prsi in desni roki. V Stenici pri Vitanju je padel 37-letni posestnik Josip Tisnikar doma s hrušike in si zlomil levo nogo. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. e— Predavanje. Gosp. Ivan Sedlar, trgovec iz Ljubljane in organizator ljubljanske »Trgovske zadruge«, bo predaval v četrtek 9. t. m. ob 20. v pisarni Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici o »Trgovski zadrugi«, katere namen je, da izdeluje milo in nekatere druge predmete. Predavanje bo brezplačno. e— Sokoiske župne tekme v odbojki se bodo pričele jutri ob pol 9. dopoldne na celjski Glaziji. Tekmovalci naj takoj po prihodu vlakov odidejo na Glazijo, kjer bo zbor vseh odbojkarjev. KINO METROPOL, prinaša danes izredno krasen film »LJUBEZEN IN PRISEGA«. (Ritt in die Freiheit). Iz življenja na deželi BLED. Zvočni kino bo predvajal do ča-trtka veseloigro »Zmagovalec dneva« in običajno predigro. Z Jesenic s— Zvočni kino Radio bo predvajal v torek in sredo Cna praznik) ob pol 9. zvečer (v sredo tudi ob 3. popoldne) velsfilm »Bo-heme« po G. Pueciniju. Med dodatki tudi domač kulturni film in barvana šala. Sledi »Prisega in ljubezen«. Uftoj v spopadu naših z Avstrijci Maribor, 6. septembra. V Slovenskih fforicah, v obmejnem Št. fliu, je zopet padlo mlado življenje. Krivda je kajpak v alkoholu. Vinjeni fantje so se pred gostilno sporekli in spooadii. V splošni gneči je padel delavec Franc Magdič n Št IIja, pri katerem so potem ugotovili vbodljaje z žepnim nožem v desnico in levico; na obeh sta bili presekani žili odvodnici in je Magdič v nedeljo okoli 23. ure ;zdihnil zaradi izkrvavitve. Dogodek je povzročil v 5t. II ju razburjenje. Orožniki so takoj uvedli obširno preiskavo, da se izsedijo krivci in da se uboj popolnoma razčisti. Zaradi suma soudeležbe so bil* aretirani trije avstrijski državljani iz špilja, ki so prišli preko meje rn si privoščili naše dobre vinske kapljice. So to 35-letni vhrčaT Karol Bretter-kliber, 22-letni hlapec Jožef Majhen in 35-letni delavec Karol Stiendl. O tragičnem dogod':u so orožniki obvestili mariborsko državno tožilstvo, ki je odred;lo obdukcijo za danes popoldne v mrtvašnici šentiljskega pokopališča. Pri Bretterklieberju so našli orožniki krvav žepni nož. toda Bretterklieber taji vsako krivdo; prav tako Majhen in Stiendl. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Gospodarstvo Naše obligacije vžigaličnega posojila so kupili Švicarji za 4 milijone dolarjev Curiški dopisnik »Jugoslovenskega Kurirja« poroča iz zanesljivega vira, da je neka švicarska finančna skupina, v kateri sodeluje tudi švicarski Bankverein, odkupila Kreugerjeve obveznice našega 6.25®/o monopolskega posojila. Nominalni znesek tega posojila znaša 22 milijonov dolarjev z neplačanimi obrestmi pa 29 milijonov (od leta 1932. vršimo le deloma obrestno službo). Kakor zatrjujejo v Curihu, je švicarska finančna skupina te obveznice kupila za 4 milijone dolarjev. Zgodovina tega našega posojila je zelo pestra. Posojilo je najela naša država leta 1928. za kritje letečih dolgov na podlagi, pogodbe, sklenjene med našo državo in švedskim vžigaličnim trustom (Svenska Tandsticks Aktiebolaget). To pogodbo je odobrila Narodna skupščina 9. novembra 1928. Naša država je izročila švedskemu vžigaličnemu trustu obveznice za 22 milijonov dolarjev in je vnovAla posojila po tečaju 9%. Zastavila pa je za to posojilo čiste dohodke monopola in priznala švedskemu vžigaličnemu trustu izključno pravico proizvajanja, uvoza in izvoza vžigalic (vžigalični monopol). Te obveznice naše države za nominalnih 22 milijonov dolarjev je takoj v začetku prevzela finančna družba švedskega vžigaličnega trusta Kreuger & Toll, ki je na podlagi naših obveznic in drugih sličnih posojil" izdala svoje 5% obligacije in jih plasirala na ameriškem trgu. Kakor je znano je prišlo pred leti do poloma Kreu-gerjevega koncema in do konkurza družbe Kreuger & Toll. Na podlagi emisijske pogodbe za 5% obligacije družbe Kreuger & Toll je lani jeseni ameriška družba The Marine Mid- land Trust Company of New York kot zaupnica in predstavnica obligacionarjev razpisala javno dražbo obveznic raznih posojil evropskih držav, ki so bile zastavljene za 5% Kreugerjeve obligacije. Na dražbo so prišle poleg naših obligacij tudi obligacije rumunskih posojil, letonskega posojila in obligacije madžarskega monopolskega posojila. Dražba je bila razpisana za 27. oktober lasnkega leta in je zna šala izklicna cena za naše monopolsko posojilo 13% nominala, t. j. le 2.87 milijona dolarjev (137 milijonov Din). Ta nizka izklicna cena je bila postavljena zaradi tega, ker je takrat naša država plačevala le 10% obresti v devizah, ostalo pa v tako zvanih funding obligacijah. Na dražbi se je udej-stvovala predvsem družba Kreuger & Toll Realisation Company, ki je bila ustanovljena, da realizira konkurzno maso Kreu-gerjevega koncema. Kakor se zdi, je lani naša država zamudila zelo ugodno priliko, da na dražbi odkupi te svoje obligacije in se tako reši z razmeroma majhnimi žrtva mi milijardnega dolga. Tako pa je na lan ski dražbi kupila naše obligacije za izklicno ceno omenjena družba Kreuger & Toll Realisation Company. Morda je bila lanska dražba v New Yorku tudi bolj formalnega značaja. Po najnovejših vesteh iz Cu-riha je sedaj te naše obligacije kupila neka švicarska skupina za 4 milijone dolarjev (192 milijonov Din), to je 18.2% nominalne vrednosti. Ni nam znano, ali je ta švicarska skupina kupila te obveznice za račun naše države ali za svoj lastni načun. V drugem primeru bi bili naši interasi precej prizadeti, kajti Švicarji nam naših obligacij v tem primeru ne bodo prodali brez mastnega zaslužka. Vse to se bo gotovo izkazalo v bližnjih dneh. Naše klirinške terjatve v Italiji in Nemčiji Narodna banka objavlja podatke o gibanju kliringov v zadnji četrtini meseca avgusta. Najznačilnejše spremembe beležimo v kliringu z Italijo. Poročali smo že, da je dosedanji pasivni saldo prešel v aktivni saldo. Se ob koncu julija je znašal saldo našega dolga v novem kliringu z Italijo 6.7 milijona lir, 7. avgusta je padel na 3.9 milijona lir, 15 avgusta na 1.6 milijona lir in 21. avgusta na 0.8 milijona lir, ob koncu avgusta pa se je pojavil že saldo naših terjatev v višini 7.7 milijona lir in morajo naši izvozniki sedaj že čakati 8—9 dni na vrstni red izplačila. V starem kliringu pa je saldo naših terjatev v zadnji četrtini avgusta popustil le za 0.4 na 42.1 milijona lir (pred enim mesecem 44.1). Saldo naših terjatev v Nemčiji se je pričel sedaj razvijati v obratni smeri. Od konca julija do 21. avgusta je popustil od 18.0 na 15.5 milijona mark, v zadnji četrtini avgusta pa se je naglo dvignil na 19.1 milijona mark. Od aktivnih kliringov je omeniti še kli- ring s Poljsko, kjer se je saldo naših terjatev v zadnjem tednu ponovno dvignil za 1.1 na 15.2 milijona Din (ob koncu julija 13.0). Saldo naših terjatev v kliringu s Turčijo pa je v poslednjem tednu narasel za 0.3 na 5.3 milijona Din (ob koncu julija 4.4). Med pasivnimi kliringi je zanimivo popuščanje našega klirinškega dolga v Rn muniji, ki se je 7. avgusta povzpel na 30.1 milijona Din, do konca meseca pa je ta saldo nazadoval na 22.6 milijona Din. Saldo našega klirinškega dolga v Belgiji je popustil za 0.14 na 3.97 milijona belg (ob koncu julija 4.36). saldo našega dolga v kliringu z Madžarsko pa za 0.96 na 10.09 milijona Din (ob koncu julija 12.47). Naš klirinški dolg v Franciji se je ponovno dvignil za 1.38 na 3.69 milijona frankov (ob koncu julija 1.33), naš dolg v Češkoslovaški pa za 1.6 na 120.2 milijona Kč. Omeniti je še naš klirinški dolg v Švici, ki znaša 1.64 milijona švic. frankov (ob koncu julija 1.15). Plačilna bilanca s Francijo se mora izravnati z večjim izvozom Poročali smo že, da se prično 13. septembra v Parizu pogajanja za sklenitev trgovinskega in plačilnega sporazuma s Francijo. Našo delegacijo bo vodil dr. Savo Obradovič, načelnik trgovinskega ministrstva. Namen teh pogajanj je predvsem ta, da dosežemo primerne uvozne kontingente za uvoz v Francijo in da dosežemo sporazum glede plačilnega prometa. Doslej nam Francija v pogledu kontingentov ni kazala dovolj razumevanja. Letos nam je sicer priznala možnost znatnega uvoza pšenice, to pa le zaradi tega, ker je imela znatno uvozno potrebo. Tako smo imeli letos v prvem polletju prvikrat aktivno bilanco v prometu s Francijo, ki pa je nastala le zaradi izvoza pšenice. Naše prizadevanje gre predvsem za tem, da dosežemo znatnejše kontingente za izvoz ostalega našega blaga. Pri tem bo treba zlasti tudi upoštevati našo plačilno bilanco s Francijo. Postaviti se moramo na stališče, da nam mora Francija omogočiti plačilo naših finančnih obveznosti z večjim uvozom našega blaga. Zato je potrebno, da imamo s Francijo izvozni presežek najmanj 300 milijonov Din letno (če upoštevamo vsa vplačila za anui-tetno službo naših posojil in za plačilo donosa francoskega kapitala v Jugoslaviji, zlasti za dividende borske družbe). Važno pa je tudi dejstvo, da gre letos mnogo deviz tudi za potovanja naših državljanov na svetovno razstavo v Parizu. V Beogradu sodijo, da bodo znašali izdatki naših turistov v Franciji do konca letošnjega leta okrog 100 milijonov Din. Gospodarske vesti = Oslabitev konjunkture. V zapadnoev-ropskih državah se zadnje tedne kažejo znaki oslabitve konjunkturnega vzgona. Pritisk prihaja predvsem od zaostritve mednarodnega položaja, ki dnevno ogra-ža svetovni mir. Cene surovinam so v zadnjem času pričele popuščati, na ameriških efektnih borzah so tečaji pretekli torek močno nazadovali, predvsem pa je značilen zatstoj v ameriški železarski industriji, ki je povzročil tudi padec cene staremu železu (po daljši dobi stalnega naraščanja in spekulativnega navijanja). Navzlic temu pa smatrajo v vodilnih krogih angleške industrije, da gre le za naravno reakcijo, ki ne bo trajala dolgo. Vsekakor je važno dejstvo, da so se potrošniki surovin letos v bojazni pred še višjimi cenami prekomerno založili in sedaj, ko cene popuščajo, nimajo potrebe izpopolnjevati svojih zalog. To stanje pa ne more dolgo {rajati. Za nadaljnji razvoj svetovne gospodarske konjunkture bo odločilen razvoj v Zedinjenih državah. Zaradi ugodne letine se bo letos kupna moč ameriških kmetov nadalje povečala. Newyor-ška National City Bank ceni, da bo letos dohodek kmetijstva v Zedinjenih državah za eno milijardo dolarjev večji nego je bil lani in bo skoro dosegel dohodek iz leta 1929. Na drugi strani pa se konjunktura v številnih evropskih državah še ni prav začela in oboroževalni načrti evropskih držav so šele x majhnem delu izvršeni. In- vesticijski. program evropske industrije so pričeli tudi šele izvajati. Po vseh znakih sodeč gre manjši zastoj v konjunkturnem vagonu svetovnega gospodarstva za prehodno reakcijo, ki bo menda do jeseni zopet izravnana. = Nove investicije v Vareštu Glede na znatno povpraševanje po surovem železu na svetovnem trgu (zlasti od strani Anglije), ki bi nam pri ugodni ceni omogočilo izvoz železa (seliaj izvažamo le rudo) so v državni železarni v Varešu letos modernizirali eno od obeh visokih peči za topljenje železne rude. Sedaj so pričeli z nadaljnjimi investicijami. Po&tavdM bodo novo napravo za ©tiskanje zraka v visoko peč, nadalje dva aparata za segrevanje zraka, čistilnico za plin in druge manjše naprave. Na raz po1 a-1 go je kredit v višini 6 milijonov Din. Napravo za stiskanje zraka v visoko peč bodo dobivale Škodove tvomiee, vse ostalo pa bo dobavila brodeika tvomica vagonov in strojev. = Znaten izvoz našega žita ▼ Češkoslovaško. Prejšnji teden smo poročali, da smo sta je • število brezposelnih delavcev nazadovalo za 15.000. DEVIZE Čarih. Beograd 10, Pariz 16.2350, Loih don 21.5875, New York 435.375, Bruselj 73.35, Milan 22.9250, Amsterdam 240.20, Berlin 174.7250, Dunaj 80.20, Stockholm 111.30, Oslo 109.4750, Kobenhavn 96.35, Praga 15.20, Varšava 82.35, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. Usoda mestne ženske realne gimnazije zapečatena Ljubljana, 5. septembra. Tiho in mirno brez opombe od katerekoli strani, je bila v teh dneh odločena usoda mestne ženske realne gimnazije. Znano je, da je mestna občina hotela rešiti zavod na ta načrn, da bi ustvarila na njem nekako elitno srednjo šolo na ta način, da bi znižala število učenk v nižjih razredih rn jim nudila pri učenju tujih jezikov še posebno pomoč, za kar bi prispevali starši po 50 din mesečno. Na ta način bi mestna občina mogla vzdrževati tudi ono učno osebje, ki bi ga morala sicer odpustiti iz službe, če se zavod ukine. Akc;ja mestne občine je bila mišljena torej kulturno in socialno. Finance mestne občine bi bile pri tem celo razbremenjene, kajti del učnega osebja mora mesto plačevati, tudi če se zavod ukine. Da je javnost namene mestne občine pravilno razumela, se vidi tega, ker se je za prvi razred oglasilo 72 učenk. (V zadnjih treh letih so bili ukinjeni po vrsti spodnji trije razredi, tako da ima zavod letos razrede le od četrtega navzgor. Drugo leto odpade četrti, peti itd. tako da bo zavod leta 1942 likvidiran. Potem torej licejske gimnazije ne bo več — ostalo bo le poslopje...) Toda v Beogradu so se postavili na stališče, da je bila ukinitev razredov sklenjena s kraljevskim ukazom in da ni pomoči: razred' se ne smejo obnoviti, morajo se ukinjati najprej. To dela centralizem. Vse intervencije uglednih oseb, ki so poznale vrednost zavoda, vsi pametni argumenti — nič ni pomagalo. Prav?jo, da pri tem ni odločal protest pred- sednika hišnih posestnikov, ki je v njiS glasilu pisal o »nepotrebnem obremenjevanju« teh posestnikov m storil menda tudi druge potrebne korake. Odločile so višje sile. Vse počitnice se je skušalo na odločihrlh mestih dokazati, da ima mestna občina najboljši namen, razbremeniti pre-mnogošitevilne razrede drugih ljublj. šol in preprečiti nezaposlenost zaposlenih. Nič ni pomagalo. Še zadnji dan pred vpisovanjem, ki je bilo že objavljeno, so na l;ceju čakali telegrama iz Beograda- Tako čaka pomilostitve na smrt obsojeni. Nič ni pomagalo. Telegrama ni bilo. Drugi dan so prišle mame s hčerkami. Večinoma so matere same nekoč hodile na licej... Vp:so-vanja ni... prvega razreda ne bo... Solze so jim prihajale v oči. Šle so se vpisovat drugam. S tem je bila usoda mestne ženske realne gimnazije zapečatena Če bi se bili zdaj postopno obnovili razredi, b: zavod zopet oživel — tako bo leta 1942. umrl. Kdo bo dedič, se ne ve, a domneva se marsikaj. In napredna Ljubljana, ki je nekoč s takim ponosom gradila ta dom, namenjen »višjej ženskej vzgoji« in ga razvila do take popolnosti? Pa o tem skoraj zvedela ni. Razven onih mater, Id so razumele, da zahteva naša doba še posebne ženske vzgoje, in on;h, katerih usoda je združena z licejem... Nihče drugi se ni zganil. Res je še čas za nekrolog 1. 1942!... A kdor je bil 1. t m. na liceju in gledal matere, ki so odh-aiale, s sporočilom: liceja ne bo več — in je prenvšljal o tem. kako se pri nas rešujejo šolska in vzgoja vprašanja, ta se je zamislil. Nemci so dogradili nov zrakoplov Namesto z vodikom ga bodo polnili s helijem »rtrinViohnena norrw*n-fr« tla on tam on TVrfniSlro IrniMnd va J.O OSfih. T: Iz Friedrichshafna poročajo, da so tam novi zrakoplov La 130 skoraj že dogradili. Sedaj izvršujejo še potrebne spremembe, da bo zrakoplov mogoče polniti s helijem namesto z vodikom. Potniške kabine, ki so jih izdelali po načrtih ponesrečenega zrakoplova j>Hinden-burga«, so spet odstranili. Novi potniški prostori bodo spet v sredini sprednjega dela zračne ladje med pilotsko kabino in sprednjimi gondolami za motorje. Jedilnica je prečno v notranjosti in jo obdajajo na obeh straneh saloni. Poleg salonov go potniške kabine za 40 oseb. Iz teh kabin bo prost razgled navzven in jih bo razsvetljevala dnevna svetloba. V notranjosti bo tudi salon za kadilce. Kakor znano, je ameriški vojni odsek senata izdal dovoljenje za izvoj helija v Nemčijo. Potrebnih je 200.000 kubičnih metrov tega plina, ki ga bodo v posebnih jeklenih posodah spravili v Nemčijo. Ta čas je na razpolago le za 80.000 kubičnih metrov takšnih posod, zato bo trajalo še nekaj časa, preden se dvigne zrakoplov za prvi polet. Žrtev razbojništva v Apačah na zadnji poti Ptuj, 3. avgusta Včeraj popoldne ee je vršil iz mrtvašnice ptujske bolnišnice pogreb Marije Sakelško-ve, žrtve zverinskega roparskega napada. Pred mrtvašnico 6e je zbralo mnogo ljudstva, zlasti iz Apač. Med njimi eo bili tudi starši pokojnic-e in njeni trije otroci. Moža, ki je v bolnišnici, so na njegovo lastno željo, prenesli na nosilnicah iz bolnišnice v mrtvašnico, da vidii zadnjikrat svojo skrlboo ženo in dobro mater njegovih otrok. CR) temi prizoru pač menda nihče iz velike množice ljudstva ni bil brez solze. Bridko je bilo slovo od žene. Otroci so jokali za materjo, posebno dveletna deklica in petletni deček, ki sia prestala kritične ure okrutnega zločina Kruta usoda je iztrgala pokojnico h kroga dmužine. Oče Franc Sakelšek je bil sdoer laže poškodovan kakor pokojndca. vendar pa se tudi še bori s smrtjo. Pogrebni sprevod se je vršil na mestno pokopališče, kjer so ranjko položili k večnemu počitku. Kako je bila pokojnina priljubljena, je pokazala obilna udeležba na njeni zadnji poti. J Bodi ji blag spomini Velika živahnost na velesejnra in na novinarski razstavi Lepo vreme, ki je vladalo ves dlan, je tudi včeraj na državni praznik privabilo na velesejem nenavadno velike množioe občinstva Lahko rečemo, da je bil znaten del Ljubljane na velesejmu in tudi od zunaj je prišlo mnogo posetnikov. Na velesejmu prirejajo sedaj vsak dan strokovna vodstva po novinarski razstavi, kar mnogo pripomore k boljšemu razumevanju zanimivih razstavnih predmetov. Kakor vse dni. je bil tudi včeraj velik naval na velesejemsko tiskarno, kjer ee tiska velesejemcki dnevnik, ogromne množice pa se vsak dan ob 4. popoldne jfce^ rejo pred vel esejema kim vari etejem na pro^ steni, kjer ni treba plačati vstopnine. Pa fcufifi večerne predstave, kjer se pobira le zmerna vstopnina, so vsak dan polne. Ve-lesejemske poeetnike ponovno opozarjamo tudi na velesejemski kino, ki ima dnevno (predstavo ob pol 4. in pol 7. popoldne. V okviru etoogralsko-misijomske razstave Indija bo danes v torek zvečer db pofl 8. pretdaval g. Ivo Penšuh o čarobni Indiji m o velikem delu, kd ga tam vršijo naši misijonarji* CM s velepejanskcga aescffgaega gnatcf* To reč ]e gledalo 30 tisoč radovednežev Prizor iz spopada med ameriškim črncem Joejem Louisom in angleškim boksarjem Tommyjem Farrom na njujorškem stadionu. Zmagal je, kakor smo že poročali, Joe Louis, in sicer po točkah Sto let Morsejevega brzojava 4. septembra je minila 100 let, odkar se je posrečilo z elektriko poslati prvo poročilo po žici Nekega dne oktobra 1832. je iz pristanišča Le Havre odrinila potniška jadrnica »Sully« proti New Yorku. Na krovu je imela prav zanimive potnike. Bili so tu zdravnik dr. Charles Jackson z Bostona, profesor Samuel Morse, po poklicu slikar, ki se je vračal s potovanja po Franciji in Italiji in drugje. Vožnja je bila dolga in dolgočasna. Dr. Jackson je zabaval goste z vsakovrstnimi umetnija-mi. Med drugim jim je pokazal tudi v podkev ukrivljeno železo, ki je postalo magnetično, če ga je ovil z žico in spustil skozenj električni tok. Profesor Morse je pozorno sledil tem čarovnijam. Njega so take stvari zelo zanimale, saj je že kot študent zmerom stikal za novimi odkritji v elektromagne-tizmu in sličnih fizikalnih panogah. Toda vse to je bilo le bolj mimogrede. V glavnem je imel Morse veliko umetniške ambicije. Zdaj so ga v Ameriki kot slikarja že precej poznali. Ali ta trenotek, ko je Morse gledal dr. Jacksonu pod prste, se mu je mahoma porodila genialna misel, ki ga poslej vse življenje ni zapustila. Ako se posreči s pomočjo magneta, ki ga je kazal dr. Jackson napraviti na nekem kraju vidno, kdaj se v žici prekine ali stakne električni tok — tako je Morse razpletal svojo misel — potem se mora posrečiti s premernimi kombinacijami prenašati misli po žicah. Morse je podzavestno slutil, da človek, ki si je bil pravkar ustvaril pomagača v parnem stroju, kar čaka na pripravo, s katero bi mogel svoje misli in povelja naglo podajati v daljavo. Ostali del vožnje je Morse večinoma preždel v svoji kabini in je v skicirko risal prve osnutke svojega »telegrafa«. Ko je jadrnica pristala v Nevv Yorku, se je Morse od ladijskega kapitana poslovil z značilnimi besedami: »Kapitan, ako boste kdaj čuli v nekem novem svetovnem čudu telegrafu, potlej se spomnite, da se je ta izum rodil na vaši ladji«. Prispevši domov, je Morseja kaj malo vleklo k slikarskemu platnu. Samo telegraf mu je rojil po glavi. — Denarja pa mu je manjkalo. En sam bori cent je še imel za poskuse pa je stradal ob njem, dokler ni slednjič dobil nameščenja na newyorški mestni univerzi. Sprva je prejemal majhno plačo, pa si je le prištedil za sestavo prvega modelnega telegrafa. Seveda, kot slikar, je Morse tudi po slikarsko mislil in je za osnovo svojega telegrafa uporabil kar staro slikarsko stojalo, na katerega je pritrdil elektroma-gnet pa kolesje stare lesene ure, dočim mu je za pisalo rabil košček svinčnika. Baterijo si je Morse naredil sam. Dve leti je umetnik eksperimentiral s svojim prvim aparatom pa ga ni spravil tako daleč, da bi bil za rabo. Do 1836. je segel s svojim aparatom samo 14 metrov daleč pa še so bila znamenja nejasna. V sili pa se je Morse ju spet posvetilo v glavi in sestavil si je »relais«, tako so namreč takrat imenovali vmesne poštne postaje, kjer so se konji izpregali in zamenjavali s spočitimi živalmi. Prav to je hotel tudi Morse doseči s svojim relejčm, samo s posredovanjem eleketričnega toka. S pomočjo relejev se mu je posrečilo sestaviti celo verigo kratkih žic, po katerih je električni tok lahko brzel neverjetno daleč. Pravega uspeha pa le še ni hotelo bit-: dokler ni prišel Morseju srečen slučaj na pomoč in sicer v podobi študenta Alfreda Vaila, sina nekega fužinarja, ki je Morseja toliko finančno podprl, da si je lahko zgradil nekaj novih aparatov. 4. septembra 1837 so naredili z njimi na mestni univerzi v Nevv Yorku prvi poskus. Posrečilo se je prenesti na daljavo celih 5 besed. Znamenja prvega telegrafa so bila precej okorna. Svinčnik je namreč pisal na papirnati trak nekakšne zobce, ki so se morali po posebnem številčnem sistemu dešifrirati. Namesto njih je Morse kmalu uvedel znake, sestoječe iz črt in točk, ki jih je kombiniral v abecedo. Te znake so leto kasneje prenašali že 10 milj daleč po žicah. Nova Morsejeva abeceda se je izvrstno obnesla in jo je Morse predvajal celo pred člani Kongresa, ki so bili vsi navdušeni za njo in so mu takoj dovolili 30.000 dolarjev za gradnjo prve telegrafske proge med Baltimorom ln Washing-tonom. Morse se je oglasil s svojim telegrafom tudi v Evropi, pa je našel tu le gluha ušesa. Po naključju se je pa v Evropi seznanil z izumiteljem fotografije Daguer-reom in je tako prinesel prvo fotografsko kamero v Ameriko in uredil na strehi univerzitetnega poslopja prvi fotografski ate- lje. Doba osvetljenja je trajala takrat še celo uro pri polni solčni svetlobi. Morsejeva sreča pa se je kmalu sprevrgla v smolo. Denarja za telegrafsko progo mu zaradi gospodarske krize, ki je takrat nastopila v Ameriki, niso hoteal izplačati in ko prošnje niso nič pomagale, je Morse slednjič Kongresu zagrozil, da /<če tudi zdaj ne dobi odgovora, bo spet prijel čopič v roko in telegrafa poslej š» pogledal več ne bo!« Ta grožnja je nekaj zalegla in marca 1863 je Kongres izglasoval potrebni kredit. 89 poslancev je glasovalo za, 83 pa proti. Tisti trenotek je imel Morse en sam dolar še v žepu in bi bil kmalu spet postal berač. Maja 1844 je bila prva telegrafska linija srečno dograjena, potem ko so se bili dolgo prepirali, ali naj se žice potegnejo pod zemljo, ali pa napno na drogovih. Slednji predlog je zmagal. Prva brzojavka, ki je čisto razločno stekla po novi progi, je bil neki izrek Svetega pisma. Ljudje se za novi telegraf dolgo niso zmenili in šele čez mesece, ko je v Balti-moreju zasedal nacionalni konvent demokratske stranke, hkrati pa v Washing-tonu Kongres, na katerem je bil demokrat Vright izvoljen za podpredsednika Zedi-njenih držav, pa je Morse to vest tele-grafiral v Baltimore, kjer so se mu seveda smejali, meneč da jih vleče, a se je potlej, ko je sel pritekel iz Washingtona, Morsejeva vest izkazala za točno, so ljudje slednjič doumeli velikanski pomen Mor sejevega izuma. še 12 let se je moral Morse boriti z ne-razumenvanjem in nevoščljivostjo sveta, šele potlej je bila zgrajena druga telegrafska linija med Nevv Yorkom in Wa-shingtonom. Morsejeve točke in črtice so si začele osvajati svet. 1846 je šinil po žicah prvi novinski telegram, znamenito poročilo predsednika Zedinjenih držav o vojni z Mehiko. . . Poslej je svet med sekljanjem in tikanjem Morsejevih aparatov za čuda spremenil svoje lice. Morse je postal bogat, slaven in češčen. Postavil si je vilo v new-vorškem predmestju in tam je bila na njegovi delavni mizi zmerom telegrafska tipka, s pomočjo katere se je pogovarjal s svojimi prijatelji po svetu, dokler niso njegovi znaki ponesli širom sveta vesti o smrti svojega očeta. Veliki izumitelj je umrl star 81 let. Nov ruski polet v stratosfero Kakor so poročali listi te dni, sta M sovjetska vojaška inženirja Ukrajinski in Aleksejev dvignila v bližini Moskve z balonom, ki je imel 10.800 kubičnih metrov prostornine. 0 tem poletu, ki so ga ruske oblasti držale bolj v tajnosti, poročajo sedaj, da je dosegel balon po 52 minutah višino 15.100 m. Dvignil se je Še za 100 višje in tu so letalci izvršili razna znanstvena opazovanja, na kar so se začeli spuščati na tla. Pet ur po startu so pristali v bližini Ivanova. Balon je imel hermetično zaprto gondolo. Med dviganjem in spuščanjem so bili letalci v neprekinjeni brezžični zvezi z zemljo. Japonci so porušili kitajsko univerzo Kitajsko poslaništvo v Londonu objavlja, da so Japonci pri svojih zadnjih napadih porušili univerzo Tungh? pri Vusungu. Vseučilišče je bilo osnovano deloma o«d Nemcev. Poslopje te univerze je močno trpelo že v japonsko-kitajskih bojih 1. 1932, zdaj pa je skoro popolnoma v razvalinah. Prezident Masaryk General Kacuki pri ranjencili General Kijoši Kacuki, vrhovni poveljnik japonskih čet na ozemlju severne Kitajske* na obisku pri ranjencu v bolnišnici Trije japonski vojskovodje General Kacuki — Vojni minister Sugijama — Admiral Joniuči Redkokateri državnik, zlasti po umiku iz javnega življenja, se more pohvaliti s toliko priljubljenostjo kakor čsl. prezident-Osvo-boditelj T. G. Masaryk. čehoslovaki ga spoštujejo in ljubijo ter vidijo še danes v njem svojega »tatička«. V sedanji hudi bolezni, katero premaguje krepka Masarykova narava z žilavo odpornostjo, je vsa češkoslovaška v mislih pri svojem velikem preporodi tel ju in želi, da bi skoro popolnoma okreval General Kacuki. vodja japonskih bojnih sil v severni Kitajski, koraka odločno m brezobzirno po tej deželi. Kdor je imel kdaj priliko, videti tega malega, tiho govorečega gospoda iz obraza v obraz, slišati njegov mehki glas in se smejati njegovim duhovitim opazkam, si ga bo skoraj težko predstavljal v sredin? bojnega meteža. Kacuki je bil v Tokijiu dolgo znan kot vodja tretjega departementa japonske vojske. V tem departementu vzgajajo duše oficirskega zbora. Na. zunaj bi ga smatrali za klub in Američani trdijo, da so si ga Japonci omislili po vzgledu slovitega. »Tam-many Halla«, ene najstarejših newvorških demokratičnih organizacij, v kateri so se shajali člani vlade, vojaki, vplivni gospodarstveniki in tehniki, da bi se svobodno razUmetnosti< sporoča, da se je ta revija za umetniško kulturo izpreme-nila iz četrtletnika v mesečnik. 1—2 zvezek, ki je pred nami, prinaša med drugim zanimiv referat rimske umetnostna kritičar-ke Natalie Mola (Rim) o razstavi jugoslovanske umetnosti v rimski galeriji (s posnetki nekaterih dvoran te razstave). Rimska kritičarka je napisala lepe besede priznanja tudi o nekaterih slovenskih umetnikih, zlasti o Goj. Ant. Kosu in Mihi Malešu. Nadaljnji tehten prispevek so odlomki iz spominov češkega slikarja in muzika L. Kube {»Zasušena paleta« v prevodu dr. R. Hlavatega). Pisec pripoveduje o Ažte-tovi šoli v Monakovem in obuja spomine ne samo na učitelja, marveč tudi na njegove slovenske tovariše in učence: Ferda Vesela, R. Jakopiča, M. Sternena, M. Jamo in Ivana Tratnika. — Ta zvezek prinaša tudi pesmi Franceta Vodnika, Pavla Karli-na in Mirana Jarca. V rubriki Iz umetniškega sveta so objavljena razna poročila o umetnostnih pojavih in dogodkih, pri čemer bi iahko zaradi resnosti izostali v takem pregledu »duhovitosti« in zafrkacije s FrtavčkovLm Gustlom ali-z Urhom Ponik-varjem. Ivo Spinčič poroča o razstavi arhitekta J. Neudlhardta. Izmed številnih reprodukcij omenjamo Fratnikove »Slepce« v posebni prilogi, M. Sedeja »Družino«, St. Kregarja »Fantazijo na terasi«, dve tihožitji A. G. Kosa, Miha Maleša »Kopalke«, Fr. Tratnika »Ženski akt«, B. Jakca »Moja mati«, H. Smrekarja »Grohar in Zitek«, T. Kralja »Pietž — moja mati«. A. A. Trste-njaka »Tihožitje z masko«, A, Černigoja »Dijaki«, Iv. Kosa »Sarajevski motiv«, E. »Fille »Bralca Dostojevskega, M. švabin-skega »Rajsko sonato«, L. Kube lastno podobo, Jana Slavička »Pogled na Korčulo« itd. Uredniki »Umetnosti« so Miha Maleš, dr. Rajko Ložar in France Gorše. K i- Ač R T v , r« v<9 ~ \ * S P o Tekma za pokal rumunskega kralja Jugoslavija: Ruitiunlja 2:1 (2:0) Težko izvojevana zmaga nad močnim in ostrim nasprotnikom — Odlična igra naše obrambe Beograd, 6. septembra. Danes popoldne se je na igrišču BSK vršila z napetostjo pričakovana meddržavna nogometna tekma za pokal rumun-skega kralja Karola. Obisk je bil rekorden in se je zbralo na igrišču 14.000 gledalcev. Med odličnimi gosti so bili navzočni tudi maršal dvora Colak Antič, minister dvora Antič, vojni minister general Marič, minister za telesno vzgojo dr. Rogič. odpravnik poslov rumunskega poslaništva z osebjem poslaništva, funkcionarji rumun-ske nogometne zveze in številni drugi. Točno ob 16. sta se češkoslovaškemu sodniku Kristu postavili moštvi takole: Rumunija: Sadovski, Sfera, Feličanu, Rafinski, Juhas, Vintila, Bindea, Schwarz, Baratki, Bodola, Dobai Jugoslavija: Glaser, Hiigl, Matošič, Pogačnik, Gajer, Kokotovič, Tirnanič, An-tolkovič, Lešnik, Vujadinovič, Zečevič. Po izmenjavi pozdravnih govorov zastopnikov obeh savezov in izročitvi darila igralcu Tirnaniču, ki je danes slavil jubilej petdesetega nastopa za državne barve, je sodnik Krist ob 16.10 dal znak za začetek igre. Početni udarec ima Jugoslavija, toda Rumuni preidejo takoj v nevarne napade. Naši so zelo nervozni in z lahkoto Rumuni razbijajo neprecizne akcije. Premoč je zelo vidna in naša obramba je stalno na delu. v 5. min. prvi kot proti J., ki pa ostane neizkoriščen. V 10. min. uide Tirnanič, ki odda prostemu Lešniku, toda rumunski krilec je hitrejši in pošlje žogo svojemu vratarju. Izgubljena je lepa priložnost. V 12. min. je spet kot proti J. brez nesreče. V 18. min. strelja desno ru-munsko krilo Bindea zelo nevarno, toda Glaser je na mestu. V 20. min. dobi žogo Vujadinovič, ki jo odda Antolkoviču, ta pa strelja iz 20 m daljave razantno v desni spodnji kot. 1: o za J. Publika navdušeno pozdravlja prvu. uspeh domačih. Rumuni so v polju še vedno močnejši in oster strel Baratkega na srečo zadene v vratnice. V 25. min. je spet nevaren rumunsiki napad, ki ga v zadnjem hipu prepreči Glaser. Kmalu nato pošlje Bodola žogo z glavo v prazen gol, toda Matošič je še pravočasno pri njej in reši izenačenje. Igra je zdaj zelo lepa, žoga gre z noge na nogo, toda naši so vedno nekoliko na slabšem. V gneči pred vrati ima naša obramba polne roke dela, Rumuni pa napadajo stalno dalje. V 28. min. slednjič prevzame žogo Tirnanič, jo vodi do samega gola, ter jo tamkaj odda Ze-čeviču, slednji pa Lešniku, ki jo neubranljivo pošlje v mrežo. 2 s O za J. Tudi po tem golu so Rumuni še vedno v premoči in stalno v napadu, toda naša ožja obramba, posebno pa vratar Glaser, je odlična. V 42. min. pride Bindea do 4 m bližine pred gol in strelja, toda Glaser na splošno presenečenje ustavi tudi to žogo. Drugi polčas Naši začno bolje nego od začetka. Sodnik pregleda dvakrat offside, čeprav ni samo zaradi tega, da so Rumuni stalno zelo nevarni v napadu. Dobai poskuša večkrat srečo s streli na gol, toda Glaser je vedno na mestu. V 17. min. zakrivi Hiigl foul nad levim krilom Dobajem in sodnik prisodi prosti strel, ki ga iz 25 m daljave izvaja Baratki. Strel je oster, toda žoga gre naravnost proti Glaserju in vse pričakuje, da jo bo z lahkoto ujel v roke. Toda Glaser lovi žogo z nogo, jo zadene samo napol, in zato mu uide v mrežo. Neodpustljiva napaka, ki bi je ne smel zakriviti niti začetnik, in zaradi katere so Rumuni prišli do častnega gola. 2 s 1 za J. Rumuni pritisnejo odslej |še krepkeje, njihov napad je mnogo v akciji, toda Glaser je spet stari mojster in brani še tako nevarne situacije. Gostom se pozna, da so se za to tekmo dobro pripravili, ker kažejo predvsem odlično fizično kondicijo, kombinatorno pa so za razred slabši od naših. Obe moštvi so do konca še mnogo trudita ,da bi spremenili rezultat, posebno seveda Rumuni, ki se jim smehlja izenačenje ,toda številčnega efekta ni na nobeni strani. Po končani tekmi je jugoslovensko moštvo prejelo krasen pokal rumunskega kralja, občinstvo pa mu je med tem priredilo dolgotrajne ovacije. ★ Ranjaluka, (j. septembra. Drugi dan gostovanja BSK v Banjaluki je prinesel domačemu Krajišniku lep uspeh, igral je re-vanžno tekmo z bivšinj. državnim prvakom neodločeno 1:1 (1:0). ČSR: Jugoslavija 3:3 Neodločeni Izid teniškega dvoboja za srednjeevropski pokal Zagreb, 6. septembra. Na teniških igriščih ATk na Šalati je bil danes zaključen teniški dvoboj za srednjeevropski pokal med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Današnji spored Je obsegal zadnja dva singla, v katerih sta nasprotnika, kakor oba prejšnja dneva, spet podelila točki. V prvi igri je DrQbny zmagal na Mi-tičem ▼ štirih setih s 6:4, 2:6, 6:2, 6:3, v zaključnem singlu pa je Punčee odpravil i Cejnarja V treh setih s 6:1, 8:6, 7;5, Viko m > ta tanHBrt GvefcoJ končal neodločeno 8:8 in bo »daj ea končno zmago odločilno ,kako bosta obe moštvi igrali proti ostalim udeležencem tega srednjeevropskega turnirja. V neka) vrstah 0 tekmi, ki jo je splitski Hajduk odigral v nedeljo v Rimu in ki je bila za primerjavo našega nogometa z italijanskim brez dvoma še posebno pomembna, objavljamo še naslednje podrobnosti: Spličani so igrali odlično in rimsko občinstvo jih je po igri navdušeno pozdravljalo. Potek igra je bil zelo vznemirljiv zaradi tega, ker so Haj-dukovci kmalu po začetku zabili vodilni gol in je bila igra pozneje dvakrat izenačena ter je prišlo do odločitve šele v 44. minuti drugega polčasa. Italijani so streljali iz kota pred Hajdukova vrata, kjer je nastala gneča, iz katere je naenkrat dobil žogo Fris6oni, ki je izrabil priliko in neubranljivo poslal v mrežo. V Hajduko-vem moštvu so tali razen kriteke vrste vsi na mestu, poznalo pa se jim je, da so bili utrujeni zaradi potovanja, ker so imeli v Rimu premalo počitka pred tekma Sodnik Dattilo je bil slab in so njegove odločitve tudi vplivale na razpoloženje naših. Doseženi rezultat 4 :3 v korist Rome je za Hajduka skoraj uspeh, posebno ker se je rimsko moštvo od tedaj, ko je gostovalo v Splitu in dvakrat izgubilo, zelo popravilo. Kupili so namreč več odličnih igralcev in imajo doma z Laziom, ki je finalist za srednjeevropski pokal, zelo težke tekme. V Temešvaru se je v nedeljo zvečer zaključilo drugo kolo boksaških tekem za prvenstvo MaTe antante. Jugoslovenska reprezentanca, ki je v vsefh kategorijah nastopila s samimi mladimi močmi, je bila hudo poražena. V vseh osmih nastopih niso Jugosloveni dosegli niti ene zmage. Hlad-ny, Ipavec in Vehovec so se borili proti Rumunom, ostali pa proti Čehom. Najboljši vtis je od Jugoslovenov napravil HIadny, tanca v boksu je zaradi teh porazov na sadnje mesto. Prvo mesto so zasedli Rumuni s 7 : 1, drugo pa Čehi §7:6 toekam. BSK je v nedeljo gostoval v Banjaluki in zmagal nad tamkajšnjim Krajišnikom «3:2 (1:1). — V Subotici pa je gostoval rumunski Kiniži ter zmagal nad tamkajšnjo Bačko 8 7:2 (4 : 2). Razpis lahkoatletskega mitinga Jugoslavije v Celju Športni klub Jugoslavija v Celju priredi v nedeljo 12. t. m. ob 8. dopoldne na svojem igrišču propagandni lahkoatletskl mee-ting kot prireditev po dolžnosti. Prireditev bo na tekališču, ki je začrtano na lastnem igrišču na Spodnjem Lanovžu (Kersnikova uliioa) v Celju; tekališče je dolgo 355 m, pokrito z ugaski in ima 4 nedvignjene zavoje. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani atleti klubov, članov JLAS. Prijava s priloženo prijavnino 2 din za točko in tekmovalca ter 5 din za moštvo je poslati na naslov: SK Jugoslavija, Celje, — France Dobnik, Celje, Breg št. 32. do 7. septembra 1937 do 14. Nagrade so: pri 5 tekmovalcih v poedini disciplini dve priznani cd, pri več kot 5 tekmovalcih v poedini disciplini pa tri priznanice. Tekmovanje bo po pravilih JLAS. Spored in vrsitni red disciplin je talei Tek 100 m seniorji, tek 100 m juniorji C, tek 80 m juniorji B, tek 60 m juniorji A, met krogle seniorji, met krogle 5 ke jun. C, met krogle 4 kg jun. B, tek 5000 m seniorji, skok v viš. z zaletom junior. C, 6kok v vil. z zaletom junior. B, met diska, seniorji, met diska 1.5 kg juniorji C, met diska 1 kg juniorji A, skok v dalj. z zaletom seniorji, skok ▼ dalj. z zaletom juniorji C, skok v dalj. z zaletom juniorji B, skok ▼ dalj. z zaletom jun. A, tek 1500 m juniorji C, met kladiva 5 kg junioirji C, troskok t zaletom juniorji C in balkanska etafetat 800 x 400 x 200 x 100 m. Krasna manifestacija sokolske in slovanske misli v Kranju Nj. Vel. kraljica Marija je kumovala dečjemu praporu Veličasten sprevod — Uspela javna telovadba Kranj, 5. septembra. Na braniku dvojne meje stoji gorenjsko Sokolstvo, v obrambo in osvobojeni e je uprt njegov pogled. Taka mora biti naša mladina, ki prebiva v tem skrajnem kotičku naše lepe Jugoslavije, da doseže že tolikokrat izraženo svoje vroče hrepenenje. In da je ta mladina res taka, je pokazala v nedeljo 5. t. m., ko je skupno s starejšimi brati proslavila najmilejši praznik — rojstni dan svojega ljubljenega staroste Nj. Vel. kralja Petra II. Na ta svoj praznik je prihitela sokolska mladina, da skupno s kranjsko sokolsko deco sprejme prvi dečji sokolski prapor, ki mu naj to kažipot v boljšo in srečnejšo bodočnost. Ta praznik sokolske dece bo ostal v neizbrisnem spominu, saj je praporu kumovala naša vzorna in skrbna mati Nj. Vel. kraljica Marija, ki je poklonila praporu krasen moder svilen trak. Kot uvod v svoj največji praznik, sta priredila .sokolska deea in naraščaj v soboto v Narodnem domu nadvse uspelo telovadno akademijo, ki je bila zaključena z impo-zantno Spicarjevo sceno »Domovini Zdravo! V nedeljo je bil ves Kranj v državnih zastavah, da tako tudi javno pokaže svoje priznanje sokolski deci za njen trud v sokolskih telovadnicah. Ob 13.30 se je vršila pred Narodnim domom, kjer se je zbrala velika množica Sokolstva in občinstva slav-nost razvitja dečjega prapora. Ob napovedani uri se je pripeljala z dvornim avtomobilom zastopnica vzvišene kumice Nj. Vel. kraljice Marije, dvorna dama sestra Franja dr. Tavčarjeva v spremstvu ge. Sirčeve, gdč Majdičeve in br. Štempiharja. Godba je zaigrala pozdravno koračnico, iz tisočerih grl pa so zaorili pozdravi visoki kumici, kralju Petru II. in s. Tavčarjevi. Prvi je pozdravil zastopnico kumice starosta br. Stanko Završnik, nato pa je v imenu sokolske dece izrekla pozdrav in zahvalo deklica Oo-fova, ki je izročila s. Fran ji dr. Tavčarjevi krasen šopek, ovit z državno trobojnico. Zastopnica visoke kumice se je Iskreno zahvalila za bratski sprejem in poljubila sestrico Cofovo na čelo, kar je vzbudilo ponovno vihar navdušenja med Sokolstvom in občinstvom. Ko so izrekli pozdrave namestnici visoke kumice Še ostali odlični zastopniki, se je pričela slavnost razvitja. Na okusno okrašenem stopnišču Narodnega doma so zavzeli svoja mesta dvorna dama Franja dr. Tavčarjeva, zastopnik vojske kapetan Milutinovic, podnačelpik Saveza SKJ br. Jeras, zastopnika župe Ljubljana br. Prosenc in Kostnapfel, župni starosta br. Špicar, zastopnik ruskega Sokola br. inž. Gramatčikov, poljskega Sokola br. Frei-gang, češkoslovaškega br. inž. Emmer, bivši župan br. Ciril Pire, sreski podnačelnik Leon Lojk, mestni župan Češenj, direktor Dolar in drugi predstavniki. Pozdravni govor je imel starosta br. St. Završnik, ki je iskreno pozdravil zastopnico Nj. Vel. kraljice Marije dvorno damo Fra-njo dr. Tavčarjevo in se zahvalil za veliko čast, ki je doletela sokolsko deco ob razvitju dečjega prapora, katerega kumovanje je prevzela v svoji globoki materinski ljubezni Nj. Vel. kraljica Marija. Ob tej priliki se spominjamo tudi velikih borcev za naše osvobojen je in ujedinjenje kralja Petra I. Osvoboditelja, viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja ter mladega sokolske-ga kralja Petra II. Deputacija društva je nato položila pred spomenik kralja Petra I. krasen venec z državno trobojnico. V imenu Sokolstva je br. starosta nato prosil dvorno damo Tavčarjevo naj bo tolmač velike zahvalnosti in vdanosti Nj. VeL kraljici Mariji i Nj. Vel. kralju Petru II. Godba planinskega polka je zaigrala državno himno. V imenu staršev je nato razvil prapor br. Ekar, st. s prekrasnim govorom, nakar je prapor izročil mlademu praporščaku Oblaku, ki je obljubil, da bo nosil dečji prapor čist in neomadeževan ter ga izročil svojim naslednikom. Med igranjem državne himne je privezala dvorna dama Tavčarjeva v imenu vzvišene kumice krasen svilen moder trak z napisom Marija, ter med drugimi vzpodbudnimi besedami izjavila: »nosita ta prapor s častjo in naj vas druži v misli za neokrnjeno in močno, na večne čase uedinjeno Jugoslavijo., Bodite vdani in zvesti stojemu sokolskemu kralju Petru II. in čuvajte oporoko Viteškega kralja »Čuvajino Jugoslavijo«. Vsa množica je priredila pri teh besedah navdušene ovacije kraljevskemu domu in Jugoslaviji. Nato so privezali trakove s primernimi nagovori ca Piv ljake br. Inž. Freigang, za rusko Sokolstvo br. inž. Gramatčikov ln za češkoslovaško sokolstvo br. inž. Emmer, vojaška godba pa je zaigrala poljsko, rusko in češkoslovaško himno. V imenu mestne občine Je pozdravil visoko kumico in čestital deci k visokemu odlikovanju mestni župan Češenj, nakar sta imela krasne govore zastopnika Saveza SKJ br. Jeras in župni starosta br. Špicar. Po razvitju se je razvil po mestnih ulicah veličasten sprevod. Množice, ki so tvorile •špalir, 6o priredile sokolskim vrstam navdušene ovacije in jih obsule s cvetjem. Na čelu povorke so nosili Sokoli češkoslovaško, bolgarsko, rusko in poljsko zastavo, za godbo planinskega polka iz Škofje Loke so nosili 10 članskih in 8 naraščajskih praporov, nato novi dečji prapor,- Sokolstvo v kroju, kranjska godba, sokolska mladina in članstvo v civilu z znakom. Vseh udeležencev v sprevodu je bilo 937 oseb. Pred spomenikom kralja Petra L Osvoboditelja je bil pred zastopnico visoke kumice in odličnimi predstavniki mimohod, nakar je bil razhod. Ob veliki udeležbi je bila ob 15. na letnem telovadišču javna telovadba vseh oddelkov, ki je izborno uspela. Nastopilo je 600 telovadečih oseb, predvsem iz Kranja, kar je znak, da kranjski Sokol napreduje. Zvečer je bila impozantna sokolska baklada med navdušenimi ovacijami kraljevskemu domu in Jugoslaviji. Kranjske sokolske svečanosti so pokaza, le, da je Kranj trdno v sokolskih in jugo-slovenskih vrstah, vdan svojemu vzvišenemu Kralju in uedinitelju Jugoslavija. Naše gledališče OPERA Torek, 7. sep.t ob 19. Cavalleria rusticana. Predstava pred poslopjem Glasbene Matice. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. STeda, 8. sep.s Sv. Anton vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane cene od 24 din navzdol, četrtek, 9. 6ep.: La Boheme. Izven. Znižane cene. 'it Dnevna blagajna v operi posluje vsak dan od 10. do pol 13. in od 15. do 17. ure. Poseben dogodek v našem muzikalnem življenju bo predstava Maseagnijeve opere »Cavalleria rusticana« pod milim nebom. Dejanje tega verističnega dela zahteva plein-airskega nastroja in za posamezne močno dramatične scene prostora za razmah. Vse to nudi prostor pred Glasbeno Matico. Matičnega pevskega zbora in vpo-raba koncertnih orgel, ki so v poslopju, bosta dvignila učinkovitost vprizoritve. Zgoščenost dejanja, ki razkriva južnjaško vro-čekrvnost in melodiozna glasba sta glavni značilnosti tega popularnega dela. Režija je prof. Šestova, glasbeno vodstvo pa je v rokah dr. Švare. Predstava to danes ob 19. Dolžnost vsakega slovenskega inteligen-ta je, da podpre prospeh našesa Narodnega gledališča s tem, da postane stalen obiskovalec dramskih, opernih in operetnih predstav. Z razpisom sezonskega abonma-na je dala uprava gledališča najugodnejšo priliko za izredno cenen obisk vseh predstav. Objavljeni repertoar obsega najpomembnejša dela klasikov iz svetovne literature in najučinkovitejše moderne pisce, katerih dela so dosegla .splošne uspehe Dve mnogo obetajoči novi članici v operi bosta brez dvonja dvignili zanimanje za operne predstave. Na dramskem in opernem repertoarju je nekaj učinkovitih izvirnih slovenskih dram, oper in operet: krstne predstave teh del bodo zanimivi dogodki. »JUTRO« ši 208 8 Torefc 7. IX. 1937. Rafael Sabatinii 57 MORSKI KRAGULJ Gusarski roman Razumeš, kaj je to?« Njegov glas se je bil izpremeniil v rjovenje. »Ako ne razumeš, se še naučiš razumeti, kajti pekel, v katerega si me nekdaj obsodil, je zdaj namenjen tebi, diokler ne crkneš v njem!« Lionol se ni niti poizkusil brainita. Pogum ga je zapustil tako nenadoma, kakor mu je bil vzapilame-nel. Zgružen je ležal tam, kamor je bil padel. »A preden odideš na galejo, imava še drug opravek,« je Sakr el Bahr nadaljeval, »nekaj, zaradi česar sem te dal privesti semkaj. Nisi se zadovoljil s tem, da si me pahnil v vso to nesrečo, me zaznamoval za morilca, uničil pošteno ime, mi ukradel vse, kar sem imel na zemlji in v nebesih — ne: prisvojiti si sd hotel celo moj prostor v srcu te ženske, ki sem jo nekdaj ljubil. »Upam,« je zamišljeno nadaljeval, »da jo na svoj klavrni način tudi ti ljubiš, Liornel. To bo pomnožilo mulko tvojega telesa z muiko duše. Zato sem te dal privesti. Zato, da zveš, kai se obeta tej ženski iz mojdih rok... Ta zavest naj ti krajša večnost na veslaški klopi!« »Satan!« je Lionel zarenčal. »Peklenšček!« »Če sam ustvarjaš peikLenžSke, krastača bratov-sika, jih miira.f ne zmerjaj za to, ker so pektenMd.« »Ne meni se zanj, Lionel,« je vzkliknila Roza-immda. »Pokazal se bo bahača, prav tako, kakor se je pokazal lopova.« »To pot se bahaš ti,« je rekel Sakr el Bahr, »in jatz sem le to, kar sta me vidva storila.« »Mar sva te midva storila lažnika in strahopetca?« »Strahopetca?« je z odkritosrčno zavzetostjo ponovil gusar. »To je gotovo spet nova laž mojega ljubljenega bratca? Kdaj in kje sem se pokazal strahopetnega ? « »Kdaj in kje? S svojim sedtanjim ravnanjem, s tem, da psuješ in učiš naju dva, ki se ne moreva braniti.« »O tem, kar sem in kar sita me storila, ne govorim; govorim samo o tem, kar sem bil — o minulosti!« Pogledala ga je s toli trdnim izraaom oči, kakor da bi mu merila dušo. >0 minulosti govoriš?« je ponovila s tihim glasom. »Meni govoriš o minullo-sti? Upaš se?« »Samo zato sem te pripeljal iz Anglije semkaj, da ti vendar že povem, kar sem ti norec pred petimi leti zamolčal. Da nadaljujem razgovor, ki si ga pretrgala, ko si me pahnila od sebe.« »Hudo krivico sem ti storila, prav gotovo,« je odgovorila s pikro trpkobo. »Seveda mi je manjkalo preudarnosti; bolje bi se mi bilo spodobilo, da bi se bila morilcu svojega brata ljiibeznivo smeh* ljaia.« »Ze takrat sem ti prisegel, da nisem morilec.« »In jaz sem ti že takrat odgovorila, da Lažeš.« »Da, in zapodila si me; beseda moža, ki si mu zatrjevala, da ga ljubiš, ti je bila prazna pena.« »Vsaj to mi priaanesi!« V njenem glasu je drhtel stud. »Prihrani mi sramoto zavesti, da je bil čas, ko sem mislila, da te ljubim.« Nasmehnil se je: »Blagor ti, ki si še zmožna sramu. Okusila ga boš do dobrega, še preden končam; kajti to pot me boš poslušala do konca. Spomni se svojega ponosa na izpremembo, ki si jo bila povzročila v meni Tvoji ničemurnosti se je to dobro zdelo, a najsiromašnejši dokaz ti je zadostoval, da si me imela za morilca in me zavrgla« »Najsdromašnejši dbikaz?« je vzkliknila skoraj nehote. »Tako siromašen, da me sodišče v Traru ni hotelo poklicati na odgovor —« >Ker so ti šteli v dobro, da si bil dovolj razdražen,« mu je posegla v besedo; »ker sodišče mn vedelo, kako lažnivo in verolomno si ravnal.« Za trenutek jo je pogledal, nato je jel molče hoditi plcščadi sem ter tja. Liomelovo navzočnost je bil skoraj pozabil. »Bog mi daj potrpljenja,« je rekel nazadnje. »Potrebujem ga, zakaj noeoj se bo še marsikaj razjasnilo. Sodnik Baine in župnik sta vedela, da sem nedolžen.« »In jaz ti znova pravim: lažeš!« Dolgo časa ji je gledal v obraz, nato se Je zasmejal: »Kdaj si že videla moža, ki bi lagal brez namena? Ljudje lažejo zaradi koristi, iz straho- petstva ali zlobe ali iz jalovega bahaštva. Drugih vzrokov, ki bi mogli zapeljati človeka v laž, ne poznani. razen — oh, seveda!« Ozrl se je na Iionela. »Razen kvečjemu še željo, pomagati komu drugemu ; iz požrtvovalnosti. Kateri teh vzrokov bo mogel nocoj veljati zame? Sama se vprašaj: kakšen namen bi mogel imeti, da bi se ti zdaj lagal — zdaj, ko je moja ljubezen mrtva?« »In če bi biLo talko? Resnica ti tudi ne bi mogla pomagati,« je bdi njen odgovor. »Pač! Z resnico hočem dosoči, da popolnoma spoznaš svojo krivico in se zaveš grehov, ki se nw>j raš zdaj pokoriti zanje; ubraniti ti hočem, da L-> ne bcš imela za mučenico.« »Kaj meniš, da sem blazna? Moji lastni pameti me hočeš izneveriti? Dejstev z besedami ne utajiš, pa da mi govoriš do sodnega dne; tvoje besede ne morejo izbrisati ne krvave sledi v snegu ne tvoje grožnje, da ubiješ mojega brata. Kolikšna predrzno, da se mi tukaj pod božjim nebom v oči lažeš in olepšuješ svoj sedanji zločin! To je namen tvoje laži, ko že vprašuješ, kakšnemu namenu M utegnila služiti. Kaj moreš navesti v svojo obrambo?« »Svojo besedo,« je s poudaricom odvrnil. »Svojo laž, je popravila. »Nikar ne misli, da ne bom podprl besed z dokazi če bo treba.« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par sa besedo, Din &.— davka za vsak oglas in enkratno prt-ctojbino Din S,— za Šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, Id ttfiejo •tožb. Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din 12^—» Dopisi •n Cenitve se zaračunajo po Din Z.— za vsako besedo, Din - davka ca vsak oglas ta enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo. Din S.— davka Ba vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— sa šifro ali dajanje NaJmanJM znesek sa enkratno objavo oglasa Din Ponudbam na šifre ne prilagajte znamki Le, de zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« «• - - odgovor, priložite I#1H > ▼ PiamKan Vse pristojbine za male oglase Je plačati pri predaj naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ■e zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek ffJutra", Ljubljana« Službo dobi Bes«Ljubezniva<. 20463-1 Zastopnika dravsko banovino iščemo za odlikovan tehniški pred met, potreben v vsakem gospodarstvu, tvornici in hiši. Potrebno je položiti 3.000 Din la blago. — »Obrana«, Gunduličeva 9, Zagreb. 23464-6 8e«eda 1 Dm laves S Or ta Šifro lil lajanje ua»I«vs S Din. Nsjnanjil u>a»«l 17 Din. Tečaji nemščine 7 Deiavskl zbornici. — Večerni za odrasle, dnevni za mladino. IV. stopili 6če. pritličje, levo. (Iz Čopove ulice, pred ka varno). 21819-1 Alti o, moto Bm>t«i» 1 Din iavefc 8 Din ls šifr« »It lajanje oa*lov» S Din. Ntjmanjil tneaefe 17 Din. Motorje generatorje preklopne table io števce kupim. Nujne po nulbe na ogl. odd. Jutra pod »Motor 878«. 23344-10 DKW motocikle ima v zalogi Motor Im port. dr. z o. z. Ljub ljana. Tjrrševa o. 35. 21771 10 Naročniki »JUTRA« so zavarovani za 10.000 Din. Sfl »t. (H T»fe 8 Din, ca V(rn; aa) manjš! meMik 12 Din Absolutno zanesljiv absolvent trgovske šole, vojaščine prost, z večletno pisarniško prakso pri bratov-eii skladnici in na premogovniku, išče primerne la-poslitve v pisarni, tovarni ali slišnem obratu. Ponudbe n.-i ogl. odd. Jutra pod šifro »Absolutno ianesljiv«. 22461-2 l Din. 1avek 3 Din »a šifro »U lajanj« naslova E Din. .VajniAiial uwi 17 Din. Zastopnika la beograjsko tržišče išče domača tvornica. ki izdeluje bruse za kose, šmirgelšajbe, kamne za taraearje, smir kovo robo. V poštev pridejo osebe, ki morejc nuditi jamstvo ta inkaso in pvent. komisijsko skladišče. Cenj. ponudbe na »Tvornica bru-eeva Varaždin«. 23466-5 Naslove malih oglasov pošiljamo samo onim, H pošllelo znamke za 3 din. Beseda 1 Dui J«»eS a UU> ia šifro ali lajanje aa»l»r» 3 Din. Nsjmaoj&l inee«k 17 Din. Dražba na Bledu Vsled preureditve se proda na prostovoljni dražbi 19. septembra ob osmih v pen-sionu »Rikli« razno rabljeno pohištvo posoda i. dr. ■22463-6 dragocenosti i Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro »JI lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato napoj« p« oajvtžfh c enak CERNE - juvelir LJubljana, VVolfovB allca t. 12« Smoking zelo lep, popolnoma nov (din 3.000) za veliko, močno osebo, prodam za din 1.500. Ogled vsak dan od 8 do 9 ln od pol 12 do pol 13. Kongresni trg 13-n. 22380 13 G. Ih. Rothman: VRTISMRČEK In ŠILONOSKA Nove pustolovščine 104 Izza vogala se namreč zdajci prikaže mlekar Vode s polnim sodčkom mleka na glavi. Zaletim se vanj s tolikšno močjo, da pljusne vse mleko v redarja. Ta čas, ko si mož postave briše mleko z obraza in se prereka z Vodetom, jo jaz kakopak jadrno odkurim. Beseoa i Oin lave* 0 Dm ia V,tre ali lajanje oa*]«r» 5 Din. Nsjmanjil «n«*«k 17 Din. Hranilne knjižice vrednostne r»ptrje vnovtuje po najbolje sani bi takoj šnjemu tzplaiUu. izposluje vse bančne, aenarae, kreditne in olagovne posle najku. 'ntneje Alojzij Planinšek trg. ag. bančnih poslov, Ljubljana. Beethovnova ul. 14/1.. telefon 35-10. 39-16 Hranilne knjižice Ljudske posojilnice celjske in Ljudske hranilnice in po gojilnice v Kranju, večje zneske, takoj kupi in plača najvišjo ceno takoj v gotovini trg. ag. bančnih poslov Al. Planinšek Ljubljana, Beethovnova tU. 14-L Telefcu 3510. 22074-16 Srečke Prodajalce za srečke raz redne loterije, iščemo proti ugodnim pogojem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srečke«. 270-16 tteaeoa 1 Din. datsJt S Din ta iifro ali lajanje oaat«r» 6 Din. N»jmanj4i inea«k 17 Din. Večje število parcel kompleksov, posestev go tdov. trgovskih n slano-ranjskih hti ter ril ima naprodaj 'raaaen. strok-uv at izobražen posredovalec Kunaver Ludvik, Cesta 29. ukM-bra 6. lelelon 87 38. Pooblaščeni graditelj ln sodni oenttolj r« nasvote brezplačno o« razpolago. 69 20 PLOŠČICE 99 za štedilnike in za oblogo sten v kuhinjah, kopalnicah, lokalih — prodaja in polaga najceneje Material" as 22' 3283 Beseda 1 Din. davek 8 Din u Šifro sil dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneaek 17 Din. Enosob. stanovanje oddam za oktober sli november. Podjunska ul. 15, Ljubljana VIL 22450-21 3-sobno stanovanje s centralno kurjavo od damo. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 21866-21 Dijaike sobe Bew*la i DUi iaveS ) L>Ui za šifro »H lajanje naslov« 5 Din. Najmanjši cnrsek 17 Din. 1—"> dijaka sprejme učiteljska družina v najboljšo oskrbo, najbližja okolica realke in sred nje teh. šole. Cena zmerna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22183-22 Profesor sprejme 2 nižješolca r dobro oskrbo in vestno nadzorstvo. Bleiwei»ova 5, vi soko pritličje levo. aiil 30-22 Razno Beseda 1 Din davek 8 Din ts šifro ali dajanje naslov* 5 Din. NajmanjS) znesek 17 Din. Za šolarje obleke, perilo) Hubertus plašče itd. Dober nakup. PRESKER, Sv. Petra c. 14 Krajevni agent Mladi trgovski pomoč- i nik dobi mesto kot krajevni agent (plac-agent) za Ljubljano proti fiksumu in proviziji. Pismene ponudbe pod 47281 na Publici-tas d. d. — Zagreb, Ilica 9. Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, kakor s časopisnim oglasom, čigar delokrog je neomejen. Časopis pride v vsako hišo in govori dnevno desettisočem Mtateljev. Redno oglašanje v velikem dnevniku je najuspešnejša investicija, ld prinese korist trgovcu ln kupcu. KHHIIIIUU^ =M O DAMA-tS ODPR/M PPHUAIEKCEHE 3A'CI IH HPAN LAtIHE TAkOJ-USTAVI IZPADANJE LA' LASJE POftASTEJO TUDI HA PLEŠASTO!*" MESTU.- ..s 5TAKLEHICA PO POVZETJU DIM 40.-POSTMIHA DIM 7.--— ozMETIkA-SPLIT iiiiL»J3Ufefi: S- Dr 17274/87 ŽELEZNIČARJI aktivni ali penzionirani, nudi se Vam mogočnost lahkega stranskega zaslužka z akviriranjem naročb vsakomur brezpogojno potrebnih predmetov. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »željezničar«. GRD NOS Zakaj, da bi Vam grenil življenje ? Aparat »O r t h o d o r< popravi zanesljivo vse deformacije nosu. Cena din 90.—. ŠTRLEČE IN KLAPAJOČE UŠESA formira aparat >R e c t o d o r«. Cena din 90.—. Rdečica nosu ln obraza — Prhljaj srbečica in izpadanje las — Zaščitna intimna sredstva — Suspenzorij za šport in bolečine — Stezniki in pasovi za korpulenco in bolečine. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO NAVODILA IN NAŠE VELIKE ILUSTROVANE KATALOGE. Parf. in kozmetika »OMNIA« oddelek J/6. Zagreb, Gunduličeva ulica 3, polukat TELEFON 97-67. III Ob vsak! priliki -se spomnite da to .Jutrovl* .Mali oglasi* * Sloveniji aajaspelnejia, naj-eeoeJSa In najhitrejša posredo-r&lnlca s* slaib« vseb vrst s» prodajo In n*knp vseb rtvarl M napramiinlna, t«. ud«, podjatj*. kapital, lani tra ln aa »se Ing« Zbudite se mlajši jutri zjutraj Presenetljiva iznajdba nekega zdravnika S 60 leti gladka koža brez gub. Zene 50 let. ki so videti prav tako mlade, kakor njih hčerke. Naj bi to na prvi mah zvenelo še tako čudno, danes je vendarle mogoče po presenetljivi iznajdbi dr. Stejskala. profe- sorja dunajskega vseučilišča. Gube nastajajo zaradi tega, ker tekom let kožno tkivo izgublja gotove vitalne hranilne elemente. Ti elementi se zdaj Lahko nadomestijo. Dr. Stejskal je to dragoceno hrano kožnega tkiva pridobil iz skrbno izbranih mladih živalL Imenuje se »Biocel« in vsebovana je zdaj v rožnati kremi Tokaion, hranilu za kožo. Z uporabo te kreme se koža pomlajuje, brazde in gube pa naglo izginejo. Zene 50 let že v dobi nekaj tednov lahko postanejo na videz za 10 let mlajše. Cez dan uporabljajte belo kremo Tokaion (brez masti). Ta krema razkraja za-jedalce, zožuje razširjene znojnice ter napravi najtemnejšo in najodpomejšo kožo gladko, belo in mehko. Uspešni rezultati so zajamčeni, sicer pa se denar vrne. I. beograjski sejem od 11. do 21. septembra S prvim svojim zamahom je postal Beograjski sejem veliko mednarodno tržišče V Vašem Interesu je, da ne izostanete 50% popusta na vseh jugoslovenskih železnicah in parobrodih. .V< ....................................«11 tt tli tli >1IC11M M11II >11111M11»III11111IIIIM11 (Jll 111MIIIIII11II11111111111MIIII111 lili 11111 il 11M111»111»M«11»r tt n n I n mn^ HT tJcciic placuj „&utru" naročnino WT varui srcfcettt zororovo/ttmo/ IIIIIIMlinilMIlllHIIIUMIIIMIIIHIIIHIHlilMIlllimillllllllllllllllulIlH Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolf Ribnikar. «— Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarla Fran Jeran. Za Inseratni del je odgovoren Aloj2 N 1 - Vsi y LjubljanL