Poštnina plačana v gotovini. STBV N LJUBLJANI, petek, LETO IH. p aprila 1926. Posamezna številka Din t —. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30 —. Neodvisen političen list. Uredništvo: Simon Gregorčičeva ulica št. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Upravništvo: Kongresni trg št. 3. Rokopisi 3e ne vračajo. — Oglasi po t nit. Pismenim vprašanjem naj se priloži zn« <— za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Nova vlada. Strankarstvo dela človeka slepega. Teje stara resnica, ki jo.je današnji -Slovenec«, da o »Jutru« sploh ne govorimo, znova potrdil. Nova vlada je sestavljena in »Slovenec« pravi, da je to poslabšana izdaja stare vlade RR. V uvodniku pa trdi, da gremo naprej navzdol in da je veliko obetajoči pohod proti korupciji popolnoma propadel. Mnenja »Slovenca« ne moremo deliti in mislimo, da ga tudi ne deti ostala javnost. Zakaj jasno je -bilo od vsega početka vladne krize, da ni pričakovati tako kardinalne rešitve, da bi se pričel v državi čisto nov kurz. Velike stvari se ne rode nikdar čez noč in k velikim ciljem se pride le postopoma, v etapah. Reklo pa bi se biti slep, če se ne bi priznalo, da je z novo vlado vendarle doseženo majhno zboljšanje in da smo storili pomemben korak na poti državne konsolidacije. Ozadje vladne krize je bila afera Radeta Pašiča. Vsled njegovih napadov na Lju-bo Jovanoviča se je afera razvila v boj med Nikolo Pašičem in Ljubo Jovanovičem, a obenem v boj vseh proti Nikoli Pašfču. Bila je glavna zaliteva vseh opozicionalnih strank, da Nikola Pašič odide in to se je tudi zgodilo. Ne sicer zasiugi opozicije, pač pa kot , “ , . lca njzpoloženja javnosti in proce-i* St,V5 l v radikalni stranki. Gospod Nikola lasic se ni umaknil prostovoljno temveč je izgubil bitko -in te resnice ne zatro še tako gostobesedni demantiji. Kaj Pa pomeni neprostovoljni umik Nikole aš-iča, ve vsak jugoslovanski državljan ^ slab znak za Slovenca«, če noče kot Sdini tega videti. Rešitev krize, ki po-taeni poraz Nikole Pašiča je za Jugoslavijo dogodek in to tem bolj, ker so izšli njegovi nasprotniki iz boja okrepljeni. Kot novi član vlade se pojavlja g. Milorad Vujičič. Sam »Slovenec« piše o njem, da je splošno priljubljen in da ga smatrajo kot iskrenega prijatelja in pristaša Jovanovičeve politike. Bilanca nove vlade je torej ta, da je Nikola Pašič izpadel iz vlade, da pa je v njo vstopil pristaš Jovanovičeve politike. In uadaljno dejstvo je, da je vlado sestavil Nikola Uzunovič, ki ga tudi Slovenec« označuje kot moža poštenjaka. Je sicer res, da je g. Uzunovič pristaš Nikole Pašiča, toda enako je res, da g. Uzunovič ni nobena marioneta in da bo Pančeva okolica — in v njej je vse zlo — kitio-go izgubila na vplivu. In če končno ouienimo še, da je izpadel iz vlade tudi .“kuični minister dr. Stojadinovič, potem 10 Pač jasno, da nova vlada ne pomeni Poslabšane izdaje stare RR, temveč nje-U(> izboljšanje. Če je kljub vsem tem očitnim dejstvom Slovenec« tako oster v obsodbi, potem sledi iz tega samo to, da je »Slovenec« besen, ker se niso uresničili njegovi načrti.- Nikdar pa ni pametno z jezo priznati svoj neuspeh in zato je sodba »Slovenca« dvakrat napačna. Nova vlada je vse prej ko idealna in tudi mi bi hoteli drugačno rešitev krize. Predvsem tako, da bi bili v novi vladi tudi Slovenci, ker šele potem bi mogli govoriti o vladi sporazuma. In želeli bi tudi, da bi prišli v vlado možje, ki bi bili jamstvo, da se v državni politiki res prične nov kurz. Da govorimo čisto konkretno, želeli bi koncentracijsko vlado obeli Ljub, kar smo že opetovano po-vdarili. Toda'če to ni doseženo, vsled tega ne moremo biti tako slepi, da bi rekli, da je nova vlada po svoji sestavi slabša od prejšnje. Ne, po svoji sestavi je boljša Vlada Nikole Uzunoviča — sestavljena. V GLAVNEM STARA VLADA RR. — IZPADLA N. PAŠIČ IN DR. STOJADINOVIČ. — NA NOVO VSTOPIL MILORAD VUJIČIČ. Beograd, 9. aprila. Včeraj -popoldne je bila kriza končana. Okrog tričetrt na 4 popoldne je Nikola Uzunovič pričel s konzultacijami. Najprvo je posetil g. Pašiča v njegovem stanovanju, nato pa je odšel k Štefanu Radiču. Ko je dovršil te pcsete, se je ob pol 5. vrnil v predsedstvo vlade, je tam ostal le kratek čas in potem odšel na dvor, kjer je ostal pol ure v avdienci. Ko je prišel Uzunovič z dvora, je rekel novinarjem, da lista ministrov še ni sestavljena in da se še dela na njej. Med tem ko je bil Uzunovič na dvoru, so se v predsedništvu vlade zbirali posamezni ministri, od radičevcev pa je bil tam le minister za šume in rudnike dr. Nikič. V predsedstvo vlade je prišel tudi Milorad Vujičič. Kmalu se je moglo ugotoviti, da je Vujičič določen, da vstopi v novo vlado kot minister za gradbe. Konferenca ministrov je trajala do tričetrt na 6. Ugotovilo se je, da v novi vladi pod Uzunovičem ostanejo vsi dosedanji ministri na svojih mestih, edino s to razliko, da pride na mesto Uzunoviča kot gradbenega ministra Milorad Vujičič in da prevzame ministrstvo za finance namesto dr. Stojadinoviča, ki odpade, začasno sam novi predsednik vlade Uzunovič dotlej, da se ta resort definitivno ne zasede. Ko je bila konferenca ministrov v predsedništvu vlade končana, je prvi odšel Uzunovič. Na vprašanje novinarjev-, ge je kriza končana, je odgovoril: »Najprvo moram dati še neka pojasnila, potem vam bom pa povedal.« Za tem so vsi ministri odšli na dvor — nekateri peš, drugi z avtomobili in so tam pred pravoslavnim in pred katoliškim duhovnikom prisegli. Nova vlada je sestavljena takole: Ministrski predsednik in namestnik finančnega ministra: Nikola T. Uzunovič, minister za pravosodje: Marko S. Gju-ričič, minister za zunanje zadeve: dr. Mom-čilo Ninčič, minister za notranje zadeve: Božidar Maksimovič, mesto finančnega ministra: nepopol- njeno, , minister za trgovino in industrijo, di. Ivan Krajač, minister za prosveto: Štefan Radič, minister za izenačenje zakonov: dr. Milan Srskič, minister za gradbe: Milorad Vujičič, minister za vere: Miloš Trifunovič, minister za socialno politiko: Milan Simonovič, , minister za agrarno reformo: Pavie Radič, minister za pošto in telegraf: dr. Benjamin Šuperina, minister za promet: Krsta Lj. Miletič, minister za poljedelstvo in vode: dr. Vasa Jovanovič, minister za šume in rudnike: dr. Nikola Nikič, minister za narodno zdravje: dr. Slavko Miletič, minister za vojsko in mornarico: general Dušan Trifunovič. Nova vlada je sestavljena tako, da je vseh pet radičevsluh ministrov ostalo na svojih mestih. Iz stare vlade sta odpadla od prejšnje, če bo pa tudi po svojem delu, bo pokazala priliodnjost. edino Nikola Pašič in dr. Stojadinovič. Na njuno mesto sta prišla Nikola Uzunovič in Milorad Vujičič. Radikalnih ministrov je 12. Med pristaše Ljube Jovanoviča je od teh šteti Milorada Vujičiča in Mišo Trifunoviča, med Pašičeve pristaše pa Marka Gjuričiča, Milana Simonoviča, Krsto Miletiča in Vase Jovanoviča, med tem ko so ostali radikalski ministri nevtralni. Značilno je, da je novi minister Vujičič vzet iz Jovanovičeve skupine. Znano je, da je on na zadnji seji radikal--nega kluba skupno z Ljubo Jovanovičem glasoval proti Pašiču. PROGRAM VLADE. Beograd, 9. aprila. Sinoči proti večeru je ministrski predsednik Nikola Uzunovič sprejel novinarje in jim izjavil: Politika nove vlade je dovolj jasno naglašena in karakterizirana z mandatom, ki sem ga prejel za sestavo vlade. Ta politika bo le nadaljevanje politike sporazuma Srbov, Hrvatov in Slovencev. (Toda brez Slovencev.) Program dela nove vlade bc izvrševanje ustave, izenačenje in sprejem vseh potrebnih zakonov za ekonomsko, politično in administrativno konsolidacijo države v vseh prav-cih. Nova vlada bo svojim poslom posvetila najboljšo voljo in vso potrebno skrb in se bo zavedala vse teže prevzetih dolžnosti. Držala se bo na dostojni višini.« H koncu se je Uzunovič zahvalil javnosti in njenim predstaviteljem ki so z objektivnim informiranjem mnogo pripomogli k povoljnemu razvoju in hitri rešitvi krize. Novinarji so zaslužili, da se poskrbi tudi za nje. »Ne vem, v kateri fazi se nahaja vprašanje novinarjev, toda hočem se takoj informirati ter bom na resornega ministra vplival, da to zadevo čim povoljneje reši.« NIKOLA UZUNOVIČ. Beograd, 9. aprila. Novi ministrski predsednik Nikola Uzunovič še je rodil 1. 1873 v Nišu in je sin znanega narodnega borca Save Uzunoviča. Maturo je napravil v Nišu, pravno fakulteto pa je dovršil 1. 1907 v Beogradu, Posvetil se je sodni službi. L. 1904 je bil prvič izvoljen za predsednika občine v Nišu. L. 1905 je bil prvič izvoljen za poslanca. Ko se je 1. 1912 radikalna stranka razcepila, je pristopil k skupini Laze Pačiča in Koste Stojanoviča, pa je pri volitvah propadel. Med vojno ni bil poslanec, pač pa je bil v vojni kot kapetan. Prvič je postal minister 1. januarja 1921 in je bil potem v vseh kabinetih, izvzemši prekinitev v 1. 1922, ko je bil podpredsednik skupščine. Uzunovič je bil minister za agrarno reformo, za socialno politiko, za notranje zadeve in za gradbe. V parlamentarnih krogih je poznan kot Pašičev eksponent v čisto političnih vprašanjih, ki jih brani s polnim prepričanjem. Velja pa kot mož čistih rok. L- 1912, ko je ostal brez mandata, je bil okrožni načelnik v topliškem okrožju. Na tem mestu je bil tudi med balkansko vojno. KRALJ ODLOŽIL POTOVANJE V TUJINO. Beograd, 9. aprila. Zaradi novo nas ta -lega položaja je kralj odložil svoje potovanje, ki ga je nameraval ta mesec napraviti po evropskih prestolieah. Kralj ostane v Beogradu, da bo videl razvoj položaja in delovanje nove vlade. Pašic' gre v Mente Carlo. Beograd, 9. aprila. Odstop g. Pašiča je napravil v mestu globok vtis. Nekateri Pašičevi nasprotniki so včeraj trditi, da je to polom Pašičeve politike. Pašičevi pristaši pa so nasprotno zatrjevali, da se je Pašič umaknil le začasno in da se kmalu vrne v politično življenje. Kakor se doznava, odpotuje Pašič čez nekaj dni v Monte Carlo na oddih in ostane nekaj časa tam. ZAVLAČEVALNI MANEVER G. PASICA SE JE PONESREČIL. Beograd, 9. aprila. Šele včeraj se je jasno videlo, da je bil v celi vladni krizi, ki je trajala od 4. t. m., včerajšnji dan najburnejši in najedlečilnejši. Med tem ko je bilo še predvčerajšnjim dopoldne tako kakor gotovo, da se obnovi stara vlada g. Pašiča, se je stvar popoldne nenadoma zaostrila. Pašič je začel s staro taktiko in postavljal radičevcem nove zahteve, zlasti, da se vlada spopolni s samostojnimi demokrati, tako da bi bil Pašič varen pred radičevci, da ga ne bi v parlamentu vrgli. Radič je vse te zahteve odklonil in v ponočni avdienci to sporočil tudi drugemu ustavnemu činitelju. Ko je prišla tako do vrhunca nevarnost, da Pašič s svojim manevriranjem ogrozi po-voljne perspektive za obnovo stare koalicije, je kralj poveril mandat za sestavo vlade dosedanjemu gradbenemu ministru Uzunoviču in s tem onemogočil Pašiču njegovo namero, da bi z zavlačevanjem pridobil časa za svoje cilje. Uzunovič je mandat sprejel. Po setanku s Štefanom Radičem je bila potem odstranjena vsaka zapreka za sestavo nove vlade. G. Uzunoviča smatrajo v političnih krogih za Pašičevega pristaša v klubu, toda za človeka čistih rok, ki bo imel dovolj avtoritete in energije, da bo izvajal akcije proti korupciji in spravil na čisto vse afere, o katerih se je zadnje dni toliko govorilo. Iz vlade je odpadel tudi dr. Stojadinovič, čigar položaj je bil že v prejšnji vladi omajan. DEMANTIJI, KI PRIZNA VAJD. Beograd, 9. aprila. Vest, da bi bil Pašič stavil kot pogoj za setavo nove- vlade tudi umik Štefana Radiča, se danes naj-odlcčnejše dementira iz same Pašičeve okolice. Nasprotno je Pašič celo povdar-jal svojo željo, da Radič ostane na svojem dosedanjem položaju. Tudi se dementira vest, da se je Pašič moral umakniti s svojega mesta. Pašič je to storil v interesu države in na prigovarjanje njegovega prijatelja Ace Stanojeviča. POGAJANJA ZA TRGOVINSKO POGODBO Z ALBANIJO. Beograd, 9. aprila. Sinoči se je v ministrstvu za zunanje zadeve vršila seja naše delegacije za sklenitev trgovinske pogodbe z Albanijo. Seji so prisostvovali \si naši delegati. Pogajanja se prično v enem ati dveh dneh, ker sedaj, ko je kriza rešena, ni več. zapreke za pričetek pogajanj. Včeraj dopoldne je naša delegacija pesetila albansko delegacijo v albanskem poslaništvu. Sestanek je bil prav prisrčen. BALUGDŽIČ POSTANE POSLANIK V RIMU. Beograd, 9. aprila. Nov razpored diplomatskih zastopnikov je bil že gotov ko je izbruhnila kriza. Ker je kriza rešena, se zh danes pričakuje podpis dotičhih ukazov.-Po tem razporedu gre Antonijevic v Madrid Balugdžjč pa v Rim. Stran 2. NARODNI DNEVNIK, 9. aprila 1926. Štev. 7«. Prvi redni letni cbčni zbor Ijt hijenske borz . V četrtek 6. aprila ob 16. uri se je vršil 7,lasti borzno razsodišče, ki je postalo važen I. redni občni zbor ljubljanske borze. Ker je činitelj v naši trgovini in je eksistenca borze nujno potrebno, da se prične tudi širša jav- potrebna že radi samega borznega razsodi- nost bolj intenzivno zanimati za pomen in šča. Pri borznem razsodišču so naši trgovci delovanje ljubljanske borze, poročamo obšir- j spoznali njegovo važnost. Treba pa je pri ■n e je o poteku tega Občnega zbora. j teni tudi šele vzgajati naše trgovce. Hitro ubčai zbor je ©tvoril borzni predsednik g. j poslovanje borznega razsodišča nudi mnoge Ivan Jelačin. ' —J—*!--------------------------------------- — MftanoKMNKtta* •. «rodarske prilike so se v tej dobi le v tnalih, skromnih prilikah izpopolnile. Se vedno pa grozi našemu gospodarstvu stabilizacija dinarja. Da je naše gospodarstvo na mrtvi točki dokazuje standartni delniški indeks in brezposelni indeks. Upati te, da prehodi naša borza vse krize, zlasti ker so gospodarski simptomi v bodočnosti povoljni. Nujna zahteva ljubljanske borze pa je'pravica deviznega in valutnega trgovanja, dalje si bo morala borza priboriti tudi zaupanje veletrgovine in veleindustrije tako, da bo obstoj -slovenskega gospodarstva zajamčen in bo postala Slovenija gospodarski Pijemont države. Sledilo je še poročilo finančnega odbora, ki ga je podal predsednik g. Josip Gogala, ki je tudi predlagal odobritev bilance in podelitev absolutorija borznemu svetu, kar je bilo sprejeto. Nato so bile volitve in sicer sta 'bila mesto umrlega Ivana Kneza in izstopivšega Ja si; a Jovana izvoljena dr. Kisovec in Rihard Snubec, ravnatelj TPD, in sicer prvi v pritsta-nje, ker se mu je posrečilo sanirati razmerje med Slavonsko banko in borzo in drugi, da se pričnejo stiki med TPD in ljubljansko borzo. V ostali odbor so izvoljeni že prejšnji upravni svetniki. V finančni odbor je bilo izvoljenih 5 starih članov, v borzno razsodišče pa se je vršila dopolnilna volitev 12 Slanov. Ob pol 18. je predsednik Jelačin aakljulil lepo uspeli občni zbor. , K balkanski strokovni konferenci v Sofiii GOSPODARSKI POLOŽAJ DELAVSTVA IN (Iz oficielnega poročila Mednarodne Gospodarski položaj delavcev je v Rumu-niji silno težaven, ker se niso delavske plače povišale tako ko draginja. Čeprav izgle-da, kakor da je minila gospodarska kriza (število brezposelnih je zelo majhno), se vendar nikjer ne opazi zboljšanja življenskih razmer delavstva, kar je v prvi vrsti posledica razcepljenosti in neorganiziranosti delavskih ma3 ter zakonov, ki nasprotujejo vsaki stavki. Najjasnejše se vidi težaven položaj romunskega delavca iz razmerja med plačami in draginjo. Sledeče številke povedo to zlasti jasno. Cene za najpotrebnejše stvari so narasle sledeče: 1916 1923 1925 100 2494 4666 100 3240 6092 100 2460 3443 živila obleka razno povprečno Število -Od teh organi- delavcev zi ranili 37.627 10.052 51.566 3.784 23.662 2.780 18.870 2.085 23.490 300 4.863 2.694 8.867 2.162 13.565 le neznatno štev. 51.000 8.60K 25.000 — 4.832 148 8.000 4.900 3.500 2.922 neznano 1.587 274.842 42.022 STROK. ORGANIZACIJ V RUMMUXI.II. strokovne Zveze v Amsterdamu.) dotok tujega denarja v romunsko industrijo. Če bi se izvršila sprememba režima^ potem je pričakovati nadaljnji napredek industrije, kar bi vsekakor tudi okrepilo delavsko gibanje. Kako silno pa je narasla tudi kapitalna moč romunske industrije, se vidi iz sledečih številk. Delniška glavnica industrij je znašala: 100 2731 4733 Na mesec je rabila štiričlanska rodbina: za živila 2812 lejev za obleko 2335 lejev za čistost 371 lejev razvedrilo 273 lejev za pouk in razno 1319 lejev skupno 7110 lejev ali 1880 dinarjev. Delavske plače pa eo se povišale v primeri s predvojnimi za 34 do 14 kratno. Na teden (za 48 urno delo) prejema delavec v železni kovinski in kemični industriji 850 lejev v rudokopih 500 lejev, v stavbni industriji 1400 in v tiskarski 1200 lejev. Iz tega sledi, da je živijenski standard delavstva nižji od eksistenčnega minimuma. Stanje strokovnega gibanja in razvoj kapitalizma. V Veliki Rumuniji je strokovno gibanje šele v prvih početkih svojega razvoja. Večinoma je-to gibanje omejeno na večja industrijska središča. V raznih pokrajinah se je moralo postaviti delavsko gibanje na čisto novo podlago, pri čemur so nastale razme in velike teakoče, ki še danes niso premagane. Splošne politične razmere ko preki sod, prepoved organizacijske in zborovalne svobode itd., vse to je še bolj oviralo delavsko gibanje. K temu pa pride še rovarenje bolj-ševikov, pomanjkanje samozavesti med delavstvom in gospodarska kriza. Naravna zapreka razvoja je tudi v tem, da je industrija silno privlačna za kmetsko ljudstvo. Teh delavcev iz kmetskih vrst pa ni mogoče takoj proletarizirati, ker prinesejo s seboj konservatizem in nacionalizem. n kmetije so večinoma obenem posestniki in industrijski delavci. Ker jim zemlja donaša najpotrebnejša živila in ker so tudi drugače zelo skromni, delajo za zelo nizke plače. Teh delavcev iz kmetskih vrst ni mogoče pridobiti zai delavsko gibanje, ker so proti organiziranju in proti socializmu. Vse to treba upoštevati, ker dokler se te množice ne pri la gode proletariatu, tako dolgo tudi z najbolj intenzivno agitacijo ni mogoče doseči posebnega uspeha. Kako je stanje industrijskega delavstva, kaže najjasnejše razmerje med celokupnim številom delavstva v tovarnah (iki imajo nad 20 delavcev in pa številom organiziranih delavcev. Industrija kovinska les in papir živila tekstilna opekarska tiskarska usnjarska kemična rudarska petrolejska električna pristanišče in transport stavbinska uradniki m druge skupaj Samo ena sedmina delavstva je torej organizirana, pa še od teh je v enotni strokovni organizaciji samo 33.362 delavcev, dočim je 8.660 razkropljenih po dingih organizacijah. Vse drugače pa se je razvijala industrija sama, kakor kažejo sledeče številke. (Industrijskih podjetij je bilo: 1. 1919 1. 1920 1. 1921 1. 1922 1. 1923 1. 1924 1. 1925 Prinonmiti je treba, da se je industrija tako silno razvijala kljub temu, da je vladala v deželi težka gospodarska kriza in da je liberalna vlada Bratianua ovirate vsako podjetje ki s« ni docela postavilo v njeno službo Tudi je Bratianuova vlada preprečevala 1. 1919 1. 1920 1. 1921 1. 1922 1. 1923 1. 1924 1. 1925 Na posamezne strijskih podjetij Stara Rumunija Sedmograška Banat Bukovina Besarbija 1.007,108.077 lejev, 2.797,128.718 lejev, 5.106,690.849 lejev, 7.549,070.670 lejev, 10.883,290.670 lejev, 15.631,815.889 lejev, 17.026,825.189 lejev, pokrajine je odpadlo iadti- podjetij 635 311 109 16 9 z milj. I«jev 14.994 1.340 535 95 59 več ko 20 delavci 321 447 529 720 797 1014 1080 Število organiziranih delavcev. Neprimerno bolj neugodne pa so številke organiziranih delavcev. Vseh v strokovnih organizacijah brez. oaira na njih smer organiziranih delavcev je bilo 1. 1920 83.144. Tedaj pa je izbruhnil veliki generalni štrajk, ki je za delavsko gibanje nad vse slabo končal. Posledica tega je bila. da je padlo število organiziranih delavcev za polovico in je znašalo 1. 1921 samo še 43.570, 1. 1922 26.817, 1. 1923 44.184 in leta 1924 42.022 organiziranih delavcev. Padanje števila organiziranih'delavcev pa še vedno ni končano. Število pri amsterdamski organiziranih članov ne pada ■*. P* pada tembolj število pn 'komunističnih organizacijah včlanjenih detovr,ev- za.a®: je, da vsi oni, ki izstopno lz komunistiene organizacije, ne pristopilo k noben? drugi m da so ti za strokovno gibanje sploh izgubi]?-ni. To je edin »uspeh« rovarskega delovanja boljševističnih organizacij. / Beležke. Svoje vrste okus. »Ivan Cankar — Danes ni falota, ki ne bi spoštljivo govoril o njem.« Tako pravi »Delavska politika«. Mislimo, da je bilo Cankarju precej vseeno, kako so in kako mislijo faloti o njem, ker je pač vedel, da so mogli poštenjaki njegovo pošteno voljo vedno spoštovati. To je doslednost! V sredo je še pisal Slovenski Narod«, da je samo demagogija, če se navaja afera Radeta Pašiča kot vzrok vladne krize. Včeraj pa piše »Slovenski Narod«: .sb stališča javne morale ter ugleda naše državne uprave je vsekakor pravilno, da krona m hotela trpeti, da bi še nadalje načeloval vladi mož, čegar sin je zapleten v obsežno korupcijsko afero.« Preokret je torej popolen in -»Slovenski Narod« je sebe docela preklical. Pa naravno! V torek so naši esdeesarji še upali, da bo vendarle Pašič zmagal in da se morda tudi za zapuščino SDS najde še kakšna prilika, da pristavi svoj lonček »raven. Včeraj pa se je izkazalo, da Pašiieva zvezda vendarle ugaša, in da se sestavi nova vlada brez Pašiča. Pa se je hitro preorien-tiral še »Slovenski Narod«, ker edino njegovo načelo je, da je vedno z onimi, ki imajo moč v svojih rokate Zato: dokler je bil š»’ Pašič gospodar položaja, je bil zanj tudi >$• Narod«, ko pa je izgubil Pašič vajeti i* rok, je kot prvi nastopil proti njemu - Slovenski Narod*. Vendar enkrat! Včeraj se je končno tudi »Delavska P*1-tika« spomnila na balkansko strokovno konferenco v Sofiji. Komentar nepotreben. Kratke vesti. Z i no v jev je bil odstavljen kot predsednik Osrednjega izvrševalnega , odbora kofflU"1' stične stranke. Abdelkrimova pomladanska smeri proti Tazi se je ponesrečite^j^jj sri_ in Spanci so si s protiofenzivo zaj vse izgubljene pozicije. ^ ,0 ^ Socialistični poslanec ^tovskega napada-v Franciji od posledic r‘\.es1 delavec in *e-Bil je odličen Hj^Vaviee ustrašen zagovornik I a ftreko snežene pnfteave 4i i, Ameriški kapiten Wilkins in nje§o* ; w Pienson sta poletela te dni iz Fairbank* na Point Barrovv. Sta torej prva, ki se 1'*^ if. posrečilo vzpostaviti zračno progo ki Svi&n, Ameriko , nj«o ■ ”"£”£1.: točko. Preletela sta distanco 600 m y tero se je rabilo doslej s sanmi 0 tednov, šestih urah in pol. Štev. 78. škodni DNEVNIK 9. aprila 1926. Strau 3. Polltifen* vest? icšsaa ssxx*xpsm — Pora* Pašiča. Da pomeni poveritev sestave vlade Uzunoviču težak poraz Pašiča, je hvea vsakega dvoma. To se najlepše vidi iz Pisave radikalnih listov pred podelitvijo Oiandata Uzunoviču. Tako piže »Vreme«: »B-orha proti Pašiču je še vedno glavno geslo vseh strank, ki pridejo v poštev za sestavo vlade. Taika je bila situacija ves čas do avdijence Pasica na dvoru. Do tedaj so bili radikali silno borbeni, toda niso imeli mnogo upanja, da splava Pašič iz težke^ situacij«. ©r so se prepričali, da noče Pašič prosto-' oljno odstopiti in da ne dovoljuje nikomur i* radikalnega kluba, da sestavi vlado, so ze Pričeli agitirati, da preidejo radikali v opozicijo in da ne zapuste Pašiča. Drugi zo-l>!>t so še naprej iskali izhod iz situacije m ss dasti trudili, da pregovore Pasica, da se um.akne in da določi sebi naslednika. Popol-* nevna avdienca Pašiča na dvoru je 'bila, ka-kor vse kaže, usodnega pomena. Čeprav ge tle ve nič pozitivnega o tej avdienci,_ vendar more iz raznih okolnosti sklepati, da je ledaj Pašič pristal na to, da se umakne in da je že določil osebo, ki naj sestavi novo ' iatlo.. .< Iz tega se jasno vidi, da se Pašič ni prostovoljno umaknil, temveč, da se je moral umakniti in da je doživel poraz, ka-koršuega njegova okolica ni pričakovala. ?;sas.d%pri^“ vruiiif11 Pora* Pašiea je značilna tudi izjava ra.d!ka.lnega .politika, ki je po n*- ' nu?. izjavil: »Nikakor nočem« dovo-s® izključi g. Pašič iz kombinacije za sestavo vlade z radikali. Vemo, da je g. Pasic star in slaboten, toda on je ogromen kapital za stranko in državo(?). Njegova popularnost in -njegove velike zasluge so dragocenosti, ki se morajo varovati. Radikalna stranka ni dovolila, da se rušijo njeni tudi mnogo manjši ljudje in kako bi mogla zato ovputi, da se to dela z g. Pašičem. In ni a bi dovolili, da se zruši na vprašanju ko-! ttPelje> ko vendar vsakdo ve, da g. Pašič ni ^orupten! Korupgija je povsodPin morda tuji t v okolici g. Pašiča, toda to ni njegova krivda, ker on korupcije niti ne podpira in ?! .J® ?e šciti- On je tako zaposlen z velikimi državnimi vprašanji, da ne more vedno ki*!« Naj odgovarjajo oni, ki so krm! To je načelo kazenske odgovornosti, da vsakdo odgovarja samo za 'sebe. Ni Kolektivne odgovornosti. Gremo rajše v opo-zieijjo, kakor pa da bi dovolili, da g. Pašiča na naoin odstranijo iz političnega življenja. •: ■ Samo da diha, ni treba da kaj dela, in sigurni smo svoje zmage. G. Pašič se more umakniti samo prostovoljno, ne pa sedaj, ko 86 Je podvzela taka gonja proti njemu, temveč pozneje, ko smatra to on sam za potreb-nesa Iz'iava radikalnega voditelja je še jas-je ^ dokaz, da je Pašič doživel poraz in da kril«8 naSa. trditev pravila, da je bilo bistvo ? adeta Pašiča. »Slov. Narod«, ki Dnevne vesti. lra- Upa^>rdl‘'°’ nai kar leP° sebe deman- ne go besed. Ni nam treba Riiznv i-0i-na stvareh s kakšno rezervo, tui .T.a Ja7 snio o vsej evropski politični si-kolikor so 'bili naši nazori dati. Tudi f ragi smo našli tako za temeljne zahteve naše zunanje, ko naše gospodarske politike Polno razumevanja. ™ Ruski, nemški in madjarski monarhisti se združujejo. »Die Welt am Montag uoro-ca, da se je vršilo v dneh od 24. do '26. mavca v Mimcheim v največji tajnosti skupno zborovanje ruskih, nemških in madiarsfcih Saron3t°,V' Zborovanja se je udeležilo okoli 2° glavnih delegatov raznih monarhičnih organizacij iz teh treh držav. Veliki “ Unl- sedanji ruski pretendent, je bil P° Knezu Obstenskem, pariške mo-lincv organizacije po Jefinovskem, ber- ^»nartastKiui organizacija pa po Mar-dra® • ™*adjarov sta bila navzoča grof An-sCy in polkovnik Lagarde. Bivšega bavar-von u kr0I1Princa Rupprechta pa je' zastopal vanii , then‘ Med drugim je bilo na zboro-iiigtjv sklenjeno, da ustanove vse tri monar-sk]iJ! n® .zveze skupno organizacijo in da se ln°na v°ncem aPrila v Par'z kongres vseh žiti 3ftAlstov- Tega kongresa se ima udele-Velikflm delegatov. Govori se, da se vrši po !*®B}a5Si Pr'aznikil1 na enem od gornje- škinj n* 1 'ezer sestanek med bivšim neni1 preeht est<>l0Tla,sleu‘’ bavarskim Ruplom T1? in nidrim velikim knezom Cirilin,/v 80 ru8ki monarhisti končno čisto di«, w!, V Sermanofilslce vode. Nujna po-slo-litiln ? seveda je, da je naša zunanja po-vmonarhist ičiio Rusijo in proti so-, lf Narobe opostavijem svet, to je pač /tii 5“?*’ morju vihar, ki ga je 'lahko poškodbi d i se ije potopil. 22 mož posadke % utonHo Rešila sta se samo kapitan m njegov sin k; »ta se držala 34 ur pokvarjenega čolna, 'dokler jima ni prišla na pomoč neka ladja. — 30.000 kvadr. metrov travnika gori na vojaškem strelišču pri Berlinu. Ker je nevarnost, da se razširi ogenj na sosednji gozd, so rekvirirale oblasti nad 200 policijskih stražnikov, da pomagajo ograjegascem. — Avtobus ponesrečil. Te dni je zdrknil v Londonu na strni cesti nabito poln avtobus nazaj ter se zaletel z vso silo v kameniti železniški most. 17 oseb je bilo težje ali lažje poškodovanih. — Smrtonosna injekcija salvarzana. V Kol-nu je obolel neki arhitekt na sifili. Njegov hišni zdravnik ga je poslal v bolnico. Kljub temu pa 'ga je obiskaval in lečil brez vednosti bolniških zdravnikov. Te dni mu je dal tako močno injekcijo salvarzana, da je arhitekt umrl. Afera, s katero se peča sedatj državno pravdništvo, je zagonetna ter se ne ve, če je dal dr. Procher pacientu z njegovo vednostjo premočno injekcijo ali pa brez njegove vednosti v namenu, da ga usmrti. Dr. Pro-cher je pobegnil. — Na Cheopsevi piramidi je ponesrečil te dni češki zdravnik in šahist dr. Musil iz Prage. Spodrsnil je ter se zvalil ob steni piramide na zemljo, kjer je obležal mrtev. Piramida je visoki 450 čevljev. — Izgon madjarskega profesorja iz sovjetske Rusije Kot poročajo iz Moskve, je bil izgnan iz sovjetske Rusije madjarski profesor Meszaros, ki se je udeležil tuflkologačmega kongresa v Baku-u. Vzrok za izgon je dejstvo, da je zapleten v znano madjarsko falzifikn-tor&ko afero; — Konjska smrkavost se je pojavila v številnih vaseh Vojvodine. Ker je bolezen nevarna tudi za ljudi, se oboleli konji pokončlijejo. — Trojčke je porodila soproga urednika socialističnega glasila v Vršcu. Vsi trije novorojenci so bili ženskega spola. Dva sta takoj po porodu umrla. — Poizkus samomora radi nesrečne ljubezni. Privatni nastavljenec Anton Kroft v Zagrebu se je že pred kakima dvema letoma do blaznosti zatelebal v brhko natakarico Malčiko Mihelič. Ponudil ji je zakon. Toda Malčiki se je zdel Kroft nekoliko prismojen in ni ga marala. »Košara« pa Krofta ni iapa-metovala, zaljubljeni fant ni odnehal. Da bi ;se ga otresla, je šla Malčika služit v provinco, toda Kreft iji je sledil. Ker ga nekle nikakor ni hotelo uslišati, je jel v zadnjem času groziti, da prereže, če ga definitivno odbije, b britvijo najpreje Malčiki, nato pa še samemu sebi vrat. Te dni je prišel neprespan, pijan in ves zmešan zopet k svoji izvoljenki ter jo zaprosil »zadnjikrat« za roko. Malčika se tudi to‘ pot ni dala omehčati in ker je izjavil vrhu-tega neki slučajno navzoči gost, da je z Malčiko zaročen ter jo hoče v kratkem poročiti, je izgubil nesrečni Tone popolnoma glavo. V svojem obupu je potegnil iz žepa britev ter si začel rezati na obeh rokah žile. Priskočili so k njemu gostilničar, gostje isn stražnik, ki so ga le s težavo razorožili in preprečili oia-daljne neumnosti. Njegov transport v bolnico je bil težavna stvar. Tone se je vrgel na tla in bil z vsemi štirimi okrog sebe. Šele, ko je obljubila njegova izvoljenka, da ga spremi tudi ona, se je udal. V bolnici so mu nudili prvo pomoč, nakar so ga hoteli oddati v domačo oskrbo, ker pa je neprestano groz.il, da se usmrti, so ga vtaknili začasno v policijski zapor. — Ljubavna avantura 72-letnega stavca. Budapeštanska policija je bila obveščena od berlinske, da je pobegnila 20-letna Madjarka, plesalka A. Kovacs z 72-Jetnim pivovamar-jem Bienmanom neznanokam. Baje je starca, ki je brez vsake lastne volje, plesalka pregovorila, da je vzel se-baj 500.000 mark ter ž njo izginil. Da je zaljubljenega starčka plesalka odvedla, ne pa Dn nje, domnevajo starčkovi sorodniki, ki so prijavili zadevo policiji. — Vlom v samostansko blagajno. Te dni so vlomili neznani lopovi v samostansko blagajno v Vitovniei. Delo se je izplačalo: Sve- | drovci so odnesli 85 obveznic vojne Škode v i skupin vrednosti 90.000 Din. Vpraša se sa-; ino, če so jili, oziroma jili bodo mogli realizirati, ker so številke znane ter so o tatvini obveščeni vsi denarni zavodi. — Tatvina diplomatskih listin. l’e dni so vlomili neznani storilci v prostore japonskega poslaništva v Mehiki. Odnesli so znatno vsoto denarja in nekaj jako važnih diplomatskih listin. — Falaifikator Zaidi — zopet pobegnil. Svoječasno smo poročali, da je bil v Reki prijet nevarni potvarjalec dinarskih novčanic Remiigion Zardi, ki je i>obegnil iz kaznilnice v Lepoglavi. Sedaj se javlja iz Reke, da je lopov zopet ušel. Med jugosiovenskimi in italijanskimi oblastmi so se namreč vršili pregovori glede izročitve zločinca. Ker se je izkazalo, da je Zardi italijanski državljan, ter je ^zagrešil vrhu tega že preje tudi v Italiji več zločinov, je imel biti sojen na Reki. Splošno se domneva, da je krenil Zardi v svoje rojstno mesto Pulj. — Senzacionalna najdba. Te dni je naletel pri kopanju na dvorišču neke hiše v Dalmatinski ulici v Beogradu, komaj ped globoko učitelj Jeremija Marinkovič na dve človeški trupli, ker se je držalo okostja le še neka j mesa, sta morali biti trupli že dalje časa zakopani. Doslej je ugotovljeno samo to, da sta mrtveca moškega spola ter srednje starosti. Ker je obleka že popolnoma razpadla, ni mogoče sklepati, katerim stanovom sta mrtveca pripadala. Ljudski glas sodi, da gre za zločin, izvršen pred 8 do 10 meseci. — Vlomilci izpraznili vse poštne blagajne v Lodzu. V noči od sobote na nedeljo so udrli neznani vlomilci v poslopje glavne pošte v Lodzu ter izpraznili dobesedno vse blagajne. visokost škode, ki mora biti jako velika, še m izračunjena. O vlomilcih, ki so prišli v poslopje na ta način, da so prebili zid v kleti, m nobenega sledu. Za policijo je stvar tre-i™no nerazrešljiva uganka, aretirala pa je tri stražnike, ki so imeli čuvati poštno poslopje, a kljub temu trdijo, da niso ničesar opazili. — Drzen vlom. V Berlinu je bil izvršen te dni nenavadno drzen vlom v stanovanje nekega trgovca, ki je bil s svojo soprogo na potovanju. Njegovo odsotnost so izkoristili ne-anam lopovi ter vlomili v njegovo, v centru mesta se nahajajoče stanovanje, ki (je bilo zavarovano z dvema umetnima ključavnicama, vtomuoi so odnesli vse dragocenosti. Po izvršenem vlomu so ostali dva dni v stanovanji se gostili z jedili in pijačami, ki so jih našli v jedilni shrambi ter spali v trgovčevih posteljah. Na izsleditev ukradenih dragocenosti je razpisana nagrada 15.000 mark ter 25 odstotkov od ukradene gotovine. — Ženska — poglavar vlomilske t«lj»e. V Dunajskem Novem mestu je bila aretirana 10 glav broječa vlomilska tolpa, ki je ogroža- * la tuje imetje v tamkajšnji okolici že celih 7 let. Načelovala ji je neka ženska, med člani se je nahaijalo več uglednih trgovcev. Doslej so priznali lopovi nad 70 vlomov, 5 poiigov in dva poizkušena umora.' — Premalo natančno so ga izpraševali. V Genovi je napravil te dni medicinec Moritz Obler dva izpita z odliko. Glede prejšnjih dveh se je izkazal s spričevalom dunajske univerze. Sele po izpitih so si ogledali gospodje na medicinski fakulteti prvi dve spričevali natančneje in zdeli sta se jim sumljivi. Obrnili so se na dunajsko univerzo, ki je ugotovila, da sta spričevali ponarejeni. Med tem jo je Obler neznanokam popihal. Blamirani so naravno koncem koncev eksamina-torji. — Hudo se mu je hotelo ljubezni. Te dni je šla Milanka Gjuragin v Gornji Kovilj obiskat Štefana Plavšiča, da bi plesala ž njim kolo. Na plesu se ji je približal kmetski fant Jur Nešie, ki ji je ponudil takoj roko in srce. Milanka je ponudbo odklonila. Ko se je vračala mimo Nešičeve hiše domov, jo je Mešič nenadoma napadel, vlekel na dvorišče ter zaprl v hlev. Tam ji je nastavil na pral nož ter zaklical: »Ali se mi udaš, ali pa te eako-ljem!« V kritičnem trenutku pa so se pojavili kot «Deux ex machina« na pozorišču orožniki, ki so spravili vročekrvnega Jurčka v hladni občinski zapor. Fant se bo zagovarjal pred sodiščem. — Eksplozija roenih granat v Pragi — zločin? Nekateri listi prinašajo senzacionalno pobarvana poročila, da obstoja sum, da so imeli pri znani eksploziji ročnih granat v Pragi svoje prste vmes zločinci. Trdi se, da je povzročil eksplozijo na vozu neki predmet. V Jurijevi vojašnici so bili baje vojaki poklicani od voza ter zadržani nad pol ure. Vojakom se je zdelo v trenutku eksplozije na vozu nekaj sumljivo. To sledi iz dejstva, da so imeli vsi obraze obrnjene proti smeri vožnje, nazaj, ker so ranjeni vsi skoro' izključno na obrazu in trebuhu. Zdi se, da je položil nekdo med odsotnostjo vojakov na voz netka predmet, ki je povzročil eksplozijo, takoj ko je zapustil voz Jurijevo vojašnico. Dejstvo je, da oblast zadevo v tej smeri raziskuje. Podatki preiskave se drže zaenkrat strogo tajno. — Transport 340 kaznjencev je odplul te dni iz Francije v Guyano. Kaznjenci so obsojeni radi vsakovrstnih zločinov večinoma na dosmrtno prisilno delo. Ljubljana 1-- Opozorilo. V jutrašnji (sobotni) številki začenjamo objavljati daljšo serijo člankov o ljubljanski cestni železnici. Jutri objavimo najvažnejše odstavke med mestno občino in med družbo Siemens & Holske pred 25 leti sklenjene pogodbe, kar bo gotovo vse ljubljanske občane, zlasti volilce in davkoplačevalce zelo zanimalo, ker pogodba še ni bila nikjer objavljena. Na podlagi pogodbenih določil si bo vsak lahko »am ustvaril svojo sodbo o poslovanju družbe in o pravicah, ki jih ima mestna občina, in vsak bo lahko sam ocenil, ali je občinska uprava svoje pravice v preteklih letih primemo uveljavljala ali ne. 1—V proslavo 25-letnice posvečenja g. pro-te Dimitrija Sv. Jankoviča bo v sotioto dne 10. aprila dopoldne svečana služba božja v pravoslavni kapeli (vojašnica vojv. Mišiča), po službi božji odkritje spominske plošče isto-tam, zv ečer ob 20. uri pa častni večer na čast g. proti v dvorani ^Kazina«. Na to slavje vabimo vse prijatelje in znance slavljenca, ki jih prosimo, da smatrajo to obvestilo kot osebno vabilo. Glavni odbor iztočno-pravo-'lavne cerkvene občine v Ljubljani. 1— Pevski zbor Glasb. Matice v Ljubljani. Ženski zbor ima vajo danes v petek ob četrt na sedem. Točno in vse! — Odbor. 1— Šah. Šah. klub Krakovo - Trnovo priredi v soboto t. j. 10. t. m. ob pol 8. zvečer v salonu g. Pelca v Koleziji simultanko, ki jo igra predsednik ljublj. šah. kluba g. H. Pfeifer. Prijatelji šaha vabljeni! (Šahovnice se morajo prinesti seboj.) 1— Merkurjev jour fix se vrši tokrat ob priliki proslave 25-letnice društvenega obstoja in sicer v soboto dne 17. aprila 1926 v veliki dvorani Kazine. Ob 8. uri bo občni zbor, takoj za tem pa jour fix s sodelovanjem pevskega zbora in orkestra. Polnoštevilno udeležbo članov in članic pričakuje — Odbor Trgovskega društva Merkur, Ljubljana. 1— Pevsko društvo >Krakovo-Trnovo« priredi dne 14. aprila ob 20. uri v dvorani Filharmonične družbe koncert, pri katerem bo sodeloval tudi operni slavček, g. S. Banovec. Pele se bodo pesmice skladateljev E. Adamiča, O. Deva, P. Jereba, dr. Fr. Kimovca, P. Križkovskega, Iv. Ocvirka, Z. Prelovca in St. Premrla. Večina skladb se bo izvajala prvič. Vstopnice se bodo prodajale zadnje dni pred koncertom v Matični knjigarni. I— V društvu »Soča« v Ljubljani predava v soboto 10. t. m. v salonu pri »Levu« univ. prof. dr. Rado Kušej o velezanimivi temi ki se glasi: »Cesaropapizem na vzhoda in njegove zapadne oblike«. Vabljeni »Sočani« i* prijatelji društva. Začetek ob pol 21. zvefcer. Vstop vsem prost. Prosveta, Na sobotnem koncerta, ki ga priredi Društvo učiteljev glasbe nastopi poleg pevskega zbora slovenskega učiteljstva tudi prvikrat javno mešani zbor ljubljanskih srednješolskih /.a vodo v, pod vodstvom glasbenega učitelja g. Josipa Brnobiča. Zbor, ki je po večini sestavljen iz gojencev II. in III. drž. gimnaei-je ter dvorazredne trgovske šole in v katerem sodelujejo tudi posamezniki s I. drž. gamnazije, realke in drž. učiteljift&i n«tcb 15. liri pop. Če pride čarodej, otrožka predstava društva Atena. — Izven. Ob 20. uri zvečer John Gabriel Borkmao, ljudsika predstava po znižanih cenah. — Izven. 12. aprila, ponedeljek: Ana Christie. Reti E. Opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. 9. aprila, petek: Wally. — Red D. 10. aprila, sobota: Zaprto. 11. aprila, nedelja: ob pol 20. uri zvečer: Grofica Marica. — Izven. 12. aprila, ponedeljek: Zaprto. Ižrenljubljanske občinstvo, iki se zanima za eborovo petje opozarjamo, da se ponovi koncert, katerega izvaja pevski zbor slovenskega učiteljstva s sodelovanjem ljubljanskega srednješolskega pevskega zbora v soboto, dne 10. i. m. ob 8. uri v Unionski dvorani, v nedeljo, 11. t. m. ob 3. uri pop. v veliki dvorani hotela Union. Ta koncert, ki se tudi vrši v proslavo 75 letnice slovenskega skladatelja P. Hugo! i na Sattnerja, je ljudski koncert in so cene za njega znižane. Pri iKoncer-tu sodeluje operni pevec Julij Betetto in po- množeni orkester Dravske divizijske oblasti. V Predprodaja v Matični knjigarni. Zunanji po-seiniki na roče lahko vstopnice z navadno dopisnico na naslov Matične knjigarne, Ljubljana, Kongresni trg. Predstava v prid Udružcnju gledaliških igralcev bo v soboto, dne 10. i. m. v ljubljanskem dramskem gledališču ob osmi uri zvečer. Dramski ansambel vprizori v ta namen Niccodemijevo izredno ljubeznivo in ikraiko-časno komedijo »Scampolo <, ki je povsod, ko- j der se je izvajala, dosegla največji uspeh. V Beogradu so jo igrali n. pr. okoli oOkral. Pri nas igra naslovno vlogo gdč. Vida Juvanova, ostale vloge pa gg. liogozova, Rakar-jeva, Drenovec, Cesar, Peček, Jerman. Režira g. Rogoz. Predstava je izven abonmana. Sokolstvo. »Ljubljanski Sokol« opozarja na slavnostno telovadno akademijo, katero priredi v sredo dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer v društveni telovadnici; po akademiji sokolski ples v veliki dvorani »Narodnega doma«. — Na akademiji bo razstavljen »meč kralja Aleksandra I.c, darilo Nj. Vel. kralja, društveni tekmovalni vrsti. Pri akademiji sodeluje društveni pevski zbor pod osebnim \odstvo>m br. Ferdo Juvanca ter godba dravske divizijske oblasti pod osebnim vodstvom g. dr. Čerina. — Vstopnina za akademijo 20 Din, stojišče 10 Din; vstopnina za ples 10 Din. — Članstvo v kroju! Šport. češkoslovaška lahka atletika v 1. 1925. Prinašamo najboljše uspehe v lahki atletiki v letu 1925.: skok v daljavo 6.71 m Mahan (Slavja) — skok v višino 1.845 m Stanislav (Re-šov) — skok ob palici 3.60 ju Novy (Olomuc) — krogla 13.63 m Ivo (Sl.) — disk 41.40 m dr. Giirog (Bratislava) — kopje 60.64 m Pru-nar (Sl.) — tet na 100 m 11.1 sak. Vykoupil (Mor...Sl.) — na 200 m 23.4 sek. Vykoupil — no: 400 nv 51.2 sek. Vykoupil — na 800 m Drczda (Kolin) 1:58 -- na 1500 m 4:05 Drozda — na 5000 m Vohralik (Židenice) 15:42.4 — na 110 m staje 15.6 Jandera (Sl.). letu 1925. je padlo 39 rekordov, 9 od teh gre na račun Vykoupila, med temi na 100 v v 10 sek. Petkrat so štartali češkoslovaški atleti v inozemstvu ter prinesli 11 prvih, 12 drugih in 7 tretjih nagrad. Nasprotno pa je štartalo na Češkoslovaškem 87 inozemskih atletov, ki so odnesli 65 prvih, 47 drugih in 62 tretjih nagrad. 6. aprila je pripeljala argentinska križarka »Buenos Ayres« španske letalce, ki so preleteli Atlantik, v domovino in jih izikrcala v pristanišču Huelva. »Buenos Ayres< je zapeljala mimo vojne križarke »Catalun«^, na kateri je bil španski kralj, ki je letalcem srčno čestital. Komandant argentinske križarke je sporočil kralju pozdrave argentinskega naroda in vlade, cel amerikanski diplomatični kor pa čestitke vseh amerikanskih držav. Po slanik Zjedinjenih držav pe je izročil kralju brzojavno čestitko predsednika Coolidgeja. Nemški bokser Fran Diener, ki je postal po svojem boju proti Špancu Pavlinu prvorazredni bokser (seveda za evropske razmere), bo nastopil 30. aprila v berlinskem sportpalastu proti angleškemu bokserju težke teže Phil Scottu. Amerikanski lahkoatleti Osborne, Riley in Schvvarze bodo poleti prišli na Dunaj, kjer se bedo udeležili velikega lahkoatletskega mitinga. Nato se podajo še v Budapešto. Svetovni rekord na 2000 km. Angleška vozača Bentley in Bertrand sta z Bentley-vo-zom poskusila potolči svetovni rekord na 24 ur. Po 13. uri sta sicer odnehala, vendar pa sta v tem času prekosila svetovni rekord na 2000 km, ki ga je postavil 12. oktobra 1925 Garfield v 12 urah 24 'min. Novi rekord pa je bil dosežen v 12 urah 23 min. 50.04 sek. Dalje sta prevozila 1000 km v 6:14:49.46, 1000 milj (1609 km) pa v 10:00:00.90. Gospodarstvo, LJUBLJANSKA BORZA, dne 8. aprila 1926. Vrednote: Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 202, zaklj. 202. Zagreb, dne 8. apr. Devize: Newyork ček 56.96—56.96, London dzpl. 275.94—277.14, ček 275.91—277.11, Pariz 198—200, Praga 168.072 —169.072, Curih ček 1093.547—1097.547, Dunaj 800.7 — 804.7, Berlin 1352—1356. Curih. dne 8. apr. Beograd 9.135, Newyork 517.625, London 25.1875, Pariz 18.0375, Praga 15.35, Milan 20.815, Bukarešta 2.1525, Berlin 123.325, Sofija 3.745, Dunaj 73.20, Budapešta 0.00727. Vojvoda de Guise. Po smrti vojvode Filipa Orleanskega je postal starešina francoske kraljevske rodbine in pretendent na francoski prestol, kateremu se Bourboni nikdar odrekli niso, vzvoda de Guise. Umrli vojvoda Orleanski j« bil rojen v izgnanstvu in v izgnanstvu je tud' umrl, ker je zakon prepovedoval načelnikom kraljevske rodbine, da bivajo v Franciji-Življenje vojvode Orleanskega je bilo eeI« romantično. Ko je bil 20 let star je prišel v Para na nabor. Bil pa je aretiran in valed nedovoljenega bivanja v Franciji obsojen na dve leti ječe. Kmalu nato pa je bil amne-stiran in je odšel v Indijo, kjer je vstopil v angleško vojsko. Nato se je vrnil v Italijo in se naselil v svoji vili v Palermu, kjer je tudi umrl. Njegov naslednik in glavar francoske kraljevske rodbine postane sedaj vojvoda de Guise, sin vojvode iz Chartus-a. Rojen je bil leta 1874. v Parizu in se poročil s hčerko vojvode Orleanskega. Za časa svetovne vojne je hotel vstopiti v francosko armado, toda mu je bil vstop prepovedan. Vstopil je v dansko vojsko. Pozneje se je francoska vlada vseeno njega poslužila in mu poverila diplomatsko misijo v Sofiji, ker je bil kralj Ferdinand njegov stric. Po povratku je kljun vsemu ostal v francoski vojski in na lasten račun zgradil posebno ambulančno postajo, ki se je nahajala tik za fronto. Za svojo hrabrost je bil odlikovan in pohvaljen v dnevnem povelju. Vojvoda de Guise ima ogromna posestva v Maroku in Larašu. Vojvoda je zelo naobražen, toda za politiko se ni menil. Zato tudi francoska vlada ni uporabila proti njemu zakona, ki prepoveduje članom kraljevske rodbine bivanje v Franciji. Drugo vprašanje je seveda, če bo francoska vlada tudi sedaj trpela njegovo bivanje v Franciji. Po zakonu mora pasti odločitev v, treh tednih, to je do konca aprila. Jack London: 3 3 Morsl&f vrag. Toda izza takrat, ko je Wolf Larsen zarjul v u\-četkii boja, ni bilo slišati nobenega glasu več od njega. S ixl i to in tiho se je boril za življenje. Šla mu je trda. Že takoj fapočetka je bil padel in se ni mogel vzdigniti; vzlic- silni njegovi moči sem l> i L prepričan, da ni več upanja zanj. Sila, s katero so se borili, sem občutil tudi jaz, njihova premetavajoča telesa so me podrla na tla, da sem se močno pobil. Vendar se mi je v veliki zmedi posrečilo, da sem se umaknil in zlezel v neko prazno ležišče. >Vsi na noge! Ga že imamo! Imamo ga!« sem slišal vpiti Leacha. »Koga?« so se oglasili oni, ki so v resnici spali, in ki niso vedeli, kaj se godi, ko so se zbudili. »Tistega prekletega prvega mornarja!« se je glasil zviti odgovor Leacha z nekam pridušenim glasom. Vesel krik je pozdravil ,te besede in izza tedaj je 'bilo sedem mož na Wol!u Larsenu. Louis se po mojih mislih ni udeležil boja. Ves prostor je bil kakor panj razsrjenih čebel, ki jih je bil razdra/.il kak ropar. »ICaj pa je tam spodaj?« sem slišal Latimerja vpiti skozi lino; bil je preoprezen, da bi se bil približal temu peklu strasti, ki so divjale pod njim v temi. »Ali ne bo nikdo prinesel noža? Ej, ali ne bo nikdo prinesel noža?« je prosil Leach v prvem tihem odmoru. :ako, da je Zmedo je povzročilo več napadalcev. Ovirali so se drug drugega, dočim je Wcjf Larseti, kateremu je šlo samo za eno, dosegel svoj namen. Nameraval se je priboriti do lestvice. Dasi je bila popolna tema, sem po glasovih spoznal, kako je napredoval. Samo orjaški hrust je mogel storiti, kar je on storil, ko je dospel do vznožja lestvice. Postopoma, takorekoč korak za korakom je z močjo svojih rok vzdignil svoje telo cd tal, dokler ni stal pokonci; v tem ga je cela tropa mož skušala potegniti nazaj in na tla. Zatem pa se je z rokami in nogami počasi boril navzgor, korak za korakom, prečko za prečko. Najzadnji konec boja sem videl, reč nazadnje odšel po svetilko in jo držal njena luč svetila skozi lino. Woll Larsen je bil že skoraj na vrhu lestvice, dasi ga nisem mogel videti. Edino, kar je bilo sploh vidno, je bila množica možakov, ki šo se ga držali. Zvijala se je liki velikanski pajek in se zibala sempatja ob vsakem guganju ladije. A vseeno se je ta množica počasi in v dolgih presledkih dvigala. Nekoč je sicer omahnila in malo je manjkalo, da ni padla nazaj, a kmalu se je zopet oprijela z vsemi rokami in se počasi dvigala. »Kdo je to?« je zakričal Latimer. Pri luči svetilke sem videl njegov osupli obraz, ko je ves zavzet zrl nizdol. Larsen,« sem slišal pridušen glas izmed množice. Latimer je pomolil svojo prssto roko nizdol. V tem hipu sem videl, kako je neka druga roka šinila kvišku in zgrabila zanjo. Latiner je potegnil in Woli Larsen je naslednje stopnje naredil prav hitro. Nato je iztegnil drugo roko in se oprijel roba line: Gruča mož se je ^ kolebala z lestvice, vendar so se še vedno oklePa 1 uhajajočega sovražnika. Začeli so odpadati stor, kjer so se pobili ob ostrili robovih )e*isc' jih odbile noge, ki so sedaj mogočno bile o rog Leach je izpustil najzadnji ter priletel * g'|1V0 111 P na tovariše, ki so se zvijali po tleh. Wolf Larsen m svetilka sta izginila; ostali smo v tenu. Petnajsto poglavje. Silno je bilo preklinjanje in stokanje, ko so se 'vznožju lestvice ležeči mornarji pobirali poironei. ( >Naj vendar kdo naredi luč! Palec sem si izpahnil,« je dejal eden mornarjev; bil je Parsons, temnopolt, čmerikav človek^ krmar v Standishevem čolnu, ' katerem je bil Hamson veslač. »Ga boš že uravnal, je dejal Leach in sedel na rol) ležišča, v katerem sem se bil jaz skril. Slišalo se je praskanje vžigalic in zasvetila se je svetilka, vsa dimasta in zakajena; pri njeni medli luči so stepali bosi mornarji po prostoru in si oskrbovali praske in rane. Dofty-Dcity je prijel za Parsonsov palec in ga močno vlekel, dokler ni bil uravnan Hkratu sem opazil, da je bila Kanakcova roka ob denkih razmesarjena, da so se kosti videle. Leze jo je _ in pra-vil, da je rano dobil, ko je udaril \\olfa La po ustih. 'Srajce, promenadne, bele in barvaste, 'J ovratnike vseh vrst in fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nocjavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne - - potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. - • Nizke cene. — Velika izbira samo pri giiiitijiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiniiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ „GR0r_______________________________________________________________________________ Naslov brzojavkam: »OROM”. Telefon in«. 5». 4S-4. | M PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Rakek. | H Obavlja vse v to stroko spadajoče posle najhitreje in pod ku- §= 2= lontniml pogoji. §§ 1 Zastopniki družbe spalnih voas S. O. N. za | §= ekspresne poSilJke. g ^llllHIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIllllIlIlIllIllIllilillllHIllIllllllllllllllillllllllliillllllllll^iliillllillltllllllimiHHHHmiHIlHmil lice se mnaftlki za [luiiuit listi. Več se poizve v upravi, Kongresni trg štev. 3. ** tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi riajftinejši In najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. ZAHTEVAJTE PONUDBO I « Tehnično in hlgijenično najmoder* neje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta *». la, II. nadstropje, Sejmska restavracija se odda za dobo letošnje-ga velesejma od 26. junija do o. julija. Krasen paviljon je opremljen s kuhinjo. Odda se tudi vinotoč (lep paviljon na vinskem oddelku velesejma)-Ponudbe je vložiti pismeno do 16. aprila t. L n* Urad Ljubljanskega vel®' sejma, ki daje tudi informacij«. OGLASI MALI Cena oglasom do 20 besed Din 5‘ vsaka nadaljna bfsoaa 50 par. Strojepiska in stenograf in ja z. večlet-io prakso želi službe za takoj. !’onudbe na upravo lista pod šifro »Stenoti-pistka. Damam in gospodom se nudi lep zaslužek z razpečavanjem parfumerije. Potreben kapital 200 Din za vzorce. — Pismene ponudbe pod »Postranski zaslužek« na Propaganda, d. z o. z., Ljubljana, Sel en-burgova ulica 7/II- Stekleno strešno opeko imajo stalno v zalogi Združene opekarne d. d. v Ljubljani. Dve trafiki na sejm iSeu Ljubljanske »a velesejma se oddasta prilikom letošnje vel&-jejmske prireditve od 26-junija do 5. julija. Paviljona sta opremljena. Informacije pri uradu velesejma. Sobo s separatnim vhodom mlad gospod uradnik. Ponudbe na upravo pod »Soba«. ______ Vsakovrstne knjige v vseh jezikih, kupuje in prodaja po ugodni Postranski zaslužek | stari trg. št. primerilo za vsakogar. Pojasnila proti dinarja. Propagandna re klamna družba z o. z., Ljubljana, Selenburgov* .ulica 7/11. Oglašujte v j-Narodn«"* Dnevniku«! fsdajatelj In odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - 7.« tiskarno >Me.rkur< v Ljubljani Amlroj Sever.