Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za fatrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust, lnserati se sprejemajo do torka opoldne. — Ne zaprte reklamacije so poštnine proste. Tečaj XLY. Eingebmp mu Beilagen "v I ■>' dne 19. junija 1913. pouk in zabavo. List ljudstvu v Današnja številka obsega 12 strani. se še ni na novo naročil na »Slov. Gospodarja« ali ni plačal zaostalo naročnino, naj to takoj stori. — »Slovenski Gospodar« stane od 1. julija do novega leta samo 2 kroni. Kmet in agent. So dandanes ljudje, ki bi radi z lahkoto in brez dela živeli. Da bi prišli do dobrega in cenenega zaslužka, se poslužujejo mnogi goljufije in vsiljevanja. Ubogi kmet, ki dandanes itak izhaja s težavo, se posebno pridno izrablja po raznih agentih, ki ga kot vsiljive konjske muhe nadlegujejo dan za dnevom. Koliko nepotrebnih izdatkov in sitnosti povzročijo agent-je kmečkim ljudem, izpričuje sodnijska obravnava, ki se je vršila v Gradcu dne 10. junija t. 1. proti dvema agentoma. Obtožena sta bila agenta neke strojne tovarne, Franc Kleindienst in Oton Kikenveic. Oba sta bila že večkrat predkaznovana. S svojimi „kupčijami" sta posebno skubila nevedne ljudi na deželi. Posebno sta ta dva „kmečka prijatelja" nadlegovala kmete s prodajo bencin-motorjev (to so stroji, ki gonijo mlatilnice, gepeljne, žage, mline itd.) Agenta sta navadno čez mero hvalila motorje, govorila o izborni sestavi istih, pravila kmetom o izredno nizkih cenah in ugodnih plačilnih pogojih ter tudi obljubovala, da postavita motor kmetu brezplačno na poizkušrijo. Kmetu predložita nato nekak naročilni list, kateri se navadno podpiše, ne da bi se ga poprej prečrtalo. Agent predloži kmetu še nek drug listič v podpis, katerega pa ta seveda kar kratkomalo podpiše. To je „menica", s katero se kmet zaveže, da bo naročeni stroj ali motor v kratkem plačal. Na enak način sta „delovala" med nemškimi štajerskimi kmeti gori omenjena agenta. Meseca aprila 1. 1912, ko sta prestala več občutnih kazni, sta šla zopet na „delo". Kmetu Goriju je ponudil Kleindienst motor za 2800 K, a ko ga je kmet zavrnil, da ne rabi motorja, mu je ponudil istega za 800 K. Kmet je spoznal goljufijo in je agenta od- slovil. Kleindienst je prišel h kmetu Ignaciju Brezniku na Sčavnici. Pripovedoval mu je, da je postal bogat tovarnar in da mu je mogoče stroje prodajati po izredno nizki ceni. Ker je bil Breznik v slabih gospodarskih razmerah, prvotno ni hotel ničesar vedeti o nakupu motorja. Ker pa je Kleindienst vedno silil v njega, se je Breznik udal in podpisal naročilnico za motor, ki bi naj stal 6000 K. Za pokritje tega plačila je podpisal Breznik 4 menice, in sicer 2 po 2000 K in 2 po 1000 K. Agent je izročil naročilo tovarni za motorje in se pogodil ž njo, da bo ista izdelala motor za 3170K, a kmet moraKleindienstu plačati zanj 6000 K! Kmet je dobil motor, a plačati ga-ni mogel. Zarubilo se mu je živino in se dobilo za-njo 700 K. Agent je napravil krasen dobiček, kmet pa je bil nalagan in o-goljufan, oškodovan in uničen. Enako kot Kleindienst je deloval tudi Kikenveic. Dne 28. oktobra 1912 je prišel s svojim bratom k posestniku Tieberju v vas Rauden pri Wildonu. — Predstavil se je kot zastopnik neke tovarne za stroje. Ponudil je Tieberju v nakup motor s 3 konjskimi silami. Voz z motorjem vred bi stal 1900 K. Kmet prvotno ni hotel ničesar slišati o motorju, a pozneje se je dal vendar premotiti, da vzame motor na poskušnjo, če se njegovi bratje (soposestniki) s tem strinjajo. Pod tem pogojem je podpisal kmet naročilno menico. Se-le pozneje je Tieber spoznal, da je podpisal listino, s katero je motor pravilno naročil, Hotel je kupčijo razdreti, a tovarna Scabo in Wittmann, /a katero je Kikenveic mešetaril, je vstrajala pri sklenjeni pogodbi in je pretila s tožbo. Tieber ji- moral motor vzeti in ga čez par mesecev plačati. Agent je zaslužil 360 K. , kmet pa je trpel veliko škodo, ker je motor le malo rabil. _ «4 —- — - Se žalostnejši je naslednji slučaj. Dne 29. okt. 1910 je prišel Kikenveic v družbi nekega Hauserja k posestniku Osvaldu v vasi Hofern pri Nemškem Lon-ču. Osvald je malo slaboumen, njegova sestra sopo-sestnica pa je že čez 60 let stara. Uboga starca nista niti vedela, kaj je pravzaprav „motor", Kikenveic pa je izjavil, da hoče samo doseči, da se v tej okolici postavi motor za vzgled, cela reč da ne stane ne vinarja; posestnika naj podpišeta samo neke „lističe". Marija Osvald je bila tako neprevidna, da je iste podpi- sala. A ti lističi niso bili nič drugega nego menice, s katerimi sta Osvald naročila motor za 1500 K. Tovarna Scabo in "VVittmann je menice iztožila. Poslani motor je bil ubogima starima posestnikoma popolnoma za nič. Sama ga nista znala rabiti, a tudi imela nista nikogar, ki bi se bil razumel nanj. Dne 6. junija 1912 sta se pripeljala oba agenta, črno oblečena in s cilindri na glavi h posestniku Kle-mentu v Reitu. Kleindienst se je izdajal za lastnika tovarne za stroje. Kikenveic pa ga je nazival vedno za „g. predstojnika". Oba sta pripovedovala Klemen-tu, da lahko pride po ceni do motorja, ker je nek posestnik, ki je dal za motor 600 K, odstopil od kupčije. Za to ceno lahko sedaj dobi Klement motor ceneje in bi ga stal mesto 2000 K samo 1400 K. Agenta sta Klementu priporočala motor z 2 konjskima silama, a posestnik je odločno izjavil, da je tak motor zanj preslab. Nato sta mu ponudila motor s 3 konjskimi silami. Pobotali so se končno za ceno 1250 K. Kmet je odločno zahteval, da se mu pošlje motor, ki bo deloval s 3 konjskimi silami. Agenta sta obljubila kmetu smod-ke, plošče za domači mlin, kmetici pa novo obleko kot darilo. Cele 4 ure sta agenta besedičila, predno sta pripravila kmeta do kupčije. Klement je pa dobil pozneje slab motor samo z 2 konjskima silama. Končno je vendar napravila sodnija konec delovanju teh agentov. Pri obravnavi sta se oba obtoženca vedla tako, kot bi bila popolnoma nedolžna. Pretresljiv je bil prizor, ko je priča Ignac Breznik pripovedoval, kako je on po teh agentih prišel na nič. Ko sta prišla agenta k njemu, se je odločno branil, kupiti motor. Izgovarjal se je, da je preveč zadolžen. A agent je odvrnil: „Ali sem Vas vprašal po denarju? Mem je le na tem, da postavim v tem kraju kak motor. Odplačujete ga lahko pozneje v malih obrokih." Tri ure je obdeloval agent ubogega moža, predno je ta odnehal in naročil motor. Izgovarjal se je, da kupi motor le, če bo ženi prav. Ta pa ni bila zadovoljna s kupčijo. Kljub temu je Breznik podpisal. „S solzami v očeh sem podpisal pogodbo", je tožil Breznik. Kako nepremišljeno ravnajo nekateri posestniki, če pride agent v hišo, se je videlo ravno pri tej obravnavi. Med tem, ko so kmetje pri dogovoru z a-gentom naročevali motorje le za poskušnjo, so v isti- Jagode zorijo.... Par kratkih let še-le službujem v novem, 35 let mi nepoznanem, skritem kraju ob meji Slovencev: že mi je hladna Morana pograbila lepo vrsto blagih mož in dobrih žen, nebeška slana mi je pomorila toliko nežnih cvetk in zlomila upa polnih stebelc . . . Naglo se na božji njivi okoli cerkve množijo sveži grobovi, kakor iz nenasitnih tal rastejo vedno novi križi, sekajoč globoke rane v človeška srca, v ljubeča, v skrbeča, v obupajoča. Kogar ljubijo ljudje, ga rad ima i Bog: vzame ga izmed sveta, pokliče ga k sebi. Obličje meni zaupane občine se brzo spreminja — ne vselej na boljše. Z rek), sladko jagodo, mi je iz sosednjega hrib-čeka utrgal 9. junija t. 1. nebeški vrtnar, vzel je v svoj večni vrt zvestega mi prijatelja Franca Stopaj-nik iz Kozjega vrha, fare remšniške. Taki možje izumirajo, pogrešali jih bomo vsi težko. Sivolasi njegov sosed je s solzami na licu opravljal med sprevidenjem navadne molitve, češ: „22 let sva si že najbližja soseda, pa ni bilo med nama žal besede nikdar". Ob vsakdanjem obisku v zadnjih mu dneh sem razodel naravnost ljudem, da ljubim umirajočega silno. Mož, prihitevši iz daljnega hriba, me zavrne: „Kdo bi takega človeka ne imel rad?" Pač najlepša pohvala je hvala sosedov! In bila je vrlo zaslužena . . . Na prijaznem vrhu Sv. Ignacija so se rojenice v borni, leseni bajti oglasile pri pobožnih stariših-na-jemnikih po božji volji 10krat. Dne 28. sušca 1. 1853. so položile Frančeku mesto zlata in srebra v zibelko pristne pohorske dare: neutrudljivo delavnost brze Drave, kremenito odločnost granitnega marmorja, a tudi sladko mehkobo temnih hojk v dobro, do smrti otroško-ljubeznjivo njegovo srce. Komaj je dobro shodil, je pastiroval čredam ovac dveh sosednjih kmetov obenem. Izučil se je nato čevljarske umetnosti, pa jo v življenju ni izvrševal, še celo za-se ne. Rojen in vzgojen v prosti naravi med dragoce- nim lesnim mlajem vedno zelenega Pohorja je ostal svoj živ dan pri lesu. Karkoli je kdo rabil iz lesa, Stopajniku se je posrečilo. Likal je zibelke novorojenim, zbijal smrtne hišice starim in mladim, popravljal žage in postavljal mline, tesal stiskalnice in gladil lesene posode, cepil je tanke skodlje ter stavil varna o-strešja, podiral tolsta debla, pa drobil nešteta polena za mestne peči, zlagal in spremljal je splave po Dravi preko Donave do Oršove . . . Ako je zbolela ljuba živinca, zadnje upanje kme-tiča in bajtarja, Stopajnika so poklicali; ako prišla je zdrava pod nož, on je opravil in pripravil vsako zimo nad 100 domačih, vrlo zasluženih praznikov skrbnim gospodinjam. Pomagal je vsakomur po svojih močeh iz srca rad po dnevi in po noči. Od rok mu je šlo, česar se je lotil. Posvetnega plačila je malo računil; delal je urno in zvesto. VarČeval je vstrajno, pritrgal je sam sebi v življenju marsikaj, vžil je le malo dobrega. Delo njegovih rok je obilno blagoslovil pravični Bog. Ženi, kateri je bil podal pridno roko in zvesto srce v sredi zemskega pota in trojim potomcem je pripravil prostorno hišo in precejšnje ozemlje z mladim, mnogo obetajočim gozdom. Res, prijazen dom na solnčnem gričku z lepim razgledom v dravske globine in na on-stransko Pohorje, dom namočen in prepojen s potom njegovega čela, pripravljen samo z žulji marljivih in varčnih rok. In ta dom, za katerega je delal in trpel celo življenje, je ljubil Franc goreče, iskreno. Nobena sraga vročega potu zanj mu ni bila pregrenka, nobena pot do njega ne predaljna, ne prestrma, po 5 farali so ga klicali skoraj dan za dnevom na delo, nobena noč ne pretemna, da ne bi prihitel vanj, med potjo moleč . . . Pač redek vzor našim ljudem, ki se na o-beh straneh Drave kar otresajo lastne grude in svojih hiš, prepuščajoč jih za pičlo lečo — oh — tujcu! Delo mukotrpnega GOletnega življenja rajni Sto-pajnik ni zalival po šegi premnogih zaslepljencev z žganjem niti z drago pijačo, marveč z rodovitno roso pobožne molitve ter isto posvečeval z dobrimi deli u-smiljenja sirotam, v čast Gospodovo in za lepoto božje hiše. V sredi obžalovanja vrednih malovrednežev je on vsikdar in povsod vpričo ljudi in v dejanju spoznaval katoliško vero in cerkev. V tem duhu je vzgojil hčerko in sina. Zvest Bogu, je ostal z vso rodbino tudi zvest svojemu, v dravski dolini tako zaničevanemu in teptanemu rodu. Stopajnik je bil brez prošnje zvest križar. Zlju-beznijo je nosil pred verniki pri cerkvenih obhodih zmagoslavni prapor Kristusov — križ; Križani ga bo lahko spoznal za svojega pred Očetom, ki je v nebesih. Nešteto je spletel na samem, pa glasno v cerkvah rožnih vencev Mariji, roži najlepši, na čast; rada mu bo izprosila pri Sinu venec večne slave. Na božji poti k žalostni Materi na Ojstrici je našel naš mož neposreden vzrok kratke, mučne, a udano prenešene smrtne bolezni; naj bi ga ta zemeljska zadnja pot res pripeljala k Bogu! V par dneh smrtne bolezni so ga prišli trumo-ina tolažit sosedje in znanci; ginjeni, s solzami v o-čeh, z bridkostjo v srcu, so se od njega poslavljali. Vsi vkup z zdravnikom vred mu niso mogli pomagati; žal pa je bilo za njim vsem, ki so ga ljubili. Tudi mene je želel gledat in imeti pri sebi slehern dan. Ljubil me je prisrčno in udano, zvesto in nesebično. Po volji sem mu storil iskreno rad, če tudi z bridko rano v srcu. Res! Nisem še vedel, da so stopinje k u-mirajočemu prijatelju tako hude, težke . . . Telesne hrane v bolezni ni več užival, razven studenčnico izpod svojega brega; sprejel pa je z radostnim smehom in z vidnim veseljem zavžil šopek ravno dozorelih jagod, ki sem mu jih natrgal gredoČ na njegovi zemlji, za katero je toliko delal in se trudil, katero je tako ljubil in čislal do smrti, na katero pa ni mogel stopiti več takrat, ko mu je ponujala prvi pomladanski sad. Zorele so jagode . . ., dozorel je za ta svet tudi on, dragocena jagoda med mojimi prijatelji, pravi biser pravičnega, vzornega očeta in moža. M. V—6. ni podpisali pravilne naročilnice. Priča Osvald, kateremu je bila raba motorja deveta dežela, je pravil na sodniji, da je podpisal pred agentom le kos štiriogla-tega papirja. Siromak niti vedel ni, da je podpisal menico za 1500 K! In agent je bil celo tako predrzen, da je v sodni dvorani psoval priče z „neumnimi kmeti", tako, da ga je moral sodnik zavrniti. Sleparska agenta sta bila obsojena, a kazen je bila zelo — nizka, Kleindienst je dobil 8 mesecev ječe, po dosluženi kazni pa se ga dene pod policijsko nadzorstvo. Ker je bil že od meseca januarja v preiskovalnem zaporu in se mu ta čas všteje, no kazen skoro prestal. Njegov tovariš Kikenveic je dobil samo dva meseca ječe, ker pa je sedel več mesecev že v preiskavi, je kazen že odslužil in se ga je spustilo na prosto. Kakšen nauk sledi iz tega? 1. Kmet naj z agenti, ki mu ponujajo stroje in blago, ne občuje. Take ljudi je najbolje odsloviti iz hiše. 2. Ce kmet rabi kak stroj, naj se obrne na kako zanesljivo osebo ali gospodarsko organizacijo. 3. Predno se kaj podpiše, se mora poprej dobro prečitati dotični spis ali tiskovina. V vsakem nejasnem slučaju se naj zahteva natančnejšega razjasnila, za kaj se gre. Vsaka površnost se pozneje v tem oziru bridko kaznuje. 4. Posebno pa se naj ne podpisuje menic, ker se ista, če se ob natančno določenem času ne plača, lahko izterja po ru-bežni. Sovenski kmetje, bodite previdni! Najbolje je, da tujim sumljivim osebam, ki lazijo okrog vaših domov in vas hočejo oskubiti za vaš denar, odločno po-kažete vrata. Na Balkanu. Ruski car je bolgarskemu in srbskemu carju naznanil, da je v sporu zaradi mej voljan posredovati. Bolgarski in srbski kralj sta že odgovorila, toda tako, da se le pod gotovimi pogoji podvržeta razsodbi ruskega carja. S tem je torej spor samo odložen, ne pa rešen. Bolgarski kralj v odgovoru zahteva, da naj ruski car ovažuje stališče Bolgarije, ki se podvrže razsodbi ruskega carja, le glede zemlje, o kateri v bol-garsko-srbski pogodbi ni govora, srbski kralj pa želi, da se pregleda bolgarsko-srbska pogodba in se popravi. Ako oba vladarja vstrajata na tem stališču, potem nima posredovanje ruskega carja nobenega pomena, razven da se čas zavleče. In to je bržkone, vsaj Bolgarom, tudi glavni namen. Bolgarija morabiti dobro pripravljena, kajti proti sebi bi imela Srbijo, Grško in Črno goro ter po sedanjih razmerah za hrb- aci iii C i , L'1 ,v '.'<' i, .. ' - . - ' c no in proti pogodbi zahteva kraje, v katerih prebiva bolgarski narod. V Bolgariji se je sestavilo novo ministrstvo pod predsedstvom znanega zmožnega politika dr. Daneva, ki ima v sobranju zanesljivo večino, katere dosedanje ministrstvo pod Gešovom ni imelo. Toda politika Bolgarije bo hodila isto pot kakor pod Gešovom. Tudi novo ministrstvo stoji na stališču, da se mora Srbija svoje pogodbe držati in jo izpolniti. Toda vkljub vsemu temu ne verjamemo, da bo prišlo do vojske med balkanskimi zavezniki. O srbskih politikih je znano, da se podajo globoko v nevarnost, toda vsakokrat se še umaknejo, predno se zgodi nesreča. To znamo posebno mi v Avstriji. L. 1908 in preteklo zimo je govorila Srbija, kakor da bi nameravala že jutri prikorakati pred dunajski cesarski dvor. Toda vsakokrat se je še pravočasno premislila. Mi razumemo ta način postopanja, ki za majhne države ni brez vsake koristi. Sedaj se že čujejo glasovi, da bo Srbija odnehala. Francoski poslanik v Belgra-du je naznanil ministrskemu predsedniku Pašiču, da Srbija ne dobi niti vinarja denarja več iz Francije, ako bo nadaljevala vojsko. Ta vest je srbske vladne kroge hudo poparila. V Carigradu stikajo sedaj mladoturki za morilci velikega vezirja Mahmud Sefket-paše in njihovimi zavezniki. Mladoturki niso tako trdni v vladnem sedlu, kakor si želijo. Proti»njim je velika nevolja in mla-doturkom bo težko, poloviti vse nezadovoljneže in jih pozapreti. Pismo ruskega carja. Že zadnjič smo kratko med najnovejšimi vestmi poročali, da je ruski car Nikolaj brzojavno pozval bolgarskega carja Ferdinanda in srbskega kralja Petra, naj preprečita bratomorno vojsko med Bolgari in Srbi. Listi prinašajo sedaj besedilo te brzojavke, ki se glasi: „Vest o v Solunu nameravanem sestanku ministrskih predsednikov zaveznih držav, kateremu bi i-mel slediti sestanek v. Peterburgu, me je zelo razveselila, ker se je zdelo, da ta namera izraža željo balkanskih držav, da se sporazumejo in da se zveza, ki je imela dosedaj za učinek najsijajnejše uspehe, namerava še utrditi. Z mučnimi čustvi izvem, da se ta sklep še ni izvršil in da se, kakor se zdi, balkanske države pripravljajo na bratomorno vojsko, ki bi mogla zatem-niti slavo, katero so si skupno priborile. V tako resnem trenotku se obračam, kakor mi to veleva moja pravica in dolžnost, neposredno na Vaše Veličanstvo. Oba naroda, bolgarski in srbski, sta glasom svojo za«-vezniške pogodbe razsodbo o vsakršnem tozadevnem medsebojnem sporu prepustila Rusiji. Zato prosim Vaše Veličanstvo, da od Vas prevzetim obveznostim ostanete zvesti in se glede na rešitev medsebojnega spora med Bolgarijo in Srbijo zanesete na Rusijo. Mesto razsodnika ne smatram kot kako predpravico, ampak kot mučno obveznost, kateri se ne morem odtegniti. Vojska med zavezniki me ne more puščati ravnodušnega. Jaz polagam važnost na to, da izjavim, da bi o-ria država, ki bi vojsko začela, bila za to pred stvarjo celega slovanstva odgovorna in da si pridržujem vso svobodo glede stališča, katero bo Rusija nasproti slučajnim uspehom take zločinske vojske zavzela." Te besede, ki kličejo tako glasno balkanskim Slovanom: „Bodite edini!", so pokazale, da se ruski car res trudi, da bi preprečil bratomorno vojsko. Odgovor bolgarskega in srbskega vladarja. Oba vladarja sta sprejela posredovanje ruskega carja, vendar, ne brezpogojno. Zelo samozavestno je odgovoril ruskemu carju bolgarski car. Njegove besede niso besede podložnika, ampak besede enakovrednega vladarja. Tako samozavestno dosedaj še iioben bolgarski vladar ni govoril z ruskim carjem. In to je izzvalo navdušenje po celi deželi. Vsled zadnjih slavnih zmag se čuti Bolgarija močno in njen car ž njo. Car Ferdinand odgovarja, da z veseljem sprejme posredovanje ruskega carja glede onih krajev, ki niso omenjeni v bolgarsko-srbski pogodbi, a kar se tiče pogodbe, ono bo Bolgarija držala. V pogodbi se prepušča Makedonija Bolgarom. In zato pravi car Ferdinand v odgovoru: „Bolgarija nima samo pravic do Makedonije, ampak tudi dolžnosti napram njenemu prebivalstvu, ki je bilo vedno bolgarsko in hoče za vsako ceno tudi bolgarsko ostati. In Vaše Veličanstvo se bo blagovolilo spominjati, da je tudi Rusija skozi dolgo vrsto let pripoznala te pravice in dolžnosti." Kralj Peter se v odgovoru ruskemu carju zahvaljuje za ljubezen, ki jo izkazuje jugoslovanskim narodom. Potem pa glede prepornega ozemlja zavzema stališče svoje vlade, da pripada Makedonija Srbom, ker je srbska vlada največ trpela za osvobojenje makedonskih krajev. Umor Malunud Sefket-paše. O umoru velikega vezirja (ministrskega predsednika) Mahmud Seiket-paše se poroča sledeče: Dne 11. t. m. se je veliki vezir v spremstvu Eirel-bega in svojega pobočnika, mornariškega častnika Ibrahim-paše z avtomobilom odpeljal iz vojnega ministrstva v Carigradu. Ko je zavil avtomobil z Bajadoc trga na tmmvaisli-n nestn. ie moral ra.di sneče obstati. V tem sa, ki ga je zaaeia ena Krogi», je mu.' umri. vezirjev sluga pa je bil nevarno ranjen. Ministrski svet se je zbral takoj v vojnem ministrstvu. Vojaške oblasti so za vzdrževanje reda vse potrebno ukrenile. Mrtvi trupli velikega vezirja in Ibrahim-paše so prenesli v vladno palačo. Nekaj napadalcev je z avtomobilom pobegnilo v neko hišo v Pero pri Carigradu, nekaj pa so jih aretirali. Glavni napadalec je neki Topal-Tevfik, star 28 let, grde postave in odurne zunanjosti. Kakor se poroča, so ga vjeli v stranišču neke gostilne, kjer se je skril. Pri njem so našli 2 revolverja in nož, kakor tudi patrone, ki so podobne onim, s katerimi je obl ustreljen veliki vezir. Prijeli so pa tudi nekega Kadrija iz Albanije, ki je priznal, da je Mahmud Sefket-pašo u-strelil zato, da maščuje umor Nazim-paše. Nazim-pa-ša je bil namreč najsposobnejši general turške armade in odločen pristaš staroturške stranke. Vzrok napada je vsekakor političen. Sefket-paša je bil pač poleg Enver-bega najmočnejša in najbolj priljubljena oseba v Turčiji. L. 1909. je kot poveljnik mesta Soluna prikorakal pred Carigrad, da je prisilil sultana Abdul-Hamida k odstopu ter s tem pripomogel mladoturški stranki do popolne zmage. Toda tudi v sedanjih težkih razmerah, v katerih se nahaja Turčija, si je znal pomagati. Vsled vstaje dne 23. januarja t. 1. se je povspel na čelo države. In ko je videl razbite ostanke turške armade ob čataldški črti, ni obupal, temveč z železno roko zgrabil za vajeti, da privede Turčijo do novega procvita na tleh, ki so bila prvotna last Turčije. Toda ravno v začetku njegovega dela ga je zadela roka morilčeva. In tako je izgubila Turčija enega najboljših svojih mož. Vezirjev avtomobil je od 10 strelov preluknjan. Zadnje besede Mahmud" Seiket-paše so bile: Allah il Allah! Kakor se poroča iz Carigrada, so usmrtili Mahmud Sefket-pašo pristaši nekdanjega umorjenega turškega vojnega ministra Nazim-paše. Zaroto so sklenili pristaši po Enver-begu ostavljenega bivšega velikega vezirja Kiamil-paše. K temu umoru se še poroča: Napadalcem je obljubil staroturški tajni odbor 100.000 K nagrade. V avtomobilu, iz katerega so ustrelili velikega vezirja, so bili sledeči napadalci: Topal-Tevfik, voditelj avtomobila, Dčeval, Cerkes Abduraman, sin polkovnika, Nazmi, ki je bil pred leti izključen iz armade, in neki igralec. Do sedaj so zaslišali 40 oseb, zaprli pa 10 sokrivcev. V Carigradu je bilo tekom sobote aretiranih 150 oseb. Boj za hišo, v kateri so se nahajali morilci velikega vezirja, je razburil vso Pero (carigrajsko predmestje). Že v četrtek je bila hiša zastražena, ker je policija sumila, da so v njej skriti morilci. V soboto ob 2. uri popoldne je došlo več policijskih oficirjev pred liišo. Ko so potrkali na vrata, so morilci Zia Nazim in Kiazim takoj pričeli streljati. Pri tej priliki sta bila pribočnik carigrajskega vojaškega upravitelja in preiskovalni sodnik nevarno ranjena. Nato je vojaštvo hišo popolnoma obkolilo in pričelo streljati. Po 2urnem boju so bili vsi morilci aretirani in odpeljani pod močnim spremstvom v Carigrad. — Tekom boja za hišo, v kateri so bili morilci velikega vezirja, je moral končno priti na pomoč tudi oddelek požarne brambe. Ognjegasci so skušali najprej udreti skozi streho v hišo, a to je bilo nemogoče, ker so morilci neprestano streljali. Ognjegasci so morali nato končno razbiti vrata, na kar so se udali. Oddanih je bilo okoli 200 strelov. Prebivalcev sosednjih hiš se je tekom poboja polastil velik nemir, a po aretaciji je nastal takoj mir. Ko je sultan izvedel, da je Mahmud Sefket-paša umorjen, je takoj imenoval mladega Sajd Halim-pašo za velikega vezirja, kateri je častno mesto prevzel in sestavil novo vlado. Mahmud Šefket-paša. Mahmud Sefket-paša je bil eden glavnih mlado-turških voditeljev. Rojen je bil 1. 1858. v Bagdadu v Mali Aziji. Njegov oče je bil v Bassori državni upravitelj, njegov ded je bil po rodu Georgijec in kristjan, Tletnega dečka pa so Turki oropali in ga v Bagdadu prodali generalnemu upravitelju, ki pa ga je pustil vojaško vzgojiti. Nekdanji suženj je v armadi tako napredoval, da je postal celo poveljnik bagdadske posadke. Mahmud Sefket je v 19. letu vstopil v vojno šolo, 1. 1880. je bil pozvan v carigrajsko visoko šolo generalnega štaba, 1. 1882. je postal stotnik generalnega štaba. Tri leta je bil prideljen pruskemu generalu Goltz-paši, ki ga je poslal v Nemčijo in je bil, ko je bival v Nemčiji, imenovan za generalnega majorja, 1. 1904. je bil imenovan za valija na Kosovem, nato je pa postal poveljnik solunskega armadnega zbora. Tu je stopil v stik z mladoturki, ki so mu popolnoma zaupali. Znano je, da je meseca aprila 1909 solunski armadni zbor pod poveljstvom Mahmud Sefket-paše o-svojil Carigrad in strmoglavil sultana Abdul-Hamida. Znano je, da je postal Mahmud Sefket-.paša po letošnji vstaji Enver-bega dne 23. januarja turški veliki vezir. Državni zbor. V državnem zboru se je zadnji teden vršila splošna razprava o novem, daAčnftm načrtp. ta te- .ol-ih, je-ae-vsi nepiijaieiji ucivkuv 111 oiurgiuia na ueiu, ua Dl S6 tO ne moglo zgoditi. V mesecu juliju bi se moral dotični načrt rešiti, kajti zadnji teden se je končala samo splošna razprava, podrobna se še niti ni začela. Ta teden se mora rešiti začasni proračun, potem pa nastopijo do 6. ali 7. julija kratke počitnice, ker se vršijo v Galiciji deželnozborske volitve, pri katerih morajo biti vsi poljski in rusinski poslanci zraven. Se-le potem bi se naj dogotovil davčni načrt. Toda kakor rečemo, sto rok dela skrivno na to, da bi se ne mogel dogotoviti. Seveda bi dobilo s tem Stiirgkhovo ministrstvo tak udarec, da bi menda letošnjega leta ne moglo preboleti. Tekoči teden je torej za našo notranjo politiko velike važnosti. Zadnji teden je proračunski odsek pripravil predloge za razpravo o proračunu, ki se vrši ta teden. V odseku je predlagal dr. Verstovšek 3 milijone za podporo poškodovancem po uimi~in zvišanje državnega zaklada, iz katerega se dajejo podpore za izboljšanje zemljišč. Oba predloga mu je nemško-polj-ska večina odklonila. Toda dr. Verstovšek si teh predlogov ni pustil kratkomalo pokopati, ampak se hoče za nje boriti ta teden tudi v zbornici. Pač pa je odtegnil predlog, naj se izreče pravosodnemu ministru Hohenburgerju nezaupnica, ker ni bilo nobenega u-panja, da bi dobil večino. Ce pa tak predlog pade, se s tem izreče — zaupnica Hohenburgerju, česar dr. Verstovšek ni nameraval. Zato je rajši odtegnil predlog. Seveda kričijo liberalci, da je o izdajstvo. To pa ni izdajstvo, da njihov edini zastopnik dr. Ravnihar dosledno podpira sedanjo vlado, v kateri sedi Hohen-burger, in da glasuje tudi za proračun Hohenburger-jev. Naši slovenski poslanci ne glasujejo za proračun in tudi tokrat ne bodo. Že v petek je naznanil poslan. Go s t i n č a r. Da naši posl. ne bodo s svojimi glasovi podpirali sedanje vlade, ker našemu narodu ni naklonjena. Liberalni slovenski poslanec jo bo pa podpiral, a vkljub temu so naši poslanci in naša stranka izdajalci. Liberalna pamet nad vse! Ko je dr. Verstovšek v proračunskem odseku stavil zgoraj omenjene predloge, je obenem obširno o-pisoval gospodarske, šolske in sodnijske zadeve na Slovenskem, zlasti po Spodnjem Štajerskem. Pobijal je napačne nazore nemških poslancev o razmerah na jugu in povdarjal, da so zlasti štajerski slovenski poslanci že zdavnaj ponudili roko za spravo na Štajerskem, ki se lahko doseže takoj, če se odstranijo razne preporne točke, n. pr. z delitvijo deželnega šolskega sveta in delitvijo deželnega kulturnega sveta za slovenski in nemški del dežele. Nadalje je poslanec opozarjal vlado na velikanska dela, ki še čakajo rešitve glede izboljšanja zemljišč (melijoracij), osuševanja 19. junija 1918. SLOVENSKI G O S P O D EL Stran 3. travnikov, regulacij rek itd. Strogo je bičal način, kako se trati denar iz zaklada za povzdigo živinoreje, kako krči vlada od leta do leta svoje prispevke za povzdigo gospodarstva v deželi in nadomestuje te odpadle prispevke z denarjem iz zaklada za povzdigo živinoreje. Nadalje se opozarja vlada, da skrbi za to, da se bo lažje naše sadje izvažalo, zlasti da se dajo največje ugodnosti na železnicah in se znižajo tarifi. Poljedelsko ministrstvo je pozival gospod poslanec, da podpira strojne zadruge, da si kmetje pomagajo s stroji pri pomanjkanju delavnih moči. Posebno pa je pozval učno ministrstvo, da vendar predloži zakon glede oreosnove ljudskega šolstva na deželi in zlasti zakon glede nadaljevalnega kmetijskega pouka na ljudskih šolah. Nadalje je omenil še mnogo perečih gospodarskih vprašanj v svojem volilnem okraju in posebno bičal finančne organe, ki po nepotrebnem pritiskajo na kmečko ljudstvo pri odmerjenju osebno-do-hodninskega davka. Koncem svojih izvajanj je stavil že omenjene predloge, da se melijoracijski zaklad zviša, da se stavi za poškodbe v vinogradih 3 milijone kron v proračun in da predloži vlada zakon glede kmetijskega pouka na ljudskih šolah. Poslanec B r e n č i č je kot poročevalec v vino-rejskem odseku državnega zbora priporočal naslednji predlog, ki je bil tudi sprejet: „Vlada se poziva z o-zirom na zadnja slaba leta v vinogradih in letošnjo pozebo, katera je napravila velikansko škodo, da prisilne izterjatve zaostalih brezobrestnih posojil v uva-ževanja vrednih slučajih spregleda in glede tega zaukaže c. kr. davčnim oblastim primerno postopanje." Ker gospod poslanec Brenčič kot vinorejec gotovo najbolje pozna težave in neprilike vinorejcev in se je za vinorejce tudi z vso vnemo zavzel ter pojasnil vsled slabih letin zelo otežkočene gospodarske razmere vinogradnikov, je pričakovati tudi dobrega uspeha. Vinorejci pa. so g. Brenčiču tudi lahko hvaležni za njegov trud. Poslanec P i š e k je stavil nujni predlog za po toči poškodovano občino v konjiškem okraju. Politični ogled. . — Cesar je pred kratkim obiskal dunajskega u-metnika slikarja viteza Blasa, pri katerem si je ogledal od prestolonaslednika naročeno sliko za spomin na evliaristični shod na Dunaju. Slika predstavlja prizor, ko se evharistični obhod premika skozi grajska vrata na Trg junakov. Cesar je pohvalil umetnika, na kar se je med pozdravljanjem občinstva, ki se ie med tem časom zbralo na ulici, zopet odpeljal v svoj grad Senbrun. — Volitve v Trstu. Pri ožjih volitvah, katere so se vršile v četrtek, dne 12. t. m., je zmagal v okoliškem okraju Slovenec dr. Just Pertot proti socialnemu demokratu. V 1. in 6. okraju v mestu so zmagali socialni demokratje s 5 kandidati. V 3. in 4. okraju, kjer so bili v ožji volitvi Italijani in Slovenci, so s pomočjo socialnih demokratov zmagali Italijani. V petek, dne 13. t. m., je volil III. mestni razred. Zmagali so v večini okrajev Italijani, le v enem pridejo socialni demokratje ž njimi v ožjo volitev. Slovenski glasovi so se v tem razredu zelo pomnožili. — Včeraj je volil II. mestni razred. Slovenci so se zopet močno postavili. Pridno se tudi pripravljajo za volitve v o-kolici, ki bodo letos posebno hude, ker gredo proti Slovencem Italijani, Nemci in socialni demokratje. Napredek Cehov na Dunaju. Listi poročajo, da je na nadaljevalnih dunajskih šolah za krojače 2283 čeških in 927 nemških učencev, za čevljarje 1131 čeških in 927 nemških, za mizarje 1312 čeških in 1129 nemških učencev. Na nekaterih šolah je že več kot % Cehov. L. 1883 je bilo v takoimenovanih pripravljalnih šolah samo 3358, 1. 1910 pa že 7549 čeških učencev. Moč Slovanov raste povsod! — Nemški avstrijski katoliški shod se bo vršil letos v sredini meseca avgusta v Linou na Gornjem Avstrijskem. Od vseh strani se poroča o velikem številu udeležencev, ki se že priglašajo. V Lincu posluje poseben odbor, ki vodi vse predpriprave za shod. Zborovanja se bodo vršila v 4 velikih dvoranah. — Deželnozborske volitve na Moravskem. Ožje volitve za splošno skupino so se vršile v nedeljo, dne 15. t. m. Proti katoliški češki stranki, ki je bila s svojimi kandidati skoro v vseh okrajih pri ožji volitvi udeležena, so se združili vsi njeni nasprotniki: liberalci, Nemci, socialni demokratje in agrarci. Kljub temu pa je katoliška stranka zmagala zopet z dvema kandidatoma, tako, da ima sedaj že samo iz splošne skupine 5 poslancev. Nemški krščanski socialci, ki do-zdaj niso imeli nobenega poslanca, so zmagali v okraju Iglava. V skupini kmečkih občin se bo vršil hud volilni boj med katoliško stranko in liberalnimi agrarci. — Ogrski državni zbor. V seji dne 12. t. m. se je ministrski predsednik Tisa predstavil zbornici s svojim ministrstvom. Opozicija se seje ni udeležila. Grof Tisa je podal izjavo, da hoče biti „pravičen". Glede Hrvatov je izjavil, da hoče vlada upoštevati na Hrvaškem ustavne razmere in braniti Hrvaški njene pravice. Hrvatje imajo pač slabo zaupanje na Madžare in je posebno o Tisi znano, da je strupen sovražnik Hrvatov in Slovanov na Ogrskem. — Dne 13. t. m. je bil za predsednika državnega zbora izvoljen bivši podpredsednik Beathy. Opozicija se zadnjih soj ni udeležila. Voditelji manjšinskih strank, n. pr. Just, Košut i. dr. se trudijo, da bi se vse stranke državnega zbora, ki so proti sedanji vladajoči stranki, strnile v močno skupno stranko. Vrše se tozadevna posvetovanja in se je večina strankinih voditeljev že izrazila za združitev. Ce se osnuje enotna opozicija, ki šteje v državnem zboru skoro že toliko poslancev kot večina, bo Tisi kljub njegovemu nasilnemu postopanju še slaba predla. — Itedlovo vohunstvo še vedno razburja avstrijsko javnost. Preiskava je dognala, da je Redi baje res izdal mnogo važnih vojaških načrtov in spisov Rusiji. Avstrija ima ogromno škodo, ker mora sedaj generalni štab vse načrte, tičoče se mobilizacije in vojaških posadk ob meji, izpremeniti. To delo pa stane več milijonov in potrebuje več let, predno se dobro izpelje. Rusija ima baje v rokah tudi natančne načrte 0 najvažnejših trdnjavah ob avstrijsko-ruski meji. — Redi je naznanjal Rusiji tudi vohune, ki so v Rusiji vohunili na korist Avstrije. Nekega barona Ungern-Sternberga, katerega je zatožil Redi pri ruski vladi, je ta poslala v prognanstvo v daljno Sibirijo. Kakor povzamemo iz poročil listov, je imel Redi v naši armadi več tovarišev. Neko poročilo iz Pulja trdi, da je v ondotni mornariški bolnišnici podčastnik Avgust Birghoffer pod strogim nadzorstvom, ker je obdolžen, da je sokrivec polkovnika Redla. Redi je bil judovskega pokoljenja. Njegov ded se je dal krstiti. Nesramno je pa zavijanje „Marburgerce" in „Slovenskega Naroda", da bi bil Redi „klerikalen". Mož je živel zelo razuzdano, nečedno življenje. Praški listi, ki so po- ' učeni natančno o načinu Redlovega življenja, poroča-jo, da se je Redi mnogokrat zelo zaničljivo izražal o - možeh, ki kaj držijo na katoliško vero. V cerkev ni zahajal nikdar. Človek, ki nima verskega prepričanja, je le redkokdaj pošten. — 251etnica nemškega cesarja Viljema II. Te dni je praznoval nemški cesar Viljem II. 251etnico svojega vladanja. Viljem II. se je rodil dne 27. januarja 1859. v Berolinu ter je po smrti svojega očeta, cesarja Friderika, prevzel cesarsko žezlo (15. junija 1888). 27. februarja 1881 se je poročil s princezinjo Avgusto Viktorijo, najstarejšo hčerjo Friderika, vojvode šlesvig-liolštajnskega. Otrok ima 7: 6 sinov in 1 hčer, ki se je pred kratkim poročila z Ernestom Avgustom, nadvojvodo kumberlandskim. Viljem je moč Nemčije na zunaj in znotraj zelo utrdil. Našim slovanskim bratom, ki žive v Nemčiji, pa se pod Vilje-;movo vlado ne godi posebno dobro. Za zatiranje Poljakov žrtvuje Nemčija vsako leto mnogo milijonov, druge Slovane, ki so životarili v Nemčiji, pa je nemška nestrpnost že itak skoro do cela ugonobila. — Nemci in Rusi. L. 1900 je bilo 56,367.000 Nemcev in 103,281.000 Rusov. Torej na 100 Nemcev je prišlo 183 Rusov. L. 1912 je bilo 65,783.000 Nemcev in 139,581.000 Rusov. Na 100 Nemcev pride že 2H2 Rusov. Ce bo šlo to razmerje tako naprej, bo 1. 1924. 76,769.000 Nemcev in 188,640.000 Rusov. Na 100 Nemcev torej 264 Rusov. Leta 1948 pa bo 104,550.000 Nemcev, a Rusov 344,568.000. to je na 100 Nemcev bo prišlo 330 Rusov. Slovanska moč raste. — Švicarski katoličani imajo od 2. do 5. avgusta t. 1. svoj katoliški shod, in sicer v St. Galnu. Voditelji katoliškega gibanja v Švici pridno agitirajo za veliko udeležbo na shodu, katerega se bo udeležilo tudi veliko število laških in francoskih katoličanov. — Belgija se oborožuje. V belgijskem državnem zboru je izjavil ministrski predsednik Brokvevil-le, da potrebuje vlada za preosnovo in ojačenje arma-' de 284 milijonov. To svoto bo vzela vlada na posojilo, katero se bo vrnilo potem v 25. letih. Belgijski državniki se bojijo, da bi v slučaju izbruha vojske med Francozi in Nemci ali Nemci in Angleži, bila Belgija vojno pozorišče. Radi tega se mora država dobro oborožiti. Belgija namreč leži med Nemčijo, Francosko in Angleško. — Samostojnost Irske. Mali irski narod se že več stoletij bori za svojo samostojnost. Angleška drž. zbornica je sprejela lansko leto postavno predlogo, po kateri bi dobili Irci svojo lastno državno upravo in bi se ločili od Anglije tako, kakor je n. pr. ločena 0-grska od Avstrije. Angleži so namreč sami spoznali, da se godi Ircem velika krivica, ko se jim odtegujejo pravice, katerih so že drugi narodi deležni. Angleški državni zbor je dosedaj že dvakrat sklenil, da se loči Irska od Angleške, a gosposka zbornica, kjer sedijo sami velikaši in bogataši, je to postavo vsakokrat zavrgla. Ker pa državni zbor vstraja pri svojem sklepu in je irsko postavo dne 10. t. m. zopet sprejel, bo morala tudi gosposka zbornica svoje mnenje izpremeniti. Irski narod je pod angleško nadvlado mnogo pretrpel, a vera v Boga in ljubezen do rodne zemlje gaje ohranila. Irska ljubezen do domovine je tako velika, da se je angleška nestrpnost razbila ob njej. Mnogo Ircev se je že radi preganjanja izselilo v Ameriko, da se umaknejo angleški sili. A izseljenci imajo to lepo navado, da v potno culico, v kateri imajo svoje reči, denejo tudi par kilogramov irske prsti. Ko si ustanovijo v Ameriki svoj lastni dom, denejo irsko prst v posebne posodice in v te vsadijo cvetlice. Irski narod je po ogromni večini katoliške vere. Liberalci in protestanti so na Irskem redka prikazen, a še ti se branijo irske samostojnosti, ker bodo v irskem državnem zboru imeli katoličani večino. Liberalec iz sovraštva do katoličanov proklinja svojo domovino! — Nemiri v Mehiki. Vstaši so pod poveljstvom generala Madeiro napadli dne 13. junija mesto Zaba-tecas. Prišlo je do krvavih bojev. Cez 1000 mestnih prebivalcev padlo je v hrambi za mesto. Vladne čete hitijo mestu na pomoč. V vasi Wixito so vstaši napad- li cerkev med službo božjo, ustrelili duhovnika in p-klali več sto vernikov. — Spanci v Maroku. V pokrajinah Rif, Tetnan, Garb in Mont-Negron v Afriki je prišlo zadnje dni prejšnjega tedna do hudih bojev med španskim vojaštvom in ustaši. Uistaši so španske vojaške čete 11., 12. in 13. junija pri večih bojih premagali. Španska vojna iadja „Estremadura" je obstreljevala mestece Mont-Negron ob morju, kjer je bil glavni stan ustašev. Na obeh straneh je bilo mnogo mrtvih in ranjenih. Ker dosedanje španske čete v Maroku niso kos usta-šem, bo poslala španska vlacla nove čete v Maroko. Razne novice. Godovi prihodnjega tedna. 22. nedelja: 6 po Binkoštih. Ahacij, m. 23. pondeljek: Eberhard, škof; Cenon, sp. 24. torek: Janez Krstnik. Kres. 25. sreda: Viljem, opat; Prosper, škof. 26. četrtek: Janez in Pavel, mučenea. 27. petek: Hema, vdova; Vigilij, škof. 28. sobota: Leon, papež; Irenej, spozn. * Iz sodtujske službe. Za sodnika v Brežicah je imenovan avskultant dr. Ernst Rošker; avskultan-ta dr. Adolf Lenart in dr. Alfred Mildner sta imenovana za sodnika v področju graške višje deželne sod-nije. Avskultant dr. Franc Kirchengast pa je imenovan za sodnika v Radgoni. Dr. Friderik Bračič je i-menovan za državnega pravdnika v Celju. Dr. Karol Weingerl pa za namestnika državnega pravdnika v Celju. * Slovenska županstva, odgovorite nemškciuti Šulferajnu! Vsa nemška županstva, da, celo slovenska, prosi te dni nemški Sulferajn za podporo. Slovenska županstva naj odgovore na to nemško predrznost s tem, da vsaka slovenska občina določi stalni letni prispevek Slovenski Straži. V vsakem občinskem odboru naj se dobi kdo, ki ta predlog sproži. Ne spimo, ko naskakuje narodni sovražnik na vseh koncih in krajih — branimo slovensko mejo! * Župnijski uradi. Odlok celjskega okrožnega sodišča na župnije se ne sme tolmačiti tako, kakor da bi župnijski uradi s sodnijami ne smeli občevati slovenski. Pravosodna uprava priznava pravico, da se sme v obeh deželnih jezikih občevati s sodnijami, kar je po našem mnenju itak samoumevno. * Kako častijo soc. demokratje grob svojega rajnega tovariša. V nedeljo, dne 8. t. m., so priredili dunajski socialni demokratje na grobu pred enim letom umrlega poslanca Silbererja „spominsko slavno ;t". Kako se je vršila ta „spominska slavnost", pripoveduje neki udeleženec tako-le: Silbererjev grob se nahaja v 79. vrsti čisto ob zidu. Stal sem med „slavnostjo" blizu pokojnikovih sorodnikov. Kako sem se začudil, ko sem naenkrat opazil divji prepir! Množica je vpila nad neko žensko: „Kaj hočete tu? Grob je naš! Vi nimate pravice tukaj stati! Tukaj nimate ničesar i-skati!" Ženska se je jokala. Bila je vdova po pokojnem Silbererju. Dopoldne je namreč ponesla na grob pokojnega moža venec, cla s tem počasti njegov spomin, dasiravno jo je on zapustil. Ko je popoldne prišla zopet na grob, je našla venec popolnoma poliojen. Vdova je morala že veliko pretrpeti od socialnih demokratov, ki so jo sramotili po svojih listih na vse mogoče načine. Ko se je uboga vdova zavzela za svoj venec, je to socialne demokrate tako vjezilo, da so začeli vpiti nad njo in na ta način proslavljali spomin svojega pokojnega tovariša. * Nov spominski križec. Cesar je ustanovil z odlokom dne 9. junija t. 1. nov spominski križec, ki se bo podeljeval ob priliki posebnih vojaških naredb. Ta spominski znak je osmerooglati križec iz tombaka ter je podoben vojaškemu zaslužnemu križcu. Novi križec je na obeh straneh popolnoma gladek. Nosil se bo na levi prsni strani na 40 mm širokem rumenem traku s črnimi dvojnatimi progami, in sicer za bosansko-lier-cegovinsko spominsko kolajno. Po smrti imejitelja pripade križec nasledniku. Ta križec bodo dobili vsi tisti, ki so bili v času zadnje mobilizacije 1912-13 vsaj 4 tedne v aktivni službi in v uporabi, in sicer v področju 1., 4., 7., 10., 11., 13., 15. in 16. armadnega zbora, pri armadnem nadzorstvu v Sarajevu, pri višjih trdnjavskih poveljstvih, pri obmejnih lovskih četah, pri pionirjih, saperjih in voznih četah, pri mestnih poveljstvih kot postajni častniki, pri dopolnilnih okr. poveljstvih kot vojaški evidenčni uradniki, pri stavbe-no-trdnjavskem ravnateljstvu itd. Nadalje vsi, ki so bili v službi pri železniškem, brzojavnem in zrako-plovnem polku. Vsi pomorščaki c. in kr. vojne mornarice, ki so bili ob tem času v aktivni službi. Za spominski križec se je treba oglasiti pri dotičnem poveljstvu, oziroma oblasti, pri kateri je kdo služil. * Tržno poročilo. Vsled izredno visokih cen železa se je v mesecu aprilu prodalo za 25% manj železnih izdelkov kot pa meseca marca. Izkaz za mesec maj bo pa pokazal nazadovanje za kakih 30—35%. — Češka živnostenska banka jp kupila neko tovarno usnja, ki je izven kartela. Vsled tega se bodo cene usnju nekoliko znižale. — Vsled povišanja cen petroleju ima židovska petrolejska družba v Galiciji izredno veliko čistega dobička. V zadnjem poslovnem letu je dobila gališka karpatska petrolejska akcijska družba 1'9 milijona K čistega dobička. — Iz Dunaja poročajo, da se je cena pšenici pri 100 kg za 5 vin. in rži za 10 vin. znižala. Cena koruzi pa je poskočila za 5 vin. — Ogrski židje so pritirali cene žitu in moki tako visoko, da so začeli češki mlinarji pošiljati moko na 0-orsko. — Kljub temu, da se je cena živini znižala, še ni padla cena mesu. Iz Bavarskega poročajo, da je neki bavarski kmet v Monakovem prodal 3 pitane prašiče po 55 vin. na funt žive teže. Monakovski mesarji "a prodajajo svinjsko meso funt po 80—90 vin. * Za Slov. Stražo je daroval mariborski svečar g. Fran Duhek po marib. podruž. 50 K. Ob tej priliki g. Duheka, ki je vrl katoliško misleč mož, toplo priporočamo. Zlasti čč. župni uradi naj se pridno poslužujejo pri naročilih te tvrdke. — Gospod F. Ilešič iz Sv. Andraža v SI. gor. in g. Gabriel Elizabeta v Mariboru sta darovala vsak večjo svoto obrabljonih poštnih znamk. Hvala lepa! * Glavna skupščina štajerskega pododbora Zadružne zveze v Ljubljani se vrši v sredo 25. junija 1913 točno ob 10. uri predpoldne v dvorani hotela „Beli vol" v Celju. Dnevni red: 1. Delovanje pododbora v prvih petih letih njegovega obstoja. 2. Volitev pododbora. 3. Naše nadaljno organizatorično delo. 4. Prodlogi: a) Dolžnost vsake zadruge je, da pošlje vsako leto k glavni skupščini pododbora vsaj jed-nega zastopnika; b) Dolžnost vsake zadruge je delati na to, da se o-krožnih zadružnih shodov udeleže vsaj načelnik, tajnik in predsednik nadzorstva, po možnosti pa vsi funkcijonarji vsake zadruge. 5. Zelje in nasveti. Letos obhajamo petletnico obstoja štajerskega pododbora, zato je želeti, da pošlje sleherna zadruga k skupščini vsaj enega zastopnika I Zadružnim pozdravom dr. Josip Hohnjec, predsednik. * Slovenski obrtniki pozor! Opozarjamo na inserat „Hiša za obrt" št. 768. Mariborski okraj. m Maribor. Protestantovski in brezverski Nemci so se z*ače*li zaganjati tudi v svetovnoznano Marijino svetišče v Lurdu. Mrzi jim, ker se vesoljno katoliško ljudstvo vsled neštevilnih čudežev, ki se dogajajo v Lurdu, vedno tesneje oklepa Marije Lurške in roma k njej na leto stotisoče katoličanov, proseč milosti in zdravja. — Mariborsko vsenemško društvo je priredilo dne 16. t. m. pri Gotzu zborovanje, na katerem je prostozidarski zdravnik dr. Aigner iz Nemčije hotel dokazati, da so lurški čudeži le sama prevara. Mož, ki je zagrizen nasprotnik katoliške cerkve, je imel smolo. Njegovi „dokazi" so se mu popolnoma ponesrečili. Odlikoval se je le po hujskanju proti katoliški veri in duhovnikom. Zborovanja so se v izredno velikem številu udeležili tudi katoličani. Splošna napetost je nastala v dvorani, ko se je oglasil k besedi profesor dr. Medved, da zavrne dr. Aignerjeve trditve. V kratkih stavkih in z odločno besedo je pobijal dr. Medved govornika. V obraz mu je povedal: „To ni bilo znanstveno predavanje, bil je le hujskajbč govor proti katoličanom!" Dr. Medved je z dokazi ovrgel vse trditve dr. Aignerjeve. Končno pa je, obrnjen proti nasprotnemu govorniku, zaklical s povzdignje-nim glasom: „Vi, g. dr. Aigner! Lurški čudeži se že nad 50 let dogajajo in ko bova midva že trohnela v hladni zemlji, bo Marija Lurška še ravno tako osre-čevala-zemeljski rod s čudeži. Vaš napor, škodovati katolišfi cerkvi, je jalov, kajti besede Kristusove se povsod uresničujejo: Ti si Peter, to je skala, in na to skalo bom pozidal svojo cerkev, in vrata peklenska je ne bodo premagala!" m Sv. Peter niže Maribora. Dne 16. 1. m. je po dolgi mučni bolezni umrla veleposestnica Jožefa K">-kol v Metavi. Rajna je bila vzor vrle slovenske gospodinje. Naj v miru počiva! m Sv. Jurij ob Pesnici. Pretečeno nedeljo, dne 15. junija, se je vršila tukaj lepa in pomenljiva slovesnost' blagoslovljeni a nove zastave dekliške Marijine družbe. Dolgo so se nabirali za to prispevki, ker je zadelo nabiranje od gotove strani na velik odpor, in treba je bilo premagovati razne predsodke; kar pred nekaj tedni nemudoma pošlje visokorodna grofica Ida F e s t e t i c popolnoma opremljeno krasno družbeno zastavo z dragocenim, z zlatimi črkami obšitim trakom, in skrbi nabiranja, pa tudi nasprotstva je bilo konec. Dolga procesija šolarjev-kandidatov za „Marijin vrtec" ter članov Marijine družbe, naposled zastava, se je pomikala med zvonenjem, molitvijo in petjem iz župnišča okrog cerkve notri pred glavni oltar, kjer je izvršil blagoslovljenje vlč. g. dr. H o h n j e c. Ku-movala je tukajšnja krščanska vrla in ugledna veleposestnica gospa Alojzija Dobaj. Takoj po blagoslov-ljenju je g. profesor slovesno sprejel nad 90 dečkov in deklic, ki so doslej že bili pri sv. obhajilu, v „Marijin vrtec"; ti naj bodo sadike za naraščaj Marijine družbe. Prejeli so Marijine znake in podobice Brezmadežne s pravili „Marijinega vrtca". Nato je g. doktor v prelepi pridigi, spominjajoč se v uvodu Konštan-tinovega jubileja, v čegar spomin je bila zastava dobljena in blagoslovljena, podajal mladini nauke, ki jim jih kaže nova zastava, pred vsem jim je priporočal trdno vero, zvestobo, nedolžnost. Blagroval je matere, ki so po vzgledu sv. Ane ta dan Bogu in Mariji izročile svoje male otroke, kar jim gotovo ne bo nikdar žal, ako ostanejo stanovitni. Spomnil se je tudi velikodušne dobrotnice, plemenite grofice, ki v krščanske namene po raznih slovenskih krajih toliko dobrega stori, pa tudi dobrotnikom, ki so darovali za zastavo, kar pa se bo sedaj obrnilo v družbene namene in za cerkvene potrebe. Med sv. mašo, ki jo je služil nato g. doktor, so imeli skupno sv. obhajilo otroci „Marijinega vrtca" in Marijine družbe z gorečimi svečami v rokah. Pač ganljivi prizor za vsakega v veselje sta-rišem in drugim, ki so v obilnem številu pristopili k sv. obhajilu že pri rani sveti maši, in najbolj za Marijo, kakor je to lepo povdarjal g. govornik. Po končani slovesnosti, ki je trajala nad 2 uri, so dobili otroci in tudi dekleta Marijine družbe okrepčilo, ki ga je oskrbel cerkveni ključar g. Anton Dobaj. Lepo vreme je povzdignilo celo slovesnost, ki bo ostala v bla' godejnem spominu vsem udeležencem. m Sp. Zerjavci pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Dne 11. junija je pri slatinskem vrelcu zadušil plin, ki prihaja iz kisle vode, Franca Brus, ki je na me- stu umrl. Bil je komaj 20 let star in je bil še-le letos potrjen k vojakom. N. v m. p.! m Orehova vas. Pri nas je vladal že mnogo let zlati mir v občini. Slovenci smo bili edini pri vsakih volitvah. Letos pa se je par nezadovoljnežev zvezalo pri občinskih volitvah z narodnimi odpadniki — nem-škutarji, in je hotelo dobiti našo občino v svoje roke. Ljudje, kateri so nekdaj prisegali zvestobo slovenski domovini, se letos niso sramovali bratiti z onimi, ki že od nekdaj sramotijo našo slovenščino. Nobeno sredstvo jim ni bilo preostudno: liujskali so po občini, a-gitirali noč in dan, lovili pooblastila, a vse ni nič pomagalo, propadli so! Slovenska stranka je zmagala v III. in II. razredu, v I. razredu pa so z največjo silo prodrli nasprotniki. Izvoljeni so v III. razredu: F. Pišek, drž. in dež. poslanec; Janez Zigart, Fr. Škodi č in M. Kmetec; v II. razredu: Martin Dolar, Fr. Pišek ml., Fr. Primec in Jakob Falež; v I. razredu: Anton Lobnik, Fr. Pungartnik, Janez Horvat in Fr. Klasinc. — Slava našim volilcem, ki so tako odločno povedali, da ne pripustijo, da bi v naši lepi in rlozdaj mirni občini zagospodovali razni zgagarji, liberalci in nemškutarji! Živela slovenska Orehova- in Hotinja vas! m Maribor. Podružnici Slov. Straže v Mariboru (v mestu in pri Sv. Magdaleni priredita v nedeljo, 6. julija ob 3. uri popoldne na vrtu gostilne Krajnc v Radvanju ljudsko veselico. Spored obsega petje, godbo, javno telovadbo in razne ljudske zabave. Začetek ob 3. uri popol. Vstopnina 30 vin. za osebo. Preplačila se hvaležno sprejemajo. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v nedeljo, 13. julija. Slovenci in Slovenke iz Maribora in okolice, prikitite v nedeljo, 6. julija v obilnem številu v Rad vanj. m Sv. Peter niže Maribora. V nedeljo, 22. t. m. po večernicah uprizore pri nas mariborski diletantje (člani Marijine družbe) igrokaz v treh dejanjih: „Don Fernando, strah Asturije". Pridite v obilnem številu! m Kamnica. Dne 22. t. m., šesto nedeljo po binkoštih se bo vršila na prijaznem griču Sv. Urbana cerkvena slovesnost v proslavo Konštantinovega jubileja. Iz Kamnice bo šla po rani sv. maši procesija k Sv. Urbanu, kjer bo ob 10. uri procesija s presv. Rešnjim Telesom. Nato bo imel povsod priljubljen in poznan pridigar gospod, dr. Anton Medved jubilejno pridigo, kateri bo sledila slovesna sv. maša. Prebivalci mariborske okolice pridite mnogoštevilno 22. junija k Sv. Urbanu, odkoder se ponuja lep razgled po slovenski domovini! m Hoče. Dno 29. junija bo na občnemu zboru naše Kmečke hranilnice in posojilnice govoril g. nadrev. Vlad. Pušenjak, na kar že danes opozarjamo. — Naši „Orli" se pridno pripravljajo na katoliški shod. Ptujski okraj. p Ptujske novice. Umrl je na Ptuju pretečeni teden g. Anton Pengov, tajnik okrajnega zastopa ptujskega. Bil je pravičen in pri ljudstvu splošno priljub-\jen mož. N. v m. p.! — Skrlatica na Ptuju in v okolici še vedno ni prenehala, ampak se skoro še vedno širi; po nekod so obolele cele družine. Naj bi vendar stariši takoj, ko zapazijo na svojih otrocih prve znake te bolezni, poklicali zdravniško pomoč! V zadnjem času se je ta nevarna bolezen lotila tudi odraslih. — Krčevinsko bralno društvo priredi s sodelovanjem Dekliške zveze prihodnjo nedeljo, dne 22. junija, v gostilniških prostorih g. Potočnika v Krčevini pri Ptuju vešelico s sledečim sporedom: 1. Petje. 2. Šaljivi prizori. 3. Gledališka igra: „Marijin otrok". Začetek je točno ob VA. uri popoldne. Na mnogobrojno udeležbo vabi uljudno odbor. p Sv. Barbara v Halozah. Letošnji 9. junij bo v zgodovinski knjigi barbarške fare zabeležen z zlatimi črkami. Ta dan je v naši razsežni župniji podelil naš prevzvišeni g. knezoškof 465 otrokom zakrament sv. birme. Ko se je Prevzvišeni na predvečer pripeljal v našo faro, ga je najprej sprejelo naše ljudstvo pri slavoloku v Dolanah pri Majcenovičevi kapeli. Najprej se je poklonil škofu domači vlč. g. župnik v spremstvu drugih čč. gg. duhovnikov, ki so Pre-vzvišenega pozdravil v jedernatih besedah. Nato je v imenu šolske mladine pozdravila škofa šolarica Ana Brlek iz Gradišča, Anton Milošič v imenu mladeniške Marijine družbe, Ana Kozel v imenu dekliške Marijine družbe in naš vrli župan g. Anton Stumberger v imenu občin. Prevzvišeni se je vsakemu posebej zahvalil. Po izvršenih obredih se je vršila izkušnja šolske mladine iz veronauka. Otroci so znali izvrstno. Ko se je zmračilo, je vse vrelo okoli župnišča. Prišla je domača godba, ki je pod vodstvom g. kapelnika Mihaela Kranjca iz Slatine napravila krasno podoknico Prevzvišenemu. Nato so zapeli domači pevci pod vodstvom organista Franca Zagožena. Kako veseli so bili godci in pevci, ko je prišel Prevzvišeni med nje in se ž njimi pogovarjal. Vrh najvišjega griča, ki se vidi iz župnišča, je pa umetno razsvetlil Anton Arbeiter, tako, da se je lepo videla umetna monštranca in začetne črke škofovega imena: „M. N.", ki so se vedno obračale. Pozna noč nas je ločila od župnišča. Drugi dan ob 8. uri zjutraj se je zopet zbralo mnogo vernikov in šolska mladina pod vodstvom svojega učitelj-stva, da bi spremila nadpastirja v krasno ozaljšano farno cerkev. Na sredi pota v cerkev je Prevzvišeni blagoslovil krasno kapelo s kipom presv. Srca Jezusovega, katero je postavila blaga družina Reicher tik ob cesti. Poleg te kapelice se je blagoslovilo še več drugih svetih podob, ki so visele pri kapeli. Nato se jo Prevzvišeni podal v spremstvu gg. duhovnikov v cerkvenih oblačilih v cerkev. Prišedši v cerkev, je blagoslovil najprej krasno mašno obleko zelene barve, delo in dar blage gospe baronice Kiibeck iz Borla. Potem je Prevzvišeni daroval sveto mašo. Po sv. maši je bila krasna pridiga o presv. Srcu Jezusovem. Marsikatero oko se je solzilo, ko je Prevzvišeni vzpodbujal vernike k češčenju presv. Srca Jezusovega. Navedel je tudi velike zasluge domačega preč. g. župnika, ki je od zadnje birme do letos porabil 35.000 kron za po- pravila in olepšavo božjih hramov. Sedaj je ustanovil družbo za popravilo stare farne cerkve sv. Katarine. Prevzvišeni je daroval velikodušno 100 K, da se popravi zapuščena nekdanja farna cerkev sv. Katarine, katero je Prevzvišeni pred svojim odhodom o-sebno obiskal in si jo ogledal. Po pridigi se je vršila sveta birma. Le prehitro so minule vesele ure, ko je bil naš, nad vse ljubljeni nadpastir med nami. Vznak svoje neomajane udanosti in hvaležnosti smo mu postavili še slavolok na meji fare v Okiču z napisom: „Naj za trud Vam Ekselenci v nebo pletejo se venci". p Cirknvce. V nedeljo, 29. t. m. prirede katoliški rokodelski pomočniki v Mariboru izlet k nam in uprizore ob tej priliki burko v dveh dejanjih „Trije tički". Predstava se vrši popoldne po večernicah v hranilničnih prostorih. p Žetale. čebelarska podružnica za rogaški okraj priredi 22. junija ob 3. uri popoldne podučni shod pri čebelnjaku g. Mikolič v Zetalah. Predavat pride g. Jurančič. Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Pri mesečnem sestanku Dekliške zveze v nedeljo je zapel pevski zbor par mičnih pesmi pod vodstvom našega neutrudljivega pevovodje g. Za-cherla. Prisrčna hvala! Za tem nam je g. voditelj v svojem govoru podal mnogo koristnih naukov. Govorile so še: Micika Krajnc, Marija Babič in Micika Karba. 1 St. Jurij ob Sčavnici. Dne 8. junija smo imeli pri Sv. Duhu na Stari gori v jurjevški župniji telovsko procesijo. Bil je lep dan in kakor nalašč za tako vzvišeno češčenje. Sv. Diuh je tudi sicer lep kraj in treba je bilo le še nekaj olepševalnega dela, da je obhod po prosti, zdravi naravi bil res veličasten. K temu so tudi precej pripomogli naši veteranci v družbi z malonedeljskimi. Zbralo se je dokaj lepo število naših krepkih slovenskih veterancev v veličastnem sprevodu, da počaste Najsvetejše. Vse bi bilo prav, samo to se zdi človeku skoraj neumljivo, da naši veteranci nimajo tistega ponosa na svoj materni jezik, tda bi rabili slovenski jezik za poveljni jezik. Vemo, da se mnogi veteranci še vsaj nekoliko zavedajo svoje zavedajo svoje narodnosti. Veteransko društvo ni ob-Jvezno, ampak je kakor pristop tako tudi izstop prost an torej društvo kot prostovoljno sme svoj materni je-?zik rabiti kot poveljni jezik. Ne najdete širorn naše-Avstrije naroda razun slovenskega, kateri bi si hotel svoj poveljni jezik izposoditi. Upamo, da naši veteran-I ci kot pošteni možje ta nedostatek poravnajo in v pri-<: hodnje kot zavedni, slovenski veteranci nastopajo. 1 Mala Nedelja, čebelarska područnica priredi v nedeljo, dne 29. t. m. popoldne ob treh pri čebelnjaku g. Jož. Znidariča v Dra-kovcih, poučno predavanje in praktično razkazovanje čebelarskih opravil. Predava g. Jurančič. 1 Sv. Jurij ob Sčavnici. Tukajšno bralno društvo priredi v nedeljo 22. junija veselico z dvema gledališkima predstavama: „V tem znamenju boš zmagal" in „Zakleta soba pri zlati goski". Sodeluje domači pevski in tamburaški zbor. 1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Dekliška zveza priredi veliki dekliški Bhod za Marijine družbe in zveze dne 6. julija. Natančneji spored se objavi. Slovenjgraški okraj. s Slov. Gradec. Noben izmed liberalnih listov ni tako Iažnjfv in hinavski kakor na Kranjskem izhajajoča „Sloga", katero nam še par liberalnih advokatov vedno vsiljuje. Zadnja številka tega kranjsko-liberalnega lista je prinesla članek iz našega mesta proti dr. Verstovšeku. Toda laž je, da je prišel članek iz našega mesta, to zanikajo tudi vsi liberalci, ki znajo pisati. Ker je v članku toliko besed iz konfite-orja in sv. pisma, je spisal članek za to plačani znani penzijonist. Hud je, da je dr. Verstovšek napadel v državnem zboru Poljake. Ali jih naj hvali, ker so vedno proti drugim Slovanom nastopali? Dr. Verstovšek jih je napadel, a na željo Poljakov se je spor poravnal, posredoval je dr. Susteršič, a ne tako, kakor laže „Sloga". Poravnava je bila častna za obe stranki. Istotako je „Slogina" laž, da še dr. Verstovšek ni nikdar imel stvarnega govora proti dr. Hohenburger-ju. Kdor tako govori, še ni čital njegove knjižice o delovanju Hohenburgerjevem. Toda hudobni ljudje tudi resnice nočejo priznati. Svetujem liberalcem, posebno pa „Sloginemu" penzijonistu, da vzame v roke dr. Verstovšekovo knjižico „Hohenburgerjev sistem". s Šoštanj. V nedeljo, dne 12. junija t. 1. se vrši ob y210. uri dopoldne v hotelu Rajšter v Šoštanju zborovanje, na katerem bo o sanaciji šoštanjske posojilnice poročal državni in deželni poslanec dr. Verstovšek. Vstop imajo le udje šoštanjske posojilnice. s Sv. Duli na Ostrem vrhu. Škofova vizitacija in sv. birma dne 27. majnika se je tukaj prav dobro obnesla. Graški knezoškof se je prepričal o vernosti tukajšnjega slovenskega ljudstva. Dne 29. junija pa se vrši pri nas občni zbor Katoliškega izobraževalnega društva. Govorit pride g. prof. dr. Hohnjec iz Maribora. Ta dan bosta 2 božji službi. s Mare»l>»>r£. Dne 22. junija ob pol 10. uri dopoldne se vrši tukaj blagoslavljanje nove zastave mladeniške Marijine družbe. Pridi-guje organizator mladine veleč. g. dr. Hohnjec iz Maribora. Popoldne pa gremo na Remšnik k skupnemu sestanku Mladenišhih zvez iz Drav-Bke doline. s Stati trg. Zaradi birmo na 22. t. m. v Starem trgu ne bo shoda J. S. Z. Kedaj da bo, se pravočasno naznani. s Šknle. Bralno društvo priredi 22. t. m. ob 3. uri popoldne gledališki predstavi rIgubljen sin" in „Smrt pravičnega". Pridite. Celjski okraj. c Celje. Socialni demokratje rogovilijo tudi v naših krajih. Nestrpnost rdečih kolovodij je dan za dnevom hujša. V maloštevilnih tovarnah v Celju in o- kolici bi ti ljudje radi imeli pri delavstvu glavno komando. 2al, da jim gre mnogo pridnih slovenskih delavcev na limanice in pristopa v njihovo organizacijo. Smilijo se nam ti ljudje. Cel teden trdno delajo po tovarnah in drugih podjetjih, da zaslužijo sebi in svoji družinici skorjico kruha, a ko pride sobota, mora ubogi trpin hočeš nočeš odrajtati v nenasitno social-no-clemokraško malho težko zaslužene peneze. Kaj ima ubogi delavec od socialnih demokratov? Denar, katerega enkrat dobijo socialni demokratje oziroma njihovi židovski voditelji, je izgubljen na veke. In če je tudi delavec plačeval leta in leta v njihovo blagajno svoje doneske, vendar, ako ostane zvest sveti veri in materinemu jeziku, mu ne dajo niti tedaj podpore, ko jo najbolj potrebuje. Krščanski delavec! Za te ni prostora pri socialnih demokratih! Ako še nisi, pristopi v pravo delavsko organizacijo, katera je Jugoslovanska Strokovna Zveza! c Sv. Juriji ob južni železnici. Dne 14. junija je bil neki mlad uzmovič zasačen v Hrenovi hiši v Hru-šovcu, ko se je splazil pri oknu v hišo. Sirotek je prosil, pa vendar se ga ni pustilo izlezti, dokler ni prišel orožnik. Tat je iz D,objega ter ima na vesti še več tatvin. c Drami je. G. Jarnovič pripoveduje svoje sanje Tomažu Mastnaku. Tomaž: „Dober dan, gospod Jarnovič!" — Jarnovič: „Zdravo, pa da si vendar prišel, ljubi Tomaž, da imam vsaj enega, kateremu iz srca lahko potožim svoje strašne sanje, ki so me mučile nocojšnjo noč." — Tomaž: „No, so tb pa menda sanje tako zdelale, da tako obupano izgledaš".— Jarnovič: „Ce bi bil ti imel sanje, katere ti bom povedal, bi se tudi nič bolj korajžnega ne čutil kot jaz!" — Tomaž: „No, le hitro povej, ker danes nimam veliko časa. Mislim si, da se ti je gotovo kaj sanjalo o volitvah". — Jarnovič: „Uganil si! Sanjalo se mi je, da smo imeli občinske volitve; vrgli smo se mi liberalci z vso zvijačo na III. razred, pa zlomek, niti eden od nas liberalcev ni bil izvoljen." — Tomaž: „No, ne straši se, to so le sanje, v resnici nas pa ti preklicani kočlarji ne bodo pustili tako na cedilu." — Jarnovič: „Sanjalo se mi je dalje, da so nas volilci II. razreda ravno tako podrli". — Tomaž: „No, o II. razredu je pa tako nam zaman govoriti; ker v istem tako brez sanj propademo." — Jarnovič: „Pa tudi o I. razredu se mi je sanjalo, da so vsi tisti volilci, s katerimi sem že marsikateri literček ta sladkega spil, nam liberalčkom debele fige pokazali in so s Kmečko Zvezo volili". — Tomaž: „Sanje so sanje. V resnici pa bo vse bolje za nas". — Jarnovič: „Moje sanje se pa vsikdar rade uresničijo in če se še te, potem jo pa raje nazaj proti Hrvaškem popiham, kakor da bi tukaj v Dramljah te bridkosti premišljeval". — Tomaž: „No, če bi res mi liberalci propadli, bi le bil ti vsega kriv, ker Drameljčani so se začeli zavedati tvojega dela; posebno o zadevi v Jazbinah se po celi občini govori in huduje. Jaz te zagovarjam, kolikor mi je mogoče, Drameljčani mi pa pravijo: „Kdor zagovarja takšne, ni nič boljši od njih." — Jarnovič: „Tudi o jazbinski zadevi sem imel strašne sanje, o katerih ti drugokrat več povem, ker danes sem tako utrujen, da si moram nekoliko počitka privoščiti. Zahvalim te, ljubi Tomaž, da si prišel, olajšal sem si vsaj nekoliko svojo vest, čeravno danes nisi imel tolažilnih besed za-me, boš pa drugokrat to popravil, ker upam, da bodeva imela priliko v kratkem o tem kaj več govoriti. Srečno, Tomaž!" — „Na svidenje, Jarnovič!" c Vransko. V sredo, dne 11. t. m., je izbruhnil požar v sredini trga, ki bi bil lahko v kratkem času uničil celi spodnji del trga s cerkvijo vred. Zgorel je kozolec in svinjaki g. Oseta. Samo slučaju, da ni bilo vetra, in pa marljivosti požarnih bramb, posebno domače, se je zahvaliti, da ni bilo večje nesreče. Čudimo se samo, kako je bilo mogoče dovoliti kozolec in zraven skladišče za drva v sredi trga. Upamo, da bo ta nesreča merodajne kroge izpametovala, da se kaj takega ne bode več dovolilo. c Hmelj. Iz Zatca se poroča, da znaša cena za češki hmelj 160—168 K za 50 kg, za tuji hmelj pa 130 do 145 K. Ker se je vreme zadnji čas izpremenilo in so sledile vročim dnevom precej hladne noči, je rast hmelja na Češkem nekoliko zaostala. Ker so se pojavili različni mrčesi, škropijo kmečki hmeljarji pridno hmeljeve nasade. Ce ne bo listje odpadalo in če bo vreme ugodno, je pričakovati dobre limeljske letine. V Belgiji hmelj vsled lepega vremena ugodno raste. Ker mrčes nadleguje nasade, je cena belgijskemu hmelju že sedaj visoka. Na Angleškem so se pojavile v velikem številu različne hmeljske muhe in uši. Hmeljarji perejo s pomočjo posebnih strojev rastlino, ki je drugače lepo razvita. Iz Ogrskega poročajo, da obeta hmelj izvrstno letino. Rastlina je zdrava in brez vseh škodljivih mrčesov. — Neka angleška tvrdka je izdelala novo sredstvo proti listnim ušem. Sredstvo, ki je popolnoma priprosto, se raztopi v vodi in je takoj dobro za škropljenje. Glavni zastopnik tega sredstva proti listnim ušem je Viktor Kraus, Zatec na Češkem. c Sv. Jurij ob juž. žel. Dne 29 junija po večernicah se vrš občni zbor Dekliške zvezo v Kat. domu. Govori Pepica Senica. Osnuje se dekanijski odbor. Povabljene so mladenke cele dekanije in sosednjih župnij. Pozno sv. opravilo je pri Sv. Ahacu tik Grobelnega; od 10. vlaka so še prav pride, ker je najprej procesija. Brežiški okraj. b.jlircžice. Zadnjo nedeljo sem imel po dolgi dobi srečo, slišati krasno petje in godbo. V Narodnem Domu sta namreč priredila koncert pevski zbor brež' ke Čitalnice ter salonski orkester iz Krškega. Kar naslišati se nisem mogel, kako je valovilo morje glasov v prelepem ubranem soglasju, ki človeka nehote gane, nekako povzdiguje ter te naredi plemenitejšega. Toda domov grede kakor da sem padel iz nebes: po nekaterih krčmah in tu pa tam na cesti sem moral poslušati tako živinsko grdo vpitje, da mora človeka v srcu zazebsti, če pomisli, kako surovega srca morajo biti ljudje, ki delajo takšne glasove. Od kod ven-, dar to, da po naši okolici tako naglo izginja vsako lepo petje? Ali ne, ker alkohol, ki prazni mošnje, tudi grla suši in srca posurovi? Lepo Posavje, ali hočeš v pijančevanju in surovosti zapraviti vso svojo čast? Zdrami se, dokler je čas! b Dobova. Dne 12. t. m. ob '/22. uri zjutraj je izbruhnil pri Jožefu Cvetku ogenj, ki je uničil vso spravljeno krmo (8 vozov), kolarnico z gospodarskim orodjem, sosedu trgovcu Perger hleve in 10 svinj. — Mirno vreme in spretna pomoč spretnih Mihalovča-nov z novo brizgalno sta zabranila, da ni postala vas Dobova žalostno pogorišče. Vzrok požara je neznan; eni krivijo neprevidnost, drugi zlobno roko. Občna želja tukaj in potreba je, da si tudi Veliki Obrež omisli enako izvrstno brizgalno in ustanovi požarno bram-bo. Poklicani činitelji pa naj skrbe, da se bo v gostilnah, katerih je 7, izpolnjevala postava o policijski uri in spoštovala nedeljska tihota ter mir. b Pišece pri Brežicah. Pokopali smo v soboto, dne 14. t. m., Pleteršnikovo Tiončko. Ne le domačini, temveč vsi, ki so kedaj našo lepo župnijo obiskali, poznajo dobro blago pokojnico in bodo tudi razumeli jok in solze v Pleteršnikovi hiši ter ob grobu. Sijajen pogreb, katerega se je udeležila šolska mladina z uči-teljstvom, petero duhovnikov z dekanom, požarna bram-ba, belo oblečene deklice z venci, pesmi-žalostinke v hiši in na grobu, poslovilen govor ob jami, jasno priča, kako plemenito srce je nehalo biti. Sveto je živela, sveto je umrla. Daleč okoli ne boš našel takšne bratovske ljubezni, kot je v hiši Pleteršnikovi med dvema bratoma, profesorjem Maksom in oficijalom Josipom, ter dvema sestrama, gdč. Mimiko in sedaj u-mrlo Tončko, ki je vodila gospodinjstvo. Vsi štirje so ostali v življenju samski ter si vso svojo ljubezen medsebojno delili. Dolga, mučna bolezen je iztrgala kruto prvi listič iz te 4peresne deteljice. Blagim ostalim naše srčno sožalje! b Rajlienburg. Liberalci v službi antikrista. V „Slovenskem Narodu", št. 126, se je spravil naš znani Sokol in vnet pospeševatelj požarne brambe nad -„klerikalnega" zmaja, ki odpira svoje žrelo nad „naprednim" Rajhenburgom. Cela kolobocija, ki se ponuja v „Slovenskem Narodu" vernim naprednjakom, nam kaže v prvem hipu, da se giblje vse mišljenje in delovanje naših liberalcev v duhu antikristovem. Dokazi: Najprvo hvali požarno brambo, da se ne udeležuje cerkvenih procesij, češ, da bi bila to „štafaža" — Zdaj torej vemo vsi, zakaj so cerkvene procesije za štafažo! Verno ljudstvo gre k procesijam zato, da pokaže javno svoje versko prepričanje, a liberalec, ki ne more v procesiji pokazati svojega verskega prepričanja, ker ga nima, pa pravi, da je „hvalevredno", če se kako društvo izogne „službenega nastopa" ob takih priložnostih, ker to bi bila le štafaža. Seveda, če je pa treba iti na kako veselico požarne brambe, tam pa niso požarniki za štafažo, ampak čisto v svoji službi, ker gasijo — svojo žejo. Liberalno srce dopisniku seveda ne pripusti, da bi se ne obregnil zanič-ljivo ob naše Orle, ki so že večkrat pokazali, da se toliko zmenijo za napredno čukanje kakor za lanski sneg. Tudi radovoljno prepustijo Sokolom njihove „vzvišene ideje", ki jih bodrijo v boju proti „črni svoja-ti". Oh, to mora biti pač strašen boj, da se je dopisnik povspel do navdušenih besed: „Bratje! Ne strašite se boja, ne znoja, krepko naprej do cilja!" Sokol, antikrist, v boju zoper društvo, ki priznava katoliška, \erska načela! Ginljivo je čitati, kako svetuje hinavska liberalna duša našemu neumorno delavnemu g. župniku, kje si naj nabira zaslug za nebesa. Pravi namreč: „Tu se vrše v nekaj tednih občinske volitve, ki ne dajo mirno spati g. župniku Cerjaku . . . Priporočali bi mu, da posveti svojo skrb raje nedogotovlje-ni cerkvi, tam si bode stekel več zaslug za nebesa, kakor pa v besnem strankarskem političnem boju." — Kako milostno! Liberalen dopisunček, ki še niti pojma nima, koliko skrbi in dela je imel in še ima gosp. župnik z novo cerkvijo, bi rad svetoval komu, kako si naj nabira zaslug za nebesa! Pri sebi naj pogleda, če si je že kaj zaslug stekel za nebesa, da ga ne bo spodil sveti Peter radi pomanjkanja zaslug izpred nebeških vrat. Med svet trobi veliko laž, da je delo pri cerkvi ustavljeno. Se pozna, da ga ni nikdar v cerkvi, ker drugače bi moral znati, da se skoro vsako nedeljo oznanjuje, naj se farani požurijo, da izvršijo planiranje in druga dela pri cerkvi, ker bo že 2. julija prihodnjega leta posvečena. Vse verno ljudstvo širne Slovenije se že veseli tega dneva, a liberalni rajhen-burški antikrist je dovolj podel, da imenuje one, ki so pomagali k temu velikemu delu, zaslepljene kmete. — Kdor torej kaj žrtvuje v verski namen, je zaslepljen. Vsi dobrotniki iz vseh slovenskih dežel in kar vas je še drugod po svetu, veste zdaj, kakšni ste. Vi ste za-slepljenci! Pa če pridete kdaj pogledat našo novo prekrasno Marijino cerkev in obiskat naš trg Rajhenburg, ne ozirajte se nič na naše liberalce, ki so pri nas še bolj hudobni, kakor pa drugod, a hvala Bogu, brez moči. H koncu je vredno, da pokažemo našim ljudem, kakšen strah ima liberalni antikrist pred prihodnjimi občinskimi volitvami. Pravi namreč: „Napreden Raj-henburžan, gorje ti, kadar bo zagospodaril nad teboj črni klerikalizem s križem in palmo v roki, a v srcu s hinavščino in brezmejnim sovraštvom. Stopi na plan! da te ne zasužnji oni, ki mu je vera le orodje, s ko-jim hoče zagospodariti." Iz teh besed razvidi vsak či-tatelj, kako se boji hudič križa. Ce so pa vsi Rajhen-buržani taki, da bi se bali križa, kakor nerodni in an-tikristovega duha prepojeni dopisnik „Slovenskega Naroda", je pa drugo vprašanje. b Kapele. Ponašamo se lahko Kapelčani, da smo v zvezi s svetom po brezžičnem brzojavu; toda bilo je to le en dan minulega tedna, ko so imeli oddelki vojaštva na naših krajih nekake vaje ter so tudi pri nas napravili postajo za brzojavljenje po mehkem zraku brez žice. b Brežice. V nedeljo, dne 29. junija se vrši ob 3. uri popoldne pri g. županu Zorko shod J. S. Z. Poročat pride g. Vekoslav Zaje. Najnovejše. Državni zbor. V torkovi seji je nameraval predsednik dr. Sylvester pozvati zbornico, da častita nemškemu cesarju ob njegovi 251etnici. Slovani so se temu uprli. Dr. K o r o š e-c je v imenu Hrvaško-sloven-skega kluba izjavil, da njegov klub proti cesarju Viljemu kot zavezniku našega cesarja nima ničesar, da pa častitka zbornice ne bi bila umestna. Ako bi se pa kaj takega zgodilo, bi člani kluba klicali: ZivioHabs-burg! Češki poslanec Choc pa je opozarjal, da se tudi ob slavnosti ruske carske rodbine Romanovov ni sklenila nobena izjava. Njegov klub bi izjavo za Viljema spremljal z ropotom in protestom. Poljaki so dali na znanje, da bi se pri nameravani čestitki odstranili iz dvorane; ravno tako katoliški Cehi in mlado-čehi. Vsled tega je predsednik opustil nameravano čestitko. V tej seji je govoril tudi dr. Ve r s t o v š e k kot poročevalec manjšine in je povdarjal stališče Slovencev nasproti vladi in večini. Govornik je grajal vlado in večinske stranke, ker hočejo preko Jugoslovanov uzakoniti v Trstu italijansko vseučilišče, med tem ko se 70.000 tržaškim Slovencem niti ene ljudske šole ne privošči. Govornik je pozival, naj se odslej vendar bolj resno ozira na zahteve Jugoslovanov. — Danes bo najbrž glasovanje o začasnem proračunu. Ta dan bo tudi posvetovanje klubovih načelnikov, kateri bodo določili, ali bo državni zbor zboroval tudi v juliju ali ne. Kakor so razmere v državni zbornici, v juliju ne bo zasedanja, temveč se bo isto začelo še-le oktobra. Poslanca dr. Korošec in dr. Verstovšek sta dne 17. t. m. posredovala pri ministrskem predšedni-ku grofu Stiirgkhu glede važnih gospodarskih vprašanj, zlasti pa glede povzdige zadružništva na Spodnjem Štajerskem. Volitve na Moravskem. V torek so se vršile volitve za skupino kmečkih občin. Izvoljenih je v češkem delu 12 katoliško-narodnih Cehov, 13 agrarcev in samo 2 liberalca. V ožji volitvi je 7 katoliških Cehov, 4 liberalci, 9 agrarcev in 2 divjaka. V nemškem delu pa je izvoljenih 11 nemških naprednjakov, 1 krščanski socijalec in 1 nemški radikalec. V ožji volitvi sta en nemški naprednjak in en nemški radidalec. — Umrl je državni in deželni poslanec p. Tomaž Ši-linger, voditelj katoliških Cehov na Moravskem in u-rednik „Glasa". * Na Balkanu. Brzojavka ruskega carja na bolgarskega carja Ferdinanda in srbskega kralja Petra dosedaj še ni popolnoma dosegla svojega namena. — Bolgarija stoji slejkoprej na stališču svoje pogodbe s Srbijo in pripozna rusko razsodišče edino-le z ozirom na tisto ozemlje, o katerem v pogodbi ni natančne določitve ter je vsled tega sporno. To svoje stališče je bolgarska vlada tudi povdarila v odgovoru, ki ga je 15. junija izročila srbski vladi v Belgradu. Srbija pa odklanja pogodbo ter bi najrajše potom ruskega razsodišča tudi južno Makedonijo dobila v svoje roke. — Potem je ruska vlada sprožila nov mirovni poskus. Pozvala je namreč zvezne balkanske državfc, naj se vrši sestanek vseh, ministrskih predsednikov v Petro-gradu. Srbska, grška in črnogorska vlada so se povabilu že odzvale. Bolgarija pa je izjavila, da se u-deleži posvetovanja le tedaj, ako se poprej izvrši raz-oroženje zavezniških armad. Potres na Bolgarskem. V osredju Bolgarije je bil zadnjo soboto velik potres, ki je napravil velikansko škodo. V okolici Orehovice in Tirnove je ubitih nad 300 oseb. Mesta Golija, Tirnovo, Orehovica in Leskovec so uničena. Darujte za Slov. Stražo! Listnica uredništva. Hoče, Jurklošter,v Braslovče, Pesje, Luče, Št. Janž, Veržej, Dram" lje, Blanca, Št. Jurij, Št. Jernej, Sv. Tomaž pri Ormožu, Sv. Frančij šok na Stražah, Št. Lenart: Prihodnjič I — Bočna: Brez podpisa v koš. — Mursko polje: Kar sproti nam naznanite, če bo omenjeni liberaln lisjak na tihem rogovilil zoper Kmečko Zvezo, naš list in naše poslan" ce. če ne bo miroval, bomo ubrali proti njemu druge strune. Prisrčn0 pozdravljeni I — Celje: Hvala za poslano. Tokrat prepozno. Pride pri" hodnjič. Le večkrat kaj. Pozdravljeni. Listnica upravniStva. G. Josip Pavličič, ekonom: Naznanite nam Vaš natančen naslovi V našem upravništvu je za Vas več pisem. — Še enkrat naznanjamo vsem, kateri se obračajo do našega upravništva s kakim vprašanjem glede inseratov in zahtevajo odgovor, da naj priložijo znamko za 10 v, sicer se jim ne bo odgovorilo. — Zahvale-posmrtnice stanejo v navadni velikosti od 6—20 K. G-rsišlso tržr^o poročilo. Sejem z rogato živino dne 13. junija 1913. Cena je bila za 100 kg žive teže: klavni voli, tolsti 96—110 kron (izjemoma — kron), poltolsti 86—94 kron; suhi od 76—84 kron; voli za pitanje od — do — K; klavne krave, tolste od 72—88, poltolste od 64—72, suhe od 42—52, biki od 70—94, dojne krave do 4. teleta od — do — K, čez 4. tele od — do — K: breje krave od — do — K; mlada živina od 74 do 98 kron. Kupčija slaba, ceno nespremenjene. Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 0'90, K 120; teleta Ia (izjemoma cena od K —'—do K —'—); mlade svinje od K 1*48 do K 1'55; nemške pitanske svinje od K 1'40 do K 1"44; ogrske pitanske svinje Ia od K —•— po K —•—; ogrske pitanske svinje Ila od K —'— do K —'—; mesne svinje od K 1'36 do K 140; bošnjaške pitanske svinje, suhe, od K —*— do K —•— ; ovce od K —'50 do K —-90; kozliči in jagneta od K 5" — do K 10'—. Kupčija slaba, cene nazadujejo. o © T3 C -c ! © >N O Ime pridelka CC E C M 03 S •»-p CD O Ptuj p «H O k! v K 1 V k| v Ki v K| v Pšenica ..... 12 _ 10 50 12 20 11 10 50 Rž....... 11 — 9 50 8 50 10 _ 9 Ječmen..... o 10 50 10 — 9 — 10 — 9 50 Oves...... a c3 11 50 10 50 li 50 12 _ 11 — Koruza..... fe 10 60 10 25 11 50 10 i— 9 50 Proso...... 9 — 10 50 16 _ 10 50 10 — Ajda...... M 11 — 9 50 11 —, 10 _ 10 — Seno sladko.... O \o 4 — 4 — 3 — 4 40 5 — „ kislo .... 4 25 — 2 40 4 — 4 50 Slama...... 3 10 2 25 2 — 4 — 2 50 Fižola...... 18 50 __ 11 50 13 50 Grah...... _ — 60 — _ — _ — Leče...... a s _ — - 80 _ Krompir..... — - 08 — — - — — — Sir....... fe — — 40 — — — — — _ Surovo maslo . . . — _ 2 60 — — _ — _ _ Maslo...... _ 1 80 _ _ _ _ _ _ Speh, svež .... rH _ - 1 70 — — — — _ — Zelje, kislo .... — — _ 24 — — - — — — Repa, kisla .... - — — 2i> — — — — — - Mleko...... U novozidano hišo, ki ima več sob, kuhinjo, klet vodnjak, vrt in njivo in leži v lepi ravnini blizu Maribora ter je za vsako obrt pripravna in se takoj po zelo nizki ceni proda, naj se oglasi pri Francetu Podlipnik, Maribor, Tezno 37. 7b0 Oženjen pek brez otrok želi vzeti v najem pekarijo na deželi ali v kakem trgu. Ponudbe na upravništvo. 776 Pozor! Občinski urad Ranča pri Mariboru p. Pesnica proda dobro ohranjeno mostno tehtnico, na kateri se lahko tehta 4000 kg. Skrajno nizka cena! 791 Malo posestvu, hiša s 3 sobami, 2 kuhinji, gospodarsko poslopje, 2 njivi, travnik, sadonosnik, 1 uro od Maribora v Razvanju se proda. Več pove gospa Nekrep Elizabeta, Grenzgasse 22. Maribor. 792 Lepo posestvo. 2 > oralov, pri Sv. Miklavžu-lloče je na prodaj. Več se izve pri lastniku Matiju Vau-hnik istotam. 751 USenea sprejme takoj Franc Cvi-lak, medičar, Slov. Bistrica. 758 Išže se 17 let stari Jakob Zmaj-šek, bivši kovaški učenec pri Fr. Pristovnik, kovaču v Oplotnici nazadnje meseca oktobra 1912 pri kovaču Jožefu Hlastec v Žičah. Prvi kateri naznani kje se nahaja zgoraj omenjeni, dobi od občinskega urada Prevorje, pošta Pilštanj, nagrade 5 K. Sumi se, da se je ponesrečil. 740 Učenca iz poštene rodbine, s primerno šolsko izobrazbo, popolnoma zdravega išče Veletrgovina z železnim) „Merkur", Peter Majdič v Celju. 745 Gradec Line Loterijske Številke. 11. jernija 1913 14. junija „ 45 12 16 10 7 86 31 89 39 36 Veliko posestvo z 2 oraloma sado-nosnika in zidanim poslopjem se po primerni ceni proda v Šmids-bergu št. 8 pri Slovenski Bistrici. Obrniti se je treba na Henrika Mlaker, Dunaj XII., Eichenstrasse štev. IX. 774 Vinograd na prodaj; približno dva orala z novimi nasadi, v bližini Štor, lepa lega, najboljše obdelano z imenitno trto, gospodska hiša z lepim razgledom. Se zaradi opravila z drugimi podjetji z inventarjem vred po ceui proda. Natančneje se izve.pri Florjanu Gajšek, v Loki pri Zusmu. 761 Proda te po ugodnih pogojih na lepem kraju in dobrem prostoru, tik železniške postaje ob močni stalni vodni sili, žaga in mlin s posestvom vred. Več pove R. Kun ce, Sv. Jurij ob juž. žel. 762 Kovači pozor 1 Najboljši moravski premog in koks. — Za gostilničarje: vsakovrstno slatino (kislo vodo) najboljšo friško pravo kvi-uo in laneno olje, nadalje rafijo, galico in gumi za cepljenje. Vsakovrstno sešito obleko za otroke do največjega moža, domače šivanje, najboljše izdelano. Prijazno vabi trgovec Alojzij Vršič v Ljutomeru, 763 Lepo posestvo na Košaku, eno uro od Maribora, z gospodarskim poslopjem, njivami, sadonosnikom in vrtom se za 6400 K proda. Več so izve pri lastniku Alojz Cehner št. 161, istotam. 772 Malo posestvo je na prodaj v Gor. Pobrežju pri Mariboru št. 36. Več se izve pri lastniku Borovniku. 782 Služba organista in cerkovnika so takoj odda v Slov. Bistrici. Stalna letna plača brez slučajnih dohodkov in zbirce znaša 6u0 K. Prošnje 8 priporočilom župnih uradov so naj pošljejo na župnijski urad v Slov. Bistrici. 794 Vrtnarja oženjenega brez otrok, katerega žena je izurjena v pospravljanju sob, sprejme pod ugodnimi pogoji Peter Majdič, Celje. 746 Trgovski učenec z dobrimi spričevali in poštenih starišev se takoj sprejme pri Francu Kovačič, trgovcu v Studenicah pri Poljča-nah. 752 Krojaški pomočnik in učenec se takoj sprejmeta pri g. Simonu Mayer, Maribor, Koroška cesta št. 102._ 736 Ženitna ponudba! Mladenič 29 lnt star, samostojen rokodelec, treznega značaja in katoliškega mišljenja, se želi oženiti z dekletom, starim od 20 do 25 let, prijetne zunanjosti, ki bi zmogla okrog 1000 kron gotovine ali pa bi imela kako malo posestvo ali že kakšen koli dom v kakem prometnem kraju. Le resne ponudbe naj se blagovolijo poslati če mogoče s sliko na „ J. T. P. 45" poste restante Slovenjgradec. Tajnost zajamčena. 737 Zahvala. Mariborska Marijina družba deklet se prisrčno zahvaljuje č. g. misijonarju iz Celja za lepe govore v stolnici, katere je imel ob priliki duhovnih vaj za dekleta. Vsa dekleta, ki so se teh vaj udeleževale, kličejo č. g. misijonarju: Stotero Bog plati! 738 Oženjen organist in cerkovnik išče službe na kaki večji fari. Sprejme tudi občinsko tajništvo ene ali več občin, kakor tudi tajništvo pri posojilnici. Nastopi lahko s prvim julijem. Naslov v upravništu. 735 Kolarski pomočnik in učenec se takoj sprejmeta pri kolarskem mojstru Jožefu Virbnik v Pod-kloštru-Arnoldstein pri Beljaku na Koroškem. 716 Redka priložnost. Novozidani hram na Teznu, par let davka prost, zraven gospodarsko poslopje, dva vrta, izabela, par dreves, se zaradi preselitve posestnika proda ali pa v najem da. Pripravno za rokodelca ali upokojenca. Na nekaj denarja se počaka. Več se izve pri g. Sever, Maribor, Teget-hofova ulica 64. 756 Hiša z lepim stavbenim prostorom se za 12.000 K proda. Pismene ponudbe pod „Schweizerhaus" poštno ležeče Maribor. Posredovalci izključeni. 728 Novozidana, vili podobna hiša, v bližini gozda, 20 minut od glav. trga, s 3 sobami, 2 kuhinjama, kletjo, gospodarskim poslopjem, še eno sobo, kuhinjo in perilnico se proda za 15.000 K; 6000 kron lahko ostane na hiši. M. Taurer, Pobrežje pri Mariboru. Damm-gasse 3. 724 Učenec poštenih starišev se sprejme takoj v trgovino mešanega blaga. Davorin Tombah, Sv. Vid niže Ptuja. 720 HALA OZNANILA. Pojasnila o inseratih daje upravništvo samo tistim, ki priložijo znamko za 10 vin. Kmetovalci, pozor! Proda se borov gozd, 8 do 10 oralov, ob lepi cesti pri Sterntalu. Vpraša se pri gosp. Al. Sagaj, kaplau pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. 705 Vdova z 10 letno hčerko išče skupno z otrokom, ki je lahko pasti-rica, službe kot gospodinja ali dekla v kaki pošteni hiši. Je vajena vsakega dela. Ponudbe na upravništvo lista pod št. 714. Hiša. za obrt z velikimi delavnicami v Mariboru 5 minut od glavnega kolodvora, v najlepšem delu me3ta, z enim nadstropjem, postranskimi poslopji, velikimi skladišči, stavbenim prostorom za 2 ali 3 nadstropno hišo, se takoj oroda. Pisma na S G. 19. poštno ležeče (glavna pošta) Maribor. 768 Za birmo! Točna postrežba: P« ceni! Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni. Tudi na obroke! Ilustrov ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K. Niklasta remoat.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura K 7 — Original ornega ura li 18 — Kuhinjska ura K 4 — Budilka, niklasta K 3-Poročni prstani K 2'— Srebrne verižice K 2' — Večletna jamstva, Nasl. Dietinger M. Fehrenbach urar in očalar Maribor, Gosposka ulica 26 Kupujem zlatnino in srebro. Lepa posestva se prodajo in sicer kakoršno kdo hečo. Cena je od 8000 kron naprej do 50.000 kron, povsod vsegav dovolj. Oglasiti se je pri Matiju Žižek v Kamnici pri Mariboru. 8 Mizarski In pekovski učenec se takoj sprejmeta. Oglasiti se je pri g. Jos. Kolariču, Franc Jožefova ulica št. 9 v Maiiboru. 708 Vsem gospodinjami Ako želite kupiti dobro in sveže špecerijsko blago in vse vrste semen po zelo nizkih cenah, potem pojdite samo v že nad 40 let obstoječo trgovino s špecerijskim blagom in semeni Ivana Sirk v Mariboru, rotovž, Glavni trg. 611 Priden učenec iz dobre hiše in z dobrimi šolskimi spričevali se takoj sprejme v trgovini mešanega blaga pri g. Ivanu Traun, trgovcu, Ptujska gora. Prednost imajo in na krajšo učno dobo tisti, kateri imajo kako gimnazijo ali realko, ali pa tisti, kateri so se že kje učili. 693 Proda se lepo, prav rodovitno posestvo, ležeče 10 minut od trga in železniške postaje Žalec v Sav. dolini, obstoječe iž enonadstropne hiše, primerne za pe ¡iijoniste, pa tudi pripravne za trgovino, gosiilno itd Hlevi so zidani in obokani. Zemljišča je 12 oralov in obstoji iz njiv, hmeljnikov, travnikov in gozdov ter leži, razen gozda vse na ravnem Oglasite so pri gosp. Lovro Šah, nadučitelj na Teharjih, Štajersko. 744 Za prodati je zelo lepo posestvo pri Sv. Antonu v Slov. gor. Leži deset minut od cerkve tik okrajne ceste, meri 6 oralov in sestoji iz njiv, travnika in lesa. Proda se zavoljo starosti lastnika. Cena in pogoji se zvejo pri lastniku Alojziju Antonič. 730 Razpošiljalnica? Terezije Tikal Brezovi—Morava se cenjenim čitateljem našega lista pri nakupu vseh moškega, ženskega, volnenega, lanenega in peril-nega blaga (štofa), kanafasa, ce-firja itd. toplo priporoča. Vzorci se pošiljajo poštnine prosto. Pošiljatve čez 20 K. prosto. 682 Ožen.en mož, slovenščine in nemščine vešč kakor tudi v vsakem delu kmetijstva, želi službe kot oskrbnik na kaki graščini ali kakem drugem večjem podjetju. Naslov v uprav. Slov. Gosp. 675 Kose in kamne ki režejo hujše kakor britev, pošilja Janez Oder, Sv. Lovrenc nad Mariborom. Ena kosa in en kamen K 3" — , 5 kos in 5 kamnov K 10 franko. Dolgost kose so mora naznaniti. 596 ************* Svoji k svojim 1 Priporoča se največja in najcenejša svetovna prip-^znana slovenska trgovina Rafael Salmič v Celju, Narodni dom. Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih ur zlatnine srebrnine in optičnih predmetov. Najnižje cene! postrežba fo&ul mali dobičekl Pobro imel BszpoSiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovenec naj zahteva moj novi veliki cenik, katerega dobi zastonj in poštnine prosto. Ni tisoče zahvalnih p!*em sem prejel vsled dobre in poštene postrežbe. Razpošiljalna in zaloga vsakovrstnih dalmatinskih vin J. Matkovič, Glavni trg 8 Celje Glavni trg 8 529 Zahtevajte cenike! Novost! Novost! V narodni trgovini gospoda Mihaela Cimerman v Ljutomeru je velika izbira krasnega cvirnatega blaga za ženske obleke, ki je najfinejše kakovosti in se da prati ter stane cela obleka ol 4 K naprej. Tudi drugo razno blago je izborno — cene nizke postrežba solidna. 755 Ženski vestnik. x Za gospodinje. Izšla je v tretji povečani izdaji lepa knjiga „Konserviranje sadja in vsakojake povrtnine za domačo uporabo". Knjiga stane 1 K ter se dobi pri spisatelju J. Zupancu, deželnem vinarskem inštruktorju v Ptuju. Naročniki „Slovenskega Gospodarja", ki se sklicujejo na naš list, dobijo knjigo poštnine prosto. Priporočamo! x Štirje nasveti krščanskim materam. 1. Vzgajaj svoje otroke sama. 2. Skrbi, da bodo tvoji otroci vedno zaposleni. 3. Pusti otročičem čas, da kriče. Otrok, ki je tih in se ne kreta, ni zdrav. 4. Kadar te kdo obišče, skrbi, da pri obisku otrok ne bo navzoč. Ce hočejo obiskovalci otroke videti, dobro, pokaži jim jih, a le malo časa. x Varčna gospodinja si bo naredila natančen dnevni red in potem se ji ne bo primerilo, da vsled slabo razdeljenega časa zaostajajo pravila v hiši, prerašča plevel zelenjad v vrtu itd. Kdor stori vse ob pravem času si podaljša ure v dneve. Ako gospodinja ni varčna, potem tudi njena družina ne bo varčevala. Stroški kmalu presegajo dohodke in hiša propada. Za-jedno pa izginja iz nje zadovoljnost in sreča. x Pametna milijonarjeva hči. Flora Dring, hčerka večkratnega milijonarja, se je zaročila z bogatim veleposestnikom in v kratkem bi bila imela biti poroka. Kar jo je nekega dne zmanjkalo iz domače hiše, ne da bi kdo vedel od kod in kam je prešla. Vse poizvedovanje obupanih starišev in ženina je bilo zaman. Cez 14 dni pa dobe stariši iz nekega daljnega mesta v Teksasu to-le pismo: „Predragi stariši! Ljubi ženin! V nekaj dneh bi imela postati samostojna gospodinja in začeti voditi samostojno svoj dom. Toda znala nisem nobenega domačega dela, ki ga mora nujno znati vsaka dobra gospodinja, in zato sem se bala, da bi svojemu bodočemu možu ne mogla pripraviti v domači hiši tiste prijetnosti in ugodnosti, ki je potrebna, da se možu priljubi dom. Sklenila sem tedaj, da se za nekaj mesecev vdinjam kot navadna služkinja in se tako temeljito seznanim z domačim gospodinjstvom. Tu ostanem sedaj še 2 meseca, na kar se vrnem k Vam v upanju, da me s staro ljubeznijo sprejmete." — Ameriški listi zelo priznalno pišejo o tej pametni milijonarjevi hčeri in izražajo mnenje, da bi nobenemu dekletu ne škodilo, ako bi sledila njenemu zgledu; potem bi ne bilo toliko trpkih nesporazumljenj in razočaranj v prvih mesecih zakona. x Najdražje cvetlice na svetu. Neka angleška trgovina s cvetlicami je pred kratkim prodala najred-kejšo cvetlico na svetu za 170.000 K. Cvetlica se imenuje orhideja. Najlepše cvetlice te vrste so zavarova- Kmečki delavec. y Našim vrlim hlapcem in viničarjem. Od več strani je dobilo naše uredništvo vprašanja, kako bi se izvedla strokovna organizacija naših vrlih kmečkih poslov, viničarjev in dninarjev. Celo več kmetov želi, da se poda tem vrlim članom slovenskega ljudstva neka podlaga za boljšo bodočnost. Ker je vprašanje starostnega zavarovanja še nerešeno, je za delavstvo vseh strok na deželi za sedaj najbolje, ako pristopi h Jugoslovanski Strokovni Zvezi, oziroma njenim skupinam, katerih je že lepo število tudi pri nas na Spodnjem Štajerskem. „Slovenski Gospodar" je že opetova-no opisal cilj in namen Jugoslovanske Strokovne Zveze. Ce pa se želi v kakem kraju prirediti shod te organizacije, da se ljudstvo natančneje o njej pouči, se je treba obrniti na naše uredništvo ali pa na J, S. Z. v Ljubljano, od koder se potem vse potrebno ukrene. y Naši člani pridno delajo na to, da se število članov Jugoslovanske Strskovne Zveze pomnoži. O-pažamo, da se člani vedno bolj zavedajo, da je vsak dolžan skrbeti za to, da se naša Zveza ojači. To je tudi popolnoma prav. Saj zahteva korist vsakega našega člana, da dela na to, da število članov vedno raste in da ni vse s tem storjeno, če le samo prispevke plačajo. Kljub temu pa se le še dobe člani, ki sodijo, vse smo storili s tem, da smo svoje prispevke poravnali, in če pridejo še na shode, mislijo, kdosigavedi kako milost da s tem izkažejo ne vem komu, dasi se je J. S. Z. ustanovila le zato, da zadobi po njej delavstvo svoje pravice, da se gospodarsko ojači in da se izobraža. Cim močnejša organizacija, tem večje u-spehe bo tudi dosegla. Kdor pridobi Jugoslovanski Strokovni Zvezi nove člane, koristi sebi. Zdaj so lepi poletni dnevi. Ob izprehodih, ob delu in povsod, kjer ste in kamor pridete, glejte, da pridobite J. S. Z. novih članov! Štajerska mora v delavski organizaciji prednjačiti drugim slovenskim deželam. y 53 let hlapec v eni družini. Iz Gornjega Štajerskega poročajo, da živi v Grafendorfu neki Adam Ottmaier, ki je že nad 53 let v službi v eni in isti hiši. Zvestemu hlapcu so priredili celo veselico ter mu izročili zaslužno svetinjo in druge krasne darove. y Največja katoliška delavska organizacija je Katoliško delavsko društvo v zapadni Nemčiji. Ta organizacija ima 1114 društev, v katerih je 204.149 članov. Laij^ko leto je bilo 9.982 shodov, na katerih je bilo 9.318 predavanj. V poučnih tečajih je bilo 2.355 predavanj. Za žene in dekleta pa je bilo posebej 826 shodov. Organizacijsko glasilo „Westdeutsche Arbeiterzeitung" ima 180.000 naročnikov. V društvenih knjižnicah se nahaja 38.204 knjig. Društvene hranilnice i-majo nad 4,375.857'95 Mm premoženja. ne za 240.000 K. Ker se te rože le s težavo in večkrat celo s smrtno nevarnostjo dobijo, je njihova cena zelo visoka. Raste le v divjih pokrajinah Južne Amerike, kjer živijo divjaki, ki so že marsikaterega, ki je želel dobiti orhidije, umorili. Lansko leto je šla cela londonska družba v te kraje, toda vrnil se ni nihče. Na Angleškem goji neki baron te cvetlice v posebnem vrtu, ki ga stane 3 milijone. Ženska nadomestna rezerva na Francoskem. Gospa Jane Dieulaloy je na Francoskem edina ženska, ki sme nositi moško obleko. To dovoljenje si je pridobila za svoja znanstvena izkopavanja v Perziji, ki so bila jako uspešna. Gospa je pa splošno znana tudi zato, ker se je svoj čas v francosko-nemški vojni borila na strani svojega moža. Že tedaj ji je prišlo na misel, da bi se ustanovila ženska nadomestna rezerva, in sedaj je to svojo misel v obliki predloga predložila francoski vladi, ki se je zanj tako zavzela. Ne gre pa pri tem predlogu za to, da bi se ženske borile v vojni, marveč le za to, da se vse moške moči v vojni upravni službi in saniteti (zdravstveni službi) na-domeste z ženskami in tako za borbo v ospredju pridobi novih moči. Na tej podlagi se bo sedaj na Francoskem tudi res organiziral „Ženski bataljon". Nemci seveda tudi v tem oziru ne bodo hoteli zaostati za Francozi in je ta stvar tudi pri njih že na dnevnem redu. x Ženska v občinski službi. Dunajski mestni svet je povabil avstrijsko državno gospodinjsko organizacijo, da pošlje v mestni odsek za stanovanjsko skrb zastopnice, ki bodo imele pri odsekovih posvetovanjih posvetovalni glas. To je v Avstriji prvi korak v tem oziru; na Nemškem pa ženske že skoro v vseh mestih sodelujejo na stanovanjskem in sorodnih poljih občinske uprave. 4 najstarejše ženske na svetu. Neki francoski list prinaša sledeče zanimive podatke o štirih najstarejših ženskah na svetu. V Kanadi živi 112 let stara Indijanka iz rodu „prevrtanih nosov". Živela je vedno zmerno in kljub nenavadnim naporom doživela visoko starost. Pri vseh svojih 112 letih je vedno vesela in pomaga pri delu svojih domačih. — Na Kitajskem pa živi 114 let stara ženska po imenu Tsao-jat, ki ima še tako dober spomin, da se spominja natančno dogodkov, ki so se izvršili pred 100 leti. — V peruvan-ski državi v Ameriki živi še starejša ženska, ki ima 118 let. Celo svoje življenje je preživela na deželi ter uživala hrano iz sadja in drugih naravnih pridelkov. Njena najstarejša hči je stara 100 let. Obe sta delali vedno na prostem in spali v mali hišici sredi gozda. — Najstarejša ženska pa živi v Evropi, in sicer na Španskem ter je stara 120 let. V svojem življenju je y Od tesarja do milijonarja. Iz Petrograda poročajo: Pred kratkim je umrl brez dedičev zadnji potomec slavnega staroruskega rodu Stroganov, grof Pavel Sergejevič Stroganov. Njegovo ogromno premoženje, ki znaša 153 milijonov kron, bi moralo po ruskih postavah pripasti carski družini. Pred par dnevi pa je prišel k nekemu odvetniku v Moskvi preprost tesar z imenom Stroganov. Mož je pokazal na platno prilepljeno listino, iz katere je razvidno, da je bil le starejši rod Stroganov povišan v grofovski stan. Kot najstarejši potomec mlajšega rodu je prosil in zahteval od odvetnika, naj mu pripomore do milijonske ded-ščine. Odvetnik je prevzel celo zadevo in upa, da se bo tesarju posrečilo priti do milijonske dedščine. y Delavci -- izumitelji. Pred kratkim je izumel bivši tiskarski stavec Moreau na Francoskem pripravo, ki bo rešila vprašanje samogibne stojnosti letalnih strojev. Mnogi se čudijo, kako je mogoče, da mn 16. v mescu po vložitvi in do 15 in zadnjega pred dvigom. Nevzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob. Na razpolago 60 strankam brezplačno poštno-hranilne položnice št. 118.060 in domači nabiralniki. Posojila se dajejo na vknjižbo po 5l/t do 6%j na vknjižbo in poroštvo po 6% 5 na menice po 6 Va%) na zastavo vrednostnih listin in tekoči račun pod ugodnimi pogoji. Prevzamejo se dolgovi pri drugih zavodih in zasebnikih prošnje na sodnijo za vknjižbo in izbris vknjižbe dela posojilnica brezplačno stranka plača samo koleke. oru Opremljena z najboljilml stroji, z lastnim električnim obratom, najnovejšimi črkami In čedsstlml obrobkl, sprejema vsa v tiskarsko «troko spadajoča dela kakor i ¿asnlke, knjige, brofture, stenske ln druge koledarje. Za vIč. župnilske urade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavna občinska, šolske ln druge urade: uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge ln društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, latna poročila, računske zakljačka, društvene znako, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drugo. Za krčmarfe in prireditelje veselic: jedilnike, vabila na plese, ljudske veselice tombole itd., plašne rede, vstopnice, različne napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, poročnice, parte in ialostinka v najlepši opravi. — Diplome za častne ude društev in častne občane v različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah. 00000 Vsa naročila se izvršijo ceno in točno. ooooo ilnica in posojilnica v Celju registrov, zadruga «] ¡»cftl! flfci zneomejeno zavezo V l&ilJ I ill lllul obrestuje hranilne iloge po me~ od dne vloge do dne vzdiga (Hotel „Pri belem volu") v Celju, Broška cesta štev. 9 -prvo nadstropje- počBflši s L januarjem 1913. Hentni (M plačuje posojilnico soma. Slovenec Konrad Skaza St. Ulrich Groden Tirolsko. Atelir za vsa umetna cerkvena dela. Slovenske cenike zastonj in franko. Za vsaki poljubni kip originalne foto-g afije za oltarje itd. originalne načrte pošljem hitro in brezplačno. Velika zaloga s?, razpel in olnato tiskanih na platno navle-čeno. Vsakemu, tndi najmanjšemu naročilu pri-datek. Pri večjem naročila in promptnem plačilu primeren popust. 838 Cene brezkenkarenčne. Zdravilišče z žveplom. 694-12 ta je prijatelj naš pravi, Ki n&s krepi, Da smo čvrsti in zdravi! Želodčni liker „FLORIAN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela! Varujte se ponaredb ! Pristni „FLORIAN" se dobi edino od Rastlinske destilacije „FLORIAN" v Ljubljani. Varaždinske Toplice (Hr^ašlso)- Železniško in poštna postaja, telefon, brzojav. Novo zdravilišče z elekt. razsvetljavo. Staroznano, radioaktivno zdravilišče z žveplom + 58° C. ja-ko priporočljivo proti protinu, revmatizmu, ischias i. t. d. Zdravljenje z pitno vodo pri bolevnih v vrata, grlu, prsih, jetrah, želodca in črevesnih boleznih. Elektr. masaž*. — Blatne in solnčne kopeü. — Odprto celo leto. — Moderna oprema. — N«m hoteli. — Krasna okolica. — Vojaška godba. Prospekte pošilja gratis. 530 Prospekte pošilja gratis. Poljedeljski stroji! kakor: motorji, viteljni (Göpel), mlatilnice in slamo-reznice za strojni in ročni obrat, različni mlini, stroji za luščenje koruze, za rezanje repe, brabant-plugi in brane, pumpe za gnojnico, stroji za košnjo trave (1 ali 2 konjski moči), za grabljenje in preobračanje sena, vročezračne sesalke (pumpe), vodovodne cevi in stroji, najnovejši vodni motorji na pritisk iz višine, bogata zaloga najrazličnejših poljedelskih strojev, za mečkanje sadja in grozdja, stiskalnic (preš), brizgal-nie za sadje in trte, itd. Tudi vse posamezne dele za stroje, naprave za viteljne, vodovode in vodnjake, vodne motorje, strelovode, ognjišča, mreže iz žic in železa, stolpne ure za cerkve, gradove in šole. — Popravila se dobro in ceno izvršujejo. 722 Zavod strojev in stolpnih ur. Zaloga Ignacij Berthold Ernovž (Ehrenhausen). Trgovina s Na drobno I Trgovina s špecerijskim blagom Na debelo I moko in dei. pridelki Ivan Ravnikar Celie, Graška cesta 21. Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljiva kaljiTa semena n. pr. jamčeno domačo in nemško deteljo, pese rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tadi vrtna in cvetljična od tvrdke Mantlmer. 65 Glavna zaloga vrvarskega blaga Solidna Glavna zaloga postrežba, suhih in oljnatih bar? A. VIHE 722 Najboljše sredstvo proti PERONOSPOKI je večkrat zboljšana bordelajska mešanica v gotovem stanju. Jamči za dober uspeh tudi na mokrem listju. Rabljiv tudi pri rosi. — Se ne vsede. Bjez števila priporočljivih pisem! QarilO in vin/iroini rabite v lastnem interesu „bakreno-žvep-OdUJC lil K11101CJl/l len* prašek" proti plesnobi „Bagol" za uničenje črva kiseljakk „kaliforniški drobec" proti sadnim škodljivcem, gosenični lim proti gosenicam itd., „Laurina" za poletno pokončavanje škodljivcev, „Lauril-karbolinej" za pokončevanje po zimi, „Lauril drevesni vosek" za cepljenje, „Ihneumin" za nežne cvetlice, „Nikotin Quassia izvleček" za škropljenje drevesnic, „Topomor" proti poljskim mišim, „Pampil" proti osam in drugim žuželkam. — Zahtevajte natančni popis in podatek o uporabi zastonj in poštnine prosto od glavnega zastopa „Forhin" tovarna za izdelavo sestav za škropljenje vinogradov: 513 Gatterburggasse 23. (Bock-Herzfeld). Koroška ceste 53 Blarifooi? Heugasse 2 in 4 se priporoča v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih mizarskih del, kakor: za stavbe hiš, pohištvo za stanovanja, šole, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeluje portale in prevzame vsakovrstna popravila. Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba. ~ mmmmBmmMm Serravallovo železnato kina-vmo Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni :: Krepi? no sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvatsceate, Povzroča vcijo do jedi, utijaje živce in popravi kri. Iiboreo okus. Nad 7(X!0 zdravniških spričeval. i. S£k»pnwail%c. kr. dvomi dobavitelj Trieste-B^pcala. Kupi 86 v lekarnah v steklenicah po pol litra i K 2 60 in 445 po 1 liter i K 4'80. i t • 1 r 'r Z t t 't jT» .Ti ALAk i fci ■ ii' i A Franc Pleteršek, zaloga pohiitva Maribor, Koroška cesta št, 10 nasproti Cirilove tiskarne priporoča svojo bogato zalogo pobranega, motao iz trdega lesa nareto pohištvo, za spal. ice, jedilnice in kuhinje. Di-vane, vložke, matrafe, stole in ogledala. Otroške železne p08*elje. Vse domače delo, solidno tako, da je vsaki odjemalec zadovoljen. Prav nizke cene. Krščansko ljudstvo 61 kupuj pri Slovencu. Tä Spodnještajers mca v registrov, zadruga z neomejeno zavezo Hranilne OlOllB 86 sPrejema.j0 0(1 vsakega in se obrestujejo: nav«de >o 4Vi%, Proti trimesečni odpovedi po 4»/«%- Obresti se 3 pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1 julija vsacei^ Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. hran. polož. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama. FOSOlila SE Mm ^anom in 8icer: na Vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5°/0, na vknjižbo sploh po 5y4%, na vknjižbo in i J aB UUJKJU porogtyo p0 5Y4o/o in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje — 2a vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. UradnB lire 80 V8a^° sre<*° četrtek ed 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar, ©aisesssssa ^^¿^^aižssasasss®®!^^ Pojasnila se dajejo Posojilnica in» trnu m razpolago domaČo hranilno nabiralnih. Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo). P 80/12 28 Prostovoljna sodna dražba nepremičnin. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Slovenjem Gradcu je po prošnji lastnika ml. Alojza Vangošek, zastopanega po varuhu Alojzu Zupane, pos. v Zgor. Doli-Ču, na prodaj po javni dražbi sledeča nepremičnina, za katero se je ustanovila pristavljena izklicna cena, in sicer sestoječa iz hiše št. 49 s kovačnico, kakor tudi iz zemljišča, ki meri 41 arov 15 kv. m, za katero se je ustanovila izklicna cena v znesku 4912 K. Dražba se bo vršila dne 21. julija 1913 popoldne ob 3. uri pri St. Florijanu v Zg. Doliču. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je po 25% takojšnjem delnem plačilu v dveh enakih obrokih, in sicer 15. julija in 15. avgusta 1913 pri sodniji položiti. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisanem sodišču. Slovenji Gradec, dne 22. maja 1913. 778 C. kr. okr. sodišče, oddelek I. 4 Dražbeni oklic. Po zahtevanju Posojilnice v "Sevnici, zatopane po c. kr. notarju M. Korber v Sevnici, bo dne 17. julija 1913 dopoldne ob pol 9. uri na licu mesta (Podgorica) Podgorje dražba zemljišč vi. št. 146 in 147, k. o. Podgorje, obstoječih iz I. vi. št. 146: hiše, gospodarskega poslopja, 3 gozdov, 5 travnikov, 4 njiv in 1 pašnika v skupni izmeri 7 ha 20 a 57 kv. m; II. vi. št. 174: 2 pašnikov, 1 vinograda, 1 njive in 1 hoste v skupni izmeri 7 ha 2 a 57 kv. m s pritiklino vred, ki sestoji iz različnega gospodarskega orodja. Nepremičninam, ki jih je prodati na dražbi, je določena vrednost na I. 2188 K 67 vin.; II. 862 K 97 vin.; pritiklinam na 89 K 65 vin. Najmanjši ponudek znaša I. 1519 K; II. 576 K, pod tem zneskom se ne prodaja. S tem v smislu par. 56 i. r. odobrene dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin (zemlj.-knjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj podpisani sodniji v izbi št. 8 med opravilnimi urami. Sevnica, dne 4. junija 1913. 777 C. kr. okrajna sodnija, odd. II. Izjava in priporočilo, Podpisani naznanjam slovenskim gospodarjem in čč. duhovščini, da je poročilo ptujskega „Štajerca" „obrtniški švindel" v zadnji številki neresnično. Res je, da sem tožil dotičnega Franeka pri ptujski sodniji. Čeravno stvar za-me pri prvi inštanci ni ugodno izpadla, vendar s tem stvar še ni končana. Da sem jaz prevzemal za svojega kleparja stolpno in kleparsko delo, je resnica, a resnica je tudi, da je dotičnik popolnoma upravičen, to stroko izvrševati, ker je pri oblasti in obrtni zadrugi pravilno priglašen ter ima dovoljenje za izvrševanje obrti. „Stajerčevo" zavijanje torej ni resnično, ampak temelji le na zavisti. Tudi ni res, da sem po končani obravnavi dejal tako, kot besediči„Stajerc", ampak res je, da sem v šali rekel: „Bodo pa zopet stolpi dražji". Končno pa povem „Štajercu" in njegovim bratcem: Moj obrt v Ptuju obstoji že 7 let in bo obstal tako dolgo, dokler mi da Bog življenje. Nemoteno bom izvrševal svoje delo naprej, če se tudi „Štajerc" z vsemi ptujskimi kleparji vred postavi na glavo. V Ob tej priliki se vsem čč. gg. duhovnikom in cerkvenim predstojništvom za delo pri cerkvah in cerkvenih stolpih prav toplo priporočam. Posebno p a me priporoča napad v „Stajerc u". Ptuj — Maribor, 16. junija 1913. 788 DEMETRIJ GLUMAC, kotlar. Vabilo na redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Hočah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo, dne 29. junija 1913 po ranem sv. opravilu v prostorih načelnika Karola Novak. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. 767. NACELSTVfO, Važno za botre! Kmalu pride zopet čas, do bodejo pr.evzv, knez in škoi delili po mnogih župnijah zakrament sv. birme, Navadno dobijo birmanci od svojih botrov tudi primerna darila. Mnogokrat dela botrom največ preglavic^ kako darilo naj bi dali svojim birmancem. Po našem mnenju je najboljše, da naložijo botri bir-manou, ako je mogoče, primerno svoto denarja v posojilnici in otroku izročijo knjižico ter birmanca tako učijo šteditu Za spomin pa mu naj Še kupijo lep molitvenik in lep rožni venec. A pri nakupovati ju molit-venikov naj botri ne gledajo na lepo vezavo, na krasne platnice, temveč na lepo vsebino molitvenika, Zato upamo, da bomo botrom ustregli, ako jim nasvetu jemo, katere molitvenike naj kupijo svojim birmancem za spomin. Mi najbolj priporočamo sledeče molitvenike: 1. Sv. opravilo Spisal župnik Jožef Cede, natisnila in založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Ta molitvenik je sestavljen natančno po katekizmu in obrednih knjigah. Obsega krasno in poučno razlago celega cerkvenega leta. Ima vse navadne pobož-nosti, 6 raznih sv, maš^ pouk o zakramentih, molitve za popoldansko službo božjo in 73 najlepših pesmi. Ta molitvenik najtopleje priporočamo kot darilo za birmance. Stane pa z rudečo * obrezo K 1*80, v zlati obrezi pa se dobi v raznih finih vezavah po K*1'50, 170, 2'60 in 2"70. Primeren je za birmance od 10 let naprej. 2. Malo sv. opravilo. Ta je krajši posnetek iz prejšnjega molitvenika. Je lep in poučen ter primeren za otroke od 7 do 10 let. Stane pa v rudeči obrezi 70 vin., v zlati pa 1 K. 3. Prijatelj otroški. Spisal dr. j, Somrek, Ta molitvenik je prav primeren za otroke od 7A do 10, leta. Je jako poučen in obširen ter stane v priprosti vezavi 40 vin., z zlato obrezo pa 50 vin. 4. Venec pobožnih molitev in s7. pesmi. Ni ga molitvenika, ki bi imel tako krasna premišljevanja in tako pobožno navdahnjene molitvice, ka£or je ta* Obsega tudi nad 600 prelepih cerkvenih' pesmi. — Primeren je posebno za birmance obojega spola, ki imajo glas za petje. Stane v rudeči obrezi 3 K, v navadni zlati obrezi 3 K 50 vin., v fini vezavi pa 4 K in 4 K 20 vin. 5. Družbine bukvice. Spisal J. Rozman. To je molitvenik za vsa kr-sčanska dekleta, ali so pri Marijini družbi ali ne. Mirno lahko rečemo: Za dekleta ni boljšega molitvenika Kairor je ta. Ta knjiga je primerna za dekleta od 12, leta naprej. Stane v rudeči obrezi 3 K, v navadni vezavi z zlato obrezo 3 K 50 vin., v krasni vezavi pa 4 K in 4 K 20 vin. Te molitvenike torej botrom res iz prepričanja priporočamo kot primerna darila za birmance. Dobijo se vsi ti molitveniki v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, kamor se naj piše po-nje. Poštnina stane za prve tri 10 vin., za zadnja dva pa 20 vin. V Tiskarni sv. Cirila v Mariboru pa, se dobijo tudi lepi rožni venci vsake vrste od 15 vin. do 2 K 50 vin. komad. Botri, poslužite se pri nakupovanju birmanskih daril letos posebno Tiskarne sv, Cirila v Mariboru, Koroška cesta, Štev, 5. Tiskarna je naše domače, slovensko podjetje, ki vam bo točno in dobro postregla! J.FaulandvPtuju trgovina z manufakturnim 576 blagom se vsem priporoča. Samo 5 dni vozijo brzoparniki francoske prekomorske dražbe iz Havre v Nevyork najkraj. in naj hit. vožnja. Veljavne vozne listke (Šifkarte) z* potnike v Ameriko in vozne listke za potnike iz Amerike nazaj v domovino izdaja edino Ed.Smarda :: LJubljana konces. potovalna pisarna Dnnajska cesta 18 v hiši Kmetske posojilnice, nasproti znane go stilne „Figabirt". 375 Kaj potrebuje nevesta ? Doto! [Izborna in Kepa bala! To pa se dobi izplačano v gotovem denarju že po dveh letih majhnega vplačevanja s tem, če pristopi k društvu „Madchenhort", ki je tekom zadnjega leta na 736 udov izplačalo 662.400 K. Vsak ud plača v dveh letih k zečjemu K 294'— in dobi zato v slučaju ženitve po dveh letih K 600' , se torej vplačana svota obrestuje z 124 odstot. Člani se sprejemajo: brez gotove starostne mere, brez ozira na verO-izpbved, brez zdravniškega atesta! Zastopniki se sprejemajo pod ugodnimi pogoji. „Madchenhort" prvo splošno dobrodelno društvo za preskrbo dote in bale za dekleta, ki imajo namen stopiti v zakon, Dunaj I., Franc Jo-sefs-Kai 43. Predsednik: Prior Rudolf grof Mels Colloredo. Plačilnica: Martin Raznoznik, Ljubljana, Spodnja Šiška. 773 Dobro idola z velikim vrtom za goste in vrtom za zelenjavo, kegljiščem, veliko kletjo, gospodarskim poslopjem v neposredni bližini glavnega kolodvora v Maribora se zaradi boleh nosti lastnice pod dobrimi plačilnimi pogoji takoj proda Vprašanja na naslov: Ivana Sošierič, Maribor, Muhigasse 15 I 1 1 & Zahvala. Povodom izgube predragega očeta gospoda Matevža Kapun, gostilničarja na Črešnjevcu pri Slov. Bistrici izrekamo zshvalo vsem tistim, ki so nam v teh bridkih nrah toge in žalosti izkazali sočustva. Zlasti se zahvaljujemo preč. g. žapniku Zamudi, ki je rajnemu s tolažilaimi besedami vedno lajšal bolest. Zahvaljujemo se tudi preč. duhovščini iz Laporja, cenj. Tičiteljstvu iz Črešnjevca, g. dež. posl. Novaku in vsem, ki so rajnemu izkazali zadnjo čast. V Črešnjevcu, dne 10. rožnika 1913. 781 Zahvala. Podpisani se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so dne 11. t. m. spremili našega nepozabnega očeta gospoda Franca Žoher, posestnika v Tepanjah k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo preč. g. nadarhidijakonu Franca Hnstelj, za pretresujo-če besede, ki jih je govoril ob odprtem grobu rajnemu v slovo, ter ga za časa bolezni večkrat obi skal in potolažil. Nadalje se ia srca zahvaljujemo preč. g. Martinu Jurhar in g. Jerneju Pcdpečan, ki sta pokojnega večkrat s svetimi zakramenti pre-videia, obiskala in tolažila. Potem g nadučitelju Francu SerhlanV.o, g Kupniku in g. Suterju in vseiH sorodnikom in znancem, ki so nam s svojo udeležbo lajšali naša nenadomestljivo isgubo. Tepanje, 15. junija 1913. 783 Žalujoči ostali. Hitra pomoč je gotova pomoč, zato naj noben posestnik konjev ne pozabi kupiti gotovo učinkujoči 765 konjski kolik-baisam. Cena steklenici 40 vin., 10 steklenic K 3 60. Ravnotam se dobi clje proti maham in komarjem, ki nadlegujejo konje in govejo živino. Steklenica 50 vin. Dnevno razpošiljanje po pošti. L^karns „pri anietju varihu" M. A. Sirak v Mariboru, Tegetthofiova uiica 33. ^uiniomoSor ki "e b°ji' da bi mn Preši- S¥injCI fSJ^^j či radi vročine zboleli ia končno poginili, naj si preskrbi priznano dobro odvračeval-no sredstvo proti kroničnemu prisadu in rdečici prašičev katero pošilja lekarna »pii angelju varihu« M. A. Sir«k: v Mariboru, Tegetthoffova ulica 33. 766 Zaloga pohištva. Produktivna zadruga mizarskih mojstrov, reg. zadr. z om. por.,Maribor, Grajski trg št. 3. Podružnica v Ptujn, Sarnitzova ulica. 771 Sprejemajo se stavbeno-mizarska dela. Nizke cene. Ril P. Vidic & Komp.,Uubliana tovarna zarezanih strešnikov ponudi t vsaki poljubni množini dvojno zarezani - zakrivač s poševno obrezo in priveznim nastavkom. Brez Odprtin navzgor! streha popolnoma varna pred nevihtami. Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti. Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. 698 Spretni zastopniki se sprejmejo. it brzoparilnik za živinsko krmo zdelan iz kovanega ieleza in močne pločevine „Titania Nenavadno hiter razvoj pare. Vsako kurivo po-rabljivo. 70% prihranka na kurivu. Na željo se odda tudi s posebno, zakonito zavarovano pripravo za žganje-kuho. S patentovano meč-kalnico in z zakonito zav. pripravo za gretje vode. Posebni vložki za kuhanje perila. Tisoči že v rabi. Ceniki na željo za stonj in Iranko. Zastopniki se iščejo. Goričar * Leskovšek, Celje Qraáka uilca 7 — podružnica Retovika ulic; 2. Spomladna in poletna sezona: Nahrbtniki (Rucksäcke) v veliki izberi po raznih cenah. čaSe U papirja in aluminija. Za Veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete. Lampijemi, predmeti za šaljive pošte in srečolove. m Tovarniška zaloga šolskih pisarniških potrebščin. Listna za oja ljudskošolskih zvezkov in vseh tiskovin za urade. Nagrobni venci in traki. Dopisnice savinjskih planin in druge. Solidno blago. Nizke cene. Točna postreiba, Delavnice Titania, Wels 136, Zg. Avstr. Največja špečijalna tovarna brzoparilnikov na Avstro-Ogrskem. (Nadalje se izdelujejo vsi poljedeljski stroji najboljše kakovosti in se prodajajo pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji). Generalno zastopstvo za Kranjsko in Štajersko: Franc Asen v Gradcu, Mariengasse štev. 22. Za birmo najnovejše volneno blago, ba-tisti, cefirji židane rute, vence za dekleta, kakor tudi najnovejša izbira za možke in za fante za obleke, klobuki, srajce itd. po znižanih cenah pri Jos. Druškoviču v Slov. Gradcu. Družinske hiše novozidane, 6 minut oi glavnega kolodvora v Mariboru se pod ugodnimi pogoji prodajo. Vpraša se pri g. Maček, Krčev ina pri Mariboru št. 187. 419 Klavirje, pijanine in harmonije Eift 7 r * * Heitzman (naj boljboljši pianini), StetzhxmfT in Horigtl (amer. barm.!, vseh vrst glasbsnega «rodja, strun in muzikalij ima v veliki Jfc SS ©t|Bi|L|Í«Wm izbiri izključno inedinole M« S3v6ZfflSf%f in učitelj ,Glasb M1 tice' Kongresni trg št. 15 (.Zvezda", nasproti nunske cerkve). Svarim pred nakupom event. falzifikatov ali slabega biaga, zlasti ker dobi pri 1 K „,.„ meni vsakdo na obroke po prvovrsten instrument gori imenovanih slovitih tvrdk z resnično lOletno garancijo. Kdor si izposodi pri m«n¡ klavir, poBtane tudi lastnik istega dočim je dosegla na jemščina višino kupnine I Velikanska za-. loga najb, violin, harmonik, citer, tam-j buric itd po najnižjih cenah Zamemava iS ; najugodnejša. Uglašcvanje in popravila Slp^s . točno in ceuno. 968 .fiif -^^ra&i Slovenci! Širite Slov. Gospodar! Edmm štajerska narodna steklarska -a debelo ž t^gOVIIII -a d»*obwol Franc Strupi, Celje Graška cesta priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Naisolfduejša in točna postrežba. Pazite na svoj želodec dokler še ni prepozno medtem, ko podpirate njegove funkcije kot prebavilni organ. Domače sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljših in očinkujočih zdravilnih zelišč, Bredstvo, ki vzbnja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno od taja in odstranjuje posledice nezmernoBti, napačne diete, prehlada, posledice sedenja in zapečenosti kakor gorečico, napetost, preobilo tvoritev kislin in krčevito bolest, sredstvo, ki vse to ublaži ali pa odstrani, je „Dr. f Rosa-Balzam za želodec" iz lekarne'. B. Fragnerja t Pragi. Svarila I Vsi deli zavoja nosijo postavno določeni varstveni znak. Razpošilja se vsak dan. Ena steklenica 2 K, pol steklenice 1 K. Po pošti, če se pošlje napre K 160, se pošlje mala steklenica, za K 4'70 dve veliki steklenici, za 8 K štiri velike, za 22 K štirinajst velikih steklenic franko na vse pbstaje avstro-ogrske monavhije. Zaloga v lekarnah Avstio-Ogrske. Izdelovaleo In D C, --o rt »nor lekarnar, c. kr. dvor. glavna zaloga D. T S dlJiBCl, zal. Praga III. it. 203. Dobi se v lekarnah v Mariboru: W.A. Konig, Frid. Prull, Viktor Savost. Contfheuman 3S2**- Contrheuman uspehi. Contrheuman p°mirnie 8krnin!fte ,p,roi" nove m nevralgične bolečine, odstranjuje boleče srbenje ozeblin in oteklino na členih. Contrheuman ÄT.XolTf™ Ne dajte si usiliti nadomestnih sredstev. Oe se pošlje naprej K 1'50, se 1 tuba 1 » • > » • q.'~ " ,5 » i-s rt n n v n y —1 i> lu » Jo® Izdelovatelj in glavni založnik B. Fracner, lekarnar in dvor. založnik Praga III., št. 203. 39-1 Pozor na ime izdelka in izdelovatelja. Zaloga v Mariboru: W.A.König, Fridrih Prull, Viktor Savost. Pozor na ime izdelka. Mi oga priznalna pisma pričajo o izborni kakovosti balzama proti protinu in revmatizmu, zdravila ki ga izdeluje lekarnar Sirak. Izvrstno sredstvo proti vsaki vrsti protinu in revmatizmu, izpahom, trganju v bedrn itd. I ¡vime steklenice po K I 50 se dobijo v lekarni „pri angelju varihu", M. A. Sirak v Mariboru, Tegetthoff-ova ulioa,.33. Dnevno razpošiljanje po pošti. 767 Razglas. Hranilnica in posojilnica na Ljubnem v Savinjski dolini odda v najem, oziroma proda hišo št. ,17 na Ljubnem, v kateri se je doslej nahajala Druškovičeva trgovina. Najemniki, oziroma kupci, naj blagovolijo vpo-slati ponudbe pismeno ali ustmeno do 1. julija 1913. 764_RAVNATELJSTVO. E 307/13 Dražbeni oklic. Po zahtevanju Posojilnice v Sevnici, zastopane po g. M. Korberju, c. kr. notarju v Sevnici, bo dne 24. junija 1913 dopoldne ob pol 9. uri na licn mesta v Ledini dražba zemljišča, vi. št. 70, k. o. Ledina, obstoječega iz hiše, 1 kozolca, 5 gozdov, 2 travnikov, 6 pašnikov in 5 njiv v skupni izmeri 7 ha 91 a 21 kv. m s priti-klino vred, ki obstoji iz 1 voza. Nepremičnini, ki jo je prodati na dražbi, je določena vrednost na 2739 K 22 vin., priliklini na 15 K. Najmanjši ponudek znaša 1873 K 22 vin.; pod tem zneskom se ne prodaja. Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnine (zemljiško-knjižni izpisek in hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, oenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj označeni sodniji, v sobi št. 8, med opravilnimi urami. C. kr. okrajna sodnija v Sevnici, oddelek II., 760 dne 21. maja 1913. Izdajatelj ln zaloSnlk: Katoliško tiskovno društvo. Odgovorni urednik: Franjo 2ebo t. Tisk tlakama Dirlla » Maribor»,