OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
VOL. XXIX.—LETO XXIX.
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), SEPTEMBER 17, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 182
I Novi grobovi
JOSEPH MIKLAVCIC
Včeraj zjutraj je nagloma preminil Joseph Miklavčič, star let, stanujoč na 15416 Da-iiiel Ave. Rojen je bil v Burdine, odkoder je prišel v Cleveland pred 21 leti. Bil je član društ. Strugglers št. 614 SNPJ ^er poznani igralec na banjo. Igral je z Jankovičevim in Ku-sarjevim orkestrom ter tudi za slovenske plošče. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Antoinette, rojeno Praznik, očeta Josepha, tri brate Edwarda, Ernesta in Elmerja, pet sestra: Mrs. Helen Murzya, Mrs. Margarette Skufca, Mrs. Mildred Pelko, ^s. Marie Batič in Gladys. Ma-Helen je umrla preteklega Ineseca. Pogreb se bo vr-®'l v petek zjutraj ob 9. uri iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete in nato na Calvary
pokopališče.
*
ANTO& OVEN
^0 daljši bolezni je umrl v okrajni bolnišnici Anton Oven, star 65 let. Doma je bil iz vasi (Osredek, fara Rob, odkoder je prišel v Cleveland pred 46 leti. ^^1 je član društva Carniola ^ent št. 1288 TM. Tukaj zapu-^'^a soprogo Louise, stanujočo 6112 St. C!lair Ave., in več drugih sorodnikov. Pogreb se "O vršil v četrtek zjutraj ob 9. ^ri iz Zakrajškovega pogrebne-Ss- zavoda v cerkev sv. Vida in ®^to na Calvary pokopališče.
Wallace obdrži mesto kot vodilni kampanjski govornik
WASHINGTON, 16. sept.—Trgovinski tajnik Henry A. Wallace je danes izjavil, da stoji na stališču, katerega je zavzel v govoru glede ameriške zunanje politike, ne glede na to, da je predsednik Truman po prvi izjavi, v kateri je govor odobril, zanikal odobritev njegove vsebine.
Istočasno se je zvedelo, da bo*
demokratski izvršni odbor še nadalje obdržal Wallace-a kot vodilnega govornika v tekoči volilni kampanji, navzlic razburjenju, katerega je povzročil Wal-lace-ov govor proti podpiranju britskega imperializma od strani Zedinjenih držav.
Trumanova akcija ne dovede do Wallace-ove resignacije
Britski ambasador zavzel službeno mesto v Belgradu
Nenadna smrt mestnega finančnega direktorja
Včeraj popoldne je nenadoma mestni finančni direktor Joseph T. Sweeney, katerega je Nadela možganska kap. Umrl je ^ University bolnišnici, kamor ^ je podal pred par dnevi. Bil G4 let star in že dalj časa °lehen, navzlic temu pa je ^^trajal na svojem službenem 'Destu.
Pokojni je slovel kot veščak
^ finančnih zadevah ket tudi ra-
1 svojega humorja. Tehtal je
''So funtov. Snočnja seja mestne
Zbornice je bila v znak spoštova-
2a pokojnika odgodena, čim
bila prečitana imena navzočih.
Lo
v na
veverice
V Soboto se je pričel lov na y^^erice, katerega se je udeleži-® precejšnje število lovcev po državi Ohio. Takoj prvi lova je bil ustreljen Elmer star 58 let, pomožni po-® v Fremont, O. Ustrelil ga farmer Henry Bartson v bli-Fremonta, ker ga je vzel za
^Gverico.
Informirani krogi ne pripisujejo nobene važnosti domnevam, da utegne Wallace radi Truma-novega nastopa položiti resigna-cijo ter opozarjajo na predsednikovo pojasnilo, da ima trgovinski tajnik polno pravico, da v javnosti pove svoje mnenje.
Jutri teden ima Wallace govoriti na shodu državljanskega odbora za politična akcijo v Providence v državi Rhode Island, kmalu potem pa se ima podati na daljšo turo po deželi, tekom katere bo obiskal kak ducat držav in govoril na shodih, ki jih priredijo levičarski demokrati iz delavskih krogov.
Zmaga demokratov brez levičarjev je nemogoča
Urad demokratskega izvršnega odbora je včeraj uradno naznanil, da govorniški program stranke navzlic razburjenju nad Wallace-ovim govorom ostane tak kot je bil. Kongresnik John J. Sparkaman iz Alabame, ki je predsednik govorniškega odseka, je poudaril, da ima Wallace polno pravico, da izrazi svojo osebno mišljenje.	•
Splošno se priznava, da demokrat je v okrožjih, kjer bo borba zelo ostra, letos ne morejo zmagati, brez podpore levičarskih elementov, in vsi demokrat je---med njimi tudi Wallace sam— vedo, da bi demokratska stranka izgubila pretežni del podpore v levičarsko usmerjenih krogih, ako bi Wallace odstopil, ali ako bi bil k temu koraku prisiljen.
BELGRAD, 17. sept.—Danes je izročil poverilnico prezidiju narodne skupščine polnomočni ambasador Velike Britanije v Jugoslaviji Charles Peake, katerega je sprejel dr. Ivan Ribar, predsednik prezidija Narodne skupščine.
Britski ambasador je med ostalim rekel;
"Jugoslovanska vlada, ki je izšla iz zmagoslavne osvobodilne borbe, danes izvaja važen program ekonomskih in socialnih reform." Potem je dostavil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da se bodo vsa vprašanja med obema vladama rešila na zadovoljiv način.
Dr. Ribar je v odgovoru izjavil, da bo ambasador pri svojem delu našel polno umevanje jugoslovanske vlade, potem pa je rekel:
"V svoji borbi za osvobojenje in ujedinjenje v zvezni ljudski republiki Jugoslavije, kakor tudi v naporih za izgradnjo svoje domovine v miru in z dobrimi odnošaji z vsemi narodi, je narodom Jugoslavije dragocena simpatija in podpora narodov britske zveze. Jugoslovanski narodi zro danes z enako simpatijo na napore naroda Velike Britanije, kakor so z vero zrli za časa vojne na njegovo borbo za svobodo in boljše življenje."
POSOJILO ZA FIRME V TRSTU OD ANGLO-AME-RIŠKE VOJAŠKE VLADE
TRST, 16. sept, — Zavezniška vojaška vlada v Trstu je danes odobrila dajatev posojila v znesku 800 milijonov lir ($3,500,-000), katerega bodo dobile privatne firme v Trstu.
Posojeni denar, katerega preskrbita Amerika in An glija, bo porabljen za obnovo tržaških industrij, katere so najprej prosile za posojilo pri ameriški korpo-raciji Standard Oil Co., ki pa radi spornega značaja mesta posojila ni hotela riskirati.
Senator Connally v Parizu, zahteva, da naj bi Trst postal "simbol miru"
OPA urad znižal cene mesnim jedilom v restavracijah
Vloga Rusije v naseljevanju sudetskih Nemcev v Avstriji
WASHINGTON, 16. sept.—
PARIZ, 10. sept. (O.N.A.) — Nekateri avstrijski opazovalci so te dni opozarjali diplomatič-ne kroge na to, kar imenujejo "sistematično preseljevanje" sudetskih Nemcev iz čehoslovaške v rusko zono v Avstriji.
Te vesti omenjajo, da so su-detski izseljenci, ki prihajajo v Avstrijo, katerih število ni bilo navedeno, pred vsem izurjeni delavci, ki bi utegnili biti na'j-^ večje važnosti za izvedbo intenzivne industrijalizacije, ka-
TT 1	• J	J j-1 /1^ Itero baie skusajo sovjetske
Urad OPA le danes odredil, da	-	.. ,
„ „ • v,	1 oblasti podpirati v svoji okupa-
cijski zoni.
Ti avstrijski viri nudijo tudi razlago za postopanje sovjet-
se cene mesnim jedilom v re stavracijah takoj znižajo, oziroma vrnejo k maksimalnim ce-
Naslovil je poziv na Jugoslavijo in Italijo, da sprejmeta odločitev konference; Kardelj nadaljuje z borbo
PARIZ, 16. septembra — Demokratski senator Tom Connally iz Texasa, ki je predsednik senatnega odseka za zunanje zadeve, je danes apeliral na konferenco, da "napravi Trst simbol miru in varnosti na svetu" ter pozval tako Italijo kot Jugoslavijo, da "s polnim srcem" sprejmeta odločitev mirovne konference za internacionalizacijo Trsta.
Po apelu na Italijane in Jugo-*
ne.
PAKETOV ZA ^0 DOMOVINO
Steve p. Pirnat, ki ima svoj na 6516 St. Clair Ave., po-glede pošiljanja paketov v ^^0 domovino, da je poštna Pfava priporočala, da se ne po-' paketov, ki so težji kot 11 ^^ntov. Op. ured.: (Tozadev-® sitio se informirali na glav-
Odpotoval v Florido
Vsem dobropoznani Joseph Birk je pred dnevi odpotoval z družino v državo Florido, kjer si ustanovi svoj bodoči dom. Birk je bil mnogo let svojega bivanja v Clevelandu aktiven v prosvetnih društvih in pri bivši godbi Bled in Slovenskem narodnem domu. Zato ga bomo pogrešali. Obenem pa mu želimo popolnega uspeha v novi državi. Njegov naslov je: Joseph Birk, 1820 S. E. 6th Ave., Fort Lauderdale, Fla.
Rekordno število dijakov v Zed. državah
WASHINGTON, 16. sept.— Dr. Ralph McDonald od National Education Association poroča, da se bo to jesen v razne ameriške kolegije in univerze vpisalo nič manj kot 1,800,000 dijakov, kar je rekordno število za vse čase v zgodovini Amerike. Prej je bilo rekordno število leta 1939, ko se jih je vpisalo 1,494,000.
Od letošnjega števila vpisanih dijakov je okrog tri četrt milijone vojnih veteranov. Zelo povečani razredi bodo delali precej preglavic učiteljem. Večje ko je število dijakov, manj pozornosti je posameznik deležen od strani profesorjev in s tem pade v takih letih kvaliteta' ameriške šole.
nam, ki so obstojale 30. junija, oblasti — po njihovem na-ko je potekel stari zakon za kon- hiranju je ruska politika v Av-trolo cen.	striji osnovana na zamisli, da
Računa se, da bo odredba ime- y slučaju delitve Evrope la za posledico; da se> bodo cene posamezne interesne sfere Av za jedila, v katerih se rabi meso strija pretrgana na dvoje, tako katere koli vrste, znižale za 10 da bo črta demarkacije mec odstotkov pod obstoječe cene. vzhodom in zahodom tekla sko-Od 9. septembra dalje je OPA zi Avstrijo v skladu s sedanjo priznaval cene, ki so obstojale v delitvijo na posamezne okupa tednu, ki se je zaključil 31. av- cijske zone.
gusta. To je bilo pred proglasit- Vzhodna Avstrija kot pred-vijo kontrole za mesne cene. straža sovjetskega bloka
QPA urad-Pa je dovolil j	PCi ,s l.u g	P
6-odstotno zvišanje cen za vse vzhodna Avstrija gospodarska avtomobile, katere izdeluje Ford predstraža ruskega bloka. Su-Motor Co. Obenem je tudi dovo- j detski Nemci pa so posebno pri-lil zvišanje za oblačila iz bomba- pravni za to in dober materijal ževine in razne hišne potrebšči- ojačenje avstrijskega gospodarstva — govore isti jezik kot avstrijski delavci in njih ^ge TV 1 nT ii"	I "n navade so slične.
e o na ^ o ing ^	Avstrijski predstavniki v Pa-
rezervarju se obnovi	rizu prav posebno pozdravljajo
Emil J. Crown, direktor jav- naznanilo, da se bo v kratkem nih naprav v Clevelandu, pri- razpravljalo tudi o njihovi de-pravlja besedilo postave, ki bo želi. Smatrajo, da je sicer že predložena mestni zbornici in bo precej pozno, a še ne prepozno, dovoljevala izdati bonde za 27 da se prepreči delitev njihove milijonov dolarjev, da se izgoto- dežele na dvoje.
vodovodni rezervar na St I Kar se tiče priseljevanja, je Clair Ave. in Chardon Rd., k mnenje Avstrijcev, da bi se jim se odlaša že 20 let od adraini- ne smelo pošiljati Nemcev iz stracije do administracije. Zad- Čehoslovaške ravno v tem trenja leta so tam delali pod WPA notku, ko si z vsemi silami pri-od tedaj je vse počivalo.	zadevajo, da bi se znebili onih
Načrt predvideva, da se na 75 Nemcev iz rajha,^ katere je Hit-akrih sveta postavi rezervar, ki | ler privedel v deželo.
bo držal 25 milijonov galonov vode. Od tam bodo skopali šest milj dolg tunel pod jezero Erie kjer se bo zajemalo vodo. Tu
poštnem uradu, kjer se je
sporočilo, da se se vedno ^hko pošlje pakete do 44 fun-, ^ teže, toda paketi pod 11 , ^tov teže so prosti carine, tež-kot 11 funtov so pa običajno ^vrženi carini).
OPERACIJI
^ John Pavšek iz 1018 Ivan-^d. se nahaja v Glenville "'snici, kjer je srečno pre-
bolnil stal
operacijo. Prijatelji ga lah-® po par dneh obiščejo. Želimo da bi čim preje popolnoma
"Kreval!
Mesto kupi League Park?
Hough Area Community koncil priporoča, naj bi mesto kupilo League park, ki je naprodaj in da naj bi se spremenil v igrišče, kjer bi se še tudi v bodoče vršile žogometne igre in druge športne aktivnosti.
STAVKA V TOVARNI ZA DODGE AVTOMOBILE
DETROIT, 16. Sept.—Chrysler tovarna za izdelovanje Dodge tovornih avtomobilov je danes počivala vsled stavke delavcev. V Detroitu počivajo sedaj avtomobilske tovarne, v katerih je zaposlenih 10,000 mož. Na delo pa se je danes vrnilo 6,000 mož v tovarni Timken-Detroit Axle Co.
DIREKTORSKA SEJA
Jutri večer ob osmih se vrši seja direktorija Slov. društvenega doma na Recher Ave. v navadnih prostorih. Ker se je z delom že precej zaostalo, se prosi vse direktorje, da se gotovo udeležijo seje v polnem številu.
PROGRAM S PETJEM
V telovadnici International in štituta na E. 18th St. in Pro nel bo 12 čevljev v premeru in I spect Ave., se bo jutri večer ob
bo cementiran, 50 čevljev globo- 7. uri vršil program "En svet ko pod dnom jezera. Voda v pod eno streho (One World rezervarju bo 100 čevljev glo- Under One Roof). Program se boka. Gradnja tunela in cele na- bo vršil pod vodstvom Sesqui-prave bo vzela nad 3 leta. To bo centennial odbora, ki po mestu peti tak rezervar v Clevelandu. | prireja razne prireditve v pro-
slovane pred politično komisijo za italijansko mirovno pogodbo je Connally rezko pripomnil, da "nismo tukaj zato, da bi se prerekali radi zemljiških kučij."
Pričakovalo se je, da bo Connally v svojem govoru odgovoril Molotovu, ki je pretekli teden odklonil načrt za internacionalizacijo Trsta, katerega so sestavile Amerika, Anglija in Francija, ampak senator je govoril o vprašanju samo na splošno, ne da bi se dotaknil izjave sovjetskega zunanjega ministra.
Pravi, da Trst ne sme postati nov Gdansk
Poljska delegacija je na konferenci ponovno svarila, da se v Trstu ne sme ustvariti položaja, kakršen je obstojal po prvi sve-^vm vojni v Gdanskem, ki je bil izročen Ligi narodov, ker se ga ni hotelo priznati niti Nemčiji, niti Poljski.
Connally je danes navzlic temu vztrajal, da Trst ne sme postati niti jugoslovanski niti italijanski. Rekel je:
"Mi v Trstu ne smemo ustvariti novega Gdanska. Svobodno tržaško ozemlje mora biti resnično svobodno — svobodno Jugoslavije in svobodno Italije."
Kardelj izraža dvom nad iskrenostjo Anglije in Amerike
Connally je nastopil po govoru jugoslovanskega podpremierja Edvarda Kardelja, ki je izjavil, da Britanija in Amerika skušata Sredozemlje obdati "s težkim železnim zastorom."
Kardelj je dejal,' da britska in ameriška politika glede Trsta izhaja iz prizadevanja, da bi se Jugoslaviji vzel neoviran dostop k Jadranskemu morju in da se Sovjetski zvezi onemogoči vpliv v Sredozemlju, ki si ga lasti Britanija za svojo izključno sfe-
Vodja jugoslovanske delegacije je v govoru, ki je trajal 75 minut, izrazil dvom, da sta iskreni v mzlogih, katere navajata v svojem stališču, s katerim se Trst odreka Jugoslaviji.
Kardelj je bžigosal obe sili, rekoč, da se vdajata starokopit-ni igri mednarodnih odnosajev ter enako kot Molotov v soboto zavrgel idejo razdelitve Evrope v dve interesni sferi.
Zahteva za vrnitev jugoslovanskih donavskih ladij
Delegacija britske Južne Afrike je predložila 11 dodatkov k italijanski pogodbi, ki so v soglasju z zahtevami, katere je Italija stavila na konferenco. En dodatek bi dovolil Italiji utrdbe in vojaške naprave na jugoslovanski meji, drug dodatek pa povečal italijansko mornarico za 25 odstotkov.
Češkoslovaška in Jugoslavija sta danes zahtevali, da Zedinje-ne države takoj vrnejo Jugoslaviji donavske ladje, ki so bile zaplenjene v Avstriji zgodaj letos od strani ameriških okupacijskih sil v Avstriji.
Nenadna zahteva je bila stavljena na seji italijanske ekonomske komisije, toda ameriški delegat Thorpe je skočil na noge in protestiral, da zadeva ne spada pred mirovno konferenco, ker se problem že nahaja pred ekonomskim in socialnim svetom Združenih narodov.
ro.
40 LETNICA ZAKONA
Danes obhajata 40-letnico svojega srečnega zakonskega življenja obče poznana in spoštovana Mr. in Mrs. Frank in Anna Ažman, ki že dolgo vrsto let vodita mesnico in grocerijo ha vogalu Addison Rd. in St. Clair Ave. K čestitkam družine se pridružujemo tudi mi in slav-Ijencema kličemo: Še na mnogo let!
Trije roparji zajeli, eden ubit od vlaka
I slavo sto-letnice mesta Cleve-landa. Jutrišnji program bo vseboval petje, narodne plese in razstave po raznih narodnost-
Armenci, ki so še vedno pod Turc^'o, želijo združenje s Sovjetsko Armenijo
Eric Calhoun, star 24 let, 6219 nih skupinah. Za slovensko sku Prospect Ave., je skočil iz ukra- pino bo nastopil Baraga Glee
PARIZ, 11. septembra (O.N. A.) — Odbor za stvar turške Armenije je naslovil delegatom pariške konference poziv, v katerem je rečeno, da bi bilo tre-
denega avtomobila, da uide po- Club pod vodstvom Miss Elea- ba "osvoboditi Armence in nji
lici ji. Pri tem ie bil obstreljen j nore Karlinger. Vstopnina je v ramo. Na begu je skočil pred prosta in javnost se vabi na lokomotivo tovornega vlaka na | udeležbo.
Lake front, ki ga je ubila. Tri
je pomagači pri ropu, kjer sol NOVA TELEF0NSKA dobili $38, so bili zajeti pri sta- ŠTEVILKA ri Union postaji, žrtev teh ropar-1 Anton Jankovich, 14214 West
PROG. SLOVENKE ŠT. 2
Članice krožka št. 2 Prog. Slov. so vabljene, da se jutri večer udeležijo redne mesečne se je v navadnih prostorih Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Pričetek ob 7:30 uri in po seji bo govoril Mr. Michael Caraboolad.
hovo ozemlje izpod turškega jarma in jih združiti z mnogo premajhno deželo transkavkaške Armenije, ako ni svet popolnoma izgubil vsakega čuta za pravico".
Memorandum zahteva, da naj
ie\r ie bil George G. Sperling, ropp Ave., sporoča, da se mu je; se postavi armensko vprašanje 14100 Superior Rd., East Cle- po dolgem času posrečilo dobiti na dnevni red pariške konferen-
___r____cfoirillro
veland, katerega je četvorica telefon v hišo. Njegova številka prisilila izstopiti iz njegovega je LI 6603.
avtomobila. Policija je izsledila--
ukradeni avto na St. Clair Ave PISMO IZ DOMOVINE in E. 9 St. in ga ustavila. Ro- V našem uradu imamo pisma parji so pobegnili, toda so bili iz stare domovine za Mimi Peč-kmalu zajeti, trije živi in eden Mak, Ivan Bostjančiča in Johna mrtev na tračnicah.	'Rogelja.
ce. V njem so navedene izjave Zedinjenih držav, Francije in Velike Britanije, podane po njihovih državnikih, pred vsem tekom prve svetovne vojne.
Prav posebno se opira memorandum na priporočilo predsednika Wilsona, dai se vrnejo ar-
menskemu narodu _ turške pokrajine Van, Bitlis, Erzerum in Trebizund.
Odbor, katerega so sestavili dobro znani v Franciji živeči Armenci, uživa podporo francoskih profesorjev univerze Sor-bonne, mnogih pisateljev in žur-nalistov.
Med delegati konference pa ni bilo najti mnogo zaslombe za te armenske želje.
Armenski prvaki poudarjajo, da 60 te zahteve njihov lastni narodni program, ter da niso v nobeni zvezi s sovjetsko politiko. Memorandum poudarja, da se je vse kulturno življenje Armencev preselilo v Sovjetsko unijo, v transkavkaško sovjetsko Armenijo, ter da se tudi Armenci, ki hočejo domov, vračajo tja.
Sni^N 2
ENAKOPRSVNOST
17. septembra, 1946. ^
—
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. naai ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) ---
For Half Year—(Za pol leta)_____
For 3 Months—(Za 3 mesece)___
-$7.00 . 4.00 _ 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto)--
For Half Year—(Za pol leta) --
For 3 Months—(Za 3 mesece) -
-$8.00
-	4.50
-	2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto) --
For Half Year—(Za pol leta) —-
.$9.00 - 5.00
Entered as Second Class Matter April 26tb, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca"
Owen Laltimore, O.N.A.:
PREPAD MED VZHODOM IN ZAHODOM
Navzlic temu, da sem poslovno povezan z Azijo in da jo neprimerno bolje poznam kot Evropo, so se mi misli in pozofnost v teh zadnjih mesecih neprestano obračali k Evropi, ko da me poseben magnet vleče tja. Radi tega mi ni težko uvideti, kako izključno posvečajo vsi oni, ki Evropo zares poznajo, svoje zanimanje dogodkom, ki se odvijajo na tem starem kontinentu.
In vendar—Azija je najmanj tolike važnosti kot Evropa, in morda na daljšo bodočnost celo mnogo važ nejša.
Ko sem čital govor zunanjega ministra Byrnesa v Stuttgartu, mi je prišlo na um, kako ozko je obrisan poj m tekmovanja med Vzhodom in Zahodom. Danes govorim o tem, ko da bi mislil, da je Vzhod le Rusija, vse drugo, Bajkan, Nemčija itd., pa Zahod. Včasih smo pojmovali to vse drugače—Zahod nam je bila Anglija, Britanija in Amerika, Vzhod pa Azija.
Iz Rusije čujemo zdaj že mesece in mesece sliko, katero nam dajo rusko časopisje in ruski radio, sliko Evrope, v kateri si veliko število narodov prizadeva obnoviti svoje gospodarstvo in se popolnoma znebiti fašizma in njegovih izrastkov. V ozadju se nam kaže ogabnega kapitalista, ki je preprjčan, da je atomska borba lek za vse bolezni.
Z naše strani smo si tudi prizadevali podati sliko, ki je drugačna, a je ravnotako pretirana. Ta nam kaže Rusijo, kako brezvestno prestavlja kot šahovske figure različne satelitske narode, dočim smo le mi zaščitniki onih narodov, katerih želja je, da si ohranijo demokratične režime.
Ruska propaganda je brez učinka v Ameriki. Ameriška propaganda se odbija od Rusov—bob v steno. Toda, ko sem čital Byrnesov govor, mi je prišlo na um, da bi bilo umestno dognati, kakšen bi bil učinek tega govora na azijatske ljudi. Da navedem le nekaj točk, katerim so ljudstva na Daljnem vzhodu nedvomno posvetila precej pozornosti.
1.	Byrnes pravi, da sta mir in blagostanje nedeljiva.
2.	Dalje pravi, da je bil cilj potsdamskega sporazuma, da se prepreči ustanovitev neodgovorne centralne oblasti nad narodom.
3.	Nadaljevali bomo napore denacifikacije, trdi minister Byrnes. Toda vojaki in uradniki tujih dežel vseeno niso najboljši čuvarji demokracije nekega drugega naroda.
4.	Končno je dejal tudi, da nočemo, da bi postala Nemčija satelit neke druge dežele, ter da bi živela pod diktaturo, domačo ali tujo.
Te besede bodo imele čuden in jako nezaželjen odmev v azijatskih deželah. Ako sta mir in blagostanje nedeljiva , ali ne velja to tudi za Indonezijo, kjer so Britanci s pomočjo našega lend-lease orožja tako dolgo držali pristanišče, dokler se ni izkrcalo dovolj nizozemskih vojakov, katere smo tudi mi opremili? Nizozemci bodo zdaj kmalu dovolj mogočni v deželi, da bodo mogli, kot pravijo, "politično" urediti položaj ... z narodom, ki se je junaško boril, da se osvobodi tujih gospodarjev, ka tere črti in sovraži.
Ako nočemo, da bi narod prišel pod oblast neodgovorne vlade, zakaj to ne velja tudi za Filipince?
Ako res verujemo, da tudi vojaki niso najboljše jamstvo za demokracijo neke druge dežele, kako bodo Japonci, ali pa celo general MacArthur mislili o tem?
In ako nočemo, da postane Nemčija satelit in zdihuje pod diktatorsko oblastjo, zakaj smo potem na Kitajskem ravnokar predali ogromne količine bistveno važnih predmetov iz svojih zalog vladi, ki jih potrebuje za nadaljevanje svoje vojske, katero vodi radi tega, ker noče sprejeti vladnega sistema, ki bi bil odvisen od volje naroda.
Cesto že se je pokazalo, da ena slabost našega State Departmenta je ta, da strokovnjaki za azijske dežele nimajo ničesar povedati, kadar gre za izjave, ki se posredno tičejo tudi Azije. Strokovnjaki za Evropo imajo mnogo vpliva. Dobro bi bilo, da odobre važne govore za Evropo tudi azijski strokovnjaki. Odmev v Aziji bo najbrže ta, da bo vedno več ljudi prepričanih, da je treba podpreti Rusijo—radi njih lastne svobode.
IZŠLA JE KNJIGA "MUCE-NIŠKA POT K SVOBODI"
Spričo velikega zanimanja, ki ga kaže slovenska javnost za dokumentarično literaturo, posvečajo knjižne založbe v zadnjem času literaturi te vrste precejšnjo pozornost. Tako ima Slovenski knjižni zavod v Ljubljani na svojem rednem sporedu posebno zbirko, ki nosi naslov "Dokumenti iz osvobodilne borbe". Namen te zbirke je, prikazati ljudem nastanek in rast partizanske vojske ter pokazati življenje slovenskega ljudstva v letih od 1941 do leta 1946.
Pred kratkim je izšla druga knjiga te zbirke "Mučeniška pot k svobodi". Knjiga je sestavljena s sodelovanjem posebne komisije lOOF in fotosekcije Tiskovnega urada pri predsedstvu vlade LRS. To delo nam s fotografijami in besedo prepričljivo govori o najstrašnejših dneh
mučeniško umrle v zadnjih dneh pred osvoboditvijo. Med temi fotografijami so zlasti nekatere posebno pomembne. To so fotografije, ki kažejo narodne izdajalce, Rupnika, Rožmana in druge, ko se prijateljsko pozdravljajo z italijanskimi in nemškimi generali. Tako bodo te slike večno pričale o izdajalcih Slovenskega naroda in opominjale pozne rodove na strašno sramoto, ki se v naši zgodovini ne sme nikdar več ponoviti.
Knjiga "Mučeniška pot k svobodi" je veren dokument o trpljenju slovenskega ljudstva med narodno osvobodilnim bojem, istočasno pa tudi dostojna od-dolžitev žrtvam, ki so padle za svobodo.
»
OBLETNICA DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE
V sredo 31. julija 1946, je mi-slovenske zgodovine. Priobčene | nilo leto, odkar je bila z nared-fotografije so partizani našli pri;bo Narodne vlade Slovenije ujetih okupatorskih vojakih, ali | ustanovljena Državna založba pa so slovenski aktivisti na skri-1 Slovenije. O namenu in nalogah vaj fotografirali razne zločine j založbe govore posebni členi in žrtve. Na ta način so se ohra- j uredbe. Državna založba Slove-nili trajni dokazi, ki pričajo o.nije izdaja državne tiskovine, zločinskih dejanjih italijanskih | šolske knjige in učila, dokumen-in nemških fašistov ter doma-1 tarno gradivo, knjige, časopise, čih izdajalcev nad slovenskim brušure i n druge publikacije narodom.	| znanstvene, politične in kultur-
Fotografije so kronološko raz- ne vsebine ter objavlja mesečni
jem vrhu sodobne slovenske j upodabljajoče umetnosti. Ferdo Vesel se je rodil v Ljubljani kot sin posestnika in trgovca na Poljanah. Hodil je v realko a je ni dokončal. Kot 16-letni dijak je odšel na Dunaj in potem v Monakovo. Kot umetnik se je naglo razvijal in žel velike uspehe. Svoja dela je razstavljal po vseh večjih evropskih mestih in se je uspešno uveljavljal tudi na mednarodnih razstavah. Po nekajletnem bivanju se je vrnil | v domovino in se naselil na gradu Grumlovem pri Stični na Dolenjskem. Tukaj je živel le za svojo umetnost. V samoti in miru je slikal nove podobe in zbiral narodopisno blago. Bil je vsestransko široko izobražen in se je bavil tudi s kiparstvom, glasbo in literaturo. Kot umetnik je bil iskalec novih smeri, borben duh, ki je stremel za novim izrazom. Poln izredne ustvarjalne sile, kultiviranosti in izvirnosti, je ustvarjal dela.
ki imajo veliko, le redko dosegljivo umetniško vrednost.
Med narodno osvobodilnim bojem je bil ves čas na strani Osvobodilne fronte in je tri svoje otroke poslal v partizane. Njegova najmlajša hčerka je darovala življenje za svobodo slovenskega naroda. Po osvoboditvi je v znak priznanja Slovenski umetniški klub izvolil velikega umetnika Ferda Vesela kot prvega za svojega častnega člana.
IZID VOLITEV V RUSKI IN BRITSKI ZONI
BERLIN, 16. sept. — Iz volitev, ki so se vršile včeraj v zonah treh okupacijskih oblasti, se zrcalijo razlike, obstoječe med prizadetimi silami. V ruski okupacijski zoni so zmagali kandidati združene socialistične stranke, dočim so v britski in francoski zoni prodrle stranke krščanskih in socialnih demokratov.
Način plačevanja odkupljenega žita
Posnelo ix "Slovenskega poročevalca"
pore jene, spremlja jih obsežno in zgoščeno besedilo, ki razlaga in povezuje dogodke. Gradivo nam prikazuje fašistična nasilja po vseh predelih Slovenije v času od italijanske zasedbe do zadnjih dni pred osvoboditvijo. Slike nam kažejo prve italijanske racije v letu 1942, prve izdajalce, ki so vodili okupatorske tolpe v boj proti partizanom, govorijo nam o prvih žrtvah, ki so jih fašisti mučili v zaporih in jih streljali kot talce, o junaškem zadržanju ujetih partizanskih borcev in bork, vodijo nas v koncentracijska taborišča, na Rab, kjer je od lakote in bolezni umiralo slovensko ljudgJ;vo, prikazujejo nam trpljenje Primorcev, ki so jih fašisti množično obešali.
V slikah spremljamo ujete partizane, kurirje in aktiviste, ki so jih Nemci streljali v Begunjah in drugih krajih po Gorenjskem, razkrivajo nam sramotitve in muke, ki so jih morali ujeti partizani prenašati v "Starem piskru" v Celju, pričajo nam o strahotnih zločinih domobranske "črne roke", ustašev in četnikov, odljrivajo nam grozote, ki so jih doživljali naši ljudje v nemških taboriščih, vodijo nas v domobranske mučilnice pri sv. Urhu in na Turjaku, k žrtvam, ki so
katalog vseh novih izdaj, iskanih na ozemlju Ljudske republike Slovenije.
Takoj po ustanovitvi je založba razvila veliko delavnost. Meseca oktobra so izšle prve knjige. Do konca 1945 leta je izšlo 143,000 izvodov, v sedmih mesecih letošnjega leta pa 206,850 izvodov raznih tiskovin DZS ima tudi poseben oddelek za tiskovine, ki je izdal, oziroma bo v drugem polletju založil 22.280,-000 izvodov tiskovin. Razen tega sta v založbi izšla dva zemljevida: ročni zemljevid slovenskega ozemlja in ročni zemljevid Jugoslavije v skupni nakladi 55,000 izvodov. Oddelek za učila in vzgojila je izdal 29,500 izvodov.
Visoka naklada najrazličnejšega tiska priča, kako veliko delo ja Državna založba Slovenije opravila v prvem letu svojega obstoja.
*
SLOVENSKI SLIKAR FERDO VESEL UMRL
V nedeljo 28. julija je v Ljubljani umrl najstarejši slovenski slikar Ferdo Vesel v starosti 86 let. Slikar Vesel se je vse življenje boril za svobodo duha in svobodo slovenske zemlje. Z njim je slovenski narod izgubil umetnika, ki je stal na najviš-
Bančno-valutni oddelek zveznega finančnega ministrstva je izdal naslednje obvestilo:
Da bi se pospešilo delo na odkup žita in da se ne bi brez potrebe otvarjale nove blagajne v krajih, kjer obstojajo pošte, je minister za finance FLRJ predpisal 3 svojo odredbo št. 4751 z
vil ali v zadružnih ali v državnih prodajalnicah in podjetjih, lahko pa jih izroči tudi davčnemu oddelku za plačilo davka.
Tako bo kmet vnovčil na pošti ramo toliko akreditivnih nakas-:iic, kolikor želi dobiti gotovine, dočim bo akreditivne čekovne nakaznice, ki se glase na vsote,
dne 11. julija 1946 enostaven in j ki jih je določil za nabavo blaga hiter način plačevanja, da bodo j v državnih ali zadružnih maga-kmetje takoj prišli do gotovine! činih in podjetjih ali za plaza prodano žito. "	j čilo davka zadržal in nakupil z Kmet, ki bo izročil določeno'njimi potrebno blago odnosno količino žita odkupni postaji ali! plačal davek. Plačilo nabavlje-pooblaščenemu odkupovalcu, bo' nega blaga in plačilo davka ter dobil, ko bo odkupna postaja ali drugih obveznosti pri organih pooblaščeni odkupovalec žito državne oblasti z akreditivnimi zmeril, določil hektolitrsko težo čekovnimi nakaznicami ima za
in obračunal žito po določenih cenah takoj akreditivne čekovne nakaznice Poštne hranilnice za točno tisti znesek, kolikor znaša vrednost prodanega žita. Te akreditivne čekovne nakaznice se bodo glasile na pošto v kraju, kjer se odkup vrši. Dotič-na pošta jih bo takoj izplačala, čim bodo predlo žene v izplačilo, tako bo" kmet takoj po izročitvi žita prišel do gotovine, če mu je potrebna.
V kolikor pa bi kmet želel, da
kmeta poleg enostavnosti samega postopka veliko vrednost tudi v tem, ker se bo na ta način izognil vsem tistim nevarnostim, ki bi lahko nastale v zvezi z gotovino, kakor so tatvine, izguba denarja na potovanju itd.
Če kmetu ni potreben takoj ves denar, ga lahko pusti kot vlogo pri Poštni hranilnici. V tem primeru izroči nakaznico pošti in ^ahteva, da mu izda hranilno knjižico Poštne hranilnice. Na to knjižico lahko dviga de-
si za dobljeno protivrednost zajnar, kadar mu je potreben, pri prodano žito nabavi neko drugo j vsaki pošti v državi. Denar vlo-blago, potrebno njegovemu go-j žen na hranilno knjižnico pri spodarstvu ali da plača davek Poštni hranilnici donaša letno ali kako drugo obveznost pri or- j 3% obresti.
ganih državnih oblasti, tedaj nil Odkupne postaje, pooblaščeni potrebno, da dobljene akreditiv-' odkupovalci in krajevne pošte, ' ne čekovne nakaznice vnovči pri so dolžni, d^ dajejo kmetu vsa pošti, temveč jih lahko uporabi potrebna navodila v zvezi z akre-za plačilo blaga, ki ga bo naba- ditivno čekovno nakaznic*.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
•ni 100 LOCAL HEALTH AND WELFARE ASENCIES RELT ON TOBI SUPPOIT
He's depending
on you
EARN T80R RED FEATHER BY A GENEROUS GIFT
Žitni fond
Posnelo iz "Slovenskega poročevalca"
<><><><><x><><><><><xx><>00<>00<><><><x><><><><><><><><x><><>'
ogromne vsote državnega denarja. Ce bi ga vtaknili v obnovo, bi ce čeg čas v skupno korist nas vseh bogato obrestoval.
Zato so se oblikovale množične metode socialno skrbstvenega dela. Množične organizacije pomagajo v tesni povezavi s terenom in ljudsko oblastjo pri socialnem delu. Uspehi so tako veliki, da prekašajo najsmelejša pričakovanja, zlasti kar zadeva zbiranje prostovoljnih prispevkov v socialno skrbstvene svrhe. Ne le intenzivnost, ampak tudi iznajdljivost pri odkrivanju novih načinov dela, je osnovni vir uspehov.
Pri izvajanju nabiralnih akcij je predvsem Antifašistična žena pokazala toliko požrtvovalnosti, i kakor nobena druga množična j organizacija. Kaj vse so žene že zbrale in storile za socialne ustanove! Zbrale so ogromne količine živil, obleke, perila, denarja itd., s prostovoljnim delom pa 30 prispevale nešteto delovnih ur.
Posebno iznajdljivost je pri organiziranju nabiralnih akcij
Tega čudnega izraza gotovo še niste slišali. Znan in zadnje čase popularen pa je v bratski Ljudski republiki Srbiji.
Jugoslavija je v današnjih dneh podobna velikemu, mravljišču, kjer vse dela. Vse mrgoli, hiti, prenaša, preklada, gradi in zida. To je delo za obnovo, za blagostanje. Že se kažejo uspehi organiziranega napora telesnih in umskih sil vseh naših delovnih ljudi. Tistih par ob strani stoječih štorov, ki so že sami sebi na poti, ne šteje! Zato lahko rečemo, da delamo vsi.
Obnova nam je plodna njiva, ki nam bo seme bogato povrnila. Sleherni vanjo vloženi dinar se bo stotero obrestoval.
Obnova pa je težko breme za državni proračun, ki mora kriti še cel kup drugih potreb, med katerimi so razmeroma težk^in nujne, ker sta nam stari družbeni red in vojna zapustila mnogo nerešenih socialnih problemov. Vzdrževanje socialnih ustanov (sirotišnic, zavetišč, domov za onemogle, vzgajališč itd.), ki jih je v Sloveniji 167, požira
UREDNIKOVA POŠTA
Tummins, Ont. — Podpisana se nahajam ža en mesec tukaj v Kanadi, ker tukaj je prav lepo za živeti. Imamo čisti zrak. Tukaj je malo Slovencev. Kolikor jih je, so doma od Kočevja, Žužemberka, Ribnice in ostale Dolenjske. Primorcev je prav malo.
Za časa mojega bivanja tukaj sem se seznanila z več našimi Slovenci. Slučajno smo skupaj prišli z Louis Rusom, bratom Antona Rusa iz Union Ave., v Clevelandu. Srečala sem tudi Mrs. Stefi Hočevar, ki ima sorodnike v Maple Heights, oziroma ima njen mož brata tukaj.
Vsi rojaki se imajo tukaj dobro, ali radi bi prišli v Ameriko, toda jim ne pustijo še. Tukaj ni tovarn, so samo zlati rudniki, v katerih delajo. Jaz se imam kar dobro tukaj. Tem potom pozdravljam vse sorodnike in prijatelje, vse, ki zahajate v Slovensko delavsko dvorano na 10814 Prince Ave. Pozdrav vsem direktorjem SDD in čitateljem Enakopravnosti. Na svidenje drugi mesec!
Mrs. Rose Vatovec iz 10801 Prince Ave., sedaj začasno na 9 Kent Ave., Timmins, Ontario, Canada.
pokazala AFŽ v Mačvi, Pocerini in Posavotamnavi. Osnovala je "žitni fond," ki ima svoja skladišča na sedežih okrožnih odborov AFŽja. Tisoče žena v ta fond prispeva izvcstnc količine raznovrstnega žita bodiii od svojega pridelka, bodisi to, kar so zbrale drugod na kmetih.
Izredno požrtvovalnost kaže primer tovarišice Tomanije To-palovic, ki je "žitnemu fondu' poslala 50 kilogramov žita z opravičilom, da več ne premore, ker "njena siromašna žetev traja samo dve uri."
"Žitni fond" predstavlja bogato zalogo žita, s katerim se bodo oskrbovali otroški domovi, sirotišnice, vzgojališča—skratka socialne ustanove vseh vrst. Da si bo pri tem ljudska oblast prihranila velike zneske, ki bi jih sicer morala prispevati za kruh socialnim ustanovam, ni treba posebej poudarjati.
Tovariši, tovarišice, člani in članice množičnih organizacij! Z dobro voljo in podjetnostjo bi tudi pri nas lahko izvedli v okviru uprave socialnega fonda tako akcijo. Predvsem članice AFZja na kmetih bi bile poklicane, da bi prevzeli iniciativno vodstvo pri organiziranju take zbirke in z marljivim prispevanjem in zbiranjem žita sedaj ob času žetve dala vzgled in vzpodbudo vsem drugim.
Socialne ustanove pa razen kruha za svoje vzdrževanje potrebujejo seveda še živila vseh vrst, predvsem mleka, zelenjave in sadja. Od "žitnega" pa do "mlekarskega," "sadnega," "ze-lenjadnega" in podobnega potrebam socialnih ustanov odgovarja očega fonda—ni več dolga pot. Ne čakajte, kakih pravilnikov ali okrožnic! Ker je stvar čisto jasna in ker vemo, da je naša osnovna človeška in državljanska dolžnost skrbeti za sirote in za vse stare, onemogle in sploh pomoči potrebne ljudi, ne čakajmo, ampaJt pričnimo z delom že danes.
Pričnimo zbirati žito in druga živila za nam najbližnjo socialno ustanovo. To delo naj se vrši v okviru patronatov ali uprav socialnega fonda. Ko bo ta pr®" skrbljcna, pa za naslednjo i" tako naprej! Sedaj, v letu obnove je čas za to! Čez nekaj let, Ico se bo država gospodarsko dovolj okrepila, nam tega ne bo več treba. Sedaj imamo največ priložnosti dejansko sodelovati pri reševanju socialnih problemov in se s tem vnaprej oddolžiti za blagostanje, ki ga bonao šo vsi deležni.	D.
17. septembra, 1946.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Slovenski ameriški narodni svet
3935 W. 26th Street, Chicago 23, HL Na adnji (prvi) konvenciji SANS, ki se Je vršila Z. in 3. sept. 1944 * Chveiandu, so bili izvoljeni slededi uradniki, gL odborniki in člani šir-kf* odbora;
ČASTNI ČLANI;
Častni predsednik: LOUIS ADAMIČ, Milford, N. J.
Častna podpredsednica: MARIE PRISLAND, 103* Dillingham Avenue. Sheboygan, Wis.
Častni član: DR. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
ČLANI EKSEKUTIVE;
^'*^*dnik: ETBIN KRISTAN, 23 Beechtree St, Grand Haven, Mich. J- podpredsednik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave, Cleveland 3, O. «• podpredsednik: FRED A. VIDER, 2657 So. Lavmdale Ave, Chicago 23, Illinois.
*»Jnik: MIRKO G. KUHEL, 3935 W. 28th St, Chicago 23, m.
H Rajnik: VINCENT CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave, Chicago 23, HI. «pimikar: JACOB ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave, Berwyn, HI.
Clani:
*^0 JUEJOVEC, 1840 W. 22nd PL, Chicago 8, HL	"
ANTON KRAPENC, 1636 W. 21mt PL, Chicago t, Hi.
LEOPOLD KUSHLAN, 6409 St Clair Ave, Cleveland 3, Ohio.
ALBINA NOVAK, 6117 St Clair Ave, Cleveland 3, Ohio. ^ANK ZAITZ, 2301 So. Lawndale Ave, Chicago 23, 111.
NADZORNI ODBOR;
J|0CIS ZELEZNIKAR, predsednik, 351 N. Chicago St, JoUet. 111.
JOSIE ZAKRAJSEK, 7603 Cornelia Ave, Cleveland 3, Ohio.
'OSEPH ZAVERTNIK, 309 Tenafly Rd, Englewood, N. J.
6IRSI ODBOR;
ANTON DEBEVC, 1930 So. 15th St, Sheboygan, Wis.
jne F. DURN, 15605 Waterloo Rd, Cleveland 10, Ohio.
JOSEPHINE ERJAVEC, 527 No. Chicago St, JoUet HL r^ESA GERZEL, 334 Erie Ave, W. Aliquippa, Pa.
?^N HORZEN, 1239 First St., La Salle, Hi.
^^THONT JERSIN, 4676 Washington St, Denver, Colo.
MATH KEBE, 223—57th St., Pittsburgh 1, Pa.
'BANK KLUNE, 604—3rd St, N. W, Chisholm, Minn.
^LENA KUSAR, 1936 So. KenUworth Ave, Berwyn, HI.
^THERINE KRAINZ, 17838 Hawthorne Ave, Detroit 3, Mich.
KVARTICH, 411 Station St, Bridgeviile, Pa.
POLLOCK, 24465 Lakeland Blvd, Noble, Ohio.
MUTZ, 364 Menahan St, Brooklyn, N. Y.
A^INETTE SIMCICH, 17410 Nottingham Rd, Cleveland 19, Ohio ^TOEESA SPECK, 4658 Rosa Ave, St. Louis 16, Mo.
y^NTlNE STROJ, 1040 N. Holmes Ave, Indianapolis, Ind.
•OHN m. STONICH, 1634 Cedar St, Pueblo, Colo.
^DREW VIDRICH, 706 Forest Ave, Johnstown, Pa.
^XON ZBASNIK, A. F. U. Bldg, Ely, Minn.
'OSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave., No. Chicago, HL
Mlinarjev Janez
Spisal: F. Kočevar
(Nadaljevanje )
se je pri večerji mnogo borilo, napivalo in popevalo, ^^®3alo in šale zbijalo, je umev-Samo po sebi. Zdravica za '^vico se je vrstila na zdrav-dolgo življenje Pengarja, p korist in srečo gostoljubne l^?Sarjeve hiše, na blagoslov JI novoporočencema, na blag ^Poiain pokojnih Mlinarjev. Da, wje so si napivali c^o na '^vje novega jutri izvoljene-svojega načelnika. Vsem in so že napili, kar se ne-
šo
domisli stare Martinaške,
ji ni pomagalo; kar v hi-3e morala in stisniti čašo do v , ^ polno iskrenega vinca ho-bit	nioraš! Ako hočemo
^ odkritosrčni, moramo pač to ni delalo prav enih težav, kajti njej čašo
l)elM ^	izpiti in pa Žida v
M ^či, bi bilo eno in isto. U ar je v Jaka je bil, ki se je je in šel po njo. Ni ji bi-
ga ftec
ve kaj zaradi vina, saj ^ imela v kuhinji poln lo-
Vel-	in dekle, pač pa za
da so se tudi nje spom-• ki se v hiši goste z jedili, Pravljenimi od njenih rok.
se je udeleževal vseh Po	skoraj da popolnoma
^ ^Dil svojega stanu. Kozarec kozarcem je zlival vase, če-kaV'^^ pa ni bilo čuditi, kajti Jica je v resnici bila izbor-^ Starina, ki jo je imel Pen-
gar odbrano le zase, v malem sodu shranjeno, in katere si je le ob velikih praznikih privoščil po eno ali dve čaši, se je poce-jala nocoj po mizi, kakor bi bila hruševka, ne pa dragoceno vino, kapljica božja. Bila je lepo zla-torumena, kakor bi bili cekini v njej raztopljeni. Vinski duh se je razširjal pri mizi vedno prešimejs in temu in onemu je silil že precej v možgane, posebno menihu je prihajalo čedalje bolj gorko, zato si je odpel haljo. Toda, kakor da bi se bil sveti mož nečesa domislil, jo zapne zopet tako hitro, da spremembe razen Janeza nihče zapazil ni. Le- ta je pa v omenjenem trenutku dobro zapapil, da ima menih za pasom pod haljo dva noža. "Cemu vraga skriva pač ta menih orožje pod haljo, orožje, ki ni v nikakršni dotiki z njegovim stanom?" si misli Janez ter prične opazovati skrivnostnega meniha od strani. Cim-daljd si ga ogleduje, tem manj mu zaupa. Ob prvi ugodni prili-I ki razodene šimkovemu Tonetu, ki mu je bil najboljši prijatelj, kaj je opazil pri menihu. Tone, jako odločen fant, čez nekoliko vstane in prosi posluha. Vse utihne, v svesti si kake ostroumne napitnice. Tone se pa za vinski kozarec niti ne' zmeni, vzame svoj klobuk, ga položi na sredo mize, rekoč; "Prijatelji dragi, ne zamerite! Kdor izmed
vas je dobrih misli, čistega srca in pošteno ravna, naj položi kazalec desne roke tu semkaj poleg mojega na kraje!" Vse ostrmi, nihče ne vpraša zakaj, vsak molče položi kazalec desnice na odkazano mesto — tudi menih ni izostal. Tihota kakor v grobu nastane po hiši, miš bi se bila slišala teči in ši-vanka pasti. Vsakdo čaka, kaj da bo! Tone nadaljuje, napol proti menihu obrnjen: "Kdor izmed vas nosi orožje s seboj, naj je tu prostovoljno odloži, kajti ne spodobi se v tako prijazni in veseli družbi, kakor smo, oboroženemu sedeti. Ako bi pa do-tični ,tega he hotel, naj v imenu božjem nemudoma zapusti nas in to mimo podstrešje."
Vse je tiho. Sosed pričakuje, kdaj bo sosed segel v žep in odložil orožje. Ker se pa le nihče ne oglasi, poudari Tone nekoliko krepkeje: "Bolje bi bilo onemu, pristavljam še enkrat, da sam radovoljno odloži orožje, kakor da ga pri njem najdemo, kajti posadili bi ga pod kap!"
Fantje prično mrmrati. Vsak se zaklinja, da nima razen svojega navadnega noža prav nič orožju podobnega pri sebi. Tudi menih se zagovarja, da nič ne ve, čemu bi prav njemu utegnilo hasniti orožje, ker sta mu že sveta obleka Bogu posvečenega stanu in pa stanovska svetu znana revščina pač najbolj varni spremljevalki križem sveta in popolnoma prav ima Tone, ako terja, da se v družbi orožje odloži, katero morda kdo na skrivnem s seboj nosi. Tako so delali malikovalci, nikdar pa ne kristjani.
Vsak je še vedno tiščal prst na kraje Tonetovega klobuka, nestrpno čaka je, kdaj in kako se reši grozna slutnja. Godrnjanje in nevolja postaja čedalje večja. Tone še enkrat ostro poudari: "Da se zares prepričamo, da smo sami poštenjaki skupaj, da ni sleparja med nami, hočemo srečkati. Ženske so izvzete, vsak drug pa, kogar srečka zadene, se mora dati do kože preiskati, če res nima orožja pri sebi."
"Bodi!" čuje se od vseh strani hkrati, "ako tudi se danes kaj takega silno malo spodobi."
Menih je med tem svoj prst umaknil, v znamenje, da se nikakor n e strinja z ravnokar stavljenim predlogom, kar pa Tonetu nikakor ni odšlo.
EATING CHAMP . . . Here's a man who could c.it you out 'of "house and home." Frank Juli-ano, of Worcester, Mass., attracted widespread attention by eating at one sitting 50 meat balls, two quarts of sauce, and drinking 17 beers plus 3 meals.
tiie EMBASSY Bar
300 W. Center St., Anaheim, Calif.
In the Heart of the Orange-Raising Country
28 Miles From Los Angeles on Route 101 * * *
Cocktails - Beer - Liquors
Food » # #
ALL FRIENDS AND VISITORS CORDIALLY INVITED
Owned and Operated by:
Sitter and Chas. Lusin,
Former Clevelanders
CROWN JEWEL TRIAL . . . CapL Kathleen Nash Durant, shown as she appeared with her defense counsel at opening of her trial at Frankfurt, Germany, in connection with the theft of the Hesse crown jewels.
"Kaj vidim, častitljivi gospod," mu očita Tone, "je-li res, da se mislite edini odtegniti, saj ste vendar tudi gost v naši družbi."
"Služabnik božji sem in nikakor se ne ujema s častjo in namenom našega reda, da bi se brez omadeževanja dostojnosti udeleževal takšnih ^J^urk. Glede tega, mislim, da me smatrate izven vaše družbe stoječega. Kar se tiče orožja, vendar ne boste sumničili mene, saj bi ga niti rabiti ne znal. Po redovnih pravilih in po božjih ukazih sem nedotakljiv in gorje mu, rečem vam, kdor bi se me drznil dotakniti. Božja kazen bi ga zadala in gorel bi na dnu pekla!"
Menih je stoje govoril te besede. Ko hoče sesti, se mu odpre na poseben način halja in po bliskovo hitro sune Janezova roka menihu za pas in izvleče noža.
"Ha, kaj pa je to, dragi moj kozel?" vzklikne Janez, noža visoko nad glavo vihteč, "ali to ni orožje, ki ste ga skrivali pod haljo?"
Meniha spreletavajo vse barve in jeza ga zgrabi. Toda zvit, kakor je bil, se je potajil, rekoč:
"Le oglejte si noža bolj pri luči, morda boste ondi spoznali, da je resnica, če vam še ednoč zatrdim, da gorje mu, kdor se me dotakne."
Priprave za odkup letošnjega sadnega pridelka
Posnelo !z "Slovenskega poročevalca"
Sedanje stanje kaže, da bomo imeli v Sloveniji razmeroma dobro sadno letino. Po poročilih za mesec junij bo pridelek jabolk ponekod celo prav dober, čeprav je razvoj sadja zaradi suše in sadnih škodljivcev trpel. Sedaj so prva jabolka že dozorela. Vendar je sadje, ki ga bomo potrošili sproti, za pravo sadno trgovino nima velikega pomena.
Tembolj se moramo pripraviti, da bomo dobro obrali, odkupili, prodali oziroma vskladišči-li zimska jabolka, ki jih imamo največ in ki so za prehrano najvažnejša, ker so najtrpežnejša.
Kadar je v Sloveniji dobra sadna letina, pridelamo 6,000 do 10,000 vagonov sadja. Od tega smo ga običajno izvozili v tujino 2,000 do 2,500 vagonov. Te številke nam povedo, da bo veliko dela s shranitvijo in vnovčenjem letošnje sadne letine, posebno, ker moramo stremeti, da bomo dobro gospodarili s čim večjo količino sadja. To bit-v korist sadjarja, potrošnika in vsega našega gospodarstva.
Sadjarju mora dobro vnovče-nje sadja na domačem in tujem trgu zagotoviti primemo plačilo za njegov trud, da bo v bodoče še z večjim veseljem negoval svoje sadno drevje. Potrošniku, predvsem delovnemu človeku in mladini, mora biti omogočeno, da si bo lahko nakupil čim več sadja, ker je uživanje sadja ,in vseh sadnih izdelkov zdravju zelo koristno.
Pred vojno je potrošil vsak prebivalec Slovenije povprečno 15 do 20 kilogramov sadja na leto. Ce primerjamo našo potrošnjo s potrošnjo v drugih državah in upoštevamo važnost sadja za prehrano, potem si bomo prizadevali, da bomo to povprečje dvignili vsaj na dvojno višino in še višje. Naše narodno gospodarstvo pa bo imelo velike koristi od sadne letine, ker se bo
sadja, kakor jih bo letos na razpolago potrošnji, pa ni tako preprosta zadeva, ker zahteva velik odkupni aparat, obenem pa izkušnje. Zlasti teh letos še ne bo dovolj, ker se izvaja ta akcija v takem prvič. S primerno spretnostjo in prilagodljivvostjo pa bo vendarle, o tem smo prepričani, mogoče premagati vse težave.
Kar se aparata tiče, v tem ne bo posebnih težkoč, ker bo pri odkupu sodeloval zadružni sektor. Neposredni odkup sadja od proizvajalca so prevzele nabav-Ijalno-prodajne zadruge, ki imajo danes svoje poslovalnice že po vsej Sloveniji. Zadruge so do tega dela upravičene že po svojem namenu. Tako bodo opravljale tudi drugi del svoje funkcije in bodo blago ne samo posredovale potrošniku, temveč ga pri proizvajalcu neposredno tudi kupovale.
rpRfšo...


HE	COLLECTION IN
USED FAT /
po eni strani olajšala prehrana, po drugi strani pa bomo dobili za sadje, prodano v tujino, važne devize.
Naša oblast je pokazala takoj popolnp raziunevanje za vse potrebe in težave sadjarstva, ker je pravilno ocenila njegovo veliko važnost. Ne gre pri tem samo za strokovno izobrazbo sadjarjev in pomoč v orodju in škropivu. Predvsem je važna tista pozornost, ki je naš sadjar doslej s strani države ni nikoli užival. Danes se oblast zanima tudi za sadno trgovino, torej za najvažnejšo stran sadjarstva, za njeno gospodarsko osnovo, od katere je dejansko odvisno vse.
Kakšne so bile razmere v sadni trgovini pred vojno, vsi dobro vemo. Sadjar je bil prepuščen zasebnemu trgovcu, ki je pobral glavni delež zaslužka, velikokrat pa je celo zaslužil več kakor sadjar sam, ki je vse leto skrbel za drevje. Naše kakovostno sadje nikoli ni doseglo tiste cene, ki bi jo lahko, ker se je posvečala veliko premajhna pozornost dobremu obiranju, sortiranju in pakiranju. Dejansko pa se mora resnično prava skrb za sadjarstvo začeti prav pri teh vprašanjih, ki edina omogočajo z dobrim zaslužkom tudi dober napredek.
Letos se v naši sadni trgovini z znatnimi uspehi uveljavlja državno trgovsko podjetje s sadjem- "Sadje" d. d. Kakor vsem drugim državnim podjetjem tudi temu ni namen trgovski dobiček, temveč je glavno vodilo njegovega dela korist proizvajalca in potrošnika. "Sadje" d. d. mora s svojim sodelovanjem v sadni trgovini onemogočiti špekulacijo, obenem pa sadjarju zago-! toviti, da bo mogel svoj pridelek j zadovoljivo prodati.
! Odkup tako velikih količin
Off To Nowhere—At 70 Miles Per Hour
a


Nw
sn
PITTSBURGH, PA. — This fantastic looking device resulted when scientists built a highway inside a laboratory. A motorist's dream, it artificially creates all basic driving conditions, but eliminates annoyances like traffic, chickens, slippery pavements and red lights. Better motor fuels are expected from the faster, more accurate testing of gasolines, possible with this Gulf research development.
Sketched from life, a test crew here accelerates to 70 m.p.h., the driver not bothering to watch the road. Mileage and test data are recorded on huge instrument board (I) outside car. Rear wheel: rotate heavy drums (2) which gear into flywheels (3) electrically manipulated to simulate various vehicle and passenger loads. A combination electrical motor and absorbing unit (4) creates artificial uphill and downhill grades by speeding or retarding drums. A fan (5> delivers air at v-elocity proportionate to speed against car, and air conditioner (6) supplies artificial temperatures. Siren (7) warns of mechanical failure. Scale (8) indicates torque; chocks (9) hold front car wheels motionless.
Vendar zadruge nimajo v ta namen dovolj strokovno izvež-banega osebja. Sadni odkupova-lec ne more biti vsakdo. Od njega se zahteva, da pozna vse, kar je za sadno trgovino, ki ima svoje posebnosti, važno. Vedeti mora vsaj, kakšno sadje kupuje, ^akšno kakovost mora imeti sadje, kako ga je treba varovati, kako sortirati in spravljati, da bo preneslo prevoz brez poškodb.
Da bomo čim uspešneje premostili te težave, je bilo sklenjeno, da se bodo za sadne odkupo-valce "Naproz" organizirali posebni sadjarski tečaji. Pobudo zanje je dalo "Sadje" d. d. Iniciativni zadružni odbor za Slovenijo pa se je zavzel za organizacijo. Prvi tak tečaj je že bil v Mariboru, kjer ga je organizirala okrožna zadružna centrala. Trajal je osem dni.
Nabavljalne prodajne zadruge mariboskega okrožja so pravilno razumele njegovo važnost. Vsaka je poslala na tečaj vsaj enega, nekatere pa tudi po dva tovariša, ki bosta vodila odkup sadja po zbiralnicah. Vseh tečajnikov je bilo 42. Zastopani so bili Prekmurje, Slovenske gorice, Dravsko polje, Pohorje, Dravska dolina, okolica Slovenj-gradca in drugi sadjarski deli mariborskega okrožja.
Tečaj so vodili oziroma so na njem sodelovali kot predavatelji naši sadjarski strokovnjaki.
Predavanja so opozorila tečajnike na važnost izvora sadja, na razvojne možnosti našega sadjarstva, na naloge proizvajalcev, na pomen zadružnega vnovčevanja sadja, na naloge, ki so združene s opravljanjem, sortiranjem in vlaganjem sadja v zaboje, poučila so jih o spoznavanju sort, o industrijski upo-
rabi sadja, o sadni uporabi na kmetih, o zatiranju sadnih škodljivcev itd.
Tečaj je bil na državni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru, ki je prispevala vse potrebne učne pripomočke. Teoretični del se je v celoti ravnal po potrebah zbiralcev, prav tako pa tudi praktični del. Tečajniki so bili s tečajem zadovoljni. Izrazili so le željo, da bi se tečaj vsaj za dva dni nadaljeval oktobra, ko bo dovolj saMja za vežbanje v spoznavanju zimskih sort in v praktičnem sortiranju in vlaganju.
Enaka tečaja bosta v kratkem tudi za celjsko in novomeško okrožje. Za celjsko okrožje bo tečaj od 22. do 28. julija v Celju in bodo k sodelovaniu povabljeni tudi sadni zbiralci zadrug na Posavju in Bizeljskem. Za novomeško okrožje pa bo tečaj od 3. do 5. avgusta na kmetijski šoli na Grmi.
V človečanski namen, za otroško bolnico v Sloveniji, lahko oddaste vaš namenjeni delež tudi v uradu "Enakopravnosti."
Veteran in nevesta
želita dobiti v najem stanovanje s 2., 3. ali 4. sobami; na vzhoddi strani mesta. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pokliče Andy Sila, PO 7223.
Delo dobi ženska
Stalno delo dobi ženska srednje starosti za čistiti khibove prostore' ob jutranjih urah. Dobra mesečna plača. Ako katera želi imeti delo nekoliko ur na dan, naj se zglasi v uradu Kluba društev SND na St. Clair Ave.
IŠČE SE
pomočnico za zobozdravniški urad
Mora biti vešča slovenskega ali hrvatskega jezika ter imeti spričevala. Sporočite na naslov Box 10, c/o Enakopravnost, 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
IVANHOE AUTO BODY
1000 IVANHOE RD., GL 5256
IZVRŠIMO POPO&NA POPRAVILA NA AVTNIH OGRODIJ BARVAMO AVTE IN VRŠIMO VSA POPRAVILA, KI SO JAMČENA

Waterloo Style Shoppe o^ieke v ve-
, ,_ ,,___	^ likih merah; spodnja
15335 WATERLOO ROAD , ., . ,1 i 1
k ri 1 a in flanelaste
spodnje srajce do mere 52. Imamo tudi obleko za
otroke.	Se priporočamo

ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
♦ ♦ ♦
: ♦
k
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
17. septembra, 1946.
PISMA IZ STAREGA KRAJA
Izpod peresa profesorja v Beigradu
Mr. Louis Marmolya, 780 London Rd., je prejel sledeče pismo in članek, katerega je njegov nečak, Milan A. Neskovič (Marmolya), profesor v Beigradu, napisal za Enakopravnost.
"Belgrad, 15. julija 1946
"Dragi stric in teta!
Ravno v teku enega meseca sem prejel Vaše pismo. Nisem Vam mogel prej odgovoriti, ker je bilo ravno konec šolskega leta in sem bil močno zaposlen v šoli. Hotel sem za poskušnjo napisati tudi en članek za "Enakopravnost", to so vzroki, da sem se malo zakasnil.
"Dragi stric, tudi mene bi jako veselilo kaj napisati za naše slovenske časopise, toda ne vem kaj bi naše čitatelje najbolj zanimalo. Tako sem za po-izkušnjo napisal en članek o našem Beigradu. Saj vidite, da sem pozabil slovensko, zato Vas prosim, da prevedete, ako se Vam snov vidi zanimiva za čitatelje. Jaz bi z veseljem napisal dva ali tiikrat na mesec, samo če bi vedel kaj bi zanimalo ameriške Slovence. Iz naslova časopisa vidim, da je to socialistični list, kar me veseli.
"Kadar prejm^m Vaše pismo, vsi sorodniki pridejo k meni, da ga prečita jo. Oni bi Vam pisali sami, pa so še bolj pozabili slovensko kot jaz. Jaz mislim, da se mi dobro in izlahka razumemo. Slovensko in srbsko sta zelo slična jezika, vsaj meni se tako zdi. Jaz sem se učil v srbskem jeziku, pa tudi slovensko rad čitam. Za mene slovenski književniki niso težki. Meni je najljubši slovenski pisatelj Ivan Cankar, veliki socialist. Tudi v Srbiji se mnogo čita.
"V Parizu se sedaj vrši vojna za Trst. Za enkrat smo ga izgubili. S tem je zadanfu. velika rana Jugoslaviji. Na take zaključke naši narodi ne bodo nikdar pristali. Mislim da to bo vzrok za tretjo vojno. Celo Gorice nam niso dali. To je velika sramota. Bojijo se Rusije, zato smo izgubili Trst in Gorico. Kljub vsemu nasprotovanju, napredka nihče ne more ustaviti. Človeštvo gre svojo pot naprej. Kapitalizem je močan, ampak mislim da je močnejša ideja pravičnosti in enakopravnosti. Baroni in grofi so padli, tako mora pasti tudi buržoazija. Kolo se neprestano vrti in vse pred seboj potlači.
"Pri nas se dela na vseh straneh. V manj kot dve leti je
veliko napredka. Če bi ne bili fašisti in nacisti porušili vseh naših mostov in železnice in če bi ne bili nam vse pokradli, imeli bi sedaj veliko več. Najtežje nam je za oblekp. Vse smo v vojni izgubili radi fašistov. Toda sedaj so Italijani Amerikan-cem bližji kot pa Jugoslovani. Mi smo majhen narod, siromaki, zato bogatini tako postopajo z nami. Kadar pa je treba, da se borimo za bogataše, takrat smo na prvem mestu, takrat smo velik in hraber narod!
"Hitro se pozabi dobro delo! Ampak nii ne pozabimo. Mi trpimo in trpimo, ko pa ne moremo več trpeti, vstanemo. Tako je bilo in tako bo v bodoče. Slovani so zdrav narod in njihova je bodočnost!
"Pri nas se z gotovostjo uvaja novi red, nova oblast! Ni vse gladko, ampak že gre naprej. Delajo se pogreški, katere pa se sprotoma popravlja. Najpotrebnejše stvari kot kruh, maščoba itd., se že dobi sedaj. Vsemu so določene cene. Ne sme se prodajati po drugačni ceni. Kapitalizma ni več. Država je prevzela vse v svoje roke. Dinarjev je malo. Država ne želi inflacije. Boljše je manj dinarjev, pa da so tisti kaj vredni in zdravi. Vsem drugim balkanskim narodom se slabše godi. Naš denar je izmed vseh najboljši. Po sedanji izmenjavi je en ameriški dolar vreden od 60 do 70 din. Jaz imam 4,000 din mesečne plače, torej okrog $66. Težko se živi, ampak upamo, da bo vse boljše. Sedaj ima država velike stroške. Vse je treba zidati, hiše, bolnišnice, šole in železnice, skratka: prav vse. Kako naša mladina dela, lahko vidite iz tega primera.
"V Bosni je en bogat .rudnik, do katerega ni bilo železnice. Sedaj 36,000 mladincev, fantov in deklet, največ srednješolcev gradi tisto železnico, "ki bo 80 km dolga in to brez plače, prostovoljno. Pri Beigradu s6 izsušuje velik kos sveta, nekaj tisoč hektarjev in zopet tukaj dela mladina. V Sloveniji, črni gori, Makedoniji, vsepovsod vse dela. Vsi delamo za malo odškodnino, ker želimo ustvariti novo srečnejšo in lepšo Jugoslavijo. Iz tega razvidite, da se povsod samo dela in dela. Sedaj je življenje še bolj težko, toda upamo, da bodo naši otroci boljše živeli.
"Sedaj prejmite vsi skupaj
mnogo srčnih pozdravov od cele družine, največ pa od moje žene, sina in Vašega nečaka.
"Milan A Neškovic, prof." *
Sledeči članek je napisal prof. Neškovic za priobčitev v Enakopravnosti.
Piše prof. Milan A. Neškovic: BELGRAD, gl. mesto Federativne Ljudske Republike Jugoslavije.
"Stoji, stoji tam Beligrad, za gradom teče rdeča kri, da h' gnala mlinske kamne tri."
"Redko je bila mati narava bolj darežljiva napram kateremu mestu, kakor je bila mestu Beigradu. še pred več kot tisoč • leti, ko so naši narodi živeli daleč zgoraj v stari slovanski zadrugi, pod Karpati, ga je usoda postavila na prag Evrope ih Azije in mu odredila glavno vlogo v življenju južnih Slovanov. Preje, ko smo mi Slovani prišli iz Karpatov na Balkan, je že obstojal "Singidu-num", to je najstarejše ime Bel-grada in iz njega se bo rodilo sedaj glavno mesto Jugoslavije.
"Po lepoti spada Belgrad med najlepša mesta v Evropi. Iz severa in iz vzhoda tečejo skozi mesto dve veliki plovni reki, Sava in Donava, kateri se zlivajo skupaj pred mestom. Tukaj se Sava, najlepša slovenska reka zliva v Donavo in potem obe teko v Črno morje.
"Na južni strani Belgrada leži velika gozdna planina A vala. Na njenem vrhu je postavljen spomenik neznanemu junaku, veličastno delo sedanje moderne kiparske umetnosti, ki je delo največjega jugoslovanskega kiparja Ivana Meštroviča, ki je tudi v Ameriki dobro znan.
"Ves Belgrad leži na ravnem vznožju Avale. Iz srede mesta do tega naravnega izletniškega prostora pridemo potom kratke vožnje po z asfaltom tlakovani cesti, ki se vije skozi lepe predele. Na zapadni strani mesta je tudi velik gozdni park Ko-šutnjak in drugi zelo obširen park Topčider, kamor ob nedeljah bfelgradčani najraje zahajajo.
V mestu je tudi nekaj lepih parkov a najlepši in najbolj poznan v zgodovini Srbije je Kala-megdan. Težko si je zamisliti tako naesto. Predstavite si en prostran, nekaj deset metrov vzvišfen prostor, ograjen z visokim zidom; spodaj Sava in Donava, zgoraj mnogo zgodovinskih spomenikov, živalski vrt ali zverinjak z živimi živali, rimski studenec, globok nekaj deset metrov, bojni muzej itd. Okrog na zidovju trnje. To so zidali še Rimljani in to je najstarejši del mesta.
..... ...! :: . ' .	v"!:	... ... /




the Muskinrum Lakes
c6URT£SY-THt STANDARD Oil CO. (OHft)) NQ.tt ^^4
Tukaj so se borili mnogi narodi : Huni, Tatari, Ogri, Avstrijci, Turki in nazadnje Nemci. Na tem zidu so pred poldrugim stoletjem ostajale glave srbskih junakov, katere se Turki nataknili na kolce, kakor da bi hoteli s tem preplašiti srbski narod. Toda nič ni oplašilo Srbe. Končno so si z velikimi mukami izvojevali svojo svobodo in odgnali Turke.
Zgodovina Belgrada je krvava. Kar je Stalingrad za Rusijo, to je Belgrad za Srbijo. V njem je vsaka stopinja zalita s krvjo. Pa pustimo njegovo burno prošlost in vzemimo njegovo sedanjo zgodovino, ki se je odigravala od leta 1914 do 1918 leta in zopet od 1941 do 1945.
V prvi svetovni vojni je po strašnih bojih, in po težkem bombardiranju padel v roke Av-stro-Ogrskih in nemških van-dalov. Ti so ga na divjaški način uničili. Moško prebivalstvo je bilo odvedeno v internacijo, medtem ko so žene in otroci garali in stradali. Vse dragocenosti, zgodovinske spomenike, muzeje, vse to so ti veliki "kultu-ro-nosci" pokradli, vse, tudi najmanjše bakrene predmete in stvari, da ne omenjem zvonov v cerkvah. Vse so zbrali skupaj in prelili v kanone. Toda ti Francevi in Vilhelmovi "kultu-ronosci" s svojim delom niso pokazali toliko znanje in spretnosti kakor pa Hitlerjev "izbrani narod", njegova "višja rasa". Tekom 20 let so se tako dobro naučili svojegd "kulturonosne-ga" delovanja, da se jim ne najde para med največjimi kriminalci, hajduki in razbojniki sveta.
Težko je opisati vse te strašne grozote, katere je Belgrad preživel pod okupacijo fašističnih zveri. V nedeljo zjutraj 6. aprila 1941 leta okrog 7 ure, so brez napovedi vojne Geringovi razbojniki vdrli v mirno prebivališče i n obsuli stanovanja, javne lokale, bolnišnice in šole z bombami in mitraljezi. Več dni je gorel Belgrad, nekaj tisoč ljudi je padlo. Velik del Belgrada je bil spremenjen v ruševine. Tisto, kar se je s trudom sezidalo v 20 letih, je bilo uničeno v treh dneh.
Dne 13. aprila 1941 leta so kakor zveri vdrle v mesto SSove Hitlerjeve tolpe. S tem so nastopili strašni dnevi. Tri in pol let so ubijali srbski narod. Sredi mesta so obešali mlade rodoljube. Koncentracijska taborišča so bila prenapolnjena starih in mladih moških, žensk in nedolžnih otrok. Peči za sežiganje mrtvecev niso sproti mogle izvršiti svojega posla. Tisoče "osumljenih" je bilo odpeljanih v Nem-
čijo na prisilno delo. Tisti, kateri so ostali doma, so bili pod stalnim nadzorstvom gestapa.
Ko je dospela na prag Belgrada ruska Rdeča armada, so radi strahu pred smrtno kaznijo, katero so po vsej pravici zaslužili, fašisti postreljali mnogo nedolžnih ljudi, podminirali in zažgali so nekaj najlepših poslopij v mestu, katera niso bila uničena od bombardiranja.
Toda niti najtežja preizkušnja, niti nadčloveške muke niso spremenile morale Belgrajča-nov. Belgrad je ostal najupor-nejši in najnevarnejši sovražnik fašizma in obenem najodločnej-ši bojevnik za svobodo. Ni se ustrašil niti 27. marca 1941 leta, ko je napredna omladina sredi mesta opljuvala Hitlerjevega ambasadorja von Herena, in po kapitulaciji 15. aprila 1941 leta.
Petnajst dni potem, ko je Rusija stopila v boj, je 7. julija leta 1941 v Srbiji počila prva puška proti okupatorju. Pričel se je partizanski boj. Gore so sprejemale vedno več mladih Titovih junakov, tako da je v kratkem času postala velika Titova armada. Ta je po triletnem bojevanju proti mnogo večjemu sovražniku s pomočjo ruske armade prinesla svobodo Beigradu in celi Jugoslaviji.
Danes je Belgrad že toliko ■urejen, popravljen, čist in olepšan, da je že mnogo znakov suž-nosti pod okupatorjem izbrisanih. Pod znakom peterokrake zvezde in modrim vodstvom tovariša Tita, sedaj staro in mlado, možje, žene in otroci vsi delajo na obnovi svojega ljubljenega Belgrada. Na vseh straneh mladina prednjači v ustvarjanju novega Belgrada, ki je postal kulturno središče šestih narodnih republik. Ustvarja se novo socialistično družbo, nove ljudi. Kakor je bil Belgrad prvi v boju za svobodo, tako je tudi danes prvi v obnovi, v ustvarjanju srečnejše bodočnosti.
Belgrad ni veliko mesto, kakor so druga evropska mesta. Tukaj nimamo nebotičnikov. Sanio ena hiša ima 14 nadstropij, nekaj jih je po 4 ali 5 nadstropij, največ pa jih je v dva ali tri nadstropja. Belgrad šteje danes okrog 300,000 prebivalcev. To je mesto, kateremu usoda ni bila naklonjena kot drugim. Prebivalstvo tega mesta je 500 let branilo Evropo pred Azijci, pri tem pa je nosilo težke suženjske verige samo. Za toliko prelite krvi, za milijonske žrtve, je dobilo od ostale Evrope za dar očitanje: Balkan-ci so divjaki! Slovani so prosta-ki! Oni so nevarni. Treba jih je razdvojiti in pobiti. Tako misli
FLEET GOES ANYWHERE . . . Fleet Adm. William F. Halsey Jr., above, said that it's nobody's damn business where the U. S. government sends its powerful fleet. The wartime commander of the famed Third fleet declared at a press conference that the navy is free to send ships anywhere.
Ugodna prilika!
Mizar želi dobiti stanovanje s 4 ali 5 sobami. Nudi priliko, da bi pri hiši izvršil vsa popravila in tudi ista sam financiral. Vprašajte na 797 E. 156 St., telefon MU 4794.
Išče se
5 ali 6 sob za šest odraslih oseb. Če mogoče, v slovenski naselbini. Kdor ima za oddati, naj pokliče Di mit.
Proda se
še novo kuhinjsko peč Gran'J izdelka, in Heatrola peč za gretje na premog. Cena zmerna. Zgl^' siti se je na 1279 E. 55 St., zg"' raj.
o nas zapadna Evropa. Niti danes, kljub temu, da smo dali toliko žrtev — 1,700,000 ljudi, niti danes za nas Slovane ni pravice. Mi ne smemo imeti Trsta, Italija pa ima lahko celo Gorico. S tem je zadana srašna rana vsem Jugoslovanom, še težja, kot so jo nam zadali fašisti, ko trgajo dele od našega telesa naši "prijatelji" in dajejo Italiji, državi, ki je toliko zla povzročila našim narodom.
Toda naši narodi ne bodo na to pristali! Nikdar! Mi smo ustvarjeni, da živimo in da umremo za pravico! Cela naša zgodovina to dokazuje. Mi bomo mirni, kadar bo med ljudmi zavladala svoboda, bratstvo in enakost. Germani in Romani se bojijo Slovanov in prav je, da se nas bojijo: Slovani smo zakleti sovražniki imperializma, Slovani prinašamo svetu humanitarnost, Slovani bodo ljudstva na svetu poučili, kako je živeti dostojno človeku.
BENEŠKI ZASTORI NAKEJB* NI PO NAROČILU
Prvovrstno delo — proračuni dani. Tudi prenovimo in popravimo lafio^
MILES PARK VENETIAN BLINDS MFGS.
VETERAN	,
MI 0201	Ob večerih: FA
STEVE F. PIRNAT
6516 ST. CLAIR AVE. — CLEVELAND 3, OHIO
POŠILJA DENARNA NAROČILA v evropske države, vse poši-Ijatve so jamčene.
% prodaja zaboje, za obleko in drugo ter sprejema pakete in vse potrebno uredi, za odposlali v stari kraj.
VRŠI uradne notarske posle. Cenjeni rojaki, za točno in vljudno postrežbo, se lahko zaupno obrnete na naš urad.
STEVE F. PIRNAT
:	y
Kdor je človekoljub, daruje za otroško bolnico v Sloveniji
Al's Radio & Electric Service
1011 East 64th Street
Albin Zbacnik, lastnik Popravljamo radio aparate in električne predmete Prvovrstno delo in točna postrežba
VASI ČEVLJI
bodo zgledaU kot novi, ako Jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, U vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 St Clair Ave.
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd., IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
A great recreation area within easy driving distance of the great majority of Ohio's population is being developed by the Muskingum Conservancy District.
Stretching from Newark on the west to the Ohio river on the east, from Marietta on the south to Akron on the north, the Muskingum Valley with its ten beautiful lakes occupies over 8000 square miles—almost a fitth of Ohio's total area.	*
Though already popular (more than a million and a half visitors are expected to visit the lakes this year) their charm, beauty and facilities are still unknown to many Ohioans.
The lakes themselves cover 4 total of 2k square miles and hav« a shoreline of 365 miles. They %xti picturesque, irregular in and reach up in long bays into the valleys between the hills. To insure their use by the eral public, the entire shoreline i# owned or under control of the Conservancy District, Fishing,.
boating, camping and picnicking can now be enjoyed at virtually all of the lakes.
However, the Conservancy board has chosen Seneca Lake near Senecaville, (Noble County) Ohio: Atwood Lake near Carroll-ton. (Carroll County) Ohio; and Pleasant Hill Lake near Loudon-viUe, (Richland County) Ohio; for major development. Here shelter houses, playflelds, picnic tables, ovens, wells, parking areas, bathing beaches and cottages will be constructed.
Not only have all ten lakes been stocked with Ash which are furnishing sport for thousands of Waltons, but conservation plKie are resulting in a continu-^ increase in the game and bird MMilation of the area.
|r«r is the usefulness e( the Muikingum lakes limited to the WWmer season. Winter sports, as skating and skiing, are enjoyed by ever increasing numoers.
Im addition to the three lakes
mentioned above, the construction of this great lake system involved more than the building of. huge dams. Two villages were relocated, railroads moved, power transmission, telegram, telephone, oil and gas lines relocated, highways changed and bridges built, protective levees constructed and cemeteries moved.
There are seven other lakes m addition to the three mentioned above. They are: Charles Mills between Ashland and Mansfield (Richland County), Beach City near Beach City (Tuscarawas County), Leesville near Leesville (Carroll County), Tappan northwest of Cadiz (Harrison County), Clendening southwest of Cadiz (%rrison County). Piedmont near FreepoK (Belmont County), and Wills Creek southeast of Coshocton (Coshocton County).
When plans now under way are fully developed Ohioans will have .recreational and sporting facilities said to be unparalleled in this countiy.
HASTY TASTY DRIVE IN, INC.
18482 LAKE SHORE BLVD.
Fini Steakburgers — hamburgers — sandviči
Odprto podnevi in ponoči — veliko prostora za parkanje

DEKLETA IN ŽENE
za fine Sterling suknje, suits ali FUR COAT, direktno iz tovarne po najnižjih cenah v Clevelandu, na Will-Call pokličite
Beitno B. Leustig
1034 ADDISON ROAD	ENdicott 3426
KOMINOVA LEKARNA
6430 ST. CLAIR AVENUE NASPROTI SLOV. NAR. DOMA naznanja, da bo od seda] naprej odprta vsaki dan, izvzemši ob nedeljah, od 9. zjutraj do 10.30 zvečer. Prva slovenska lekarna v Clevelandu. Zanesljiva in točna postrežba.
ALI HOČETE PRENEHATI PITI?
IMAMO ZDRAVILO
INNEBRIN
ki je brez škode na vaše zdravje
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd.
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 E. 61 St
HE 2730
Popravljamo pralne stroje lO vsakovrstne hišne predmete SHORE APPLIANCE CO'
14416 St. Clair Avenue GL 6012 — po 6. zv. KE
Mesec september je najbol]® za sajenje stalnih cvetlic. D" bili smo veliko izbiro vsako
vrstnih cvetličnih korenin,
ka-
tere ostanejo v zemlji leto; tudi lepe prave nagel''®
imamo.
F. Jelerčič
Cvetličarna 15302 Waterloo Rd., IV 01^
V okolici E. 165 St-
Oglejte si to dvo-družinsl^"
štiri sobe in kopalnica spodaj studio suite in kopalnica na gem nadstropju. Najemnina sl^ daj $40. Velika lota, dve gara^' Cena $10,000.
PORATH REALTY
RA 5777—10522 SUPERIOR AVE.—
Mr. Pausic Mi govorimo slovensko
• ^
Išče se
mladeniča za delo v grocerij^^ trgovini. Stalno delo in i plača. Zglasite se pri Ufli ^ Food Store, 6^0 E. 185th St-
Dekle
dobi dobro službo kot ka v Grdina Shoppe, za P"
čas. Zglasite s e Clair Ave.
na
6111
gt.
Dekle ^
dobi delo za opravljati hi^^ opravila, delni ali polni cas. Vpraša se na 478 E. 152 St-
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
Delajte v čistem, prijeto^"^ ozračju.
Morate biti vešči angleš*^^^^
Samo čedne, snažne in žene v starosti 20 do 35 se naj priglasijo.
Plača $29 za 40 ur dela-Dobi se obede in unifori*^^'
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO-
Soba 901
700 Prospect Ave*
®®©g)(iXs)®®®©®®g^^
J