l^f Gorenjski časkik od leta 1947 wijlf^r Prvi PREĐIiODNJK tc&nik GoHENIEC ltta 1900 TOREK, 24. APRILA 2007 LX Odgovorna urednica: Marija Voičiak Časopis izhaja ob torkih in ob pftkih naklada: 22.000 IZVODOV W\V\('.GOKeN|SKK> LAS.À) vejo / na kateri sedimo Ob dnevu Zemlje je predsednik države opozoril na slab odnos do narave. Drevje sadili in čistili okolje so tudi Gorenjci. Stoiak Saie v okviru projekta Darilo še po drugih gorenjskih kra- ..............................................................................Zemlji aprila zasadili pri- jih. Posebno množične Čistil- Kranj • V nedeljo smo praz- bližno 200 dreves po Slove- ne akcije so imeli v občini Ži- novali svetovni dan Zemlje, niji. Akcijo so sklenili v ne- rovnica (na fotografiji). Kaj je Minil je ob krepitvi zavesti, deljo na BogenŠperku, kjer mogoče storiti iz opuščene da se nalemu planetu ne je Janez Drnovšek zasadil gramoznice, v katero so tri piše nič dobrega zaradi pod- lipovec. Kot je ob tem ugo- desetletja vozili odpadke» pa nebnih sprememb. Ce bomo tovil, s svojimi nepremišlje- so dokazali v Duplici. Tam varčevali električno energijo nimi dejanji žagamo vejo, so gozdarji in učenci uredili in pri ogrevanju stanovanj, na kateri sedimo. če se bomo kdaj peljali s ko- Šolska mladina na Gorenj- lesom namesto z avtom, Če skem se zaveda pomena so« bomo dosledno ločeno zbira- žitja z naravo. To sta potrdila park s 1200 sadikami gozdnega drevja In drevesno učno pot. Ob tem se lahko zamisli- li odpadke in jih ne odmeta- ekololka dneva na Srednji mo nad stanjem komunal-vali povsod, bomo storiii veli- gostinski in turistični ioli nih deponij na Gorenjskem, ko za izboljšanje razmer v nalem okolju. Radovljica v petek in v Osnovni šoli Tržič v soboto. Še vedno ni znano, kje bo regijski center za ravnanje z Na potrebo po drugač- Tam so Čistili odpadke po odpadki, marsikje pa ni uie- nem obnašanju so opozorili tudi Člani Gibanja za mestu, kar so ob pomoči tabornikov in članov društev j eno ločeno zbiranje odpadkov. Brez tega bo moralo biti pravičnost in razvoj, ki so ter drugih organizacij počeli še veliko čistilnih akcij! ŽirovniČani so za dan zemlje očistiti vaški vodnjak. / f^^-y Kaja p^put Usoda novih občinskih stanovanj se m znana Petra LotriČ ta namen krije približno po- ............................................................................lovico cene kvardatnega me* Bohinjska Bistrica - Župan tra, Če cena ne presega S50 občine Bohinj Franc Kra- evrov. Bohinjci vedo poveda- mar, njegov podžupan An- ti, da jim je bilo s strani ton Urh, višja svetovalka za prejšnjega mandata obljub- družbene dejavnosti in go- Ijenih u stanovanj, vendar spodarstvo Iva Lapajne ter bodo morali na morebitno nekdanja županja Evgenija Kegel Korošec so se pred dobrim tednom dni sestali 2 direktorjem stanovanjskega sklada Primožem Pircem in izvršnim direktorjem Gradi- bodo vseljiva konec letošnje- sa Urošem Ogrinom. Pc^o- ga leta, se gibljejo od 1.750 varjali so se o stanovanjih, ki do 2.300 evrov in so odvisne jih Gradiš gradi v Bohinjski od lege stanovanja, je pove- Bistiid, in sicer, koliko in po dal Ogrin. Glede cta podatke kakšni ceni kvadratnega me- z njihove spletne strani je 21 stanovanj že rezerviranih. Na listi za občinska stanova- izpolnitev te obljube počakati še kakšen mesec, da se bodo pogovori o tem zaključili. Cene kvadratnega metra 46 Gradisovih stanovanj, ki tra bi jih lahko občina kupila kot neprofitna stanovanja, Predstavruld ot>Čine so zago- nja pa }e v Bohinju 20 prosil-tovega izvedeli le, da sklad v cev, kar je več kot lani. u v Prihodnja številka Gorenjskega glasa z rubriko Zaposlovanje bo izšla v četrtek, 26. aprila. rFV- Goren ska Banka Uresn/äte si-vje id/e in ideje: I Cenjene kupce obveščamo, da bodo med prvomajskimi prazniki odprti naslednji naši nakupovalni centri: ^ Mercator Center Kranj - Primskovo ^ Mercator Center Kranj-Savski otok ^^ Mercator Center Jesenice ^ Mercator Center Kamnik po naslednjem delovnem času: petek, 27. aprila torek, 1. maja sreda. 2. maja od 8.00 do 13.00 ure ZAPRTO od 8.00 do 13.00 ure ^ Mercator TC Lesce • petek. 27. aprila • torek, 1. maja • sreda, 2. maja od 8.00 do 12.00 ure ZAPRTO od 8.00 do 12.00 ure Želimo vam vesele prvomajske praznike ercator 33 AKTUALNO Pokazali zapore SDV vlada je pretekli teden novìrarjem dovoNJa obisk in snemanje zaporov nekdanje Službe driavne varnosti v kleti stavbe notranjega ministrstva na Beetfiovnovj ulici v Ljubljani. Celi* ce bodo zavarovali kot zgodovinski spomenik. i CORENjSKA Pesek namesto igrišč Blejski športni park so lani večinoma obnovili. Letos so nameravali asfalti* rati $e večnamensko plcSČad za ko- larko. rokomet, kegljanje na ledu in druge Sporte, vendar v občinskem proračunu ni bilo denarja, zato so deta ustavili. 4 KRONIKA Obtoženi je spregovoril Silvo Likar, ki se je obtožb goljirììj za več kot 40 tisoč evrov doslej branit z molkom, |e na zadnji obravnavi vendarle podal zagovor. Krivdo za nepo* ravnane račune zaviača. EKONOMIjA Štejejo desetinke sekunde v Niku Železriiki so v dvajsetih letih o za krat. Lani so začeli dozidavo proiz* vodnih prostorov. Nikoje Se posebej znan zaradi proizvodnje mehanizmov registratorje, s katerimi dosega četrti nski delež na evropskem VREME Danes bospremenlßvo oblačno. Popoldne bodo posamezne jAohe. Jutri bo še nàcaj (Hlačno^ VčetjUkbo veänoma sončno, jutri: spremenljivo oblačno co (H CN ifi m A 2 POLITIK da nica.2 a vri^g-glas. s\ GOREN)SKI GLAS torek, 24. aprila 2007 Minister Žagar Z Župani Danica Zavri Žlebib prioritete v razvoju drugih spodbud » é regi) in vladne Brdo pri Kranju • Včeraj se je službe za lokalno samo- minister za lokalno samo- upravo in regionalno politi- upravo in regionalno politi- ko. Pred posvetom na Brdu ko Ivan Žagar na Brdu se- je minister Žagar obiskal stal s slovenskimi župani, mestno občino Kranj in z Na delovnem srečaniu z na- županom Damijanom Per- sio vom Razvojne spodbude na regionalni in lokalni ravni so spregovorili o programskih dokumentih nelom in sodelavci govoril o oblikovanju regij, vlogi gorenjskih občin s poudarkom na občini Kranj pri regiona- 2007 do 2015, predstavili lizaciji ter o predvidenem implementacijske strukture obsegu prenosa funkcij z od 2007 do 2013, razvojne drŽave na pokrajino. ìHììTiiirT iÄ arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Knjigo prejme PAVEL BESTER iz Žirovnice. KOTIČEK ZA NAROČNIKE SPREJEM MALIH OGLASOV, OSMRTNIC IN ZAHVAL Cenjene bralce obvelčamo, da bo zaradi praznika v petek, 27. aprila, Gorenjski glas izšel v četrtek, 26. aprila. Zato vas prosimo, da male oglase in zahvale oddate najkasneje danes do 14, ure, osmrtnice pa jutri do 9. ure. Zaradi praznika v torek, 1. maja, bo časopis izlel v ponede* jek, 30. aprila. Zadnji čas za oddajo malih oglasov in zahval bo v Četrtek, 26. aprila, do ia, ure, osmrtnic pa do 15, ure. Za objavo v petkovi Itevilki časopisa (4. maj) nam oglase in zahvafe posredujte najkasneje do ponedeljka, 30. aprila, do 14. ure, osmrtnice pa do četrtka, 5. maja, do 9. urtì, NAŠI MALI KANDIDATI ZA ZNAMKE Prejeli smo kar precej fotografij posrečenih malčkov in hišnih ljubljenčkov. Čakamo Še na nepozabrie poročne trenutke! Opogumite se in sodelujte, morda bo prav vaša fotografija izbrana za poštno znamko. D. K. Bratca 2an in Nejc Volk iz Žirovrtice med "prebiranjem" Razvedrila. Žan je star Štiri leta in pol, Nejc pa sedem mesecev. Kako sta fjubkal enotna znamka V pokrajinski členitvi Slovenije enotno Gorenjsko vidi tudi poslanec Državnega zbora Rudi Veršnik (SDS) iz Kamnika. Pravi, da je Gorenjska enotna blagovna znamka. Danica Zavri Žlebir PripravtjtD je paket zakonodaje, ki naj bi do leta 2009 uzakonil pokrajine. Kako vi gledate na prihodnji nastanek pokrajin? Ustanovitev pokrajin je bila očitno zelo trdo jabolko, v katerega si nobena od prejšnjih vlad ni upala ugrizniti. Šele sedanji vladi je uspelo najprej pripraviti zakonske osnove, za katere je bilo potrebno dvotretjinsko soglasje in sedaj je pred nami sklepno dejanje: sprejetje vseh ključnih pokrajinskih zakonov. Prepričan sem, da je za enakomernejši sameznih projektih, rudi po razvitosti ni zelo velikih raz- Rudi Veršnik (desno) /Fw^ Tma Deh lik. VeČina občin ima probleme s smetmi, kanalizacijsko infra strukturo in preskrbo s pitno vodo. Veliko je tudi lokalnih cest, ki so potrebne posodobitve, velik interes pa vlada tudi za tako imenovani drugi ring na relaciji Želod-nik-Vodice, ki bo omogočil boljše povezave z avtocestnim križem. Posamezna občina v tej regiji predstavlja mestno jedro in obsežno podeželsko okolico» ki je nerazvita in potrebuje veliko denarja za vsak projekt." Ali lahko pojasnite tudi razvoj in pospešitev razvoj- turizmom in gospodar- jih z večjo drznostjo usmer- predlog, da bi bila Ljublja-nega cikJusa ustanovitev po- stvom, obdana z verigo Julij- jati v pridobivanje razvojnih na kot glavno mesto pokra-krajin nujna. Interesi, ki ccv in Karavank in poseljena programov, ki sta jih razpi- lina zase? presegajo meje posameznih z ljudmi, ki so delavni, sovah država in EU. Prepri- Ljubljana kot slavno me- občin se bodo lahko uspeš- vztrajni in gorenjsko trdni. čan sem, da bo ustanovitev sto ima, glede na predlog po-no reševahle na regijski rav- Vse to ji daje pečat enotne regije Gorenjski prinesla ti- krajin, ustrezno Število prebi- regije z močnim centrom v smislu kadra in stroke v Kra- ni, Tudi državne in evropske projekte bo možno usmerjati v manj razvite regije in jih nju tako počasi izenačevati, drugače povedano zmanjševati Gorenjska je včasih veljala kalna območja. ' razlike med njimi." razvojnih programov na lo- za tretjo najbolj razvilo pokrajino v Sloveniji, danes Gorenjska naj bi bila po pa zaostaja po vseh kazal* vladnem predlogu enotna pokrajina, obstajajo pa tudi težnje po delitvi na dve. Katera od rešitev se vam zdi bližja? "V nobenem primeru se mi ne zdi smiselna delitev sto, kar ji sedaj manjka: pra- valcev, večino državnih, izob-vo povezavo med lokalnirni raževalnih in kulturnih insö-skupnostmi in usmerjanje tudj. Glavni problemi so povezani s prometom, saj mora glavno mesto vsakodnevno sprejemati migracije iz okoliških krajev. Neučinkovitost javnega prometa v Sloveniji cih. Kje vidite razlog za stagnacijo? "Ozka zaprtost v lastno okolje, premalo sodelovanja, premajhna ambicioznost Zakaj po vašem mnenju občine severno in vzhodno od Ljubljane ne sodite v se zlasti kaže v Ljubljani, zato osrednjo pokrajino^ "Osrednjeslovenska pokrajina je po mojem mnenju bo v prihodnje največji izziv samega mesta urediti učinkovit javni prevoz, tako v sa- glede na druge predloge po- mem mestu kot tudi v pove- nosilcev razvoja, morda tudi krajin s 498 tisoč prebivalci zavi z.okolico. Ljubljano kot gorenjski značaj so po mo- prevelika, tako kot je zasav- možno pokrajino v večini Gorenjske. Menim, da je jem mnenju razlog za stag- ska s 46 tisoč prebivalci pre- predstavlja mesto z veliko Gorenjska enotna blagovna znamka s hirističnimi biseri nacijo Gorenjske. Nosilcem majhna. Občine severno in koncentracijo prebivaktva in razvoja v regiji ni uspelo vzhodno od Ljubljane so se manjši del podeželja na v Sloveniji, močno razvitim združiti vseh potencialov in že doslej povezovale pri po- obrobju mesta. II RAOOVLJ ICA Podpora organizacijam civilne družbe NSi Radovljica podpira prizadevanja organizacij civilne družbe: Gorenjskega ekološkega združenja, društva Gibanja proti širitvi in hrupu letališča Lesce, Društva za varstvo oko-ja Radovljica in nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka za zmanjšanje hrupa na letališču Lesce. Podpirajo njihove zahteve za prenehanje aktivnosti za izgradnjo nove steze, za presojo vplivov letališča na oko-\e in da se v nadzorni svet ALC vključijo predstavniki okoliškega prebivalstva. D. Ž. UoiN soRšr Pohod prijateljstva In spomina Območno združenje borcev in udeležencev NOB Kranj vabi na štirinajsti pohod prijateljstva in spomina Lldin borSt 2007. V petek, 27. aprila, se bodo pohodniki med S. in io. uro zbirali pred trgovskim centrom Mercator na Kokrici in nato krenili na 13 (rdeče markirani) ali 7 kilometrov (modro markirani) dolgo pot po Udin borštu. Namen pohoda so prijateljsko druženje, rekreacija in obujanje spominov na NOB. Opoldne bo zaključek srečanja pred trgovino Mercator na Kokrici. D. Ž. Obnova Starega gradu in obzidja Matevž Pintar stotek manj pa niti ne pozna dovolj situacije, da si Kamnik - Kako nujna je ob- u stvarili lastno mnenj e. Kato nujna s« vam zd> obnova Starega gradu oziroma njegovega obzidja? nova Starega gradu oziroma n j ego vega o bzid j a, smo spraševali tudi tokrat na ob- S tem smo po večini pov» prašali vse KamniČane o najbolj zanimivih temah in Potrebno je So še bolj nufne scvan 44% Zelo nu]no 12 N »200 močju Kamnika. Skoraj po- vsem, ki ste tako prebirali ča- lovica vprašanih je bila mne- sopis, se zahvaljujemo. Ni nja, da je treba v občini ure- vas malo, ki vam je časopis diti še bolj nujne stvari kot všeč, in trenutno se vas je že obnoviti grad. Tako je meni- kar lepo število odločilo, da lo 44 odstotkov vprašanih, postanete reden bralec časo- Slaba tretjina je sicer mne- pisa in ga tako prejemate kar nja, da bi bilo dobro, dobra tri mesece brezplačno. Če bi desetina pa meni» da je ob- se §e kdo želel naročiti in iznova nujno potrebna. Zani- koristiti res lepe ugodnosti, mivo je tudi, da sedem od- naj nas le pokliče v klicni stotkov vprašanih meni, da center slepih v Skofjo loko obnova ni potrebna, le od- na telefon 04/517-00-00. à GORENISKl GLAS torek, 24. aprila 2007 KT U LNO 3 Pokazali SDV V kletnih prostorih ministrstva za notranje zadeve so odkrili zaporniške celice nekdanje Službe državne varnosti (SDV). Zavarovali jih bodo kot zgodovinski spomenik. Danica Zavrl Žlebir Ljubljana • Vladna skupina za oceno dela Slovenske varnostno obveščevalne agendje zadeve jih je odkrila posebna bi po vojni služile oddelku za nji seji je vlada sprejela sklep, skupina, ki je preverjala arhive slovenske varnostno obveščevalne agencije. zaSäto naroda (OZNA), ki se da je treba prepredti propada-je pozneje preimenoval v nje teh ohranjenih zapomi-SDV. Celice naj bi uporablja- ških celic, zgodovinska stroka Slednja je tudi ugotovila, da li do leta 1966. Natančne od- pa bo ocenila, ali jih kaže pre-, (SOVA) je konec tedna javno- je že osem let kršen Člen za- govore o vseh okoliščinah, urediti v muzej. Ministrstvo sti pokazala zaporniške celice kona o SOVI, ki se nanaša na povezanih s skrivnostnimi za kulturo naj zagotovi njiho- nekdanje Službe državne var- predajo gradiva Arhivu repu- zapori, bo dala zgodovinska vo trajno zaščito kot zgodo- nosti (SDV). V kletnih prosto- büke Slovenije. V kleti na Bee-rih ministrstva za notranje tìiovnovì 3 je Šest celic, ki naj stroka, je povedal pravosodni minister Lovro Šturm. Na ad- vinskega spomenika nacionalnega pomena, Okno, edina vez s svetom Hodnik z zaporniškimi celicami/ r^t»:tio» Primeren prostor za zasliševanje Okna celic na dvorišču hiše na Beethovnovi 3 Proti // barantanju // Jasno investitor, ki obnavlja Jasno, bi v zameno za spremembo prostorskih dokumentov na občino brezplačno prenesel parkirišče. Urša Piternel Gradbeno dovoljenje je nato bi občina za to morala spre Upravna enota lesenice izda- meniti prostorsko-ure- Kranjska Cora • Na zadnji la julija lani, a po Žerjavovih ditvene pogoje (PÜP). bi in- Ijo investitorjev, da bi zadostili njihovim komercialnim interesom. Po Mikličevih be- seji občinskega sveta so besedah se je izkazalo, da iz- vestitor na Občino Kranjslca sedah so tudi na občnem kranjskogorski občinski svet- vedba odstopa od izdanega Gora v zameno brezplačno zboru Turističnega društva niki izpostavili problem ob- gradbenega dovoljenja. Zato prenesel makadamsko parki- Kranjska Gora sprejeli sklep, rišče ob akumulaciji hidroelektrarne. da se je na območju lasne treba strogo držati PUP-ov. Tej pobudi pa so nekateri Nasprotna odločitev bi bila nove v požaru uničenega go- je bila konec januarja letos stinskega objekta v Jasni. Za- vnovič poslana prijava na in-nimalo jih je predvsem, ali špekdjske službe. Po Žerja-obnova objekta poteka v skia- vovih besedah pa je bil v za- občinski svetniki na seji po Mikličevih besedah v podu z gradbenim dovolje- četku aprila na razgovoru pri prejšnji teden močno na- smeh županu, občini in donjem. Ž upaji jure Žerjav je v njem investitor, predstavnik sprotovali. Slavko Mikiič je mačinom. Župan (ure Žer-zvezi s lem pojasnil, da je družbe Jasna turizem, d. d., kategorično zavrnil "kakrš- jav, ki je ob tem izpostavil bila že septembra 2005 ob- ki je dal pobudo, da bi občina nokoli kupčkanje ali baranta- tudi vprašanje učinkovitosti veščena inšpekcija, ker naj v Jasni vendarle dovolila ure- nje na območju Jasne". Me- inšpekcijskih služb, je še de- se bil investitor obnove lotil ditev turističnih nastanitve- nil je, da je nesprejemljivo, brez gradbenega dovoljenja, nih kapacitet s kuhinjo. Ker da bi PUP spreminjali na že- . da težavam v Jasni očitno Š e ni videti konca. Govorimo angleško Drugi tU/i jezik kot obvezen predmet v osnovni šoli, premalo pa športne vzgoje in tehnike. Suzana P. Kovačič ne. "Ne strinjam se, da so opomini kot vzgojni ukrep Bled - Minister za šolstvo in znak, da sì moramo učitelji šport Milan Zver je na 18. re- priznati, da naša pomoč publiškem srečanju ravnate- učencu ni bila uspešna. Na Ijev na temo Osnovna šola šoli smo imeli primere, ko na Slovenskem povedal: smo na vse načine učencu po- "Bela knjiga o vzgoji in izob- skušali pomagati, vendar star- raževaniu iz leta 1995 je bila ši niso bili pripravljeni sodelo- dobra, ne vidim pa nobenih zadržkov za reformo in obli- vati." Gruma ne skrbi, da bi zaprli podružnični Šoli na kovanje nove bele knjige." LomuinvPodljubeIja"Pove-Kako napovedane spremem- čuje se jima vpis, poleg tega be presojajo nekateri ravna- sta šoli srce kraja," še pove. tei j i gorenj skih osnovnih Bogdan Sušnik, ravnatelj šol? "še več bo treba delati na OŠ Davorina Jenka Cerklje, kakovostnih odnosih med pravi: "Na naši Šoli je angleš-učenci, učitelji in starši. Le čina obvezen predmet, v zad-tako otroke uspešno peljemo nji triadi učenci za izbirni ali skozi osnovno šoio. Učitelji interesni predmet lahko izbi morali biti manj obreme- berejo nemščino ali francoš- njeni z birokracijo," pravi Pa- čino. Uvedba drugega tujega vel Srečnik, ravnatelj Osnov- jezika kot obveznega pred- ne šole (OŠ) StražiŠČe, ki ima meta v osnovi ni slaba, pro- tudi tri podružnične šole. blem vidim dnjgje. Pred ča- "Pričakujem, da podružnič- som so ukinili predmet teh- nih Šol ne bodo ukinjali, saj nika in tehnologija v deve- sotešole.četudiimajomanj* tem razredu. Zdaj poučuje- Ši vpis. pogosto duša kraja. Minister je dal zagotovilo, da mo ta predmet v Šestem, sedmem in osmem razredu. Po- bodo pri teh odločitvah pre- treba po tehničnih poklicih udarni," Še pove Srečnik. je tako velika, da bi bilo prav. Slane Grum, ravnatelj OŠ da tehniko in tehnologijo Tržič, meni: "Drugi tuji jezik znova uvedejo v deveti raz- kot obvezen predmet v zadn j i red. Upam, da bomo dobili triadi devetletke potrebuje- tudi uro športne vzgoje več v mo, ni pa jasno, kako bomo zadnji triadi." to izvajali" Grum se strinja z uvedbo fleksibilnega predmetnika v primeru, če bo šola Vsi trije ravnatelji se strinjajo, da je vzgojni načrt potreben, "šola si mora sama imela možnost, da sama pre- postaviti ogledalo in s tem razporeja ure, razen materna- pokazati kakovost navzven," tike, slovenščine in angleSä- pravi Stane Grum. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjdk NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Košnjek. Cveto Zaplotnik UREDNICO NOVINARJI-UREDNIK Bc&^an Bogataj« Alenka Bnjn, [gor Kavčič, )ože KoSnjdc, Suzana P. Kovdč^ Urša Petemd. Mateja Rarit, Stojsn Saj& Vilma Stariovrnk. Cveto Zaplomik, Danica Zavri Žlebir, itehn Ždrgl; stalni $odelavd: Maja Beitonolj, Ma^až Cr^or^ Milena MiVjavöe. Miha Nagiič, Jasna Paladin, Marjeta Smoinika r. Simon ^bic, Igor Žerjav OBUKOVNA ZASNOVA Jemej Stritar, Tndk^ TEHNIČNI UREDNIK Grega Flajnik FOTOGRAFIJA Tina Doki, Goraid Kavč^ Ccfa:d Sinik LEKTORICA VOOjAOCLASNEGATRŽENJA Mateia Žvržaj GORENJSKI Glas le regt&irirana blagovna in sTontvena zriatuka pod iT, 97719&1 p^r Ur^tfu RS zd Intelekiualfio lastnino, Ustanovrtelj rn udajaltfij Gorcn|Ski glas, do.o., Kran; / Direttone«: Usrij« VoUjak / Nasfov: Zoisov» 1.40OO Kranj / T«l,: 04/20 42 00, Ta: 04/301 43 «-rnall, msli ogiasi \t> oimrtnic?: Id.: &4/201 42 47 (sprerem na avtomalskem »drivniku 24 ut dnevno}; uradne ure' v^ak defovm dan od 7. 15 ure I Cor(nj&ki je polte^mk. izhaja ob (o/irih in petkih, v nakladi 22,000 izvodov / Redne prilog«' Uoja ČotfnJ&ka, Lftopif Co'«n|fka {enk^ai Ifine) ir> devrt lokalnih prJeg / TisV SET, tS.ó,, L|ubrjana / Naročnina: r«l„ &4/201 42 4t { Cena irvoda: EÜR / 290 S(T, l^in« naročnina: 127,05 SUfi / SIT; Cene v 5lT so preraCunan« po UnUju 4Amejija«e 1 EUR je 239, 640 SIT. R^ni plačniki imajo 20% popu&la, pellclni20% popusta, leini 35% popusta, v cene je vračunan DOV po stopnji %: naroCnina s« upoiteva od tekofe hevilkè dopisa do pisn«ga prebliu, ki vel|4 ed začetka Aaslednfega obračunskega obdobja / Oglasne slor^cve; po ceniku; oglasno trčenje, tel,: 04^ 201 42 42. I 4 GORENJSKA GORENJSKI GLAS torek, 24. aprila 2007 KRATKE NOVICE Čez brv najprej župana Lani maja so se zadela gradbena dela, minuli petek pa je direktor Direkcije Republike Slovenije za ceste Vili Žavrlan skupaj z Županoma občine Radovljica jankom Sebastijanom StuŠkom in županom občine Bled lanezom Faj^rjem predal v uporabo novo nov brv čez Savo Dolinko. 55 metrov dolga brv je del kolesarske povezave na odseku Lesce-Bled, zgradili pa so tudi priključek na brv in jo osvetlili. Dela sta opravila Cestno podjetje Kranj in CMP Maribor, naložba pa je vredna skoraj 343 tisoč evrov. Največji delež je prispevalo Ministrstvo za promet oziroma Direkcija Republike Slovenije za ceste, občini Bled in Radovljica pa sta vsaka dodali po nekaj več kot 52 tisoč evrov. V. S. Po novi brvi se je najprej zapeljal radovljiški župan janko Sebastjan StuŠek, za njim pa Še blejski župan Janez Fajfar. Radovljica Deželne novice kmalu vsaka dva tedna če bo občinski svet na majski seji sprejel nov odlok o časopisu Občine Radovljica, potem bodo Deželne novice že kmalu izhajale vsaka dva tedna in le julija in avgusta enkrat na mesec Ker bi izhajale pogosteje, bi po besedah vodje županovega kabineta Mance Setina Miklič lahko bolj ažurno poročale o dogajanju v občini. Še naprej naj bi bile brezplačne in naj bi jih prejemala vsa gospodinjstva, podjetja in druge pravne osebe v občini. Po predlaganem odloku bo občina izvajanje izdajateljskih opravil lahko v celoti ali deloma prenesla na družbo ali posameznika, ki je registriran za opravljanje tovrstne dejavnosti. Načrtovani proračunski znesek za izdajanje Časopisa naj bi kljub pogostejšemu izhajanju letos zadoščal, za prihodnje leto, ko naj bi namesto n izšlo 22 Številk, pa bi ga moral povečati za 30 odstotkov. Ko je osnutek odloka na nedavni seji obravnaval občinski svet, je bilo več razprave o sedanji uredniški politiki tn o vsebini Deželnih novic kot o odloku. C 2. Bohinjska Bistrica Seja prvič na televiziji šesto redno sejo bohinjskega občinskega sveta so v četrtek, 19. aprila, poleg poklicno radovednih ušes in oČi novinark sprem- ljale tudi tri kamere. Tokrat je bil posnetek seje na sporedu kranjskogorske televizije Šele naslednji dan popoldne, naslednja pa naj bi bifa že predvajana v živo na istem programu. P. L khanj Kranjsko okrožje NOB v knjigi i, 24. aprila, bodo po treh letih dela najprej na dopo danski konferenci za novinarje, nato pa ob 18. uri v dvorani št. 14 na kranjski občini predstavili monografijo Kranjsko okrožje v NOB 1941-194$, ki jo je s sodelavci napisal zgodovinar Ivan Križnar. V njej dokumentirano pojasnjuje medvojno dogajanje v osrednjem delu Gorenjske. Pri izvedbi tega zahtevnega projekta so pomagale Številne gospodarske družbe, ustanove In občine, za kar jim je odbor za pripravo monografije še posebej hvaležen. J. K. Bohin) Prihodki pod planom "^a 6. redni sej) občinskega sveta je bil sprejet zaključni račun proračuna občine Bohinj za leto 2006. Izkazalo se je, da so skupni prihodki občine dosegli dobre 1,3 milijarde tolarjev oziroma §7,6 odstotka planiranih, kar je slabše kot leto prej, ko je bila realizacija prihodkov gS-odstotna. Kot so načrtovali, so odhodki v letu 2006 presegli prihodke, in sicer so bili realizirani v višini 1,45 milijarde tolarjev oziroma 8i,6 odstotka planiranih sredstev. Proračunski primanjkljaj tako znaša malo manj kot 115,7 milijona tolarjev, P. L. Pesek namesto igrišč Blejski športni park so že lani večino prenovili, te dni pa so športniki dobili še dodatne garderobe in skladiščni prostor» ostali pa so brez asfaltnega in malega nogometnega igrišča. Vilma Stanovnik v Bled - Lani dodobra prenov-jen športni park na Bledu je minulo soboto gostil športne navdušence, prireditve pa so kljub prijetnem druženju in tekmovanju športnikov vseh generacij imele malce grenak priokus, saj predvidena dela v parkii zadnje dni niso potekala po načrtih. "K obstoječim garderobam smo dogradili še nove, poleg njih pa Še skladiščni prostor tako za atletsko opre-mo kot opremo za nogometaše in baJijiarje. Nameravali smo asfaltirati tudi večnamensko ploščad za košarko, rokomet, kegljanje m asfaltu in ostale igre ter z umetno Na sobotnem tekmovanju v Športnem parku so se pomerili tudi najmlajši atleti, bodoča travo preplastiti malo nogo- as^ltna ploščad (v ozadju) pa je nedokončana še samevala./roto ah^SuIovm metno igrišče. Vendar pa smo . zaradi spremembe frastrukture pri blejski In- končati na pol predlagane delitve denarja letošnjem proračunu občine Bled, ko smo ostali brez 50 tisoč evrov - morali ustaviti fra s trukturi, ki upr tudi športni park, Bojan Žerovec. Ta s sodelavci in narejeni igrišči, da pri načrtovani gradnji ne bi bila povzroče- pustov pri izvajalcih in morda tudi kakšnega sponzorja," dodaja Žerovec. Za na Škoda. "Del denarja bo zdaj pa sta igrišči pač pokri-vsekakor morala poiskati ti in utrjeni s peskom, mia- vodstvom blejske občine deJa," je povedal blejski pod- sedaj že išče možnosti, občina kot lastnik, skušali di košarkarji pa tako še niso župan in vodja turistične in- kako vendarle Čim prej do- pa bomo dobiti še nekaj po- prišli na svoj račun. Doma ne gradijo p etra lotrič prihodnje leto," pravi Jagodic, sklada zbrali šele prvi milijon. vnaprej. V Sloveniji Čaka na ....................................... Dom bo imel koncesijo in bo Za preostala dva, Id Še manj- svoj kotiček v domovih za Srednja vas v Bohinju • Grad- vključen v slovensko mrežo kata, računa Jagodic na po- starejše okoli 12 tisoč starost- nja doma za starejše občane domov, zato bo bivanje moč vseh treh bohinjskih nikov, zato želi Jagodic opo- Sveti Maitin v Srednji vasi se n jem cene jše in uravnavano s župnij • Srednje vasi, Ko- zoriti občane in občanke, da še ni začela, čeprav naj bi bil strani države. "Deloval naj bi privnika in Bohinjske Bis- bodo morali pohiteti, ko bo dom po načrtih že pod stre« kot podaljšek doma v Radov- trice - in tudi na donacije dom začel sprejemati varo- ho, kot je povedal tamkajšni Ijid, hkrati pa naj bi dajal širše skupnosti, saj gre za vance. Zanje bo skrbelo 27 župnik Ivan Jagodic. Zapletlo prednost bohinjskim starej- obče dobro za vse prebival- zaposlenih, katerih prijav in se je namreč pri pridobivan ju šim občanom in občankam." ce bohinjske kotline. V ponudb za delo tudi še ne soglasij in dovoljenj. "Predvi- je pojasnil Jagodic. Njegova domu bo 60 postelj, varo- sprejemajo. Bodo pa vsizain- devam^ da bodo dela zagnali gradnja in oprema naj bi sta- vance pa bodo začeli spreje- teresirani o tem pravočasno maja. Svoja vrata pa bo dom la tri milijone evrov, do sedaj mati, ko bo dom odprt, re- obveščeni z razpisom za pro- odprl v avgustu ali septembru pa so s pomočjo švicarsk^a zervacij torej ne sprejemajo sta delovna mesta v medijih. Vršič Dražje parkiranje na Vršiču Sodelovanje skupnosti e na kot lani. občinski Letos bo pa nekoliko držaje Kranjskogorski svetniki so na seji preji teden potrdili nove cene. Za parkiranje osebnega avtomobila bo treba odšteti tri Vršiču : Krajevne skupnosti iz Upniške doline naj bi za reševanje problemov in načrtovanje razvoja ustanovile stalno koordinacijsko skupino. 7. maja bo javna tribuna o turizmu. Cvrro Zaplot>jik nu delovanja skupine bodo sveti KS odloäli še pred pole- nja riajprej preizkusile na tematskih javnih tribunah o turizmu. kulturi, komunalni. evre (lani 700 tolarjev), mo- : Podnart- Na pobudo Civilne tjem. Dogovorili so se tudi, da torja 1,3 evra (lani 300 tolar- : iniciative (za) ljudi pod Jelo- bodo krajevne skupnosti in prometni in mladinski proble-jev) in avtobusa sedem evrov ; vico (CILJ) so se v Četrtek v društva seznanili z možnos^ matiki. Prva javna tribuna, o (lani 1600 tolarjev). Kot je po- : prostorih krajevne skupnosti pridobivanja evropskih sred- stanju in razvojnih možnostih vedal Rajko Puš z Občine I Podnart sestali predstavniki stev iz programa čezmejnega turizma v Lipniški dolini, bo v Kranjska Gora, bo julija in i vseh petih krajevnih skupnosti sodelovanja med Slovenijo in ponedeljek, 7, maja, ob 20. uri avgusta vozil tudi avtobus : (KS) iz Upniške doline oz. z Avstrijo (avstrijsko Koroško) in v Kovaškem muzeju v Kropi. Kranjska Cora-Vršič-Bovec : desnega brega Save. Kot je v iz programa Leader za spodbu- Na njej naj bi sodelovali domain dei denarja od zbrane : imenu dvilne inidative po se- janje celostn^ razvoja pode- la vsi, ki se na desnem bregu parkirnine namenjajo prav ; stanku povedal Slavko Meiek. želja. Pogojzavklju£itevvkate- Save ukvarjajo s turistično de-subvencionlranju avtobus- : so predstavniki KS podprli so- rikoli projekt Leader je obliko- javnosljo. govorili pa naj bi tudi nih prevozov. U. P. delovanje pri reševanju proble- vanje Idolne akdjske skupine o organiaran ju povezovalnega «JASHOVIDKITAJAMMELANJA ;i 09044-45 • . 1) mov in pri načrtovanju razvoja doline, zavzeli pa so se tudi za LAS. turističnega družtva ali turistič- Krajevne skupnosti bodo v no informadj skega centra za oblikovanje stalne koordinadj- sodelovanju s a^o iniciativo razvoj, promodjo in trženje ske skupine. O sestavi in nad- možnosti skupnega nastopa- lipniSke doline. 1 GORENJSKI GLAS torek, 24. aprila 2007 GORENJSKA .SI 5 Prijatelji mineralov in narave Društvo prijateljev mineralov in fosilov Slovenije deluje že 30 let. S Saie Doslej še nismo imeli Razprava je razkrila, da po toliko članov. Društvo na- mnogih letih trdega dela nanciranje raziskovalnih dejavnosti mladih. Na zbo- Trilč - Pred 35 leti so organi- daljuje svoje poslanstvo, spoštuje ljubiteljske zbiral- ru so ocenili, da bo nujno zirali v Tržiču prvo razstavo Ža) pa posamezniki mečejo ce celo stroka. Kot je dejal izobraževati nove zbiralce mineralov in fosilov. Organi- slabo luč na društvo. Mora* Matija Križnar iz GodešiČa, in morda uvesti izpite, zatorja Mirko Majer in Jože mo se vprašati, kdo smo in aktivni Člani pripravljajo Sami so dopolnili društve- Rakovec sta kmalu spoznala, kaj smemo! Nujno mora- razstave in kažejo zbirke na pravila, v katerih bodo da )e dejavnost Turističnega mo dopolniti svoj kodeks in drugim. Žal jih nekateri definirali tudi kršitve. Za društva Tržič preozka za v njem razjasniti, kaj po- skrivajo, dokler ne najdejo zdaj niso dobili odgovora, krog zbiralcev. Zato so leta meni biti zbiralec. Ne sme- koga za odkup. Za velik de- kako priti do več denarja za 1977 ustanoviL Drui>tvo pri- mo dopustiti ropanja naha- nar prodajo zbirke dvomlü* dejavnosti, je pa tržiški žu- jateljev mineraJov in fosilov jališč mineralov in fosilov Tržič, ki je pozneje dobilo zaradi komercialnih intere- vseslovenski pomen. Danes sov/' je bil kritičen predsed- je v društvu že 240 Članov iz nik Franc Pajtler s Prager- vse države. skega. ve kakovosti, je opozoril )ure Žalohar iz Kranja. Čudil se je nerazumevanju državnih ustanov za zaščito pan Borut Sajovic izrazil pričakovanje, da bodo s pomočjo društva bolj razvili turizem in spodbudili trže- pomembnih najdb in fi- nje Dovžanove soteske. pomočjo donatorjev do ultrazvoka Suzana P. Kovačič Kranj • Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo (BGP) Kranj je z lastnimi sredstvi in s pomočjo donatorjev kupila sodoben tri- oziroma Štiridimen-zionalni ultrazvočni aparat v vrednosti 195 tisoč wov, "Ultrazvok je namenjen spremljanj u nosečnic, spremljanju razvoja njihovega otroka, za zgodnje odkrivanje razvojnih nepravilnosti, za nadzor otroka po porodu, za ultrazvok dojk in za odkrivanje ter spremljanje ^ekoloških obolenj pri ženskah," je povedala direktorica BGP Kranj Andm Cokvenik -S ri - Škafv, dr. med. Med večjimi Od lever predstavnika zdravstvene Zavarovalnice Vzajemna janež PustatiČnik in Matjaž donatorji so bili Iskratel, Fajfar, Boštjan Železnik Iz podjetja Sonar, Andreja Cerkvenik • Škafar, direktorica BGP Kranj M-T.U., Ulčar M.M., Miklavčič in Miran Fugina iz podjetja Periteks. Tadej. s. p., SDS, SD, Novo Nordisk, Niko 2eleznild. Peri- torskih sredstev stotim porod- vsem porodnicam v letu 2007 na vfilmu," je povedal direktor teks, Vzajemna in Sonai. "Na nicam BGP Kranj podarili film pa brošuro z opisi in slikovnim Vzajemne - Poslovne enote Vzajemni bomo poleg dona- Vadba za dojenčka in mamico, gradivom vadbe, Id je prikaza- Kranj Ma^až Fajfar. Gorenjci uglašeno peli v Mariboru Jeseniški komorni zbor Vox Carniolus je bil ocenjen kot tretji najkakovostnejši zbor na tekmovanju Naša pesem. Iož£ Košniek Kranj - Na 20. tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša p)esem v Unionski dvorani v Mariboru je tekmovalo 23 najkakovostnejših slovenskih amaterskih zborov. Med njimi so bili tudi štirje gorenjski: Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj (zborovodja Primož Ker-štajn), Ženski pevski zbor Dupljanke (zborovodkinja Katja Klančnik Jelene). Akademski pevski zbor Aeter- num Skofja Loka (zborovod- Ženski pevski zbor Dupljanke je bil ocenjen kot drugi najkakovostnejši! ženski zbor na tekmo- ja Aco Biščevič) in Komorni vanjur kar je za prizadevne pevke in zborovodkinjo Katjo Klančnik jelene poseben uspeh. zbor Vox Carniolus Jesenice (zborovodja Michele Josia). njen kot tretji najboljši zbor. Dupelj pa sta bila bronasta, dovale do uvrstitve na najka- Gorenjski nastop je bil uspe- Kranjski zbor France Preše- Še posebej za Dupljanke. ki kovostneiše državno tekmo- šen. Jeseniški zbor je prejel zJato priznanje in je bil oce- ren je prejel srebrno priznanje, zbora iz Skofie Loke in so iz preprostega ljubitelj- vanje, je bronasto prizrianje skega vaškega zbora napre- izjemen uspeh. Zbrali prek 1800 podpisov Vi ima Stanovnik Rog ob Blejskem jezeru ter ..............................................................................preprečijo podobne lašitve za- BJed • Na pobudo Liste za ljudi konodaje tudi v prihodnje. in prostor ter nekaterih društev "Podpisalo se je prek 1800 po- in posameznikov so se minuli sameznikov, vso zbrano doku- petek ob obali Blejsk^ jezera mentadjo pa bomo poslali na tik ob visoki ograji pred Vilo Ministrstvo za okolje in pros- Rog zbrali domačini tn zvesti tor, na občino in tudi lasöxikii obiskovalci Bleda, ki so se zav- Vile Rog. Nismo proti temu, zeli za prost dostop in odprte da na Bled pridejo novi inve- Peticijo za prost dostop do obale Blejskega jezera je podpisalo prek 1S00 domačinov in obiskovalcev Bleda. ; foc» Mk« euiov«« poglede na Blejsko jezero, stitorji^ smo pa proti kršenju Tako v petek kot tudi še v so- zakonov in pričalcujemo, da boto in nedeljo so tam podpi- nas bo oblast pri tem podpr- sovali tudi petidjo, v kateri so la/' je v imenu organizatorjev zahtevali, da se spoštuje zakon in nemudoma odstrani na shoda in podpisnikov petidje povedala bleisl3:00 08:00 -12:00 Občina Kamnik HM KAMNIK 08:00-13:00 Občina Krani MG KRANJ PRIMSKOVO MC KRAKI SAVSKI OTOK SP PRI NEBOTIČNIKU SP BITNJE SP TRG RIVOLI SP ULICA NIKOLE TESLE SP OLOHAMSKA SP OEWSXA SM KOKRICA SP 8RJT0F SM DRULOVKA SP GOLNIK Občina Kranjsica Gora SM MOJSTRANA SP BOROVŠKA 92 SM KRANJSKA GORA 08:00.12:00 Občina Madvođa 8C MEDVODE MARKET SP KAIANOVA SP PIRMČE 08:00 ' 12:00 Občina Mancai SP MENGEŠ 08:00 -12:00 Občina Preddvor SP PREDDVOR OI»Čina Radovljica TC SM IESC6 SM RADOVLJICA SP KRANJSKA 11 SP KROPA SP POONART SP BEGUNJE Občina iančur SM ŠENCUR Občina ikoQa Loka SP NOVI SVET SP KIDRIČEVA 63 SP GROHARJEVO NAS£UE SP FRANKOVO NASELJE SP PODLÜBNIK 08:00-12:00 08:00-12:00 08:00-12:00 08:00-12.00 08:00 -12:00 08:00 • 12:00 08:00 -12:00 Občina Trzin SPTR7IN 08:00 -12:00 08:00 -12:00 Občina Tržič SM TRŽiC SP DFTEÜICA Občina ŽalazniM SP TRNJE 08:00 -12:00 8C ŽELEZNIKI SAMOPOSTREŽBA 08:00 -12:00 6C ŽELEZNIKI DISKONT Občina ŽJri SP BLAGOVNICA ŽIRI 08:00 07:00 08:00 12:00 12:00 12:00 08:00.15:00 08:00.12:00 08:00-12:00 08:00-12:00 09:00 -13:00 08;00 -12:00 08:00 -12.00 08:00-12.00 08:00-13:00 08:00-12.00 08:00-13:00 08:00. t3:00 08:00 13:00 08:00 - 13:00 08:00 13:00 07:00 • 21:00 07:00 21;00 08:00 12:00 08:00- 12:00 * www w 08:00 ... . * 12:00 08:00 • 12:00 08:00 12:00 08:00 12:00 08:00 • 12:00 08:00 12:00 08:00 12:00 08:00 1200 08:00. 12.00 08:00 12:00 08:00 11:00 08:00 • 12:00 08:00 • •12^0 08:00- 12:00 08:00 • 12;00 08^10-12^)0 08:00-12:00 4 1 08:00-12: 08:00-12 090 U2 846 •^090 41 13 uS" GG mali oglasi 04/20Ì 42 47, wwivainfijsUgUs si B» Umag, Ba^anljA 200 ni od morja. pfOM.j« opčirtmaje 5890 in^ I'll."« O G. visoka kaKovoii ugled. 04 V311878 www. I Ivad A Sdv ud rIJ a Tew*« 4, ueucMTBt« Vrtni center KALIA na Zlatem polju v Kranju Za čudovite vrtove Gorenjske V«l«rrt(0 tò lOAinice TOJIt ce,92 2 ms* SIT PONUDBA TEDNA: od 23.4. do 26.4. 2007 (Mircmj z^hg) Cvttrk» €0,85 ZOiM SfT :50% -30% €4.46 IMA.T9 S1T €0.60 143.7B SfT vrvCIet. V«(«nt(n, evtt^te* €U0 263.5« Sff -30% V«ltiHln« ttlM)it 9noIII« U Micraonljt. 9 M €6,61 1.Sd4.02 stT -50% €3.31 $IT 1 I* v VrteifP «i^itrv U^ ZM» MP. BMtiMVé Uémé 4 4. ^tmy^Ttm NriwUfH ^I KALiA wvw lanari Od pet. j . do pon., 30. aprila I I vrtna garnitura »Manhattantr Vrini stot. Ogrodje iz aluminija» srebrne barve. SediŠČe in naslonjalo iz črnega ali zelenega tekstila, š. 60, v. 97, g. 66 cm. Namesto € 139,- f dO (19.146 SIT) • Miza. Ogrodje iz aluminija, srebrne t^arve. Plošča iz temperi ranega stekla. š. 160. v. 73. g. 90 cm. C399,- (95.617 SIT)* Leia/n/sfo/. Ogrodje iz aluminija, srebrne ban/e. 4-kratna nastavitev hrbtne pozicije. S. 77, v. 44. d. 199 cm. C5W,'(143.545 SIT)« Bter/naza/efđfm sloi. €f -(33.310 SIT). Ponudba ija do odprudujc a 1 ) Pop(;$t velja na (foslej veljavrie prodajne cene. IzvzeU so nakupovalni Bom, tzdalkl iz sonfmenia »kika Beatpreid«, Siresd(6s&, Saeco. Kerwood, Team7, De Longhr, BugaOoo, Rieodelili tudi priznanja naj- društvi se je na prvo mesto plezalnega odseka pri PDTr- nega mladinskega prvaka v boljšim ekipam in posamez- uvrstilo ŠD Lom. ALPJN/ZBM UMETNOSTNO DRSANJE Jesenice Urbas niza zmage na Pokalu Triglav K ran) Preplezal 82 vrhov Alpinist in gorski vodnik Miha Valič je od 27. decembra 2006 16. mednarodno tekmovanje umetnostnih drsalcev na jeseni-do 7. aprila 2007 preplezal vseh 82 štiritisoČakov v Alpah. Pr< ški ledeni pioskvi za Pokal Triglav je bilo zaradi zapoznelega votni načrt, da bi to storil v 82 dneh, je preprečilo vreme. Ta termina letos z nekoliko skromnejšo udeležbo. Osrednja po- ideja je namreč velik izziv za mnoge znane alpiniste v tujini, zornost je veljala nastopu najboljšega slovenskega drsaica vendar se je pozimi še ni btil nihče. Prvi jo je uresničil Ljub- Gregorja Urbasa s HruŠice, ki sedaj nastopa za ljubljanski klub Ijančan, ki je projekt 82 x 4000 dokončal v 102 dneh. Kljub mili Stanko Bfoudek. Blestel je v kratkem programu^ ki ga je izpelja zimi v dolinah so v visokih gorah vladale prave zimske razme- brezhibno. Nekaj težav je imel v prostem programu, vendar se re, težavnost vzponov pa so povečali tudi najkrajši pristopi na je vse izšlo za zmago. Pri člarticah je nastopila le domačinka posamezen vrh in grebenska prečenja več vrhov hkrati. V do- Kaja Otowč. Druge članice Drsalnega kluba Jesenice Meta Če-brth treh mesecih se je Valiču pridružilo 15 sopfezalcev, ki so bokli, Monika Urbas in Katarina Meze pri kadetinjah ter Ines pripomogli k uspehu projekta. 2 njim so plezali Rok Blagus, Bešič, Alja Štefelin in Sabina Ališič pri mladinkah tokrat niso Alenka Klemendč, Blaž Crapar, Luka Kror>egger, Boris Lorert- posegle po vidnejših uvrstitvah. Pri kadetinjah je med Sloven-čič, Gašper Rak, Tina DiBatista, Miha Lampreht, Matevž Kra« kami najboljšo uvrstitev dosegla Patricia Gieščič z 2. mestom mer, Tadej Debevec, Vesna Nikšič, Miha Maček, Blaž Stres, in pri kadetih Matic Hrovat, ki je bil 3. Največ zmag so zabele- Klemen Gričar in Tomaž lakofčič. S. S. žili Francozi, ekipni pokal Triglav pa je osvojila Slovenija, j. R Tekli v zavetju Kriške gore lep dan, po \Tetnenuje sic^ maratonec Franc Kaučič, Id je bolj spominjal na teple majske imel po navodilu or^nizatoija dni kot pa na pregovorne deže- nalogo uradno zaključiti tekmo-ven in muhast april, smo iekaä vanje. Kavka je seveda užival, Čeprav je bil to zanj skoraj sprehod. Tekel je tudi triiSki župan izkoristili in zagrizli v strmino proti Gozdu pod Kriško goro. Tek z zavidanja vredno zgtxicvi-no. ki ga je giami or^inizator Borut Sajovic in izholjlal svoj Ivan Likar pred leti bo^ priložil lanski raultat, "Dobro napre- r^reativnim tekačem, koje cilj dujem v kotuiidji, pomembno prestavä z vrha Kri^ gore v va- pa je, da uživam v množici te- äco Gozd, Tradidonalno je sedaj kačev, " je povedal Borut in nas io uvodrui tekma Gorerysk^ povabil še na druge tekaške pri- pokala v rekreativnih tekih. Tako dobri tekaà kot reheotivd in te- reditve v občini Tržič, ki se jih bo tudi sam Tržič bo mor- kači s prvimi teki^imi koraki da iz iiekdaj smučarsk^fi mesta smo uživali. BoŠ^an Hrovat, st- postal tekaiSco mesto, saj bo tudi cer eden m^bdjših dovenskih te- letos v tg obäni kar nekaj teka- kačev na dc^ proge, ki se speda- Ških prireditev. Ob že uveljavije- lizira tudi za gor^ tdcme, ì^er nem Slovenskem alpskem ma- poruivadi meša Štrene najbc^j- ratonu, Tdcu po Dovžanovi so- šim,je tekmo izkoristil za dober teski in Teku na javomik se le- trening. Že po startu se je videlo, tos na ulice Tržiča po nekajlet- da ho odtekel sob tófe in 5 svoßm nem organizacijskem premoru izredrio lahkotnim korakom seje zopet vrača ulični tek, ki smo ga kmalu odlepil od zasledovakei^ in pred leti poznali kot memorial vcHjpritàcdskarprec^Sryopred- Boruta Berganta. Takrat Je bil nosgb. Boš^anßtekačzäu&^in eden bo^ših cestnih tekov m Go- rety'skem, vedno so se ga radi udeleževali odlični atleti kot srcem. Udel^uje se elitnih tófc-movanj na državni ravni in pov- sem rekreativnih tekov: vedno do- množica tekaške družbe ždjnih. bre vdje ponavadi skoä na vrh Upamo, da se na podobnih tir- zmagovalne^ podija. Ob redni službi in vseh dodatnih obvesTio- nicah zriajde tudi nova tekaška prireditev. Če se zanesemo na stih si najde čas za trerung in za- zagnanost trziških Športn ih de- Vsako leto hitrejši in v boljši kondiciji. Tržiški župan Borut Sajovic na poti proti cilju 14. Gorskega teka pod Kriško goro. I Uai^afi Reljr radi vse^ skupcyje očitno posted lavcev, se nam za prihodnost izvrsten tekaČ, W v tekupredvsem tàca v TrUČu in okoliä nikakor uživa. Nekaj časa mu je lahko ni treba bati. Mi, tekači, pa sledil le » Marjan Zupančič, bomo radi tekli in uživali in priznan gorski tekač, večkratni spevali v družbenißnd zdravja. zmagcFvaUc triationa jeklenih v Seveda, brez Glasovih tekačev ne Bohinju, v zimskem času pa se gre in "ta modri " smo vedno del sedaj posveča tudi tekmovalne- gprenjske tekaške scene, ki se iz mu turnemu smučanju. Potem leta vieto bc^' razvija in je tako pa je sledila dolgfl razpotegnjena tudi prav. Ob poplavi vseh ipor- kolona tekačev. Kot zadnji je te- tov ima tek svoje mesto predvsem kel znani in neutrudni kranjski zaradi preprostosti in svobode. •to 6,45 km, višinska razlika 450 (n Sobota. 28. april, ob 15. uri. Spodnji Bcsnica Info: )anez Fcrlic, 03i/56i''66j, j a ) 1 ez.fer i ic @ gma iL con*) WWV. .klub-trmasKU.si à 12 i nfi^g'gias. si GORENJSKI GLAS torek, 24. aprila 2007 MOJ POGLED Damiana Š i ft« Koliko stane zdrava pamet? ri vsakodnevnih ponudbah za zdravo, strani) le potuha ljudem, da jim ni treba razmišljati s svo- dolgo in srečno iivlje- jo glavo. To je hitreje, bolj nje pogreša m le še eno. Nihče en osta vno in kar od vsega se še ni spomnil, da bi nam najbolj prija • najmanj odgo-prodajal zdravo kmečko pa- vomo. Zato vedno govorim met. Saj veste, to je Ifjio v gla- staršem jn otrokom • v glavi vi, kar n am p ravi. al i je nekaj i mej te sito in le-t o naj del a prav ali ne. Ki nas spominja ves čas. Pre sej te vse, kar dobi- na to, da lubenica sredi zime te in presojajte po svoji lastni ne more biti dobra za organi- pameti, kaj boste naprej seja- zem. Zdrava kmečka pamet li in zalivali. Vsafe prodaja je najboljše, kar ima lahko svojo resnico, svoje izkušnje, človek v lasti. Zato je čudno, samega sebe. Resda je to v da še ni obdavčena. Kajti nje- našem poklicu zavito v teori- na vrednost je neprecenljiva vzgoje, pa vendar je za za tistega, lei jo uporablja, vsem vedno in samo človek. Ampak, kaj ko tovrstni pri- Zato ne more i? i ti noben na- merki izumirajo ali pa se svet univerzalen. Najboljše, skrivajo pred Čredo vseh ena- kar se lahko zgodi staršem, je ko mislečih. Takšne ima dr' spoznanje, da smo vsak dan žava od nekdaj najraje. Prav učitelji in učenci. Treba je tako mediji in vsi, lei delamo u^iti in se u^iti. Prvo nam z ljudmi. Tudi sama imam nekako Še gre, drugo pa ježe manj težav s starši, ki kima- teije. Zato ne tecimc takoj po jo, kot pa s tistimi, se ne nasvet, ko nekaj ni tako, kot strinjajo. Kar me vseeno mal- smo si mi zamislili. Najprej ce skrbi. Ker praktično nihče se ustavimo, pobrskajmo po ne preverja informacij, ki jih sebi in povejmo celotno dajemo. Premalo ljudi opore- od daleč. Vprašajmo se. kaj je dobro za otroka in česa ga želimo naučiti. Ali otroka ka. Vsi se kar strinjamo in dokaj nekritično jemljemo. kar nam dajejo. Bojim se, da razvajam o/i ga učim odgo-so vsakovrstni nasveti vomosti? Vprašanja so dobra (vključno z mojimi na tej stvar. Ne bojte se jih. Prisluhnite nam • polepšali vam bomo dan. 91.0 MHz uiuiui.potcpuh.com Torbica / Te dni mi je pri delu na vrtu In njivi najbolj v oči padel plešec (Capsella bursa-pastoris), ki ta hip že epo cveti. Lahko bi se jezila na ta nadležen in trdoživ plevel, a sem ga raje nabrala za pripravo čaja. Ta rastlina je namreč na moč zdravilna in jo že dolgo uporabljajo tako vzhodni kot zahodni naravni zdravilci. V prvi vrsti jo priporočajo zoper različne krvavitve in "ženske stvari". Pavia Kli ne r Zelo koristen plevel Plešec za ožilje, prebavo, ženske bolezni Poglejmo njegovo področje delovanja. Učinkovine, ki Pleščevi značilni srčasto jih plešec vsebuje, ožijo krv-oblikovani plodovi s serneni ne žile in utrjujejo njihove stene. Tako pleSec učinkovito ustavlja krvavenje iz črevesja, želodca, ledvic» mater- s pom m) a) o na usnjene sage, Id so jih nekoč nosili pastirji. Zato ne preseneča njegovo ljudsko ime pastir- nice, pljuč, nosu in ran. Cisti sfeatorl?i«i. Pravtopapome- kri» pomaga zoper kašelj, ni tudi njegovo botanično revmo in protin. Plešec se latinsko ime. V tej torbici je zelo obnese tudi pri motnjah veliko zdravilnih snovi in krvnega obtoka. Uravnava učinkovin, ki zdravijo mno- krvni tlak, znižuje previsoke- ge bolezni in težave, Drugo ga in zvišuje prenizkega. Cvetoči plešec ljudsko ime, materini srčld. Vpliva na prepočasen ali pre- opozarja na njegovo dobro- hiter sr6ii utrip in zelo ugod- učinek ima tudi na črevesno In nato ciklus ponovila. Pri dejno delovanje pri ženskih no deluje na ožilje. Ureja mišičevje, kadar se le to pole- močnih menstruacijah naj boleznih. Ponekod mu pra- premočno menstruacijo, ni. Pospešeno krčenje pospe- dekleta pijejo osem do deset vijo tudi kašica, plevelka, zdravi beli tok in pomaga pri šuje prebavo. Po mnenju dni pred ciklusom po dve rižnica, bobulica, divja repi- težavah v menopavzi. Snov ljudske medicine pa je dobro skodelici Čaja. Tak poparek ca, škofova kapica, srčenica, tìramin, ki ga plešec vsebuje, stanovnik, rižnica, škrobut, povzroča ritmično krčenje Škrobotelj, taška, vročenica, luščeč, mesec, železna trava, žile ...Cvete od aprila vse tja do pozne jeseni, spomladi nabran pa je najboljši. Najdemo ga pravzaprav povsod, na poljih, travnikih, vrtovih, jarkih, ob cestah. Raste izjemno hitro in ga ni mogoče kar tako odpraviti z vrta. A naj vas potolaži dejstvo, da je ta plevel vsaj zelo uporaben. Nabiramo cvetočo zelišče brez korenin. Hitro ga posušimo, na drobno narežemo in shranimo v temnih kozarcih. Pri sušenju izgubi del zdravilne moči, zato pogosteje uporabljamo svežega. maternice in pospešuje porodne popadke. Podoben > A H ' piti pleščev čaj tudi prì slad komi bolezni. Pleščevi pripravki za to in ono... uravnava tudi krvni dak, pomaga pri kronični diareji in cistisu. Obkladki iz svežih rastlin služijo kot priročno sredstvo pri krvavečih ranah. Za spomladansko čiščenje Poglejmo nekaj pripravkov krvi so odlični tako pleščeva iz plešca. Za poparek potre- solata, poparek, kakor tudi bujemo dve žlidd suhega ze- sok. Slednjega pripraWmo lišča ali eno žličko sveže ras- tako, da dve pesti svežega zelišča zmeljemo s 100 tnl vode. Tekočino odcedimo in dine, ki jo poparimo s lieo vrele vode. Po desetih minutah odcedimo in pije- jemljemo trikrat na dan po mo dnevno po majhnih po-žirkih dve skodelici neslad- eno do dve žlici soka z nekaj vode. Sloviti nemški naravni Plešec s svojimi srčki kanega čaja. Tak Čaj pomaga zdravilec in duhovnik Seba- pri vseh vrstah krvavitev, stian Kneipp pa je pri boleči- močnih menstruacijah in v nah v trebuhu in notranjih menopavzi. Takrat naj bi vsa- krvavitvah svetoval, da želiš- ka ženska pila štiri tedne po če prelijemo z vročim belim dve skodelici čaja dnevno, za vinom, odcedimo in pijemo tri tedne prenehala s pitjem po požirkih. Nastanek Zdeznikov ŽELEZNIKI SKOZI ČAS Dr. Vida Košmeli Pred fiirlansko naselitvijo nih hub sta kasneje nastali dve kraja, ki so ga zasnovali zemljiški lastniki freisiniki (koße v skoraj enaki kmetiji, ki sta se širili terasasto v hrib na lei^m jj. stoletju, sta na majhni rav- bregu Sore, imenovani Škofine ninid (kamejši njivi, danes je tu stanovanjski blok) vzhodno fŠkofavska last), v dialektu preimenovani v škovine. Zanimi- od Trnja proti Trebušniku in voje, da sta edini kmetiji v Že- pod škovinomi ležali samo dve leznikih še do konca 20. let pre- nuinjŠi hub i. Ze bia 129 2 /i^ti • teklega stole^a spadali pod ob • ne navajajo dve propadli kme- Čino in/aro Selca. Drugo ime. tiji na Škovinah. Točen nasta- kije ostalo od ustanovitve kra- nek teh huh ni znan, tudi ne, ja za spodnje Železnike, je Ra- kako seje ta kraj tedaj imenoval. £nako ni točen datum na- comik. Ko so se naselili prvi Furiani.je Sora tekla do seda- Klovžah (Štolmova hiSal, ^Col Še dokaj bogoto žlindro z že- turistično znamenitost bi bilo lezom. ki so jo odkrili na Štalid zanimivo odkopati jamo, ki bi nad Češnjico. so pri pomanjka- poleg plavža še povzdignila po- nju rude v 18. in 19, stole^u po- men kraja. novno pretim. Nekoč so rudo Okoli leta 1937 50 odkopali nabirali kar na povrhu zemlje. vhoda v manjši rudnik bobov- ca ' "ta rudeče rude" - na Klov- so bogati s površinsko rudo, h sojo žah za nekdanjim starim g(t- nabirali predvsem krnele, pod- silskim domom in na Jesenov- ložniki loških škofov. Po tem cu rudnik mangana. V obeh rudnikih so bile vrednosti rude bogastvu je bila znana Dražgp-3ia gora s Kališnikom. Od tod ^^ zelo nizke, finančni izplen se so rudo spravljali v koših pozi-ne bi splačal. Rov na Jesenovcu mi in poleti s samotežnimi san- selit^e Železnikov po Furlanih. njega Placavstrud. dalje pa se samo nekaj otočkov, od tod še so zasuli nazaj, na Klovžah pa mi v majhno kmečko naselje - Temu, ki so ga opisovali v 80. je razlivala po vsd ožini med danes ime Otoki. letih dvajsetem stoleda, je ostro hriboma do današnje Grive. Ob prihodu v tedaj Še neime- soga po mi rešetkami. ! zap ri i z železni- vas pod Dražgošami. kasneje imtnovano Rudno. nasprotoval zgodovinar dr. To ozemlje je bilo skoraj nepre- novani kraj so Fuiiani najpr^ Božo Otorepec. Gotovo pa hodno zaradi trstiija in moč- po^bili strugo Sore, postavili drži, da je naselitev kraja na- vitja, po katerem so plavale jez na Trnju, ob njem vrše. stala po napotkih gospodov lo- divje race; od tod današnje ime kasnàe Še mlin. Prvo primitiv- ških škofiv. Racovnik. Naprej do Češnjiu no fužine in plavž so posta vi Na začetek kraja nas še da- se dolina nekoliko razširi. Sora v osr^u Racovnika, danes Za- nes spomityajo nekatera ledin- je tudi tu brez struge zalivala ska imena. Na zemljišču prvot- vso ravan. Iz vode je štrlelo rnle^e. v bližini pa so začeli kopati rudnik bobovca na Knjiga Železniki skozi ćas )e za bralce/ke Gor«njsUga glasa na voljo z 2o-od s tot n I m popustom. Cena knjige s popustom je 22.32 EUR / 5.349 SIT. Naročila po telefonu: 04/5320 210, e'po§tK zalozba(g)didakarfefi)d ie posebei v^mo v Kr«nt m Prim&lio^ smo obo^^ obstotečo ponudbo. Pridite in irtHfajte med: (ončnkami in grmovrùcami • cv«tfičnimi lof>d • temljo, gnojili ki substrati, s«meni • vrtnim in poQeddsklm ondfm • ekictričnimi in motornimi kosil ntcami • z«riv«lniini sšiemi « keserami etementi vrt • otcmnimi fcanvU in kamini. Obiščite tudi! iESENtCt: MOtlCUlI. Sp. Ptovf t^: (04) MUMCUR. Roin« òolitM SI. M.: <04) 42 00 7S00 MERKUR • KUHARSKI RECEPTI Za vas izbira Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja • Kosilo: goveja juha s cvetovi cvetače in brokolija, nadeti puranji zrezki, njoki z gorgonzolo, berivka s Čema-žem v solati, smetanov štrukelj; Večerja: dimljen iosos, kruh z masbm» vložena zelenjava. Ponedeljek - Kosilo: zelenjavna juha, široki rezanci, popeče-no goveje meso iz juhe, jabolčni hren; Večerja: polenta, za-beljena s prepraženo čebulo, koščki pršuta in šopom čema-, jogurt. Torek - Kosilo: porova juha, mešano meso na žaru, krompir, jeva solata, ajvar, gorčica s kislo smetano, orehova potica; Večerja: frtajle,. zrnat kruh, jogurt ali pivo. Sreda • Kosilo: juha iz pomladnih zelišč, sesekljan) zrezki iz govejega mesa, pire krompir, berivka z rukolo, sadno pecivo; Večerja: skutni namaz z zelifči, pršut, zrnat kruh. četrtek • Kosilo: golaž, krompirjevi svaljki, mešana solata; Večerja: koruzni žganct, mleko aii jogurt. Petek • Kosilo: koprivna juha, pečene ribe (postrvi, orade), krompir v koscih, zelena solata, sadna kupa; Večerja: palačinke z jabolki, jabolčni sok. Sobota ' Kosilo: kremna juha iz čemaža, piščanec po dunajsko, ocvrt krompir, mešana solata, jabolčni zavitek; Večerja: riževa solata s šunko in kuhano zelenjavo, kisle kumarice. Smetanov štrukelj po babičino 2 del mlačne vode, nekaj žlic ofja, žlice kisa» mehke moke \n Ščepa soli pripravimo navadno vlečeno testo, ki naj vsaj pol ure počiva. Nato ga razvaijamo, namažemo z oljem, raztegnemo, nadevamo in zvijemo. Nadev: v skledi zmešamo pol litra kisle smetane, 2 rumenjaka, 2 žlici sladkorja in žličico cimeta ter primešamo sneg 2 beljakov. Nadevano testo potresemo s pestjo drobtin in dvema pestema v belem vinu ali rumu namočenih rozin, zvijemo in spečemo kot vsak drug štrukelj. Sesekljan zrezek !z govejega mesa Iz pol kilograma mlete govedine (brez žil) napravimo 3 do 4 zrezke, jih potresemo z moko in damo v ponev, kjer smo razgreli maŠČobo. Ko zrezek na eni strani zarumeni, ga obrnemo, in ko je zarumenel še na drugI strani, dodamo 2 žlici isle smetane in 2 žlici juhe. Ko to prevre, položimo zrezke na krožnik in jih oblijemo z omako. Ponudimo s pire krompirjem ali s peteršiljevim krompirjem v koscih. • ** Gorenjska 96 MHz RADIO z a radove KAbrrVIJtO Šercerjeva uMca 35 4240 RADOVUlCA VABI K SODELOVANJU DELOVNEGA TERAPEVTA/KO za izvajanje programa delovne terapije na področju varstva starejših Od kandidaJov p ričakujomo: - zaključeno izobraževanje za poKilc diplomirani delovni terapevt ali delovni terapevt - opravljen strokovni izprt - najmanj 12 mesecev delovnih izkušen), - znanja iz gerorrtotogije fn psihiatrije, - orQdnizacijske in inovatp/ne sposobnosti - sposobnost učinkovite uporabe programskih orodij v okolju V/indovvs - osebnostne lastnosti: strokovna zavzetost, odgovornost, natančnost in zanesfjwst, komunikativnost, sposobnost sprejemanja obremenitev in prilagodljivost, Z izpranim kandidatom/ko bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnfm časom in poskusnim delom 4 mesece. Kandidati/ke naj ponudbe z dokazili pošljejo na nas naslov v 15 dneh po objavi. 14 k SVETI infi><§>g'^s,si GORENJSKI GLAS torek, ZA. aprila 2007 Sadike namesto smeti N3 sanirani deponiji komunalnih odpadkov so gozdarji in učenci uredili gozdni park. (asna Paiadin Duplica • Dupllška jama, kakor domačini poznajo park, ki bi z razvojem ustva» ril prijaznejše okolje, zatočišče za divje živali oz. razvoi biodiverzitete ter pros- gramozno jamo, v katero so tor za sprehode, rekreadio in se celih trideset let, vse do za- ozaveščanje, je občini predla-četka devetdesetih, vozili ko- gal Miran Čas Goz* munalni odpadki iz občine dar^kega inštituta Sloveruje, Kamnik in odpadne kože iz tudi svetnik KS Duplica. tovarne Utok, zadnje obdob-e kaže precej lepšo podobo. Stodvajset metrov dolg, 80 metrov širok in sedem "Območje smo prekrili 2 okoli 1100 kubičnimi metri zemlje in doslej posadili že 1200 sadik gozdnega drevja. metrov visok hrib na robu Na platoju deponije smo v naselja, ki je bil nekdaj poln obliki osmice uredili gozdno smrdečih odpadkov, je po učno pot Popisali smo tudi protestih krajanov občina stanje ptičev, netopirjev, div-najprej sanirala, po osemlet- jadi ter drevesnih in gr-nem prizadevanju gozdarske movnih vrst." je povedal Mi-stroke pa je jama postala še ran Čas, ki je skupaj z županom Antonom Tonetom Smolnikarjem v znak dobre-ponije. Projekt, s katerün bi ga sodelovanja posadil tudi deponijo uredili v gozdni eno od treh sadik lipe. vzoren pnmer sanacije neurejene in zapuščene de- Lipo sta posadila Miran Čas in kamniški župan. Izjemno zanimvva knjiga o življenju avtorja, lei je ne boste mogti spustiti iz rok. Cena knjige z 20% popustom je 400 lHt>lMI NaroČila po tel. : 04/ 2324 376, e-pošti: na rocnine @ g-glas. s/ ali na Zoisovi 1 w Kranju od 7h do ish. Brez poštnine. naroCanje: tdcfon^ 04 20^1 42 ^poéla: naglas si Planinski kotiček: Rudnica (946 m) Na Kratek vzpon na bohinjsko razgledno točko. Ko so na dosegu roke Vogel, Komna, Komarča. Vogar in Stiidor. Jelena Ju^dn mo rovt, kjer vidimo z desne pot, ki pride z Broda, nadalju- Na številnih starih razgled- jemo levo navzgor. Na tej toČ- nicah Bohinja so upodoblje- ki se nam odpre razgled na ne njegove turistične točke; najvišje bohinjske "stolpni- jezero, gore in cerkvica Sv. ce", Id obkrožajo zatrep doli- fan ez a. Za planinca, ki je ne. tudi kanček fotografa, je Še en klanec in pred seboj tera primeru zelo prijeten in najprej zagledamo skalo, ki popularen kratek vzpon na nas usmeri proti vrhu Rudni- Rudnico, komaj opazno, geološko zelo zanimivo po- ce, na desni strani pa je koča. Smo na rovtu Za Lažmi. Do raščeno gmoto, ki bohinjsko vrha je Še 250 dolžinskih me-dolino deli na Zgornjo in trov. Vrh tega starega rudar-Spodnjo. S svojo središčno skega centra je skrit v gozdu, lego nudi prelep razgled na zatrep bohinjske doline. Rudnica je tisti hrib, kjer se kjer so še vedno vidni ostanki kopanja rude boksit. Na desni strani se pred nami pano- Bohinjsko jezero pred nami ramsko odpira Zgomja doli- odpre v vsej svoji lepoti. na: vasi, kot so Studor. Sred- Rudnica je prepletena s nja vas, Češnjica in pokljuška številnimi potmi, predvsem planota. Rudnica je Čudovit razglednik na ledeniško Bohinjsko jezero. /Fo!o:fe(»na|ustm tistimi starimi rudarskimi, ki so se po zatonu bohinjskega fužinarstva ohranile le Se v Ko se boste vračali nazaj do rovta Za Lažmi, postojte za trenutek in se naglej le lepot astnem izročilu. Najbolj obi- bohinjske doline. Greben čajni poti vzporia sta z Broda spodnje bohinjskih gora, s v Spodnji dolini in iz Stare Fužine v Zgornji dolini. To bo tudi pot za naŠ današnji izlet. špičasto Rodico, pa Vogel, Podrta gora, MahavŠČek, Komna, Komarča, PrŠivec, Vogar in ledeniško Bohinj- Začetek poti je v vasi Stara sko jezero. Fužina. Zapeljemo se skozi Nazaj se lahko vrnete po vas, prečimo most, gremo po poti pristopa, svetujem pa klančku navzgor, kjer nas vam, da za kočo krenete po Čaka lesen smerokaz "Rudni- gozdni stezi na rob in se po ca". Najbolje je, da v vasi ne- panoramski poti nad Spod- kje parkirate in pot nadaljuje- njo bohinjsko dolino vmete te peš. Po poljski poti sledite nazaj do rovta, kjer ste prej smerokazom. Kamnita pot zavili levo. Panoramska pot na Spodnjo bohinjsko dolino; Bohinjska vas lepo speljano usmerja Rudnica v svojem nedrju ^ smučiščem Kobla. nav^or. Ob poti stoji kar ne- skriva tudi nekaj legend, ki kaj lesenih koäc, kà so nekdaj počasi tonejo vpozabo. V Bo- služile svojemu namenu, da- hinju naj bi namreč svoje dni ki nagaja tistim, ki kopljejo nes pa propadajo pod težo časa in narave. Če se boste živela dva velikana; eden je rudo. Podzemni svet je bil preko melišča in gremo mimo sten, kjer ie urejenih stal na Studom, drugi na namreč njegovo kraljestvo, nekaj plezalnih smeri. vsake toliko časa obrnili proti Rudnici, družbo pa jima je Rudarjem se je prikazal, pa Masiv Rudnice je zaradi jezeru, boste kaj kmalu Ugo- delala sestra. Verjetno je bila spet ir.ginil in s tem preprečil, svoje središčne lege med tovili, zakaj je Rudnica tako Še večja od njiju, saj je imela priljubljena točka ljubiteljev eno nogo na Studoru, drugo da niso kopali naprej. Ce se boste na Rudnico od- Spodnjo in Zgornjo bohinjsko dolino res.ra^ednik pr- panoramskih razgledov. pa na Rudnici, da je prala pe- pravili iz južne strani, vam za vega razreda. Greben spod- Na višini 710 metrov je rilovRibnid. izhodišče svetujem rojstno nje bohinjsldh gora na jugu. znamenita razgledna točka Že ime samo pove, da je bil Peč. Kamnita gozdna pot se hrib rudniški center, in kjer hišo dr. Janeza Mencingerja, ki leži med vasicama Savica ves čas vztrajno vzpenja po so rudniki in rudarji, je tudi in Brod. Pot se začne takoj za mešanem gozdu. Ko doseže- perkmandeljc, majhen škrat, sosednjo hišo, kjer ji sledimo prostrana Komna na zahodu, na severu pa Fužinske pianine, ki jim za ovratnik diha slovensld očak. A /i i . J» i Tudi učenje je lahko prijetno 500 SIT) Priročnik 2a samoslojno Preberite www,coren)skiclas.si 20% popusta. Gorenjski Glas oaioàanid na telefon: 04 20Ì 42 41 Gorenjski Glas VA t GORENJSKI GLAS torek» 24. aprila 2007 info(§>g-glas.si 15 soteski Vstop v čudovito sotesko Čepa/Tscheppaschiucht) je pod parkiriščem nad cesto med Ljubeljem in Celovcem. Odprta bo od sobote, 28. aprila, do petka, 26. oktobra. Potok Ljubeljska Borov-nica/Loiblbach je na koroški strani Ljubelja do izliva v Dravo zareza) globoko, divjo in prepadno sotesko po skalah, letvah in galeri- den: Bode nbauer/Boden ski nega teka ob Ljubeljskem Če po/ Tscheppaschlucht, o jah ob potoku Ljubeliska kmet Bodental/P ode n; Fe- potoku. začenja pod urejenim par- dental/Poden; Zum MueU- V torek, 15. maja, ob 19. kiriSčem ob cesti Ljubelj rad/K mlinskemu kamnu uri bo na glavnem trgu Celovec nad Podljube- Bodental/Poden; Lauseg- Borovljah start 10,2 kilome- em/UnterloibL Pot poteka ger/Lauseger Bodental/Po- tra dolgega Koroškega vod- ka teri je leta 1688 poroča) že Valvasor, vendar je bila Borovnica in ob potoku Žabnica/Boden bach. idlwirt/Gostil na Fa j dl Win-disch Bleiberg/Slovenji V nedeljo, 27. maja, bo Karavanški kolesarski ma- do 19. stoktja neprehodna. mimo slapa Šum/Tschau- Plajberk; Kirchenwirt/Go- raton v sodelovanju s kole-Ko so jo odprli in v njej ure- ko Wasserfaìil pod Slo- stilna pri cerkvi Windisch sarskim klubom Sava iz dili divjo, vendar dobro zavarovano pot, je postala soteska največja naravna in turistična znamenitost v občini Borovlje in tudi na sotesko posebni avtobusi. venjim Plajberkom/Win-disch Bleiberg do Podna/ Bodental, od koder vozijo do parkirišča ob vhodu v Bleiberg/Slovenji Plajberk, Kranja. Start 128 kilome-Zur Post/Pri pošti Unter- trov dolge dirke bo ob 9. Koroškem. Lamo jo obišče Pohodnik po soteski ne bergen/Podgora in Klagen- furter Huette/Celovška koča. Postrežejo vam tudi v slovenščini. uri pred gostilno Ralz v Ki r sch e n th e uru / Koženta v-ra, kjer bo tudi cilj. Kolesarji se bodo povzpeli na okrog 70 tisoč obiskoval- bo ostal ne lačen ne žejen. S Cepo bodo povezane ne- Ljubelj in se preko Kranja cev. V soboto, 28. apriJa, bo Ob poti so gostilne: Zur katere letošnje prireditve. in Jezerskega vrha vračali dan odprtih vrat, ko bosla Tscheppasch)ucht/K Čepi V nedeljo, 15. maja, bo proti cilju. ogled soteske in vožnja z Unterloibl/Podljubelj; Der Tek skozi Čepo. Start bo ob V soboto, 30. junija, in v avtobusom brezplačna. Deutsche Peter/Dajčerpe- 9. uri na parkirišču, cilj pa nedeljo, i. julija, pa bo v bo- Hoja po soteski traja med ter Loibltal/Dolina Ljube-dvema in tremi urami in se Ija; Sereinig/Serajnik Bo- pred gostilno Bereinig v Bodental u. roveljski občini vodni praznik s številnimi atrakcijami. KLAGEiMFURT/CELOVEC METRO Cash & Carry Österreich GmbH Görtschitztal Str. 22, A-902Ü Celovec/Klagenfurt-Hortendorf tei. 0043/463/717 70-260 faks 0043/463/717 70 261 www. metro, at pon Qdprto .□O 1 OO ure ure FEKLACH/BOROVLJE Narava s svoje najlepše Stranj SOTESKA C Kr.\/TSCnEn»ASCIIlA C H I do A Puškarskj in iovski muzej CJRAŠriNA b()K<)\ UK/Si IILOSS KI;KI.A( IJ fnit^ìyni n ixv SHr^ifi^irni lApfti.tmi r siitKTJ; /^sfi^nn 'T^hj , OO ibv.^ vsMi pri \tM) ov^'inr t V SIOVDA). P^air^vo y ooi^f^ö P v s • B>i.•oi.il •SCHFP^^ASC^taCHT l'Illuni ♦Bui« ^IAJBLJ^JAPOT DC sotesk? p.i^t.Cfii pro<^Wi $00 Ili prWI iskim r-. If» ini0,.r ori A y fnjoj^ks i ''.M 0(5 i Odufio celo / Info? +43'4227-49io / www.ferlach.at LEKARNA V BOROVLJAH LEKARNA ADLER APOTHEKE MAG. PHARM. JUTTA ROSIAN Borcvlje - Ferlach, Hauptplatz 16 Tel. 0043/4227/2225 Fax 0043/4227/2572 email: adler@apothekeferlach.at www.apoth ekeferl ach .at NaroČila za zdravila sprejemamo tudi po telefonu in faksu! Zdravila iz NEMČIJE vam bomo preskrbeli v roku enega dneva! S^St POKLIČITE NAS, GOVORIMO SLOVENSKO! i6 GORENISKJ GUS torek, 24. aprila 2007 MEDNARODNO SREČANJE ORKESTROV PIHALNE GODBE 2007 V WOLFSBERGU NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM V^unska narodna glasba, modeme in klasične ob 20. uri to svečano prireditev tudi uradrio Vstop je prost! in vznemirljive melodije so v avs^jsko- odprl. V soboto bodo orkestri predstavili svoje Ce bo v soboto, ko je načrtovan pohod po koroškem Wolf^ergu tradicionalno že vr^o znanje med pohodom skozi ulice starega ulicahstaregamestnegajedra, deževalo, se let nepogrešljive. mestnega jedra. Pohod sebo za^el ob 10. uri bodo orkestri predstavili namesto na trou Od 4. do 6. maja 2007 bodo prišli na obisk na trgu Blelv/ei parkplatz in se končal ob 12. Weiherplatz v prostorih prireditvenega centra poleg domačih tudi orkestri iz Italije in uri r)d Weiherplatz. Orkestri bodo igrali tipične mesta Wol^berg-Veranstaltungszentrum. Nemčije. Sodelovalo bo već kot osemsto melodije iz domačih regij. Orkestri se bodo glasbenikov. Po sprejemu v kulturni mestni znova predstavili v soboto ob 20. uri v kulturni dvorani bo orkester mesta Wolfsberg v petek mestni dvorani "KUSS". Informadje: Turistki urad/mari;etìrìg nesta Wolfsbefg Twrisin usbüro/SladTma rketing đer Stadt Wofeberg Getreldemarict 3 A-9400 Wolfsberg t^n:004343S23340 tetefaks: 0043 4352 537 277 e-poita: tourismusbuero^at^rg.at spletna stran: wv/w.wotfsberg.at WoKsbera Mmimundus Teden lepote in stila od 4. do 12. maja 2007 iS podjetij reklamnega združenj a Wolfsberger Werbegemeinschaft ponuja svojim strankam v času od 4. do 12. maja posebna nakupovalna doživela. V prodaji bodo posebni artikli prodajnega programa "Beauty & Slyle'VLepo-ta & stil. Proda-jaki bodo poleg tega svetovali glede na osebni stil in tip izbiro parfumov, liä] in od- govarj ali na druga vprašanj a. ki se tičejo videza in lepote. S pisek trgovin / udeleženk - Mode HorDof - moda za njo in njega. - Modehaus Offner - popolno svetovanje v zvezi 2 modnimi oblačili in modo! da boste neprekosljivo lepi! • Marionnaud Parfumeries - nega, nasveti ter ličenje • AJlstadt Drogerie Megy* morecz - osebni make up styling, nega in prava izbira parfuma posebej za vas! - Kozmetični salon Kosmetik Matre - Lepota za njo in njega - natančna diagnoza kože z individualno nego z barvnim mozaikom SOFRt in analitičnim svetovanjem za ličenje - Fotografski studio Fotostudio Lintschnig • Style & Shoot • idealno urejeni na pro- fesionalno fotografiranje - Fotografski studio Fotostudio forever digitai • vse • Türk & Stemat Textil» und fotografske serije Beauty & Schuhmode • izbrane dišave Style: - 35 za vaše noge - Slaščičarna Konditorei - Mode Megymorecz - L'eti- Cafe Hecher - vrhunske enne Aigner - vrhunsko sve- torte in velika izbira Čajev tovanje gospe Christe Megy-morecz v zvezi z modo in - Blagovnica Schiossinger GmbH - Red Zac • dnevne sobe in kuhinje vam popol- osebnim stüom. - Palmers, Marc Aure] und noma preuredimo! Mexx - Palmers - veste, ka- - Papirnica Skribo Pioetz tera velikost je prava za vas? • Marc Aurel und Mexx -nasveti za modo in styling - Schöps Richard & Co • aktualna spomladanska mo- nadje obiaäl. Buch & Papier - dovršen dizajn pisalnih potrebščin. - Blagovnica Tom Tailor -predlogi za idealne kombi- da po nizkih cenah . C&A Mode & Fashion - Blagovnica Kästner & Öhler - svetovanje za ideal- poiŠČite prava oblačila za no Šminkanje, svetuje viza- vaSo postavo • Juwelier Waschier Dia* d oropartner/zlatar • nasveti za nakup pravega nakita, žist Andreas Nickel. Ihr EiiìlCtiitfs Parai]!i&! w^s^ skltf^c co at Novi čari Minimundusa Celovški Minimundus ali na bo svetovno znana plan- Skupaj z že postavljenimi možni vstop je pol ure pred Svet v malem na obrobju Celovca na Villacher Strasse 241, v bližini Vrbskega minia na knjigo in film V taža Rosedown v zvezni modeli Bele hiše, Kipa svo-državi Louisiana, ki spo- bode v New Yorku, Inde- jezera, je z maketami vrtincu. Naslednja novost najznamenitejših stavb in prihaja iz Texasa. Predstav-zanimivosti na svetu nekaj posebnega. Redno ga San Antonia, v kateri je bilo pendence Halla in El Cabi- da so tako na ogled že številni modeli zanimivosti iz ena je cerkev The Almo iz Združenih držav Amerike. Minimundus bo letos zaprtjem. Cene vstopnic so iz evrov za odrasle, 11 evrov za upokojence in 7 evrov za otroke» družinska vstopnica pa stane 26 evrov. obiskujejo tudi Slovenci. središče teksaške revolucije odprt do 28. oktobra. Aprila Minimundus Za letos so pripravili v Mi- iz leta 1836. Obiskovalci in oktobra so ogledi med 9, Villacher Strasse 241 nimundusu, ki bo odprt bodo lahko letos prvič obču- in iS. uro, maja, junija in A-9o20 Celovec med 21. aprilom in 28. ok- dovali narodni park Mesa septembra med 9. in 19. Telefon: 004J/463/21194-0 tobrom, Številne novosti, predvsem iz Združenih Verde na jugozahodu Colo-rada z arheološkimi ostanki uro, julija in avgusta pa Fax.: 0043/463/21194-60 med 9. in 20. uro, v sredah info ©minimundus. at držav Amerike. Predstavlje- starih indijanskih kultur. pa do 22. ure. Zadnji www.minimundus.at Minimundus GmbH • Villacher Straße 241 • A-9020 Klagenfurt / Celovec Tel.+43(0)463/21194-0 • E-Mail: info@niinimundus.at www.minimundus.at GORENJSKI GLAS torek, 24. aprila 2007 EKONOMIJ Stefan. zargi@ g-glas.si 17 desetinke sekunde v dvajsetih letih so v Niku Železniki povečali proizvodnjo za skoraj desetkrat V novem prizidku iio proizvodnjo normalizirati. Stifan Žascj Kako je s povpraševanjem do. Če želimo biti konku- leta 2006 bomo torej vveliki ...................................... po registrator)ih? Ali razvoj renčni drŽavam 2 nizko ceno veČini namenili za širitev Železniki • Družba Niko je informacijske tehnologije, delovne sile, moramo biti vi- proizvodnih kapadtet." s proizvodnjo mehanizmov težnje po brezpapimem po- soko produktivni. Leta 1987 za registratone dosegla več slovanju in elektronskem smo s 360 ljudmi izdelali Na dvorišču gradite velik kot Četrtinski delež na evrop- shranjevanju ne vplivajo na 12,5 miiijona mehanizmov, prizidek. Kaj nameravate s tem pridobiti? "2e lani smo se lotili dozi- skem trgu in trudijo se« da bi zmanjšanje? etos pričakujemo, da [ih bili konkurenčni tudi Kitai- "Potrebe po registratorjih v bomo s 304 zaposlenimi iz- cem, pred katerimi jih je za- Evropski uniji zadnjih pet let delali skoraj 118 milijonov," dave proizvodnih prostorov. časno rešil antidumpiški po- ostajajo približno enake, v Tu, v Železnikih smo s pros- stopek- O poslovanju smo se preteklosti je bila rast po pri- Lani ste dobili nagrado za torom hudo omejeni, ker pogovarjali z direktorico Va- bližno dvoodstotna. V razvi- inovacijo, saj ste mehani- smo obseg proizvodnje tako ientino Nastran. tih državah povpraševanje zem preoblikovali in prila« hitro povečevaii. Tovarna je godili avtomatizirani pro iz vodnji. Za lo in za upravlja- stagnira, v manj razvitih pa Niko je znan po uspešnem je rast velika. Bolj je družba poslovanju. Kako ste poslovali lani? "Naše lansko poslovanje je büo izjemno dobro, saj je bil obseg poslovanja kljub ambicioznemu planu presežen. V primerjavi z letom 2005 smo povečali prodajo za skoraj 30 odstotkov oziroma za osem odstotkov presegli poslovni načrt. NajpomembnejŠi dejavnik za tako veliko povečanje je bila lani v Bruslju sprejeta carinska za§čita mehanizmov za registratone, zaradi katere so se pripeljani iz Kitajske bistveno podražili in po cenah poslali primerljivi z razvita, več doJomientov se nje visoke proizvodne teh- večja. Vrednost investicije evropskimi. Lani smo izdela- shranjuje. Danes ima sleher- nologije je polrebnega pre» ocenjujemo na 1,74 milijarde bila izgrajena za proiz^^odnjo 12,5 milijona kosov mehanizmov, letos jih bomo izdelali devetkrat toliko. Stiska s prostorom je velika in komu-nikad j e na področju logistike problematične. Dela se v treh izmenah, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. V prizidku s tremi etažami bomo predvsem pridobili prostore za mehanizmov in njeno delno razširitev, prostore za skladišča in nekaj upravnih prostorov. Proizvodni prostori se bodo povečali za dobro tretj i-no, celotna uporabna površina v tova mi pa bo dvakrat li 109 milijonov in prodali 111 ni uporabnik računalnika cej znanja. Od kod? tolarjev, slaba polovica tega milijonov kosov mehaniz- tudi riskalnik, doma in v "Zavedamo se, da je prav za gradbena dela, preostalo mov, ki predstavljajo okoli službi in shranjevanja papir- znanje predpogoj za visoko za novo opremo 80 odstotkov naše proizvod- [ev. ki je zanesljivejše, pre- produktivnost Načrtno delu- nje, prodajo pa smo povečali glednejše in hitreje dostop- jemo že vrsto let in pridobiva- Boste izplačali tudi kaj divi tudi v drugih programih, no, je več. Zanimivi so poda- mo znanje doma. Sodeluje- dend? Tudi prodajno se je potrdila tki o tem, da imajo v Svici mo z vrsto znanstvenih insti- II Pričakujem, da bomo, saj naša orientacija, da kupcem dva registratorja na prebival- tudj, kot sta elektro in strojna smo v preteklih letih vedno izvajali politiko izplačila sicer skromnih dividend v mehanizmov ponudi mo tudi ca, Nemčija 1,5 in približno f«dculteta Univerze v Ljublja- druge izdelke, ki so potrebni toliko je ocenjeno tudi v Slo- ni ter z družbami s področja za proizvodnjo registratorj e v. veniji, medtem ko je v Ro- računalniško tehničnega vo- skladu z inflacijskimi giba- Pomemben pa je tudi raz- muniji le 0.2 registratorja na denja in obvladovanja proiz- nji. Sklepa lastnikov o divi- voj na področju mikro jekle- prebivalca. Vzhodne države, vodnih procesov. Orodja za dendah iz lanskega dobička nih vlaken, ki smo jih začeli ki se hitro razvijajo» so zato obdelavo pločevin izdelamo v še nimamo, želimo pa si, da uvajati v letu 2002. Gre zelo perspektiven trg." lastni orodjarni, orodja za bi se omenjena dividendna za nadomestek gradbenih preoblikovanje žic pa dobimo politika nadaljevala. Želimo mrež za povečanje nosilnosti Mehanizem za registrator od tujih dobaviteljev. Ce želi- si, da v Časih, ko veliko inve- industrijskih tlakov. Vstop v je preprost izdelek, ki pa ga mo konkurirati nelojalni dr- stiramo, lastniški kapital ne panogo gradbeništva je bil v Niku izdelujete z visoko žavno subvencionirani proiz* postane dražji od kreditov," zahteven, vendar se uspešno tehnologijo. Kako vam je to vodnji s Kitajske, je za našo prebijamo." uspelo? učinkovitost nujno pravo rav- Nedavno ste s prodajo dele« "Ko sem prišla pred dvaj- novesje med doma razpolož- ža SOD-a dobili novega av-Ali temu proizvodnemu setimi leti v to podjetje, sem Ijivim in tujim znanjem. Lani sbrijskega lastnika. Sle se z uspehu sledijo tudi finanč- razmišljala podobno, vendar nam je uspelo za razvoj iz- ojim že srečali? II ni rezultati poslovanja? ni tako. Odgovor je v veliko- boljšanega modela meha2iiz- Lahko rečem, da. Pri naši serijski proizvodnji, pri kate- ma in tehnologije dobiti tudi proizvodnji je izrednega po- ri je izrednega pomena, kako subvencijo iz evropskih "Prodaja nas ni presenetila, želeli pa smo si, da bi lastništvo ostalo v slovenskih ro- mena obvladovaje kvalitete jo obvladujemo. V 20 letih strukturnih skladov, za razvoj kah. Kljub temu pričakuje- vhodnih materialov, kvalitete smo proizvodni proces razvi- in osvajanje tehnologije ob- mo, da bomo z lastnikom, ki izdelave in stroškov. V struk- li skoraj do popolnosti, sicer delave žic pa denar MZG. turi cene direktni vhodni konkurenčnega boja s Kitaj- ima 22-odstotni delež, dobro sodelovali, saj s tem deležem materiali predstavljajo kar 60 odstotkov cene. V letu d, ki traja že od leta 1999, ne V kakšen namen namerava* ne more vplivati na bistveno bi zdržali. Evropa potrebuje 2006 smo ustvarili za 6,3 letno okoli 420 milijonov re-milijarde tolarjev celotnih gistratorjev (svetovne potre- te usmeriti ustvarjen Čisti dobiček? "Politika naše družbe je. spremembo poslovanja. Firmo lastnika po7nam iz preteklih let in nam ni konku- prihodkov in za 343 milijo- be so ocenjene na 550 milijo- da vlaga na tista področja» renca. Vložek v nakup je bil nov tolarjev čistega dobička, nov) in v letu 2005 je bila iz kjer se denar čim preje in velik in prepričana sem, da kar je za 145 odstotkov, torej Kitajske poslana polovica Ev- najbolje obrne. Ocenjujemo, so ocenili vlaganja v Niko kot skoraj dvainpolkrat več kot v ropi potrebnih mehanizmov, da naj bo, glede na razmere dobro naložbo. Pogovorov predhodnem letu, Če je veli- Danes imamo devet linij, s na trgu, zgomja meja Števila po nakupu Še nismo imeli, koserijska proizvodnja dobro katerih vsake 1,3 sekunde oz. mehanizmov za registratorje Najpomembnejše se ml zdi, obvladovana, deluje ekono- 1,6 sekunde na starejših lini- okoli 130 milijonov kosov na da ohranimo poslovanje na mija obsega. Čisti dobiček jah na vsaki od linij dobimo leto in tej meji se zelo hitro dolgi rok, da dolgoročno za- predstavlja v strukturi pri- en dober mehanizem, testi- približujemo. To pa pomeni, gotovimo proizvodnjo, ki bo hodko v 5,3 odstotka, kar j e za ramo pa že najnovejši avto- da moramo že sedaj vlagati zanesljivo dajala kruh pri nas kovinarsko panogo izjemno mat, i^er se bo čas izdelave tudi v razvoj proizvodnje zaposlenim, kar je izredno dober rezultat." skrajšal na približno sekun- drugih izdelkov. Dobiček iz pomembno za naŠe kraje." V družbah Save lani 151 novih delovnih mest Štefak Žargi uspešnega poslovanja celo- ....................................... tne Poslovne skupine Sava Kranj • Družbe Poslovne sku- in matične družbe Sava, d. d. pine Sava so v letu 2006 do- • je nadzorni svet posebej posegle 169 milijonov evrov udaril uspešno izvedbo stra-prihodkov od prodaje, kar je teškega preoblikovanja Po-devet odstotkov bolje od na- slovne skupine Sava: z od-črtov in 19 odstotkov več, ka- prodajo dejavnosti Trgovina kor so ustvarile v predhod- in lastniškim vstopom v trgovski sistem Merkur, d. d., ter z dokončnim umikom iz odstotkov višji od načrtova- dejavnosti Kemija. In kot nega, čisti dobiček Poslovne tretje je nadzorni svet po- skupine Sava v višini 34,1 udaril, da je uprava v sklopu milijona evrov pa je 17 odstotkov nad načrtovanim. nem letu, Dosežen celotni dobiček pred davki je za 24 lani pripravljene in sprejete strategije Poslovne skupine Družbe Poslovne skupine Sava za obdobje od 2007 do Sava so lani ustvarile tudi 151 dodatnih delovnih mest. Ustvarjena dodana vrednost na zaposlenega je znašala 28 tisoč evrov, kar je odstotek nad načrtom in šest odstotkov bolje kakor v predhod- 2011 p>odpisaJa pogodbe, na podlagi katerih bo Sava, d. d., v letu 2007 že pridobila pomemben lastniški delež v Abanki Vipa in s tem prevzela vlogo pomembne inve-stitorice v slovenskem banč- nem letu. Ob tem je bila nižtvu. vrednost naložb v nadaljnji razvoj Poslovne skupine Sava Še posebej visoka, saj je Skupščini delničarjev, ki bo 30. maja, bo posredovan predlog, da se za izplačilo di- dosegla 125 milijonov evrov. yidend delničarjem Save, d. Med poglavitnimi dosežki d., nameni 5,6 milijona ev- uprave Save, d. d., v letu rov, kar pomeni dividendo v 2006 - poleg zagotovitve višini 2,8 evra na delnico. L^UBgANA EU ne bo tožila Slovenije z Ministrstva za promet so sporočili, da $0 prejeli pismo podpredsednika Evropske komisije jacquesa Barrota, ki potrjuje, da je komisija prejela informacijo o dopolnitvah Zakona o železniškem prometu, s katerimi je Slovenija upoštevala evropsko direktivo o odprtju trga vlakovnih poti na področju železniškega tovornega prometa. S tem je bil tudi ustavljen postopek vložitve tožbe proti naši državi zaradi neob- veščanja o sprejetih nacionalnih predpisih, ki ga je kolegi evropskih komisarjev začel 21. marca. S. Ž. ODVETNIKI DAMIJAN PAVLIN POLONA PAVLIN BOHINC MARKO KLOFUTAR SAMO OŠABNIK \z Kranja, Stritarjeva ulica 7 obveščamo cenjene stranke, da bo pisarna ¥ ponedeljek, dne 30. aprila 2007, ZAPRTA Oben€fn že fimo vsem svojim strankam in ohéanom veselo praznovanje 1» maja. X COMPANY OP IPZ d & o u p NOVO-TECH SLOVENIA Ekskluzivni zastopnik podjetja X1NTEX Zaradi širitve prodajnega programa ličemo sodelavca za tehnično svetovanje in prodalo za območje Gorenjske jik ocenili rdečega irskega setra, ..............................................................................last Pokom & Zupane & Gornja Radgona • Na Po- Hudriik iz Sore pri Medvo- murskem sejmu v Gornji dah, in Pivkovega kratkodla- Radgoni se je v nedeljo kon- kega istrskega goniča, med čal tridnevni sejem Lov • 5, psi veterani se je med naj- mednarodni sejem lovstva, boljše uvrstìl tudi resasti istr- ribištva, turizma in aktivno- ski gonič< last Alojza FilipiČa sti v naravi, na katerem je s s Hotavelj. Med vzrejnimi ponudbo izdelkov Iz storitev skupinami psov je bila v sku- sodelovalo 130 razstavljavcev pini med najbolje ocenjeni- mi tudi zlata prinašalka, last Nives Černivec iz Krania, iz 21 držav. Sejem je odprl minister za okolje in prostor Janez Podobnik, ki je ob tej med goniči in krvosledd pa priložnosti tudi čestital lov- Pivkov kratkodlaki istrski go-cem ob stoti obletnici Lovske niC in resasti istrski gonič Vi-zveze Slovenije. V soboto je üja Rakovca iz Dolenje vasi. bila na sejmu tretja državna Na mednarodni tekmi v razstava psov lovskih pasem, agilityju za Eukanuba pokal hkrati pa tudi specialna raz- Slovenje se je pomerilo 105 stava prinaŠaJcev. Predstavilo tekmovalnih parov iz Slovese je 225 psov iz Slovenije, nije, Avstrije, Hrvaške, Italije Avstrije» Hrvaške. Madžar- in Slovaške. Med gorenjstó- ske, SlovaSke in Finske. Prvaki razstave so postali seter- mi tekmovalci so v paru s psi izkazah Iztok HiiŠenfelder ka gordon, last Alenke Po- (KD Ovčar Skofja Loka), Ivan kom iz Sore pri Medvodah, Stojsavljevič, Vinko Oàtarijai, resasti jazbečar Caroline Ge- Katja Bizjak, Andreja )ako-erts iz Avstrije in kratkodlaki piČ, Dora Štros (vsi KD Na-istrski gonič Borisa Pivka s klo), Edvard Rovtar (KD Škof-Hotavelj, V konkurenci mia- ja Loka - Železniki) in Ivanka dih psov so sodniki najbolje SvetaniČ (KD Fido Hrušica). Kranj Za rejce drobnice je rok krajši Zadnji rok za oddajo zbirne vloge in zahtevkov za kmetijska plačila je maj. Kmetje, ki bodo v okviru vloge oddali tudi zahtevek za premije, dodatne premije in dodatno plačilo za ovce n koze, jo morajo oddati najkasneje do 30. aprila opolnoči. Letos je pravočasna oddaja vloge še toliko pomembnejša, ker bo agencija dodelila kmetijskim gospodarstvom tudi plačilne pravice, ki bodo veljale sedem fet, to je do leta 2013. C. Z. Velika nevarnost Januarski sneg je v gozdovih na Zgornjem Gorenjskem poškodoval 70 tisoč kubičnih metrov drevja. Visoke spomladanske temperature so že prebudile lubadarja. CVCTO Zaplotnix Bled - "Zdaj, ko se zuna počasi umika tudi iz gorskih bočju Karavank v višinskem pasu med 800 in 1.200 metri nadmorske višine. Polovica podrtega drevja je v držav- gozdov, dobivajo razsežnosti ni}i gozdovih, 30 odstotkov v januarskega snegoloma na zasebnih in petina v gozdo- Zgornjem Gorenjskem pra- vih Ljubljanske nadškofije. vo sliko. Prvotna količina 45 tisoč kubičnih metrov podi- ^^^ tega drevja se je ze povzpela gozdarskih ekip na 70 tisoč, kar predstavlja polovico povprečne letne ko- že lansko jesen smo ob ličine posekanega lesa na ob- ugodnih vremenskih razme* § močju blejskega zavoda za rah ugotavljali pretirano na- « gozdove," ugotavlja vodia ob- množitev smrekovih podlub- namnožitve podlubnikov dosledno vztrajala pri izvedbi del v predpisanem roku. Lastniki gozdov, ki bi delo v gozdu glede na določeni rok v odločbi že morali opraviti, a tega doslej niso storili, bodo v naslednjih dneh prejeli sklepe o upravni izvršbi. To pomeni, da bo delo na lastnikove stroške opravil pooblaščeni izvajalec, gozdarski inšpektor pa bo začel postopek o prekršku- močne enote zavoda Andrej Avsenek in dodaja, da je teža nikov. Visoke spomladanske temperature, ki so se začele z Andrej Avsenek snega večinoma polomila velikonočnimi prazniki, so n razvoj, pri tem pa je Poziv lastnikom gozdov V blejski območni enoti mlado smreko na Pokljuki, jih že prebudile. Podrto drev- velika nevarnost, da se bodo zavoda za gozdove ponovno lelovid in Mežakli ter na po- je jim nudi odlične pc^oje za naslednje leto usmerili v pozivajo lastnike, da pregia- zdravo drevje in povzročili dajo svoje gozdove. Če ugo-ogromno gospodarsko in tovijo, da je drevje polomlje-ekološko škodo," opozarja no ali da se že suši, naj o tem Andrej Avsenek in poudarja, obvestijo revimega gozdarja da se s spravilom podrtega in takoj, ne da bi Čakali na drevja ukvarjajo vsi za to odločbo zavoda, začnejo s spravilom. Lastniki, ki so že prejeli odločbo o izvedbi potrebnih varstvenih ukrepov, naj brez odlašanja opravijo delo. Vse usposobljene izvajalce prosijo, da storitve ponudijo lastnikom gozdov aii da pripravljenost za delo v gozdu sporočijo gozdarski javni službi- Obiskovalce gozdov opozarjajo na previd- saj "napeto" drevje a usposobljeni izvajalci z blejskega območja, nekaj pa jih je tudi z dnigih območij Slo- venije m iz tujine. delu je 25 ekip, med njimi tudi dve s procesorsko tehnologijo oz. s stroji za strojno sečnjo. "Žal ugotavljamo, da se z leti hitro zmanjšuje pripravljenost in usposobljenost lastnikov za delo v lastnem gozdu- Pospravilo podrtije nost zato predvsem v zasebnih predstavlja stalno nevarnost. Podrto drevje predstavlja veliko nevarnost za pretirano razmnožitev lubadarja. /fot»:vlotnik predlagala Avstriji spremembo veljavne konvencije prijavljeno prebivališče, pa tudi drugi, ki so izpolnjevali samo v Avstriji, pri tem pa se bo zavzela, da bi takšna hodke prejemali v tujini. Če so prejeli že delno izpolnje- o izogibanju dvojnega ob- katerikoli pogoj za reziden- ureditev veljala že od 1. ja- no dohodninsko napoved, davčevanja dohodka in pre- ta: običajno prebivališče v nuarja 2006. Dokler državi morajo podatke le preveriti moženja, morajo rezidenti Slovenije, ki so zaposleni v Sloveniji, središče osebnih in ekonomskih interesov v sporazuma ne bodo spre- in vpisati še manjkajoče pomenili, velja sedanja kon- datke. V primeru, da napove- Avstriji, vložiti dohodnin- Sloveniji, navzočnost v Slo- vencija in s tem dogovorje- dl niso prejeli, a bi jo glede sko napoved za leto 2006, veniji več kot 183 dni... Via- na metoda navadnega od- na dohodke morah vložiti, prav tako pa jo bodo morali da bo predlagala Avstriji, da bitka. To pomeni, da se da- morajo to storiti sami. L|U@gANA Deleža v Gorenjski predilnici niso prodali Kapitalska in Slovenska odškodninska družba sta sredi decembra objavili skupno javno ponudbo za nakup delnic v 21 družbah in poslovnih deležev v treh družbah 2 omejeno odgovornostjo. Do roka sta prejeli 24 ponudb, katerih veljavnost je potekla prejšnji teden. Kot so ob tem sporočili iz Kapitalske družbe, so zaključili postopek prodaje skoraj 26-odstotnega deleža v Metropolu Croup in o,24-odstotneg3 deleža Vege, brez izbire kupca so končali postopek prodaje lastniških deležev Gorenjske predilnice in Taluma, postopki za prodajo deležev v petih družbahf med katerimi sta tudi Tosama Domžale in Žito Gorenjka, pa še potekajo. C Z. LjUBgANA Zavarovalnici preklicali združitveno skupščino člani zdravstvene zavarovalnice Vzajemna in delničarji zavarovalne družbe Adriatic Slovenica naj bi "ko. oz. 14. maja odločali o združitvi, vendar sta vodstvi obeh zavarovalnic zaradi odredbe agencije za zavarovalni nadzor napovedani skupščini v petek preklicali. Postopki za združitev obeh zavarovalnic se torej ne bodo nadaljevali. Vzajemna, od katere je agencija zahtevala preklic skupščine zaradi kršitve več zakonov, bo zdaj po pravni poti poskušala dokazati zakonitost delovanja. Zavarovalnica Adriatic Slovenica sicer ni prejela odredbe agencije, vendar je uprava zavzela stališče, da nadaljnji postopki, ki bi biii v nasprotju z odločitvijo agencije, niso možni. Odredbo agencije je ocenila kot nepričakovano. vendar obvezujočo. C. Z. Ljubljana Slovenski finančni dnevi « Danes in jutri bo v Cankarjevem domu v Ljubljani največja slovenska finančna prireditev Finančni dnevi Kapital 2007. Na prireditvi, ki jo prireja Založba Kapital, se bo na petnajstih informacijskih točkah predstavilo približno trideset finančnih in drugih ustanov, zvrstilo pa se bo tudi več kot Štirideset predavani, predstavitev, pogovorov in drugih dogodkov. C. Z. t/5 -2 o 1/5 a; o O o *> 4) O o CSI <0 a. (O X • • g ft o £ C S o co C C ♦C 0. » rt 0 © •o CI 10 1 a I s TS nJ e t« tß C o a t ^ C s o Ä C 5 m C O O o < z < S N C (L UJ LU 1 \u a o a 3 kij CL 2 i/> O D. i dl 9 a o> o 0> CJ » 2 9 o C 11 s C C s m •C a 4> -O « C 2 o Sf o 5 •tf >0 i/i £> O e I O M js £ 1% C ■al ® s« e- s U <9 O f ^ ig St (Ù 1 o. o o. o <3 ff> O O lu e C E ^ £ Q ft (ft RI cn a is « f 6 • V"» ^ v * s® « O ftC ^ Cd > O ft .a ž- s 1 NI U • ® w s E o Ä sr v a O S Ä C S a SÄ o o i g « SS ~ Ti _ Ä E <9 ft £ ^ ^ a age sls „ s iP 3 fr . ^ sg a <0 (S 5 5 ft M ® > ^ s s ft ^ 11 $ a II ft & S'f Sgl ss ot « S I- § & e O IT Ž E S o V I I I I 8 CL S e_ 9 s 6 a 'i Jtl o d) »H - :Xm d) £ «SS Q O i: i s 1 ft •A o e v) C s KI ito ; cÄ » E Si .ft- o ö (TS 5 2. O § O a ^ — ^ ♦ « s 4 «> ö o 03 s e s CVJ o e r ö = S bi C B3 o Q. Vi (U I o o ž « o g g a ■le ^ O 5 n A S S C ft i£) g O) a «e (13 (0 OJ a V o ^ o iJ e 1 i* i" ^ O. ' ; S 5 ^ fc (o ^ o) e O C r £ 3 CL lU 2 •O 03 O « N S O. I S 5 — « ^ I III O S ya S. g O O Q O »N I O O IS ft a s o n ft N rt il O H e ft ö « = C o |žl Roj Š O o 1/? •o lu oi ii» z 3 m -o lili •ip^i « JA b N 2 tr Ki CL ti a? n3 ft ? •o © .a 2 o o TJ o « a € cS ? rt ^ o 5.2 o (S •o IS ft '■i rt K S ' i « 2 9 ^ O a C s 0 ft « 0 u o s-s iS s ® •o is cA •N £ -O E E n 3 o 5 M O te n t'iS O £ . O . e £ £ 5 o w 2 « ^ B a I «A ILJ S 5 g g o o ^ c s o o 2 < cc £ lU •O a 0 1 2 ^ O t cv R rt C dj 0 1 N tc UJ 1 UJ Q 2 O lU U z lU a o .0 5 S :s ž nO^ • TTi rt O LU □ Q ® e ? K» IS 71 2 - 0 ^ ' ifi S. s a a 3 o a » - 1 §11 silili« Ž s > u o 13 « ^ S ? « - 5 N VJ JU a ^ C 3 o is>o ra M o o cS« g O CB £ 9 « « o O O Ol- 2 SI ^ A 11 ^ C rt rt S ^ ^ O illll e? € a = 01 o lir V .s a s o •S g 5 S e E C o S ct, ■o o <ù g -s ä.! O -S o &3 gi munì ^illfll. • 8 o li ft s ^ • - o „ v <0 (A -, - - O o §9 sr I s « * o o g a N s •a C »i ž ^ o ® O ? Ä rt e al Cnc o a O rt 2 rt C S o (fl e J! 5 lil P gl^iŠB« ® ^ N Ä O C XI -igjefä rv' £ o « tfi ® I lìimH I o'rtrt^rtcc a g • e I ft 5 N S o ft äs d> Ss^ l-s (SS £ S ^ 0 fl Ä C Ili Ö ^ P e ^ 2 ^ -o £ 5 ® (w i ä,. I .5 .'es c ? ? s: o • = a n s o o s (rt (g UJ z •Ü D O 112 CQ F3 O EÖ & Ö Iff ^ i2 C C o NI V ^ a C N g C £ o C3 -fsf-NI to 1 9 3 a m O U § 5 ^ -o C3 i O) o -- o i o « M s «> C ' A 7 ft 0 W 2 'Ö o K .S» A ^ ^ « O o o ft rt rt Ä C^J rt JJ FC 4. PISMA / KAŽIPOT i n/oi^g-gkis. si GORENJSKI GlAS torek, 24. aprüa 2007 JjiypQpjjp^Q se že dela, zakaj Še Čakali na "denar Aadar", zmagali so ' ^^ dolgotrajna postopke razlasti- namntč trgovci, ki kar tekmu- ZUpSnU ObCIlIG ^^ prizadeti upirajo jejo, kdo ima oh nedeljah Skavti praznujejo Škofja Loka na načinov. Strpen razgo- odprto. vor in pameten dogovor bosta Naj $e še dotaknem probte- : Svetovna organizacija skavtskega gibanja deluje rdHa vsaj ti^i del obvoznice, ki ma trgovine v vasi Moi- \ fe sto let. Z njo so povezani tudi slovenski katoliš- Že dalj časa se civilna inici- it ni reìen. Predlagamo, da at iva krajanov vasi Suha, Sor- znotraj 10 dni določite datum tor, ki jo je dal Jran.^izno pri-ške ceste in Podplevne zaman razgovora, vendar nt takega, vainiku Mack: od sobote, jj. marca, pa je trgovina zaprta. Sa vratih pik, daje trgovina zaprta s pripisom "Žal hiio vas je premalo". VaŠčani in okoličani smo torej ostali prav pred veli fe o n očn i m i prazniki brez trgovine in smo nje. ^stn,k turneje Mtrta- ; g^avti, ki imajo svoje združenje od leta 1990. zaletava v ledeno goro nateča- kot se je zgodil 6. marca 20 o 7, jev. študij, presoj in zakonov ko ste nam ob šopku izveden- glede umeščanja nove obvozni- cev in projektantov držali uro ce in regulacije reke Sore in Sušice. Pred kratkim smo šelt zgodovine razvoja te obvozni-u, nato pa razgovor zaključili. Stojan Saje ki ima veselje do življenja v ....................................... naiavi, druženja in pustolov- Kranj - Predvojni skavti in goz- ščin ter je pripravijeria m izzi- dovniki so 22. aprila 1951 usta- ve» osebno rast in pomoć so- konkretneje spoznali, kakšna Sestopite z višin in pridite na bo obvoznica sploh videti in Suho med krajam. Predstavite : noviii Zvezo tabornikov Slove- aoveku. Kot nevladna in ne-: nije, nacionalno skavtsko profitna organizacija prosto-i organizadio, ki je od leta 1994 voljcev je združenje odprto za fcoiiico prometa ji je namenje- potek lokalnega prometa nase- odvisni od bližnje Radovljice. \ članica Svetovne o^anizacije vse. Prispevati želi k polnemu no. S tem pa naši po^di na ija Podplevno prizadetim, kot njeno traso in ostale r^itve tudi rditve ifisofciK voda in Kaj pa stari, betežni, ki nimajo prevoza? V naši vasi skavtskega gibanja. Slednja telesnemu, duševnemu, du-praznuje letos stoletnico usta- hovnemu in družbenemu prometa niso pomirieni, tem- tudi, kako voda ne bopr^a za sta bili pred vojno dve trgovi- \ novitve. Obenem mineva 85 razvoju mladih ljudi, da bodo več nastaja tisto, česar smo se rwsipe od Suhe do Spodnj bali. Vsiljujete nam rešitev, trga. Vsaj na načrtih. baje podprto z vsemi zakoni in Študijami, ki izvira iz d^stva. da ste Študije take. kakršne so, drago plačali, in manj lake, da L reševale promet in krajino, sploh pa ne take. da bi bili lahko na obvoznico vsaj malo ponosni. KrožišČe sredi vasi dvignjeno (za prebivalce vasi tie- ni, brez trgovine «Ì5mo bili \ let od ustanovitve prve enote postali trdne osebnosti, odgo- niti med okupacijo, kar na \ skavtovv Sloveniji. Združenje vomi državljani in dani kra- enkrat pa trgovci pravijo, da slovenskih katoliških skavtinj jevnih, nacionalnih ter med- Občani v civilni nas je premalo, čeprav so \ in skavtov (ZSKSS) so ustano- riaxodnih skupnosti-Letos so iNicunvi K0NTAICTÌJA Motnje še enkrat večje in še j vili 31. marca 1990. Danes je v skavlinje in skavti še posebej OSEBA vedno se gradi. n)em več kot 4.400 danov ter aktivni. Ob dnevu Zemlje so Radelj )ancz Prav danes. 4. aprila, pa j 700 voditeljev v 72 lokalnih pripravili okoli 50 ästilnih ak- mineva 6} let, ko so bile \ enotah (ste^) po vsej dižavi. d j po Sloveniji. Organizirali Mošnje izseljene in tist i, ki so Ustanovite!) svetovnega gi- bodo reajska srečanja skavtov V zdravstvu (še) 4 r • takrat otroci, so danes J banja skavtov je m praznovanje sto- upokojenci brez trgovine, ki \ Baden-Powell, je obudil spo- letnice skavtskega gibanja 1. uporabno), štirje mostovi in nj yep tako Čmo' jim je veliko pomenila, ja, res \ inin na zgodovinski dogodek avgusta v Ljubljani. Posebej so ....... Ill »JC i«l\v ViliV« jc, gospodje trgova, tudi nam je : P^^ stoletjem načelnik ponosni, da bodo z Zvezo ta- : ZSKSS Slavico Lenari na novi- bomikovSlovenijegostiliod 5. dva kupčka nasipov m cel kup uničene zemlje, ter še veliko drugih problemov okoli prestavitve infrastrukture je izdelek, ki ne more dobiti dobre ocene. Prve dni inarca so mi ugotovili krvavitev iz Črevesja. Po mrzličnem iskanju rešitve, sem "žal". Lep pozdrav : narski konferend pred dnevi. CiRiiZuPAK ^ Skavta je predstavil kot osebo, do 11. maja v Portorožu Evropsko skavtsko konferenco. Bled Likovna razstava Mojce Rozman v okviru sredinih večerov TNP bodo v sredo, 25. aprila, ob 19.30 v Info središču TNP na Bledu odprli ilkovno razstavo bohinjske ljubiteljske likovne umetnice Mojce Rozman. Rozmanova je uči- na podružnični Šo i dr, janeža vlencingerja v Srednji vasi v BoKinju, v prostem Času pa se poleg slikanja ukvarja tudi tel ji ca 0«;nrjvn s ferr Igranjem v gledališču. amater* vzgaia mlade planince pri mladinskem odseku Bohinj in poje v pevskem zboru, hkrati pa je tudi odbora Bohinjskih anica uredniškega novic. Svoje likovno izražanje je začela s svinčnikom in papirjem, kasneje pa se je našla v slikanju z akrilom na platno. V njenih slikah se prav na poseben način od-slikava krajina Bohinja \n hribov« saj dajo čutiti pogled in roko domačinke. P. L. www.goreniskiclas.com Krajani Podplevne imajo sprejet v Splošno holnišmco lepo rešitev prometa za svoj jesenicah, kjer so potrdili ožji okoliš (uporaba obstoječe ^^ ^^ republiške Ljubljanske ce- P^ zagotovilih kimrgov. rakaste). S kriiiščem na cesti Loka- ^^ ^^^^ ^ pravoč«-Jeprca boste rešitve izničili in kraja}ie prometno nagnali skozi Suho na ta prometni umotvor, ki ga imenujemo krožišče, stisnjeno sredi vasi, da o obis- zdravnikov in drugega kih Poljane^ in cdegpjugoza- zdravstvenega osebja te hiše, hodnega dela mesta in okolice ukrepanja ter neposreden v zdravstvenem domu niti ne ^^ Prvo mesto odličnosti med slovenskimi splošnimi bol- no in uspeŠrKt odstranili, Bil sem že petkrat operiran, dvakrat na odprtem srcu. Z odliko lahko ocenim uskla- govonmo. Gospod ŽMpan ! Zakaj imate hvala! še danes tako radi to preživelo f™«^- prometno igračko, ki se imenu- ß spoštljm ustanovi je semafor? Če doslej nisU ra- ^ čestitam m z um eli, vam povemo Še enkrat, obvoznica mora biti- juij bo - čeprav na tej trasi. ni najboljša - vendar, zakaj takš-na? Prepričani smo. daje edino pravilna rešitev prometa v DCIIST SV6t3 Bruno Skumavc Kianj, VaJtavčeva 20 vasi Suha. Podplevna, Sorjfe^ in Sufte ceste, ter stare ljubljanske, izvedba oi?i'ornice na stebrih brez krožišča. S tem bo vladar Odkar imamo Slovenci svo- omogočen normalen promet jo državo, se je, resnici na prebivalstva in tudi kmetijam ljubo, marsikaj obrnilo. Čeprav z vsem zaledjem. v ruirekovaju, na bolje. Med "Zamudili ste" je vaŠ odgo- drugim • mertda - prednjačimo vor nam, vi in vaši izvedena razvoju, pred d rugi m i za ceste, promet in krajino po državami, ki so z nami skupaj niste dosegli niti stopnje zdrave bile sprejete v Evropsko unijo kmečke logike in to je tisto, kar in NATO. Pa še v nečem pred- vam očitamo. Lepa zctpuščina njačimo in sicer pri razpisu za naslednja stoletja! S Pri- raznih referendumov, ki, men- morskega skozi tunel, na stis- da, vsak stane 600 milijonov njeno krožišče ob čistilni na- starih tolarjev. Na koncu pa se pravi nameravate pripeljati ev' izkaže, da od uspelih rezulta- ropske tovornjake k temu pa še tov ni nič. Će pogledamo referendum o vračanju dela denarja, ki so gö rukateri vložili v telefonijo. kolesarje in pešce. Kako pa traktorji?? - to pa je veduta!? Prav čudna sprostitev prometa pa je na tristo metrov ce- Preteklo je že ka r nekaj časa od ste Loka-jeprca - trije s^ma^r- tega. od vračanja sredstev pa je ji. Poenostavitev va m ponuja- vse liho. Ali ima morda kdo od mo! Gospod župan - in na oko odgovornih to/iko "jajc", da bi tudi pocenitev. Ne verjamemo, na to vprašanje odgovoril? Kaj da se tega ne da izvesti, sicer pa razvpiti referendum o za- pa se ne da izvesti tudi "požeg- prtju trgovin ob nedeljah in nana" izvedba obvoznice. Ce praznikih. Izkazalo se je. daje HALO - HALO gorenjski glas telefon: 04 201 42 00 n^ivifo i4 ot.^o spir\fmimp pe tflh»fii/ cv^l^'im^ »u ombrio \u ^«isoti i < ^i^fljijo; Qopo^lj- doBO^M^s ^à n ^ i OOütfi(fi|fld^a$ov m pt^^offb^ rgb^ti V^pQiouQOdnj. jANEZ ROZMAN S.P. • ROZMAN BUS, UNCOVO91, 4240 RAOOVL)ICA, TEL: 04/53 ^S 249. PAX: 04/53 04 230 TRST 28. 4-; MADŽARSKE TOPLICE 29. 4. do 2. 5., io. 5. . 5 do 20. 5,: PELjEŠAC - MORJE 2^. 7. do 28. 7., 17. 9. do ME0ŽICUR)E4. S. - 24.9.: Obvestila o dogodkih ob)avl)amo v rubriki GiASOv Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE V knjižnicah za otroke ŽIri - Iz Krajevne knjižnice Žir) vabijo jutri, v sredo, 25. aprila, Kinodvorano DPD Svoboda Žiri. Z 17. uri na uro pravljic v igrico Mezinček bodo nastopili Člani Potujočega gledališča Kranjski komedijant, najbolj pridnim obiskovalcem otroških prireditev v Knjižnici Ivana Tavčarja Škofja Loka - Krajevna knjižnica Žiri pa bodo nato podelili priznanja. Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta se bo v četrtek, 26. aprila, ob 17. uri začela ustvarjalna delavnica Muca copatarica, ki je namenjena otrokom, ki so stari vsaj 4 leta. Bohinjska Bistrica • V knjižnici so ustvarjalno delavnico za otroke Muca Copatarica pripravili jutri, v sredo, ob 17. uri. Namenjena je za otroke, stare vsaj 4 leta. Jesenice - Na otroškem oddelku jeseniške knjižnice ure pravljic v Četrtek, 26. aprila, ne bo. Ustvarjalna delavnica Obeski za ključe bo jutri, v sredo, 25. aprila, od 16. do 17.30. Slovenski Javornlk - V knjižnici javomik-KoroŠka Bela bo ura pravljic danes, v torek, 24. api ila, od 16. do 16.45. Ob dnevu upora Domžale - Občina Domžale in ZZB NOV Domžale vabita na osrednjo občinsko prireditev ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju. Prireditev bo v četrtek, 26. aprila, ob 16. uri Domu krajanov v Žejah. jesenke • Občina Jesenice in Zveza združenj borcev udeležencev NOB Jesenice, Žirovnica in Kranjska Gora vabita na prireditev v počastitev državnega praznika dneva upo- ra proti okupatorju v sredo, 25. aprila, ob 20. uri v Gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah. V Rdeči ostrigi Škofja Loka - jutri, v sredo, 23. aprila, ob 20.30 bo v Ostri-gini predavalnici predavanje Irak, Somalija, Sudan, ki jih bosta predstavi a novinar Boštjan Videmšek in fotograf jure Eržen. V četrtek, 26. aprila, ob 20. uri bo prireditev 2 naslovom Ježku v spomin. Četrtkanje - dan OF Kranj • Kranjski študentje bodo tokratno Četrtkanje, ki bo 26. aprila ob 21. uri v Manani, posvetili dnevu OF. V Mladinskem centru jesenice jesenice- Mladinski center jesenice vabi mlade nad 15 let, da se udeležijo Pink - ponk turnirja na prostem, ki bo naslednji v četrtek, 26. aprila, ob i6- un na dvorišču MCj. Os- novnošolke in osnovnošolce vabijo na plesni tečaj hip-hopa, latina in popa (uvodno srečanje bo 9. maja), predšolske otroke pa na plesne delavnice, za katere bo uvodno srečanje 7. maja ob 18. url. Prijave zbirajo po tel.: 5884 680 in $884 681. PROSTA DELA študentje,dijaki www.ms-krenj.^ Srečanje z Zlatkom Blažičem Kranj • Ekonomska šola Kranj vabi na srečanje in pogovor z Zlatkom Blažičem, ki bo jutri, v sredo, 25. aprila, ob 13.30 v predavalnici Ekonomske Šole Kranj. Srečanje otr OŠ lei h in mladinskih pevskih zborov Ško^a Loka • V večnamenskem prostoru OŠ Cvetka Golarja se bo danes, v torek, 24. aprila, začelo Območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov. Srečanje biotehniških šol Strahinj - Srečanje dijakov in dijakinj biotehniških šol 2007 bo jutri, v sredo, 25. aprila, med 10. in 15. url na posestvu Srednje biotehniške Šole j v Strahinju. izleti Na Blegoš Tržič • Mladinski odsek PD Tržič vabi v soboto, 28. aprila, vse otroke in njihove starše na 1562m visok Blegoš. Odhod ob 8. uri izpred OŠ Tržič. Prijave in informacije potei. 5971 536 oziroma pri mentorjih na šolah. Iz Škofje Loke do Solčave škofja loka • Prosvetno društvo Sotočje Škofja Loka vabi pohodnike na prvomajsko dvodnevno peŠ romanje iz Škofje Loke k Mariji Snežni v Solčavo v Logarski dolini. Odhod bo 1. maja ob 6. uri izpred hotela Transturist Škofji Loki, prespi se na Planini Kisovec. Romanje z avtobusom bo 2. maja, odhod ob 7. izpred hotela Transturist, M GORENISKl GLAS torek, 24. aprila 2007 KAŽIPOT, MALI OGLASI in/o (^g-gla5.si 21 Obe skupini se vračata skupaj z avtobusom. Informacije n prijave do nedeljet 29. aprila, pri Pavli Debeljak po tele* fonu SU 88 QO- obvestila med Kranj • Komunala Kranj obvešča, da bodo v petek, 27. aprila» na dan upora proti okupatorju» odpadke redno od vaia lì. Dom na Kališču med prazniki Planinsko društvo Kranj obvešča, da bo Dom na Kališču os- krbovan od četrtka 27. aprila, do torka, 2. maja. predavanja Vtisi iz Zambije $ko^a loka • V Knjižnici ivana Tavčarja lahko jutri, v sredo, ob 19. uri v okviru Sredinih večerov prisluhnete predavanju Anuške VonČina 2 naslovom Vtisi iz Zambije. Rak na debelem črevesu in danki škofja Loka • Rdeči križ ŠkoFja Loka vabi občane na predavanje z naslovom Rak na debelem črevesu in danki danes, v torek, 24. aprila, ob 18. uri v predavalnici Osnovne šole Škof-ja Loka • Mesto (stranski vhod). Predaval bo kirurg dr. Tomaž Benedik. Povižan krvni tlak Žirovnica • Društvo upokojencev Radovljica vabi na preda* vanje pod naslovom Povišan krvni tiak danes, v torek, 24. aprila, ob 18. url v veliki dvorani gostišča Osvald. Predavala bo višja medicinska Vasiljka Kokalj. Balkonske rastline Dovje • Turistično društvo Dovje-Mojstrana organizira predavanje Ruth Podgornik ReŠ Balkonske rastline danes, v torek, 24. aprila, ob 19. uri Pr' Katr na Dovjem. Samopregledovanje dojk Primskovo • Krajevni odbor Rdečega križa Primskovo vabi na predavanje Samopregledovanje dojk, k< bo danes, v torek. 24. aprila, ob 18. uri v mali dvorani Doma krajanov na Prim-skovem. Predavala bo višja medicinska sestra Silva Bizjak z Onkološkega inštituta Ljubljana. Predavanje in delavnica v TNP Bled • Triglavski narodni park vabi na sredin večer s predavanjem Tla v Triglavskem narodnem parku in na delavnico za mlajše Od kamna čez prst do rastline. Prireditev bo jutri, v sredo, ob 18. uri v Info središču Triglavskega narodnega parka na Bledu, Ljubljanska cesta 27. za popoln pregled si oglejte www.corenjskiclas.si/kazipot WWW.CORENJSKICLAS.SI Kje lahko berete Gorenjski glas? Kaddr bo treba na lepoto malce počakati, vzemite za kratek čas v roke Gorenjski glas. Frizffita salon faraon tel53ì2S29 Ffìzefski uW ManueU iH 233QSS6 fratria iäon^tet WM tei. 2>m fjrnnin^mdn Cc» bkđ RiUk 19< «OOKian^rd, 2522683 Fnzmki salon Karmen hWguf Kamvr s^. Frtz^&^Skok Méìmì (KU 7t. 4240 £ C V w o Oirc^ n moUJ hìnnU studio ^n Luka m Gdl M ^strwtrgS, 4(03 Xßfi (el. 2021414 Ono koDTvtika Milena Mam Pofì^TM r^^ 113,42X1 ^ Lofca. tpf.5r3&t90 Fiw^saiooSnt Uia Mttd Gtodä 6,4CU) Kran^ iti. mm FrizHda sMio^ Ton^y m (60 2,4XC Kßn M mm FrčmUutorVai^ Bietweeova cf^à 45,4CCfì Kiar^ trt 23637^ FrfiffslQ M» Sk(ätiva U^ Jezeri ad, 89,50 mi, I ìzjracfnje 1952. cena nč.SdO EUR KRAN^ • Planina I: tnoiobnò. pntlićje, 3S4S mz (klet 2,9) m2]i I. izgradnje alHj 10 m2 v uporabi, cena t).y7i^oS EUR (19.500000,00 Srf), KRAN) • Vodovodni stolp: enosobno^ m2, 4 /4 nad*. I. Ì2g. 1968, cena 71.000,00 EUR (17,014^0,005 K5(AN) • StTuiiće garsonjera, 24 m?, prrtli^e v stanovanjski hiSi, I r2g. t945, delno obnovljeno 2005^ cena 38.750.00 6UR (9.286,050,00 SrT), KRAN) ^Stražiiift: enosobno 2 at^jem, 46,iom2i prhličje v bloku. I. izg 1979. ccna 79.285,60 EUfi (19.000.000,00 KRANf • Zlato poQ«; enosobno. 3130 ni2 + ioin2,2^2 nad, I 2005, takoj x^eìjlvo. cena 89,000.00 EUR (aK3j7.560.oo SIT). KRAN) • Zlate polje ^K^sobr^o, ncpvth gradnja 2006,567S ma J* n parkirna mesta. io7.oooiOo EUR (25,641480100 srn. KRAN] »Pfanina i: dvojnpolsobno. nad.. I. izgr, 1974 skupaj ^ m2, cena tco.000,00 EUR (24000 000,00 sn). KRANI • Manina II: dvosobno, 73.62 m2 s kletjOi K/3 • izgradnje 1982, balkon, cena 110.000,00 EUR (26.360.000,00 SIT). KRANI « Planina Ir trisobno stanovanje, . I. tzgradrrje 1974 116 &4K92EUR (28.ooo.oco.ooSn^. |ESEN{CC: dvosobno banovanje v vc^Unovanjski hiir, 1, nadstr,, $^,87 obnovljeno 2006, cena EUR (15.936060,00 sro. H ISE PRODAMO VRHNIKA • ZAPLANA: enostanovanf hiia. 1, izgradnje 2003^ 21^ m2 , pov„ 8$o m2 parcele, cena WAOO EUR /oTooo.ooo oc KRAN)-SbttìiccstanovanjskahilaJ. izgradnje 1970,150 mi 5tan pov., p> polnoma obnovljena 2006, 443 mz cena zJs 0^,00 tUR 297400,00 SIT). KRANI • Primskovo: dvo&tanovanjska hiia, i, izgradnje 1926, delno obnovljen na 2004, cena 212 819,23 £UR (JKOOO.OOO.CO SfT). PREDOSLJE: dvosunovanjska hita na 939 na 2003, cena 200,000.00 EUR (47.928.000,00 sn). PREDDVOR: dvostanovanjska hiia, očena vhoda. 657 mz zamijilSa I, irgr. 1960, obnovljena 2002, cena >75^62,89 EUR (42,000.000|00 srr). CTANOVAjA ODDAMO: lJUBLJANA • teügnd: dvosobno, mz, III. nad, I. izg. 1995, najemnina 4S0 EUR (107.838,00 Sl^ mesečno + stroški LOTO Rezultati 32. kroga • 22. aprila 2007 7. 8, 21. 24, 2S. 32, 3B in 31 Loiko: 5, 5, 9, 5, 3, 7 Predvideni sklad 33, kroga za Sedmico: 38O-OOO EUR Predvideni sklad 33. kroga za Lotka: 130.000 EUR GG naročnine 04/201 4241, spostò: n&f0cnine(®g-glds,$j www.gorenjskìglas.sì Caroline 66^ d, o, o.^ Tmovl^e 9 4Z07 Cerklje na Coraniskem Tel, 04 234 >9 881 fax 00386 4 234 >9 89, CSM 040 666 990 Nepremičninska agencija CAROLINE 66.do.OM PE Kranj, jezerska c«sta 41, objavlja {AVNO DRA^ ZA PR0DA)0 NEPREMIČNIN IN VOZIL Predmeti javne dr^f.bi $0: 1, enon ZAHOD w dvostanovan^ski hiši na lokaciji Briiof*Voge^ stan« povrime 166,62 ms. parcela 182 m2, izki, cena 146.05241 EUR .000.000,00 " 2, enoia VZHOD v dvostanovanjski Kili na lokaciji Britef-Voge^ stan, povrline 175.74 ms. psrcda 240 roz. izkL cena £UR (38000 000000 SIT). {enot! pod a. \ in 2. $e nahajata na parceli iL 1676 k.o. Britof^ dokončani do III. pod grad (ase do 31. 8. 2007) 3, o$ebni avto AUOI A3 >,9 TDI AM* BIT ION, 3 vrata, 6S.000 km, modre barve, I, 2004, izkI, cena 15.099.00 EUR Ü 618.324,36 SIT). 4 osebni avto RENAULT CLIO 14 16V, 5 vrat, 42.000 km, rdeče barve. I. 20061 )Zkl, cena EUfi (2,060.664,36 SIT). 5. osebni avto RENAULT CLIO 0C^,3vrat, 130.000 km, bele barve. I 2002, fzkL cena $499,00 EUR (1.317 78o^36 srr), javna dražba bo potekala v sredo, 09. 05. 2007^ v sejni dvojni Doma Krajanov Primskovo (|ezerska cesta 41^ Kfinj), 2 začetkom ob 17.00 url. Podrobnejše informacije so objavljene na inierneEnih straneh agencije CAROLINE 66, d. o. o. (vvww,caro- ali na sedežu v P€ Kranj tel. 1 aao. GRADBenišTvo • nspRenuCnine CRAD-^iEP, d. o. o., Parmova $3, 1000 gUBgANA, tel.: 01/42^4^03,04T/7Ì0 226. s. Drago, »po^ ndnep V 20 dneh predamo va£e Nepremičnino; 24a r/dan STANOVANjE PftODAMa KRAN; - Pla/iina I: dvcictono nad. 2./7. I. 107S. cena loo. m2, EUfi KRANJ • Colntk Uisobno 100 fn2, nad I. cena 99.500.00 EUR (23.&44.000 StT). KRANI • Pbnina Iti: dvosobno. Sa mz. i. 198s. 100.000 EUR KRAN) • Flanina I: eno&obfìo, mz, nad. 3-/4.1 j 975, cena 70.898,00 EU R (16.990,000.00 SfT). KRAN). Vodov, stolp: dvosobno, ^9,80 mi. nad. 1./4,1.1961 cena 98.000 EUft (23.500000 SIT). $K. LOKA • Tnta: dvosobno, mz, rud. 4/4,1. 1984. cena 100.000 EUR H ISE PROD AMOi KRAN) • Luže: samostojna hi$a. 400 ma, 520 ms parcela. I. 1983, c«na 24$.ci» EUR (s9 999 000 SFT), f^N) • fiesnica: ssmoilojna hi^, 230 mz. 420 m; parcela. I, 2003. cena 271.000 £UR (64.942.000 SfT). venum.c entof43i 4MÒ Kranj (d./lw (sm: 0)t/6a4 777 % itČlMO I Krvijafi^ Loka, okolica. nujnoii^Semo martjio hišo s parcelo 500 mi okofica, iSćerno dvodrui hiio : manjšo parcelo, cena do 250.375,00 euR Kranj, LjuUjm. lićemo stanovanja po* trebna obnove PRODAJA Zlato po(ep dvosobno. rri2i VP. det* no obnovljcru. delno opremljene, CK* . 63, Telo pnjetro, možnost pre^ cena' 95-977 30 EUi? ooo.cco^oo SIT), Sv* Duh| nzidljfve parcele, nzOin^ Ic^* dratüre, voda in dekthka v bl^n(, cena: EUR (27.$$8,6o SrT)/m2. Zlato Polj^ dvosobrK>stan.. S2 ma. I 61. noma no. prazno in , prodamo. Cena: 100.150,25 EUR n 4 59 ma, 1.7^, pn/otr>o stan|e< 3, nad. z dvigalom e cena; 125.187^79 EUR üaooo.000,00 SIT). Mmkova. (njobno 2 bafkonom, 72 m2, . 70. obnovljeno 2005, opre* jeno, zeio prijetno, ck ^ plin, cena: T2S.200,00 EUR {30721. LogvPoljanski dorm,dvodruž. vzdrie* vana hfia, L 72, 960 m2 pare. 115 m2 «tan. povr^nadn klet* garaža, idrh^a okolica. Cena: 233.6S3.36 EUR .ooftooo^oo srn oz. po dogovoru 1. nad., m' lllll« I neprem . juleta Cabrovika 34,4000 Kranj email: ir>fo(9lda*nepremicnine.$i PE Kran). Planina 03, Kranj tel,: 04/2351 000, GSM 041/33) 04t/7j4.674, fax: 04/2351 001 STANOVANJ F^DAMO: KRANI, VAgAVĆEVA UUCA; 74 m2, tn sobno, v stavb) zgrajeni I. 1961| 3, rtad^ v&eljOi^o apnia 200& cena; 77*200 EUR (iS.500.208 sn). KRAN), gUBgANSKA CESTA • POD MESTOM: m2, tnsobno. grajeno i9S2.adapOrar>o (.2002. priidi^vveć- stanovanjski cenr 79 290 EUR | (19 001 sn). KAANj. ZLATO POgC: 52 m2. d^sebno, zgrajeno 1.1960, adaptirano L 2006, 1,1 nad,, popolnoma prenovljeno stanova* nje, cena^ ^02040 EUP (24.500.794 SIT)* HI^E PRODAMO: KAAN) « KOKRICA: 421 mz. de4avn sJ^o slanevan/sM objekt • vuikani2ef* ska delavnica v obratovanju t prostorno mansardno $tanovanje (v i fur - vse insu I ad je}, cena: 342.180 EUR {Ü2.COO«» Srf), PARCOE PRODAMO: NAKLO • POUCA: 703 mz, zazidljiva, parceta ob glavni ce^i, pnmerna za p^ slovno Stanovanjski objekt, cena 140 EUfi/m2 {33.550 SrT/m2). NAKLO « POUCA: 3.500 mt, lazUljiva. parcela leži ob robu industnjskeconein je primerna 2a poslovno stanovanjska ob^ jefct cena i3oEUR/m2 (31153 Sl^/ma. POSLOVNI PROSTOR PRODAMO: KRANj -STCX^NICA: ^.94 m2, zgrajfr na i. 1964 5/14 nad, pisama, možrvo$t uporabe tudi kot $lar>ovanja, cena* 134.500 EUR (32^31.580 SFT), KUPIMO: Na obmo^ Coren^ske kupimo star>o vanjdv hiše in forala Za već infbmudj naspokCfit^ w^iVwjda^nepremienlne^fi i. « 22 MALI OGLASI GORENfSKl GLAS torek, 24. aprila 2007 NKPKKMIĆMN8KA III^A r PF.^ami n. Krui 04/23 44 080 041/366 896.041/734 198 m' ' PROOAMO STANOVANJ Trbt 32 mi, enosobna pntli^e« sdap. 06, Sur. rTNo srr* Sko^ L^ka: lrisòbf>o. 78 m2. adapt 2CC1. zt\o itSxcO EUR. 28.3 mio srr. PodQubd; (r>osoboo< 42 adapt. 03. p/2 nad., 46.000 £UR, 11 mio SIT Planina v. enompoisobno, nad. 46 mi, I. 76, iepo urejeno, 32.0Ö0 EUR, 19,7 mio SIT. Planinai: dvosobno. 2. nad. I ji. 10^600 EUR, mio srr. Planina i: enosobno, 40 m2, viije nad. adapl 20oa^ 72,3 EUR^ izs^^ ^^^ Irüt * Dddjìea^ irjscboe, rri2,1. 79. liinlcctonalno, 95.CCO £UR, 12,3 mig SIT. Zlato pol|r «rio$obno. 2. nad.. balkon* lep rvgied. 77.200 rrto srr, adapt o^atni, »nCno. 99 9CO £UR. m« SFT. Zlato po^ zgoraj: $0 mz, I. takoj vttljive^ 85.^00 EUR, 20,s Krvi: trisobno« rrwi^nsko s teraso, 95 m2, adaptirano I* 2COO> 125.180 EUR. 30 mio SIT. Ptenina 1! 2 4 2 dvosobno, S9 m2,1.1979, takoj ywl|ivo. 12^000 EUR. 30 m o SIT. HI&E4«0DAM0 Primskov« dvojček^ 200 ms, I. 07. parceJa 200 m2. 32O.0CO $2,8 miO SfT, PRIMSKOVO: dvojček. 200 m2. 445 m2,1980.EUR, mio SIT. KOKftiCA' hiia, 150 m2^ parcda 524 1, i960,1794CO EUR. 43 mio SIT. Dodatna pontpidba na: www.fra&Lsi Mlin$ka uL Maribor, Sic Marie Aui Mint« 9/a Telefen: 592 5949.030/30 20 11 STANOVANJ PRODAMO KRANJ « Planina IIL 61.7 ma, I./7. V. 1986. defno obnovljeno« možnost deJave balkona. Cena; 102.200 £UR {24491.208 KRANJ - ZUto pol|e zgoraj, dvosobno, 517 m2. 174. adaptirano v celoti I, 2006^ takoj vseljivo, vpisano v ZK. Cena: 102.237 EUR (24.5 mio SIT), KftAN) • me^o, dvosobno, ^7,9 m2^ M/2, dograjeno I 1979, obnovljeno v «lots klimatizirano* Cena: 99.000 EuR (23JM SIT). TRZiC - mestno jedro, dvosobno, (2,39 m2,1./4 stavba v celota obnov« jena L 2006. Cena. ?8.>48 EUR .727387 sit). Ka 11, Trisobno, 93,63 m2. VIL nad«, U. 1982. opremljeno» vzdrlev^no. 2 balkor^a Cena; 120.598 EUR {28.9 mio SIT). TRZiC-center rnesia. t/isobno« 66,20 mj, mansarda/;, I. 2006 vefistano* vanjska stavba v celoti obnovl|ena. Cona 87.880 EUR (21.059.563 SiT). Hiti PRODAMO KRANj « okolica. Tibojp, dvostan. hiia, 256 ni2 b^. povriine, part 62t m2, l.i. 1984, obnovljena, opremljena, urejen vrt m sončna terasa* Cena: 221*165,08 EUR (S3 mio SIT). TRŽIČ • Ravne, stan. h\ii t gostinskim bkalom, 135 m2. parcela 125 ma, oboovljena v celoti 1.2coo, v mansar* dl jetfisobno. v P pa gostinski lokal z uporabnim dovoljenjem, ki ga je mo^ goče preurediti v stanovanje. Cena. 133.000 EuR (31.872J20 SIT), PAftCSL£ PRODAMO Bt^EZJE PRI TRZiCU - 2ažidl;iva pa^:^ ta, b49 m2, dostop asfalt. Cena: 70 6UR/m2 (i6 773Sćna, pravokotne obli^ ke. Cena: 145 EUR/m2 (34.748 Srr/m2). POSLOVNE PROSTORE ODDAMO KRIZE pri TRŽIČU • 6 pisarn s pripa-dajo^imi pnMiorr, cca. 100 m2, L nad, U, 1989 3 pisarne so povezane med seb^, vendar se lahko oddajajo t\jdi samostojno. Šestim pisarnam pripa* da tudi del arhiva, sejna soba s kuhi- r>jo in sanrtanjami. Najemnin» vsebu^ je tudi stroSke elektrike, ogrevanja, varovanja in komunale. Prostora imajo vse pnkljü^kein se nahajajo nad Kme* tijsko aadrugo. Najemnina 83$ EUR/me« (200.000 SlT/m«K www.e ko^hji d.s I ISČete nov doni aN kupc3 za svojo nepremrčnrno? Oddajate ali najemate stanovanje, hi&o aH poslovni prostor? CelovKa r«&itev na enem mestu* Za vas delamo Aktivno * lasno • Preudarno AJPd.0.0. Kranj Kefoika usta 4000 Kranj g$m: 031/330-040 STANOVANjC PRODAM RADOVLJICA* garsonijera, 14,10 m2, I. izg. 1964, V/5, CK, tel., balkona ni. Prevzem po dogovorg. Cena: 31,500,00 EUR (7,S5 mio SIT)» PRCDDVOR^ervosobno, 45.6s ma, I. p^rtiif^ blok lik ob g02du. CK, tel., balkona ni. Prevzem: Cena: 83.500 EUR (20 mio SIT), KRANJi Zlito pol}e * dvosobno, $1,17 m2. I, rzg. 1960» v celoti obn. 2006^ I./4, ICrv, CK,T2. Prevzem takoj^ Cena: 100.000 EUR (24 mio SIT), ŠKOFjA LOKA FrviK n. - dvosobno, 51,90 m2, I. izg. 19S0, 28menjana okn32003 Prvi fa5tnikj^3./3,tel, KTV, etgjna CK pliri, števec za vodo. prevzem: takoj» Cena: 85.000,00 SUR mio TRŽIČ, CENTER • dvosobno. 56,36 m2 v IL nadstr, stareiSe hiSe, obnov, I. 05 s kurilnico, delavnico, drvamico. vrtno uto, vrtom na pripadajočem zeml|i{ Pretka • dvoinpolsobno, 55,12 m2 v pritličju hiSke s samostojnim vhodom, kletjo, parkirnim mestom in vrtom* Obn, 2003, etažna CK. tel, CATVi www. Prevzem: po dogovoru. Cena: 82.000 eur (\9.65 mio SIT). Hišo ali DEL HIŠE PRODAM RADOVLJICA ^ Stanovanjska izg. 1964, obn, 1998« 350 m2 povrSIne (K4P^M), ;emlji$že 1330 mz, zadnja v vrsti. Moina prodaja vsake enote posebej. Prwzem: takoj 02. po dogo-voru. Cer^a: 530.000 eur (12? mie SIT). DRAŽCOŠE * starefSa hi^ tlorisa t^ maj izd. 1949{P^kM}nazemljii^j 1519 mj Cena^ 87.000 EUR (20.85 mìo SIT), ZC BESNICA « v L 2005 moderno irenovljena in delno opr starejSa iiSa tlorisa I3;c 6 m (P^M, delno k(et} z 183 m2 povrSine. zemljiiže cca*400 ril?. Izredno leps lokacija. CKolje, tel. ADSL Vseljivo po dogovorg. Cena: 238300 EUR (57J mio SIT). POSLOVNI PROSTOR PRODAM KRAN) • Savska loka • 8 513 mz v pri* tiičju in kleti, pr^memoza proizvodno dejavnost ali skladlS^. Cena: ^W 450 EuR/ms <131 S02 aii 107.83S POSLOVNI PROCTOR ODDAM KRANJ « i$>340 m2 * poslovna cona Pnmskovo. I, nad., primemo za trgo vino, storitveno Najem: $.00 EUR {i 437184 Srr)/m2 mesečno. KRIZE ^ ob glavni cesti 122 m2, 7 prostorov primsrno za pisarne, skladišče. Možen na^em po delih. Prevzem: takoj. Najem: 1000,00 EUR (239.640 S IT)/mesec, stroški vkljuie* ni, PARCELE PRODAM HRACTNICA pri Sko^i Loki, 471 ms, zazidljiva parcela, kjer ]e predvidena hiia max. dimenzij 9x13 in ptiZidtk 640x6 m. Komunalni priključki ob parceli. Cena 120 EUR {28.756,80 VIRMANE * 950 m2, ravna, v celoti komunalno opremljena, namenjena za izgradnjo stanovanjsko poslovne h lie z lepim razgledom na lubnik. Cena-140 EUR (33 549,60 S IT)/ms, POTOČE nad PREDDVOROM ne?a* 21 di j I vo kmetijsko zemljilče. 5000 m2, možnost prodaje po delih. Cena: 2$ EUR (6 230,64 SIT)/m2. Za znarw stranke • najamemo posi prostor do 120 m2 v pritličju Planina. Primskovo, Šenčur ^ kupimo parcele cca 50^1200 m2; od 2*000-10.000 ffli. Radovljica z okolico ob gl. cesti 4 do 5.000 m2^ • hiio v Lescah • Zf* savsb dolina vikend ali man|$o starejšo hi§o do 75.000 EUR (17973000 SIT), • starejšo hiJo ali hiSo v IM. gr, fazi z večjim vrtom na Gorenjskem; 1/2 hiie s svojim >rhodom Kranj 2 okoli* C0i Tržič, Radovljica • eno* do trisobna stanovanja * Kranj ica, ikoßa loka, Tržič. Radov^ m ica. • dvosobno stanovanje KRANj do 6z.6oo,oc EUR (15*001464 Srr){ldh« brez CK >li potrebno ^nove) iSčem ha na Co> * najamemo eno- do trisobna stan> vanja Kranj z olo, 60 <712.1. i^SS, r>dd- stropje 3./^ lastno p^ritrišče, balkon, m i ma loksdjs. Cona: 98,063,76 EUR (23,5 mk) sn). KRANI • CRADNIKOVA: entfnpdsob-no, 39 mz, L 1960, priHiQe, vsa Infra» &lnj](tura. Cena 75.112.6$ EUR (iS mto S KRAN) - PIANINAI: dvosobno, 67,79 ma. nadstropje 6/7,1. J97S, balkon, v« Infréstruktura. Cwat ii2.$oo EUR (26.959.500,00 sn), PRODAMO ZEMgi^ SnSKA VAS VbHžtnj smufiSča Krvav« prodamo za2idljivo zemljiiče v izman ]000 mz, nd odlični loiiadjt Cena lOO EUR/m2 (239,64 Srr/rti2). Možno do- iOJRMO: KRANJ, L£KE, AADOVgiCA, SL£D: ra znanke stranke iSČemo več stano- vsnj različnih vchkosti in cer>ovnih raz« redov. GORENJSKA: kupimo čene stavbe in kmetije. DODATNA PONUDBA NA: v/ww*gekkgprpjakt *si Ah 2026-172 031/605*114 PE TRŽIČ: 592 43 OOt 041/515 955 STANOVANJA PRODAMO , KRANJ • Zlato pol|e. dvosobno, P, 4546 mi. I. izd. 1961 za 9i,&oo- EUR (21.998.952,00 SfT^ NOVO obnovljena KRANJ • ^3to poije, enoinpolsobflo, P od V,39,srri2,1. izd. 1962 za 9iSoOs' EUR {21.998.952,00 SIT), obnovi)««», popolnoma opremljeno KRANJ • Planina III, I. nad., dvosobno, 63,6 m2,1. izd, ^986 za 102.200,' EUR (24491 JoS>oo SIT). KRANJ -Vodovodni stolp, I. nad., dvosed, 54,8 ma, I. izd. 1959 za 93.930,• EUR (22.5 mio SfT) NOVO. TIÖIC • trisobno. V,^ nad., 82,62 m2, I. izd. t979 za 93.000,* EUR (22,286 mfo Srr^ UGODNO. TRŽKt • dvar^pols^rto« P 55,12 ma, I. izd. 19Z9 za &2.00Ö,* EUR (19.650480,00 SrT) uporaba vrta • ugodne. TRŽIČ • dvosobno, IV. nad., 554$ mi I, izd. 1961 za 68.853,- EUR (16.499 932^92 Sm kpa razporeditev, TluK. • Det^jics, dvosobno * IV,/IX nad., 60,87 m2,1. izd. 1977 za 32.000,• EUR (19.650480,00 $17^ • k-redno ugodno. TRŽiC • Deteljica, irisobnc, + kabinet 4./VIII, 80 m2,1. i^. 1972,23113.928,* EUR (28499.90S92 SfT) NOVO. TKŽiC • $Onsobno, và^ eOžaK '60 m2, 80 m2 dvoriSis, I. izd. 1934 za 133.101,' EUR (29499.923,64 SrF) Iq». Hl^ PRODAMO 8TTNJE • medetažna, 220 rru stan. p., parcela 843 rrt2, podkJetena. bfunanca. velika terasa. I. fzd. 1981 za 249.900.* EUR (59.886.000,* SfT) lepo vzdržsva-m, na robu nase^ TKŽJC • pritličje in mansarda 190 m2 stan. p.. dvori^^ in 4 ^raže, L izd 1910, potrebno obnove za samo 50.075-EUR (11.999 973»ooSrT). TRŽiC • okolica, dvostan. h, podUetena 150 rni stan. p., podstreha neizdelana. I. adapt 2006, parcela 147 mz, za 246.202,- EU R (58.999^47.- SO), RADOVUlCA- polovico 21115 m2 stan. p., oz. trHobno, podkletena, parcda cca 500 mz. I. adapt 2CC3, vrt-na velika terasa, opremljeno, na izredno atraktivni lokaciji za ^.ooo,* EUR (81477.600.00 srr^. ŠKOFIA LOKA - dvost. HU. podklete-na, 2 X115 m2 stan p., I. izd. 1978, parcela 980 mz za 253.684,* EUR (56.oco.033,- SIT). KRANJ - okolica, podkfetena, 180 mz stan.p. v cek>tl obnovljena leta zoo6, parcela 470 mz. za 285.000 EUR (68.300.000,00 SfT). POSLOVNE PROSTORE DAMO V NAJEM, PROOAMO 2£Mgi^ PRODAMO • zaz^ljlva, kmetijska, gozd, itd. KRAN] - okolica. lis TRŽ iC - okolica www.mihe^co.st «A S s i NEPREMIČNINE R£At ESTATI SVCT RE CNPTA HßkAHj 1 3 4000 Hmmmì tst: 04^»I1000 Email: s vn* nepremičnine si hn p,//wswr.s v«!^ n« prtm ^ni w.si STANOVANIA predamo tkofj» Loka - Podkibfiik II: garsoiijera ma, jj. nad., . ZK Cena: EUR (13,5 mi (Irana I, 2000, CK^plin. kruina peč, sončna lega. Vabljeni na ogled! Cma* 198.000 EUR (47,5 mio sn). TRŽlC samostojna montažna hiia, 113 mz tiorba. 287 ma parcele, 1.1970, CK« olje, sončna iep. Cena: t^occ EUR (09 n^^ srn» KItANJ • Strazižće: atnjska, vrstna, končna, I, 1980, parcela 801 ma, 150 mz uporabne stanovanjske po* vf^n«, garaža. Slike na spletni strani, vredna o EUR (56 mio SIT), VIKEND prodamo SnŠKA VAS: lep zidan vékend pod Kr-vavcem, lahko bivalnr, 11986, 4^3 mz parcele, 95 mz brvalmh prostorov, 6> dovit razgled, mir, vMljrv takoj. Cena: 170.GOO EUR (40,7 mro Sri), ZEMgi^ prodamo RIBNO: 644 m2, položno zemljiSčei pnm. ^$0 rm, obn. 03, fuftfcoonaV no, odlika lokadla. Cena: 93 000 EUR KRAN] • PUNI\A Ik trisobno, 7g mz. obn, 1,06.5. nicapn Tržiču, val 220 m2, parcela 400 m2, v ceWi obnovljena, lepa sončr^a Ie9a. cena 150.000 EUR (38 mioSrri, «041/707-201 rooHTi HiSO v lil, gr. fazi, na sončni parceli v oko^ici Železnikov. 9 04/514-60-52 7CD3»1 KsKERNi NEPREMIČNINE Maistrov lr| 12,4000 Kffinj Tel 04/202 13 $3, 202 35 €6 CSM OSI/320 700. tmvi: infc>iffik)4»mii V KRANJU enonad. sam. hHo. podkletana 2 garaio llxto m, par. 800 n>2. možn, c^^hstanuvanj ali posL stan objekt, na (epr, mimi, urtMfv (zirsni lokaciji, c«na 230.000 EUR (56.117,200 SrT), « 041/201-089 tmxié H A JAMI M 2A DAUIIE obdobie najame rm alare- iic hiso, na koncu v^ati, v okolici Kran- la. « 031/205-724 7MtM POSESTI PflODAM r066®T S slan, objckton Ì V kra- jinakam parfuj Boć (btiZu Rog. Slatm). « 041 /7B7-782 POSLOVNI PROSTORI ODDAM tOKAC v Kranlu. obvezen c )dKup irv ventarta. « 051/323-747 ITD NEPREMIČNINE, d.o.o. MA STftOV TRG % 4000KRAN) TEL^ 041/755-296, 040/204-66^ 041 /900^09 poita: ftd.r>epr«mierTine9s«l,nfft www,itd*plu$,Si MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM FORD FOCUS 1.8 D karavan, I. 03 $rva barva, klima, eL stekla, iT 031/387-397 LANCIA Y 1.2, L 98 el. stekla, air bag. servo votart, 2. lasintea, lepo ohranjen, cena po dogovoru, S 041/904-426 I PRODAJA IN MONTAŽA: - pnevmatike m plaiišća, - arnerti^erii Twa^ecr hiiri servis vozi * avtoopiika, vse za podvozje vozjI, ' iZpuöiii sislerrii kataliaatorii / Tfi ^^ H Itp^ry www.aù üQ ntansl ^ OP£LASTRAKARAVAN20,cM.letr^ 1999, boe barve, cena 3.900 EUR (935.CO0SfT).«O41 73S832 rtcanr PEUGEOT 306 1.4 XS, L 67 ASS, servo voi. et. pBtel. req. do Ö/07, dotro ohrav ten, ugodno, 9 041 /603-222 'oro« SEAT IBIZA 1.4 1. reg. 01, ksn, kovinsko srebrne barve, veliko dodatne opreme, odično ohranlnan. nikoli v lastnik, « 031/360-531 70.000 3 vrala. 7003906 AVTODELI IN OPREMA PRODAM NOVE p')evma^ke Sava, Goodyear, različnih dimenzij, 40% ceneJc, S PLATliČA aku 15* Enzo, 4x100 z novimt leinimi gumami 205/55/15, KARAM DOLI RA NA VOZILA KUPIM POŠKODOVANO VOZILO tudi totaika * ponujam največ, lakojsen odkup, pr^ vOž, 031 /7?0-833 '00?&8r GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM STREŠNO kritino z vsom ml elementi, cona ugodna, 0590/27-156, 041/892-262 wstsö STAVBNO POHIŠTVO PRODAM GARAŽNA VRATA - knla 120x205. 6 kom In okr>a 120x120 3 kom, vse novo. 8 031/213-166 '09399* KURIVO PRODAM BUKOVA, hrastova In mešana drva, po želji ražžagam \r\ pnpeljem na dom, 9 041 /456-052 700^62 DRVA metrska a1i dostave, 9 041/716^19 . Tfoznost STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM SPALNICO Moblo Selena, 6 daino, dol. 3 m, dobro ohranjeno, za sinr- bolično ceno. 9 041/243-575 tc-mm- GOSPODINJSKI APARATI PRODAM LTH zamrzova no sknnjo, 210 i. novo, 99 zapakirano, 20% ceneje, 9 70037/0 ZAMRZOVALNO omaro majo m Gorenle. 9 041/876-494 ;coi?67 SPORT, REKREACIJA PRODAM OTROŠKO KOLO, 12 prestav, športno vzmetenje, 20 col in čelada, skoraj novo «031/S47-975 TURIZEM BRUNARICO z vgrajano pnKollco. z vso opremo^ kamp •r Izola, prodam, « 041/695-014 GORENJSKI GUS torek, 24. aprila 2007 MALI OGLASI, ZAHVALE s i 23 NA KRKU oddam opremfjen ao^nma» S 0590/12-90Ö, 04V990422 ^003178 ODDAM đvosi^l apartma v BarOarigi on Pu". •031/549^D08 7co32«6 UGODNO ODDAM aftarima z^ 4 09-e&e, Slizu rno4a v Novigradu, i» 1. m^ pra2nik« 25 EUR dnevno (&.991 SIT), za mesac maj \ri Junk) 250 EUR/r^esačno 159.910 Sm, Šinkovec Darinka, Kosmačeva 2. Luch Ođ1/88M70 70O3«s OBLAČILA PRODAM MOŠKO (srebrr^o) \n žertsko {šampan-iec) Doroćno oUeko. predalain jo vaših merah, ft 031/279^925 NARODNO rìoèo. sraico * dva telovnn ka, čmi in vinsko rdeč. ugodno. • 040/690-519 O 6 LE KO z& ^nia 031/496-206 birmo, KM ETI JSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM KOSILNICO BCS z vozičkom, 041/67-64-63 roeo?« PAVCE ZA bes. 9 040/943-690 S AM O NAKLAD ALKO SIP 15 m3. ohranjena. SLAMOREZNICO mengele s puhea)-n^kom {motof 12 KM), mlin za koruzo, Toouai TRAKTORSKI cepilec na sveder, moöne izvedbe, nov. 9 04/23-3 v 361 7oa3?Be PRIDELKI PRODAM BELO Vino. cena 1 EUR (239.64 SIT), možna dostava. 8 031/795^6 raime? HRUŠKOVO. èelnjevo In brlnjevo iganje«, 8041/533-966 7oo3?m JEDILNI in neKaj s^m^nsKega Kronv pir», 8 040/65^7-55 KROMPIR Mh za nadaljnje »ajenfe. 031/665-345 iwoir^ SILAŽNE bale. 8 0561/361-865 VZREJNE ŽIVALI PRODAM 8IKCA »mentalca. ležkega 120 kg Irt prašiče ležia, 8 04/252- 2W», 041/423-833 7003914 Zaposlimo OOMK S MtttCM , Mnzko 9 Mi n OK »rvbMft to bMUk ttnilli [mili Prijave zbiramo po tel. 25 25 27Q ali 041/734114. Klas^netal. la 0., Sp.Bmih2da. Cerklje ZAPOSLIMO natakaòa/lco v restavraciji OKarina ria Bledu. Ljubijarv ska c. 3, 8 04/674-14'58 7003i06 ZAPOSLIMO ppjetno OekJe za strežbo v Petra barij IPe'rof na Primskovem), Maleia Kastrat s p-. C. Staneta Žagarja 53 b, Kranj. 8 061/61Ä-320 ZAPOSLIMO natakarja v redno delovno razmeije, Slavkov dom, Belsak Duian a.p., Golo brdo d. Medvode. 8 01/36-11-242 7003?« ZAPOSUMO voznika C In E kategorije zavožnie po Evropi. Agro mobtl d.o.o., LetalJSka ul. 37. Šenčur. TCCJ273 ZAPOSLIMO voznika C kategorije, zaželeno tudi kat. E za vožnje po Slovenüi. Agro mobil d.o.o.. Letališka ul 37, Šenčur. 8 041/69&-3d67cc9274 ZAPOSLIMO avlomehanika. avt<^tčar-ia ter voznika C in E kategorije za prevoze v EU. Jvrćtč & Co d.o.o.. Bodovl-joda, školia Loka, 8 04l/7dMOO ZAPOSLIMO VOZNIKA tovornega vozila, izp. C m E kategorije ter akiadtičnika. Proinje poi^iite v 6 dneh na: Grobovšek iranaport, d.o.o,. M^a ul. 10, Honul, 01/75-00.162. 041/768-676 ìwné* NA GORENJSKEM zapos. zavarovalnico finančne svetovalce za trženje oseb. zaverovanj In vzajemnih skladov Finance Skupine Triglav, Finpr^ C d.o.o.. Stegne 27. Lj, 8 041/344- 965. podpora. svetovalc»@finpn>c.sl TAKOJ zaposlimo štiri zastopnike, leg osnovne plače možnosi še do- datne letne stimulacije 5.600 EUR (1.341.984 srT). Pisne proànje* Poarednistvo Zdene Brovć s.p.. Vir-maäe 170, 4220 Ško^a Loka /ooso» ZAPOSLIMO skladiščnika, Oolnov d.o.o.. é«ce^«^3. Kranj, 8 031/714- 7003 loa ZAPOSLIMO vzdrtevatca m monterja orroékih igral. Zaposlitev )e za določen čas t možnostjo podaljiania. Pksne proinje z življenjepisom poiljite do 4,5. na naslov: Rora, Z9. Bitnje 133.42092a£Kilca 'oonr ZAPOSUMO več delavcev za preprosta vrtnaraka dela. Za2e4er>i delavci ve> ien] kmečkih opravil. Zaooslilev je za določan čas. Pisne proénja pošljete do 4. 5, na Rora. d.o.o,, Zg, BHnje 133, 4209 Žabnica ZAPOSLIM frizerja/ko, Polona Kunčič s.p.. Smokuč I7e, Žirovnica. 8 04/680-55-44 roo»Jt ZAPOSUMO delavca v lesr)i proi^/od-njl. Janez Rakovec s.p.. Javomlk 3, Kranp, 8 040/716-322 7003C&« STORITVE NUDIM ASFALTIRANJE tlakovanje dvorišč, dovoz. poi<. parkirišč, pclag, robnikov. praJnih plošč. ud. betonskih In kamn^ lih ŠKarp. Adrovlc & Co. d.rt.o.. Jefovikova 10. Kamnik, 01/839-46-14,041/680-751 rci«*5i IZDELUJEM po med ploš^ za vase zidane štedilnike. Dostava in montaža na vašem domu. Romeo Žur s. p.. Golnik 55, Golnik, telefon: 041/895 687 ASTER I KS SENĆIU Rozman Peter s.p.. Senično 7, Križe, tel,: 69-56-170. 04V739-709; zaluzlje, TOloji. rolete. lamelne zavese, plise zavese, ko-mam^M, markiza, www.aaterik8.r>at 70« sea BARVANJE fasad In n^Mščev, ugodno In kvalitetno, Mogamatnx, d.o.o.. Staretova39. Kranj, 8 041/570-957 7cci&b1 BEUENJE In glajenje povriJn, barvanje napuičev dekoratkmi ometi In oplesU, premazi, Pavec Ivo e.p,. 179, Naklo. notranjih n fasad, anhglivični /00282« BYTYQI IN OSTALI. GradbenisNo d.n.o., Qlavnl trg 14. Kranj, izvaja vsa gradber>a dela. novogradnje, aOaptach je, notranje omete, vse vrst fasad. 8 04/202-61-20. 041/760-$ 14 7C01920 Bmor SKALA d.n.o., Slru2evo 3a. Kf^ni, nudi adaptacije, novogradnje od temelja do sirehe. Notranje omete, lasade. Kamnite škarpe, urejanje in tlakovanje dvorišč, z našim ali vašim materialom. 8 041/222-741 10030%% IZDELUJEMO in prenavliamo sirene. Megamatrtx. d.o.o. Staretova ulica 3d. Kranj, 8 041/570-967 IZVAJAMO sanacije dimnikov, nudtmo dimne obloge, dfmne kepe. Novak & Co. d.n.o.. Uubljanska 89. Domžale, 8 041/396-102 GG naročnine 04/201 42 41 e-posta: naročnin www.gorenIskiglds.si IZVAJAMO VSA krov6kx>Kl6parska In tesarska dela. Pooblaščeni krovec Gerard Bramac Tondach. Marko Svetelj s.p.. Grmičeva 31. Kranj. 8 041 /64-24-24 7001627 LAMELNE ZAVESE, žaluzije, rolete, screen senčila, pllseje Izdelamo in montiramo. Rono senčila d.o.o.. Mavsanava cesta 45, Notranje Gorice. 8 01/355-12-47. 041/334-247 7009992 OBNAVUAMO KOPALNE KADI z nabrizgavanjem epokal smajine prevleke, Izkušnje In jamstvo. IDEJA, Žiga 1 s.p., 041/592-1 e 9 POLAGAM keramične pioscice. Lumperl Marjan s.p., 8rode 11. SkoQa Loka. 8 041/705-197 loomo PREHAVUAMO HISE m stanovanja v Kranju in okolici - rezervirajte svoj termin, Megamatrtx. d.o.o.. Staretova ul. 041/570-857 7001M0 V BLiŽINI Srda pd Kranju oddamo v naiem PokM tn nudimo š<^o jatianja: začetne In nadaljevalne tečaje za otroke In odrasle. Vljudno vabljeni v KK Ovsenik, Jezeri c. I05c. Kranj. No Mateja, 8 041/344-220 70030» VIJOSA d.o.o., Tomšičeva ul. 40. Kranj, izvaja vsa gradbena dela, adaptacija, vse vrsa fasad, zunante ureditve m notranje omete, «031/451-420 700I«M VSA SLIKOPLESKARSKA dela. pcii-ganle talnih oblog ter izd^ava fasad, Volčanšek Albin s.p., Kldriäeva 7, Jessica. 8 041/973-706 7002444 POSLOVNE PRILOŽNOSTI GOTOVINSKI KREDITI za vse zaposlene in upokojene. Lor^a d.o.o.. Gr^ gorčičeva d. Kranj. 8 04/23-6&^0d, 051/387-753 7OMI« KREDITI DO 8 LET z» vse zaposlene ter dò 50 % obremenitve doh., sUre ot>-veznosti niso ovira. Kredita tudi na osriovi vozila ter (easìngì. Možnost odplačila na položnice. Pndemo tudi na dom, NUMEtK) UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 2.2, Maribor, teü 02/252-4S-26, 041/750-560,041/331-991. IZOBRAŽEVANJE NUDIM PLESNi TEĆAJI ZA MLADOPOROČENCE maturante, starke, o» tatel Maihne skupine, posamezno, v panj! Studio Tango. Britof3l6. Kranj. ZASEBNI STIKI ŽENfTNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE posreduje za pomene zveze, za vse starosti po vsej SLO. Mnogo se že spoznalo, naj se Vas ée veči. 7000S^ RAZNO PRODAM KOSILNICO BCS 127 cm in 4 avtomobilske gume. 019 vozičkom GG mali oglasi 04/20Ì 42 47, e-po5la: mdliogldS(@g- www,goreniskiglds.si las.si ZAHVALA Ob boleči tragični izgubi našega ljubljenega sina, brata, vnuka Alesa Zigarta se iskreno zahvaljujemo vsem. kp so nam v težkih trenutkih stali ob strani, ga pospremili v prerani grob. darovali cvetje in sveit. še posebej hvala Tini za lepe poslovilne besede in njegovim prijateljem iz kluba Pole Position club Koper, fìttnesa in bodybuilderjem, sošolcem in sodelavcem. Vsem iskrena hvala. Nikoli ne bomo vedeli, kakšni usodi si hotel uiti v večni mir. Imeli smo te zelo radi. Bil si ambiciozen, ustvarjalen. Takšnega te bomo ohranili v večnem spominu. Tvoji: mami Mojca» sestra Maja» babi Štefka Krani. ^^aklo. aorila 2007 Zakaj nekemu ni dano živeti, zakaj mkdo moral je mlad umreti, to se sprašujemo večkrat na dan, a odgovor od tam, kjer si zdaji ni nam poslan. V SPOMIN Danes. 24. aprila 2007. mineva leto dni, odkar ]t zaradi krute usode odšla od nas naša draga Nina Frelih 1986 - 2006 v mislih si vedno z nami in tvoj nasmeh bo za vedno ostal živ. Iskrena hvala vsem, ki se je spominjale in jo obiskujete na njenem preranem grobu. VSI NJENI Brezje. 24. aprila 2007 OSMRTNICA Svojo življenjsko pot je sklerüJ naS Zvone Anton Cerne 1027.2007 Od njega se bomo poslovili danes, v torek, dne 24. aprila 2007, ob 15. uri na pokopališču v Kranju. Žara bo na dan pogreba od 9. ure dalje v poslovilni vežici na tamkajšnjem pokopališču. 2aiujoti: žena Zvonka, sinova janež z Ireno, Andrej z |ano. vnuki Jani. Polona, Martina in Eva ter sestre in svakinja z družinami Kranj» 20. aprib 2007 ZAHVAU V S6. letu starosti nas je po hud; in težki bolezni nenadoma zapustila naša draga mama. babica, prababica. taŠČa in teta JuLijANA Ajdovec roj. Beton, iz Šenčurja, Gasilska c. 20 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, znancem za vsa izrečena sožalja. Lepa hvala dežurnemu zdravniku in osebju ZD Kranj in bolnišnice Golnik za nudeno nesebično pomoč. Zahvala tudi zdravnikom in osebju bolnišnice Jesenice za požrtvovalno skib in zdravljenje v Času njene hude bolezni. Hvala tudi pationažnim sestram za nudeno pomoč. Iskrena hvala vsem. ki ste jo spoštovali, darovali sveče, cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala gospodu župniku Grilu Isteniču za lepo opravljen pogrebni obred in sveto maSo, pogrebni službi Navček in pevcem Bratje Zupan za lepo zapele pesmi. Vsem imenovanim in ne» imenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Šenčur, ii. aprila 2007 24 I w/o(g)g-gIas. SI GORENJSKI GLAS torek, 24. aprila 2007 Anketa Ob prostih dnevih z domačimi Vi lm a Stan ovk i k Letošnji prazniki ob dnevu upora proti okupatorju ìn prazniku dela bodo za večino kar dolgf. Kako jih bodo preživeli, smo tokrat pov-praiali na Bledu. Foia Anka Bulovvc Anja Soklič z Bodešč: "Za praznike še nimarr načrtov, sem pa dobila povabilo sošolke za Zajamnike. 8om pa tudi pridno trenirala, saj se ukvarjam z atletiko in se pripravljam na tekme. " jožica Šnajder iz Lesc: "Na prvi maj bom zagotovo Šla na Šobec, saj je tam ob praznovanju in odprtju sezone vedno veselo. Obiskala bom prijatelje, rada pa tudi balinam." janko Justin z Gorij: "V Gorjah bo te dni veslo, saj Imamo stoletnico godbe na pihala, Jurjev seme pri ŠD Gorje pa vsako ieto pripravimo tudi kres In balinarski turnir." Boris Potočnik z Bleda: "Za praznike bomo z družino kar doma, saj proste dni radi izkoristimo, da smo čim več skupaj. Na kresova- nje pa bomo šli na Hom. " Ana Medja z Gorij: Za praznike bomo večino loma, gotovo pa bomo udi Tudi stari mami v Bohinj. bomo na kres 5li, morda pa se bom tudi malo a za Šolo." Na zdravje z Valvazorjevo medico Županova soproga Tanja Perne je imela prijetno dolžnost, da zbrano druščino popelje na ogled starega mestnega jedra Kranja. s uzak a p. Kovači č Kranj • Kianjslca garda je na umetnostna zgodovinarka Petra Vene e Ji. na v Šestih sJiJcah (igraJd F renk Kranjec, Boštjan Pred Prešernovo liišo je Omerza, Petra Žibert m min so odnesJj domov tiskano ZdravJjico, "Ves e J sem, da lahko vstopu v mestno jedro v Če- skupino, odziv je bü kar do- Jana Ovsenik). Nastopil je pokažemo, da imamo odnos trtek pozno popoldne spre- ber, ustavil mitničar (v vlogo Dekliški pevski zbor Gimna- do mesta, v katerem smo jeb goste, ki so prišli na po- se je vživel Pavle Rakovec). zije Kranj. Gostje so si ogle- doma. Novi župan je zadnje vabilo Zavoda za turizem Ogled kostnice je spremljala dali èe stolp na Pungratu, upanje, da se začne revita-Kranj. "Povabili smo diiek- glasba Carla OrfFa, na Pleč- Roženvensko cerkev, Layer- lizacija, da bo zapuščeno nikovem stopniSČu je Kulturno ume miško druStvo jevo hišo, Skrlovec in Lovski mesto samo še spomin," je dvorec, srečanje so zaključili povedal direktor Iskratela Predoslje uprizorilo PreŠer- na gradu Khislstein. Za spo- Andrej Polenec. torje kranjskih podjetij, da bi jim pokazali priložnosti za investicije," je povedala direktorica Zavoda za turizem Kranj Natalija Polenec. Meščanska gospa in gospod sta postregla s kruhom in jo ter medico, pripravljeno po Valvazorj evem receptu, lainar Rastko Tepina pa je poskrbel za prijetno vzdušje. Županova soproga Tanja Perne je imela prijetno dolžnost, da zbrano druščino popelje na ogled mesta. Povedala je: "Simbolno predstavljam ljudi, ki smo ponosni na svoje mesto in imamo ideje in gorečnost, da ga oživimo." Pri strokovni razlagi mestnih znamenitosti sta sodelovala arheolog Milan Sagadin in Županova soproga Tanja Perne je na Pugratu nagovorila goste. Novorojenčki Minuli teden je na Gorenjskem na svet pri jokalo 36 novoro jenčkov, od tega v Kranju 28, na Jesenicah pa 8. V Kranju j pn/ič zajokalo 14 dečkov in prav toliko dek'lìc. Najtežji deče je tehtal 4.120, najlažja deklica pa 2.100 gramov. Na jesen cah je glasilke prvič preizkusilo 3 dečkov in 3 deklice. Najlaž bil eden izmed dečkov. e ob rojstvu tehtal 2.98 gramov, najtežjemu pa so babice natehtale 4.040 gramov. PRVENSTVENA TEKMA RD TERMO : MRD BRANIK MARIBOR Hala Poden, četrtek, 26. 4. 2007, ob 20. uri TB MO Po^m*; UL (J^ LM vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne bodo posamezne plohe, jutri bo ie nekaj oblačnosti, tud kakSna kaplja dežja ni izključena. V četrtek bo večinoma sončno. Pihal bo vzhodni ali jugovzhodni veter. Annctja f^S U «k«)«, U'id Zi MrtrcHopio TOREK t • 4 • 6/22^C SREDA 8/20°C ČETRTEK o iWK o Reka Ì72/MK <■/1 o O 6 •W Organizatorji 12. mednarodne razstave Internautica: Marjan Matevljič» lo reka Flego, Boris Zupančič in juri) Korene Po rto rož Portorož maja z 12. Internautico Minuli konec tedna so v portoroški Marini predstavili M. mednarodno navtično razstavo Internautica, ki že od leta 1996 privablja Številne obiskovalce. Na največjem navti-čnem dogajanju v severnem Jadranu in enem najpomembnejših v Sredozemlju, ki bo letos od 8. do 13. maja v Portorožu, bo sodelovalo okrog 300 domaČih in tujih razstavljavcev. Na ogled bo okoli 150 plovil. 6ogat spremljevalni erjov", in regata program, regata starih plovil, " olimpijcev naj bi letos privabila okoli 40 tisoč obiskovalcev. Organizatorji prireditve, novi direktor Marine Portorož Boris Zupančič, kapitan Marine Marjan Matevljič ter )urij Korene Iz agencije Studio 37 obljubljajo zanimivo navtično prireditev. G. S. üubliana Goriva spet dražja Opolnoči so se podražili bencin, dizelsko gorivo in kurilno olje. Liter motornega bencina NMB 95 se je podražil za 0,015 ^^^^ P^ novem stane ^,oS^ evra, liter motornega bencina NMB 98 je dražji za 0,014 evra In stane 1,069 evra, liter dizelskega goriva PLO-D-2 bo zaradi podražitve za 0,005 ^^^^ ^«939 cena litra kurilnega olja KOEL pa se je zvišala za 0,006 evra In stane po novem 0,599 «vra. j. K. RADIO KRANJ d.0.0. Strita lie va u I. 6, KRANJ lÈL^hON. <04) 281 <04) 2di2 <04) ob Cardskem jezeru potekalo že 9. mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov za *'Zlato krilovko'^ Nanj se je letos prijavilo več kot 50 orkestrov iz Italije, Nemčije, Francfje, Španije, Belgije, Švice. Avstrije, Poljske, H^^a-$ke in Slovenije» tekmovali pa so v šestih različnih težavnostnih stopnjah. Pihalni orkester Mestne občine Kranj se je pod vodstvom Mateja Rlhtarja Še z enajstimi orkes« tri pomeril v 2. težavnostni kategoriji in na koncu osvo-odlično 3. mesto. Za izvedbo programa Piccola Suite Italiana (franco Cesarìni) in Fantasia Boemica (Pavel Stanek) je orkester prejel 84,36 točke. 1. K. ŠKOfjA Loka Spomin na Franceta Miheiiča jutri, v sredo, 23. aprila, ob 19. uri bo v Galeriji Franceta Miheiiča v Kašči kulturni večer ob stoletnici rojstva slikarja Franceta Miheiiča z naslovom Spomin na očeta. O življenju in delu slikarja bosta spregovorila Alenka Pu-har in umetnostni zgodovinar dr. Milček Kometj. I. K. Premiera igre Umorjeni žkof Danes, v torek, 24. aprila, ob 20. uri bo v novi Jurjevi dvorani v Stari Loki premierna uprizoritev igre Janeza Veiderja Umorjeni škof. igro je režirai Borut Gartner, v nje) pa sodeluje pestra igralska ekipa, trije domači župnijski zbori, godalni orkester in pritrkovalci. I. K. ROMAN o ISKANJU SAMEGA SEBE zšel je prvi del trilogije Branka Gradišnika, roman Roka voda kamen. Vse o njem iz prve roke na blogu bgradisnik.blog.siol.net. □ ilS Igor Kavčič e privoš či m bralcem preveč debele knjige in zelo majhnih črk, ki so težke za branje, zato sem se odločil, da bo roman i2Šel v treh delih/ je na zanj značilno duhovit način roman v treh delih pojasnil Branko Gradiš* nik, literat, prevajalec, kolumnist in tudi zavzet "blo- ger". Bržkone pa je to tudi del velßce promocijske akdje B^nko Gradišnik med Založbe Mladinska knjiga, podpisovanjem pn/otiskov ki z avtorjem snuje tudi velik ' prodajni uspeh romana Roka voda kamen. Zasnova Gradišnikovega pisanja ne za roman je avtorjev dnev- gre dvomiti, saj je že v dneh nik, za kater^a pravi, da je pred izidom vladalo veliko bil v začetku devetdesetih !et zanimanje za roman, katere- najbolj intenàven tako v čus- ga drugi del bo izšel maja, tvenem smislu kot v dogaja- tretji pa junija. Vendar pa v nju. "Politični, sociološki, prvi vrsti ne gre za ljubezen- ekološki in predvsem eksi- ski roman, v njem namieč stencialni roman tako vsebu- avtor išče svoj avtentični jaz. je avtobiografske kockice, ki "To je knjiga o iskanju same- so z dodatkom fìkdje preu- ga sebe," meni Gradišnik, ki rejene v nekoliko drugačen tudi tokrat deluje po svojem mozaik, kot je bil moj," raz- načelu, Če imaš kaj napisati, laga Gradišnik, hkrati pa do- potem napiši, sicer je škoda daja, da je eden od glavnih li- Časa za to. kov (poleg Manje) Frane nje- Roman Roka voda kamen gov alter ego in vsekakor vse- "podpira" tudi spletna stran skozi "navija zanj". Da je za z blogom, v katerega Gradiš- razliko od njegovih prejšnjih literarnih del, ta bližji izreku nik ažurno piše in komunicira z bralci. O tem, kar boste legendarnega boksarja Mo- prebrali v romanu, je torej hameda Alija "letim kot me- moč tudi podebatirati na blo- tulj in pičim kot čebela". O gu, z avtorjem ali drugimi žlahtnosti in žmohtnosti sobralci. Izbira je vaša, Kran) Gorenjski kitaristi uspešni v Murski Soboti Na že tradicionalnem Mörskem festivalu kitare 2007 v Murski Soboti so se izkazali mladi gorenjski glasbeniki. V svojih kategorijah sta zlati priznanji in absolutno zmago dosegla Tara Pajestka Iz GŠ Promusica Kranj (učitelj Brane Rauter) v 1. kategoriji in Lucija Podobnik iz GŠ Škofja Loka (Denis Kokaij) v 2. kategoriji. V kategoriji sta med 15 tekmovalci zlati priznanji prejela Še Rok Šenk (Uroš Usenik) In Gaber Petrlc (Nataša Bogataj), oba iz CP Kranj. V 11. kategoriji sta med 16 tekmovalci zlato prizna* nje prejela Še &laž Strniša (Nataša Bogataj) in Klara Mo-horič (Uroš Usenik) oba >z GŠ Kranj, srebrno priznanje sta prejela AljaŽ Rudolf (Lenart Rupar) iz GŠ Škofja Loka In Jernej Omejec (Klemen Smotej) iz GŠ Jesenice, bronasti priznanji pa Ana Knavs in Nina Štefe (obe Brane Rau-ter) iz GŠ Promusica. Med 49 tekmovalci v 3. kategoriji so bili uspešni učenci GŠ Škofja Loka s srebrnim priznanjem: Vid Megušar in Ra Gaber (oba Denis Kokalj), Neža Stanomk (Amel Ramić), Martin Misson (Denis Kokalj), Tina Thaler (France Čufar), Jan Pišek (Denis Kokalj). V 4. kategoriji se je med 26 tekmovalci visoko z zlatim priznanjem na 5. mesto uvrstiia Natali Hon/at (Klemen Smole)) i2 GŠ Jesenice, Gal Jerman (Denis Kokalj) «2 GŠ Škofja Loka pa je prejel srebrno priznanje. I. K. 04 TOREK 24.4.2007 KINO / SPOREDI / DIO KINO SPORED XiNOC£VTER. KRAHJ Torek, 24.04. 18.00 in 20.00 VELIK FILM, bmypdrodìja 17.00 in 19.00-KORBIT,komedija 21.00 - 300, a kdja Sreda, 2S. 04. 17.00m19.00-NORBlL komedija 21.00-makcija Četrtek, 26.04. 17.00 in 19.00 eEANOVEPO(fTN ICE, komedija 21.00 2ASTAVJ NAŠIH OBETOV,vojna drama Petek, 27.04 14.00,16.00,18.00 in 20.00 BČANOVE POČITNICE 2UO-ZASTAVENA5IH OČETOV Sobota, 28.04. 14.00,16.00,18.00 in 20.00 B£ANOVEPO(lTNIC£ 21iO-ZASTAVENA$IHO(ETOV Nedelja, 29.04. 14.00,16.00,18.00 in 20.00 BEAK DVE POCllN 21ÌO-ZASTAVENA5IH OČETOV Ponedeljek, 50.04. 14.00,16.00,18.00 m 20.00 BEANOVEPOCiTNtCE 21.SO-2ASTAVENA5HOCnOV KINO SO RA. $KOr JA LOKA Cetftek, 26.04. 20.00 VELIK FILM, kom7parodija Petek, 27.04. 18.00 CU0E2NAMREZA,dniz.tom 20.00 PISMA ZIWO JI Ml vojna drama Sobota. 28.04. 18.00 VELIKFlLM,komyparodija 20.00 P^SMA2IV^0JI^^E,vojna dramd Nedelja, 29.04. 18.00 ČUDEŽNA MRE2A. d PU2. kom 20.00 PISMAZmjIAiE,vojna drama KIN02IRI Sobota, 28.04. 20.30 NEV]DNIJE2DEC.2nan.fam.al(c I'' LINHARTOVA DVORANA. MDOVUlCA (etnek 26.04. 20.00-SKUI;CIV2EPU,drama Petek, 27.04 18.00 ASTERIXfNVIKINGLanfm.druikom. 20.00 VELIKf1LM.komyparodìja Sobota, 28.04. KINO ODPADS Nedelja. 29.04 16.00 ASTERIXINVIKINGL anirn. druž. kom. Nedelja, 29. 18.00 NEVEDNI JEZDEC, znan. fant. akc 20.30 MALI OTROCI, drama KI W EZAR J EHNia Petek, 27.04. 18.00 ASVROKAVaknminalka 20.00 KRAUiCA^biog. drama Sobota, 28.04. 18.00 KRALJICA« biog. drama 20.00 AS V ROKAVU, krimirialka GG naročnine 04/201 Al 41, e-posta: narocnine^g-glas^sl www.Qorenjskìgias.si 5 1 7 4 8 2 3 7 «--- 6 9 6 2 5 1 8 3 3 1 7 6 2 9 2 5 3 1 8 5 3 7 6 4 Stlt^vilì. Ptttù t. i: LU IM ,9 ;t C < 1 M 1 i J « « < IQ [T \ i » r t i t! i era LH v ^ìhii SUDOKU Navodila: v kvadrate vpiilte števila 9 tako, da se ne bo nobeno število iini i « ^ ije I C 6 ne v vrstici ne v Koioni ne v enem odebeljenih devetih kvadratov. 1 do ilo izmed Bob Lee kmalu ugotovi, da je stopil naravnost v past in znajde se na begu za življenje. Alenka Brun FBI, da bi bila zgodba čiiti bolj avtentična. Zgodba t Nekdanji ostro- kcijski triler strelec Bob se po tragičnih Strelec je v slo-venske kinema- dogodkih med vojaško operacijo odpravi živet v osamo tografe prispel divjine, a ga kmalu poišče pred kratkim, v polkovnik Isaac in mu razlo- Kino Centru Kranj pa ga ži, da nekdo grozi z atenta- bodo začeli predvajati lo. tom na predsednika ZDA. maja. Zaradi številnih pregonov Bob (igra ga Mark Wahlberg, ki je nase opozoril s fil- z avti in napete akcije je bilo mom Boogie Nights in na- snemanje filma logistično daljeval z uspešnicami The zahtevno, prav tako zaradi Perfect Storm, Italian Job. zares ^odi umor, vsi osumi- vi, se odloči razkriti prevaro različnih lokadj. Snemali so Invincible in nazadnje v The jo prav njega. Na begu pred in na lastno pest obračunati v Britanski Kolumbiji, Wa- Departed. Deluje tudi kot policijo in negative) se Bob s kriminalci, njegovo ostro- shingtonu. Philadelphii in Baltimora. Prav tako so si producent.) se odloČi poma- zateče k mladi vdovi pokoj- strelsko znanje pa je zagoto-gati, a ko se na enem od nega prijatelja. Čeprav je vilo, da sovražnike Čaka zelo pomagali z nasveti agentov predsednikovih zborovanj najbolj iskana oseba v drža- neprijeten konec. RADIJSKI SPOREDI vali izjemno zanimivo življenje blejskega matematika prof. dr, Josipa plemlja. Četrtek: Spoštujte sel, pravi diplo- Radio Kranj 97^3 Mhz (svww. radi o-k ra n j .s i / prog ra m. p h p) mirana medicinska sestra Vasiljka Kokalj, na Triglavu pa ji pritrjujejo. Prisluhnite oddaji ob 8.03. Garaška dela nekdaj bodo obudili v Zakladih ljudske modrosti ob 9. uri, Misce- Torkovo temo dneva ob 5.20 namenjajo vprašanjem v llanea pa se bo začela ob 13. uri. Na praznični dan bo v pe- zvezi z dohodnino. Iztoku Golobu se bo v studiu pridruži- tek praznično tudi na Triglavu. Slišali boste pogovor s pred* la Dragica Praprotnik iz Davčnega urada v Kranju- Sredi- sednikom borčevske organizacije Janezom Stanovnikom. no temo dneva ob 9.20 namenjajo ljubiteljem živali. V studiu bo na vprašanja poslušalcev odgovarjala strokovnjaki- Radio Potcpuh, 91,0 Mhz nja veterinarka Zlata Čop. Oddaji Varujmo zdravje boste (www.potepuh.com) lahko prisluhnili malo po 16. uri. V njej pa bodo govorili o cerebralni paralizi. V četrtek ob 9.20 bo z njimi v studiu župan Mestne občine Kranj Damijan Perne. Po uri se bo oglasila ekipa oddaje Dobro jutro Slovenija s Francijem Potočnikom Iz enega od slovenskih kopališč. Petkovo dopoldansko temo bodo namenili spominom interniranke Tinke Nadižovec, zvečer pa vas vabijo na Vasovanje s pod-okničarjem Francem Pestotnikom. Bistre glavice vabijo k poslušanju v soboto ob 9.30, ljubitelje zvokov ansambla Ta pravih šest pa v nedeljo ob 9.10, radijsko razglednico pa vam bo iz Tržiča poslala Nataša Kne Leben v nedeljo malo po uri. Radio Ognjišče, ^04,5 in 105, 9 Mhz (http://www.ognjisce.si/napoved nik/napovednik, htm) V rubriki Zrno prava v torek ob 8.15 bodo predstavili Ev- Želja po potepanju je v teh pomladanskih, sončnih dneh še nekoliko večja in zato, če ne veste kam. prisluhnite našemu programu. V torek ob 14.10 vas v svojo družbo vabi Stane, ki bo gostil slovenskega glasbenika. V sredini odda* ji RoŽe&Vrt ob 14.30 vam bodo natrosili nekaj novih nasvetov o urejanju in zasaditvi vrta, pa tudi kakšno od pomladanskih rožrc bodo izpostavili. Ne preslišite Četrtkove oddaje S-O-S ob 14.10, ki bo razkrila eno od socialnih problematik. V ponedeljek vas vabijo, da prisluhnete Zdravstvenemu kotičku ob 12.10, kjer vam bodo zaupali, kako z naravnimi zdravili do boljšega počutja in lajšanja nevšečnosti. Radio Sora 91,1 Mhz ( wvw. ra d io-so ra. s i ) rice in povedale, kaj vse se bo doga/alo na Slovenskih črp-jarskkh dnevih v Žireh, k; bodo potekali med 26. aprilom ropski potrošniški center. V Naravoslovnih zanimivostih - ^lodo v studiu obiskale žirovske kleklja-v sredo ob S.15 - bodo govorili o negi las. S sestro Nikoli-no boste ob 11.15 ^shko pr pravljall biskvit s kislo smetano, ob 20.30 pa prebiral; Ezekielovo knjigo Stare zaveze, Viso- majem. Opozarja;o vas še ria pnspevek o tunzmu v ko pesem in Žalosttnke. V Četrtek ne zamudite dijaške oddaje ob 1S.15. Slišali boste pričevanja tistih, ki so že odgo- Gorenji vasi. ki bo na sporedu ob 16.30, ter na Kulturne paberke ob 17. uri. V sredo ob 9. uri bo Samra Šečerovič vorili na božji klic. V petkovi jutranji prometni rubriki Na ^ Razvojne agencije Sora predstavila projekt ureditve po-potek ob Mo boste slišali, kako ublažiti bolečine v hrbte- ^^^^^ ^ županovi uriCi ob enajstih pa bodo pstili žu-niči. Sobotna oddaja Za bo gostila dr. Karla GrŽana, NaŠ gost ob 18.15 bo misijonar v Zambiji Janez Mujdrica. Gost v tokratni oddaji Ponedeljkova 17. bo mednarodni inštruktor varne vožnje Brane Legan. Govorili boso o tem, kako naj za svojo varnost (po)skrbijo motoristi. 00 (www jenje, za danes in jutri ob 11.15 Železnikov Mihaela Prevca. V četrtek ob devetih bodo spregovorili o novem odpiralnem oziroma zapiral» nem času škofjeloških nočnih lokalov, ob enajstih reševa-i vaša vprašanja In pobude, ob 17. uri pa se preklopili na skupno oddajo radijskih postaj Slovenije^ ki jo tokrat pri-pravljajo kolegi iz Štajerskega vala. V petek ob devetih bodo gostili Marka Vraničarja iz Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Slovenije, spregovorili pa o pomenu 27. aprila, dneva boja proti okupatorju, nekaj besed pa namenili tudi sklopu srečanj in okroglih miz. ki ]ih V sredo bodite navižani na smeh. Ob 7. uri bo na sporedu načrtujejo v letošnjem letu. Ob enajstih bomo spregovori-Smodlakov spletni dnevnik. V prihodnost bodo na Trigla- |j ^ Sintih, ki so bili med 2. svetovno vojno izseljeni v ta- vu pogledali ob 8. m 15. un, ob n. uri pa se bodo na Tn- torišča, petkovo popoldansko razglednico pa pisali s pr- glavu z glasbo melanholično spomnili starih časov. V od- vomajskih srečanj - tako na Škofjeloškem kot drugod po daji Glas ljudstva bodo poslušalke in poslušalci lahko raz- Sloveniji. V soboto posebej izpostavljajo pogovor s kleklja- mišljah o mobingu aH po domače - šikaniranju na delo- ^^^o, ki ga ob 12.30. uri pripravlja Milena Miklavčič, popol- vnem mestu. Če radi rešujete uganke, vabljeni k sodelova- ^^^ pg ^o v znamenju športa. Skozi nedeljsko popoldne nju v sredo oburi, v Besedah ob 20. uri pa bodo odkri- ^35 ^o vodila Nastja Dogar. TOREK 24.4.2007 05 Na OŠ Davorina Jenka v Cerkljah so razpisali mednarodni likovni natečaj in praznovali 50 let šolskega glasila. m Simon Šubic a Osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah je te dni nadvse slovesno. Najprej so minuli p^lek v hotelu Ko» kra na Brdu pri Kranju pripravili zakijuùio slovesnost mednarodnega likovnega natečaja Ljudski ornament, to je likovno delo, ki je namenjeno olepšavi, Prejeli so skoraj 1300 likovnih del iz petnajstih držav • od Kanade do Indije in seveda Evrope. Strokovna komisija je nato izbrala najboljša dela, njihovim avtorjem (tujcev ni biJo) pa so na petkovi slovesnosti podelili nagrade in priznanja. Obenem so odprli razstavo najboljših del ki bo na Cerkljah, §e posebej pa 50 ne Cerklje. "Začeli smo s je spomnil tudi prvega Pe-Brdu potekala do začetka let neprekinjenega izhajanja stenskim časopisom, kmalu peta Nerode. legendarne ru-maja. Izdali so tudi komplet Šolskega glasiJa Odmevi iz- pa smo se odločili, da nare- brike Odmevov izpod Krvav-razglednic z motivi ljudske- pod Krvavca. Učenci so zato dimo pravi časopis," je po- ca. Ti so s 50 leti drugo naj- Začetnik Odmevov izpod Krvavca jože Vari v pogovoru z učenci. / F&t« contd ga ornamenta. V soboto dopoldne pa so z medse povabili začetnika in jasnil, kako se je vse skupaj starejše Šolsko glasilo v Slo- dolgoletnega mentorja Šol- 20. maja 1957 začelo, in raz- veniji, le nekaj mesecev sta- različnimi delavnicami po- skega glasila Jožeta Varia, ložil, kako je glasilo nastaja- rejše glasilo imajo na OŠ Častili 40 let sedanje Šole v tudi Častnega občana Obči* lo pred desetletji. Malček se Prevalje. Učenci OŠ Škofja Loka - Mesto so minuli četrtek jezikali v enajstih različnih jezikih. Ana Hartman Oš Škofia a Loka - Mesto skušajo učence spodbujati k učenju tujih jezikov. Kaj vse so se naučili, so minuli četrtek pokazali na prireditvi [ezikamo jezi- Kot sta poudarila ravnatelj Marko Primožič in vodja prireditve Janja Primožič, se mladi vse bolj zavedajo pomena znanja tujih jezikov, saj se v zadnjem trilet-ju tuje jezike kol izbirne predmete uči 54 odstotkov učencev. "Največ zanimanja je za nemščino, za tem za francoščino, nekoliko zato, ker se bova nemščino žak. Osmošolka Petra Javor učili v srednji Šoli in nama razmišlja o tem, da bi se žabo takrat znanje prišlo še čela uČiti španščino, saj se kako prav, Sicer pa ta jezik ta jezik vse bolj širi po sve-govorijo tudi v bližnjih dr- tu. žavah in nama bo slej ko prej prišel prav tudi v prak- Prireditev je obogatila tudi Globalna vas» v okviru katere si," sta razmišljali učenki, je domače države predstavilo ki sta na prireditvi spregali pet študentov iz Romunije, glagole v nemščini. Luciji je Turčije, Kolumbije in Indije, nemščina tako zelo prirasla ki v sklopu mednarodnega ke, na katen )e v kulturno- manj je interesa za španJči- k srcu, da razmišlja o lem, projekta AIESEC aprila in zabavnem programu več no," je dodal Primožič. Sed-kot 120 učencev pod vod- mošolkj Nina Kočar in Lu- da bi ta tuji jezik Študirala. SedmoŠoika Lara Kožuh si maja sodelujejo na petih gorenjskih loiah oziroma vrt- stvom desetih mentorjev pokazalo znanje enajstih jezikov. cija Madjar, se, denimo, učila nemščino. Ta izbirni je kot izbirni predmet izbra- cih. Na Oš Skofya Loka - Mela francoščino, a je ta jezik, sto je Študentka jz Indije predmet sva si izbrali tudi kot je povedala» precej te- Umah Sara Jacobs. OTTK)ŠKA rePESA Gazela Lepa si kot roža, ko cveti, mirna kakor jezera gladina, ki v težkih trenutkih me pomirja. Ko gledam ti v oči, se zdi. da ustavil sem čas, ki v meni že doigo časa živi in gori. Sodi še najprej ml taka poznanka, ki v meni živi. Gašper Kosmač, 9. b, 0$ Gorje TISOČ UGANK ZA ŠOLARJE Tokrat vam Franc Ankerst zastavlja naslednjo uganko; Kaj je kot puSčica^ jasno, slikovno, vedeti nam da: to je kot pnbito? Do petka nam pošljite SMS z vsebino ug+rešitev-fime in priimek na Številko 031/691111. Nekdo bo prejel knjižno nagrado, ime nagrajenca bomo objavili prihodnji torek, Pravilna rešitev prejšnje uganke se glasi noč. Srečni nagrajenec je Anžej Ulčar iz Radovljice. SUDOKU 2A OTROKE R«ii(ve. t z Tr C T Tis 9 2 5 ^ z V r|c 91912 i 1 1 - 2 6 2 1 3 6 1 5 2 JÈ 4 3 ^«favib! (va in Bin# Navodilo za reševanje; do 6 V mrežo uvrstite številke od 1 U poŠte vojie: 1. V vsaki vrstici je vsaka Številka vpisana le enkrat. vsaka Številka vpisana le enkrat I V vsakem stolpcu je vsaka Številka vpisana le enkrat V vsakem pravokotniku 23x2 polji je vsaka številka vpisana te enkrat. GC I IZLETI J Na OŠ Škofja Loka • Mesto so letos z angleščino začeli seznanjati tudi prvošolčke (na sliki). / F^exoAnaHainruin DVODNEVNI PRVOMAJSKI IZLET NA BOROMEJSKE OTOKE Program ____ t. dan: Odhod zgodaj zjutraj. Z udobnim avtobusom voinja v Italijo do jezera Comoz ogledom starega dela mesta Como. Nato vožnja v Svico do zdraviliškega mesta Lugano in ogled tovarne čokolad« Alpska roža. 2. dan: Po zA\tiku izlet z ladjo po jezeru Maggiore z obiskom palače družine 6orome«> in botaničnega vrta na otoku Madre. Na otoku isola del Pescatori sprehod po ribliki vasici. Na otoku Bella ogled baročnega gradu. Popoldne vrnitev v Streso, nato odhod proti domu. Cenajzleta:119EUR/2S.517SIT Doplačila: palača Boromeo in vrtovi ccd. EUR / 2.396 SIT in prevoz zladjicocc3-8EUÄ/].917SIT NAJAVUAMO ENODNEVNA IZLETA: •12. maj> Veliki Klek(6rossglod(ner)(cend33EUR/7.908SIT) • 19. maj • Dolomiti In Cortina D'Ampezzo {cena 42 EUR /10.064 SIT) Naročnikom Gorenjskega glasa priznamo 10% popusti Prijave; Gorenjski gtas po tel.: 04/20142 41 ali Agencija Linda po (el: 04/235 8420 al) 041/2« 773. Gorenjski Glas 06 TOREK 24.4.2007 NAGRADNA KRIŽANK; i t 1 t » Trije Izžrebanci prejmejo po dve brezplačni vstopnici za otvoritveni koncert Tedna mladih, ki bo v petek, n. maja, ob 2i. uri na vrtu gradu Khislstein v Kranju. Nastopajo: Stratus (Slovenija), Let 3 (HrvaŠka), Haydamaky (Ukrajina). Rešitve križanke (geslo, sestavljeno iz Črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do ponedeljka, 7. maja 2007, na Gorenjski glas, Zoisova i, 4001 Kranj, p.p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi t. NJSfO GUS MčA SMOLA BALZA. HOVCA i te PEVKA IN KRALKA sjmuto »f . t ■ i, / šPOATNI KOMEN. TATOft 8TAR£ DRŽAVA V AFRIKI RfKO UAX I'd 19 9 UJK31 GALV&M i C 4JKLEMWÄ{ WSLJ4A VRSTA KAVČA ^. é » CAVAZA SUKAR sueic LEPO VEOeUE, OUKA POME&JE RA&JI SAMEC SLWKAR AASEk SREDOI OIOLASNA gorenjski gus umetno usnje TaJ* prffadnk skavtov 20 skuoea vritvu korakanja drugo VkZA 13 MOJZESOV BRAT SANfTEm MATERIAL UTEHE jono česen razpoka kacuni slw ribiSka vrvka perje pri repi 10 pevka lear wdaaho ravnanje JAKOBOV BRAT SOOOMO PtIALO JUDOVSKI KRAU AML£ NASLOV M&JHA REMS HflVA&KO Č0K2A SEKAHIE DRV eVROPIK* aOVNA KKA OTOK ČAftOVMC KIRKE 7 É J r ♦1 -M/ ČnALEC CARJEV« RAN» CSUUC \ OTOK PRIRSN AAP£ 14 KONEC POLOTOKA POVELJE I& s • > ^ ^ a. i, <' 'C )- . à« ■ ■ > 4 .11 . * A OSKAR KOGOJ OfiLAfiLO SmvOl: F. KALAN AMERIO lORALEC [HARnSONf RUKO RANPL IZVL£ČEK fAKVtTFT NO^Rl-ČEVALO KAZN BORfLNA SPOmNA MNOGA PRMDNIK MAOROV MUSU-MANSN LAK07MK PEVSn amSBKA lORAlKA SUKNJIČ STRAHSKI DEL TELESA UHEK sportm ČOliJ SIMON JEMKO KRAASA. □UHOVTTA 2G0DeA0 ZhAAl OSEBI ABTTRAKT KA FSNUtS JRA T HESTOS TSWAH JUŽNO 00 CELJA &HJKA 2ÀÌtm PREMAZ ZAVUGO VZKUKKA BIKOaORBl e 2EUEUSKA KROGLA POVRŠINSKA MERA 'pmfußst GRČIJE RWMOOE- RATORKA nOAi AKTON 0MER2L RUSKO GUSBILOS SnUNAM PEVEC COTUGNO gm / . tZDElO- VAICI GOOALZ CREUONE STAR SLOVAN NOVAK OTAKAR ANTON tO BANOEAAS AMEA$10 RUASKI KOHK (BUSTER) ♦ > 4 NA$ TlONEC {JANEZI OGROOJE Z MREŽO ZAPRE». PAVANJE ZRNJA s TOREK 24.4.2007 AVTOMOBILIZEM Test: Mitsubishi Colt 13 Instyle O Matjaž Gregorič zasnova karoserije spogleduje z enoprostorsko filozofijo, ki že nekaj Časa ni več muha eno-ri japonskem Mitsu- dnevnica. In čeprav je poševno-bishiju je model colt oki štirikolesmk krajši od veä-že skoraj legenda. Sko- ne najbližjih tekmecev, dolžin-n neka} generadj si ga ski primanjkljaj zlahka nado-je omislilo kar nekaj milijonov mešČa z višino. Kabina je na-voznikov, tudi na stari celini je mreč potisnjoia daleč naprej bil dokaj priljubljen, le v in prelomnica med motornim zadnjih letih prodajne Številke pokrovom in velikim vetro-niso več povzročale zadovolj- branskim steklom je precej za- stva. Zalo je bila leta 2005 s pri- brisana. Čeprav je colt videti hodom novega colta narejena mladosten, še zdaleč ni name- pomembna prelomnica, pred- njen samo mlajši generaciji, vetrobranskega stekla. Okolje ima vrtenje v srednjih vrtljajih, vsem v smeri iskanja mlajših zaradi sorazmerno visokega je odeto v plastiko, ki na nekate- vendar za bolj enei^čno vož- kategorij kupcev. položaja za volanom in posle- nh delili ustvarja že kar preveč njo potrebuje nekaj več pri^- Colt ie med manjšimi avto- dično lažjega vstopanja bi se cenen videz. Merilniki so pre- njanja, to pa posledično pome- mobili doka) samosvoj, saj se znal prikupiti tudi komu, ki gledni in prijetno osvetljeni, ni tudi do zgornje meje znos- ima težave s hibtenko. Spo^e- prijetno domačnost zna priča- nosti hrupa v potniški kabini dovanje z manjšimi enopro- rati tudi osvetljenost spodnjega in nenazadnje večjo bendnsko stord se kaže tudi v zadnjem dela sredinske konzole. Pohva- žejo. Podvozje nima ravno delu potniške kabine; deljivo le gredo odlagalnim predalom, špoitnih ambidj, naravnano je sedežno klop je mogoče premi- predvsem na desni str^ pred na kompromis med udobjem kati tudi vzdolžno in kadar pri sopotnikovim sedežem, ki je in zanesljivostjo pri legi na ce- običajni postavitvi v prtljažniku lahko tudi hlajen, vanj pa gre stì. Nagibanja je nekoliko več, ni dovolj prostora, pomaga od- poldruffl liter velika plastenka. kot bi se spodobilo za dobro stianitev sedežev, kar v množi- Izbira motorjev je omejena vzgojen avtomobil» cestne gr- d manjših avtomobilov ni rav- na tisto, kar je koncem Daim- bine se čutijo bolj. kot bi to ženo običajna rešitev. Voznikovo lerChrysler v nizozemski to- leli potniki, svoje delo pa ved-delovno mesto je potisnjeno ' vami jeval v svoj že upoko- no, tudi po daljšem obreme- daleč napre), kai je lahko moteče za nekoliko višje voznike, ki jeni smart forfour. S coltom sta namreč tehnična sorodni- njevanju. brezpogojno opravljajo zavore. TEHNIČNI PODATKI se jim zdi, da je glava preblizu a Nemcem posel ni šel do- Colt je tokiat bolj v vlc^ lov- bro od rok. Bendnski štirivalj- ca na n^de voaiike, kot je bil nik z 1,3 litra ajbne prostornine v pr^šnjih generadjah, seveda Mere: Prostornina prtljažnika: Teža (prazno v./dovoljena): Vrsta motorja: Gibna prostornina: Največja moČ pri v/min: Največji navor pri v/min: Najvišja hitrost: Pospešek o-ioo km/h: Poraba goriva po EU norm.: Maloprodajna cena: Uvoznik: je v zlati sredini po velikosti in pa je boj v tem velikostnem raz-d, 3.870, v. 1550 m, medosje 2,550 m mod. "Papirnati" obeti so so- redu neizprosen in Mitsubishi- 229/640 lidni, vendar motor v celem ne jeva nekajletna odsotnost se po- 970/' kg izpolnjuje pričakovanj. Rad zna. štirivaljni, bencinski 1332 ccm 70 kW/95 KM pri 6000 125 pri 4000 180 km/h n,i s 7,4/ 4.^/ 5.S l/'oo ^^ 12.477 EUR (2.989.9S8 SIT) AC Konim, Ljubljana AVIOHIŠA AHČIN.VOiaO 75 A, 420d éStfàJR. t«l.04/27 »9 200, www .init.subi shl. ahcin. si ŽIVIM. OA VOZ JH. SSangyong actyon sports se uvršča med terenske poitovornjake. O Matjaž Cregohč sko opremo med drugim sodijo roöio nastavljiva klimatska naprava, ^elni varnostni užnokorejski SsangY- vreä, protiblokirru zavorni si-ong je v svojo modelno raHijski pprpje^nik s paleto uvrstil tudi novi terenski pol tovom jak CD predvajalnikom ter s stikali na volanskem obroču in tako naprej. Za doplačilo si je mc«oČe omisbti tudi dve ra2- actyon sports, Namenjen je različnim obrtnim dejavnosti, lahko pa služi tudi Učni nadgradjiji. Pogonu je prevozu različrdh rekreacij- namenjen že znani 2,o-litrski skih pripomočkov. Mehanika turbodizelski ŠtirivaJjnik, ki in zunanjost temeljita na mo- razvije 104 kW (141 KM), za delu actyon, vendar je sports prenos na zadnji kolesni par nekoliko daljši, tovoiTii prostor je dovoljeno obtežiti z naj- oziroma pri dražjih izvedbah na vsa Štiri kolesa skrbi •/t" ^ ^ » več 762 kilogrami, vleče lah- petstopenjski ročni, ob do- KIAM ko do 2300 kilogramov težak plačilu pa lahko tudi štiristo- ^Kmtìiùi^fJiVrp « 1 . I * * iJiftM^_i ^ASMEH d.0.0. C> priklopnik 2 naletno zavoro. penjski samodejni menjal-Notranjost je v celoti povzeta nik. Cene se gibljejo 21.690 poobičajnein actyonu. v serij- evrov navzgor. ser znamke SsAMSVbNG Delovni pon. -odi.: 8. • 1$., sob: 8. do 12, urei Koroika c. $3A, Kran} Tel.: 04/23 51777 kid. nas mah@9m ai I .com www.nasmfih.sl ZAMUDA Z RAZLOGOM I Fiat je tudi na slovenski trg končno pripelja novi Sedici. ^ Matjaž Cregorič dizel, ki razvije 8S kW (120 KM). Pri prvem je menjalnik petstopenjski pri turbodizel- skem Štirivaliniku Seststo- Časih je bolje priti pozno kot nikoli in penjski. Pri obeh strojih si je to se je godilo tudi F iato ve mu novin- mogoče omisliti dvo- ali štirikolesni pogon. Štirikolesni cu sedici- Zaradi premajhne pogon deluje tako, da se na-proizvodnje v Siizukijevi to- vor na kolesa usmerja s vami na Madžarskem, kjer dejno, s pomočjo gumba na nastaja tudi suzuki SX4, so sredinski konzoli je mogoče nekateri trgi, tudi slovenski, porazdelitev "zakleniti" v raz- morali počakati več kot eno merju pol na sprednjo in pol leto. Sedici povzema lastnosti na zadnjo os, lahko pa sedid običajnega in terenskega av- vozi tudi samo s pogonom na tomobila, kar potrjuje vsaj z prednji kolesi. Oprema je oddaljenostjo karoserije od razdeljena v dva nivoja, ce- tal in zajetnimi plastičnimi nejši dynamic ima med dru- obrobami na spoiijem delu. gim serijski ABS, šest var- Zunanjost je nastala na risal- nostnih vreč in ročno klimat- nih deskah znanega Italijan- sko napravo, dražji dynamic skega oblikovalca Giorgetta pa je za nekaj dodatkov boga- Giugiara, sicer pa se 4,11 me- tejši. Cene se gibljejo od za« tra dolg avtomobil dokazuje s Četnih 15.590 evrov (1,6 dy- solidnim udobjem za pet po- namic 4x2) do 21.590 evrov tnikov in od 270 do 670 litri (1,9 muMjet emotion 4x4). prti i ažnega prostora. Vsaj za leto velja, da je količi Pogonu sta namenjena le na namenjena slovenskim dva motorja i,6.11trski ben- kupcem precej omejena, saj dnski štirivaljnik z 79 kW bo na voljo le 50 avtomobi- (107 KM) in 1,0-litrski turbo- lov. H A • Novi Fiat Sedici Vabljeni na poskusno vožnjo in predstavitev novega vozila Fiat s štiriIcolesnim pogoml «»«•«Iv AM Novi pooblaščeni prodajalec voz({ Fiat AVTO MOČNIK, d.0.0., KRANJ Britof 162, Kranj, 04 281 77 20 Finr NAKARTKO Začetek proizvodnje novega Forda Mondea Manj kot \2 mesecev po uradnem začetku Izdelovanja novega s-maxs In gafaxya, je pred dnevi Iz Fordove tovarne v Genku zapeljal popolnoma novi mondeo. Investicija proizvodno linijo je znašala 715 milijonov evrov in vključuje modernizacijo za vse tri nove modele. Ko bo proizvodnja stekla z polno zmogljivostjo, bo na dan izdelanih skoraj 1200 primerkov vseh treh modelov. Porsche bo razširil tovarno v Leipzigu Priprave za proizvodnjo nove Porschejeve limuzine pana-mera so v polnem razmahu, proizvajalec Športnih avtomobilov bo moral tudi razširiti tovarno v Leipzigu. Proizvodna dvorana s površino 25.000 kvadratnih metrov Je osrednji del projekta razširitve, zraven nje nastaja še logistični center s površino 23.500 kvadratnih metrov. Poleg tega bodo obstoječo montažno dvorano, v kateri izdelujejo že cayenne, dopolnili s centrom za pilotske projekte in analize ter z učno delavnico. Obseg naložb v zgradbe in opremo za proizvodnjo znaša skupaj 150 milijonov evrov. M. C. TOREK 24.4.2007 DRUZ vBN> KRONIK; Veter mladosti v harmoniji slovenske hrane, vina in besede, 29. Pokal Bleda 2007 in Internautica 2007, ki bo na ogled med 8. in 13. majem v portoroški marini. Alenka Brun stvo in turizem Bled so se na omenjeni Stojan Križman športna oblačila, potapljaSko zakljuòio prireditev priprav- tudi v pripravi dolgih pijač opremo, športno obutev ter Ijali že od ianuarja. S pomoč-tudentje Višje stro- jo mlajših Icolegov so tudi le- (long drink), pri aperitivnih cocktailih ( B efor D Inner Široko paleto storitev in izdelkov raznovrstnih ponudni- kovne šole za go- tošnjo Gaio izpeljali najboljše, Drinks) pa se je izkazal Edin kov, ki so kakorkoli povezani stuistvo in turizem kot se je le daJo. Halačevič. z življenjem na morju. Na Bled so pred Časom Nekaj dni kasneje je Bled V Portorožu pa so minuli drugem delu razstave, ki po- pripravili tradirio- gostil še eno tradicionalno teden predstavili 12. medna- vezuje morske razstavne po- nalno zaključno prireditev prireditev • barmansko. Letos rodno navtično razstavo In- vršine, pa bodo pregledno po- Gala Bled 2007 v restavraciji namreč mineva 40 let od za- temautica 2007, ki bo na stavljene na ^ed predvsem Grand hotela Toplice. Tudi le- četka druženja slovenskih ogled med 8. id 13. mafem v večje motorne jahte in jadmi- tos je bila prireditev obarvana barmanov, na Bledu pa je bilo portoroški marini. Prijave ka- ce, ki jih razstavljavci pred- tematsko in kot nam je pojas- 16. državno prvenstvo v meša* žejo, da bodo domaČi in tuji stavljajo Že pripravljene za nila vodja letošnje Gale Brigj- niu pijač in 29. Pokal Bleda razstavliavci znova pripeljali plovbo. Kopni del razstavišča ta Ju^ec, so letos študentje 2007- Kot običajno so svoje na večerji povabljenim, profesorjem in posebnim gostom postr^ jedi, ki jih najdemo v slovenski nacionalni kuJina- znanje, &«u hrenovo omako./^c^t^ TinaQ«^! V kuhinji so s kuharji Crand hotela Toplice tokrat delili |anez> Boštjan in Blaž študirajo na Bledu. Vrhničanjzolan in prostor Gregor Petan, šefica Ana Fajkar in Anja Tušek, Kranjčan so svojim starejšim kolegom pomagali pri izpeljavi / F910 Tina O^ki Gaie. / Fol«: Tin« Ook) É m 1 s.. r-i' ^ ^■■ri'-- J t >7 Barman Darko Majcen je bil tretji v atraktivnem mešanju Drugo mesto v flairu in dobra strokovna podkovanost. Rok pijač. / Foto Anka BybvM Dobnlkar. / fo^o. Anita buIo»« VRTIMO GLOBUS Trikrat ušel smrti Roger Moore, 79-letni britanski igralec, ki se po upokojitvi posveča dobrodelnosti, pravi, da je srečen, da je Še živ, saj je bil že trikrat v življenjski nevarnosti. Nekdanji James Bond je kot otrok preživel dvojrto pljučnico, kasneje srčno okvaro, na starost pa še raka na prostati. "Vzorce mojih tkiv imajo po vsem svetu. Upam, da me bo ob smrti ostato dovolj, da me bodo lahko položiti v krsto," je šaljivo povedal za tabloid The Globe. Opravičilo za izjave o nacizmu Bryan Ferry, ki je v intervjuju ža nemški časopis Welt am Sonntag povedal, da se mu zdi nacistična ikonografija osupljiva in čudovita, se je po burni reakciji javnosti za svoje izjave opravičil. Pojasnil je, da na to gleda izključno z zgodovinskega vidika. "Iskreno se opravičujem i ii vsem, ki sem jih prizadel, saj se zavedam, da je nacistič-ni režim povzročil veliko gorja in hudega," dodaja 6i-letni britanski pevec, frontman skupine Roxy Music. {ustin med profesionalne igralce gol^ justin Timberlake si Želi postati profesionalni igralec golfa, še preden bo dopolnil 30 let. Da je golf pevčeva velika strast, kaže tudi to, da se na igrišče odpravi vsak dan, po besedah prijateljev zares igra s srcem in je zadnje čase precej na* predoval. Član losangeieškega kluba gol- fi sto v, ki se želi udeležili vsaj enega turnirja profesionalcev, je najel osebnega trenerja, pa tudi na vsa potovanja s seboj vzame palice. Kylie nov obraz H&M švedska modna hIŠa H8lM, ki bo v krat« kem predstavila novo kolekcijo kopalk, je za oglaševanje izbrala Kylie Minogue. "Ko pomislimo na Avstralijo in na gla- mur, pomislimo na Kylie," so izbiro pojasnili v HS^M. in čeprav pevka nI neposredno sodelovala pri oblikovanju, je prispevala svoje ideje. Tudi Kylie je nad novo kolekcijo kopalk s pridihom ki bo postregla z modro-zelenimi, srebrnimi in progastimi bikinkami, navdušena. Enaindvajsetletna Romina Ürh pravi, da je doma tako na Bledu kot v Ljubljani, saj živi med študijskim letom na Bledu, drugače pa je Ljubljančanka./^atorTmiooki Gorenjski Glas zd?av7e& lepctta je prjloga časopisa GOR£niski cus Odgovorna urednica: Marija Volčiak Časom s izhaja občasno 24- APKiL 2007 vvw.gorinjskiglasssi J \ Pozitivni test ni nujno alergija Pri prepoznavanju, kaj je tujek, se pri alergiji zgodi napaka; imunski sistem snov. ki je nenevarna, prepozna kot nekaj tujega, proti Čemur je potrebno zgraditi imunski odziv. stran 3, 4 i Milijon let za prilagoditev na izobilje Pri živih bitjih, ki Še živijo v svojem naravnem okolju, debelosti ne zasledimo. Danes debelost razumemo kot posledico slabe prilagoditve Človeka na izobilje, ki nam ga ponuja sodobni čas. Stran 5 Kruh na Najnežnejši spomin dom so povezani z vonjem kruha, ki zadiši še mnogo let kasneje, ko se spomnimo mame, ki ga jemlje iz peČI. Stran 14 Zdravte • Kakovost bivanja • Zdrava prehrana - Napredek v zdravstvu • Zdravila • Kozmetika • Nasveti za dolgo življenje Pravico imamo y da nas ne boli! IS vedno spremlja, vendar se odnos do nje S( ekaterih sredstev proti bolečinam je močan, i področju v zadnjih letih izjemno napredovala Katarina KoŠenina oie^iao delimo na onkološko» ki je posledica malignega obolenja, in na neonkološko, ki nastane zaradi vseh drugih vzrokov. ZoboboL bolečine ob vnetju sinusov, porodu, žolčnih ali ledvičnih kamnih, migreni in poškodbah, na primer zlomih, spadajo med najhujše akutne , ki izginejo, ko osnovni vzrok zanje odpra vlmo. Bolj zapleteno je spo padanje s kronično boleči no, ki lahko traja od neka mesecev do nekaj let. Ob vladovanju onkološke bole čine se posveča precej po zornosti, veliko pa je Še tre iWljenje brez ali z znosnimi bolečinami, ne glede na njihov vzrok, pravica vsakega bolnika. membno pa je, da zdravlje* nje začnemo dovolj zgodaj, da preprečimo pojav bolečinskega spomina. Cilj: po dveh dneh mirno spanje Osnova za ocenjevanje jakosti bolečine je bolnikovo poročanje. Pri tem si pomaga z vizualno številčno lestvico od o do lo, pri čemer o pomeni odsotnost bolečine, lo pa nevzdržno bolečino. Bolniki običajno najvišje, z oceno sedem ali več, ocenijo nenadno» nepričakovano bolečino (na primer ob nevralgiji obraznega živca), bolečino zaradi močnih vnetij (na primer zobobol) in raztezanja Načini zdravljenja bolečine Zdravljenje bolečine je odvisno od tega, kako močno jo bolnik občuti. Bolečino zdravimo z analgetiki, ki jih delimo na enostavne, kot so na primer nesteroid-ni antirevmatiki (NSAIR) ter acetilsalicilna kislina (aspirin}» in na analgetike na osnovi opioidov. Cilj zdravljenja je bolečino spraviti na stopnjo 3 ali manj, pri čemer velja, da je sprememba jakosti bolečine glede na začetno vred- da bo nik Z zdravljenjem bolečine naj bi doseg po dveh dneh spi brez bolečin in da jih preko dneva označi za znosne. ba opraviti pri obvladovanju kronične neonkološke bolečine. Svetovna zveza za bolečino (lASP), Evropska zveza za bolečino (EFIC) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) so se do kronične neonkoloSke bole- mišic (na primer porod) in bolečino zaradi pritiska na živce (na primer ob zdrsu medvretenčne ploščice ali tumorjih). Načeloma velja, da naj bi z zdravljenjem bolečine dosegli, da bolnik po dveh dneh spi brez bolečin in da jih preko dneva označi za znosne. Večino čine že opredelile in pripravile celosmi načrt za njeno obvladovanje, Pomembna postavka v njem je, da je z ustreznimi zdravili, po- bolečin učinkovito lajšamo nost bolj pomembna kot sama Izmerjena vrednost, jo-odstotno zmanjšanje bolečine za bolnika namreč pomeni pomembno izboljšanje stanja. Enostavne analgetike uživamo v obliki tablet» opiodini analgetiki pa se jemljejo v obliki tablet ali si jih bolnik kol obliž nalepi na kožo. Prednost obli-ža je, da zmanjšuje tvega- nje za pojav neželenih stranskih učinkov zaradi nihanja koncentracij zdravila v krvi. Z novimi spoznanji o mehanizmu nastanka in delovanja bolečine se je zdravljenje bolečine zelo spremenilo. Pojav- jajo se vedno nova, tarčna zdravila, ki delujejo točno na mesto bolečinskega dogajanja. Nekatera so usmerjena na preprečevanje sproščanja določenih snovi, druga se vežejo na receptorje, s čimer blokirajo prenos bolečine. Kronična bolečina najbolj ogroža ženske Raziskava, pri kateri je sodelovala dr. Marica Cesar Komar, predsednica Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine, je pokazala, da pri nas bolniki najpogosteje uporabljajo nesteroidne an ti-revmatike in blažja zdravila, ki so na voljo v prosti prodaji (acetilsallcilna kislina, paracetamol). da ljudje, ki t^i-jo bolečino, zaradi tega ne obiščejo zdravnika (pa bi ga morali), in da se zdravniki v ostalih državah EU pogosteje odločajo za predpisovanje opioidnih analgetikov, Bolečine trpi 65 odstotkov Slovencev. Pri tretjini od njih gre za močno (ocena jakosti ali več) kronično bolečino. Pri dobrih desetih odstotkih je bolečina nevzdržna in se pojavlja vsak dan. To Slovenijo uvršča na tretje mesto med evropskimi državami, za Norveško, Poljsko in Italijo. Pri nas se kot najbolj ogrožena demografska skupina kažejo Ženske, starejše od Ó0 let» ki so najbolj ogrožena skupina tudi v evropskih državah. Ambulante za zdravljenje bolečine zadnjem Času so v okviru vseh splošnih bolnišnic pri nas (navadno znotraj ane-stezioloških oddelkov) ustanovljene ambulante za zdravljenje bolečine, kjer se intenzivno ukvarjajo s terapijo bolečine. Zdravljene poteka v tesnem sodelovanju med bolnikom, njegovim splošnim zdravnikom in al-gologom. Bolnik mora razumeti, kaj in zakaj ga boli in na kakšen način mu bodo poskušali bolečino ublažiti, hkrati pa poroča o vseh učinkih zdravljenja, kar je zelo pomembno, saj je reagiranje na analgetike individualno. Splošni zdravnik je tisti, ki bolnika in njegove težave najbolje pozna, algo-log pa je tisti, ki je za zdravljenje bolečine najbolje strokovno opremljen. KOŽA Ljubki mucki - neljubka mikrosporija Okužba se najpogosteje prenese pri neposrednem stiku obolelo živaljo: božanju, hranjenju aii negi, zdravljenje pa lahko traja več mesecev. Stran 7 MELANOM Dva milimetra odločata o življenju Dinamika melanoma taka, da se najprej širi po površini kože, šele potem gre v globino. Reagirati moramo takrat, ko je metanom Še na površini. Stran 9,10 PREBAVtU Raka na želodcu vse manj, raka na požiralniku vse več Stalno draženje in sprememba sluznice zaradi refluksne bolezni vodita v razjede, zožitve in v končni fazi tudi v raka požiralnika. Stran 11 Izbrano Zdravje&lepoU, torek, 24. aprila 2007 "Prespati problem" v resnici deluje Geni, tako nevarni, da jih • ni Z alkotesti v šolah nad pijane najstnike te se kdaj vprašali, ali kriiatica, da je probleme treba prespati, deluje? Deluje. Spanje ne samo čisti spomin, pač pa možganom tudi omogoči, da iz množice dražljajev, ki čez dan prihajajo vanje, izluščijo tiste vsebine in pravila, so pomembna. Drugače povedano, medtem ko spimo, na§i možgani svet dajejo v red. Študija, ki so jo pod vodstvom dr. Boba Sticl^olda izvedli raziskovalci harvardske univerze, je pokazala, da smo ljudje bolj sposobni povezati podobne besede po dobro prespani noč kot takrat, ko smo že dlje časa budni. Tudi zapomnimo si jih kar 25 odstotkov več. To pomeni, so zaključili raziskovalci, da se med spanjem dogaja lo* Čcvanje in razvrščanje tistega, kar smo dojeli čez dan, po vsebini. "Spanje nam pomaga iz-lulčiti pravila iz izkiiSenj," pravi dr. Stickgold. V podobni raziskavi so skupini ljudi pokazali karte s simboli, ki so bili povezani z določenim vremenom. Po dvanajstih urah učenja se je testna skupina precej namučila, preden je do» ločen simbol uspešno povezala s pravim vremenom. Ko so poskus ponovili po spanju, so isti ljudje dosegli vsaj za desetino boljše rezultate. (New Scientist, kk) prašanje, ki si ga je zastavila skupina genetikov iz univerze v Idahu pod vodstvom prof Grega Hampikiana, ni bilo običajno. Zanimalo jih je, ali v dednem zapisu obstoja skupina genov, ki so tako nevarni za življenje, da se nikoli ne aktivirajo, "Tako je, kot bi iskali iglo v kopici sena, pri čemer, prvič, ne vemo, ali sploh je tam, in drugič, pojma nimamo, Čemu je podobna," je dejal prof. Hampikian. "Domnevamo, da obstojajo geni, ki niso združljivi z življenjem, bodisi da blokirajo vitalne procese v celicah ali pa so smrtonosni za nelàtere vrste živih bitij, za druge pa ne. NaS namen je poiskati točno te gene. " V ta namen je raziskovalna skupina razvila posebni računalniški preoram, ki "bere" gene določene dolžine, jih primerja z geni v obstoječili bazah in iŠČe tiste sekvence, ki [ih v genih živih bitij ni ali se pojavljajo samo pri nekaterih. Do sedaj so jih našli 86. V naslednji fazi bodo tesrirali njihov vpliv na človeške celice in nekatere bakterije, da bi ugotovili, ali kakorkoli sodelujejo pri celični smrti oziroma izzovejo imunski odgovor, kar bi v bodoče lahko pomagalo bolje razumeti in obvla» dati Številne bolezni. (New Scientist, kk) opivanje brez meja je med mladimi povsod po svetu vse bolj pogosto. Raziskave kažejo, da alkohol uživa kar polovica ameriških najstnikov, samo v 2005 pa jih je zaradi zastrupitve z njim umilo okrog 1700. Ena od srednjih šol v New Jerseyju • tu je alkohol prepovedan mlajšim od 21 let se je odloČila, da bo temu naredila konec. V šolo so uvedli posebni urinski alkotest, tako občutljiv, da zazna tudi teden dni staro popivanje. Test EIG meri prisotnost etil glucuronida, spojine, ki nastane pri razgradnji alkohola v telesu. Vsak dan bodo naključno testirali štiri do osem dijakov, testiranje pa je del široke kampanje, s katero bodo dijake poskušali odvrniti od uživanja alkohola in ostalih mamil. Test pa ima eno veliko pomanjkljivost: tako občutljiv je, da je pozitiven tudi, če testna oseba zgolj uporablja ustno vodo. v kateri je alkohol, ali uživa nekatere vrste kisa. Kljub temu ga že uporabljajo v številnih ustanovah, na primer med osebjem v zdravstvenih ustanovah, ki ima težave z alkoholom, pa tudi v vojski in sodstvu. Izumitelja testa sta zdravnika iz univerzitetnega kliničnega centra v Bas-lu. (New Scientist, kk) Samomorilska nagnjenja petletnikov Umetni zob z vstavljenim zdravilom Gostejše tkivo v dojkah povečuje tveganje za raka se več otrok v razvitem svetu pestijo depresiji podobni simptomi, ki v skrajnem primeru vodijo celo v samomor. Stopnja samomorilnosti v starostni skupini 15 do 21 let se je v EU povečala za trikrat, na SOS telefonih pa išče po» moč vse več mladih. Štirje od petih klicev po» tencialnih samomorilcev prihajajo od deklet, na svetovalce pa se obračajo celo pet let stari otroci. Strokovnjaki priznavajo, da je mentalno zdravje sodobnih otrok slabo, težave pa se kažejo z motnjami hranjenja, s konflikti v družini, medvrstniškem nasilju in fizičnih in psihičnih zlorabah. Številna dekleta telefon za pomoč v stiski zavrtijo med poskusom samomora, Eden od svetovalcev je tako rešil de« kletce, ki se je poskušalo ubiti s tabletami v svoji sobi, medtem ko so njeni starši spodaj gledali televizijo. Z otroki, ki so lani samo v Veliki Britaniji zavrteli klic v sili, bi lahko napolni) 240 šolskih razredov. Najstnike najbolj pestijo mom j e hranjenja in občutek, da niko« mur ni mar zanje. "Moja mama Še opazi ne. da se režem. Ničesar več nimam. Česar veselila," je svetovalcu po telefonu zaupala ena od deklet, (kk) trah pred tem, da boste pozabili vzeti zdravilo, bi lahko že v bližnji prihodnosti postal brezpredmeten. Nemški raziskovalci so namreč izdelali umetnemu zobu podoben vsadek, v katerem je zdravilo, ki se postopoma sprošča. Vsadek je tako majhen, da ga lahko pritrdijo v dva umetna kočnika. Če se bodo poskusi na ljudeh izkazali za uspešne, bodo bolniki lahko zob-zdravilo začeli uporabljati leta 2010. Naprava bo predvsem dobrodošla pri tistih kroničnih bolnikih, pri katerih mora biti plazemska koncentracija zdravila ves čas Čimbolj enaka. Odpadlo bo tudi nočno jemanje zdravil. Doziranje zdravila bo lahko točno prilagojeno bolnikovemu spolu in telesni teži, kar bo po mnenju farmacevtov in zdravnikov, ki sodelujejo pri projektu, zmanjšalo neželene stranske učinke zdravljenja. Napravo sproži električni impulz, kj odpre ventil, iz katerega steče točno določena količina zdravila in se absorbira preko ustne sluznice. Naprava je opremljena z dvema senzorjema. Prvi meri zalogo zdravila - ob opozorilu je slednjega dovolj Še za dva tedna, drugi pa količino, ki se sprosti in ki jo zdravniki lahko poljubno spreminjajo. (BBC, kk) ak na dojkah je najpogostejša vrsta rakavega obolenja med ženskami. Ker je izid zdravljenja močno odvisen od tega, kako zgodaj ga odkrijejo, ginekologi na mamografijo pošilja-vse ženske po petdesetem letu starosti. Več zadnjih raziskav pa je pokazalo, da je tveganje za raka na dojkah večje pri tistih ženskah, ki imajo v dojkah več radiografsko gostejšega tkiva. Gre za tkivo, ki vsebuje žlez in manj maščevja in ki se na mamograf-ski sliki vidi kot homogeno tkivo, v katerem je težko razlikovati podrobnosti. To je tudi glavni razlog, da se mamografija kot presejal-ni test uporablja pri starejših ženskah. V hovih dojkah prevladuje maščevje, kar napravi vidne tudi spremembe, manjše od 5 milimetrov. Kanadski raziskovalci so preuäU podatke za iu2 bolnic z rakom na dojkah, ki so biie na mamografiji. Ugotovili so, da je bilo tveganje za raka pri ženskah, ki so imele vsaj 75 odstotkov gostega tkiva, kar petkrat večje kot pri ženskah, ki so jim namerili največ deset odstotkov gostega tkiva. Bolj ogrožene so mlajše ženske. (New England Journal od Medicine, kk) P Zdravje&lepoU» torek. 24. aprila 2007 3 Alergije Pogovor: dr. Mihaela Zidarn, specialistka alergologinja Pozitivni test v se ni V zadnjih sto letih smo izkoreninili številne pogovarjali z dr. Mihaelo Zidam, specialistko alergologinjo iz Bolnišnice Golnik Mojca Šimekc aj je pravzaprav alergija} "Alergija pomeni, da je oseba preobčutljiva na snovi, ki jih večina ljudi normalno prenaša. Alergija je neke vrste napaka imunskega sistema. Osnovna naloga imunskega sistema je, da nas brani pred tujimi snovmi,zato moia znati dobro prepoznavati lastno od tujega in nevarno od nenevarnega. Pri prepoznavanju, kaj je tujek, se ravno pri alergiji zgodi napaka: imunski sistem snov, ki je nenevarna, prepozna kot nekaj tujega, proti čemur je potrebno zgraditi imunski odziv. To pomeni, da oseba reagira bolj, kot bi bilo to za lake povsem neškodljive dražljaje potrebno. Preobčutljivost se pojavlja vedno ob enakem stimulusu in je pogosto trajna." Ali vse alergije nastanejo na enak način? "Glede na mehanizem nastanka alergije delimo na štiri tipe preobčutljivosti. Najpogostejša je preobčutljivost, ki nastane zaradi specifičnih Ig E protiteles. Najbolj značilna oblika te alergije je alergijski rinitis. Tudi alergija, ki vpliva na astmo, poteka po tem mehanizmu, pa tudi anafilaksa, sistemska preobčutljivostna reakcija, pri kateri se alergija pokaže v več organih hkrati. Tudi pri atopijskem derma- Kdaj rečemo, da ima nekdo aiergjjo? "Kadar so prisotni značilni simptomi za katero od alergijskih bolezni, pomislimo, da je oseba preobčutljiva. Alergijo pa potem dokažemo s testi. Najpogosteje gre za kožne-vbodne teste, pri katerih alergen vnesemo v povrhnjico kože. Pri tistih snoveh, na katere je oseba p reo bču ti j iva, se poka ž e urtifca na koli. Za kasni tip preobčutljivosti delamo kr-pične teste na koži hrbta. Alergen na koži pustimo več dni in če gre za preobčutljivost, se na koži razvije ekcemu podobna sprememba. Včasih kožno-vbodnih testov, ki pokažejo takojšnjo preobčutljivost, ne moremo opraviti, bodisi, ker je koža preveč vzdražena ali ker oseba jemlje zdravila proti alergiji. V tem primeru merimo specifična Ig E protitelesa v kivi. Vendar pozitivni kožni test Še ne pomeni nujno alergije. Će naredimo kožne teste pri stotih ljudeh, ki nimajo popolnoma nobenih težav, bomo pri okiog dvajsetih dobili pozitivno reakcijo na kakšno snov, ki j ba Čisto normalno prenaša. O alergiji lahko govorimo takrat, ko sta skladna alergijski test in bolezenska simptomatika. " bolezni in se srečali s pojavom, ki so ga naši Ce naredimo predniki redko poznali: alergijo. O njej smo se |<0Žne teSte Dti J % é ^ J ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ i * ^ 9 Stotih ljudeh, ki nimajo popolnoma nobenih težav, bomo pri dvajsetih dobili pozitivno reakcijo na snov, ki jo oseba čisto normalno prenaša. Ali drži, da pogostnost alergijskih bolezni narašča? "V zadnjih desetletjih je zelo naraščala pogostnost alergijskih bolezni, vendar del na- nja in tudi delovna uspešnost, pa take stvari ljudi bolj motijo. Kar precej kazalcev pa kaže, da se je v zahodnem svetu pogostnost začela umirjati in da smo vrh pogostnosti alergijskih bolezni že dosegli- Še vedno pa slednje naraščajo v deželah, kjer so šele začeli prevzemati zahodni način življenja. " Kako veiik vpliv o a pojav alergijskih bolezni ima dednost? "Dednost je zelo pomembna pri alergijskih boleznih, će ima alergijsko bolezen eden od staršev, je veliko večja verjetnost, da bo alergijo razvil tudi otrok. Deduje se nagnjenost k alergijskim boleznim, ki se ji reče atopija, manj izrazito se deduje tveganje za točno določeno alergijsko bolezen, denimo tisto, ki jo ima na primer eden od staršev." •1 1 Dr. Mihaela Zidam nejšem obdobju, pa zaenkrat ni trdnih dokazov. Edino imunoterapija alergijskega rinit is a v otroštvu do neke mere preprečuje razvoj astme v odrasli dobi. Drži pa, da je tveganje za astmo pri nekom, ki ima alergijski rinitis, bistveno večje." Kakšna fe povezava med aJer« gijskim rinitisom in astmo? "Astma in alergijski rinitis sta sorodni bolezni in se zelo pogosto pojavljata skupaj. Bolniki z astmo imajo v zelo velikem odstotku simptome rini tisa, bodisi alergijskega ali nealergijskega, in obratno. Velik dejavnik tveganja za astmo je alergijska bolezen otroški dobi ter izpostavljenost določenim alergenom na delovnem mestu. Astma treba po olajševalnih zdravilih, kaže, da se urejenost astme slabša, da se približuje poslabšanje. Nekateri bolniki z astmo si pri nadzorovanju bolezni pomagajo s posebnim merilcem, s katerim izmerijo, kolikšen je največji pretok zraka v izdihu. Pri poslabšanju lahko bolnik sam izvede določene ukrepe, s katerimi se prej dogovori z zdravnikom. Zdravila za astmo delimo v dve glavni skupini, na preprečeval ce in olajševalce. Preprečeval C i zdravijo ast-matsko vnetje in preprečujejo nastanek poslabšanja bolezni, olajševala širijo zožene dihalne poti in blažijo težko dihan je. Preprečevalce je potrebno jemati redno, vsak dan, pogosto celo živ-enje. Med preprečevalce spadajo inhalacijski kortiko- steroidi in antilekotrieni. Inhalacijski kortikosteroidi so zdravila, ki jih je potrebno vdahniti v pljuča, zato, da učinkujejo tam, kjer je potrebno in nimajo stranskih učinkov na ostale organe v telesu.'Ta zdravila so v zadnjih desetletjih astmo spremenila v dobro obvlad- je z zdajšnjimi zdravili zelo Ijivo bolezen v večini prime- dobro zazdravliiva bolezen, rov. Antilevkotrieni nimajo čeprav je Čisto ne moremo pozdraviti. Če bolnik redno jemlje predpisana zdravila. lahko živi popolnoma normalno življenje. Sama astma ne preprečuje telesne aktivnosti, razen pri tistem zelo majhnem odstotku bolnikov, pri katerih se astme z zdravili ne da zadovoljivo »I Kako kontroliramo as bno in kako jo zdravimo? "Osnova za nadzor nad astmo je vprašajnik o urejenosti astme. Če se začne pojav- pri starših, kajenje v noseč- Ijati nočni kašelj, Če se bol-nosti, izpostavljenost ciga- nik zaradi težav pono6 zbu- retnemu dimu v zgodnji ja. Če se začne povečevati po- pomembnih stranskih učinkov. zaradi tega se jemljejo v obliki tablet. Vendar so redkokdaj lahko edini prepreče-valec, pogosteje se uporabljajo kot dodatno zdravilo, kadar astma samo z inhala-cijskim steroidom ni dobro urejena. Olaj ševa Ice bolniki jemljejo le ob težavah, Imenujemo jih tudi bronhodilala iroj i. ker širijo dihalne poti - bronhe. Med olajševalce spadajo ago-nisti beta 2 receptorjev in antiJiolinergiki. Ta zdravila je vedno potrebno vdahniti v pljuča. Težje oblike astme zdravimo redno z dolgodelu- j očim i bronhodil atatorji. " Naglušnost rn slušni aparat Na mjjjjone ljudi šjfom po svetu tma težave s sluhom. Mnogi predolgo čakajo, preden se odločijo za slušni aparat. Tisti, ki Imajo težave s sluhom, pora&ijo ogromno energije, ko se trudijo slišati. To lahko vodi celo v Izčrpanost, ljudje dobijo občutek osamljenosti in izoliranosti. Takšni občutki vplivajo na kakovost življenja in postanejo ovira za aktivno in ustvarjalno življenje. Slušni aparat je elektronski pripomoček zauheljne, vušesne ali stuhovodne oblike. Digitalni slušni aparati nudijo velike možnosti za Individualno prilagoditev In boljše poslušanje. Slušni aparat uporabniku ne more povrniti povsem normalnega sluha, mu pa v veliki meri pomaga premagati težave, ki jih ima zaradi okvare. n Precej kazalcev kaže, da se je v zahodnem svetu Predsodki in zmote incidenca začela umirjati in da smo vrh pogostnosti alergijskih bolezni že dosegli. Ljudje Imajo še vedno vedko predsodkov glede uporabe slušnih aparatov. Mnogi še vedno verjamejo, da: ti ti su alergeni stanje poslabšujejo po tem mehanizmu. Med drugimi mehanizmi nastanka alergije se bolj pogosto srečamo še s tipom preobčutljivosti štiri, ki ga posredujejo limfociti in se kaže kot pozna preobčutljivost, ki se izrazi šele nekaj dni po stiku z alergenom. Tipična takšna alergija je kontaktni dermatitis pri alergiji na nikelj, ko se na koži, kjer je prišlo do stika z raŠČanja lahko pripišemo dejstvu, da smo na alergijske bolezni postali bolj pozorni in da so testi bolj dostopni. Pri študijah je treba upoštevati, da je bila metodologija včasih precej drugačna in da danes zajamemo več parametrov. V preteklosti tudi bolniki sami niso bili tako pozorni. Zaradi ki* hanja in šmrkanja pred tridesetimi leti praktično nihče ni šel k zdravniku, v da- Kako nevaren je pravzaprav alergijski rinitis^ "Alergijski rinitis oziroma sen eni nahod ni življenjsko ogrožujoča bolezen. Obstojajo dobri dokazi, da je ure- a, če )enost astme zdravi alergijski rinitis. Bolniki, ki imajo hudo obliko senenega nahoda, imajo pogosto težave z dihanjem, ki pa so posredno prenesene zaradi izrazitega vnetja v nosu. Za to, da se z zdravije- * so slušni aparati veliki In nerodni, « neprestano piskajo, * je ravnanje z njimi in vzdrževanje zapleteno, * bo uporaba še poslabšala sluh. Vendar nič od naštetega ne drži. tSfU s S A alergenom, ekcem pojavi našnjih časih pa, ko postaja njem alergijskega rinitisa šele po nekaj dneh." pomembna kakovost življe- prepreči razvoj astme v kas- Kako naj ravnam, če Imam težave s sluhom če opažate težave pri razločevanju besed in imate občutek, da ljudje ne govorijo razločno, je najbolje, da preverite stanje svojega sluha. Oglasiti se morate pri osebnem zdravniku, KI vas bo napotil k specialistu za ušesa. Ta bo opravil potrebne preiskave In postavil diagnozo. Če bo ugotovil naglušnost, ki je nI mogoče zdraviti, boste Imel? možnost preizkusiti slušni aparat. Na voljo je izbira različnih slušnih aparatov, tako po obliki kot po možnosti prilagoditve za ugotovljeno naglušnost. Uporaba slušnega aparata močno izboljša kakovost življenja. Proces navajanja na slušni aparat sicer lahko traja nekaj časa, a izkušeni uporabniki lahko potrdijo, da so rezultati vredni truda. 4 4 Zdravje&lepota» torek, 24. aprila 2007 Alergije greni] o v ZIV en) e Pomlad poteg toplih sončnih žarkov, zelenečih polj in pisanih cvetlic prinese tudi nadlogo, ki pest! vse več ljudi v razvitem svetu: alergijo na pelode. Katarina KoŠenina čem en j e v nosu, pekoče oii, kihanje, šmrkanje in solze- . ki ka- nie so žejo na alergijske bolezni dihal. Gre za preobčutljivost na snovi iz okolja, ki jih vdahnemo. Pojavijo se lahko sezonsko -v tem primeru govorimo o sezonskem alergijskem rini-tisu, ali čez celo leto - govorimo o celoletnem alergijskem ri nit isu. Pri obeh alergija prizadene zgornje dihalne poti (nos in obnosne votline), spodnje dihalne poti (bronhije in pljuča) ter očesno veznico. Alergijo pa lahko povzročajo še Itevilni drugi povzročitelji: hišni prah, plesni, hrana, živali, piki žuželk, zdravila ... Nekatere alergije zgolj grenijo Življenje, druge ga lahko res* no ogrozijo. Sezona od februarja do oktobra Seneni nahod je ljudsko ime za alergijski rinitis, izhaja pa iz Časov prvih pojavov tovrstne alergije pri listih, ki so veliko delali s senom. Danes poznamo dve vrsti sene-nega nahoda, razlikujeta pa se glede na vrsto alergena, odvisen tudi čas trajanja. Sezonski seneni nahod povzroča cvetni prah vetrocvet-nih (tistih, ki jih oprašuje veter) dreves in trav. Lahko poteka skupaj z drugimi alergijskimi boleznimi, najpogosteje draženjem očesne veznice, pri otiocih z vnetjem srednjega ušesa. Pojav-ja se v obdobju cvetenja, ko so v zraku velike količine cvetnega prahu. Več kot je peloda v zraku, močnejši so simptomi bolezni. Koncentracija cvetnega prahu v zraku je večja zjutraj ter v sončnem in vetrovnem vremenu. Drevesa začnejo cveteti zgodaj spomladi, ko se prebudi leska, in dosežejo vrh aprila, ko cvete breza. Trave cvetijo od maja do julija, travne zeli pa od avgusta do oktobra. Celoletni alergijski rinitis povzročajo alergeni, ki so v okolju prisotni vse leto. najpogosteje pršica, plesni in dlaka domaČih živali, predvsem mačk in psov. Od senenega nahoda do astme Za bolnika precej bolj neprijetna je alergijska astma. Za-e značUno trajno vnetje bronhijev, zaradi Česar bolnik kašlja, težko diha in mu ki ju povzroča, od česar je piska v prsih. Bolezenski Drau Apotheke: lekarna v Beljaku, kier dobite nasvet v slovenščini! drauapo.logo.tif : Mag. Barbarba Sturm In i^stnlca I mag. Nina Seller vam svetujeta • v slovenskem jeziku, 4 * 4 ■ zdravila izdajamo tudi na slovenske recepte • nudimo Izdelke Iz alternativne medicina - homeopatska zdravila; cvetje Or. Bach; : "Schusslersalze** : »ekskluzivna kozmetika : iz lekarne: VICHY; AVENE: ; GALENIC; LA ROCHE POSAY: i EUBOS « : • naročila po elektronski pošti afi po telefonu A Drau Apotheke Mag. pharm. Nina SeUer 9500 Beljak (VUlacb), Os.siacher Zeile 45, Avstrija . --43- 4242/284 64 : pharmazie^'drau-apoiheke.ai tuanh www.d ra U'apothe ke, a t üt/pna« 8.00- 18.00 ob sobotah : ' \2M Breza je eden od najpogostejših alergenov. znaki minejo spontano po zdravilih- Vzrok za astmo je običajno težko najti, naj- pogosteje gre za prcooćuti])-vosi dihal na snovi iz okolia ter dedno nagnjenost. Astma je lahko posledica alei gi- je na prSice, pelode. živalsko dlako in določene snovi iz okolja. Do poslabšanja lahko pride nenadoma, zato je pomembno, da vsak bolnik ba. alergičnih pa je med 0,2 in 04 odstotka prebivalstva. Od skoraj milijon vrst žuželk alergične reakcije povzročajo le nekatere od njih. Običajno so to Čebele, čmr- mestu Velika rdečina na koži, otekle ustnice njihove strupe, je alergija na hrano nai v ♦ sam ve, Kaj mu sprozi napad. in se lemu poskuša čimbolj izognili. Astma je 2 ustreznimi zdravili dobro obvladljiva bolezen, ki bolniku zagotavlja kakovostno na Iji, ose m srScni. pika nastane toksična reakcija: koža je otekla, boleča in Pojavi se prav pri , vendar pri veČini Vadi hitro mine. Alergična reakcija je lahko lokal- neVamC na (mesto pika je nekaj dni oteklo, potem pa oteklina sama po sebi mine) ali sistemska. Sistemsko delimo pogosta v življenja, čeprav se lahko pojavi tudi kasneje- Študije kažejo, da je na hrano alergičnih kar od 8 do 28 odstotkov otrok v raz- in hripavost po vitem svetu in le od 1.5 do piku žuželke so znaki smrtno i.S odstotka odraslih. Bolj anafìlaksije življenje. Pogosto se razvije trajajočega alergijskega rinitisa. Devet od desetih bolnikov z astmo ima Stopnje: pri prvi se pojavijo izpuščaji ali rdeče zaplate na koži. Pri dmgi se e m o ote- tudi alergijski rinitis. Obra- tna povezava ni tako močna: od vseh bolnikov z alergijskim rinitisom jih ima astmo približno 40 odstotkov. Čebele In ose nas lahko spravijo v bolnišnico Čeprav je v primerjavi s tistimi, ki se mučijo z vsakolef- kanje ustnic, slabost, bruhanje in driska, pri tretji pa Še oteženo dihanje. Sledi padec tlaka, izguba zavesti in kolaps. Pomembno je, da pri vsakem piku čebele ali čmr-ja izvlečemo želo, saj lako preprečimo sproščanje sirupa, ki je v mešičku v želu. Za alergijo na pike žuželk je tudi značilno, da se Doiavi težav. Osa ali sršen žela ne pustita v koži in lahko pičita večkrat, predvsem poleti in jeseni pa napadeta tudi, če nista ogrožena. Če pik sproži lokalno alergijsko reakcijo (oteklino), si pomagamo s in tikosteroidnim mazilom. Če ska oteklina narašča, zaužijemo tableto antihistaminika. Če se stanje Še slabša» moramo takoj poiskati zdravniško so ogroženi otroci, ki ze imajo alergijsko bolezen, in tisti, ki imajo alergije v družini, Tudi alergija na hrano je lahko življenjsko ogrožu-joča, saj lahko povzroči an a filaktičn i šok. Najpogosteje se pokaže na koži (koprivnica) ali pa kot oralni alergijski sindrom. Gre za peko^ občutek na jeziku in ustnicah, srbenje in otekanje. Če reakcija prizadene dihalni sistem, nastopita astma ali alergijski rinitis. Znaki alergije na hrano so tudi krči, bruhanje in dri-predvsem pri dojen- so pomoč. n:m senenim vilo tistih, ki jih ogrožajo piki žuželk, zanemarljivo, je tovrstna alergija med najbolj nevarnimi. Pri nas zaradi nje vsako leto umre ena ose- potem, ko smo brez posebnih težav že preživeli več pikov. Zato je važno, da ob piku p ra vi I n o reagira m o. Ne vemo namreč, ali in kdaj smo "presegli" ki jih naSe telo prenese brez gije na kravje mleko, jajca, morsko hrano in določene vrste sadja in zelenjave, predvsem arašide, lešnike, orehe, ma Alergija na hrano Za razliko od pikov žuželk, ki alergično reakcijo običajno sprožijo, potem ko smo presegli prag tolerance za gode, kivi in košČiČasto sadje (breskve, marelice Kot pri vseh ostalih alergijah je tudi pri alergiji na hrano najbolj pomembno izogibanje alergenom. Dobro je vedeti... Mali slovarček alergij Atopija je dedna nagnjenost k preobčutljivostni reakciji, Alergen je snov, ki jo imunski sistem prepozna kot tujo in nevarno (čeprav ni) in se proti njej bori z ustvarjanjem protiteles, Histamin je snov, ki se sprošča, ko se protitelesa vežejo z alergeni. Povzroči razvoj simptomov alergije, Imunoterapija (hiposenzibilizacija, desenzibUi-zacija) je način zdravljenja alergij z vbrizgavanjem najprej zelo majhnih, potem pa vse večjih odmerkov alergena. Traja od tri do pet let, izvaja jo alergolog, posebej učinkovita pa je pri alergijah na pike žuželk. Navzkrižne alergije Pri ljudeh, ki so preobčutljivi na cvetni prah, se pogosto razvije tudi alergija na hrano. Do navzkrižne alergije pride, ko se telo ob stiku z alergenu podobno snovjo odzove enako, kot bi se ob stiku z alergenom. Cvetni prah leske, breze, bukve, hrasta in jelše skoraj vedno povzroča navzkrižne alergije. Tisti, ki so preobčutljivi na pelod breze, so pogosto alergični na jabolka, kivi, breskve, marelice, lešnike, arašide m nekatere začimbe: janež, curry, papriko in poper. Zelo pogoste so tudi navzkrižne alergije med pr-šico in morskimi sadeži, med lateksom in banano ter avokadom in med travami ter žiti. paradižnikom ter grahom. zdravie&lepoU. torek, 24. aprila 2007 5 Debelost Pogovor: dr. Tina Sent0čnik, spccialistka interne medicine Milijon let za prilagoditev na izobilj e Pri živih bitjih, k^ v v ► ♦ ♦ _ I se zivijo v svojem naravnem okolju, debe osti ne Debelost, ki je nekdaj veljala za dokaz dobrega življenja, je danes bolezen z zasledìmo. razsežnostmi epidemije, ki bi bila lahko, kot pojasnjuje dr. Tina Sentočnik, specialistka interne medicine in vodja centra za zdravljenje debelosti Medico, usodna za cele generacije. Mojca Šimenc akaj je tako težko shujšati oziroma kaleri ljudje najlaže shujšajo? Koliko je po va> Ših Izkušnjah kot motiv pomembna resna ogroženost zdravja in kdaj se hujšanja ne smemo lotevati sami^ "Da bi lahko posameznik shujSal in telesno težo obdržal, mora v svojem funkcio- * « • niranju, samoorganizaciji, izbiri prioritet in načinu življenja marsikaj spremeniti, kar je izredno težko. Še posebej težko je ozdravljiva tista oblika debelosti, ki je posledica motnje hranjenja. Resna ogroženost zdravja je lahko dober, a pogosto le kratkoročen motiv. Hujša-nja naj se nikoli ne bi lotevali sami. lahko pa se nanj motivacijsko pripravimo tako, da na primer uvedemo pre-hranski red in zmanjšamo uporabo sladkorja, živđJskih maščob in sladkih napit-kov." Kakšna je razlika med povečano telesno težo in debe* iostjo? Ali debeli kaj leže shujšajo? "Od leta 2005 spada med bolezni tako debelost (indeks telesne mase nad 30) kot tudi prekomerna teža (indeks telesne mase med 25 in 30), Ekstremno debeli bolniki (indeks telesne mase nad 40) so praviloma težje ozdravljivi, velikokrat pa težko shujša in zadrži nižjo težo tudi posameznik, ki nima ekstremno povišane teže, je pa že velikokrat hujšal z različnimi dietami in se nato po opustitvi diete znova zredil. Težko ozdravljiva je tudi debelost pri otrocih, ki za opustitev ugodja, ki jim ga prinaša hrana, niso motivirani, in pri bolnikih, i nimajo ustreznih kognitivnih in psihofizičnih sposobnosti, da bi lahko sledili zahtevam zdravljenja." Ali bi ob popolnorna enakih prehranjevalnih navadah in vsak dan eni uri intenzivne fizične vadbe, pri kaleri bi se dodobra prepotiJi, shujšali? I e to tako preprosto? "Ne, žal ni tako preprosto. Za hujSanje je potrebno predvsem vzpostaviti ustrezen način prehranjevanja na dolgi rok. Izguba kalorij, ki jo doprinesemo s telesno ak- ben del urejanja teže, vendar k hujšanju doprinese manjši delež kot ustrezna redukcijska (manj kalorična) dieta. Redna primerna telesna aktivnost pa je predvsem ključnega pomena, ko telesno težo po hujšanju vzdržujemo in zato, da pre-preämo porast teže. Je torej pomemben dejavnik, s pomočjo katerega bi lahko zajezili naraščanje epidemije debelosti v svetu." študije kažejo, da dednost igra določeno vlogo pri debelosti. V kolikšni meri je lorej debelost dedna? "Debelost ni dedna bolezen. Na nastanek debelosti v veliko večji meri kot dednost vplivajo družinski vzgledi: otroci staršev, ki imajo težave s težo (to velja v enaki meri za bolezni s prenizko težo, to je za ano rek sij o), bodo imeli pogosteje težave s težo kot otroci staršev z normalno težo in z zdravimi prehranskimi navadami. Dedna zasnova pa vpliva na našo presnovo, na to torej, ali naše telo potrebuje več ali manj kalorij v mirovanju in med aktivnostjo, delež tega vpliva na težo pa naj bi bil le 25-odstoten." Ali narava splob pozna debelost? Ali imamo živa bilja v telesu vgrajeno varovalko, ki upravlja s hranjenjem in Če da, zakaj je kljub temu vse več ljudi predebelih? "Pri živih bitjih, ki še živijo v svojem naravnem okolju, debelosti ne zasledimo. Danes debelost razumemo kot posledico slabe prilagoditve človeka na izobilje, ki nam ga ponuja sodobni čas. Pri tem nimam v mislih le izobilja hrane, ampak tudi tehnološke dosežke, ki nas usmerjajo k neaktivnemu načinu življenja, ko ne moremo potrošiti kalorij, ki smo jih konzumirali s hrano- Ob boljši prilagoditvi na tak način življenja bi imel človek razvit tako imenovani črevesni blok, ko bi odvečno hrano izločil skozi prebavno cev neprebavljeno. Tako ima na primer človeško telo že razvite mehanizme, ko določene snovi izločimo prek prebavil ali ledvic, če jih zaužijemo več, kot jih telo potrebuje. Ali se bo Človek na milijonov let), ali pa bo debelost iztrebila cele generacije, nam ob skokovitem naraščanju epidemije debelosti ni potrebno prav veliko ugibati." Na kaj je treba biti pozoren pri hujšanju otrok? Ali obstaja korelacija med debelostjo v otroštvu in večnimi boji s kilogrami v odraslosti? "Hujšanje otrok mora vedno potekati pod zdravniškim nadzorom in ob ustrezni vključitvi celotne družine v pro C es z dra vi j en ) a. Tudi hujšanje odraslih mora voditi zdravnik, pogosto pa je tudi v ta proces potrebno vključiti družinske člane. Drži dejstvo, da se največ debelosti začne že v otroštvu oziroma pred dvajsetim letom starosti. " Kako pomemben pri zdravi telesni leži otrok je šport? '2a zdravo težo otrok je gibanje izredno pomembno." Kaj bi po vašem pri preprečevanju epidemije debelosti, ki slovenske otroke, kol vse v razvitem svetu» Čaka, pomenila ena ura športne vzgoje v Šoli na dan, seveda ob ustreznih ostalih pogojih, kot so ustrezne garderobe, dovolj časa za tuširanje ...? "Bila bi pomemben vidik vzgoje h gibanju, a zagotovo ne bi mogla nadomestiti redne aktivnosti izven Šole, v družinskem krogu. Za epidemijo debelosti je predvsem odgovoren neaktiven življenjski slog (prevažanje z avtomobili, sedenje za računalnikom in pred televizijo .,.)." Kaj je pravzaprav zdravju bolj nevarno, izključno k proflhi naravnana industrija hrane aH indui^lrija nezdravega bujšanja? "Oboje - tako prevelilca proizvodnja kalorične in nezdrave hrane, kd je dostopna po nizkih cenah, kot tudi usmerjenost družbe k pre-najedanju in hkrati "dieti-ranju"." Zakaj so ločevalne diete v zadnjem času lako priljubljene in kakšno je stališče medicinske stroke do njih? "Ločevalne diete so medij-izobilje hrane prilagodil na sko prenapihnjene oblike tak način (znanstveniki so prehranjevanja, ki tipično izračunali, da bi za tako pri- navajajo ljudi k cikličnemu tivnosijo, ie sicer pomem- lagoditev potreboval nekaj prehranjevanju in soprispe- Ločevalne diete so medijsko prenapihnjene oblike prehranjevanja, ki tipično navajajo ljudi k cikličnemu prehranjevanju in soprispevajo k naraščanju števila debelih ljudi. C 0 o s vajo k naraščanju števila debelih ljudi. Večajo tudi število bolnikov, ki postanejo rezistentni na zdravljenje, se pravi, da se na poznejše diete slabo odzivajo. Večina lju* di se namreč po dietah ponovno zredi, v diete nato ne zaupajo več in velikokrat preživijo večino življenja v iskanju idealne diete - a vedno predebeli. Zdravljenje debelosti je veliko več (in veliko težje), kot le dieta." Po kakšni dieti bolnike hujšate zdravniki? Obstaja neka splošna "tehnika", po kateri delate.> "Dieta mora biti individualna in mora ustrezati predpisom dietoterapije debelosti, ki je del strokovnega pristopa v zdravljenju debelosti, Zanjo veljajo zelo podobne zakonitosti, kot veljajo za uporabo drugih terapevtskih sredstev v medicini - biti mora torej strokovno preverjena. učinkovita in temeljiti na izbili zdravih in dostopnih živil. Pokrivati pa mora tudi specifične potrebe posameznika: ne moremo predpisati enake diete ženski, ki trpi za pomanjkanjem železa, kot na primer moškemu, ki ima putiko. Prav zato je lahko poskus "uniformiranja" dietnega zdravljenja ali pa hujšanja po komercialni dieti ne le neučinkovit, ampak tudi zdravju Škodljiv." moč in se zaradi tega obrnejo na naš center. Pacienti, ki želijo shujšati in poiščejo strokovno pomoč, imajo veliko večjo možnost v procesu zdravljenja vzdržati toliko časa, da dosežejo primerno telesno težo, potem pa težo tudi obdržati. Zdravljenje debelosti se namreč ne zaključi takrat, ko pacient shujša, ampak takrat, ko je njegova teža stabilna in lahko verjamemo, da ne bo več porasla, kar včasih traja tudi nekaj let. Prva faza zdravljenja je hujšanje, druga pa stabilizacija teže." Kakšni pacienti prihajajo k vam? "K nam prihajajo različni pacienti {2 napotnico splošnega zdravnika ali kot samoplačniki), ki so težje ozdravljivi, ki so že velikokrat poskušali hujšati, pa jim ni uspelo, ter tisti, ki imajo motnjo hranjenja. Seveda pa je med njimi tudi veliko ozaveščenih ljudi, ki "hujšajo" prvič, a se zavedajo, da potrebujejo strokovno po- Kaleri ljudje s povečano ležo pa menite, da lahko vseeno uspešno shujšajo sami? "Zagotovo lahko nekateri, ki imajo povečano telesno težo, shujšajo tudi sami. To so običajno tisti, pri katerih je zgodovina prekomerne teže kratka in je posledica nekega enkratnega dogodka. Ženska na primer, ki je imeJa celo življenje normalno težo in je med nosečnostjo pridobila nekoliko preveč kilogramov, a ima zdrave prehranske navade in vzorce gibanja, bo zagotovo težo lahko popravila sama. Ali pa posamezniki, s sicer normalnim prehran sko-gi bal-nim vedenjem, pri katerih je telesna teža blago porasla ob neki pomembni življenjski spremembi: na primer selitvi od primarne družine, začetku študija, poroki - takrat lahko traja kar nekaj časa, da najdejo "novi red", v katerem bodo živeli. V takih primerih je za padec teže do-uvedba samodiscipline, prehranskega reda in telesne aktivnosti. A žal je pri večini pacientov z debelostjo potrebno zdravljenje. Vsakemu, ki je poskušal shujšati dvakrat ah trikrat in bil pri tem neuspešen, bi priporočala, da se obrne po strokovno pomoč." K 6 Zdravje&lepota, torek, 24. aprila 2007 Debelost Glikemični indeks živil in teža Če v internetni brskalnik vtipkate hujšanje, dobite 144 tisoč zadetkov. Če vtipkate "overweight" (angleško predebel), žtevilo strani, ki ustrezajo ključni besedi, znaša 15 milijonov. Katarjka KoSentna omislite • petnajst milijonov zadetkov za nekaj, o čemei p I vse pove en stavek: man) jesti in se ve^ gibati. Pa je res tako preprosto? Naša telesa že dolgo niso več samo nekaj, kar nam je dala narava in s či» mer bi se kar lako sprijaznili. Nekaj so, v kar je treba vlagati, nekaj, za kar je treba skrbeti, še posebej, če (in ko) je kilogramov preveč. In ker smo po naravi nagnjeni k iskanju lahkih poti, se kaj hitro ujamemo v past globalnega posla, ki ni nič manj škodljiv kot "jej-pa-boš-srečen" industrija hrane: hujšanja. ti, ker nas prvič, puščajo ves Čas lačne, in drugič, zahtevajo nenehno preštevanje kalorij in gramov. Dieta, ki jo je razvil dr. David lenkins, je drugačna. Temelji na spoznanjih o vlogi insulina pri uravnavanju količine sladkorja v krvi. Ko prebavljena hrana pride v kri, se v njej poveča količina sladkorja. TrebuSna slinavka zato izloča hormon insulin, ki skrbi za to, da je sladkorja v naši krvi ravno prav - torej odstranjuje od« večni sladkor. Velike količine insulina zavirajo porabljanje maščobe, v katero se spremeni odvečna glukoza, som. samo od količine hrane, pač pa od njene vrste oziroma njenega glikemlčnega indeksa. Glikemični indeks (CI) je enota, s katero merimo hitrost, s katero se hrana v telesu razgradi v krvni sladkor. Njene vrednosti so od 1 do 100. Višje, kot so. hitreje se hrana razgradi, kar pomeni hiter porast sladkorja v krvi In temu primerno večje količine insulina- Dieta GI temelji prav na tem spoznanju: spodbuja uživanje živil z nizkim glikemični m indeksom in omejuje uživanja živil z visokim glikemični m indek- Dieta^ ob kateri nismo lačni Diet. ki vse po vrsti obljubljajo tisto, za kar pravzaprav ne potrebujemo nobenih navodil, vsaj toliko Časa, dokler Še nismo pretežki (za kar mora biti naš indeks telesne teže, ki ga izračunamo tako, da kvadrat svoje telesne višine v metrih delimo s številom kilogramov, več kot 25), je kot listja in trave. Pa vendar jih je kar 95 odstotkov neuspešnih. Vzrok je v tem, da se jih Zdravo prehranjevanje je bolj kot za nekaj odvečnih kilogramov pomembno za najbolj pomembno vrednoto sploh: zdravje. in spodbujajo njeno kopičenje v telesu. Majhne količine insulina v krvi imajo nasprotni vpliv: spodbujajo porabljanje maščob in zavirajo občutek lakote. Stvar, ki vpliva na to, koliko insulina bo trebušna slinavka preprosto ne moremo Hr>a. izločala, pa ni odvisna Prednosti diete Gl Zelo pomembna prednost diete Gl je, da spremeni naše prehrambene navade. Ker našega telesa ne sili v , je pn n|e) razmeroma lahko vztrajati. Nič ni narobe, če se je držimo do konca življenja • zastopamo enega vodilnih svetovnih proizvajalcev siuinih aparatov WIdex A'S • Danska Widex-ovi slušni aparati so na slovenskem tržišču prisotni že Štirideset let posiovainice, servisi in izdajna mesta širom po Sloveni qidex SLU iN I APARATI • W10EX d. O. a. Ljubljana. Resi je va 32. tsl: 01/234 57 00 e-poita: wid&x@widex.si. spletni naslov; www.widex.$i Poslovalnica Kranj: 6osposv9tska 10/a, novi prizidek ZD Kranj (1. nadstropje), tel.: 04/202 84 20 odprto v ponedeljek in sredo od 10.00 • 12.00 in 13.00 -17.00 Dieta Gl iz prehrane ne iz oča pravzaprav velik del tistih, ki se je lotijo, stori prav to, ce ih skupil v 4 ^ « V ^ * ^ in se obenem nauči zdrave- 1 ZIVI in ziv jenia ne ga prehranjevanja. Njena spremeni v "preštevalnico" glavna pomanjkljivost je, da je včasih težko določiti gramov in ca orij. pravi glikemični indeks živil, sploh. Če so pakirana in vsebujejo dodane snovi, na 2ivila z nizkim gl i kemični m indeksom primer sol in maščobe. Dieta GI se izogne številnim Zelena 35 M eko v prahu ali sveže 30 pastem drugih diet: iz pre- Mandljevo mleko « 20 Mandlji « 15 hrane ne izloča celih sku- Grah (sveži) 35 Paradižnik 30 pin živil, ne predpisuje dra- Bambus « 20 Čml ribez 30 stičnih sprememb navad in Sezamovo seme 35 20 Leča življenja ne spremni v "pre- j a jčevd Br okoli 15 stevalnico" gramov in kalo- Pomaranče (svež sadež) 35 Stročji fižol 30 rij. Ne obremenjuje ledvic Limonin sok Zelje « 15 in ne zvišuje ravni holeste« • nesladkan 20 Grenivke 30 rola v krvi, in ker je bogata Slive (svež sadež) 35 Cvetača 15 z vitamini in minerali, po- Fmktoza, sadni sladkor 20 Marmelada brez « maga preprečevati številne Sončnična semena 35 20 sladkorja 30 15 bolezni. Splošno počutje se Tofu Cili izboljša, energije imamo Paradižnikova omaka Hruške (svež sadež) 30 več, zato se lahko lotimo (brez sladkorja) 55 Kumare 15 stvari, za katere prej nismo Artičoke 20 Skuta 30 bili sposobni. Kmalu izgub- Iogurt 35 Kaleki 15 ljanje kilogramov postane Palma a reka « « 20 Mandarine, tangerine 30 samo še stranska posledica Jabolko (svež sadež) 35 Lesniki 15 spremenjenega načina živ- Kakav v prahu Surova repa 30 15 ljenja. Ko se krog izboljša- brez sladkorja 20 Gobe no počutje • veselje do živ- Rjavi fižol 35 Borovnice 25 ljenja - manj kilogramov Sojino mleko 20 Čebula 15 sklene, stopimo na pot r Fige (svež sadež) 35 Temna čokolada zdravega prehranjevanja, ki Spargi j i 15 (več kot 70% kakava) 25 je bolj kot za odvečno maš- Sladoled s fruktozo 35 Hren i5 25 čobo pomemben za najbolj Otrobi KosmuJje pomembno vrednoto sploh: (ovseni, pšenični) 15 Zelena solata 15 zdravje. Nektari ne (svež sadež) 35 Kikirikijev namaz, pire Brstični ohrovt Breskve {svež sadež) Zelena i5 35 15 (nesJadkan) Salotka Rdeče grozdičje Ä5 15 Glikemični indeks posameznih živil Granatno jabolko Soja 15 Dieta Gl živila razvršča v tri (svež sadež) 35 Jagode (svež sadež) 25 kategorije; zeleno, rumeno Cikorija, endivija 15 Špinača i5 in rdečo. V zeleni so tista ži- Kompot brez sladkorja 35 Lešnikov namaz vila, ki imajo nizek glike- Bučke 15 (nesladkan) 25 mični indeks in jih lahko Paradižnikov sok 35 Orehi 15 uživamo prosio, v rumerai Janež 15 Robidnice so tista, ki imajo srednje vi- Beli fižol 35 15 Avoka do 10 sok glikemični indeks in ingver Češnje 25 ki naj bi jih uživali občasno. Kvas 35 15 Kis 5 V rdeči kategoriji pa so živi- Por Zelena leča la z visokim giikemičnim Marelice (svež sadež) 30 Začimbe indeksom, ki naj bi jih uži- Olive 15 (peteršilj, bazilika, vali čim manj. Za dieto CI Korenje (surovo) 30 origano, cimet, veljajo vsa pravila zdravega Kikiriki 15 vanilija) 5 prehranjevanja: jemo pet- Česen 30 Malina (svež sadež) krat na dan, ob istih urah, Pistacija 15 Raki 5 hrano uživamo počasi, glav- Džem (brez sladkorja) 30 Grah posušen ni obrok je zajtrk, med po- Kislo zelje 15 Mandljev namaz sameznimi obroki pijemo Mleko 30 (nesladkan) ^5 dovolj vode ter na jedilnik Sladka paprika »5 Vir C1 dina "uvedemo" redno telesno vadbo. Zdravje&lepota, torek, 24. aprila 2007 Koža Ljubki mucki - neljubka mikrosporija Clivkng t>olezen kože, za katero obolevajo predvsem otroci, prenašajo pa jo največkrat mačke, poznamo tudi kot mačjo bolezen. Najbolj pogosto se pojavlja od julija do oktobra, vsak četrt! oboleli pa je mlajši od pet let. Moica Šimenc ovzrodtel) mikro-sporije je glivica iz vrste dermatofitov (dermatofitì so glive, ki raslefo na koži). Microsporum canis živi na odmrlih oroženelih celicah živega organizma in ne povzroča okužb notranjih organov, kar pomeni, da je okužba omejena na kožo. Kljub temu je mikrosporija zelo neprijetna bolezen, katere zdravljenje največkrat traja več mesecev, "Bolezenski znaki se običajno pojavijo po sedmih do desetih dneh po okužbi, redkeje tudi po treh tednih. Na koži odkritih delov telesa: rokah, nogah, obrazu, vratu, se pojavijo kot kovanec velika pordela žariSČa, ki se ob robu drobno luščijo in povzročajo rahel srbež. Bolezenska žarišča se lahko pojavijo tudi na trupu in na asi^ču. Na okuženih me- celem telesu in med vsemi, ki so v stiku z okuženo osebo. Otrok, ki ima žarišča na odkritih delih telesa, ne sme obiskovati Šole ali vrt- , dokler tega ne dovoli zdravnik." Okužbo potrdi laboratorijski test Otroka s sumom na mikro-spori j o mora pregledati spe- Bolezen je zelo nalezljiva "Okužba se najpogosteje prenese pri neposrednem stiku z obolelo živaljo: boža- Otrok, ki ima žarišča na odkritih delih telesa, ne sme obiskovati šole ali vrtca, dokler tega ne dovo i zdravnik. nju, hranjenju aii negi žen ie tudi posredni način prenosa z dlakami in predmeti iz okolja, ker se okužena žival zadržuje- Mikrosporija je zelo nalezljiva in se prenaša tudi med ljudmi s lesnim kontaktom z obolelim/ pojasnjuje dr. VI as ta Dragoš. specialistka derma-tovenerologinja iz otroškega oddelka Derma 10venero-loške klinike v Ljubljani. Stih lasišča je koža prekrita z drobnimi luskami, lasje pa so odJomljeni tik nad površino kože. Pomembno je, da takoj, ko opazimo sumljive znake, žarišča ne mažemo, ampak ga le pokrijemo s suho gazo in v naslednjih dneh obiščemo zdravnika. Bolezen se v nasled- cialist dermatolog. V miko- loškem laboratoriju na derma tove nerološki kliniki bolnika pregledajo z Woodovo svetilko, ki, če z njo v temnem prostoru posvetijo na kožo ali lase, prizadete dele zelenkasto obarva. Zanesljivost Woodove svetilke je le okoli 50-odstotna. "Podobne njih tednih lahko razširi po kožne spremembe kot mi- krosporija lahko povzročijo tudi nekatere druge kožne bolezni, zato moramo bolezen potrditi z laboratorijskim testom. Na predmetno stekelce postrgamo kožo po robu med bolnim in zdravim predelom. V kožnih luskah iz obolele kože pod mikroskopom vidimo glivice, Id jih dokažemo tudi na posebnih gojiščih. Dokončni laboratorijski izvid je v laboratoriju gotov Šele čez več tednov, ko v laboratoriju odčitajo Še izvide kuiture. Pred pregledom pri dermatologu odsvetujemo uporabo kakršnihkoli mazil, ker lahko spremenijo videz obolele kože, zmanjšajo zanesljivost laboratorijske preiskave kože in otežijo ugotovitev narave bolezni," pojasnjuje dr. Vlasta Dragoš. Okužimo se lahko tudi pri stiku z živalmi. ki ne kažejo zunanjih znakov bolezni, zato moramo, Če opazimo kožne spremembe, obiskati zdravnika, Bolezen je pri živalih razmeroma lahko ozdravljiva, pomembno je le, da se natančno držimo ve te ri nar j e- vih navodil. Stroški zdravljenja niso visoki - za pregled in zdravljenje psa bomo plačali okrog 15 evrov. Če sumimo, da je do okužbe prišlo ob stiku s potepu-ško živaljo, moramo o tem Dobro je vedeti Največ mikrosporije je na Gorenjskem Mikrosporija je bolezen, ki smo jo pri nas prvič zabeležili leta 1966, vse odtlej pa njena pogostnost narašča. ŠtevUo obolelih je skokovito zraslo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. V letu 1997 je bilo manj kot 1900 prijavljenih primerov okužbe, leta 2000 je ta številka narasla na 2290, v zadnjih letih pa samo na Gorenjskem vsako leto zabeležimo blizu 1300 primerov. Mikrosporija je najbolj pogosta spomladi in poleti, zdravljenje pa včasih traja tudi več mesecev in obolelemu precej poslabša kakovost življenja. Za nosečnice ni nevarna, saj ne vpliva na razvoj otroka v maternici. Prenašale! so tudi na videz zdrave živali Živalim, ki imajo mikrosporijo, se dlaka lomi in izpada. Nastanejo gola mesta, na koži se lahko pojavijo cigaretnemu pepelu podobne sivo-bele luske. Pri mladičih, ki najbolj "mikajo" otroke, se bolezenske spremembe pojavljajo okrog oči, po smrčku in po tačkah, kar je verjetno posledica okužbe od matere pri pitju mleka. Glivice so zelo pogosto prisotne v dlaki živali, ki na zunaj ne kažejo znakov bolezni. Take živali so pasivni prenašalci mikrosporije in nas prav tako lahko okužijo. Mikrosporijo poleg muc prenašajo tudi psi, hrčki, zajci in celo veverice. À okužba lasišča, poleg mazila predpišemo §e tablete. Zdravljenje z njimi običajno traja več tednov, pri mi-krosporlji lasiŠča in drugih poraščenih delov telesa lahko tudi več mesecev. Nosečnice in doječe matere tablet . V času ne smejo zdravljenja obolela mesta prekrijemo z gazo ali obE-žem, ker tako zmani- mozno.st prenosa okužbe na druge dele telesa ali na ljudi v okolici. Pri zdravljenju moramo biti potrpež- do- m sledni« saj so na navidezno koži no prisotne s p ore po v- a. Če z zdrav- ljenjem prenehamo prezgodaj, se bolezen lahko ponovi, Ozdravljenje, tako kot diagnozo, Z mikrosporijo se lahko okužimo tudi pri stiku z živalmi, ki ne kažejo zunanjih znakov bolezni. obvestiti veterinarsko službo, kajti mikrosporija spada med bolezni, Iri jih je potrebno prijaviti. Uspešno» a dolgotrajno zdravljenje Mikrosporijo uspešno zdravimo z antimikotiki, zdravili, ki zavirajo rast gliv. "Dermatologi predpišemo mazilo. s katerim se dvakrat do trikrat na dan namaže obolele dele kože. Če gre za žarišča na lasišču, lase obrijemo nekaj centimetrov v živo in mažemo s predpisanim mazilom. Pri večjern številu žarišč in vedno, ko je prisotna potrdimo 2 laboratorijskim testom. Narmani dva pred kontrolnim pregledom obolelih mest ne smemo mazati, po testu pa z zdrav-jenjem nadaljujemo, vse dokler mikroloSka preiskava kože ni negativna, " pojasnjuje dr. Vlasta Dragoš. in nadaljuje: "Mikrosporija lahko izjemoma zlasti na lasiš-Ču povzroča tudi gnojne spremembe v obliki globoke (globina se nanaša na globlje predele kože) glivične oicuž- be lasišča, ko gliva prodre v lasne mešičke. Lasje na tem me.stu izpadejo, celjenje pa traja še dlje časa." 8 Zdravje&lepota, torek, 24. aprila 2007 Kako deluje Zdravilo za hudo alergijsko astmo Prvo biološko zdravilo za eni e astme Alergijska astma predstavlja resni zdravstveni problem. Bolnikov je vse več, posebej zaskrbljujoče pa je, da se povečuje število bolnikov s hujšimi oblika- mi bolezni, ki kljub zdravilom, ki so na voljo, astme ne obvladujejo. Omal-izumab prinaša novo upanje tudi za slovenske bolnike. Letos decembra ga bo začelo prejemati prvih deset bolnikov, upati pa je, da ga bodo v prihodnje deležni tudi drugi bolniki s hudo astmo, ki ga potrebujejo. morca Šimenc rvo biološko zdravilo za zdravlienje alergijske astme ojnalizumab je inanizirano monokl ons ko protitelo, ki ga izdelujejo s tehnologijo rekombinantne DNA v liniji sesalskih celic ovarija kitajskega hrdca. Indiciran je kot zdravilo za izboljšanje obvladovanja astme pri tistih odra« siili in otrocih, starejših od 12 let, Id bolehajo za tetko alergijsko astmo. Gre za zdravilo, ki je k zdravljenju astme doprineslo tako veliko, da je konec septembra 2006 v Veliki Britaniji prejelo nagrado Prix GaJien in je tudi vključeno v smernice zdravljenja astjne. Prvo biološko zdravilo za alergijsko astmo Omaliziimab je prvo biološko zdravilo za zdravljenje alergijske a^tme, ki pa se ne uporab- a za zdravljenje akutnega astmatičnega napada ali alaitne-ga bronhcspaima. Omalizu-mab je dodatno zdravilo za zdravljenje hude alergijske Omalizumab je prvo biološko zdravilo za zdravljenje hude alergijske astme. astme, kar pomeni, da ga bolniki j emlj ej o sočasno s predpisanimi zdravili, na primer kortikosteroidi v Inhalacijah. Bolnikom se daje v obliki injekcij in enkrat do dvakrat na mesec, kar je zelo ugodno tako za bolnike kot za zdravstveno osebje. Za medsebojno delovanje omalizumaba in drugili zdravil, ki ji jemlje, je malo verjetnosti Prav tako pri bolnikih na usta Ijeni lerapiji s hiposenzidzad jo (zm anj Sevan jem obču Üjivo sti na alergen) prilagajanje nI potaebno, kar potrjujejo poda- Novo upanje za najtežje bolnike Zdravljenje z omalizuma« bom pride v poštev pri bolnikih z dolgotrajno astmo, ki imajo pozitivni kožni test oziroma dokazano reaktivnost na trajno prisotni alergen v zraku. Zdravilo izjemno olajša težave bolnikov, pri katerih je kljub vsakodnevnemu in-haUranm velikih odmerkov kortikosteroidov in dolgo delujočih agonistov adienergiČ-nih receptorjev beta 2 zmanj- šana pljučna furtkcija, ki imajo pogoste simptome podnevi, ki se zaradi astme zbujajo ponoči in ki so imeli po več težkih poslabšanj. Zdravljenje z omalizumabom zmanjša pc^ostnost izbruhov bolezni in nujnih obiskov pri zdravniku. Za bolnike, ki so primerni za zdravljenje z omalizumabom, velja tudi naslednje: njihov celotni imimoglobulin E mora biti 50 m 700 i,e./mJ, astma je pri njih neiu'ejena kljub vsaj Šestmesečnem zdravljenju z maksimalnimi odmerki vseh običajnih zdravil in ne kadijo. Od bolnikov se pričakuje, da kljub zdravljenju z omalizumabom dosledno izvajajo predpisano zdravljenje z inhalacijskimi giukokorti-kosteroidj ali drugimi proti-vnetnimi zdra\^. Deluje neposredno na povzročitelja alergijske reakcije Aktivna učinkovina omalizu-maba je humanizirano mono-klonsko protitelo, pridobljeno iz rekombinantne DNA» ki se selektivno veže na človeški imunoglobulin E (IgE) in s tem neposredno na povzročile' vnetnega procesa. Zmanjša število rcceptorjev na bazofilcih in sproščanje hi-stamina za 90 odstotkov v primerjavi s stanjem pred zdravljenjem. V kliničnih študijah se koncentracije prostega Ig E zmanjšale že v eni uri po prejemu prvega odmerka. Odmerek zdravila je odvisen od količine imunoglobulina E, izmerjen pred začetkom zdravljen ja. in telesne teže. Pogostnost hudih poslab šanj manjša za polovico s epi, s placebom kontrolirani študiji (katere izsledke so potrdile še štiri podporne Študije na 1700 bolnikih), ki je trajala 28 tednov, je sodelovalo 419 bolnikov s hudo alei^jsko astmo, starih od 12 do 79 let. Vsi so imeli zmanjšano pljučno funkcijo (FEV 1 med 40 in 80 odstotìà pričakovane) in so slabo obvladovali simptome astme velikim odmerkom obi- Čajnih zdravil. Imeli so po več astme. poslabšanj Omalizumab so prejeli kot dodatno zdravilo. Pri tistih bolnikih, ki so prejemali omalizumab, se je pogostnost napadov astme zmanjšala za 29 odstotkov, pogostnost hudih poslabšanj pa celo za 50 odstotkov. Število nujnih obis- pri zdravniku zaradi astme se je zmanjšalo za 44 odstotkov. 60 odstotkov zdravni- ocenilo, da je bilo z zdravljenem z omalizumabom doseženo pomembno izboljšanje stanja ah popolno obvladanje astme. Podobno so Izboljšanje kvalitete svojega življenja ocenili tudi bolniki sami. Doc. dr. Mit)a Košnik, specialist internist izkušnja z zdravilom Ministrstvo za "Omalizumab je rekombinantno monoklonsko proritelo, uperjeno proti imunoglobulinom razreda IgE. Omalizumab vezavo na IgE zavira vezanje protiteles IgE na površino mas-tocitov in bazofilcev. Na ta način omalizumab zmanjšuje zdrSVjC alergijsko reakcijo na vdihane ali zaužite alergene, s čimer se . 1 1 • astma izboljša," pojasnjuje doc, dr. Mitja Košnik. specialist in- J6 OdODTI O temist iz Bolnišnice Golnik, "Zdravilo je v svetovnem merilu novo. Razen v kliničnih študijah se je zdravilo do lanskega leta uporabljalo le v redkih državah. V Sloveniji z njim še nimamo izkušenj. Ministrstvo za zdravje je odobrilo omalizumab za prvih deset bolnikov m ga bomo laliko začeli uporabljati v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije decembra 2007. Do sedaj so ugotovili, da omalizumab pri bolnikih s tSŽko 3 Cfsìisko stabilno astmo omogoča zmanjšanje dnevnega odmerka ^ ^ klasičnih inhalacijskih zdravil, da pri bolnikih s težko astmo zmanjšuje pogostost težkih poslabšanj bolezni (obisk urgence, hospitalizacija) za 50 odstotkov, da povečuje oma izumab za prvih deset bolnikov s astmo. zdravstveno kakovost življenja bolnikov s hudo alergijsko astmo (manj je bolniškega staleža in omejitev pri vsakodnevnih aktivnostih) ter zmanjša potrebo po zdravljenju s sistemskimi glukokortikoidi. Slaba (če temu lahko tako rečem) stran oma- lizumaba je, da je zelo drago zdravilo. Po trenutnih cenah znašajo stroški za 14-dnevno zdravljenje petsto do tisoč evrov, kar je odvisno od telesne teže bolnika in od koncentracije protiteles IgE v krvi. Omalizumab astme ne ozdravi. Učinki zdravljenja izzvenijo zelo hitro po prekinitvi zdravljenja. Zaradi zapletene priprave zdravila in dajanja v obliki injekcij se zdravQo daje v zdravstvenih ustanovah. Če po treh mesecih zdravljenja klinični učinek ni izrazit, se zdravilo \ikine. Omalizumab je inovativno biološko zdravilo, katerega p ri jemal išče je povsem drugačno od do sedaj uporabljanili zdravil, Pri veČini bolnikov z dobro vodljivo astmo nima dodatnih ugodnih učinkov, klinično pomembni učinek pa se opazi pri skrbno izbranih bolnikih s težko astmo." Dobro je vedeti Astma je vnetje zaradi preobčutljivosti Beseda astma izhaja iz grščine in pomeni dihalna stiska. Astma prizadene pljuča v celoti, zlasti bronhije in pljučne mešičke. Prizadetost dihalnih poti med dihanjem omejuje pretok zraka v pljučih. Astma je pravzaprav vnetje, za katerim obolevajo ljudje s preobčutljivim bronhialnim sistemom. Zaradi pretirane reakcije bronhialnih vej pride do njihovega skrčenja, kar bolnik občuti kot ponavljajoče se napade težkega dihanja, piskanja v pljučih in kašljanja. Bolnik je lahko brez težav Kaj povzroča astmo, strokovnjaki ne vedo, poznajo pa dejavnike tveganja. Astma je običajne povezana s povečanim tvorjenjem protiteles razreda imunoglobulini, ki ga sproži stik z alergenom. Bolezen je pogosta: leta 1980 je incidenca pri nas znašala 15,5 primerov na sto tisoč prebivalcev, leta 1988 pa 29,8 primerov na lahko lahko obliko s pogostimi poslabšanji stanja, Hudo poslabšanje astme vied hudim poslabšanjem astme je bolnik bled, prepoten in zeio težko diha, še posebej, ko leži. Ker so bronhiji zelo hudo zožani, ne slišimo več običajnega piskanja, ki je sicer znak zožanih dihalnih poti. Stanje imenujemo "tihi prsni koš" in je življenjsko nevarno. Zniža se krvni tlak v arterijah, pojavijo se znaki utrujenosti dihal in odpovedovanja srčno-žilnega sistema, znanega kot cirkulacij ski šok. Zdravie&lepota, torek, 24, aprila 2007 9 Koža Pogovor: doc dr. Igor Bartenjev, specialist dermatovenekolog Dva milimetra odločata ZIV eni u Maligni melanom, k! so ga poznali že v daljni preteklosti, je dolgo časa veljal za redko in smrtno vrsto raka. Danes se je preživetje izboljšalo, inddenca pa narašča. Katarina Podnak pozno aij pa sploh ne zasevajo v bezgavke, kri in drugam po telesu, zdravljenja, kot so ke» moterapija in obsevanja, pa žanjejo dobre sadove. Kar pa ne diži za maligni melanom. Če ga prezremo in ne pridemo k zdravniku pravočasno, je, čeprav ga izrežemo in smo prepričani, da smo relili problem, lahko že Šel svojo potpo telesa Praktično nam je ušel. Maligni melanom hitro zaseva in se lahko razširi na celo telo, v kri, pljuča, jetra, ledvice, tudi v Č6 p3 16 možgane. Zato je nujno, da ga opazimo, preden se razširi- Zaradi raka kože res ne umre ve- kokovita rast Števila obolelih za melano-mom se ugotavlja po vsem svetu. Raziskave potrjujejo, da je obolenje bolj, kot bi to želeli priznati, povezano s soncem in sončenjem," pojasnjuje doc. dr, Igor Bartenjev, specialist dermatovenerolog iz Dermatologije Bartenjev, specialistične dermatološke ordinacije, Število obolelih se podvoji vsakih deset let Zakai je bidden' ca tako visi^? "Celovit^a, natančnega odgovora, ki bi imel podlago v medicinskih kliničnih Študijah, ni. Ozračje je poškodovano zaradi onesnaževanja in ni več sposobno delovati zaščitno v laki meri, kot pred desetimi ali dvajsetimi leti. Svoje doda visok življenjski standard, zaradi katerega si vsakdo lahko privoš-ä poätnice v predelih, kjer je za naSe razmere sonce hudo vroče. Danes mnogi potujejo za soncem in so mu izpostavljeni bolj, kot so to bili naši dedje. Vsi se nekako prilagajamo splošnim trendom, ki oblikujejo naše obnašanje. Poätnic si ne predstavljamo brez morja in celodnevnega praženja na direktnem soncu. Tolaži nas dejstvo, da kljub izrednemu naraščanju bolezni bolniki vendarle ne umirajo s tako hitrostjo." Šesi od sedmih smrti zaradi kožnega raka ^ posledica mda* noma. Kar make srhJjivo dejstvo. "Te Številke so resnične. Na koži poznamo veliko vrst raka in velika večina ni tako nevar« nih, da bi nas kar umorili. Zelo kar se pokaže v nepravilni obli- Če izrežemo melanom, ki je tanjši od 0,75 milimetra, je možnost preživetja 99-odstotna, debe ina liko ljudi, vendar pa večina, ki ima kožnega raka, umre prav zaradi meliioma." Kako nastane maligni melanom? "Sončni žarki kožo starajo in vemo, da več, kot se sončimo, večja je verjetnost, da mdanom dobimo. Natančni vzrok nastanka in razvoja ni tako dobro raziskan, kot je v primeru nekaterih drugih kožnih rakov, denimo ploščat^a celičnega karcinoma, kjer je mehanizem nastanka in delovanja jasen, V bazalni plasti povihnjice so celice, imencjvane melanodtl ki so odgovorne za tvorbo pigmenta. Znamenja vsemogoäh oblik, ki se pojavijo na koži, kakor tudi mdanom, izvirajo prav iz teh celic Običajno so melanodti v koži samostojni, v znamenju pa se združujejo v skupinice ali skupke celic Melanom, če laično razložim, je kožno znamenje, ki zaradi različnih vzrokov izgubi nadzor nad rastjo in "podivja", Zato imajo ti mali tu-morčki, spremenljive značilno-sti in pjogosto neredno rastejo. izrezanega melanoma 4 milimetre, se možnosti za preživetje « v zmanjšajo na 50 do 60 odstotkov. O o s a Id, razliàii otiarvanosti in zanimivi reliefiiosti, kar lahko tudi vsi opazimo. Kar v 50 odstotkih melanom izbruhne na povsem zdravi koži. Zal točnega odgovora na vprašanje, zakaj se to 7^0 di, ne vemo. poznamo pa dejavnike, ki tveganje povečajo." Nekdaj so svetovali, da je zna- maije, Idraste, srbi, krvavi ali se začne sprembijati, naibolje pustiti pri miru. Je to dober nasvet? "Žal je tisti, ki je poslušal ta nasvet, imel veliko možnosti, da zboli. Ne želim reä, da je najbrž že pokojni, vendar je zelo verjetno zbolel V primeru malignega melanoma so ti znaki namreč že znamenje za alarm! Poudarjam, da ni vsaka sprememba na znamenjih ali koži tudi rak. Vendar pa je pomembno, da vemo. da ie zgodnje odkrivanje in čim hitrejše zdravljenje ključno. Je razlika med življenjem in smr^o! Med ljudmi se velikokrat govori: umrl je prav sedaj, ko so mu izrezali znamenje, dokler tega ni storil, je Še živeL To je daleč od resnice! Rak se je v tem primeru že tako zelo razširil, da ga ki jub vsem znanim oblikam zdravljenja nismo uspeli ustaviti. Če nam uspe znamenje izrezati, še preden se rak razširi, ima Človek vse možnosti, da ozdia«. Ko se enkrat maligni melanom razširi, ogrozi vitalne organe do te mere, da ČlO" v^o volikfj kof'jkcv, nhu nitu^mil* nepèCnih • pWi/Ko^ sißbo. trdo u^njn, s/rioko in o/ku uoto) fx/'j Uui KU o I ^ 1 i n I v v 11 f I ^ ModuN Cu^ìyrj u^ nujbofjsfe popfjlnom;j lànutKjffi^ko nhltt(ovi tn u^ufitui\4inio wkvar^t sioi^ul. cJovolj tito^iiofo /8 hojc KnjTQ nyjijd^jbn^ij'iö rf?vlj^j fibi^uM: no wVAr/ptTOM Naf/iK? bn^/pJac^ifi y.ijihUy) nü toi fJ2/4bC navedi?^ 'ilftvilko MnnW- 4771 rili r Wyghgr d 0 0. Q se na koži na mestili, Id so bila izpostavljena soncu, pojavi alergija. Toksični dermatitis spodbuja sončenje na mokri travi, saj slednja vsebuje snovi, id Še povečajo učinke ddovanje ÜV žarkov. Čeprav niste pretiravali s sončenjem, se vam lahko na kontaktnih mestih pojavijo mehurji, UV žarki prispevajo k nastanku gub in tanjšanju kože, pojavijo pa se laliko tudi manjše žilice, suhost kože ali pa sončne pege. Najbolj nevarne posledice ntenzivno. opoldansko sonce nezaščiteno kožo poškoduje že po desetih do tridesetih minutah. sončenja so prekanceroze, ki so predstopnja kožnega raka. Za kožo skrbimo vsak dan Koža zahteva posebno pozornost ob vročih, sončnih dnevih. Ne samo, da ji moramo name-i več vode, zaščititi io mora- mo tudi od zunaj. To storimo s primemo obleko in preparati, ki vsebujejo zašfitne äctorje in filtre za UVA in UVB žarke. Kako visoki bodo, je odvisno od tipa naše kože in od Časa, ki ga bomo prebili na soncu. Danes se že za običajne sončne dni priporoča falctor 15 ali več. V osnovi velja, da dlje kot smo na soncu, višji zaščitru faktor uporab* jamo. Ustnice zaščitimo 2 vaze-linom, oä pa s kakovostnimi sončnimi očali. Po sončenju za kožo poskrbimo s hranilno kremo sdi losjonom. Še posebej vestno moramo pred soncem zaščititi otroško kožo. saj prav pretirana izpostavljenost sončnim žarkom v otrcétvu zelo poveča tveganje za raka kože v odraslosti. Otroci nikakor ne smejo biti na soncu čez opoldne, zanje pa vedno uporabljamo kremo z zaščitnijn faktorjem od 15 do 30. Zaščito obnovimo po priliodu iz vode (kar ve-tucÜ za odrasle), prvi sloj pa lire pred sonče- njem. Zdravfe&lepota, torek, 24. aprila 2007 11 Zgornja prebavila Pogovor: dr. Milan Stefanovič, specialist gastroenterolog Raka raka na na želodcu vse mani v vse vec Čeprav razjede želodca in dvanajstnika, potem ko so ugotovili njihovega pravega povzročitelja, v praksi tako kot nekoč ne predstavljajo več večjega zdravstvenega problema, nam prebavila še vedno povzročajo veliko težav. Motca Šimenc mo bakterijo, ima pozitiven njih smo se po govarjali z dr Milanom Stefa novičem, spcci- učinek le pri :o odstotkih Qq QfQ Z3 rslo bolnikov z dispepsijo, pri ostalih pa ne. Najbolj učinkovita zdravila za zdravlie- V začetni alistom gastro- zdravilaprotiizločanjukisli-enterologom iz Diagnostič- ne, najpogosteje predpiše- nega centra Bled. Kaj ie dispepslja in kako naj ukrepamo» kadar sumimo na njo? "Funkcionalna dispepsija je skupek simptomov, vezanih za zgornja prebavila, ki nima neke organske podlage. Ponavadi je zelo pogosta zadeva: praktično ni Človeka, ki ne bi kdaj imel dispep-tičnih težav. Gre za tiščanje v zgornjem delu trebuha, boleč i no ► hitro sitost, slabost, lahko tudi bruhanje. Tudi do ene tretjine prebivalstva ima zaradi dispepsije znižano kakovost življenja." Kovua zoravua za zaravije- , •• 11 nje dispeptičnih težav so StOpfljl, atlKO pomagamo z Zlske!^^^^^ e n d O S ko p S k i m posegom, saj je v tej fazi bolezen omejena na sluznico in ni napredovala v bezgavke. Kaj pa povezava med H. pylori in razjedo na želodcu? "Pred 25 leti sta Avstralca BarryMarshall in Robin ). Warren prva odkrila vzročno povezavo med okužbo s H. pylori in razjedo dvanajstnika in želodca, Pri razjedi želodca je ta povezava okrog 8o-odstotna, pri razjedi dvanajstnika pa celo več kot 90-odstotna. Ugotovitev, da sta razjeda želodca in dvanajstnika infektivni bolezni, je zelo spremenila zdravljenje. Zdaj zdravimo okužbo in ko odpravimo Kako so težave Ì2ia2ite In za bakterijo, je verjetnost, da bolnika moteče, vpliva na to, aH bo la poiskal pomoč ali ne? "Eden od kriterijev, ki pogojuje ukrepanje, je starost- Po 45. letu dispeptičnih simptomov ne bomo podcenjevali. pač pa bomo opravili gas-troskopijo in ocenili stanje. kajti za dispepsijo se lahko skriva marsikaj. Predvsem nas skrbi karcinom želodca. Če pa so simptomi blagi in pri veČini ljudi so blagi, poskušamo zadevo umiriti z dieto. Kot rečeno, dispesija je zelo pogosta, in ker nekako polovica teh bolnikov obišče iečečega zdravnika, predstavlja to precejšnjo obremenitev zdravstvenega sistema." Kaj povzroča dispepsijo? "O tem. zakaj prihaja do dispepsije, obstajajo razne teorije- Po eni naj bi šlo za nepravilni odgovor želodca na napetost, ki jo povzroča hrana, po drugi za motilitetne motnje, se pravi, da se želodec ne prazni tako. kot bi se moral. Nekateri dispepsijo razlagajo kot motnjo, ki je psihološko pogojena. Določena hrana in zdravila tudi povzročajo dispepsijo. Glede na to. da sam mehanizem dispesije ni poznan, tudi terapija v bistvu ni določena, za razliko od nekaterili drugih bolezni prebavil, kot je recimo ulkusna bolezen, pri kateri točno vemo, kako moramo ukrepati. Dispepsijo zelo povezujejo z okužbo z bakterijo Helicobacter pylori (H. pylori), vendar neposrednih dokazov za to ni. Terapija, s katero e radi eira- pride do ponovne razjede, praktično zanemarljiva." Od česa je odvisna pc^ostost okužb z omenjeno bakteri- io? "Zelo od standarda in higienskih razmer. Prekuženost se z zviševanjem življenjskega standarda zmanjšuje. V Sloveniji imamo nekje 25 odstotkov okuženih, vendar okužba še ne pomeni težav. Indikacije za terapijo obstajajo pri bolj ogroženih skupinah. Predvsem so to vsi, ki imajo v družini primer raka na želodcu, tisti, ki že imajo razjedo na želodcu ali dva-najstniku, potem bolniki z MALT limfomom, mlajši bolniki s kroničnim gastritisom in tisti, ki dalj časa uživajo zdravila, ki kvarno vplivajo na želodčno sluznico. Pri starejlih ljudeh, ki imajo že kronični atrofični gastritis, pa se atrofija z eradikaci* jo bakterije ne popravi." Kdaj pride do okužbe s H. pylori? "Okužijo se otroci, verjetno zato, ker je pri njih sluznica bolj dovzetna za okužbo. Ko se bakterija naseli v sluznico, povzroča vnetje, najprej akutno, potem kronično. Zaradi kroničnega vnetja in posledične intestinalne me-taplazije, prihaja do napake v obnavljanju sluznice in do displazije, ki je predstopnja raka. Ni pa nujno, da se bo iz vnetja, ki ga ne zdravimo. razvila razjeda ali rak. Izboljšane higienske razmere zelo prispevajo, da je okužb s H. pylori manj, ker pome- A i ni tudi, da je raka na želodcu vse manj. Rak želodca in H. pylori sta v zelo tesni povezavi: praktično ni raka želodca brez okužbe s H. pylori. Čeprav velja, da sta razjeda dvanaj stnika in želodca infektivni bolezni, še zmeraj obstaja verjetnost, da do poškodbe sluznice pride tu^ zaradi Škodljivih življenjskih navad. Vemo: alkohol je škodljiv, cigarete so škodljive, na sluzni* co zelo kvarno vpliva tudi nekritično jemanje protibole-činsJdh zdravil, predvsem ne- steroidnih antirevmatikov. Ni pa to več tisti odločilni faktor." Razjed fe. pravite, vse manj. Kaj pa druge bolezni prebavil? "Danes res praktično nimamo več razjed s tako hudimi zapleti, kot smo jih poznali včasih. Veliko večji problem danes je refluksna bolezen. Ena od teorij razlage, zakaj njena incidenta tako narašča, je, da je želodec bolj sposoben izločati kislino (ker ga ne "ovira" H. pylori), kar povzroča škodo v požiralniku. Za refluksno bolezen je značilno vračanje vsebine iz želodca v požiralnik, kar na sluznici, ki ni odporna na tovrstno delovanje, povzroča vnetje. Glavna znaka sta zgaga in spaho vanje, lahko tudi kašelj, stalno draženje sluznice pa povzroča kronični laringitis in celo astmo. Refluksno bolezen zdravimo z zdravili, ki zavirajo izločanje želodčne kis* line, predvsem z zaviralci protonske črpalke." Kakšne so posledice refiuks* De bolezni? Ali obstaja povezava med refluksno boleznijo in rakom požiralnika? "Prva in najbolj očitna posledica refluksne bolezni je zmanjšana kakovost življenja. Ostale posledice se pokažejo kasneje. Stalno draženje in sprememba sluznice vodita v razjede, zožitve in v končni fazi tudi raka požiralnika- Gre za tako imenovani Barrettov požiralnik« ki napreduje v dis-plazijo in karcinom. Pri raku požiralnika nikakor ne moremo Čakati- Lahko si pri neki displaziji kot predstopnji karcinoma požiralnika privoščimo, da jo zgolj kontroliramo ali jo, če gre za napredovano, višjo stopnjo displazije, endoskopsko odstranimo. Tudi, Če gre za raka v začetni stopnji, lahko pomagamo z endoskopskim posegom, saj je v tej fazi bolezen omejena na sluzrtico in ni napredovala v bezgavke. Ko pa se rak razširi v bezgavke, endoskopisti ne moremo več pomagati. Takrat operirajo kirurgi- Čeprav je kirurgija v zadnjih letih zelo napredovala, pa so operativni posegi pri bolj napredovanih rakih prebavil še vedno precej zahtevni in z določenimi posledicami za bc^nike- nenazad- nj e je tudi preživetje takih bolnikov še vedno slabo. Tudi zato se mi zdi pomembno, da bi vsakega boliiika z refluksno boleznijo tudi endoskopsko pregledali." Kdaj torej k zdravniku? "Pri prebavilih nekako velja, da se teden ali dva težave še da zdržati, potem je potrebno obiskati zdravnika. Pomembno pa je, da neko blago zgago in spahovanje ločimo od znakov za alarm, ki so težave pri požiranju» izguba telesne teže in slabokrvnost. Ob teh znakih je potrebno ukrepati takoj. Vemo tudi, da pred petinštiridesetim letom starosti verjetno ne bo nekih hudih sprememb. Takrat lahko poskusimo s spremembo prehranjevalnih navad: manjšimi obroki, zgodnjimi večerjami, nič mastnega, nič sladkarij, Ln če to ne pomaga, predpišemo primerna zdravila in spremljamo učinek- Če pa je bolnik , ]e nu)no opraviti ga- stroskopijo, bolnika pozorno spremljati in intenzivno zdraviti. Meja, kot rečeno, je starost 45 let. Vendar kot endo-skopist menim, da bi bilo tudi pri reßuksni bolezni potrebno vsakega bolnika endoskopsko pogledati. Zanašati se na mejo petinštirideset let, ki je določena arbitrarno glede na prevladujočo patologijo zgornjih prebavil v Sloveniji, je lahko zelo tvegano. Včasih se namreč zgodi, da gastroskopi-ja pokaže hude spremembe, bolnik pa nima nekih velikih težav. Zgodi se seveda tudi obratno: gastroskopija ne pokaže praktično nobenih sprememb, bolnik pa ima hude težave. V tem primeru rečemo, da gre za neerozivno refluksno bolezen, ki ni nevarna. Če z gastroskopijo vzroka za težave ne najdemo, opravimo še funkcionalno ^^agnostiko: ph-metrijo, pri kateri štiriindvajset ur merimo kislost oziroma bazičnost v požiralniku, ali 24-umo manometrijo, pri kateri merimo tonus spodnjega sfmktia in ugotavljamo, kako pogosto in kdaj prihaja do refluksa. Funkcionalna diagnostika je predvsem pomembna pri tistih bolniidh, pri katerih terapija z zdravili ne učinkuje. Talcih bolnikov sicer ni veliko, so pa, če so še mladi in če imajo hude težave, kandidati za endoskopsko ali lapaioskops ko kirurško te- rapi p ife zdravje&lepota, torek, 24. aprila aoo? Srce in ožilje 4" Visok krvni tlak ali hi rtenziia Krvni tlak omogoča prekrvitev celega telesa in je neposredno povezan z hormoni tlak prilagajajo vsem spremembam m telesnim potrebam. delovanjem srca, ki ga ustvarja, in krvnimi žilami. Možganska središča In HipcrtCDZijo očimo pO Stopnjah: blago (pri 140-159/90-99 Katarj na p odn ar isola krvni tlak je eden od glavnih vzrokov za visoko umrljivost za srčno'žiliiimi boleznimi, odgovoren pa je tudi za niz drugih bolezni, ki tarejo sodobnega človeka. Laično lahko rečemo, da je krvni tlak previsok, Če so tile preozke, srce prehitro bije in je v krvnem sistemu preveč krvi. Srce sesa in potiska kri Naše srce si lahko predstaNdja-mo kot dvojna Črp«dko, ki sesa in potiska kri. Ob krčenju se tlak v levem prekatu dvigne in potisne kri v aorto ter naprej po arterijah v organe, vse do najmanjših kivnih žil lasnic, ki hranijo tkiva s kisikom in hranilnimi snovmi, sprejemajo pa odpadne celične produkte in jih prenašajo do izločil. Iz kapilar teče kri naprej v male vene do velildh dovodnic. ki prekata. Ta jo prečrpa v pljučni krvni obtok, kjer se spet napolni s kisikom, odda c^jikov dioksid in steče zop>et v levo polovico srca, kjer se vse skupaj ponovi. Ko se srčna mišica pripeljejo nazaj do desnega zdravi e (Qf lepota ft prilpfi CoN^njtLef» ^m Corff\jski gi&s, à* o. C*, Kranj, I. 4OOÖ Kranj odcovoffna UREONICA neOKOV^ SODiUVKA Mojcd Otu KOVNA ZASNOVA lemff Stnij% fncikél TtHNlCNIUffCONIK FlijOik fOTOCPUFilA T^na OokL Com4 KiviiC VQO|A OC LASNEGA TUŽEN^A ÌMiiàì |iii It u» M ^'iii ipriia 90D7 NT PiK^ al Ù66 ^ri^cptfov Ti^b. Stfl 4 d . Lj«b)jafu Di&|r»bud(a ^(a Slovar. 4 o O« Maiibor CO^lN)^^ CLU it im tmsm^A pod il P^ UrMi t^ nlekhvllr« ^ Uigin^yftt^l In %\9%, d o o « Krér^ J V^lk i NmI^' «090 K/in| f Iti t^iài 4J^S. i^t ^^PHfit), iifidw fjtt viak din od ? uri / Cof^fiki |)ll pòft^dnik. isHi lA^rorkth kn v r>ikladi cce ^rvcidbt y Jledne pnlofi M^ CorefiJ»^*, ^t^h^tl km) ^^ ^^ vti IpU^iH ^kf / TTtfe $€T. , UvbJpèru f NiroĆmns lèi 4S 1.>l (U^t / 190 kti^* ^«f^ini' iut / ^rr« Ceh« ¥ Srr ^wi^wrn^e ^ tKaju larww* ^ ^^^ J^ flt^ tfni^o 96% p^^tia« poHWi pòfiuiU. inrii % v 1'^tiCuntn OOV p» ^(epr^i I,; M* saj je treba le-to popolnoma drugače zdraviti. Dobro je, da pri nastanku želodčnih težav obiščete zdravnika tudi, Če imate kakšno kronično bolezen (npr. sladkorno bolezen, srčno-žilna obolenja), Če ste noseči ali če dojite. Zdravnik se bo po pogovoru in pregledu bolnika odločil, ali bo nadaljeval že začeto samozdravljenje. bolnika p>oslal na dodatne preiskave ali pa bo uvedel zdravljenje z zdravili, Id se izdajajo na i^tielùzA fmoi zrn KREMA s KAKAVOV IM MASiOM /t t izddkiu MUKO kNTIANŽTVO OUI KAKAVOVO JMASIO kOl>tAt r/Dflkl t/U>lt •It'ln^kuit'iiH KlAISlVklH IKinuCAH v«{iLi(»o izftitM Mfsv«ir>F »«iiosutii Gorenjske lekarne LckarniSkc enote: Bled Zlatorog, Bohinjska Bistrica» Cerklje, Gorenja vas, Jesenice. Kranj. Kranjska Gora, Kropa, Lesce, PUnina, Podlubnik, Pnmskovo, Radovljica, Scražpičc, Šenčur, Škofja Loka. tftMXfmfi^tAme^ f^o^ómtì^AstneM Trite. Železniki, 2in, Žirovnica • Farmakoinl^rmattvna flužba Galenski a bora coni Kontrolno analizni laboratorij Vas peče zgaga? } t f s • t • » RANITAC 150 mg Hitro in zanesljivo pomag^ RANITAL S VAS BO HITRO (OD)REŠIL ZGAGE, ČE: • se boste pregrešili pri hrani (prazniki, poroke, dnjga slavja), • ponodf zaradi pekočega občutka in bolečine ne boste mogli spati. • se vam zaradi preobremenjenosti in siresa poveća izločanje kisline. In v«ć: Haniial^ S vam M tudi preprečeval nastanek z^aga, ga bosta aaužill prad pričakovenim uživanjem ob preobilni hrani ali pijači. to MW RANFTAL* S150 mg VRA^lTlOiNgw m I 9 nwéttùmm v? Pred uporabo natančno preberite navodllol O tveganju In neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom Na voljo brez recepta lek Medicinsko oglje G Pred uporabo natćinćnu preberite navodilo! O tvegonju in neiefenih učinkih se posvetujte z zdravnikom đli f