Savinjski vestnik GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA. OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN SOSTANJA Celje« sobota, 15. iioveiiii»a 1952| LETO V. — STEV. 46 - CENA 6 DIN L reja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1. Pošt. pr. 123. Tel. 7. cek. rac. 620-1-90322-12 pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naroénina 75, polletna 150. celo- letna 300 din. Izhaja vsako soboto. Poštnine plačana v gotovini. Ob IV. kongresu AFZ Sloveniie Samo nekaj dni nas loči od velikih zgodovinskih dni zasedanja VI. kongre- sa KP J, ko ho pričel z delom 15. in 16. t. m. v veliki dvorani Uniona v l^jub- :jani IV. kongres Anlifašistične front.' žene Slovenije. Ze tovariš Tito je v svojem referatu na Kongresu Zveze komunistov Jugo- slavije poudaril važ^n pomen vloge na- ših žena med revolucijo, kakor v na- daljnjem revolucionarnem razvoju. Za- lo bc vied drugim težišče IV. kongresa AFZ. Slovenije referat in razprava o vlogi deloimih žena pri naši socialistič- ni graditvi. Med mnogimi vlada pogo- sto mišljenja, da se je v sekciji AFZ v zadnjem času aktivnost zmanjšala in se je omejila pozornost žena le nn skrb za otroke, starčke, razne prireditve in proslave, ki nosijo tudi pečat kampanj- skega dela. S takim delom bi se pre- zrla ena osnovnih in najvažnejših na- log napredne žene, iskati kontakt z vse- mi vaškimi ženami, gospodinja^ni. že- nami iz tovarn, podjetij in mest. Samo ob tej povezavi bo ob razpravljanju mogoče načeti in obravnavati vso druž- beno aktualno problematiko, pojasnje- vati ukrepe naše ljudske oblasti, tol- mačiti vse pomembne notranje in zu- nonic politične dogodke. Zene mesta Celja so na predkongres- nih konferencah mnogo razmišljale in razpravljale o posebnih oblikah dela z ženami po tovarnah, saj bi morale biti prav delavke prve v boju proti zaosta- lo''1i rasivnosti in raznim poizkusom zaslepljevanja žena. Konferenca je po- kazala potrebo po večji pomoči ženam pri težavah v njihovem domačem in poklicnem delu. Na tej konferenci so žene obravnavale in sklenile, da bodo v bodoče poglobljeno organizirale več konkretne pomoči gospodinjam in ma- teram ter trenutno zaposlenim ženam. Tako bo žena razbremenjena rnnogih skrbi in bo lahko vlagala več svoje moči za osebni razvoj. S tako pomočjo in odpravo malomeščanske miselnosti, ki se še pojavlja, bo doseženo brez dvoma še aktivnejše sodelovanje žena v političnem življenju, kakor pri gra- ditvi ljudske oblasti, saj je oboje po- polnoma nemogoče graditi brez naj- večjega sodelovanja žena. Nc konferenci so bile izvoljene za delegate IV. kongresa AFZ Slovenije sledeče najaktivnejše politične, gospo- darske ir. prosvetne delavke- Slander Mica, Bole Cita, Jeras Zorka, Drev Albina, Rogelj Olga, Omladič Mi- lica, Zbogar Alojzija, Zupan Mara, Pil- ko Berta, Lipec Ivanka, Vedlin Fani, Rebernik Marija, prof. Gašperšič Ma- rija, Urbančič Anica, Cerjak Slavica, Frece Marica, Orel Mimica, Colja Vera, Trebičnik Olga, Lipovšek Ivanka, Ma- carol Dragica in Hilbert Katja. Tako bo Kongresu prisostvovalo iz Celja 10 de- lavk, 1 obrtnica, 3 intelektualke, 4 na- meščenke in 5 gospodinj. Kot gosta je Glavni odbor Antifašistične fronte' že- na povabil še tov. Jost Darinko in Šu- rarada Nado. Zene mesta Celja po svojih delegat- kah pozdravljajo IV. kongres AFZ Slo- venije z obljubo, da bodo vztrajno s svojim nesebičnim d.elom krepile naš družbeni razvoj in stale odločno vselej na strani mednarodnega naprednega ženskega gibanja ter vseh tistih, ki se bore za. svetle cilje pravičnega življe- nja delovnih ljudi! - M. F. O zvišanju najemnin slanovanjsldm in poslovnim prostorom Ker obstojajo nejasnosti v zvezi z zvi- šanjem najemnin, je potrebno, da se- znanimo javnost z nekaterimi določili te uredbe. Namen te uredbe je, da se vskladijo cene najemnin z ostalimi cenami pred- metov in blaga na tržišču. Stanovanjske zgradbe so bile potrebne večjih popra- vil, nekatere od njih so silno propadle, vse to pa terja veliko višje stroške, kot so jih dosedanje najemnine mogle po- kriti. Zvišanje najemnin je torej čisto gospodarska potreba, če hočemo obsto- ječi stanovanjski fond obdržati in v redu vzdrževati. Najemnine stanovanjskim in poslov- nim prostorom se po uredbi zvišajo za 100 odstotkov. Uredba določa tudi, da lastniki sta- novanjskih ali poslovnih zgradb, ki te prostore dajejo v najem, razliko 100% povišanja odvajajo v sklad za vzdrže- vanje hiš pri najbližji Narodni banki. Prispevek v ta sklad mora biti plačan do vsakega petnajstega v mesecu. Ce prispevek ne bo plačan, bo izterjan po predpisih o izterjevanju davkov. Pri- spevka v sklad ne plačujejo le tisti lastniki, ki stavbo uporabljajo izključno za svoje potrebe, n. pr. za stanovanje in poslovanje. To ne velja za družinske člane lastnikov hiš, ki imajo lastne do- hodke in stanujejo v teh prostorih. Vsak najemnik in najemodajalec pa mor? imeti potrdila o plačani najem- nini. Tiskovine se dobijo v vsaki pro- dajalni z vrednostnimi papirji in v Na- rodni banki. Mi smo ohranili vedro čelo 1.1 neomadeževano zastavo komunistov NAD TRI TISOC CEL.IANOV JE PRIČAKALO DELEGATE VI. KONGRESA — GOVORILA STA SEKRETAR MK ZKJ TOV. OLGA VRABiC IN SEKRE- TAR OK ZKJ TOV. VINKO i^UMRADA — RESOLUCIJA IZVRŠNEMU OD- BORU CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE; Vest o vrnitvi delegatov s VI. kon- gresa ZKJ v Celje se je naglo razši- rila med prebivalstvom. V prvem mra- ku se je na Titovem trgu zbralo nad 3000 Celjanov, da pozdravijo delegate, ki so na Kongresu zastopali komuniste mesta Celja in okolice. Gabrčani so pri- šli skupaj z godbo na pihala. Delegate je pozdravil tov. Pelko Cve- to, nakar je spregovorila tov. Olga Vra- bičeva, ki je v svojem govoru poudarila zgodovinski pomen in orisala delo VI. kongresa. Poseben poudarek je dala velikim uspehom komunistov Jugosla- vije v razkrinkavanju sovjetskega re- vizionizma. >:Jugoslovanski komunisti,- je dejala, >so ohranili neomadeževano zastavo marksizma in leninizma. Ohra- nili so vedro čelo in postali vzor vsemu naprednemu gibanju v svetu. Prav za- radi tega, ker jugoslovanski komunisti nimajo nič skupnega z nemarksistični- mi partijami Informbiroja, ki sc posta- le petokolonaške agentui-e moskovskih vlastodržcev, je Kongres sklenil, da se KPJ preimenuje v Zvezo komunistov Jugoslavije. Tov. Šumrada Vinko je govoril pred- vsem delavskemu razredu mesta in okraja. V kratkih črtah je nakazal ve- like naloge, ki čakajo naše delovne lju- di v bodočnosti. Poudaril je važnost de- la komunistov med množicami in po- zval delovne množice, naj sledijo do- brim komunistom, hkrati pa opozorijo na take ljudi, ki si imena komunist ne zaslužijo. ' Oba govornika so navzoči zborovalci prekinjali z navdušenim ploskanjem in vzkliki Titu in. Zvezi komunistov Ju- goslavije. V imenu zborovalcev je tov. Pelko Cveto prečital pozdravno resolucijo Iz- vršnemu odboru CK ZKJ. CENTRALNEMU KOMITEJU ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE Prebivalstvo mesta Celja, zbrano na množičnem zborovanju v Celju, dne 8. XI. 1952 ob priliki vrnitve delega- tov VI, kongresa, pošilja borbene po- zdrave íz^'ršnemu komiteju in mu želi pri nadaljnjem delu ?a dobrobit jugo- slovanskih narodov popolnih uspehov. Budno smo sprerrtljali celotni potek in delo Kongresa in bili navdušeni nad enctnostjc delegatov ter r\3d sklepi, ka- tere je Korigres sprejel. Obljubljamo'in zagotavljamo, da bomo vložili vse sile za izvedbo teh sklepov, da bomo v bodočo šc z večjimi silami !iOt doslej utrjevali enotnost med jugoslovanskimi narodi, se borili proti vsem izpr;doni sovražni- kov naše nraditve socializma in stali trdno na braniku za svobodo in mir v svetu. Naj živi Izvršni komite Centralnega komiteja Zveze komunisto\ Jugoslavije^ Г tovarišem Titom na čelu! ^^aj živi Zveza komunistov Jugosla- vije! Prebivalstvo mesta Celja Posnemajte! Delavski svet Ljudskesra inasraziiia Celje jc ПР, svojem zasedanju ob priliki izbire de- legatov za volitve v zbur proi-'vijalcev me- sta Celja razmotri! gospodarske probleme svojega podjetja in v zvezi s "tem probleme, s katerimi se bo bavil bodoči zbor proizva- jalcev. Po diskusiji, kako kovistno uporabiti spri- čo nujnih gospodarskih ukrepov prese'ek plač, je Delavski svet enoglasno sklenil, da se od ustvarjenega plačnega fonda odstopi in nakaže MLO 300.000 din za dvig komunalne dejavnosti mesta Celja. Tr, sklep je Delavski svet zglasoval na lastno pobudo, zavedajoč se težkoč, s kate- rimi se bori MI.O pri reševanju komunalnih vprašanj mesta Celja. Delavski svet ljudskega magazina - Kolektivi v Celiu in celjski okolici Delovni kolektivi v Celju in celjski okolici so svoje obljube v čast VI. kon- gresu častno izvršili. Navajamo nekaj pomembnih uspehov in izvršenih obljub. Kolektiv tovarne Aero je za VI. kon- gres izdelal 3700 matric, katerih vred- nost je samo v materialu preko 100.000 dinarjev, dočim je kolektiv delo opravil prostovoljno. Olepševalnemu društvu pa jc poklonil 300.000 din svojega dobička (presežka plačnega fonda). De^ovni kolektiv Avtoobnove pa je dal v stanovanjski fond MLO 100.000 dinarjev poleg vsote, ki jo je že na- menil ob 500-letnici Celja. MO ZB pa je poklonil 10.000 din za partizanslu) sirote. Kolektiv Tovarne emajlirane posode je poklonil za spomenik naših žrtev na Rabu 50.000 din in MO OF 12.000 din ter del svojega presežka plačnega fonda MK KPS in MO OF (50.000 din). Delovni kolektiv trgovine »Tkanina« je za biblioteko MK KPS, ZB I. četrti in MK. LMS poklonil skupno 21.000 din, a »Potrošnik« MG ZB 6000 din. Delovni kolektiv Zlatarne je poklonil za socialno skrbstvo 200.000 dinarjev, MO AF2 za novoletno jelko 50.000 din in raznim društvom 50.000 din. Tovarna perila pa je dala v stano- vanjski fond MLO 100.000 din. Domu onemoglih v Grmovju in siromašnim dijakom ter za siromašne otroke in partizanske sirote v skupni vrednosti 40.000 din v oblačilih. Delovni kolektiv Kemične tovarne je odstopil 10% svojega presežka plačnega fonda, kar znaša 100.080 din in to za nabavo učil II. gimnaziji 60.000 din, po- staji prve pomoči Gaberje 25.000 din in za volilni sklad MO OF 15.080 din. Železarna Štore je dosegla največje uspehe s predavanji o delavskem uprav- ljanju, kjer je sodelovalo okoli 90% delavstva. Delovni kolektiv Keramične tovarne Liboje je daroval celotni višek plač drugim, in sicer: Libojskemu društvu »Svoboda« 1,800.000 din, za nabavo kino projektorja 80.000 din, občinskemu cd- SO izpolnili svoje ohliuhe v časi VLhonfiresuKPJ boru ZB za spomenik padlim borcem in 25.000 din občinskemu ljudskemu od- boru. Petrovce za sociainc podpore. 100.000 din je ta kolektiv dal za cesto na Dobrovi j C, prav toliko pa za gradnjo šolo na Kozjanskem. . Delavci Tovarne nogavic na Polzeli so dali OLO za komunalne potrebe dva milijona dinarjev, iz ionda za prosto razpolaganje pa občinskemu odboru Polzela 755.000 din za vodovod in za popravilo prosvetnega doma, za popra- vilo šole pa 220.000 din. Rudnik Zabukovca. bo v drugem pol- letju dal 10% presežka plač za splošne potrebe. Od tega 30% OLO za komu- nalne potrebe, 70% pa za gradnjo mostu čez Savinjo med Zabukovco in Žalcem. Tri milijone pa bo dal, kot smo že po- ročali, delavcem za gradnjo stanovanj- skih hiš. V Donački gori so prižgali električno luč v šoli in pri nekaterih, kmetih. Kmetje so tam sami prispevali okoli 4 milijone dinarjev v les.u in prosto- voljnem delu. V Resnikii na Pohorju so teden dni pred Kongresom odprli novo šolo, v Sirro.cu veterinarsko ambulanto, v Smarjeti pri Škofji vasi pa popravljajo most čez Hudinjo in so vanj vložili že pol milijona dinarjev. Lepo uspehe je imela pri svojem delu tudi mladina. Vključevala se je v dru- štva »Svobode«, posebno v Storah. V Zrečah in Petrovčah so odkrili spomenik padlim borcem, v Laškem pa so dokončali dom ZB. V Dobrni in Laškem, so organizirali kulturni teden. V čast Kongresa so po mnogih krajih organizirali proslave in akademije. S tem so naši delovni ljudje pokazali, kako ljubijo ZKJ in kako zaupajo Zvezi komunistov in tov. Titu. Ш RESOLUCIJE Sesti kongres KPJ nakazuje, da je v današnji mednarodni situaciji, polni vojnih nevarnosti, potrebno nadaljevati dosedanjo politiko FLRJ, ki mora tudi v bodoče težiti za ohranitvijo mednarodnega miru in var- nosti, za. ohranitvijo neodvisnosti in svobodnega notranjega razvoja in enotnosti narodov Jugoslavije, a proti vsem napadalnim načrtom in podvigom v svetu, posebno še v Evropi. Za današnjo mednarodno situacijo je značilna vloga SZ kot nove napadalne imperialistične sile, ki teži za svetovnim gospostvom. Napa- dalna in hegemonistična politika SZ se posebno izraža proti socialistični Jugoslaviji. Vlada ZSSR je poostrila mednarodno situacijo s tem, da je vzpostavila, imperialistično hegemonijo nad nizom neodvisnih držav; ona tudi dalje zaostruje to situacijo s pritiskom na druge neodvisne države in z vztrajanjem pri politiki interesnih sfer, ki je očitno nasprotna inte- resom malih in nerazvitih dežel ter resno ogroža svetovni mir in sodelo- vanje med narodi. Ne drugi strani sedanje mrzlično oboroževanje v svetu, ki ima svoje opravičile v preprečevanju agresije, predstavlja stalno nevarnost, da se spremeni v vir nove vojne, če ne bi iskali in našli neke pravične rešitve perečih mednarodnih vprašan.j. Zaradi tega je bila pravilna dosedanja zunanja politika vlade FLRJ, ki je težila za krepitvijo OZN kot najpri- • mernejšega mednarodnega instrumeiita za reševanje spornih vprašanj; politika, ki je težila za odstranitvijo) starih imperialističnih metod raz- delitve interesnih sfer iz mednarodnega življenja, ki so dovedle v slepo ulico vrsto mednarodnih vprašanj. Kar se tiče oblike sodelovanja FLRJ z drugimi državami. Kongres opozarja na to, da je sodelovanje, ki teži ze. krepitvijo varnosti Jugoslavije in ki jamči načela nevmešavanja ^ notranje zadeve in notranji razvoj drugih dežel, pravilno, pravično in progresivno, posebno v današnjih pogojih. SODELOVANJE Z NAPREDNIMI GIBANJI PO SVETU Glede vprašanja Trsta poudarja Kongres, da je, prvič, pravilna po- litika konstruktivnih predlogov, ki jih je vodila vlada FLRJ, v stremlje- nju, da se to vprašanje reši neposredno med Italijo in Jugoslavijo; drugič, tudi v bodoče narodi Jugoslavije in njihova vlada ne morejo pristati m nikakršno trgovino na račun narodov Jugoslavije in njihovih nacionalnih ozemelj; tretjič, vztrajanje italijanskih vladajočih krogov na enostranski rešitvi, kakršno žele italijanski imperialistični in komin- formistični krogi, je nesprejemljivo, ker bi pomenilo za narode Jugosla- vije nove krivice in ugrabitev jugoslovanskih nacionalnih ozemelj. Sode- lovanje ž ITALIJO o VPRAŠANJIH, ki zanimajo obe državi, je mogoče, todr. samo upoštevajoč načelo enakopravnosti in če se Italija odreče tradicionalni imperialistični politiki do naših nacionalnih ozemelj. Kon- gres smatra, da je potrebno nadaljevati, razširiti in poglobiti sodelovanje z naprednimi, demokratičnimi, še posebej pa s socialističnimi delavskimi gibanji, pri tem pa spoštovati načela enakopravnosti, nevsiljevanja svojih cblik in izkušenj drugim in varovati spoštovanje teh načel do naših družbenih in političnih organizacij. Kongres enoglasne poudarja, da ima delavsko upravljanje z gospo- darskimi podjetji, ki .ie dovedlo do ustvarjanja socialističnih odnosov na področju proizvodnje in samouprave delovnega ljudstva, odločilni pomen z2 nadaljnji razvoj in krepitev socialistične demokracije in socializma. Istočasne Kongres opozarja tudi na nevarnosti, ki bi se mogle in ki se bodo postavile delavskemu razredu in delovnemu ljudstvu na njegovi demokratični poti. Prva nevarnost so birokratično-kapitalistične težnje, druga pa buržoazno-klerikalni elementi, ki zakrinkani z buržoazno de- mokracijo težijo za obnovo fašizma in kapitalističnih družbenih odnosov. Tretja nevarnost pa obstaja zaradi nezadostne zavesti o potrebah skup- nosti, to se pravi zaradi nevarnosti lokalizma. O DELAVSKEM UPRAVLJANJU PODJETIJ IN OVIRAH NA POTI SOCIALISTIČNEGA RAZVOJA Jugoslovanski delavci nimajo in ne morejo imeti nikakih svojih lokalnih »nacionalnih« in podobnih interesov, ki bi bili nasprotni razredu kot celoti, ali posameznim delom razreda. Zato je nadaljnje razvijanje njihove zavestne, aktivne in neposredne vloge v upravljanju z gospodar- stvom najvarnejše poroštvo ne samo nadaljnjega razvoja socializma in socialistične demokracije, temveč tudi najsigurnejše sredstvo proti biro- kratskim, ostankom in težnjam v središču in v republikah, ki podlegajo šovinizmu, otežkočajo nadaljnje zbliževanje jugoslovanskih narodov in vzpodbujajo nacionalno ozkost. Delavski razred in njegove razredne or- ganizacije so bile v vojni in revoluciji vodilni element bratstva in enot- nost! jugoslovanskih narodov. To so tudi danes in morajo biti tudi v bodoče. Zato so progresivne vse tiste oblike, ki mu olajšujejo to njegovo vlogo. PORAST INDUSTRIJE, KREPITEV KMETIJSTVA IN IZBOLJŠANJE PROMETA Z dosedanjo borbo in napori za ostvaritev Petletnega plana je de- lovne ljudstvo na čelu z delavskim razredom, kljub škodi in posledicam suše ter težavam, ki jih je jugoslovanskim narodom povzročila ekonom- ska blokada, ki jo je organizirala, SZ, postavilo temelje nadaljnjega industrijskega in socialističnega razvoja naše dežele. Za nadaljnji do- končni razvoj naše države moramo zagotoviti dovršitev ključnih indu- strijskih objektov. Porast naše industrije mora biti v skladu z ostalirni panogami gospodarstva in materialnimi možnostmi naše države. Zato je posebne važna okrepitev kmetijstva, izgraditev sodobnih prometnih zvez in sodobnega prometa, razen tega pa še dvig materialnega in kulturnega nivoa, ljudstva. Za socialistično preobrazbo kmetijstva je osnovna orien- tacija na povečanje proizvodnosti dela. Samo v skladu s povečan,iem proizvodnosti dela v kmetijstvu lahko nastopimo tudi z oblikami združe- vanja kmetov. Zato pa moramo nadaljevati z ustvarjanjem orientacijskih planov razvoja našega kmetijstva za daljše obdobje. Glede oblik združe- vanja kmetov Kongres poudarja dve zelo važni načeli, od katerih ne moremo odstopiti ker bi sicer bil ogrožen naš socialistični razvoj. Ti dve načeli sta: prvič, krepitev in razvoj socialistične demokracije na vasi v borbi proti birokraciji in vseh političnih, idejnih in drugih sovražnikov socializma: drugič, strogo upoštevanje načel prostovoljnosti in demokratičnosti v razvijanju zadružnih oblik. Kršitev demokratizma in načela prostovoljnosti je eden od osnovnih izvorov birokratizma in buržoazne ter klerikalne reakcije na vasi. Šesti kongres poudarja vlogo sindikatov, prostovoljnih organizacij najširših množic delavcev in nameščencev, zelo važno ravno v obdobju delavskega upravljanja z gospodarstvom in borbe za socialistično demo- kracijo. Kongres smatra za pravilno, da so naši sindikati vzpostavili zveze s tujimi sindikalnimi organizacijami; pravilno in potrebno je za nap in mednarodno delavsko gibanje, da svoje delo usmerimo na krepitev in. poglabljanje teh zvez. VLOGA ŽENA V DRUŽBENEM, POLITICNExM IN GOSPODARÍÍKEM ŽIVLJENJU Kongres odklanja kot nedopustno in socializmu tuje vsako zapostav- ljanje žena v gospodarskem, političnem in sploh v družbenem življenju. Kongres poudarja, da je za nadaljnji razvoj socialistične zavesti množic, kot tudi same borbe za enakopravnost, prva dolžnost ženskih organizacij delo med kmečkimi ženami za njihov politični, prosvetni in kulturni dvig. Kongres še posebej opozarja na delo kot na izredno važno vprašanje pri dviganju socialistične zavesti in moralnega lika mladincev in mladink, kot tudi na vse bolj raznovrstne oblike v delu in življenju mladine. (Nadaljevanje na 2. strani) stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK« dne 15. novembra 1952 Stev. 4f (Nadaljevanje s 1. strani) SOLE IN ZNANSTVENE USTANOVE V pogledu šol in znanstvenih ustanov Kongres ugotavlja prvič, da je dosežen resen napredek pri vodenju in urejevanju sistema pouka, posebno v osnovnih in srednjih šolah ter v razširitvi šolske mreže, kot tudi v tem, da večji del ' prosvetnih kadrov resno in vestno razumeva svoje dolžnosti. Resno težavo predstavlja še slaba materialna osnova za šole. V pogledu univerz in znanstvenih ustanov stanje ne zadovoljuje tako v pogledu znanstvene višine kakor tudi v pogledu dejanskega no- tranjega demokratizma. Nezadostna vztrajnost in omahljivost pri raz- pravljanju in reševanju podobnih vprašanj kot tudi pri pobijanju in razkrinkavanju klerikalizma, mistike in šovinizma v srednjih šolah lahko samo škodi nadaljnjemu znanstvenemu in demokratičnemu razvoju vi- sokih šol, v strokovni pripravljenosti dijakov, študentov in znanstvenih kadrov. Nihče nima pravice uporabljati sredstva, ki jih ustvarja delovno ljudstvo, da bi to bilo nasprotno njegovim naporom, njegovim stremlje- njem in njegovemu napredku. Osnovno vprašanje v nadaljnjem razvoju šolstva in znanstvenih ustanov je dviganje znanstvenega nivoja, utrje- vanje in razvijanje demokratizma, posebno pa povezovanje znanstvenega dela s stvarnostjo, z gospodarstvom države in sodobno stvarnostjo sploh. O ENAKOPRAVNOSTI NARODOV Zveza komunistov Jugoslavije smatra za neznanstveno in nazadnjaško v.sako teorijo, ki bi s čimer koli in v čemer koli skušala poudarjati prven- stvo katerega koli naroda ali katere koli kulture nad drugo. Ta narod in vsak drug narod, vsak na svoj način, s svojimi oblikami odvisnosti od zgodovinskih in drugih pogojev bogati splošno kulturno zakladnico člo- veštva. Kongres prav tako poudarja, da bi oviranje borbe mišljenj lahko samo otežkočalo razvoj znanosti. Demokratična borba mišljenj se izraža v moči argumentacije, v enakem stališču za one, ki se razhajajo v mnenju. Vsakemu mišljenju, ki ima kot izhodiščno točko borbo za socializem, in socialistično demokracijo, za bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije, za njihovo neodvisnost in neoviran napredek, je treba za- gotoviti pravico, da se pojavi in izrazi. JUGOSLOVANSKA LJUDSKA ARMADA Kongres pozdravila napredek, ki ga je dosegla v svojem razvoju In pripravljenosti jugoslovanska ljudska armada. Kongres pozdravlja na- pore, ki so bili vloženi v krepitev obrambne moči države, kakor tudi nanore, ki jih .ie Armada vložila v gradnjo gospodarskih objektov, po- sebno pri graditvi vojne industrije. Kongres smatra za potrebno, da nakaže nujnost po še nadaljnjem vztrajnem delu pri političnem, kultur- nem in strokovnem dviganju borcev in starešin, upoštevajoč pri tem, da mora Armada kakor tudi vse ostale družbene organizacije še bolj in raznovrstneje skrbeti za povezovanje Armade z ljudstvom. SOCIALISTIČNA ZVEZA DELOVNIH LJUDI JUGOSLAVIJE Kongres smatra, da so dozoreli vsi poeoji, da se Ljudska fronta resnično in do konca spremeni v enotno in aktivno politično organizacijo zavestnih borcev za socializem — v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije in da kot takšna dobi odgovarjajoč statut in program. Odnos komunistov proti Socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugoslavije je lahko samo naslednji: da je njen del in da je ona glavna osnovna orga- nizacija, v kateri in preko katere se mora razvijati njihova politika, pa tudi politična aktivnost. Kongres smatra, da razvoj družbenih odnosov v smeri vedno večjega neposrednega delavskega upravljanja in vedno bolj demokratičnih oblik oblasti določa vlogo komunistov pri politični in ideološki vzgoji množic. V tej zvezi Kongres odloča, da spremeni ime Komunistične partije Jugo- slavije v Zvezo komunistov Jugoslavije. SPREMEMBA NAZIVA KPJ Zveza komunistov Jugoslavije ni in ne more biti neposredni opera- tivni naredbodajalec in voditelj niti v državnem niti v družbenem živ- ljenju, ampak s svojo politično dejavnostjo v prvi vrsti vpliva s pre- pričevanjem v vseh organizacijah, organih in ustanovah tako, da bodo sprejemali njena politična stališča in stališča posameznih njenih članov. Zveza komunistov je zavestno organizirani del delavskega razreda delov- nega ljudstva. Lastnosti in vloga komunista, člana Zveze komunistov, se kažejo na zunaj v njegovi zavednosti, politični in družbeni aktivnosti, nesebičnosti in požrtvovalnosti, privrženosti ciljem, osebni moralnosti in skromnosti. Kongres nalaga vsem organizacijam Zveze komunistov, da se držijo le resolucije kot pravilne smernice za svoje bodoče delo in poziva vse komuniste in patriote socialistične Jugoslavije, da vlože skrajne napore, da bi bila vsa dejavnost delavcev, kmetov in intelektualcev prežeta z njenim duhom, za socialistično demokracijo in za socializem! Za neodvisno socialistično Jugoslavijo, domovino enakopravnih in bratskih narodov! Za mir in enakopravno sodelovanje med narodi in državami! Za sodelovanje demokratičnih in socialističnih gibanj! Na tak način se v Gomils^ em razmere ne bodo izboljšale Vas Gomilsko v Savinjski dolini je imela pretekli petek zbor volivcev, ki je bil napovedan za 7. uro zvečer. Do 8. ure je nakapalo v dvorano kakih 26 volivcev —• prav toliko, da je bil lahko sestanek sklepčen. Tako so z debelo enourno zamudo gomilski volivci začeli z dnevnim redom, čigar glavna točka je bila predlaganje kandidatov v ob- činski ljudski odbor. Ko so iz svoje pičle sredine izbrali kandidacijsko ko- misijo in zapisnikarje, so začeli izbirati kandidate. Padla sta dva predloga za 6 oziroma 8 kandidatov — zapisali so njih imena in volivna komisija se je od- stranila v sosedno sobo na posvet. To posvetovanje je trajalo prilično dolgo. Med tem časom pa je tišino v dvo- rani od časa do časa prekinjal zgovorni upokojenec Peter in vedro zabaval vo- livce, da se ne bi ta čas preveč dolgo- časili. Nobenemu volivcu, niti predse- dujoči komisiji, pa ni prišlo na misel, da bi se pogovorili o kakih gospodar- skih problemih svoje vasi. Poslušalec je imel vtis, da je v tem ljudskem od- boru pač vse v najlepšem redu. Ko se je kandidacijska komisija vrni- la v dvorano in povedala imena ljudi, ki bodo kandidirali, so volivci predla- gane kandidate brez vsakršnih pripomb potrdili z dviganjem rok. Med predla- ganimi kandidati je bila ena sama žena. Na pripombo nekega volivca, naj bi kandidiralo več žena, so volivci odločno protestirali in zaključili: ena je dovolj in preveč. S tem bi bil sestanek pravzaprav že končan — vsaj predsednik je vstal, se zahvalil volivcem za obisk in hotel za- ključiti zbor volivcev. Tedaj pa je neki volivec pripomnil, da se mu zdi sesta- nek nekoliko površen. Predlagal je, da bi bilo prav in koristno, če bi se o predlaganih kandidatih nekoliko pogo- vorili, kakšni ljudje so in če bodo pri- pravljeni delati za napredek svoje vasi. Do zdaj smo imeli v občinskem ljud- skem odboru ljudi, ki niti mignili niso s prstom — je dejal. Po malomarnosti nekaterih odbornikov so nam zapadli razni krediti. Niti mostu nismo popra- vili. Gramoz za posipanje cest je bil že plačan, pa ga nismo prepeljali, da so ga nam pKDtem nazaj vzeli. — Potem so govorili še o »tlaki« na cesti, kjer so delali vedno samo eni in isti ljudje. Kljub tem pripombam pa le ni padla na, sestanku beseda o predlaganih kan- didatih — in zbor volivcev je bil za- ključen na hitro roko že ob 9. uri ... Srce qa zaboli . • . Pred nekaj ínevi so imeli na Ložnici pri Ž;ilc" /!>'> • v'>M""ev. Ob predlaganju kandi- datov se je razvila živahna diskusija. Na zboru so odkrili čudovito srce v prsih gostobesednega volivca Hočevarja. M«iđ drugim modrovanjem se jï možakar prj^l zp, srce in to gesto podkrepil z besedami: »Srce me boli, ko na poti proti Žalcu sre- čujem tako -veliko števi'o otrok, ki hodijo v šolo in se šolajo na račun kmetov.« Le či- gavi so ti otroci, ki so tako hudobni, da ho- dijo v šolo in prebadajo mehko preipgand- no Hočevarjevo srce. Na to vprašanje пат1 daje Hočevar sam na zboru volivcev odgovor, ko nadaljuje rekoč, da so ti otroci bitja, ki jih «nravljajo delavci na svet zaradi otroških doklad. Ali ni to čudovita propaganda, ki bi ji zavidali celo v juGrozahodni državi. Na žalost in v obsodbo so takim besedam nasedli celo kmetje sami, ki so ga celo kandidirali mi- sleč, da jih bo tako podpiral tudi na ob- činskem odboru. Nekateri res mislijo, da se demokracija se- stoji tudi v tem, da pačijo naše predpise in da se spravljajo celo nad otroke. Le škoda, da imajo delavci in pošteni kmetje tako me- hko srce, da prena'ajo take nesramnosti. S tako umazanijo, kakršno je storil Hočevar, bi morali takoj pomesti. Zbor proizvaja'cev je forum, na katerem naj se razpravljajo resnp. gospodarska vprašanja. O tem naj govorijo ljudje, ki se razumejo na to — nrav gotovo je med volivci na Lo niči tikih kme- tov, ki bodo svoje in interese volivcev boljše zastopali s pošteno besedo. Horevarjeva be- seda jim prav zares ne bo pridobila ugleda, še manj pa koristi. O Hočevarju samem bi pa bilo dobro reči še kakšno besedo več, da ga bomo videli v celi obliki. Sleherni lian delovnih kolektivov naj bo seznanjen z volitvami in naj pri njih sodeluje Površen pregled delovnih kolektivov po Savinjski dolini je pokazal, da so sindikalne organizacije svoje člane sla- bo spoznale z važnostjo in pomenom volitev v okrajne in občinske odbore in da je to delo bilo prav pomanjkljivo opravljeno glede volitev v zbore pro- izvajalcev. Od vseh obiskanih podjetij še niti v enem niso imeli sindikalnega sestanka, na katerem bi dali potrebna pojasnila, kaj šele, da bi po skupinah ali s posamezniki do podrobnosti pre- tresali to za njih tako važno vprašanje. Ze v petek je bila na okrajnem ljud- skem odboru konferenca predsednikov delavskih svetov in sindikalnih podruž- nic, na kateri je bil udeležencem po- jasnjen politični pomen in vloga zbora proizvajalcev, dana so jim bila tudi pojasnila za tehnično izvedbo volitev. Predsedniki sindikalnih podružnic sprejetih nalog in navodil niso prenesli na svoj odbor in preko njega na vse člane podružnice. Iz razgovora z delavci je bilo mogoče ugotoviti nekako tako, kakor da je za izvedbo teh volitev od- govoren samo delavski svet in da bo on opravil to delo. Res je, da je delavski svet v nekaterih podjetjih neposredno odgovoren, vendar, kako naj uspešno izvrši svoje delo brez predpriprave, brez tolmačenja, ki naj bi ga izvedla sindi- kalna podružnica in kako naj to izgleda tam, kjer je ta izvedba izključno v ro- kah sindikalne podružnice, ker delav- skega sveta ni. Ponekod menijo, da bodo vprašanje volitev v zbore proizvajalcev rešili na enem sindikalnem sestanku. Prav go- tovo, da bomo na sestanku dali splošna pojasnila, vendar pa moramo tako važno zadevo obravnavati bolj podrobno po skupinah in še boljše s posamezniki. Izvedba volitev ni samo stvar oblike, temveč vsebine, popolnega razumevanja s strani vsakega posameznika. Pred kratkim smo izvedli volitve v skupščino socialnega zavarovanja. Lahko trdimo, da so bili za te volitve zaintere- sirani vsi zavarovanci in da so volitve dobro potekale in se tudi dobro zaklju- čile. Zakaj ne bi to delo opravili tudi sedaj, ko je še bolj važno, opravili te- meljito. Do dokončne odločitve lahko storimo še mnogo. To je naša dolžnost. Pri tem ne smemo nikoli pozabiti naše doseda- nje sindikalne naloge, ki jo je ponovno nakazal VI. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, da namreč sindikati skrbijo za množično vzgojo delavcev, prav tako pa tudi za njihovo dejavno udeležbo v organih oblasti. S tem bodo sindikati izpolnili glavno vlogo — da bodo šola socialističnega demokratizma in mno- žičnega delavskega upravljanja. Med izbranimi kandidati je okoli 20 žena Po poročilih, ki so bila na razpolag« v sredo, je razvidno, da so volivci pred- lagali in izbrali med kandidati okoli 20 žena. V prvi volilni enoti so pred- lagali Jančič Pepeo, v četrti Rogl Olge in Colja Vero, v sedmi enoti pa Hojnik Cilko. V Zavodni kandidira Mastnak Regina, v Cretu pa Blazin Marica. V petnajsti volilni enoti ima veliko iz- gledov za izvolitev Tovornik Anica. V Gaberju so izbrali za kandidata tov. Vrabič Olgo, predlagali pa so tudi Li- povškovo. Na 23 volilni enoti kandidira Frece Marica. Dalje kandidirajo še v Celju: Jezernik Anica, Trebičnik Olga, Cander Otilija, Vedlin Tončka in druge. Vse kandidate bomo objavili postopoma v prihodnjih številkah. Zene smo ome- nili le v toliko, da se naši čitatelji spoznajo z njimi, ker verjetno je, da b» večina teh žen izvoljenih. Predvolilna zborovanja v Velenju so bila uspešna Celotni mestni ljudski odbor Velenje je razdeljen na 10 volilnih enot, v ka- terih bodo od 65 izbranih kandidatov izvolili v mestni ljudski odbor 29 od- bornikov, medtem ko bodo od 24 izbra- nih kandidatov za OLO izvolili deset odbornikov. V vsaki volilni enoti kan- didira povprečno ena tretjina žena. Povsod je bila udeležba dobra, edino v Skalah in Šentjanžu so morali dvakrat sklicati zbor, pa še drugič ni bilo kaj prida ljudi. Ker ima MLO Velenje pretežno de- lavski značaj, je tudi socialni sestav kandidatov temu primeren. Na zborih so razpravljali o nalogah in načinu dela v ljudskih odborih in v svetih proizva- jalcev. Med drugim so razpravljali tudi o dotacijah, ki jih je občinski odbor prejel od podjetij na svojem terenu. Na razpolago imajo 3 milijone. Polovico tega bodo porabili za nadaljnje gradnje v Skalah. Za komunalno dejavnost, predvsem za popravila občinsliih hiš, bodo porabili milijon in 200.000 din, za elektrifikacijo Plešivca in Cirkovc pa 300.000 din. Nadalje so razpravljali o potrebi raz- širitve komunalnih in prosvetnih ob- jektov, ki bodo prebivalstvu Velenja ob naraščanju rudnika nujno potrebne. Treba je misliti na trgovsko mrežo, pe- karno, mesarijo, dalje na gradnjo osnov- nih šol in gimnazije. Vsekakor čakajo bodoči MLO velike naloge, prebivalstvo pa ga bo moralo podpreti z vsemi si- lami. Prevorjani bi radi elektri- ficirali svojo vas Preteklo nedeljo je bil na P r e v o r j u - zbor volivcev. Volivce je pozdravil tov. Turn- šek Andrej, predsednik občinskega LO Le- sično. V svojem govoru je poudaril važnost volitev. Tov. Kovač, org. sekretar komiteja ZKJ Celje-okolica pa je navzoče volivce e»- znanil z notranjim in zunanjim pol.tičnin položajem, omenil je davke, da bodo ti т bodočo odmerjeni po klasifikaciji zemlje. Poudaril je, da morajo kmetje, zlasti v tem kraju, kjer ni industrije, podpirati Kmetij- sko zadrugo. Kandidacijska komisija je predlagala !• kandidatov, ki so bili vsi soglasno izvoljeni. Od teh bo Prevorje izvolilo 5 odbornikov, ki bodo ta kraj zastopali v novem obč'nsken ljudskem odboru. Kje bodo volišča, o komi- sijah in podobno, se bodo volivci pogovorili pozneje. Prevorjani si zelo želijo pa tudi moon* prizadevajo, da bi se njihove vasi elektrifi- cirale. O tem je bilo tudi govora na zbor« volivcev. Kmetje bi prispevali z dcnarjsm, največ pa z lesom. Tovariš Kovač je pouda- ril, naj Kmetijska zadruga — kakor je bil* sklenjeno na izrednem občnem zboru — ne bi kupovala tovornega avtomobila, pač pa bi ta denar prispevala izključno za elektrifika- cijo. Če se bo to res izvršilo, bodo v krat- kem postavili potreben odbor. PREDVOLILNI ZBOP V ŠMARTNEM OB PAKI Zbori volivcev so bili dokaj pestri in ži- vahni in je bila udeležba prav zadovoljiv«. To je pač pripisati delu Fronte, ki je so- delovala v predvolilni propagandi in so vo- livci osvojili v glavnem one kandidate, ki jih je le-ta prediagala. Skoraj v vseh volil- nih enotah so na kandidatnih listah tudi žene. Na zborih so se volivci porazgovorili o rai- nih komunalnih zadevah. Največ se je v vseh enotah govorilo o gradnji novega šolskega poslopja, o železniški postaji, cestah in • preskrbi zdrave pitne vode. Izvolili so pet- članski odbor za gradnjo nove šole. O grad- nji novega postajnega poslopja pa je večin* mnenja, da je to v prvi vrsti dolžnost že- lezniške direkcije, ki je pridobitno podjetje in ima ravno tu v Šmartnem obilo dobička. Več pozornosti bo treba posvetiti tudi ob- činskim podjetjem. Ker se š'viljska delav- nica ni obnesla, se je le-ta likvidirala, čud- no je, da ta ni mogla uspevati, ko je ven- dar znano, da v celem Šmartnem ni šivilje, ki bi imela prijavljeno svojo obrt. ELEKTRIFIKACIJA GAVC IN DELA VELIKEGA VRHA V najkrajšem času bodo pričeli elektrifi- cirati Gave in del Velikega vrha. Ker imajn interesenti ves material že pripravljen, upa- mo, da jim bo elektrika ob Novem letu ž* zasvetila. Na SDloSno udeležba na zborih v Celju ni bila najboljša Udeležba na zborih volivcev je bila E>onekod zelo dobra. Najbolje obiskan je bil zbor volivcev 7 enote., V odstotkih pa je najslabša 12 volilna enota (Cret), kjer se je od 500 vpisanih volivcev ude- ležilo predvolilnega zborovanja le 76 volivcev. Deloma je kriva za to nepo- znana sindikalna dvorana Tovarne or- ganskih barvil, kjer se je zbor vršil, vendar to ne opravičuje nezainteresira- nosti. Čeprav je ta kraj pretežno kmečki, je bilo kmetov najmanj med navzočimi. V Zavodni jih je na zbor prišlo več, kakor jih lahko majhna dvorana sprej- me, zato so mnogi tudi odšli. Dober je bil obisk tudi na tretji volilni enoti (v zadnji številki smo jim pomotoma prisodili tako majhen odstotek ude- ležbe). Oba omenjena zbora pa ne mo- remo še imenovati kot najboljšega ali najslabšega, ker v času, ko je članek pisan, še niso vsi tereni izvedli zborov volivcev. Pri razpraiali je bilo oogreSati širše uaefezbe volivcev Število udeležencev še ne pomeni, da je bil zbor dober ali slab. Važno je predvsem tudi to, kaj so na njem vo- livci razpravljali, kako in kakšne kan- didate so izbrali. Diskusije so bile po- vprečne, ponekod boljše, drugod zopet slabše. Pri vsem tem pa je v Celju toliko problemov, ki se navadno izna- šajo po vogalih in lokalih, na zboru volivcev pa je malokdo rekel kakšno besedo. Taka sramežljivost, če to ni bolj brezbrižnost, kaj malo koristi splošnim interesom. Nekateri so med volivci celo zavračali ljudi od sodelovanja v raz- pravi, medtem ko so isti ljudje pozneje govorili, da so diskutirali le komunisti itd. Nihče ne zanika, da komunisti niso imeli pretežni del diskusije na zborih. Sodelovanje z množicami je vendar njihova osnovna dolžnost. Pri tem pa ni rečeno, da so drugim zavezali jezike. Nasprotno. Voditelji sestankov so ne- prestano vabili k diskusiji. Oglasili so se sevda mnogi frontovci in volivci,' vendar ne v takem številu, kot bi bilo pričakovati. Diskusije čim večjega šte- vila delovnih ljudi smo pogrešali. Da pa je izostala diskusija tistih, ki bi go- vorili, le če bi molčali komunisti, nas pač ne prizadene. Kar se diskusije tiče, so gotov vpliv nanje imeli referati. Kjer so govorniki znali ljudi pritegniti in jim vzbuditi zanimanje za to ali ono stvar, tam je bila tudi razprava plodnejša. V šesti volilni enoti je bilo eno in drugo slabo, medtem ko so v Zavodni, na Jožefovem hribu in drugje zelo koristno izvedli zbor volivcev. V Zavodni so na primer poleg sploš- nih mestnih gospodarskih problemov načeli tudi važna vprašanja njihovega terena, kot slabo električno omrežje, slabe ceste, pomanjkanje vodovoda itd. Volivci Jožefovega hriba so predvsem govorili o splošnih gospodarskih po- trebah mesta Celja in o komunalnih zadevah. Najbolj so zainteresirani, da bi MLO čimprej uredil podvoz pri Pošti, ki je postal že kar nevaren za prehod. Na tem sestanku so volivci napovedali tekmovanje vsem volilnim enotam v mestu za čim boljšo udeležbo na vo- litvah in čimprejšnjo zaključitev vo- litev. O dosegljivih in nedosegljivih perspektivnih oSanih OBCINA PREBOLD: PREDOR PREBO LD—TRBOVLJE? — OBCINA LOCE JE POSTAVILA SKROMEN IN KORISTEN NACRT Pri pregledu občinskih perspektivnih planov je opaziti, da nekatere občine *tega dela niso resno obravnavale. Na- mesto da bi plan sestavili v okviru najnujnejših potreb za dobo treh do pet let ter v skladu z zmogljivostjo občinskega ljudskega odbora, so pone- kod zašli v prave utopistične načrte. Taki neživljenjski in nerealni načrti spominjajo na predvojno prakso bivših strank, ki so v času volitev nastopale z raznimi obljubami in volilnimi golaži. Tak fantastičen načrt so sestavili v Preboldu, ki predvideva poleg že tako obsežnih del (izgradnje več šolskih po- slopij, drugih stavb itd.) še sradnio predora Prebold—Trbovlje. Tak načrt je seveda ob današnjih prilikah ne- izvedljiv, ker bi tako delo stalo 2 do 3 milijarde dinarjev. Mogoče so v Pre- boldu pri tem računali na tekstilno tovarno, ki jim bi iz fonda za prosto razpolaganje in iz presežkov plač go- tovo prispevala precejšne zneske, ven- dar so takšni načrti za današnje prilike neživljenjski. Dober in izvedljiv načrt so sestavili v občini Loče. Ta predvideva dograditev ceste v dolžini treh kilometrov. Iz last- nih virov bodo prispevali 1.300.000 din, potrebna jim bo pa pomoč 2 milijonov 600.000 din. Pomagali bodo pri prevozu kamenja ter s prostovoljnim delom. Načrt predvideva tudi dograditev mostu preko Oplotniščice v Brezju iz lastnih virov, nadalje elektrifikacijo nekaterih naselij, ki bi se izvršila v glavnem na stroške koristnikov, le sredstva za iz- gradnjo transformatorjev bi morali pre- jeti drugje. Iz lastnih virov predvide- vajo izgradnjo kopališča v vrednosti 60.000 din. Načrt še predvideva ureditev telovadnega doma v Ločah ter dogradi- tev šolskih prostorov v vasi Zbelovo. Poleg tega so predvideli še regulacijo reke Dravinje v njihovem območju, ki vsako leto povzroča ob poplavah veliko škodo. Za izvedbo teh del naj bi dobili denar od okraja. V načrtih, ki jih je doslej prejel OLO, je največ zastopana gradbena dejavnost in elektrifikacija, do neke mere tudi šolstvo. Premalo pozornosti so pa po- svetili dvigu kmetijske proizvodnje ter izboljšanju zdravstvenih ustanov. Na Spodnji Hudinji so imeli dabro obiskan zbor volivcev Na Spodnji Hudinji so imeli pred dnevi dobro obiskan frontni sestanek. Dvorano so za to priliko okrasili in je bila do zadnjega kotička napolnjena. Uvodoma je tovariš Pajtler obrazložil različne probleme in težave, ki jih je MLO imel pri vodenju gospodarske in komunalne politike. Po referatu so izvolili kandidacijsko komisiio in predlagali kandidate za bo- doči MLO. Kandidacijska komisija je izmed predlaganih izbrala za kandidate tov. Albina Medveda, Viljema Spata in Kuharja. Tovariš Medved je znan kot požrtvovalen sindikalni delavec in kot predsednik celiskih sindikatov. Zato je izbira teh kandidatov bila res najboljša, saj bodo znali v ljudskem odboru za- stopati svoje volivce in reševati težave, ki jih imajo. Ko so iznašali svoje želje, so volivci predvsem zahtevali, da se končno ure- dijo elektrifikacijska dela na Spodnji Hudinji, kjer še sedaj v štirih hišah svetijo s petrolejkami. Za ta dela je denar že predviden, postaviti je treba le odločni odbor, ki bo stvar pripeljal do konca. Tovariš Spat je nato F>ojasnil, da bodo morali volivci še nekaj časa počakati z zahtevo po razširitvi vodo- vodnega omrežja. Te zahteve je treba prilagoditi splošnim potrebam mesta, kjer so ponekod te težave še bolj iz- razite. Pred koncem so volivci sklenili, da se bodo o važnih problemih pogovorili še enkrat pred volitvami. gtev. 46 »SAVINJSKI VESTNIK« dne 15. novembra 1952 Stran 3 Iz Celja ... Tretja tetoSnia premiera v сеЦакет gledališču V eredo,^ 19. novembra ob 20 bo v celjskem cestnem gledališfu tretja premiera v letoš- (ji sezoni. L'priïorjena bo sodobna kmečka |rama Ivana Potrča »Krefli«. Krstna pred- ava tega dela, ki je bila marca letos v prami SNG v Ljubljani, je pri občinstvu in ^itiki vzbudila zanimanje, kakršnega še ni fcbudilo nobeno izvirno dramsko delo po ^voboditvi. Celjska uprizoritev je druga (prizoritev tega dela, na sporedu pa jo ima f letošnji sezoni tudi Drama SNG v Mari- H>ru. Snovno posega drama v najbolj živo in Ikjbelj zapleteno problematiko naše sodobne (tvarnosti: v socializacijo kmečke zemljiške )Osesti. v borbo za zadružništvo. Pisatelj se f približal ljudem na vasi s tenkim poslu- lom za njihove notranje borbe ob odločitvah H zadruge ali proti njej. K pogumno umet- liško odkritosrčnostjo je prikazal tudi na- ^ke, ki so se dogajale v trdi borbi za so- gialistično preobrazbo vasi. Dramo je zrežirala Balbina Battelino-Ba- renovičeva, sceno je pripravil inž. arh. M. ^ohnjec, osnutke za kostume pa Mija Jar- [eva. Nastopa ves poklicni ansambel, pomno- ten s priznanimi gledališkimi amaterji. Zanimiva, notranje razgibana sodobna dra- ma bo za slehernega obiskovalca pomenila močno in lepo gledališko doživetje. Premiera bo še v stari gledal iki dvorani, prav tako vse nadaljnje ponovitve. Dne '¿S. novembra bo sicer v novem gledališkem po- slopju proslava Dneva republike, združena s proslavo zaključka gradbenih in instalacij- skih del v novi gledališki hiši. Toda s tem gledališče še ne bo odprto in izročeno svo- jemu namenu. Decembra, januarja in febru- arja bo montirana odrska razsvetljava, opremljen bo oder in stranski prostori, marca pa bo slavnostna otvoritvena premi- era Kreftovih »Celjskih grofov«, nakar ee bodo začele redne predstave. V vrsti nepre- magljivih težav, zaradi katerih se je delo zavleklo, naj omenim eno samo: nabava kom- pliciranih naprav ca odrsko razsvetljavo v inozemstvu je bila zadnji trenutek onemo- gočena in so zato sedaj prevzela irdclavo domača podjetja, med njimi tudi Ljudska tehnika celjske Tovarne emajlirane posode. Delo je že v teku. Tako bo do marca novo gledališče brezhibno opremljeno, nakar se bo v njem začelo nemoteno umetniško delo. Toliko v pojasnilo nestrpnemu — in po pravici nestrpnemu — gledališkemu občin- stvu! I,. V. S čimvečio udeležbo na predavaniih Liudske univerze bomo podprli deto in napore fdisli ob pričetku delovne sezone 1952-53 l'redavanjîi Ljudske univerze v Celju so bili» v minuli delovni sezoni različno obiska- na. l"ri nekaterih je bila dvorana Narodnega doma, skoraj premajhna, pri mnogih primer- DO velika, tu in tam tudi prevelka. Odbor tv je vsa predavanja enal- nil, da iz viška na delavske plače pokoloni gimnaziji za nabavo učil 60.000 din. Za ta velikodušen dar zavednega de'avstva Kemične tovarne sta hvaležna ne le mladina in profesorski zbor, temveč tudi vsa naša javnost. Z nabavo prepotrebnih učil se bo dvignila kvaliteta pouka, bolj i učni usrtehl pa bodo v. obliki višje in popolnejše izobraz- be zopet koristili naši socialistični družbi. Vsemu delavstvu Kemične tovarne, njego- vemu Svetu in upravi tovarne izrekamo za njihovo globoko umevanje in širokogrudno podporo najprisrčnejšo zahvalo. Prof. zbor II. gimn. v Celju Izpred okrožnega sodišča v Celfu Pri občinskem ljudskem odboru v Rimskih Toplicah je bila kot blagajničarka uslužbena 22-Ietna Greta Kajtna. Od oktobra 1951 do julija 1952 si je prilastila gotovine, prehran- benih in industrijskih bonov v skupnem zne- sku 294.431 din. Poneverjeni denar in bone Je uporabila zase, si nakupila pohištvo, go- spodinjske potrebščine in obleko. Zapravi •jala pa je denar tudi po Mariboru, Ljub- ljani in drugod, kjer sta z zaročencem Vik- torjem Šumen pridno obiskovala razne lokale in bare. Denar in bone si je prilaščala na ta način, da je v potrošniške registre vpiso- vala lažnive podatke ter jih potrjevala s svo- jim podpisom in uradnim pečatom. To so bili zneski, ki so jih zavezanci plačevali na fačun trošarine in davkov. Med upravičence, ki naj bi prejemali industrijske in prehran- jeno bone, je vpisovala osebe, ki za prejem teh bonov niso bile upravičene. Nien zaro- ienec Šumen Viktor, je konec julija 19')2, takoj po aretaciji Grete Kajtna prikril dvo- kolo, za katero je vedel, da ga je Greta Kajtna plačala s poneverjenimi boni. Kolo je odpeljal na svoj dom v Bučkovce pri Lju- tomeru, ga tam skril in pridr^.al zase. Oba 'ta bila obsojena, in sicer Kajtna Greta na Î leta in 6 mesecev strogega zapora, Šumen Viktor pa na 2 meseca zapora. * 52-letni Maks Kapfer iz Št. Jurja ob Ta- boru je bil uslužben kot pomožni skladišč- nik pri podjetju Slovenija ceste v Kanlji va- si. 45-letni Anton Sovinek je pri istem pod- jetju opravljal priložnostne vožnje. Sovinek j** Kapfer ja nagovoril, da je vzel iz skladi- podjetja 100 vreč cementa v vrednosti din. Poneverjeni cement je Sovinek Prevzel, ga delno prodal dalje, delno pa ga Pridržal zase. Izkupiček sta si delila. Bila *ta obsojena Maks Kapfer na 2 leti zapora, ^nton Sovinek pa na 1 leto in 10 mesecev **pora. * <4-letni Maks Koren, čevljar brez zaposlit- in brez stalnega bivališča, se je 20. 8. '''52 v Rakovljah pri Braslovčah splazil skozi *kno v zaklenjeno stanovanjsko hišo posest- nice Neže Koštomaj. Iz stanovanja je hotel odnesti predvsem gotovino. Bil pa je zasačen in aretiran. Obsojen je bil na 8 mesecev strogega zapora. IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA 43-Ieitni Jože Lampret, posestnik v Za- gaju pri Ponikvi, je 24. 6. letos v Palčicah v bližini vinograda porinil Jurija Pevca ▼ vodo, ga davil okrog vratu in s pestmi več- krat udaril po obrazu ter ga lahko telesno poškodoval. Obsojen je bil na 1 mesec in 15 dni zapora. — S8-letni posestnik Anton Rataj iz Bohovega pri Grobelnem je 31. 8. 1952 v Bohovem zagrabil za vrat Marijo Zu- pančič, jo večkrat sunil s pestjo v prsa in v roko. Prizadejal ji je lahke telesne po- škodbe. Obsojen je bil na 1 m-sec in 15 dni zapora. — Berta Pečovnik v Kaplji vasi je ob dr'avni cesti vrgla Rotarju Francu v hr- bet jabolko, kar mu je povzročilo pretres živčevja okrog ledvic. Obsojena je bila nà 15 dni zapora, pogojno za dobo enega leta. — 28. letni Franc Guček iz Brezja v Celju- okolica, šofer brez stalne zaposlitve, je dne 14. 9. 1951 na domu svoje matere, ko je pri- šel odposlanec OLO Celje okolica Ivan Otav- nik, da bi izvršil odvzem za davek zarub- Ijeno telico, dvignil kvišku vile, ki jih je imel na rami ter izrazil, da gre raje v smrt in če pride sto miličnikov, telica ne bo šla od hiše. Obsojen je bil na 1 mesec zapora, pogojno za dobo enega leta. — Samec Kari, kmet iz Ložnice pri Celju, je 14. avgusta 1952 izvrševalcema MLO Celje Črepinška Francu in Mavriču Ljubomiru preprečil od- vzeti za davek zarubljeno kolo. Obsojen je bil na 3000 din denarne kazni. — Zupane Janez iz Pristave pri Šmarju je 21. 4. 1952 napadel v bližini svojega doma gospodinjo Rupnik Nežo iz Roginč. Vrgel jo je na tla, jo pretepel in lahko telesno poškodoval. Ob- sojen je bil na 15 dni zapora, pogojno za do- bo enega leta. — Čebular Jože, zaposlen v Opekarni Loinica, je 21. junija 19.52 vozil po cesti iz Vrbj» proti Žalcu s vozom, v katerega je bilo vpreženih dvoje konj, namerno proti predpisom tako, da je po srečanju s kole- sarjem Marolt Antonom, ki je vozil pravilno po skrajni desni strani, zavil z vo/om po levi strani ceste in podrl Marolta Antona, ki je padel pod voz in dobil več lažjih poškodb. Čebular je bil obsojen na 14 dni zapora. — Oberčkal Kristina je dne 21. 6. 1952 dejan- sko napadla Srebot Marijo na njenem sta- novanju v Malih dolih, jo pretepla in lahko telesno poškodovala. Obsojena je bila na 21 dni zapora. — Franc Omerza si je prila- stil meseca avgusta letos 1500 din, katere je v njegovem stanovanju na Slomškovem trgu izgubil Avgust Bencina. Obsojen je bil na 2000 din denarne kazni. — Ana Prešeren iz Košnice pri Celju si je julija letos prila- stila srninega mladiča, ki ga je našla v go- zdu v bli'ine Košnice. Obsojena je bila na 2000 din denarne kazni. M. Č. NA JO/.EFOVEM HRIBU PREDVOLIL- NO DELO RAZGIBANO V četrtek 6. t. m. je bil zbor volivcev 14. volilne enote na terenu Jožefov hrib. Ka- kor zbor 13. volilne enote na tem terenu, ki je bil v sredo 5. t. m., je bil tudi ta zbor volivcev dobro obiskan in politično zelo raz- giban. O delu mestnega ljudskega odbora je poročal tov. Mirko Zupančič in nakazal т svojem poročilu perspektive za delo novega mestnega ljudskega odbora. Volivci so po- ročilu z zanimanjem sledili in se živahno udeležili debate. V debati so iznašali razne terenske zadeve, ki bi jih naj bodoči mestni ljudski odbor po možnosti uredil. V teku je zopetna ureditev pekarne v hiši Krašovec. Volivci so izbrali za 14. volilno enoto dva kandidata, in sicer bosta v tej enoti kan- didirala tov. Della Mea Albin in direktor I. drž. gimnazije tov. Tine Orel. M. Č. NE POPRAVLJAJTE ZDRAVNIŠKIH RECEPTOV Zavod za socialno zavarovanje v Celju je zasledil tri popravljene zdravniške recepte. To so lastniki receptov izvršili tako, da so k eni številki pripisali še drugo. Ker je vsa- ko popravljanje receptov kaznivo, so bili sto- rilci prijavljeni javnemu tožilstvu. MLADINA CELJSKE POŠTE JE DOBILA PRIZNANJE Mladinski aktiv celjske pošte šteje komaj 10 članov, vendar je v tem letu dosegel lepe uspehe. Prirejali so predavanja in se aktiv- no udeleževali sestankov in razprav, posebno v zadnjem času pred volitvami. Aktiv se je v celoti udeležil zleta »Svobod«. Posebno ži- vahna je mladinska dramatska in plesna sek- cija. Prva je nastopila sedemkrat, druga pa šestkrat. Vsi mladinci in mladinke so bili tudi v Dolenjskih Toplicah. Vsi člani aktiva prejemajo list »Mladino«. Pred dnevi je aktiv imel letno konferenco, na kateri so se pogovorili o bodočih nalo- gah, istočasno pa prejeli pismeno pohvalo in diplomo CK Ljudske mladine Slovenije. V. A. ROJSTVA, POROKE, SMRTI V CELJU Od 3. do 10. novembra 1952 se je rodilo 19 dečkov in 18 deklic. POROČILI SO SE: Delavec Zavrl Ivan iz Celja in delavka Kne« Marija iz Breze; delavec Benedejčič Anton in delavka Laneger Ema, oba iz Celja; štu- dent Faganeli Franc in nameščenka Ostrož- nik Erika, oba iz Celja; delavec Esih Fran- čišek in delavka Frece Antonija, oba iz Celja; šofer Rajh Franc in delavka Tratnik Mariia, oba iz Celja; zidar Bratina Franc in polje- delka Kvas Marija, oba iz Celja; posestnik Vrečer Janez in delavka Sušnik Štefanija, oba iz Celja; stroj, ključavničar Frank Karol in nameščenka Travner Terezija, oba iz Celja; ključavničar Jesenek Martin iz Pristave in gosp. pomočnica Kolar Vladimira iz Celja; rudar šrot Anton iz Celja in delavka Hrast- nik Neža Í7 štor, pušk. mojster Drstven-ek Ivan in šivilja Suholeinik Marija, oba iz Ce- lja; nameščenec Deržek Zdravko in name- ščenka Cukala Julijana, oba iz Celja; trg. namešč. Uršič Dominik in med. teh. Kajba Vladka, oba iz Celja ter študent Jezernik Aleksander (Hepi) in Lešek Stanislava, na- meščenka, oba iz Celja. UMRLI SO: Upokojenec Pere Jurij, star 79 let iz Ce- lja; hči posestnika Medved Mariia, stara 1 leto iz Loške pore: gospodinja Drobne Eli- zabeta, stara 43 let iz Celia; nameščenec Poznič Jože, star 33 let iz Celja; hči »'elavca Ivšek Jožica, stara 5 let iz Radeč: dojenček Drofenik Silva iz Šmarja pri Jelšah; gosp. pomočnica Ulich Marta, stara 36 let iz Kar- lovca; ključavničar Hudournik Franc, star 49 let iz Pristave; hči posestnika Brezov'ek Ana, stara 3 leta iz Vojnika; upokojenka Mahne Frančiška, stara 81 let iz Celja; go- spodinja Grahar Ana, stara 70 let iz Celj-» ter upokojenka Zupane Terezija, stara 58 let ix Celja. V PESJU PRI VELENJU NI SOB ZA TUJCE Dasiravno je svojčas bila gostilna, ki jo ima danes zaknnnik Malanšek. namenjena tudi za prenočišča, so le-te sobe zasedene s samci podnajemniki. Sirer pa je v Pesjem dovolj samskih sob in bi ponovna preureditev gostilne v prenočišča za tujce ne bila pereča. Da je taka reš'tev potrebna, dokazuje pri- mer, ko je rudniški upokojenec s Plešivca moral dva dni lerati v kuhinji, preden so ga T. rešilnim avtom prepeljali v bolnico. Zadnja kritika je pomagala. Dva dni po objavi notice o temi v Pesjem je 7e usluž- benec DES zamenjal žarnice na cestni raz- svetljavi. »GLASILO OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA« CELJE-OKOLICA Okrajni ljudski odbor Celje-okolica je pri- čel izdajati mesečnik pod naslovom »Glasilo Okrajnega ljudskega odbora Celje-okolica«. V uvodnem članku pravi list med drugim, da »Glasilo« ne bo zbir raznih okrožnic, temveč bo list prinašal praktična in uporab- na navodila ter informacije iz raznih panog upravne službe in gospodarstva. UBOJ V JAVORNIKU PRI ŠTORAH V noči na ponedeljek je prišel 27-letni de- lavec Valter Krajne v stanovanje 53-letne Jenčnik Marije v Javorniku pri Štorah. Ma- rija Jenčnik je sestra njegove žene, s ka- tero je ločen. Pri vstopu v stanovanje je Krajne iz nengotovljenega vzroka dvakrat udaril Jenčnikovo. Nato je Krajnca napadel s sekiro 16-letni sin Jenčnikove in ga dva- krat udaril. Zatem ga je še Jenčnikova se- demkrat udarila s sekiro po glavi. Krajne je smrtno poškodovan obležal v stanovanju Jenčnikove in po štirih urah izdihnil. Zločin je v okolici Štor povzročil mnogo razbur- jenja. Jenčnikove, ki so se nekoliko pre- daleč spozabili, so varnostni organi zaprli. IZ VRANSKEGA Nižja gimnazija na Vranskem je prosla- vila Dan združenih narodov s primemo pri- reditvijo, na kateri so dijake seznanili s po- menom Organizacije združenih narodov. Tu- di v počastitev VI. kongresa KPJ je bila slavnostna prireditev v šoli, ki je lepo uspe- la. 2al smo pogrešali na prireditvi povab- ljene predstavnike množičnih organizacij. Predvolilne priprave so v polnem teku ▼ vsej občini Vransko. Zanimanje za volitve je večje, kot pri prejnjih volitvah. Vse kandi- datske liste 80 že postavili. Volivci pa si bodo na dan volitev izbrali med njimi tak- šne odbornike, ki bodo najbolj zastopali ko- risti ljudstva in njihove občine. Na sestankih so volivci predlagali izgrad- njo vodovoda Vransko-Brode. • Na dan 1. novembra so na Vranskem po- častili spomin padlih borcev in žrtvam fašiz- ma ter položili na skupnem grobu padlih ite- vilne vence. Mladinci nižje gimnazije so recitirali ne- kaj pesmi, nato sta moški in ženski zbor zapela nekaj pe^mi. Govoril je predsednik občine F. Jurhar. Zdravstvena sektorska ambulanta bo na pobudo Sveta za ljudsko zi^ravstvo Celje- okolica odprta 1. januarja 1953. Služila bo ne samo oblini Vransko, temveč tudi vsem sosednjim občinam. Ambulanta bo moderno urejena. Imela bo zdravniški in zoboTdravniški oddelek ter ma- terinsko posvetovalnico. ROJSTVA. POROKE. SMRTI V CELJU-OKOLICI Od 3. do 8. poTTotnbra 1952 se je rodilo 10 deklic in 12 dečkov. POROCTLT SO SE: Briinik Adalbert, kmečki sin in Kropivíek Marija, kmečka hči, oba iz Vranskera; Kot- nik Martin, kmet iz Ko-'ìaka in K^menik AntoTiiia. kmečka hči iz Pake. obč. Vitanje: Centrih Ciril. polj. delavec iz Do*>îa pri Pre- vorju in Kumpersrer Cecilija, polj delavk^ iz Presečna, o^f.. P'anina; Rataj Alojz, kmet iz Sv. Rozalije. obč, Šentjur in Zupane An- gela, polj. delavka iz Sv. Uršule, obč. Dram- lie. Klampfer Joíef. jurist iz Petrovč in Plešnik Marija, posest, hči iz Žalca; Tkave Alojz, po1iedel«»c iz Kal. obč. Šempeter in Puncer Frančiška, posestnica iz Doberteše vasi; Arčan Hinko, strojnik iz Kasaz, obč. Petrovce in Jurak Jožefa, šivilja, stanujoča istotam; Rozman Anton, modelni mizar iz Štor in Hercog Julijana, nameščenka iz Pro- žinske vasi, obč. Štore: Petre Doniinik, de- lavec iz Brezna, obč. Vitanje in Kovše Hed- vika, stanujoča istotam, po poklicu delavka; Križnik Vinko, nameščenec iz Zg. Tinsko, obč. Zusem in Cavš Angela, poliedelka iz Lok« pri Žusmn; Kapus Ivan. kmečki sin iz Ločice, obč. Vransko in Pole Frančiiška, kmečka hči iz Motnika; Ropas Martin, kmeč- ki sin iz Jeronima in Kapus Marija, kme- tovalka, stanujoča istotam. UMRLI SO: Zupanek Marija, gospodinja iz Vojnika, stara 39 let; Kangler Matija, posestnik iz Čreskove, obč. Strmec, star 78 let; Igrišnik Ida, otrok iz Sv. Lovrenca pri Preboldu; Krašovec Pavla, gospodinja iz Matk, obi. Prebold; Malee Frančiška, poljska delavka, stara 76 let iz Brezine, obč. Slov. Konjice; Javemik Karol iz lludinje, star 24 let, ohi. Vitanje; Štepihar Franc, kmet iz Vrbe, star 88 let; Kunej Ana, preužitkarica iz Kozjega, stara 82 let; Kolar Milan, otrok iz Stojnega sela, obč. Rogatec; Perkovič Anton, polje- delec iz Stojnega sela, obč. Rogatec ter Vo- dovnik Ivan iz Gotovelj, obč. 2alec, star 78 let. Nagradno tekmovanje Da bi tudi naš list čim bolj pripo- mogel k izvedbi zadnje točke napo- vedanega tekmovanja OO OF Celie- okolica, v kateri poziva na čim hi- trejšo obveščanje javnosti o pripra- vah na volitve, razpisujemo nagrad- no tekmovanje za tri najboljše pri- spevke v času volitev v občinske ljudske odbore. Tekmovanje se na- naša na najboljše članke in reporta- že iz predvolilnega obdobja. Pogoji, ki jih postavlja uredništvo so naslednji: Članek ali reportaža morata biti zgrajena na osnovi konkretnih pri- lik ter z resničnimi navedbami. Sme obsegati največ dve redko tipkani strani (daljši članki pri nas sploh niso zaželeni). Priporočamo tudi sli- kovni material. O izidu tekmovanja bo sklepal uredniški odbor s predstavniki front- nih odborov obeh okrajev in mesta po končanih volitvah. Prva nagrada je 3000 din, druga 2000 din in tretja 1000 din, prispev- ki, ki bodo objavljeni, a ne nagra- jeni, bodo na običajen način honori- rani. Uredništvo Delovno predsedstvo strokovnega sestan- ka kirurško - orto- pedske sekcije, ki je bil dne 25. in 26. oktobra v Celju. Od leve proti desni prof. dr. Grospič Ferdo, prof. dr. Lavrič Bo- židar, profesor dr. Gjunkovič Hugo in profesor dr. Brecelj ... in zaledja Bo¡ni manevri „svete voiske^' pri Sv. Uršuli nad Dramljami Vsako leto, točno po pratiki, proslav- ljajo nad Dramljami »Urško«, najprej ponižno pred oltarjem, potem pa hrupno v gostilni. Letos pa so nekateri Dra- meljčani sklenili prirediti bojne ma- nevre svoje »cerkvene garde«. Po maši so se zbrali pri mizah, nalo- ženih z vinom. Ker ljubijo red, so naj- prej volili poglavarja te vojske. So- glasno so izvolili Cretnik Marijo, vendar se je nekaj navzočih upiralo temu pred- logu, češ poveljnik naj nosi hlače. Cret- nikova pa je s sunkovito kretnjo dvig- nila krilo in dokazala, da tak ugovor ni utemeljen. Ob tem prizoru je prijela Koštomajevo Justi taka bojevita strast, da je pograbila Brglez Ivana in ga po- gnala po brajdah navzdol, da se je ves polomil. Manevru Cretnikove se je pri- družil še Soline Jakob s soprogo. Kazal je svoje spretnosti z gumijevko in roko- borbo. Spravil se je nad zadružnika Zidanška, češ kaj išče tu, ko je kot zadružnik »vse zapravil«. Vzorna so- proga pa se je z zobmi udeležila boja in končno utrpela močan udarec po svojevrstnem orožju, da jo je minila vsaka bojevitost. Odlikovanja bo vsem razdelil sodnik za prekrške na okraju. —ra Najslabši darftopfacerafci so v občini Tabor Okrajni ljudski odbor Celje-okolica je četrto davčno akontacijo nekaterim občinam naknadno povečal. To je bilo nujno, kajti letošnja letina je bila pri nas skoraj enaka lanski, pri krompirju celo večja, medtem ko so bile letošnje cene znatno ugodnejše za kmetovalce od lanskih. Izterjava davkov pa ne poteka tako, kot bi morala. Zlasti v Savinjski dolini, kjer je bil odliv denarja velik, bi bila izterjava davkov lahko boljša. V okto- bru je bilo n. pr. izdano v Savinjsko dolino 90 milijonov dinarjev več, kot je znašal dotok denarja v banko s tega področja. Prvih deset dni novembra je okraj izterjal komaj 13 milijonov din od predvidenih 20 milijonov dinarjev. Ce občinski ljudski odbori ne bodo pravočasno izterjali davkov, ne bo mo- gel okrajni ljudski odbor izvršiti vseh gotovinskih obveznosti, ki so predvi- dene. Poglejmo, kakšno je stanje v raznih občinah. Občina Braslovče še dolguje preko 7 milijonov dinarjev zaostanka na davkih. V občini Polzela dolgujejo kmetovalci še 4 milijone, na Vranskem 2 milijona, v Škofji vasi preko 3 mili- jone dinarjev. Najslabši davkoplačevalci so v občini Tabor, kjer so od dolgujočihi 4 milijonov dinarjev davčnih zaostankov do sedaj poravnali komaj 28.000 din. Tudi v ostalih predelih okraja ne gre z izterjavo davkov najboljše. V Slov. Konjicah dolgujejo okrog 4 milijone, v Laškem pa okrog 2 milijona. Med najboljše občine lahko štejemo občino Zreče, ki je še pred kratkim dolgovala 2 milijona dinarjev na davkih, sedaj pa dolguje le še 500.000 dinarjev. Dobri davkoplačevalci so tudi v občini Rečica pri Laškem, v Štorah in Vojniku. Poleg nekaterih kmetov so tudi obrtniki slabi plačniki davkov. Občine, kjer davkoplačevalci ne iz- polnjujejo svojih obveznosti do skup- nosti, bodo morale vprašanje davkov bolj zaostriti. Kjer pa še to ne bo po- magalo, bo treba pristopiti k prisilnim ukrepom. OBČINSKI LJUDSKI ODBORI IN JESENSKO CiSCENJE SADNEGA DREVJA Sadjarstvo je važna gospodarska pa- noga tudi v celjski okolici ter pred- stavlja v nekaterih krajih važen vir dohodkov. Sadovnjaki so pa zadnja leta precej uničeni od kapar j a. Nekateri pre- deli v Sloveniji so okuženi v taki meri, da so morali drevje popolnoma izsekati. Da bi očuvali sadno drevje in še rešili, kar se da, je dolžnost kmetovalcev, da čimprej začnejo čistiti in škropiti sadno drevje. V veljavi je tudi uredba o ob- veznem čiščenju sadnega drevja. Dolž- nost občinskih odborov je, da škropn Ijenju sadnega drevja posvetijo veliko pozornost ter da poskrbijo za čim hi- trejše formiranje ekip za škropljenje po kmetijskih zadrugah. Naloga teh ekip pa je, da organizirajo škropljenje zlasti pri tistih kmetovalcih, ki se škropljenju upirajo. Stran 4 SAVINJSKI VESTNIK' dne'15. novembra 1952' Ste v. d To je najnovejši tip helikopterja (ХН-26 Californija). Je enosedežnik, ki mnogo obeta. Pripraven je za transport pri vojaških in civilnih ustanovah. Lahko se uporabi tudi kot nekakšno dvigalo. i TRIBUNA OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA CELJE ODPRTO PISMO OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA CEI.JE MOUA DOBITI PRIIIODNJK 1 KTO LJUDSKO KOPALIŠČE V povojnih letih si je mnogo krajev po- stavilo nove in lepe kopalne odnosno pla- valne bazene. V naši bližini se je to zgodilo v Preboldu, v Konjicah in Hrastniku, da o številnih drugih krajih sploh ne govorimo. Gradnja celjskega kopališča se je pričela takoj po osvoboditvi, vendar pozitivnih re- zultatov ni bilo. Ob času, ko se sestavljajo novi proračuni in ko podjetja sestavljajo svoje družbene plane, se obračamo v imenu prebivalstva mesta, v imenu turističnih in gostinskih pod- jetij ter v imenu vseh članov Olepševalnega društva na vse merodajne činitelje, da pred- vidijo v svojih proračunih izgraditev ljud- skega kopališča v prihodnjem letu. Prepričani smo, da bo v novem proračunu zagotovil Mestni ljudski odbor potrebna sred- stva, prav tako pa smo overjeni, da bodo delovni kolektivi mesta Celja podprli to ak- cijo ter s svojimi prispevki omogočili izved- bo te alkcije; Lverjeni smo, da bomo s skup- nimi napori to nalogo izvršili. Celje ima vse pogoje, da tudi kot turistič- no središče in izhodišče v svetovnoznana zdravilišča in letovišča, kakor Dobrna, Ro- gaška Slatina, l..aško, Kimske Toplice in Lo- garska, dolina, pomeni nekaj več, in ravno lepo ljudsko konališče bo v mnogočem do- prineslo k povečanju tujskega prometa. Prav tako bodo naši plavalci, kateri so si nrfidili svoj začasni bazen v mlaki, ki je na- stala v kolenu regulacije Savinje, prišli do prcpotrebnih .športnih naprav. V Celju je dovolj mladine, ki ima vse pogoje, da doseže zavidljive uspehe na področju tega lepega športa. Vsi delovni ljudje našega mesta bodo z veseljem pozdravili izgraditev kopališča, kjer bodo lahko prebili marsikatero uro svo- jega prostega časa. Olepševalno društvo sicer nima svojih de- narnih sredstev, ki bi omogočila izvedbo te- ga načrta, vendar bo v prihodnjem letu skr- belo, da bo Celje iz dneva v dan lepše. De- lovni načrt Olepševalnega društva za pri- hodnje ieto je: nadaljevanje restavracije Sta- rega, gradu, postavitev godbenega paviljona v mestnem parku ter ureditev teniškega igri- šča, ki v takem stanju ne more ostati. Prav tako bo Olepševalno društvo pričelo z grad- njo gostišča na Starem gradu, ki ga obi- skovalci močno pogrešajo. Če bomo mi izpolnili svojo obvezo in če Mestni ljudski odbor ter delovni kolektivi zgradijo v prihodnjem letu kopalni bazen, bomo na področju tujskega prometa stopili za dober korak naprej. Ob tej priliki bi želeli izraziti vse prizna- nje Mestnemu ljudskemu odboru za uspešno izvedbo popravil in olepšanja poslopij. Prav tako pozdravljamo pričetek gradenj novih stanovanjskih poslopij ob Miklošičevi ulici in na Šlandrovem trgu ter izrekamo priznanje Mestnemu ljudskemu odboru in delovnim ko- lektivom, ki so omogočili pričetek teh gra- denj. S tém odprtim pismOm stopamo pred Mest- ni ljudski odbor in delovne kolektive s po- polnim prepričanjem, da bomo s skupnimi napori uspeli izgraditi v prihodnjem letu ljudsko kopališče ter številna nova stanova- nja. Vse za socializem! V ("elju, dne 11. novembra 1952. Olepševalno društvo Celje TCDI v SRKDl^-^r МЕЧТ.Л SO ŠE NEPO- TREBNE POMANJKLJIVOSTI . . . Ko sem nadaljeval sprehod po mestu, se ustavim na križišču Prešernove in Stanetove ulice, torej v središču, odkoder sem si iz- biral nadaljnjo pot. Pa me v premišljevanju zmoti pogled na fasado, za katero posl"je »Potnik«. Verjetno sem se ob pogostem kri- žarjenju po mostu t4ko navadil običajne po- dobe našega središča, da nisem opazil na tej fasadi ostankov okupacije. Preko zidu je v poševni legi prav krepko povlečena bela pu- ščica, ki danes nikomur ne služi, nekoč pa je označevala vhod v zaklonišče. Š" bo'j proti sredi«čn pa slabo ometan in nebar^an zid še bolj kvari izgled poplovanja. Pa ne Sümo to. Na tem mestu je bil nekoč vzidan »kul- turni spomenik« nemških osvajalcev in ni potrebno, da bi ostali še tudi spomini nanj. »TOVST« v GlinčEVI ULICI NI NIČ KAJ ADEKVATEN STVARNOSTI . . . V Gubčevo ulico že dolgo časa nisem zavil. Tokrat pa me je gnala radovednost po na- pisu nad špecerijsko trjvovino, o katerem sem mimogrede marsikaj slišal- Prav povedano, če me ne bi bili opozorili na napis, bi ga sigurno ne ugledal. Napis je sicer mogočen, razprostira se preko celotnega poslovnega prostora, pa je vendar povsem neop-zen, če- prav je plastičen. Seveda, tako aranžiran na- pis bo vedno neopazen, ker je ulica ozka. Še večja škoda bi bila, če bi bil napis kaj vreden. Tako pa v poiiledu lepote nekako odgovarja svojemu okolju. Ali ste si že ogledali dvorišče uprave za je, da v tako ulico soada viseči napis (kot n. pr. »železnina«, ki pa je neaktualen), opremljen po možnosti z neonsko razsvet- ljavo? . . PODJETJE »SNAGA« NAJ POSKRBI ZA NESNAGO PRI UPRAVI ZA CESTE IN KANALIZACIJO . . . Ali set si že ogledali dvorišče uprave za ceste in kanalizacije v Levstikovi ulici 6, nasproti II. osnovne šole? Pohitite dokler je čas. Kajti videti boste dvorišče, ki ne spada v mesto. Našli boste stare traverze, napol- njene in prazne vagončke, staro železo, lesne odpadke in tudi nekaj vrednih artiklov. On- dotni prebivalci ne pomnejo, če je v pretek- losti bila slika dvorišča drugačna.. Nekaj let je že vse po starem. Sredi anarhije pa kra- ljuje smetišče, ki je sicer betonirano, toda nepokrito, primerno za razvoj mušjega za- roda. Kaj slaba okolica za sosednjo tovarno likerjev, ki bo v kratkem pričela s proiz- vodnjo . . . ZATEMNITEV JAVNEGA STRANIŠČA Javno stranišče pri postaji lahko uporab- ljaš le podnevi, kajti v nočnih urah je za- temnjeno. Pa tudi nevarno je vstopati po- noči v ta napol zapuščeni »lokal«, da ne za- bredeš v nezaželene poplave . . . Telesna vzgoja in šport Nogomet KLADIVAR NA 2 MESTU VZHODNE . SLOVENSKE LIGE Kladivar : Drava 10:0 (6:0) Ptuju je Kladivar dosegel zopet dvošte- viir-ni rezultat proti domačinom, l'činkovita zin-vgp, je bila plod dobre igre celotneg:a moštva in bi bila še lepša, da se nasprotnik ni popolnoma povlekel v obrambo, kjer j? igralo б igralcev. Zaradi te gneče tudi raz- igrani napad ni mogel doseči večje število golov. Za Kladivarja so bili uspešni: Do- brajc in Marinček štirikat, po enkrat pa Po- sinek in Mahkovec. S to zmago je Kladi- var uspešno končal jesenski del prvenstva in do spomladi stoji na lestvici na drugem mestu, vsega točko razlike za prvakom Že- lezničarjem iz Maribora. 2ŠD Celje : Partizan (Ljutomer) 3:3 V prvenstveni tekmi mariborske oodver.e so Celjani na Glaziji rešili le eno točko. Do- mačini so bili v vodstvu že s 3:1, vendar s!> igro slabo nadaljevali in se imajo zahvaliti le slabim strelcem iz Ljutomera, da še sre- čanja niso izgubili. V predtekmi je mladina Kladivarja zopet visoko porazila mladino Celja s 7:0. V Konjicah je v prvenstveni tekmi celjske- ga centra premagal Beton s 3:1, v Šoštanju pa je Usnjar kljub vodstvu 4:1 podlegel Partizanu iz Žalca s .5:4. V Šmartnem ob Paki je II. moštvo Rudarja iz Velenja pre- magalo domačega Partizana. KORÜTAN (Kranj) : КиАВ1Л'АН Zaradi reorganizacije slovenske nogometne lige V' jesenskem delu tekmovanja v vzhodni ligi Kladivar ni imel razen Železničarja (M), Mure in Nafte pravega nasprotnika. Koro- tan in Kladivar sta se že v prejšnjih letih vedno borila za najvišje mesto v Sloveniji in bo to nedeljsko prijateljsko srečanje go- tovo najzanimivejše jesenske sezone. Korotan si je zagotovil vodeče mesto v za- hodni skupini z visokim zmagami nad svo- jimi nasprotniki. Njegovo moštvo igra zrel in smiseln nogoniet. Brata Brezarja in Božič so stebri tega zelo dobrega moštva, Kladivar nastopi tudi tokrat s svojo standartno cnaj- storico, in sicer: Klanjšeli, Cencen, Mauer, Stanejčič. Čater, Florenini, Podobnik, .Mah- kovec, Marinček, Dobrajc, Posinek. Tekma je ob 14. uri s predtekmo mladin Kovinar (Štore) : Kladivar v tekmovanju mladinskega prvenstva celjskega okrožja. Za- četek predtekme bo ob 12,30. Igra se na (ila- ziji. Z »DOBRIMI GOSPODARJI« V SLO- VENSKIH KONJICAH SE VOLIVCI I NISO STRINJALI ■' Prvi del predvolilnih priprav na pod- ročju konjiške občine se že približuje svojemu koncu. V večini volilnih enpt so že bili zbori volivcev, na katerih ro izbrali kandidate iz vrst delavcev, kme- tov in obrtnikov, izmed katerih bodo na dan volitev volili najboljše v novi ljudski odbor. Zbori volivcev so skoraj povsod bili dobro obiskani, kai- pomeni, da se volivci zelo zanimajo za to vpra- šanje. V nekaterih primerih volivci niso bili pravočasno obveščen;, kdaj bo zbor volivcev, zato je bila udeležba toliko slabša. Tak primer je bil v Tepanju, Kjer je bil zbor volivcev preložen od nedelje na soboto, to je en dan prej Spremembo datuma so sicer napisali na lepaku, krajevni odbor Fronte pa ni obvestil vseh volivcev. Razumljivo je, da udeležba ni bila ravno najboljša, ker nikjer ni zapisano, da je lepak videl vsak volivec. Med predlaganimi kandidati so v glavnem taki, ki so s svojim dosedanjim delom pokazali, da so vredni zaupanja ljudstva. Ponekod pa so prišli posamez- niki naprej tudi z »dobrimi gospodar ji.<, kot je to bilo na Stranicah. Ker pa so ti večji del le dobri gospodarji zase, manj pa za interese skupnosti, se vo- livci z njimi niso mogli strinjati, saj so o kandidatih, ki so jih piedlagali na zboru volivcev, razpravljali tudi že na fsontnem sestanku. Vzporedno s tem potekajo tudi pri- prave za volitve okrajnih odbornikov in v zbor proizvajalcev. V okrajni Ijud- rki odbor bodo na območju konjiške občine volili tri odbornike, vendar pa je predlaganih več kandidatov. V zbor proizvajalcev pa bodo volili dva odbor- nika v tovarni usnja »Konus«, pri LIP Konjice volijo enega, v ostalih podjetjih pa bodo volili delegate in preko njih z delegati iz sorodnih podjetij odbor- nike. Sindikalne podružnice so k prvim pripravam za volitve teh odbornikov že pristopile, pa tudi delavski sveti so o pripravah že razpravljali. Največ dele- gatov, in sicer 31, bodo volili obrtni delavci. L. V. Alf že veste I da izide v založbi »Gorenjskega gla- sa« 1. decembra letos knjiga POVEST Z GORA pisatelja Ivana Ribiča. V knjigi bo devet prikupnih povesti, ki bodo po- sebno zanimale vaše malčke in tudi vas same. Knjigo lahko naročite v predpro- daji v upravi »Gorenjskega glasa«, Kranj, Savski breg 2-1. Cena broši- rani knjigi v predprodaji je 105 din, v polplatno vezani pa 175 dinarjev. Ker je število izvodov, namenjenih za predprodajo omejeno, knjiga pa bo v redni prodaji dražja, pohitite z naročili! Ukrepi za pravilno izkorišča je gozdov S prehodom gospodarstva na nov eko- nomski sistem je bila odpravljena tudi obvezna oddaja lesa. S tem pa ni re- čeno, da družbeni plan ne računa več na količine lesa iz zasebnih gozdov. Prav zaradi tega, da bi se potrebe družbenega plana zagotovile, hkrati pa preprečilo pretirano izkoriščanje go- zdov, je gospodarski svet pri OLO Celje-okolica naročil gozdarskim ko- misijam, občiflskih ljudskih odborov, da oh sodelovanju krajevnih logax'jev iz- delajo do 14. t. m. predlog izkoriščanja gozdov za leto 1953 na njihovem pod- ixčju. Vsi posestniki oziroma lastniki gozdov pa so dolžni predložiti prošnje za sečna dovoljenja za leto 1953 naj- kasneje do 1. decembra. Občinski ljud- ski odbori (gozdarske komisije) bodo zadržali vse tiste prošnje, za katere rešitev so pristojni (sečna dovoljenja do 10 prm. drv za lastno uporabo), ostale prošnje pa dostavijo v rešitev OLO. Ker je za vlaganje pi-ošenj čas le do 1. decembra, opozarjamo gozdne po- sestnike, ki želijo dobiti sečna dovolje- nja, da z vlaganjem prošenj pohite. KULTURNI TEDEN Л DOBRNI V POČA- STITEV VI. KONGRESA KPJ Člani SKI D »Kajuh« v Dobrni so na svo- jem ret!nem sestanku že septembra meseci t. 1. razpravHali kako bi počastili '^I. kon- gres KPJ. Tako УО organizirnli kulturni t'- den od 25. 10. do 2. 11. 1952. Vse tri sek- cije društva so pripravile svoj program. Z> centralno proslavo na predvečer saincga Kon- gresa je SKUI) povabil na skupni estanek Iiredstavnike mno'ičnih organi/acij in Usti- nov. Dramatska sekcija je izvedla šaljivo igro »Z? stanovanje gre«. Igra je bila do- bro režirana in kar je najvarnejše, igralci so se prav dobro víiveli v svoje vloge. Rav- no tako je pevski zbor dobro pripravil svoj pevski koncert, na katerem je nastopil ma- ski, venski in mešani zbor. Zelo dobro jc tudi uspelo preda\anje ljudske univerze »Vaši partijski kongres!«. Na centralni pro- sl:ivi so nastopili razen pevskega zbora »Кл- juha« še mladinski zbor, rerilaeijski zbor pionirjev in posamezni recitatorji mladinci. Iz t" proslave je bila poslana resolucija \i. kongresu KPJ v Zasrreb. Pri vseh prire- ditvah kulturnega tedna je pi-isastvoval i okrog 700 ljudi. Namen kulturnega tedna j.> bil popolnoma dosežen, .saj je na njem so- delovalo več kot .liOTf vsega prebivalstva ob- čine Dobrna. Iz tega je razvidno, kako je dandanes naše delovno ljudstvo ozko pove- zano s svojo avantgardo »Zvezo komunist iv Jugoslavije«. Bogdan. VEČ POZORNOSTI PRI PISANJU VABIL ZA KI LTUBNE PRIREDITVE V Šentjtirju opažamo, da so vabila za kul- turne prireditve pisana zelo malomarno, ne- čitljivo in površno. Mislimo na one, ki sn pisana z roko. Pri nekaterih se niora člo- vek potruditi, da razbere njih smisel, saj so nekatera pravo spakedralo, mešanica nepri- merno napisanih besed. Omenimo naj samo V4bile Gasilskega društva v Šentjurju, še slabša so pa bila vabila na vinsko trgatev pri Sv. Primoiu. Tu so íe slovnične napake. Tega naj bi se zavedali vsi t'sti. ki ima,io ■ tem opravka. Pišite tako. da bo bralcu jasno in ne rišite, če vam risbe ne" uspejo. Le s čitljivo in primerno pisanimi vabili bomo pritegnili g'edalce ne na s takimi po- kvekani, ki ljudstvo od kulturnih prireditev odbijajo. Ali je način poslovanja podjetja »Žito« se v skladu z današnjim razvojem ? Na seji sekcije za prehraubene artikle trgovinske zbornice za OLO Celje-okolica so razpravljali o tem, če poslovanje pod- jetja »Žito« še ustreza današnjim pogo- jem sprostitve trgovine. Ker bodo ugo- tovitve te seje zanimale poleg mlinskih podjetij in kmetijskih za''rug tudi jav- nost, navajamo nekaj misli in zaključ- ku i te seje. Mlinska pou jet ja, trgovska podjetja in kmetijske zadruge pa vabi- mo, naj sporoče svoje mnenje trgovinski zbornici OLO, da bi na ta način pri- pomogli k pravilni rešitvi tega vprašanja. Uredništvo. Mlinska podjetja so že dalj časa iz- ražala pripravljenost, da bi lahko brez posebnih težav nabavljala žito brez po-* sredništva, ki ga sedaj vrši podjetje »Žito«. S tem, ko bi mlinska podjetja sama nakupovala žito, bi se ustvarila konkurenčnost pri mlevskih izdelkih, katere sedaj ni opaziti. Potrošnik pa bi kupoval kvalitetnejše in cenejše mlev- ske izdelke približno za 7% pri kilo- gramu, kar sedaj prejema podjetje »Žito« za svoje posredovanje. Razen tega bi delavski kolektivi v mlinskih podjetjih prišli do svoje prave veljave, kajti sedaj predstavljajo le po- daljšano roko podjetja »2ito« in so for- malnega značaja. S tem. bi nastala med mlini zdrava konkurenca in mlinska podjetja z višjim organskim sestavom bi se kmalu, uveljavila, zlasti če bi skrbela za kakovost svojih izdelkov. Distribucijski način preskrbe, ki je še edini ostanek kontingentiranja in ni več v skladu z današnjim razvojem de- lavskega samoupravljanja, bi s tem od- padel, üelovni kolektivi mlinskih pod- jetij bi s tem čutili večjo odgovornost pri predelavi mlinskih izdelkov, kar bi ugodno vplivalo na kakovost in ceno moke. Ker podjetje »Žito« vrši še važno na- logo uvoza žitaric iz inozemstva in iz drugih žitorodnih krajev v naši državi, ne bi bilo prav, da bi ukinili podjetje »2ito«. Le-to naj bi nadalje vršilo svojo posredniško vlogo pri nabavi žita, ven- dar naj bi zaračunavalo le minimalne posredniške stroške. Mlinska podjetja pa naj bi predelovala žito po želji in na podlagi direktnih naročil kupca. S tem bi dosegli naslednje: Mlevski izdelki bi bili cenejši za toliko, kolikor znašajo sedaj posredniški stroški, zaradi konku- rence bi se izboljšala kvaliteta, malo. prodajna mreža pa bi lahko izbiral kvahtetnc izdelke. Delavski sveti , mlinskih podjetjih bi na ta način pris] do prave veljave, ker bi tako vplival na sam, proizvodni proces. Hkrati s ten bi prenehalo diktiranje trgovskega ped jetja mlinskim podjetjem, kar je o.ud.. nek birokratskega centralističnega po slovanja. ZAKAJ JE CENA KROMPIR.ÏU PADLA? Zaradi bojazni, da krompirja ne bo so odkupna podjetja še pred kratkij] kupovala krompir po ceni od 15 do 1 dinarjev za kilogram. Po podatkih, i, smo jih prejeli od Trgovinske zbornic za okraj Celje-okolica, navajamo nekg ugotovitev,, ki so vplivale na znižanj cene krompirju. Ker je bila letos izredno dobra letin krompirja, je bil odkup za približn 100% višji kot lani. Lani je bilo n področju okraja odkupljenih 295 vago nov krompirja. Potrošniki v Celju i okolici so dobili od tega 190 vagonoi za potrebe JLA in v druge republik pa jc šlo 105 vagonov. Letos pa je bil odpremljenih 420 vagonov krompiija Ker so prejeli domači potrošniki naj manj toliko krompirja kot lani, to j( 190 vagonov, 230 vagonov pa je bil( odpremljenih za potrebe armade in ' druge republike, so potrebe v glavner krite. Ker je ponudba večja od povpra sevanja, je cena krompirju padla. Na loga kmetijskih zadrug bo še nadalj( da odkupijo še p'-e'jstale količine krom pirja. Sedaj se cena suče od 13 do ,1 dinarjev za kilogram, predvidevajo pa da bo cena še padla. USPEH LOVSKE DRUŽINE V DOBRNI Že dalj časa nadleguje naš teren škodljivi divjačina — divji prašič. Zaradi te nadlogi je lovska družina v Dobrni organizirala letošnjem letu že več pogonov, da bi uničil to divjad. Kakor je znano, je ta lov sili težaven in redkokdaj uspešen. To;la dn 9. novembra je lovcem uspelo ustreliti divji svinjo težko okrog 100 kg Prebivalci občin^ skega odbora Dobrne čestitajo lovski družini in ji želijo še več takih uspehov. OBJAVE IN OGLASI VABILO na sejo Sveta za komunalne zadeve in grad- nje, ki bo 15. novembra 1952 ob 9. uri v sejni sobi MLO Celje, soba št. 25-1 Dnevni red : 1. Pregled sklepov zadnje seje. 2. Poročilo o delu odborov. 3. Poročilo o dein in fanančnenf poslo- vanju komunalnih ustanov v letu 1952. 4. Program del za leto 1953 in organiza- cija posameznih ustanov. 5. Razno. Vabimo prebivalce mesta Celja, posebej pa odbornike MLO, da se seje udeleže. Iz tajništva odd. za gosp. in komunalo POZIV Pozivamo vse najemodajalce, hišne last- nike, lastnike poslovnih prostorov itd., da v smislu uredbe o zvi'anju najemnin za sta- novanjske in poslovne prostore (Ir. list FIjRJ št. 54-52) pravočasno in redno vpla- čujejo razliko med novo najemnino v sklad za vzdrževanje hiš. Prispevek v sklad se mora vplačevati najpozneje do 15. v meseca pri podružnici Narodne banke v Celjn štev. tek. rač. 62fr-677-l. Za vse zaostale in ne- pravočasno vnlačane zneske, se bodo poleg stroškov izterjave zaračunale tudi po uredbi predpisane 12% letne obresti. Obenem mo. rajo vsi najemodajalci prinesti na upravo za dohodke MLO seznane najemojemalcev, kjer je navesti dosedanjo in novo najemnino. Svet za gospodarstvo, uprava za dohodke MLO Celje-mesto OBJAVA Obveščamo vse prebivalce mesta, ki so se nahajali v Nemčiji (bodisi prisilnem ali »Iru- gače) in to pred in med okunacijo (pred letom 1941 in med letom 1941—1945) du pri- javijo podatke o delu, in sicer najkasneje d) 20. oktobra na Svet za zdravstvo MLO Ce- lje, soba št. 27. Podatki so nujno potrebni zaradi ureditve in ugotovitve zadev social- nega zavarovanja in delovne dobe vseh pri- zadetih. O B J A V A Zaradi modernizacije ceste Colje—L.iul)l,iana na sektorju Šempeter v Sav. dolini—Vransko se promet preusmerja od 12. novcmbia t. 1. dalje. 1. Za smer ('elje—Ljubljana po cesti. Do- berteše, vns—Polzela—PariHje—Br.qslovre— Gomilsko—Ojstriška vas—Tabor-Pond(jr. Sektor cesie Doberteša vas -Polzela s(> pro- glaša kot enosmerna cesta! 2. Za smer Ljubljana—Celje po cesti: Pon- dor—Tabor—Ojstriška vas—Gomilsko—Bra- slovče—Pariilje—št. Rupret. Sektor ceste Parižlje—Št. Rupert se pro- glaša kot enosmerna cesta! Voznike motornih vozil opozarjajno na pre- vidno vožnjo in spoštovanje prometnih zna- kov. Tehnična sekcija, C'IJe ZAPORA I LH K Zarad' nujnih gradbenih del je Kocbe- kovr ulica do nadaljnjega za ves promet zaprta. Iz pisarne Oddelka za gospodarstvo in komunalo MLO Celje GOSPODINJSKO-KMKTIJSKI TEČAJ ZÍ-. kmečka dekleta se bo pričel 1. dee. 19.52 na Kmetijski šoli v Šentjurju pri Celju. Trajal bo tri mesece. Sprejemamo