V.b.b.
Cena 55 grošev
JJaš fe
kulturno - politično glasilo
		
2. leto	V Celovcu, dne 20. septembra 1950	Številka 38
Itovanka glnania
Mnogo smo že pisali v našem listu o prilikah na ljudskih šolah in nakazovali pomanjkljivosti ter nedostatke pri imenovanju učiteljev in šolskih upravnikov od strani deželne vlade. Podrobno smo poudarili, da je pri teh imenovanjih deželna vlada kršila šolsko odredbo iz leta 1945. To je ravno tista odredba, na ka. terq So se zastopniki vlade sklicevali dottia in na konferencah zunanjih ministrov, kar je posebno naglasil tudi bivši britanski zunanji minister Eden v razgovoru z našim dopisnikom.
Nočemo prezreti dejstva, da se je učiteljska konferenca dne 8. septembra 1950 v Celovcu izrekla za dvojezično šolo in njeno izpopolnitev. Zahtevala je zaščito od strani vlade pred napadi nerazsodnih politikov za vse one učitelje, ki vršijo svojo dolžnost.
Nec da bi hoteli prezreti velike važno, sti osnovne ali ljudske šole, moramo naglasiti velik pomen izobraženstva za narodovo kulturno, gospodarsko in politično življenje. To izobraženstvo pa mora skozi gimnazijo na univerzo. Vsa desetletja smo pošiljali svojo nadarjeno mladino na nemške gimnazije. Na teh gimnazijah je bilo zelo, zelo mnogo nemškega in velenemškega duha. Da pa živita v deželi dva naroda, da so tudi Slovenci k razvoju dežele doprinesli svoj del. da so tudi Slovenci kot narodna celota gradili svojo kulturo, ki za drugimi narodnimi kulturami ni prav nič zaostajala, tega pa nam niso nikdar povedali, 'da. celo gospodje profesorji tega sami niso vedeli.
Tako se ne smemo nič čuditi, da so v prvi razred gimnazije vstopali slovenski otroci, da pa so gimnazijo zapuščali nemški maturanti. Narod je dajal in k narodu se je le zelo malo vračalo. Taka operacija na narodnem telesu pa je trajno nevzdržna in krivična. V času, ko je mlad človek najbolj dovzeten za vtise, slovenskemu študentu niso povedali, da je Slovenec in da nima vzroka sramovati se svoje narodne pripadnosti in ne samo to. celo prezirali so ga.
Mi vsi, ki smo šli skozi tako gimnazijo, smo sami na sebi hudo občutili to pomanjkljvost in jo občutimo tudi da. nes. Ne obsojamo s tem velikega števila dobrih profesorjev, ki so nam dali prav mnogo splošnega znanja za življenje v marsikaterem pogledu. Enega pa nam niso mogli dati, ker tega sami niso imeli.
Z ozirom na nravno in naravno pravico, katero imajo Slovenci na Koroškem do popolne izobrazbe v svojem lastnem materinskem jeziku, je Narodni svet koroških Slovencev predložil du. najski vladi .že decembra 1949 zahtevo po ustanovitvi slovenske gimnazije. Na zahtevo Dunaja smo izdelali podroben načrt take gimnazije, ki bi otrokom zagotovila popolno izobrazbo tako v materinskem kakor tudi v državnem nemškem jeziku. Dne 5. marca 1950 je bil ta podroben načrt izročen na pristojnem mestu in dobil številko 2964. Strokovnjaki so si bili kmalu na jasnem, kaj je iz strokovnega stališča k temu vprašanju dodati. Od strokovnjakov pa je romal akt k politikom. Za nje seve zadeva ni bila tako lahka. Skoraj pa bi tem gospodom zrasli sivi lasje, da ne bi akta štev. 2964 tirjali na dan. Ni ga bilo ne v Celovcu in ne na Dunaju. Akt. štev. 2964 se je „izgubil“. Ob poteku šestemesečnega termina pa so akt vendar zopet našli v Celovcu in se o njem tudi posvetovali.
Ne poznamo rezultata tega posvetovanja. Mislimo pa si lahko, da bodo prišli z istimi argumenti, ki jih že pozna.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Anthony Eden
m	F»	£1	«y m	W M
m dvoiezicna sob
Ob priliki obiska bivšega britanskega zunanjega ministra Edena je imel naš graški dopisnik priložnost razgovora z g. ministrom.
Na vprašanje našega dopisnika, kako gleda gospod minister prilike na Koroškem, je gospod minister odgovoril, da osebno razmere premalo pozna, da pa se odpelje na Koroško in bo poskušal v tem kratkem času prilike vsaj do gotove mere spoznati.
Na vprašanje o dvojezični šoli je gospod minister izjavil, da je o tem v zadnjem času bral v britanskem časopisju zanimive članke. Sila se čudi, da ravno ena izmed vladnih strank, ki je ob pri-
liki londonske konference zopet in zopet poudarjala enakopravnost Slovencev predvsem na šolskem polju in kazala na šolsko odredbo iz leta 1945, danes ostro nastopa proti temu, kar je sama zagovarjala, G minister je izrecno naglasil, da bi tako postopanje bilo v demokraciji, kakor je britanska, nemogoče.
(Prip. uredn. Predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev so se v Celovcu pri britanskih merodajnih krogih kakor tudi pri g. deželnem glavarju potrudli za razgovor z g. ministrom Edenom, vendar niso uspeli. Tudi to je enakopravnost!)
Hov nein! minister v US
Predsednik Truman je 12. septembra imenoval prejšnjega amerikanske-ga zunanjega ministra generala Marshalla za novega vojnega ministra Amerike. Imenovanje je vzbudilo v svetovni javnosti veliko zanimanje. Predvsem evropske zapadne sile so to vest sprejele z zadovoljstvom.
Razvoj, ki se je deloma nakazoval v Ameriki v tem, da bi zadobila skupina j okoli generala McArturja premoč, je v zapadni Evropi povzročil zaskrbljenost. Evropa je v dveh svetovnih vojnah izkrvavela in nujno rabi za svojo morebitno potrebno obrambo znatne pomoči
s strani Amerike. Če bi se bila Amerika po MacArturjevih načrtih posvetila zgolj le Daljnemu Vzhodu, bi bila za-padna Evropa prepuščena sama sebi.
Iz teh vidikov so pogajanja med državami Atlantske zveze zadnje čase pešale in tudi zadnja konferenca v Wa. shingtonu ni rodila posebnih praktičnih rezultatov.
Sedaj pričakujejo, da bo imenovanje Marshalla, ki je že izza časa pretekle vojne bil v nasprotstvu z MacArtur-jem in strokovnjak za evropske zadeve, povzročilo preokret amerikanskih obrambnih načrtov v Evropi.
Vojska Združenih narodou v Soeuiu
V petek so pričele zavezniške čete na Koreji z dobro zasnovano protiofenzivo. Začela se je ta protiofenziva z iskr-canjem v pristanišču Inchon, ki je luka glavnega mesta Koreje, Soeul. Proti temu mestu so prodirale ameriške čete, katerih se je izkrcalo okrog 40.000 mož. Prednji oddelki teh čet so že prodrli do središča glavnega mesta, ki je obkoljeno s treh strani. V nekaterih predmestjih pa divjajo še krvavi poulični boji.
Drugim edinicam Združenih narodov
se je posrečlo prekoračiti reko Han, ki teče skozi Soeul in prodirajo sedaj proti vzhodu. S tem pa ogrožajo glavnino severnokorejske vojske, ki je daleč — okrog 200 km — bolj južno na skrajnem južnem koncu korejskega polotoka. Tudi na južnem bojišču korejskega polotoka so pričeli zavezniki z ofenzivo in skoraj povsod napredujejo. Jugozahodno od mesta Taegu so prekoračili oddelki ameriške pehote reko Naktong in prodirajo proti severu.
Umor in rop v Gonovecah
V soboto zvečer se je dogodil v naši vasi zločin, ki je razburil vso bližnjo in daljno okolico. — V gostilno, ki je last žene načelnika železniške postaje v Pliberku, so prišli precej pozno zvečer trije neznani moški. Ko so okrog 11. ure zvečer odšli domači gostje, so tujci ostali še v gostilni in stregla jim je lastnica sama.
Okrog pol druge ure po polnoči, ko je bila lastnica, gospa Jamnik, v kuhinji, sta vstala dva neznanca in odšla v spalnico, kjer je spal mož lastnice go-
stilne, načelnik železniške postaje v Pliberku, Aleksander Jamnik. Zbudila sta ga in prisilila, da je šel v sobo, kjer ga je eden obeh razbojnikov ubil s strelom v vrat. Strel je prebil vratno vretence in je bil g. postajenačelnik takoj mrtev.
Medtem je tretji razbojnik s samokresom grozil gospej Jamnikovi v kuhinji, kamor je prišla v tem tudi gospodinjska pomočnica, ki se je vsled ropota in vpitja prebudila. Obe je prisilil nato razbojnik, da sta šli v sobo in tam odprli blagajno, iz katere so
Iz Jugoslavije
Tanjug javlja :
V	Dubrovniku se je vršila šahovska tekma, katere se je udeležilo 16 držav.
Pri tekmi je jugoslovansko zastopstvo doseglo prvo mesto. Na drugem mestu je Argentina in na tretjem mestu Zapadna Nemčija.
Avstrijski udeleženci so zasedli sedmo mesto.
Visoka šola za promet, . katero so ustanovili v Beogradu, bo imela nalogo, da izobrazi strokovnjake v vseh prometnih panogah. To šolo bodo mogli obiskovati študenti, ki so uspešno končali srednje šole.
Elektrarna v Pesočani ob Ohridskem jezeru bo v kratkem dograjena. Večji del potrebnih strojev so izdelali doma.
V	zalivu pod gorami v okolici Šibenika dvigajo iz morja ladjo „Prestolonaslednik Peter“. To je bila najmodernejša jugoslovanska potniška ladja, ki je bila med vojno potopljena.
V	Jugoslaviji je po vojni razpisano drugo državno posojilo. Pričakovani znesek treh miljard je bil močno prekoračen.
Avstrija - Jugoslavija
„Gospodarski odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo se letos nepovoljno razvijajo.“ tako je izjavil zastopnik jugoslovanske trgovske zbornice na dunajskem velesejmu ob priliki sprejema časnikarjev. Povdaril je. da vzroki leži. jo v tem, da šiling še vedno nima stalne vrednosti in so tako dolgoročni načrti v medsebojni trgovini težko izvedljivi/
Višje pla£e
Kakor nam poroča naš dopisnik iz Dunaja, je bila ta torek na Dunaju tajna seja, katere so se udeležili zastopniki gospodarskih krogov, sindikatov in vlade.
Naš dopisnik je izvedel iz zanesljivih krogov, da so na seji razpravljali o novi ureditvi plač in cen. V kratkem je pričakovati povišanje plač za 10 do 11 ?0. V krogih delavskih udruženj pa nagla-šajo, da tako povišenje plač ne odgovarja porastu cen, ki so delno že poskočile in delno se bodo še povišale za 30 %, v posameznih slučajih celo za 50 fg.
General MacArthur obtožuje
Vrhovni poveljnik čet Združenih narodov na Koreji, general MacArthur. je poslal Varnostnemu svetu poročilo o bojih na Koreji. V tem poročilu pravi general, da more zanesljivo dokazati, kako so Sovjeti podpirali Severno Korejo' še leta 1949 in 1950 z dobavami orožja in streliva.
vzeli nato razbojniki 10.000 šilingov. Razen tega so roparji pobrali še 3.000 šilingov, zlato žensko zapestno uro, razna živila in obleko ter so nato odšli v noč.
Takoj je bila obveščena orožniška postaja in orožniki so takoj nato začeli z zasledovanjem zločincev, katerih pa se v času, ko to pišemo, še ni posrečilo izslediti.
Kulturni odsek	Začetek ob pol treh
Narodnega ^veta ^ OKTOBRA 1950 ''s.opoloa * »•<»»>
BRK SLBVERSNE PESNI PBB PEER
Vsi prisrčno vabljeni na proslavo naše pesmi in naše besede!
Prireditev se bo vršila v dvorani glavne šole v Pliberku. Pojejo: moški, mešani in mladin. zbori. Med odmori igra domača glasba
Politični teden
Prišlo je čez noč in vsak ve, kaj mislimo. Nekaj minut pred dvanajsto seje dogodilo presenečenje. Amerikanei so tokrat napravili prvo povojno resnično „invazijo“. Izkrcali so se za hrbtom severnokorejskih komunističnih armad. S tem je vojna na Koreji prešla v novo, odločilno obdobje.
Popolna premoč na morju in v zraku je omogočila izkrcanje
Vojaške sile Združenih narodov (UNO), obstoječe iz vojnih ladij, letal, posebej za to izvežbanih pehotnih oddelkov in padalcev, so to izvedle na več mestih blizu in daleč v frontnem zaledju. Po obsegu izkrcanih sil in strate-gični važnosti je treba omeniti predvsem dva kraja. Prvi je pristanišče In-chon na zapadni korejski obali, oddaljen približno 200 km severno od glavne fronte. Napad je bil izveden tako nepričakovano, da je mesto padlo skoraj brez boja Amerikancem v roke.
Sodelovalo je 260 ladij in veliko število letal. Večina od teh se je udeležila akcije pri Inchonu. Težki dalekometni topovi bojnih ladij so s svojim ognjem ščitili izkrcanje. Takoj nato je motorizirana pehota udarila proti glavnemu mestu Soeulu, ki leži 25 km od Inchona in ga dosegla. Tukaj je prišlo do prvih resnejših bojev. Druga veja invazijskih čet pa je udarila proti velikemu letališču Kimpo, na katerega i so se istočasno spustili padalci, ter ga zasedla.
Tudi na vzhodni obali so se izkrcali
Zasedli so pristanišče Yongdok, okrog 40 km severno od fronte, istočasno pa tudi pri Pohangu. v neposredni bližini fronte. Vojaški pomen teh akcij je obrazložil poveljnik UNO vojaških sil, general MacArthur. Dejal je, da področje pri Soeulu predstavlja središče vojaških operacij Severnokorejcev. „Vsak strel sovražnika pade iz Soeula in ves sovražnikov dovoz prihaja od tam.“ Velika večina sovražnikovih sil se nahaja na fronti v Južni Koreji in je odvisna od dovoza iz Severne Koreje. Skozi dolino pri Soeulu vodijo železniške proge v Sovjetsko zvezo in na Kitajsko.
Izkrcanje pri Pohangu in Yongdoku ima namen vplivati neposredno razbremenilno na razvoj vojaških operacij na tem delu fronte.
Širokopotezen in do potankosti preštudiran vojaški podvig ameriških vojaških sil je v trenutku sprevrgel ves položaj na Koreji. Zadnje vesti, ko to pišemo, pravijo, da so ÜNO-sile svoja mostišča razširile in utrdile in da so tudi na glavni južni fronti napredovale za več kilometrov. S postavitvijo teh mostišč je umik komunističnih čet ogrožen. MacArthur je izdal poziv nanje, v katerem jih postavlja pred izbiro: „Ali se vdati ali pa umreti.“
Kaj bosta storili Sovjetska zveza in Kitajska?
To se sprašuje ves zapadni svet. Samo očiten in hiter poseg v vojaške dogodke more rešiti Severno Korejo. Tak poseg bi vojno podaljšal in razširil ter že sam po sebi povečal nevarnost splošnega svetovnega spopada.
Vendar je. zelo malo verjetno, da bi razvoj šel to pot. Razlogov za to je mnogo. Mao Tse Tung se je mogel od blizu prepričati, kakšno opustošenje je vojna prinesla nekoč cvetočim korejskim mestom. Visoko razvite industrije praktično ni več. Tako bi se utegnilo zgoditi tudi kitajskim mestom. Poleg tega je Mao zaposlen že v Tibetu. Končno bi rekli, da Mao potrebuje bolj močnih in bogatih prijateljev kot pa novih ozemelj. Važen razlog, ki govori za to, da se komunistična Kitajska ne bo vmešala, je tudi dejstvo, da zadeva z njenim sprejemom v UNO ni na tako slabih nogah. Zadnji teden je tudi Francija spremenila svoje stališče in sedaj zagovarja njen sprejem. V Varnostnem svetu je za to potreben samo še en glas.
Pri sovjetski politiki pa smo že večkrat doživeli, da je v resni uri opustila podpiranje upornikov. Take primere nudijo Španija, Azerbejdžan in Grčija. Če bi se pridružil še korejski slučaj, bi to ne bilo nič presenetljivega.
Začeli so se razgovori za mirovno pogodbo z Japonsko
Tudi to vprašanje Daljnega vzhoda se
bliža svoji rešitvi. Predsednik Truman je naročil svojemu zunanjemu ministrstvu naj stopi glede tega v stike z vladami prizadetih držav, ki tvorijo tako-imenovano komisijo za Daljni vzhod. To so vse tiste države, ki so vodile vojno proti Japonski. Do sedaj so se poluradno oglasili samo Angleži z zahtevo, da je treba Japonsko predvsem popolnoma razorožiti. Tukaj bo potreben sporazum z Amerikanei, ki po vsem videzu mislijo drugače.
V ostalem gre v Ameriki naprej razvoj v preureditvi mirnodobskega v vojno gospodarstvo. Tudi v vodstvu oboroženih sil so se izvršile velike osebne izpremembe. Najvažnejša je ta, da je iz druge svetovne vojne in po svojem gospodarskem načrtu znani general Marshall prevzel vojno ministrstvo
in je dosedanji minister Johnson moral odstopiti. Do tega so gotovo privedli dogodki na Koreji, kjer se Amerikanei dolgo časa niso mogli uspešno upreti.
Konferenca treh zunanjih ministrov v New York«
se je v ponedeljek nadaljevala. Pretekli teden ministri niso prišli do sporazuma. Šlo je za vprašanje zopetne oborožitve Nemčije. Medtem ko Amerikanec Ache. son zelo vneto priporoča ustanovitev nove nemške armade, ki bi bila sestavni
Milwaukee, 2. IX. 1950. Počasi se vživljamo v nove razmere, katere so slične našim, pa vendar je razlika med tam in tukaj precejšnja. Kot vam je gotovo znano, je Amerika tisti del sveta, kjer je po mnenju nekaterih neizčrpna zaloga vseh dobrin, ki si jih človek poželi. Včasih si pa mislim: „Ko bi v Evropi ne bilo toliko mej, toliko medsebojnega nezaupanja in bi se ljudje tako trudili z delom kot se tukaj, bi bila tam mogoče boljša Amerika kakor pa tukaj.“
Saj je skoro vse, kar danes dela Ameriko veliko, prišlo v zadnjih sto letih iz Evrope. Dežela, kjer je bilo pred stoletjem malo prometnih zvez, ima danes najmodernejše urejena cestišča, koder kar mrgoli najrazličnejših avtomobilov iz vseh krajev države. Ameriško družino, si je — vsaj v severnem delu države — težko misliti brez avtomobila. Kakor pri nas doma kolo, to je tukaj pri večini delavstva avto. S kolesom se vozijo le še otroci, motorna kolesa so pa le za šport.
Ne mislite pa, da so vsi tako bogati, da kar vržejo tisočake, pred trgovca. Večinoma vsa večja trgovina sloni na odplačevanju. Za malenkostno mesečno ali tedensko odplačevanje lahko kupite vse. Par centov na dan, pa imate televizijski (daljnogledni) aparat, kateri stane okrog 400 dolarjev. To je malenkostno odplačevanje ali vsota je vseeno precej visoka in za nas „nove“ preob-čutna; vsak rabi namreč še druge, dosti bolj potrebne stvari.
Učinkovitost ameriške reklame je zelo močna, naj si bo v časopisu ali v radiu ali drugače. Na pr. časopis za nedeljo ima okrog 200 strani in stane samo 10 centov. Reklama ni samo na zad. njih straneh. Vse, od prve do zadnje strani, je pomešana reklama med novicami in če hočeš brati novice, moraš na vsak način videti tudi oglase. (Oblika „Slovenca“ doma mi je bila ljubša, ker ni bilo treba iskati novic med reklamo in je bila samo zadnja stran namenjena za oglase.)
Slovenska cerkev na West Allis je posvečena Mariji pomočnici kristjanov ter ima letnico 1907. Cerkev je približno tako velika kot v Skočidolu. Ob nedeljah je po šest maš. župnija ima svojo šolo, novo moderno zgradbo, ki je bila šele lansko leto posvečena. Vendar — kar mi se ne vidi prav — v šoli ne učijo slovenščine in so tudi samo ameriške sestre učiteljice. Kot zgleda so tudi tukaj taki Slovenci, ki jim je všeč samo državni jezik. Tudi pri petju malo pomagam. Vsako nedeljo ob 7. zjutraj je sv. maša s slovensko pridigo in petjem. Tudi v Mihvaukee-u imajo sloven-
del vojaških sil Atlantske zveze, pa Anglež Bevin in Francoz Schuman nista bila tega mnenja. Nemcem naj bi se dovolilo postaviti močan policijski zbor, ki bi skrbel za notranjo varnost zapad-nonemške republike. Ker je pa Acheson vztrajal pri svojem, sta oba brzojavila domov po nova navodila. Videti je, da bo ameriško stališče kljub temu prodrlo, ker si je pač težko misliti uspešno obrambo zapaden Evrope brez Nemcev. Končno pa gospodarska odvisnost Evrope od Amerike prehaja tudi deloma v politično. Tudi v družbi ima večinoma najmočnejši in najpremožnejši največ besede. Razgovori so se tikali tudi predvsem gospodarskih vprašanj, ki so z nemškim vprašanjem v zvezi. Tukaj bosta Anglija in Francija lažje prodrli s svojim stališčem, da namreč Nemčija pri delitvi materialnih dobrin ne sme imeti kake prednosti. Z drugimi besedami: Nemci naj imajo določeno vojaško silo, če že mora tako biti, pač pa se v gospodarstvu in industriji ne sme postaviti tako visoko, da bi si mogla sama postaviti in opremiti poljubno armado, ki bi spet čez noč mogla predstavljati grožnjo za druge narode.
Ta teden pa se sestane v
Lake Success tudi Varnostni svet
Spet si bosta, tokrat za zeleno mizo stala nasproti oba znana tekmeca. So
sko cerkev, katera je posvečena sv. Janezu Ev.
Dne 20. avgusta je bilo v Milwaukeeu zborovanje K. S. K. J. (Kranjska slovenska katoliška jednota), to je slovenska katoliška podporna organizacija (katera je dosti pomagala in še pomaga gmotno in z iskanjem porokov za slov. begunce) ameriških Slovencev. Ob tej priliki sem tudi pel tri otvoritveni sv. maši v mihvauški stolnici. Pel je moški zbor, okrog 40 ljudi, latinsko mašo in še par drugih latinskih in slovenskih pesmi. Petje je vodil tukaj rojeni Slovenec g. Leo Muškatevc, zelo poznan kot organist in učitelj glasbe. Sv. mašo pa je imel prev. g. knezoškof Rožman, kateri sicer živi v Clevelandu. Maša in govor sta bila posneta na fonograf ter takoj nato predvajana v slov. radio uri. Tukajšnji verni Slovenci so bili zelo navdušeni nad petjem ter ga kar ne morejo prehvaliti. Tudi verniki drugih narodnosti so se izražali zelo laskavo.
Mogoče vas bo zanimalo, da je med kandidati za ameriški parlament v Mil-v/aukee-u tudi koroški Slovenec Tomaž Katnik iz Bistrice, kateri je z 19 leti prišel v Ameriko. Kandidira na republikanski listi ter živahno agitira med protikomunističnimi Slovani. Mogoče vam je znano, da je guverner države Ohio sin slovenskih staršev, enako tudi en poslanec države Minesota. Tako lahko vidite, da tudi Slovenci v Ameriki niso med zadnjimi ter so enakovredni drugim narodnostim, katere se v ta-kozvanem topilnem kotlu preoblikujejo v ameriški narod.
Dela je sedaj povsod dovolj in vse tovarne iščejo delavce po časopisju. Z akcijo na Koreji so takoj poskočile cene, seveda sedaj tudi delavci zahtevajo višje plače. Najbrže ne bo dolgo, da bo z zakonom ustanovljeno vsako zvišanje cen in plač, kar bo najboljše ter je bilo že tudi med prejšnjo vojno v veljavi.
Strah pred vojno je tudi tukaj precej velik, ker vsakdo ve, da „atomska“ pač ne bo šala. Veste, tukaj je večinoma vse leseno. Tovarne, upravna poslopja, trgovine in slično je že zidano, toda večina stanovanjskih hiš je lesena. O kakih betoniranih kleteh — kot pri nas — ni sledu. Vsaka hiša ima klet, ki je zidana iz cemetnih blokov ter ima lesen strop. Pri vsem tem pa so hiše tu zelo drage ter bi s tem denarjem v Evropi lahko gradili palače v primeri s predvojno valuto. Gradbeni delavci so najboljše plačani delavci v Ameriki ter zaslužijo okrog 3 dolarje na uro. To so zidarji, tesarji ter razni inštalaterji.
Vas pozdravlja
Pismo iz Združenih držav
pa tudi že takoimenovani tretji pričeli igrati važno vlogo, ki je v pogledu rešitve miru nikakor ni podcenjevati. To so predvsem Indija, Jugoslavija in Egi-pet. Te se trudijo hoditi v vseh najbolj perečih vprašanjih, kot so vprašanje Koreje, sprejem komunistične Kitajske in drugih, svojo pot, V načelnih vprašanjih je. njih stališče sicer morda bliže ameriškemu kot sovjetskemu, vendar predstavljajo te države, če jim prištejemo deloma še Anglijo in Francijo, nekak most med Ameriko in Sovjetsko zvezo.
Varnostni svet se doslej sicer ne more pohvaliti s kakšnimi dejanskimi uspehi. Razvoj na Koreji zavisi dejansko od drugih čini tel jev, je pa Varnostni svet vendarle edina ustanova, kjer se igra odprto in javnosti dostopno. Zad. nje zasedanje pod Malikovim predsedstvom je, kakor znano, prineslo sprejetje ene ameriške in odklonitev dveh sovjetskih resolucij. — Tokrat utegne biti borba še hujša. Sovjeti bodo poslali tja svojega najbolj veščega diplomata, Višinskega. Ta bo verjetno skušal za svoje korejske prijatelje najti in doseči vsaj častno rešitev. Na vsak način bodo debate spet dolgotrajne in srdite ter glasovanja dramatična. V vzhodno-azijskih vprašanjih igra sedaj veliko vlogo Indija. Poslanci predsednika Pandit Nehru.ja so v pogajanjih z Mao Tse Tungom in kaj so ti razgovori vsebovali in kakšne zaključke so prinesli, se bo videlo iz stališča indijskega zastopnika v Varnostnem svetu. Indija stopa kot azijska sila prvega reda močno v ospredje. Iz bivše britanske koI<£ nije se je v kratkem času razvila neodvisna velesila, ki sicer ne gradi bojnih ladij in atomskih tovarn, pač pa ostaja zvesta Ghandijevemu mirovnemu poslanstvu. Tudi notranjepolitično se indijska vlada s svojim kongresom (narodno skupščino) trudi, da bi se javno življenje in družabni ustroj čimprej demokratizirala. Tako so imeli pred kratkim volitve, ki so jih izvedli po vzorcu zapadnih demokracij. Te pa so prinesle velik uspeh desničarskemu krilu stranke Pandit Nehruja. Očitajo mu predvsem, da je preveč popustljiv napram Pakistanu. Pandit Nehru bo imel v kongresu zelo težko stališče.
Slovenska gimnazija
(Nadaljevanje s 1. strani.) mo, saj ni potrebe po slovenski gimnaziji, bodo ali so že zapisali v spremno pismo na ministrstvo. Saj ni zadosti slovenskih študentov. Dajmo jim paralelne razrede na nemški gimnaziji itd.
Jasno in odločno ponavljamo to zahtevo in jo bomo ponavljali tako dolgo, da se uresniči. Mi hočemo slovensko gimnazijo in imamo pravico do nje. Ko smo letos marca predali oblasti svojo podrobno izdelano vlogo in so po občinah in vaseh izvedeli za resnost načrta, smo tekom aprila dobili za prvi razred 25 prijav in za drugi razred 22 prijav, ne da bi bili v javnosti sploh o tem razpravljali ali pisali. Če bi bil sprejemni izpit za slovensko gimnazijo razpisan, bi bilo število prijav gotovo še veliko večje. Po načrtu smo nameravali pričeti samo s prvima dvema razredoma. Pri tem nismo šteli fantov in deklet, ki morajo študirati sedaj radi pomanjkanja slovenske gimanzije na Koroškem v Jugoslaviji. Ne drži namreč trditev, da ja itak samo komunisti pošiljajo svoje otroke na šolanje v Jugoslavijo. Ponovno smo se razgovarjali z dobrimi katoliškimi starši o tem vprašanju, njihov odgovor je pač bil: „Mi hočemo, da se naši otroci šolajo na slovenski šoli.“
Država, kateri pripadamo, je dolžna oskrbeti slovenskim otrokom primemo izobrazbo v materinskem jeziku.
Z vso odločnostjo odklanjamo nakano, da bi bila slovenska gimnazija privesek nemške, ker hočemo svojo mladino od vsega početka zavarovati pred vsako diskriminacijo, mi hočemo enakopravnost v dejanju, praznih obljub smo slišali že dovolj.
Naglasili bi še posebno, da je za vse predmete zadosti slovenskih učnih mo. či na razpolago, tako tudi v tem pogledu ni več nobene ovire.
Tak je položaj in sedaj pričakujemo rešitve akta štev. 2964, ki nam bo vsem dokaz resne ali neresne volje na nemški strani.
Skok (teed šote
Akoravno izgleda začetek šole pri majhnem otroku nekam nepomembna stvar, pomeni vendar velik mejnik v življenju otroka. Kajti prvič v življenju opaža neko važno spremembo, neko strogost, ki se mu prav nič ne ujema s prejšnjimi navadami. Sedaj spoznava naenkrat, da mora izpolnjevati dolžnosti in da ima pred seboj novo avtoriteto, ki jo je treba upoštevati in lepo ubogati. To je učitelj ali učiteljica, ki sta bolj resna in kratkobesedna kakor sta oče ali pa mati.
Ta prehod v življenju nežnega in živčno občutljivega otroka povzroča v njegovi duševnosti neke spremembe, ki si jih starši po navadi težko razlagajo. Nekateri otroci postajajo bolj tihi kakor so bili poprej in vidi se jim na obrazu in v njihovem kretanju, da jih nekaj vznemirja oziroma jih nekaj teži. Med poukom so precej plašljivi in nemirni ter težko odgovarjajo na vprašanja učitelja, dasiravno so dobro pripravljeni, medtem ko so drugi otroci korajžni, blebetavi in odgovarjajo glasno in brez vsakega strahu.
Pri takih, duševno spremenjenih otrocih, se čestokrat začne razvijati neka bojazenska nevroza, ki nastopa v raznih smereh in načinih. Mnogo je otrok, ki ne morejo zjutraj „pospraviti“ svojega zajtrka in zatrjujejo, da se jim upira in da ga ne morejo spraviti naprej. Ako jih silimo, se lahko pripeti, da vse izbruhajo. In vendar ne smemo kar misliti, da obstoja kakšno želodčno obolenje, zato jih tudi ne smemo mučiti z raznimi zdravili! še najboljše opravimo, ako jih pustimo brez zajtrka, zato pa jim damo izdatno predpoldnico s seboj, ki jo bodejo čez eno ali dve uri z dobrim tekom zaužili. Ako pa opažamo, da otroci nimajo teka ne v šoli in ne doma, tedaj je treba še posebne pažnje. Taki otroci se naj po šoli doma za nekaj časa vležejo in dobro odpočijejo! Le tako pridejo spet do teka.
Nekteri otroci kažejo svojo živčnost tudi na ta-način, da so V spanju 'zelo nemirni, škripajo in škrtajo z zobmi ali pa v spanju kriče. Včasih stopajo iz postelje in hodijo po sobi, akoravno so v globokem spanju,
Ker imajo nekateri otroci tudi strah pred bodočim šolskim poukom, je priporočljivo, navajati jih že v njihovem tretjem ali četrtem letu na gotove dolžnosti, kot n. pr. na umivanje rok pred jedjo ali pa na red, ki se ga morajo držati pri vseh svojih opravilih. Vse to
Z. 1 M:
Zvesto sten
27.
Tako lepo kot tokrat pri Rutarju še nikoli niso obhajali svetega večera. Darila, ki jih je Rok prinesel iz Celovca, so bila dokaz, kako je res z ljubeznijo mislil na domače.
Jaslice v kotu so bile kot žive. Z Veliko domišljijo, spretnostjo in ljubeznijo je Roki razpostavljal kipce ovc, pastirjev in svete družine. Ko je bilo vse gotovo je odklenil duri in spustil v sobo domače, da so videli njegovo delo.
Prva je odprla duri Rezi. najbolj ne-počakana. To se je prestrašila, ko je zaznala, da je angelček nad jaslicami oživel. Spustil se je prav nad hlevec, ko pa je mama duri zaprla, se je spet dvignil visoko pod strop. Vsi so se čudili in veselili lepih jaslic. Zvečer bodo kadili okoli hiše in skednja, molili pred božjm Detetom ter potem prav do polnočnice varovali svetega Otročička. Prišla bo tudi botra Lena in ded iz Kocjana ter bosta pripovedovala najlepše in najčudovitejše božične zgodbe.
•X-
Rok si je zaželel, da bi sveti večer nikdar ne minil.
Prvošolec je zrastel in napredoval v sedmošolca. Marsikaj se je medtem zgodilo: žalostnega in veselega. Najbolj žalostno je pač bilo dejstvo, da je toliko
Nikdar pa ne smemo strašiti otrok s šolo in jim pretiti s strogostjo bodočega njihovega učitelja, ako tu in tam ne ubogajo! S takim početjem jim še bolj škodujemo in bo nevrozi podvržen otrok kmalu začel kazati strah pred šolo in s tem že tudi nekatere znake živčnosti ali potrtosti! V takem slučaju potrebuje otrok pomirljivih besedi od strani svojcev in jim je treba predo-čiti razne prijetnosti, ki jih bo deležen v šoli in tudi pri svojih bodočih učiteljih!
Ako starši opažajo spremembe duševnosti pri svojem otroku, morajo na to opozoriti učitelja, ki jim bo hvaležen za takšno opozorilo in se bo tudi za otroka zavzel ter mu posvečal več pozornosti in ljubeznjivosti. Ako pa so znaki bojazenske nevroze precejšnji, je treba stopiti k zdravniku na razgovor, da se že v začetku uduši kal te duševne bolezni, ki — enkrat že preveč razvita
—	lahko spremlja človeka skozi celo življenje...
Pa ne samo pri vstopu v ljudsko šolo, tudi pozneje, posebno pred prestopom na srednjo šolo, se pojavljajo takšni nevrotični slučaji. Iz svoje zdravniške prakse mi je znan tak slučaj in mi ga je dotični, sedaj že priletni gospod opisal tako natanko in nazorno, da se ga izplača tu navesti.
,,Bilo je takrat“, tako prične njegova izpovest, „ko so se bližali dnevi mojega odhoda v mesto, da bi opravil izpit za sprejem v prvi razred gimnazije. Nikdar poprej nisem videl drugih večjih krajev izven svoje rojstne vasi. Usodnega dne se odpravim z očetom na pot do bližnjega trga, kjer sva se vsedia na poštni voz, ki naju je pripeljal po dveh urah prašne in vroče vožnje do železniške postaje. Od tam je šlo seveda hitreje do namembnega večjega mesta. Prenočila sva z očetom v gostilni tik velike mestne cerkve. Šele proti jutru sem malo zadremal, tako so bili razburkani moji živci. Pa še teh par minut spanja so me oropali orjaški zvonovi, ki so začeli bučati na vse zgodaj iz bližnjega stolpa. Mestni „dirindaj “in pa strah pred izpitom. ki sem ga vkljub temu dobro prestal, vse to je nekam čudno vplivalo na moje duševno razpoloženje, ki pa sem ga pravzaprav opazil in začutil šele doma. ko sem spet začel svoje prejšnje življenje na paši sredi svoje ljubljene
—	črede.
Takrat sem začutil, da se je začelo v moji duši nekaj prerajati, da mi leži na njej nekaj težkega kot je to pri člove-
in toliko mladih mož in fantov moralo na vojsko. Tudi Rutarjev Joži je bil vpoklican. Redni rok je služil pri konjenici pa je po izbruhu vojske moral še ostati v vojaški suknji. Mama z dekletoma je sama gospodarila na gruntu. Trdo je šlo, ker je bila za moške taka sila. Ob počitnicah je Rok priskočil na pomoč. Vsi so imeli dovolj opraviti, da so vse žito, krmo in sadje spravili pod streho.
Tik pred zrelostnim izpitom pa je tudi Rok moral v vojaško suknjo. Mamo je čudno zadelo, fanta pa ne preveč. Za slabiča so šteli tistega, ki ni bil vojak. Zato se je kar rad odpravil v vojašnico na Štajersko.
Mama, ki je imela dva pri vojakih, je tudi podvojila svoje molitve pred žalostno Materjo. Posebno Roka je priporočala nebeški Kraljici: da bi se pri vojakih ne sprevrgel, da bi dom in vero imel še tako v časti kot doslej. Še si ni bila na jasnem, bo sin izbral duhovski poklic ali ne. Vprašati ga ni hotela, !ah. ko bi njeno vprašanje smatral za siljenje. Hotela pa je. naj bi se čisto sam in prostovoljno odločil. V ta namen pa je molila in žrtvovala.
Nekega poznega jesenskega večera je potrkalo na okno kuhinje.
„Kdo je?" se je prestrašila mama.
,,Ne bojte se, mama, jaz sem, Rok!‘\
Mama je šla odpirat pa ni mogla prav verjeti, da je res sin. Misbla je, da je spomin.
Po prisrčnem pozdravu je Rok povedal. zakaj je prišel domov. Spustili so
ku, ki ima nekaj težkega na vesti ali pa kot neki strah pred nečim, pa ne veš pred čem in zakaj! Vse mi je postajalo nekam bolj tuje in otožno. Nič več one vesele domačnosti! Iz grla nisem sprani nobene pesmice kot poprej in celo to ljubo sonce ni sijalo več tako veselo in svetlo kot nekdaj. Pri misli na skorajšnji odhod od doma v gimnazijo mi je bilo še hujše, ko sem vedel, da moram zapustiti svoje drage. Posebno pa misel, da bo treba oddati bič — simbol pastirja in srečnih dni na paši — me je težila še bolj. Nikomur pa nisem mogel niti znal povedati o moji ranjeni duši in tako sem nosil svojo bol čisto sam za sebe.
Prišel je dan odhoda. V spremstvu staršev sem zapustil svoj dom in se znašel spet v mestu, kjer sem vedel, da začenja sedaj za mene nova pot v življenju. Še hujša je bila ločitev, posebno od matere,-ki se ji je zabliskala solza pri prisilnem nasmehu, enako pa seveda tudi — meni.
Ostal sem sam. sicer pri nekih daljnih sorodnikih, kar pa ni olajšalo mojega trpljenja. Pretekli so tedni in bilo
GENERAL CLARK NA DUNAJU I
Pretekli teden se je mudil na Dunaju amerikanski general Mac Clark, ki je bil svoj čas za visokega komisarja v Avstriji. Ob priliki tiskovne konference je izjavil, da je prišel v Evropo po na. logu generalnega štaba, da pregleda vojno udarnost amerikanskih čet v Nemčiji, Avstriji in v Trstu. General je imel razgovor tudi z zveznim kanclerjem. Ker bo, kot že poročano, število amerikanskih čet v Nemčiji zvišano, pričakujejo zvišanje amerikanskih čet tudi v Avstriji. Tega M. Clark tudi ni zanikal, marveč le izjavil, da o tem v Washingtonu še ni padla odločitev.
Zanimivo je, da so avstrijski komunisti ob tej priliki priredili na Dunaju proti M. Clarku demonstracijo.
TRST
10. septembra t. 1. so Slovenci v Trstu proslavili 100-letnico slovenskih ljudskih taborov, Dobra udeležba pred. vsem tudi ;mladine;.znova dokazuje, da se vendar tudi mladina uvršča v narodovo življenje. Proslavo je priredila Slovenska prosvetna, matica na Opčinah, peli so mešani in moški zbori na-brežinskega okrožja, ruski pevski zbor iz Trsta je pel ruske in ukrajinske narodne pesmi in dekliški tercet iz Kon-tovela. Proslave so se udeležili tudi zastopniki Slovenske krščanske socialne zveze in Katoliške prosvete.
17. septembra so tržaški Slovenci priredili veliko romanje na Opčine pri Trstu.
jih za toliko časa iz vojašnice, da nare-de maturo. Par dni se bo doma učil, potem pa pojde v Celovec.
Mama je bila potolažena, da se vendar ni kaj zgodilo.
„In kaj potem, ko narediš maturo?“ je rahlo vprašala.
„I, nazaj v vojašnico,“ je bil Rok kratek.
„Kam pa potem,“ je še hotela vprašati mama, a je rajši molčala, mislila pa: „Kamor bo božja volja.“
Po dobro dovršeni maturi je Rok prišel domov po slovo. Mama se je to pot še težje poslavljala kot prvič. Slutnja, da sina dolgo ne bo videla, jo je spremljala kar naprej in se je ni mogla otresti.
Spremila je, kot žc dolgo ne. sina do Celovca. Tam ga je peljala h kapucinom pred črno Marijo, ga ji priporočila in šla nato z njim do vlaka. Jokala pa ni, dasi se ji je si'ce krčilo od neznane bolesti.
„Boga in doma ne pozabi, Materi božji se priporočaj,“ so bile njene zadnje besede, predno je vlak odpeljal.
Rutarjev Rok je moral kmalu na rusko bojišče. Predno se je transport od. peljal je napisal mami še kartico z vsebino:	„Ne bojte se zame. kmalu
bom spet pri Vas. Najsrčneje Vas pozdravlja Rok.“
Mati se je sporočila že nadejala „Da bi le kaj hudega ne bilo,“ je vzdihnila in shranila karto k sliki rajnega moža. Joži se je tudi redno oglašal. Bil je med konji v konjušnici, kar ga je
je mnogo solz v dolgih nočeh, ko sem prisluškoval žvižganju lokomotive v daljavi, ki me je vabila nazaj...
Strogost in povrhu še nerazumevanje takratnih profesorjev za takole ubogo paro podeželskega študenta mi je za-! grenilo dušo še bolj! Dolgo je trajalo, ] predno sem se za silo pomiril, toda vsakokrat, kadar sem prihajal od počitnic nazaj v šolo, se je vnovič vse pojavilo v obiiki — domotožja. In vedno, kadar mi je bilo težko pri srcu, sem zavidal vsakega delavca, pometača in berača na cesti ter ga blagroval, češ akoravno telesno trpiš, v duši pa vendarle imaš svoj mir in zadovoljnost ter prijetno spanje v mirni noči...“
Ta izpovest vam je klasični primer tiste bojazenske ne vr o z e, ki muči mnoge ljudi skozi celo življenje in ki se pojavlja v raznih smereh in načinih. Svoj izvor pa ima nekje v daljni mladosti. ko je bila nekoč ranjena mlada in občutljiva duša. Pomirjevalne in prepričevalne besede zdravnika so v takih slučajih morda edino uspešno zdravilo.
Dr. K.
Dr.Siili()0j na zafasni svobodi
Kakor smo že kratko poročali, so italijanske oblasti spustile na svobodo slovenskega advokata v Gorici g. Sfiligoja, ker je njegov barnilec to zahteval na podlagi zakona, ki to izrecno predvideva.
Pač pa se bo vršila še soduijska obravnava, da spremeni po svoječasnem fašističnem sodišču izrečeno kazen.
Ves slovenski narod brez ozira na strankarsko opredelitev je bil v vseh svojih mislih pri trpinu dr. Sfiligoju v zaporih in z velikim ogorčenjem obsojal to poltično nasilje, ki naj bi bilo izraz „demokracije“.
ANGLEŠKA SPODNJA ZBORNICA
Proti svemu pričakovanju je britan. delavska vlada objavila, da hoče izvesti do konca svoj načrt' po4rživljerija večjih industrij. To je "zelo drzen in tvegan korak. Vlada, kakor znano, razpolaga le z večino nekaj glasov in opozicija — konservativci in liberalci — ji je že napovedala najostrejšo borbo. Stari lev Churchill bo odprl vse registre svoje govorniške umetnosti in laburistom bo po vsem videzu težka predla. Tudi nestrankarsko časopisje se vprašuje ali je potrebno, da vlada načenja to vprašanje v času, ko grozi državi še vedno gospodarska kriza in ko politični položaj zahteva največjo pozornost.
posebno veselilo. Na fronto mu ni bilo treba, to je mamo še nekoliko tolažilo.
Rok se je v začetku pogosto oglašal. Zadnje mesece pa so bila poročila redka in skopa, končno so čisto prenehala.
„Nekaj se je zgodilo,“ je vedela Ru. tarica. „Morda je ujet! Da bi bil le, samo, da živi. bo že našel domov.“
Pa ni in ni bilo nikakega glasu od Roka. Mesece in mesece nič, mati je že mislila, da ga je nekje doletela samotna smrt. Vse poizvedovanje je bilo zastonj, o Roku nihče ni ničesar vedel.
&
Zadnji obronki južnega gozdnatega Urala segajo skoro do kolena reke Volge pri mestu Samari. Na jugu in severu se oči niso mogle nagledati nepregledne ravnine, zato so gozdnati hribčki bili prijetna sprememba zlasti ujetnikom Slovencem.
Tu najdemo tudi Rutarejvega Roka. Skoro ne spoznamo v njem dijaka-ma-turanta, navaden ruski pastir stoji pred nami, le oči, govorica in obnašanje nam predstavljajo živahnega Korošca.
Dolgo je z ujetimi tovariši samo ho* dil in hodil. V nedogled so se vile ruske ceste, ravnina se ni nič spremenila, hriba in gore ni bilo videti. Od pičle hrane so bili že vsi trudni in oslabljeni, želeli so si samo počitka in miru. Nekaj časa so vse ujetnike nastanili v skupnem taborišču. Potem so jih razposlali širom ogromne države k različnim delom. Največ jih je šlo na kmete.
pa se naj godi brez posebne strogosti!
iiiiiniiumminimiMiimmitmiiimiiiiiimiiMiiufiitiuuiimiiimiiiiimiiwimiimiiiuiiuimiitimHmiiHmimimmimimimimHfiiufmmiiimm
QIil	(Radike,
Ko smo šli v Celovcu k nedeljski službi božji, si pač nismo mislili, da se bo izluščil iz tega oblačno meglenega jutra tako krasen poznopoletni dan. Čeprav maše v „slovenski“ cerkvi ni bilo, smo tudi tokrat obstali na „slovenskem“ oglu pred cerkvijo, da se malo pomenimo. Pa je padla beseda: „Na Radišah je pa danes igra.“
Radiše — kot čaroben zvok mi je zazvenelo v ušesih. Toliko sem že slišala o lepoti tega koščka slovenske Koroške.
In srce mi je zaigralo, ko je padla beseda: „Pojdimo na Radiše!“
Takoj po kosilu smo se zbrali mi, „motorizirani“. Bila nas je četica petih, oboroženih s kolesi. In pomislite, bili smo točni! Ko smo se pripeljali do „pomlajene“ žrelske ceste, smo jo ucvrli, kar so nam dala pljuča in noge. Toda ubogi Herman je kaj kmalu javkal, da imejmo usmiljenje z njegovim naduš-Ijivim „konjem“, ki je prestal prejšnji dan hudo „operacijo“ in je še sedaj puščal. seveda ne krvi, ampak zrak.
Kljub temu smo se kaj kmalu ustavili pri podkrnoškem mlinu, kjer smo pustili kolesa in se pognali v breg. Ker smo imeli s seboj Micko, ki pozna vsako grapo v radiškem okolišu, nismo šli po cesti. Micka nas je vodila kot „divje. kozle po planini“.
Ali veste, da je bilo v soboto nešteto žegnanj v Celovcu? No in tudi v naši sredi je bil en tak „žegnan“ grešnik, ki se je držal pregovora: Rana ura, zlata ura. Pa je počakal pri plesu rane ure. Micka ga je pa tolažila, ko je sedaj na vsakem ovinku obstal, da bi skozi gosto drevje in grmovje opazoval „krasni razgled“, da naj kar hiti, bo pač toliko prej na Radišah.
Vsi spehani in skoraj brez sape smo prišli že kar k žegnu. Eni smo si hoteli takoj ogledovati Radiše, ki so še mnogo lepše, kot pa so pravili. Tomaž je pa samo zdihoval in spraševal, kje je gostilna, imel je res že izsušeno grlo. Ko smo si kupili vstopnice za igro, smo jo pa vsi mahnili proti gostilni. Prišli pa smo prej do cerkve kot do gostilne. — Herman nas je „povabil“ v cerkev. Si je pač mislil:	„Nič ni gotovo, preveč so
žejni, saj jih ne bom spravil iz gostilne, če bodo enkrat tam.“ Upamo, da Radi-šani niso opazili izsušenosti naših grl, ko smo jim pomagali peti v cerkvi. Volja je bila dobra.
Po opravljenih molitvah pa — oh, ni. kar ne mislite, da morda v gostilno x~ ne, naravnost v dvorano. Moramo reči, da smo bili prijetno presenečeni, ko smo
Naša Drava
Zdrava, hčerka Korotana, kras koroške domovine! Mesta so ponosna nate, zgrinjajo se ti ravnine.
Zvesta ti je naša zemlja, ljubi te. slovenska duša, tvoje mično šepetanje vsa okolica posluša.
Vrbsko jezero spoštljivo svoja čustva ti razkriva, soncu si za ogledalo, luna v tebi se umiva.
Branijo te naše gore, skale, ki v nebo kipijo, bistri viri in studenci z živo vodo te krepijo.
Gozdi, pravljično šumijo, stražijo te tihe sence, polja, trate in doline vabijo te med Slovence.
Žalostno nekoč si tekla kakor solza skoz domovje.
Teci danes nam vesela v boljše čase čez skalovje.
Zdrava, hčerka Korotana! Narod se s teboj ponaša. Drami, vnemaj in ostani vse do konca vekov naša.
Limbarski
videli, da so za nas rezervirali prostore. Pa je bilo to tudi potrebno, saj se je nabralo toliko ljudi, da je bila tudi „galerija“ (zadelana okna) polno zasedena.
Pričetek igre je. bil napovedan ob pol treh. Če bi prireditelji vedeli, kako smo z vsakim premikom urinega kazalca bolj zdihovah: „Oh, če bi vedeli, da se ne bo točno začelo, bi pa še šli v gostilno — samo na kozarček piva.“
Vendar so se zaradi polurnega čakanja oddolžili z res lepim petjem radiš. kega moškega zbora, ki nam je zapel pred pričetkom dve pesmi; Nato so pričeli igro: „Zadnji vitez Reberčan“.
Da takoj povemo, ta „zadnji“ vitez je bil prvi pri igranju, čeprav so se tudi drugi potrudili, še sufler, to je šepeta-lec, je imel mnogo, skoraj preveč dela.
Ker je igra pisana po zgodovinskih dogodkih, je bilo zelo umestno, da so pred vsakim dejanjem razložili vsebino naslednjega prizora. In to ne samo zunanje dogodke: gospod govornik je opozoril poslušalstvo predvsem na globino in vzroke dejanja, katere površni opa-
zovalec lahko prezre. Omeniti moramo tudi uvodni govor v slovenščini in nemščini. Govornik je poudarjal, da prav s prosvetnim delom pokažemo, kakšni smo in kaj znamo, tako delo še posebej pomaga do medsebojnega zbližan j a.
Med vsakim odmorom so peli vrli Radišani lepe slovenske pesmi. Prezreti pa ne smemo važnega dogodka v radiškem kulturnem dogajanju. To popoldne se nam je predstavil novi radiški žen. ski zbor. In kritika? Najbolje bo, če navedemo kar glas iz občinstva. Ko je prenehalo dolgotrajno ploskanje, se je zaslišalo: „Reci, kar hočeš, dečve so še boljše!“ Težko je priznati komu prven. stvo, dobri so vsi, moški, ženski in mešani zbor.
Ker je bila ura že pol sedmih, ko je bila igra končana, smo jo radi zgodnjega mraka takoj ubrali nazaj v dolino. Od daleč so nam še udarjali na uho zvoki poslovilnih pesmi Radišanov, Lahko rečemo: „Lepo je bilo '— in še bomo prišli!“
Mauser Karel :
Boštjan je navaden delavec v opekarni. Pri firmi je vpisan kot pomožni delavec, to se pravi, vsak ga lahko postavi, kamor ga hoče. Nosi opeko, jo preklada in naklada, kakor mu pač ukažejo.
Boštjan ima ženo, ima štiri otroke, ima bajto in dve kozi. Na mesec zasluži petsto šilingov in živi. Vsi živijo. On, žena in štirje otroki.
Boštjan ni neumen, čeprav je čudno neroden in malo jeclja.
Koj drugi mesec, ko je pričel z delom v opekarni, je videl, da je življenje silno enostavno. Bolj enostavno kakor ura. Ostro mero ima, ostro kakor britev. Na eni strani so gospodje, ki se ločijo med seboj. So taki, ki so dobili od očeta bogatijo in jo zdaj vlečejo naprej in so taki, ki so se sami prikopali do nje. V bistvu se ne ločijo. Oboji grabijo naprej in jim ni nikoli zadosti. Vsako nedeljo vsak teh gospodov zapravi toliko, da bi Boštjan imel dovolj za štirinajst dni.
Vsak večer, ko Boštjan pride domov, najprej umije roke. Rdečkaste so od opeke, čudno hrapave, na koncu prstov so odrtine. Opeka je hudič. Cel dan jo prekladaš, da te kar boli v glavi. Ostra je, da kar brusi kožo.
Pridejo avtomobili. Nakladaj!
In Boštjan naklada. Včasih cel dan samo naklada. Včasih ni nakladanja. Tedaj samokolnico v roke in vozi. Cel dan vozi, da bole kite v rokah.
Zvečer umije roke in sede. k mizi. Otroci rinejo vanj in žena mu prinese kavo in polento. Nihče ne poje toliko polente kakor Boštjan.
Gre Boštjan skozi predmestje in gleda hiše. V vsaki hiši je veliko opek, v vsaki opeki je nekaj krivice. V vsaki opeki je tista ostra meja med gospodo in berači.
Boštjan jo vsak dan sproti čuti.
Kriza je uničila sicheren upor. Gospodar samo gleda. Dovolj je, da sovražno gledaš. Ko odideš z dela, moraš prej v pisarno. In v zdrgnjene roke ti porinejo knjižico in tiste beliče.
„Puntarjev ne potrebujemo. Pred vrata poglejte, koliko jih prosi za službo.“
In greš kakor potepen pes, čeprav z dvignjeno glavo. Odrezali so ti življenje. Če si slabič, moleduješ in prosiš, če si mož, gledaš, če ne bi mahnil v blagajnikov zeleni obraz.
Ponavadi vsak mirno odide, pade doma na stol. obleti z očmi otroke in ženo in vrže knjižico in beliče na mizo. Žene so že navajene. Vsaka vsak večer z nekim strahom čaka, kdaj bo mož vrgel knjižico na mizo.
Tudi Boštjanova žena.
Ko Boštjan stopi skoz vrata, se čudno strese. Toda Boštjanove oči so mirne. Manca ve, ds še nima knjižice.
Pa bi skoraj že rada videla, da bi bilo konec tega strahu, ki vsako noč zaspi, pa vsako jutro z Boštjanovim odhodom zraste in raste do večera, ko se Boštjan vrne. Kadar bo vrgel knjižico na mizo, bo strah popustil. Vedela bo, da je končano.
Boštjan hodi na delo, molči in gleda. V sredo je dobil knjižico Kočarjev. Sedem otrok doma. Pa še vsi taki, da se komaj znajo sami usekniti.
Boštjanu je bilo, kakor da so Kočar-jevega obsodili na smrt. Nič ni rekel Kočarjev. Le eno oko je priprl in z drugim prediral vse po vrsti v pisarni.
„Koliko ima ravnatelj otrok?“ se je že pri vratih obrnil, da se je tajnica, ki je brusila nohte, splašeno stresla.
Vsi so vedeli, da nobenega, toda vsem je Kočarjevo vprašanje zaprlo besedo.
Kočarjev smeh jih je polnil z grozo.
„Recite mu, da ga mojih sedem otrok ■ preklinja.“
Zadrleščil je z vrati, da so šipe žvenketale in da se je tajnica za pisalno mizo zgrbila.
Ko je zvečer prišel Boštjan domov, je bil videti kakor bolan.
Manca je čakala, da vrže knjižico na mizo. Ni je vrgel.
„Kočar ima sedem otrok,“ je izdavil, ko je umil roke.
Začudeno ga je žena pogledala.
Sedel je k polenti in jo komaj pol pojedel.
„Nocoj so ga odpustili.“
Zdaj šele je prišel prav k sebi.
Manca je sklenila roke in molčala. Še otroci so bili ta večer čudno tihi.
Preden je zjutraj Boštjan vstal, je tiho vprašal:
„Manca, kaj boš rekla, če jaz prinesem knjižico?“
Ni mu odgovorila naravnost.
„Boštjan, pri Kočarju je sedem otrok. In še bajte nimajo svoje.“
S težko roko jo je pobožal po obrazu.
„Pri nas jih bo samo pet v jeseni, kajne?“
Čudno toplo se je nasmehnila.
„In še bajto imamo.“
Boštjan je nakladal opeko in mislil na Kočarja. Včeraj sta še skupaj nakladala. Tiho, zakaj Kočar je bil vedno tih pri delu.
Popoldne je prišel ravnatelj. Iz pisarne je pridrl strahovito nasajen. Hodil je okrog delavcev in skoraj nad vsakim rohnel.
Pri Boštjanu se je ustavil. Boštjan ga je pogledal in privzdignil kapo.
Ravnatelj mu ni odzdravil.
„Včeraj ste delali s Kočarjem, kajne?“
Boštjan se je zravnal.
„Delal, gospod ravnatelj.“
„Grozil mi je, ko je bil odpuščen. Ste slišali?“
Boštjan je čutil, da že drži knjižica v roki. Toda trma ni hotela iz oči. „Nisem slišal, da bi grozil.“ Ravnatelju so se razprle čeljusti. „Niste slišali, da^ bi grozil? Če vprašam, ste morali slišati.“
Boštjan je vedel, da bo moral v pisarno in da bo zvečer prinesel knjižico domov.
Toda vdati se ni hotel. Vedel je, da je delavcev preveč in da vsi ne morejo ostati.
Beliči v pisarni zanj gotovo že čakajo.
Mirno se je smehljal.
Ravnateljeva usta so se zaprla, lica so mu zbledela.
Potlej je pokazal s prstom proti pisarni.
Boštjan je vrgel opeko, ki jo je kar naprej držal v roki na kup, da se je razletela. Vzravnan je odšel za ravnateljem.
Našteli so mu beliče in porinili knjižico.
Tajnica je strmela vanj.
Boštjan je porinil šiling nazaj.
„Za opeko, ked sem vesel, da jo nisem razbil na ravnateljevi glavi.“
Ravnatelj je bil bled kot zid.
Pri vratih se je obrnil kakor Kočar sinoči.
„Enajst otrok vas preklinja in dvanajsti, ki še ni rojen.“
Zadrščil je z vrati. Ravnatelj se je bled sesedel v naslonjač.
Pred blagajnikom je ležal umazan šiling kakor jetičen pljunek.
Boštjan je mirno sedel k polenti in položil knjižico in beliče na mizo. šele potlej je pogledal ženo. Smehljala se je.
„Človek ne more biti pes, Manca. Bo že kako.“
Tiho je ponovila za njim:
„Bo že kako, Boštjan. Pri Kočarju jih je sedem.“
Zdaj se je tudi Boštjan nasmehnil. Mali Boštjanček pa je plosknil z ročicami in od strani pogledal mater: „Kajne, ata, pes je pa grd. In hud je. Dobravčev Pazi tudi.“
„Vsi so hudi. Boštjanček. Vsi so hudi.“
Boštjanov glas je bil miren kakor po spovedi.
iiiiHiiHiiiiiiimiiiiiiinmmiimiiiiimiiuiMiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii
PROUČEVANJE KOZMIČNIH ŽARKOV
Prihodnje dni odpotuje v Manitobo v Kanadi znanstvena odprava pod vodstvom dr. Martina Pomerantza, ki bo po nalogu Ameriškega geografskega društva in Bartolove ustanove Franklinovega zavoda zbirala nove podatke o izvoru kozmičnih žarkov. S posebnimi balončki bodo dvignili Geigerjeve števce preko višine 32.000 m, števci bodo stalno prenašali zbrane podatke o kozmičnem izžarevanju premičnemu laboratoriju na zemlji, s katerim bodo v radijski zvezi.
♦♦♦•♦♦♦•♦♦»+»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦+♦♦»♦♦♦♦♦♦+♦♦♦«•♦»♦♦♦♦♦ Ah, zapojte
Dragotin Kette
„Ah, zapojte, zaigrajte pesmico sladko na zabavo našo z vajeno rokö!“
In zapel sem, zaigral sem ljubim deklicam, moji deklici predragi; in bilo jo sram.
Tako lepo, tak hrepeneče drobne strune pele so; ' tiho pesem deklice razumele so.
„Ej, ej, zdaj pa vem0, vemo,“ so veselo vzklikale, druga drugi so poredno si z očmi mežikale.
,,Ej, ej, zdaj pa vemo, vemo, kaj se vedno brani le v našo družbo, samotarka; vgänile smo, vganile!“
Ona pa je tam sedela, orosile so solze njena lica zarudela; meni tolklo je srce.
n ms m
mkem
CELOVEC
Slovenska služba božja je vsako nedeljo ob pol devetih v starem bogoslovju (Priesterhausgasse).
iiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiimiimiNiimimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiii
Moiiorjaiii, priglasile se za knjižili dar Družbe sv. Mohorja v Celovcu za lelo 1951.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
CELOVEC
V Celovcu je nenadne smrti umrl g. Čepelnik Herman, doma iz Prevalj, roj. 1927 v Črni. V torek 12. septembra, ravno dan pred odhodom v Ameriko, ga je dohitela smrt.
V	četrtek 14. septembra popoldne se je na centralnem pokopališču vršil pogreb ob asistenci treh duhovnikov. Č. g. Nemec in njegov tovariš Golob France sta se poslovila od rajnega v^ globokih govorih. Pogreba se je udeležilo veliko število celovških Slovencev.
Prijatelji pokojnika se vsem darovalcem cvetja, g. zdravniku in č. gg. duhovnikom prisrčno zahvaljujejo.
VERNBERG
Dne 7. t. m. je po daljšem bolehanju v beljaški bolnici preminul g. Josip Aleksij Antonij pl. Morsey, bivši častnik-major staroavstrijske vojske. Doma je bil na Hanoveranskem, rojen 1873 v času pruskega kulturnega boja in tajno krščen v nekem gospodarskem poslopju. Vzrastel je_ pa v gradu Ho-henbrugg v vzhodni Štajerski, kamor so se njegovi starši vsled tedanjih pro-tikatoliških razmer v Prusiji bili preselili. Nadaljno vzgojo je prejemal bla-gopokojnik v slavnem jezuitskem zavodu „Stella matutma“ (Jutranja zvezda) v Feldkirchu na Predarlskem. Sedmi in osmi razred z zrelostnim izpitom je pa dokončal v Gradcu. Nato je postal najprej enoletni prostovoljec v avstrijski armadi. Naglo je tu vsled svojih izbornih lastnosti napredoval ter postal tekom let poročnik, nadporočnik, stotnik pri dragoncih in končno major.
V	vojski je služil deloma na Jezernici pri Beljaku, deloma v Jaroslavu v Galiciji, potem v Mariboru, v Welsu in Ensu v Gornji Avstriji. Po končani prvi svetovni vojni, v kateri je bil na ruskem bojišču težko ranjen, je stopil leta 1918 v zasluženi stalni pokoj. Imel je šest bratov in pet sester. Njegov najstarejši brat je bil koncem 10. stoletja avstr, državni poslanec t. zv. „Katoliškega centra“. On je bil izmed vseh najmlajši in je kot poslednji umrl. Pred 12 leti mu je umrla njegova prva žena Irma roj. pl. Käroly de Käroly Patty et Vassvar. Pokopana je v Domačalah. Drugič se je poročil — in sicer v gosposvetski cerkvi —leta 1940. z gospo Bianko pl. Morsey roj. Consolati, ki mu je v njegovih pogostih obolenjih vselej zvesto in skrbno služila in stregla.
Štiri njegove sestre so vstopile v red karmeličank. Pokojnik zapušča dve hčeri, Isabelo pl. Morsey por. pl. Kotz in Pavlo pl. Morsey, sedaj karitas.ses-tro v Gradcu. Po prvi svet vojni je bival stalno na posestvu svoje soproge v
Vernbergu, med drugo vojno pa na gradu Eggendorf v Zgornji Avstriji, od koder se je s svojo drugo ženo leta 1946 zopet povrnil v Vemberg. Ranjki je bil vedno odličen in odločen katohk, vnet častilec Srca Jezusovega ter ponosen ud Marijine kongregacije od študij do smrti! Nenehna izpolnitev nedeljske dolžnosti je bila zanj vsa leta samoumevnost. Ob boleznih je bil redno in pogostoma previden.
Bil je kakor drugi stotnik Kafar-navmski. Duhovit zagovornik in branilec svete Cerkve. Nemalokrat tudi ponižen ministrant v skočidolski farni cerkvi ter v grajsik kapelici eggendorf-ski in drugod! Ponovno je dejal: Država (vlada) bodi meč in ščit Cerkve! V pohtiki je v smislu načel bivšega prestolonaslednika Franca Ferdinanda dosledno zagovarjal staroavstrijsko federativno tezo pod Habsburžani, ki bi bila omogočila vsem narodom nekdanje velike Avstrije samoupravo. Zato je bil on, ki je govoril poleg svojega maternega jezika (nemščine) tudi francosko, madjarsko in poljsko, tudi Slovanom iskreno naklonjen ter se je tudi v javnosti vselej potegoval za narodne (jezikovne) pravice koroških Slovencev. Redka bela vrana med koroškimi Nemci! Nemčiji, zlasti Pruski, ni bil nikoli prijatelj.
Med jeziki je najbolj cenil latinščino z vsem njenim slavnim slovstvom in je v tem jeziku še na stare dni rad poučeval svojo vnukinjo-gimnazijko. Posebno pa se je odlikoval v znanju svetovne, zlasti še staroavstrijske zgodovine, in je pred drugo svetovno vojno pogostoma nastopal kot spreten govornik v zgodovinskih zadevah.
Zadnje njegove poti na skočidolsko pokopališče se je udeležilo mnogo njegovih ožjih znancev in prijateljev, med njimi tudi g. generahmajor Hans Malle iz Beljaka, kakor tudi mnogo faranov, posebno iz Vernberga. Ker se je umrli svoje žive dni vselej vzorno bojeval za obe človekovi domovini, za zemsko in nadzemsko, dejal je duhovnik ob grobu, naj bi bil vsakemu (po besedah Joba, da je vojskovanje človekovo življenje) pokojnik nepozabljiv vzgled v tem oziru, zlasti pa, da bi se nad slehernim izpolnile besede sv. Pavla apost.: „Delaj kakor dober vojščak Kristusov“ (2. Tim. 2, 3), kakoršen je bil ranjki vse življenje. Spomin njegov bodi med nami — Slovenci in Nemci — trajen! Taki kremeniti idealisti se le redko rodijo!
ŠT. JAKOB V ROŽU
Ravnateljstvo glavne šole javlja, da ni več v stanu sprejemati novih prijav za prvi razred glavne šole, ker so vsi prostori zasedeni.
SPODNJE BOROVLJE
Počasi popravljamo, kar nam je vojska pokvarila. Brez zvonov je bila na. ša podružnica sv. Gregorja, vojska jih je vzela. Lansko leto smo kupili enega, večjega, letos drugega, manjšega. V nedeljo, 10. septembra, smo se zbrali v prav lepem številu na prijaznem hribčku okoli ovenčanega zvona k njegovi blagoslovitvi.
Po uvodni besedi o pomenu in name-mu zvona, so ga domači g. župnik, vlč. g. Wornig, slovesno blagoslovili. Cerkveni pevski zbor ga je prisrčno in ubrano pozdravil s staro, vedno lepo pesmijo: „Ko dan se znava — zvonovi zvonite, k molitvi vabite! “
Belo oblečene družice so dobro deklamirale nekaj pesmic zvonu v pozdrav. Nato sta oba gg. duhovnika, vsi botri in botrice z lesenim kladivcem po trikrat udarjali na zvon in zraven izrekali razne želje, katere naj bi Bog izpolnil po klicanju blagoslovljenega zvona. Že v prvem delu slovesne sv. maše, ki je bila koj na to, se je oglasil novi zvon, katerega so spretne roke hitro potegnile na zanj pripravljeno mesto.
Prisrčno se zahvaljujemo č. g. župniku, ki so podregali in začeli, cerkv. ključarju Fr. Arnejcu p. d. Sp. VaznL ku, ki je vse tako skrbno pripravil m
dovršil in vsem, ki so darovali za zvon. Bog jim povrni vse, kar so storili v njegovo čast! Srčno želimo, da bi vsi radi poslušali klic zvonov in ga ubogali. Posebno srčno želimo, da bi glas zvonov vrnil in k zopetnemu kršč. življenju zbudil vse one, ki živijo v najbilžji bližini zvonov, pa so jh zapustili, ko so odpadli od vere in tako od Boga in svoje duše postavili v največjo nevarnost!
GREBINJSKI KLOŠTER
Dne 30. avgusta smo pokopali ob lepi udeležbi ljudstva Lubjevega očeta Urbana Lobnik. Dolga leta je mož delal in pel med nami. V 94. letu je Gospod poklical blagega očeta k sebi. Najstarejši moški vse klošterske fare je bil Lubjev oče. Nikdar moža nisi videl v žalosti, povsod si ga videl veselega. Vsi, ki smo ga poznali, smo ga spoštovali in ljubili, še v visoki starosti je mož pomagal, kjer je le mogel.
Kakor je na njegovem domu vladal mir in blagoslov božji, tako je bil mož domači farni cerkvi zvest in nobeno vreme ga ni moglo zadržati doma.
Ob nedeljah popoldne so se zbirali na njegovem domu sosedje, kjer so se menili in prepevali. Tako nam je bil stari Lubjev oče središče prave domačnosti.
Z lepo pesmijo so se tudi naši pevci doma in na grobu poslovili od rajnega z žalcstinkami „Vigred se povrne“ in „Nad zvezdami“.
Naj bo pokojnemu domača zemlja lahka, njegova duša pa bo blagrovala Gospoda.
Prijatelji in znanci se pri dobri kapljici in izborni kuhinji najdejo
V GOSTILNI
JCutscSkoiMmig
Celovec, Ankershofenstr. 15, tel. 2000
STRPNA VAS
Velika žalost in grenka bridkost je zadela Kosmovo družino. Pred petindvajsetimi leti je zapustila Kosmova mama svojemu možu Francu Ramuš pet malih nedoraslih otrok. Najstarejša je bila takrat hčer Mara. Sedaj pa je tem polsirotam odvzel še očeta, da so postali zaostali otroci sirote in zapuščeni brez očeta in brez matere. Ob tej bridki izgubi smo vsi sožalovali in jokali s Kosmovimi otroci, ko smo jih gledali v nedeljo dopoldne v žalnem sprevodu in pri odprtem grobu. Pač nobeno oko ni ostalo brez solza, ko je videlo dušno bol teh otrok. Ogromna množica žalujočih se je zbrala k pogrebu. Pevci so peli pri žalnem sprevodu in na grobu. Mešan zbor je zapel mogočno in slovesno „Jaz sem življenje in vstajenje“, „Nad zvezdami“, „Usmili se“. Moški zbor pa: „Blagor mu, ki se spočije“. Ko je zadonela pesem preko grobov, je vladala na pokopališču tajna tišina! Upanja in nade polna je ta pesem „Jaz sem življenje in vstajenje", ki da vsakemu kristjanu misliti na večno življenje. Tako so pričeli g. župnik svoj govor, ter se poslovili od dobrega Kosinovega očeta, katerega so otroci tako
RADIO TRGOVINA
Ctio Š&tsggi
Vam nudi najnovejse modele radioapafa-tov z dunajskega velesejma
OTTO GAG G L VU LA CH
( zraven ParkhoteU)
ljubili, in je tudi rajni oče imel res dobro, zlato srce za svoje otroke, kot ga ima malo kateri oče, tako, da je v resnici nadomestoval mater in očeta skozi teh petindvajset let. Sinove in hčere pa so peljali na goro Kalvarijo, kjer jim je Jezus govoril: „Sin, hčer, glej Tvoja mati“. Sedaj nimate matere, ne očeta, na tej zemlji; tem bolj imate pravico govoriti „Oče naš, ki si v nebesih in Marija je vaša dobra mati, dosedaj je za vas skrbela, skrbela bo tudi zanaprej. Kosmovega očeta hočemo ohraniti v blagem spominu, Kosmovim zaostalim otrokom pa naše najiskrenejše sožalje in sočutje.“ Vse skozi skrbi ravno Kosmova družina, da se širi na naši vasi dober verski tisk. Najprej je nosila Mara, sedaj pa Cilka nosi „Nedeljo", zbira člane za Mohorjevo družbo, širi in nosi „Naš tednik“ od hiše do hiše! Tako vidimo, da je Kosmov oče znal otroke vzgajati tudi za požrtvovalno delo v občestvu, za kar smo mu iz srca hvaležni, hvaležni pa tudi požrtvovalnim hčerkam! Kosmov oče naj počiva v miru!
IZLETNIKE
iz Celovca in okolice vabi na dobro kapljico in poceni jedila — gostilna
JCatiamtth&l
Lambichl 8
GLOBASNICA
Na praznik Marijinega rojstva 8. septembra so nam domači študentje napravili prav vesel popoldan. Otroški zbor je zapel dve veseli o študentih: „Ko študent na rajžo gre" in „Kako žive dijaki“: Vse je bilo veselo razpoloženo. Pa menda res ne bo tako kot so peli, da se tako uče: „Šteje muhe, goni miši, dokler zvonca ne zasliši" in podobno.
Jožepov Hanzel je bil pa tak agitator za župana, da bi ga skoro nekateri kar izvolili za župana, če je ne bi prej pobral z odra. Veseli in smešni prizori „Dva gluha“, „Pavlina in fotograf“ ter „Pri zobozdravniku" so vsakega spravili v smeh. Otroci so pa rekli, da tako zanimive igre sploh še ni bilo. Posebno se jim je čudno zdelo, ko je zobozdravnik zob, ki je imel tako dolge korenine s tako naglico in brez bolečin izdrl. Sedaj So že vsi vsak pri svojih ,,buk-lah" in se pridno uče, da ne bo na koncu leta kakšna „fajfa“ v izpričevalu.
10. IX., to je v nedeljo nato je bilo pa pri nas farno žegnanje in smo jedli kar s „tavelko" žlico pa tudi za pitje je bilo vse preskrbljeno. V cerkvi je bilo nadvse slovesno in veličastno. Pri pran-ganju in pred oltarjem so se vrteli kar trije gospodje v novih dalmatikah, ki so jih naročile naše matere. Procesija je bila zelo dolga, zlasti moških je bilo veliko. ženske so pa doma „prato“ cvrle in krape vrtele v masti, se je kar poznalo v procesiji. Cerkev je bila lepo umita in okrašena, kar se imamo zahvaliti našim dekličem, ki so par dni križarile s kanglami in mevtrami okrog cerkve.
Popoldan ob 2. smo spremili k večnemu počitku Kuharjevo mater iz Male vasi. So že flalj časa bolehali, zlasti So pa trpeli zadnje dni, pa ne samo oni, ampak tudi domači, ki sč> jim potrpežljivo stregli. Pogreb je bil zelo velik. Zlepa se ni še udeležilo toliko ljudi kakega pogreba. Pri odprtem grobu se je od pokojne matere poslovil preč. g. župnik Ivan Sekol. Zahvalil se je materi za lep vzgled v spolnjevanju nedeljske dolžnosti in jo nam postavil v posnemanje. Pevci so zapeli za slovo žalo-stinko. Rajna mati so dosegli lepo starost 80. let. Naj jim da Bog večni pokoj; domačim in sorodnikom pa izrekamo naše sožalje.
Pozno popoldne pa je že vabila muzika sem od Paherja vesele, svate, ki so se tam zbirali. V zakon je stopil Janez Hutter, ki je zaposlen na Reberci v tovarni. Nevesto je pripeljal iz Gorič, fara Podgrad v osebi Ani Menig, ki je tudi na Reberci zaposlena. Prišla je kar z avtobusom in s seboj pripeljala vesele svate iz svoje okolice. Svatba je bila kar vesela. Pretep nekaterih pijancev bi bil lahko izostal. Mlademu paru obi. lo sreče v novem stanu.
Šolo smo začeli v ponedeljek s sveto mašo, kot se spodobi za kristjane in kot pravi izrek: „Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo.“ Z lepim in pobožnim petjem in molitvijo smo si izprosili božjega blagoslova za novo leto. Predstojnike imamo iste kot lansko leto in smo že kar domači.
GOSPA SVETA
V soboto dopoldne so pokopali na sveškem pokopališču prečastitega gospoda kanonika gosposvetskega, Jožefa Feiniga. Upali smo in pričakovali, da mu bo operacija vrnila zdravje in se bo spet okrepčan vrnil nazaj k nam, kjer je deloval 24 let. Za vsakega, ki se je obrnil na njega, je imel prijazno besedo, z vsakim je bil prijatelj in vsakemu je razlagal zgodovino naše slavne cerkve.
Po operaciji so preč. gospoda kanonika prepeljali na njegov rojstni dom v Svečah, kjer naj bi se pozdravil. Toda Bog je odločil drugače, poklical ga je k sebi po plačilo. On sam naj mu bo večni plačnik!
Pogrebne slovesnosti je opravil preč. gospod msgr. Eggerbacher, župnik gosposvetski ob asistenci številnih duhovnikov iz sosednjih župnij.
Uporabna doba brav
Čim dalje časa moremo imeti kravo za pleme in čim dalje časa nam daje odgovarjajočo količino mleka, tem bolj se nam izplača reja take krave ali — kakor pravimo — tem bolj rentabilna je reja take krave. Krava ne daje v vsej svoji življenjski dobi enako količino mleka; največ mleka daje krava šele v času od 5. do 6. teleta in je v tem času krava tudi največ vredna.
Reja, to je oskrbovanje in krmljenje teleta ter mlade telice vse do onega časa, ko nam začne dajati mleko, stane neko gotovo vsoto. Ako hočemo izračunati stroške za mleko, ki nam ga krava daje, moramo stroške za rejo mlade živali do onega časa, ko nam začne dajati mleko, upoštevati. Čim več mleka nam torej krava daje in čim dalje časa moremo rediti kravo molznico, na tem večjo količino mleka se ti stroški razdelijo, tem manj obremenijo — kakor pravimo — en liter mleka. Zato pa je tudi proizvodnja mleka tem cenejša, čim dalje časa moremo imeti kravo za pleme in za mleko. Zato pa je tudi važno, da poizkušamo vse, kako bi mogli to dobo podaljšati.
Ker daje krava največjo količino mleka v času od 5. pa do 8. teleta, moramo skrbeti predvsem za to, da je krava v tej starosti še zdrava in da tako more dajati največjo količino mleka. Osemletna ali desetletna krava, ki je še povsem zdrava, daje pri isti krmi gotovo skoraj še enkrat toliko vrednosti kakor pa krava prvesnica. Saj moramo vpoštevati. da pri kravi prvesnici vrednost vsakega litra mleka še zelo obremenjujejo stroški za rejo mlade živali. Čim starejša pa je krava, tem bolj se ti stroški razdelijo in tem cenejša je proizvodnja vsakega litra mleka. Ako
htketHuiiee
CELOVEC—KLAGENFURT Karfreitstraße 1
stroške reje mlade živali pravilno vpo-števamo, so stroški mleka v prvih letih tako visoki, da presegajo vrednost mleka. Šele po tretjem, včasih pa šele po četrtem teletu presega vrednost mleka proizvodne stroške.
Na tem računu seveda prav nič ne spremeni, ako molznih mladih krav ne priredimo sami doma, ampak jih ^kupi mo. V tem slučaju moramo pač pri proizvodnih stroških za mleko vpoštevati nakupno ceno za mlado živino.
Izbiranje za pleme
Še en velik pomen ima čim daljša reja krav. Ako redimo krave samo razmeroma kratko dobo, moramo rediti več mlade živine. Za pleme moramo v tem slučaju rediti tudi večkrat teleta, ki za pleme gotovo niso ravno prvovrstna. Iz teh telet seveda ne moremo vzrediti prvovrstnih molznih krav. Ako pa imamo dobre krave čim dalje časa, nam bodo dale te krave več dobrih telet, razen tega pa bomo pri izbiri telet za pleme mogli postopati veliko strožje in bomo odbrali za pleme res samo najboljše živali. S tem pa smo si vso rejo goveje živine že znatno izboljšali in pa tudi pocenili.
Ako imamo n. pr. v hlevu pet krav in ako redimo te krave toliko časa- in tako. da so pri starosti 14 let, ko krave prodamo, še zdrave in še dobre krave molznice, bo treba seveda rediti le polovico toliko mlade živine kakor pa v slučaju, da prodamo krave že po sedmem letu. Vse to pa v veliki meri vpliva na večjo donosnost govedoreje.
Ako hočemo imeti kravo dalje časa kot dobro molznico, moramo seveda tudi primerno skrbeti, da dobre lastnosti krave ostanejo čim dalje časa ohranjene, da se mlečnost krave ne zmanjša in da žival ostane čim bolj zdrava. Samo taka krava nam more dajati do-
sti mleka; samo taka krava pa tudi dobro izrabi krmo in samo taka krava daje tudi zdrava teleta.
Pravilno oskrbovanje telet, mlade živine in nato krave vpliva v veliki meri na razvoj dobrih ali pa tudi slabih lastnosti pri teh živalih. Z mlado pa tudi s starejšo živino je treba postopati mirno, potrpežljivo, z neko iskrenostjo in ljubeznijo. Z bičem in vpitjem je mogoče pri živini manj opraviti kakor pa z mirno besedo.
Dobra molža
Eno najvažnejših opravil, ki znatno vpliva na morebitno zmanjšanje vrednosti živali, je molža. Prvi predpogoj dobre molže je, da je med molžo v hlevu mir. Zato tudi ni pravilno krmiti med molžo, treba je krmiti pred ali pa po molži. Drugo važno vprašanje pa je, kolikokrat je najboljše molzti. Res je sicer, da pri trikratni molži na dan dobimo povprečno okrog 5% več mleka, vendar pa moramo priporočati le dvakratno molžo na dan. Morebitno izgubo označene količine mleka gotovo odtehta zmanjšanje dela pri molži in pri mleku ter sploh v hlevu.
Pri molži je potrebna čim večja snaga, saj ta preprečuje okužen je vimena in pa prehajanje razne nesnage pa tudi raznih bolezenskih klic v mleko. Na dobro molžo pa vpliva tudi v veliki meri dejstvo, kako izmolzemo. Temeljito iz-molzenje vpliva ugodno na zdravje vimena in vse Živah, je pa seveda tudi gospodarskega pomena, ker je mleko, ki priteka nazadnje iz vimena, najdragocenejše. Vsebuje namreč največ mlečne maščobe, kar je zlasti danes, ko plačujejo mlekarne mleko po odstotkih maščbe, velikega pomena.
Molža s strojem je pri sedanjih cenah priporočljiva šele pri številu krav nad osem. Če se bodo stroji še izpopolnili in ko se bo tudi cena strojev za molžo znižala, bo mogoče priporočati uporabo stroja tudi v manjših kmetijskih gospodarstvih.
Pravilno krmljenje
Na zdravje krave in tako na čim daljšo uporabno dobo krav. vpliva v veliki meri pravilno krmljenje. Najnaravnejši način prehrane Živah je na paši, ki izredno ugodno vpliva na zdravje živali in vphva tudi na pocenitev reje goveje živine. Krave, ki jih imamo stalno v hlevu, zelo redko ali pa skoraj nikdar ne morejo doseči one starosti kakor pa živali, ki v poletnem ah pa vsaj jesenskem času pridejo nekaj mesecev na pašo. Paša torej pocenjuje rejo krav že samo s tem, ker podaljšuje uporabno dobo krav; s tem pa zmanjšuje tudi amortizacijske stroške za en liter mleka. Ako daje na primer krava na leto
OSTER PADEC BOMBAŽEVE LETINE
Ameriško kmetij, ministrstvo predvideva po podatkih z dne 1. avgusta, da bo bombažev pridelek letos v Združenih državah dosegel 10,308.000 bal (po 225 kg). Ta cenitev pomeni, da bo pridelek za 5.820.000 bal ali za 36 odstotkov manjši kot lani in za 11 odstotkov manjši kot povprečje 1939/48.
Ta oster padec letošnjega pridelka je v glavnem posledica velikega zmanjšanja obdelane površine; letos So z bom. bažem posejah samo 7,471.200 ha, to je za 31 odstotkov manj kot lani.
Zaloge starega bombaža cenijo na sedem milijonov bal in bo po mnenju strokovnjakov novi pridelek s starimi zalogami zadoščal za potrebe domačega in tujega trga.
Kmetijsko ministrstvo ceni. da bo letošnji pridelek bombaževe pukanice v Združenih državah znesel 265 funtov na joh (298 kg na ha). To je 19 funtov manj kot lani in 4 funte več kot povprečje desetih let.
OBNOVA KMETIJSTVA
Urad kmetijskega ministrstva za mednarodne kmetijske odnošaje je izvedel poizvedbe, s katerimi je ugotovil, da se je evropsko kmetijstvo po zadnji vojni mnogo hitreje obnovilo kot po
2.000 litrov mleka in redimo kravo kot molzno kravo 6 let, bi znašala amortizacija ali odpis na vsak liter mleka okrog 15 grošev. Ako pa se nam posreči s pravilnim krmljenjem in s pašo povečati uporabno dobo krave za dve leti, se ta obremenitev zaradi amortizacije na vsak liter mleka zmanjša in proizvodni stroški za mleko so tohko manjši.
Važen predpogoj uspešnega in pravilnega krmljenja je red in pa zadostno krmljenje. Zato pa je potrebno, da že v jeseni natančno preračunamo, koliko krme bomo potrebovah. Živalim dajati samo tohko krme, da zimo preživijo, to je nerentabilna reja, še posebej pa je to nepravilna reja pri molznih kravah. Take krave nam tudi nato pri zadostni spomladanski in poletni krmi
Madua iegmm
SANONIG
audi:
la ženske svilene dokolenke v vseh barvah S 14.90
BELIAK-VIIMCH
Welßbriachgasse 12
ne bodo dajale tohko mleka, kakor bi ga pri stalnem zadostnem krmljenju mogle dajati Zato je bolj pravilen ra-čnu tak, da redimo samo tohko krav, za kolikor imamo zadosti krme.
Zaradi boljše razdelitve dela in tudi zaradi boljše prebave moremo priporočati na dan dvakratno krmljenje živine. Najboljše je urediti krmljenje tako, da je med jutranjim in večernim krmljenjem enako dolg časovni presledek kakor pa je med večernim in jutranjim krmljenjem. S tem dosežemo, da živali krmo najboljše prebavijo in tako tudi najboljše izrabijo. Vse to pa vpliva spet na daljšo uporabno dobo krav.
Ker bo gotovo živinoreja in pri tem spet mlekarstvo eden najvažnejših delov našega kmečkega gospodarstva, je važno, da sedaj jeseni, predno še mine jesenska paša, premislimo, kako bi čim boljše, mogli urediti našo govedorejo. Pri tem bomo redih preko zime in za pleme samo tohko število Živah, kolikor jih moremo dobro prekrmiti, za pleme bomo redili samo najboljše mlade živali; s pravilnim oskrbovanjem, s pravilnim krmljenjem in z dobro molžo pa bomo poizkušali podaljšati uporabno dobo krav. To bo znatno pocenilo našo rejo molzne živine in bo povečalo čisti donos pri vsakem litru mleka.
prvi svetovni vojni. Ugotovljeni podatki pravijo, da se je „odvisnost držav ERP v njihovi skupnosti na področju tujih živilskih uvozov zdaj tako znižala, da je še malo višja kot je bila polovica odvisnosti v letu 1930."
O sedanjem stanju evropske kmetijske proizvodnje ugotavlja poročilo, da je v letu 1949-50 ta proizvodnja dosegla približno 95 odstotkov obdobja 1935-39, ta odstotek pa bi bil tudi večji kot predvojna raven, če bi proizvodna obnova v Nemčiji in Avstriji ne bila mnogo počasnejša kot v drugih državah ERP; v Avstriji in Nemčiji je namreč proizvodnja dosegla samo 65 odstotkov predvojne višine. Proizvodnja v Itahji in Švici je enaka kot pred vojno, v Veliki Britaniji, Švedski, Norveški, Belgiji in Nizozemski pa je sedanja proizvodnja presegla predvojno raven.
POTROŠNJA BOMBAŽA
Mednarodni posvetovalni odbor za bombaž poroča, da je svetovna potrošnja bombaža v letu 1949/50 z nad 29 mihjonov bal po 220 kg dosegla povojni rekord in ceni, da bo letošnja letina presegla potrošnjo. Tudi izvozni trg je z 12 milijoni bal potolkel vse dosedanje rekorde; zlasti se je povečal izvoz Združenih držav, Mehike in Pakistana.
I Sedanje zaloge bombaža na svetu ce-
■illlllllM
Naročniki, pozor!
Od 1. maja t. 1. stane list „Naš ted-nik-Kronika" mesečno šil. 2.—.
Naročniki, ki lista še niso plačali, so dobih ah pa bodo dobili v kratkem račune, ki izkazujejo dolg za čas od začetka prejemanja lista pa do konca leta 1950. — Prosimo vse naročnike, da poravnajo naročnino.
Za inozemstvo stane list letno 60.— šilingov ali dva USA-dolarja. Zaradi visokih poštnih pristojbin pošiljamo v inozemstvo list le naročnikom, ki list plačajo v naprej. Saj znaša poštnina v inozemstvo toliko, kakor pa stane list sam.
!illllll[lilillllllllllllllllll!l!llll!llillll!i!iillllllilillllll!lllllllllllllllllllllll
ni jo na okoli 17,500.000 bal; ker pa so Združene države prostovoljno zmanjšale površino bombaževih nasadov in tudi iz raznih drugih razlogov predvidevajo, da se bodo te zaloge znatno zmanjšale. Površina bombaževih nasadov v Združenih državah je trenutno za okoli 12% manjša, kot desetletno povprečje 1939/48, potrošnja — bodisi notranja, bodisi izvozna — pa znatno prekaša to povprečje in bo predvidoma dosegla in presegla pet in pol milijona bal.
Kmetijsko ministrstvo Združenih držav je istočasno sklenilo, da odpošlje v Evropo svojega strokovnjaka, F. H. Whitakerja, ki bo v Parizu temeljito proučil evropski bombažni trg. Glavna naloga Whitakerja je oceniti možnost ustanovitve, stalnega trga ameriškega bombaža v Evropi.
Kmetijsko ministrstvo pripominja, da je kljub temu, da je ameriški bombaž zgodovinsko vezan na evropski trg, pomanjkanje dolarjev v Evropi po vojni — ki ga je deloma odpravila pomoč ECA — prisililo mnogo držav, da iščejo za nakup bombaža druga tržišča in da pospešujejo proizvodnjo umetnih tekstilnih vlaken. Zato hoče ministrstvo temeljito proučiti možnost zagotovitve stalnega tržišča za bombaž Združenih držav tudi za čas, ko bo ECA končala s svojim delom.
MEHANIZIRANI FIŽOL
V dolini North Platte, važnem poljedelskem predelu Srednjega Zahoda v Združenih državah pridelajo letno velike količine fižola. Potreben postopek za izbiro dobrih vrst bi zahteval mnogo časa in vehko dela. če tega ne bi bilo mogoče izvršiti z mehanično pripravo, ki zbere 3730 fižolovih zrn na minuto. Stroj obstoji iz vrtečega se valja, opremljenega s 36 majhnimi odprtinami za sesanje zraka. V te odprtine se uvrstijo fižolova zrna, ki padejo v stroj po premičnem traku. Fotoelektrična celica opazuje posamezna zrna in prenaša na varovalko s katodskimi žarki sunek, ki je različen, če so fižolova zrna slaba ali dobra. Če so zrna slaba, sproži druga fotoelektrična celica vzmet, ki izloči slaba fižolova zrna.
AMERIŠKA JEKLARSKA INDUSTRIJA
Ameriška industrija jekla, ki je že dosegla rekord proizvodnje, ima v načrtu obširno povečanje, Id naj bi do konca 1952 povečalo teoretično proizvodno zmogljivost jeklarn za okoh 6 milijonov ton na leto; tako bi proizvodnja jekla v Združenih državah dosegla letno 96 milijonov ton. Letošnjo proizvodnjo cenijo na 91 milijonov ton, to je za 12 milijonov ton več kot je skupna proizvodnja jekla vsega ostalega sveta.
AUREOMICIN IN MLEKO
Ena izmed na j več jih neprijetnosti aureomicina je težka oblika gnusa, pogosto zvezanega z bruhanjem, ki ga povzroča zauživanje pri večini bolnikov. Da odstranimo te motnje, uporabljamo preparat, sestavljen na osnovi aluminijevega hidroksida. Toda aluminjev hidroksid preprečuje krvno vsrkanje aureomicina. Zdravnika Lloyd G. Bartho-lomeo in Donald R. Nicold na kliniki Mayo v Rochestru sta dognala, da uživanje mleka z aureomicinom odpravi v večini primerov navedene motnje. Od 50 bolnikov, ki so zauživali mleko skupaj z zdravilom, so imeli samo 4 malenkostne motnje.
iiiiiimiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiumiNMiiimimumiimiiiiimiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiuiiitiiniiiiiiimiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiimiiiimiii
GOSPODARSKE VESTI
Največja ljudska trgovska hiša na Koroškem • DIETMAR WARMUTH • Villadi-Beljak • Obiščite in zadovoljni boste
KOZVOV NAC
(Nadaljevanje)
Obvezno jamstvo v kmetijstvu
No, nazadnje sem bil le pripravljen in ko sem se pogledal v ogledalo, sem se zdel samemu sebi kar nekam fleten. V levi hlačni žep sem še vtaknil kos stare podkve, dala mi jo je stara Kozamurnica, ki je trdila, da imaš srečen dan, potem sem jo mahnil k Kleme-ju. Gustl je bil tudi pripravljen in me je že čakal.
Posedela sva še malo in Gustl je menda radi lepšega govoril o vsem mogočem, le o najini poti nič. Ko sva se slednjič vzdignila, da greva, sem ga vprašal, če ne bi šla po bližnjici, skozi gozd.
„Ne, po vasi greva, čemu pa bi se skrivala? Ali veš, če te jaz ženem v svate, si že napol zakonski mož.“
Šla sva torej po vasi, jaz nekako bolj sramežljivo, Gustl pa samozavestno, kakor da gre na semenj.
„Govoril bom že jaz,“ je dejal Gustl, „ženini ste navadno na takšen dan zanič, če le zine, ga že pomaže. Če bo potrebno, da kdaj kaj blekneš, te bom že naskrivaj dregnil, drugače pa molči."
„Vidiš,“ je nadaljeval Gustl, „tudi moj poklic nima s samimi rožicami postlano. Ja, če tiščita dva drug za drugim, — ha, lahko delo, — ampak če dva, drug drugega ne marata in se drug drugega branita na žive in mrtve, — harduh Nac, to je potem pa druga muštra. Rečem ti, dva najbolj zavrta junca lažje naučiš voziti kakor pa spraviš takšna dva skupaj. Glej, jaz sem spravil več kot trideset parov skupaj, ki so danes vsi srečni zakonci in so mi vsi hvaležni, da sem jim pripomogel do sreče.“
Ko sva prišla k Bradaču, sta obe ženski sedeli pri peči in se greli, začudeno sta naju pogledali, po kaj da bi bila prišla in kar dva, tudi jaz sem bil precej v zadregi, samo Gustl ni izgubil ravnovesja. Posadila sva se za mizo, mene je stlačil bolj v kot, kakor se pač spodobi za ženina.
Zdaj je začel Gustl govoriti, da sem ga moral še jaz, čeravno sem bil ves raztresen, občudovati.
Dejal je, da sem jaz, Nac, odkril žlahtno rožico v podobi Mince in da te plemenite cvetke nikoli več ne bom mogel pozabiti.
Sedaj sta Bradačka in Mina spoznali, koliko je ura, postali sta rdeči, kakor dva velikonočna pirha, stara je vstala in smuknila skozi vrata, ko se je čez čas vrnila, je nosila nekaj pod predpasnikom. Nedolgo zatem pa so zaplavali po sobi za normalnega potrošnika rajski duhovi, po pravi, prekajeni klobasi. Gustl mi je pomežiknil, v svojem
govoru je prišel na gospodarsko stran:
„Vidita, dober gospodar je pri Bradaču potreben kakor kruh v mizi, sicer drži gospodinja tri ogle pri hiši, pa če ni nikogar, ki bi še četrtega držal, se sesede vse na kup. Nac je mož, če bi bilo treba, on sam vse štiri drži pokonci.“
„Res bi rabile koga, ki bi nama malo pomagal, tako sva zapuščeni,“ je dejala ginjeno Bradačka, „pa pri nas je skoro ženskega dela več kakor moškega, zato bi bilo potrebno, da se razume tudi na ženske posle, kdor bi prišel k hiši.“
„O, potem pa lahko zadenete terno,“ je hitel Gustl. „Nac je tudi gospodinja, da mu enake ne najdete, pa četudi jo iščete opoldne z lučjo. Glejte, kar se sedaj dobi na nakaznice, je za življenje davno premalo, za umreti pa še preveč. Nac pa — kot izvrstna gospodinja — si je znal urediti, da mu še živeža ostaja, zato bi tudi rad ustanovil lastno družino. Ker pa je že čez ušesa zaljubljen v Minco, sva danes prišla. No, Minca, kaj boš rekla ti k temu?“
Mina je postala vsa rdeča, v zadregi se je še malo branila: ,,Vse bi bilo prav, ko bi le človek bil malo bolj trdnega zdravja.“
Tedaj me je Gustl dregnil pod mizo, kar je pomenilo, da naj sedaj govorim jaz; toda kaj ? Rad bi bil povedal nekaj lepega, pa mi za zlomka ravno sedaj ni hotelo priti kaj takega v bučo, bolj ko sem napenjal možgane, bolj sem bil zmešan, ali ziniti vendar moram pa naj velja, kar hoče.
„Minca,“ sem začel, „Minca, če bi pa le prišlo, da bi ti umrla, bi pa jaz potem vzel Linkovo Marto, ki si tako želi bajto in —“
Dalje nisem prišel. Pri peči je zavre-ščalo, kakor da je kdo splašil jato vran, mimo glave je zletelo nekaj črnega in se odbilo ob steni. Jasno je bilo, da nekaj nisem prav povedal, toda kaj ? A sedaj ni bilo časa za premišljevanje, ker sem videl, da Bradačka zopet gleda za kakšnim pripravnim predmetom.
„Nac, zdaj ti še luč sveti,“ mi je šlo bliskoma skozi možgane, hipoma sem bil pokonci, butnil v Gustla, ki je sedel pred menoj, da se je zavalil po tleh kakor vreča moke, naslednji hip sem bil zunaj, vendar sem se čutil varnega šele, ko sem priletel za leskov grm, vzadaj za Bradačevo hišo, blizu gozda.
V hiši je hrumelo kakor v čebelinem panju, preden roji. Ves napad, ki je prej veljal meni, se je sedaj obrnil proti ubogemu Gustlu.
Čez čas sta pritirali Bradačka in Mina Guština gologlavega do vežnih vrat
Nujnost zavarovanja proti nezgodam, kakor so toča, požar in podobno je kmet najprej občutil. Te. neizbežne nezgode ogrožajo stalno njegovo imetje in sad njegovega dela.
Manj pa se kmetje zavedajo, da je njih gospodarski obstoj dostikrat ogrožen po nepričakovanem zaporedju nesrečnih dogodkov, s katerimi posredno ah neposredno povzročijo škodo svojemu bližnjemu.
Nordstern
^ ZAVAROVANJA
Centrala: Dunai (Wien) I„ Kärntnerstrasse 34
Direkcija
ra Koroško in Vzhodno Tirolsko: Celovec-Klagenfurt, Karfreitstrasse 17
Okrajne pisarne v vseh večjih krajih.
Zavarovanja vseh vrst: Požar (kmetijstvo, obrt in industrija)
Vlom Pohištvo Škoda po vodi
Prekinjenje obrata radi požara Rop prenašalcev denarja Obveznost Nezgode
Poškodbe avtomobilov
Poškodbe strojev
Prevoz
Zlom stekla
Toča in žetev
Prtljaga
Garderoba itd.
Splošni civilni zakonik (Allgemeines bürgerliches Gesetzbuch) določa, da je vsak državljan odgovoren za škodo, katero je povzročil bližnjemu bodisi na premoženju bodisi pravno ali pa na zdravju. Prizadetemu nudi zakon možnost, da iztirja odškodnino od lastnika zemljišč za škodo, katero je povzročil on sam, njegovi nastavljenci ali pa njegova lastnina.
in ga sunili na prosto. Še enkrat se je vsulo na njega kakor križni ogenj dveh mitraljezev, Bradačka je zalučala za njim njegovo palico in klobuk, nato pa So tresknila vrata kakor da je eksplodirala bomba.
Ko se je Gustl nekoliko očistil, je plju-vaje prišel do mene. Ko me je zagledal, me je nahrulil:
„Nac, kaj pa si ga zopet poklestil, tako lepo je bilo vse napeljano, kaj ti je bilo treba čvekati o tisti Linkovi Marti. Ali ni škoda za klobaso?“
„Seveda je škoda, poklestil pa si ga ti, zakaj pa si me dregal. Ali greva na-
Ker po zakonu veljajo kot krivda pogrešek, pomota, zanikrnost in pomanjkljiva pazljivost, je v medsebojnem sožitju dana cela vrsta možnosti škodovati bližnjemu v tako mnogovrstnem poklicu kot je kmečki. Pri živini, pri vožnji, pri sekanju lesa, pri delu s stroji se morejo pripetiti nesreče. V naslednjem vam prinašamo slučaj, iz katere, ga boste mogli razvideti, po kakih malenkostih je včasih ogroženo kmetovo premoženje:
Na cesti se igrajo otroci, ki prihajajo ravno iz šole. Zdravi, veseli so po 4 urnem pouku zopet deležni svobode. Korej je našel konzervo, ki jo je posta, vil na kamen ob cesti. Iz vseh strani so leteli kamni proti cilju. V veselem razpoloženju pa otroci niso zapazili, da se po cesti bliža avtomobü. Korej je vrgel svoj kamen slučajno tako nesrečno, da je ravno zadel v šipo avtomobila. Poškodoval je vozača, ki je nato z vozom zapeljal v drevo ob cesti. Vozač se je smrtno ponesrečil in zapustil ženo z štirimi otroci. Po določilih zakona jamči Korejev oče za vso nastalo škodo, to se pravi za pogreb vozača, za preskrbo zaostale vdove in mladoletnih otrok.
Podobnih slučajev najdemo v praktičnem življenju zadosti. Kaj vse se more zgoditi, če se n. pr. splaši konj in se nesrečni dogodki vrstijo.
Pravilno zavarovanje nas obvaruje pri razmeroma nizkih letnih premijah pred posledicami takih nesrečnih slučajev.
iiiiiiiiiiiiiimiiimiiimiimiiiiiiiimiiiimiiiiiiiHiiiiiiimmiiiinimimii
Kupujte dobre in cenene koroške „WOLFSBERGER“ čevlje znamke „PLANET“ v trgovini za čevlje
Lorenz Maier
BELJAK—VILLACH
Rathausgasse 4 in Hauptplatz 23
zaj tudi po vasi?“ sem vprašal čez čas.
„Ne, skozi gozd greva, saj vendar vidiš, da sem ves povaljan. Da bi babnice še vsaj molčale, drugače bo še škodovalo mojemu poklicu.“ Ko sva nekaj časa hodila, se je Gustl ustavil:
„Ti, Nac, vseeno sva še srečo imela, da tukaj ni prišlo do kupčije, pri teh baburah bi ti vse življenje trpel, da bi se lupil, po smrti pa bi mogoče še v pratiko prišel, k mučencem.“
Potipal sem se za žep, kjer sem nosil ko,s podkve in zadovoljen pomislil: „Ja, stara Kozamurnica je imela pa vendarle prav.“
iiimiiiiiiiiiiiimimiiiniiiimiiimiiinimmiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini
Karel Mauser:
Jl/l/dm fmd
IZVIREN ROMAN IZ ZILJSKE DOLINE
43.
Nekaj se mora zgoditi. Podlipnik še sam ne ve kaj, tudi sluti, da je ves zrak v Podlipnikov! hiši poln neznane skrivnosti.
Nato je prišlo. Nihče ni rekel besede, kakor da bi beseda podrla vse upanje, ki se je vzdignilo kakor roža po močnem viharju.
Upanje se je vendar vzdignilo. Počasi je dvignilo glavo, pogledalo Podlipnika in Folteja in se potegnilo vase.
Podlipnik se je zagrabil upanja z noro silo, Folteja je pretreslo do zadnje misli.
Sredi noči šele je Foltej pritipal do besede.
„Greta, če je resen kaj, se bojim, da bi bilo narobe. Ne morem pozabiti, kar je takrat rekel zdravnik."
Dolgo je molčala. Foltej je slišal njeno globoko dihanje in kako je sklenila roke na prsih.
Potlej je mirno rekla:
„Foltej, jaz se nič rie bojim. Zdaj živim vsaj v upanju. Če bi tega ne bilo,
bi tako umrla. In če umrjem na koncu upanja, zakaj bi bila žalostna? Počemu bi se bala enkrat umreti, če pa moram sicer pri Podlipniku umirati vsak dan.“
Foltej jo je poslušal z zaprtimi očmi. Zdelo se mu je, da žobari od daleč.
„Morda se zgodi tako kakor se. včasih,“ reče čez čas. „Zdravnik sam je rekel, da je imel že take slučaje.“
„Če se zgodi, bom začela živeti, Foltej. Če bom umrla, bom lahko. Na Vi-šarjah sem popravila vse, kar je bilo kdaj kaj napak.“
Folteju se je zdelo, da Greta moli.
„Kdaj žinjaš, da bi moral biti otrok?“
„Maja enkrat. Proti koncu.“
Nista več žobarila. Skrivnost, mehka in vendar tako težka, je ležala mirno pod stropom.
Podlipnik je molčal naprej. Nič ni spraševal, sam je videl, da je upanje znova zagorelo.
Boj s Foltejem v njem sicer ni ugasnil, vendar se je bal, da bi morda ukre-sal besedo, ki bi Greto zadela, in ji škodovala.
Podlipnikov rod se spet giblje, spet diha, morda se njegovo dihanje razmahne in bruhne v življenje.
Zato je Podlipnik molčal in čakal, z očmi spet visel na Greti in hodil za njo povsod.
Greta je bila mirna, le Podlipnikovih
oči ni mogla prenašati. Čutila jih je prav v sebi in so jo žgale kakor žareče oglje.
Koj po Novem letu je bilo, ko je Podlipnik dregnil. Folteja ni bilo doma, Greta je sedela pri peči in mirno predevala misli v srcu.
Dolgo se je obotavljal, nazadnje je le utrgal iz sebe.
,,Kako se počutiš, Greta?“
Dvignila je glavo. Podlipnik je slonel pri mizi in gledal proti njej. Postaral se je, le oči so imele vedno stari si-vozeleni granitni sijaj.
„Dobro, oče.“
Nalašč ni hotela žobariti. Vedela je, da Podlipnik čaka na vsako njeno besedo in da je za njo na vsakem koraku.
„Ti je kdaj slabo? Tako, kakor takrat.“
Podlipnikove sive oči so rahlo stisnjene.
„Mi ni. Dobro se počutim."
Nič se ni vznemirjala. Čudna sladkost, da je nazadnje tudi od nje odvisen ta trd, neizprosen človek, jo je omamljala.
„Potlej se ho nemara tokrat vse srečno steklo. Bog daj.“
Podlipnikov glas je bil iskren. Toda Greta je čutila, da je za vso iskrenostjo samo laž. samo prikrivanje. Nič jim ni, če ona umre, gre jim samo za otroka,
za fanta, da bi se oddahnili od borbe, ki jo imajo s Foltejem. Boje se, da Folteja tokrat ne bodo zlomili, da bo Foltej močnejši in da bo podrl zid, ki varuje Podlipnikov rod pred bajtarsko krvjo. Samo tega se boje, boje se otroka Kašnikove dekle. Nič drugega.
„Bog daj, da bi se,“ je rekla skoraj ostro. ,.In če se ne bo, bo tudi božja volja.“
Podlipnik je onemel in z odprtimi usti zijal vanjo.
„Menda ne žinjaš, da je to za Podlipnike vseeno?“
„Če otrok umrje ali če umrjeva oba, Podlipnikov rod bo vseeno živel. Folte-jev otrok je živ in raste. Otrok je Podlipnikov.“
Podlipnik je vstajal izza mize, kri mu je izginila iz obraza.
„Pa ne, da tako žobariš tudi s Foltejem?“
„Prav tako sem mu rekla.“
Sladkost v njej je bila tolikšna, da se je nasmehnila.
„Tako si mu rekla?“ je zagrčal Podlipnik, omahnil izza mize in se kakor pijan odvlekel iz hiše.
Greta je mirno sklenila roke na kolenih in z velikimi očmi strmela skoz okno.
Globok sneg je ležal na travniku.
Stmmske ašm§e v tadiu
ČETRTEK, 21. septembra:
14.30—15.00 Poročila; predavanje sa gospodinje; glasba.
PETEK, 22. septembra:
14.30—15.00 Poročila; pregled svetovnega tiska.
SOBOTA, 23. septembra:
9.00—9.30 Za naše najmlajše.
NEDELJA, 24. septembra:
7.15—7,45 Duhovna obnova: jutranja glasba.
PONEDELJEK, 25. septembra: 14.30—15.00 Poročila; sodobna vprašanja.
TOREK, 26. septembra:
14.30—	15.00 Poročila; zdravniško predavanje; glasba.
18.30—	19.00 ,,Izpod domače lipe“ („Pesem naša naj doni v veselju in v žalosti“, poje obirski dekliški sek-stet pod vodstvom šol. upr. g. Valentina Polanška, igra Artačev Kori).
SREDA, 27. septembra:
14.30—	15.00 Poročila; predavanje za gospodarje; glasba.
(Radio ^dkmidt
.Velika hiša malega človeka“
Radioaparati za vsakogar. Tovarniško novi 4 cevni Super od 526 S naprej.
— Popolnoma prenovljeni aparati od 200 S dalje.
Najbolj moderna popravljalnica.
Žarnice za dom in preprodajo.
CELOVEC - KUGENFURT
Bähnhofstr. 22 — Tel. 29—48
LBktofira - v BoHno!
Rožen venska nedelja je dan velikega romarskega shoda v Dolini pri Pokrčah.
Od 7. do 11. ure predpoldanske božje službe. Popoldne ob 2. uri velika TOMBOLA. 200 dobitkov: 1 motorno kolo, 2 moški in 2 ženski kplesi, ure, klobuki, likalniki, blago, mize, stoli, škafi, likerji, torte, vino in drugi dobitki.
Ves čisti dobiček gre za zidanje cerkve. — Karte za tombolo dobite v župniščih in 1. oktobra predpoldne v Dolini. Cena: 3.—• S.
Lukas
AmM
obnavljalec cerkvenih umetnin, slikar, pozlatitelj, kipar
Celovec - Klagenfnrt
3t. Martin, Kohldorferstrasse 39, tel. 28—97
LASTEN PRENOSEN SPECIALEN ODER — NAJBOLJŠA PRIPOROČILA SO USPEŠNO IZVRŠENA NAROČILA
PRILOŽNOSTNI NAKUP
TATRÄ
dovozni voz š 7.000—
OSEBNI AVTO
Š 16.500,—
Generatorji in motorji za isto-smerni tok 220 Voltov, rabljeni, za takojšnjo uporabo, različnih velikosti.
PRODAJA IN OGLED
pr. SEUTZ-U
C1L0UEC • HLAGENFURT
RENNGASSE 5
STARŠEM IN DEKLETOM
Dne 3, novembda se prične pri čč. šolskih sestrah v Š t. R u p e r t tx pri Velikovcu in v št. Jakobu v Rožu lonetijsko-gospodinjski tečaj. Vsem dekletom priporočamo, da se prijavijo za enega teh dveh tečajev in vsem staršem svetujemo, da ne pozabijo na nujno strokovno izobrazbo svojih hčerk. Prijave sprejema vodstvo zavoda, kjer morete dobiti vse zaželjene podatke.
RIŽ PROTI USEDLINAM
Tehniki tvrdke Oldsmobile, podružnice General Motorsa, so zasnovali stroj za snaženje avtomobilskih motorjev, ki deluje na osnovi riža. Gre za napravo, ki dovaja z uporabo stisnjenega zraka v cilinder posheno predelan riž. Zračni pritisk povzroči izločitev riža in usedlin, ki se izločijo po cevi iz plastičnega materiala. Z novo iznajdbo lahko očistimo cilindre približno v 40 min.
SLIKE ZA LEGITIMACIJE najboljše in najcenejše Vam.še istega dne izdela
FOTO TOLUNGER
CELOVEC—KLAGENFURT, Alter Platz 31. Tel.: 2076 FOTOGRAFIJE ZA VSAKO PRILIKO!
Vse, kar potrebujete za šolo in pisarno, dobite v največ ji izbiri v trgovini papirja in pisarniških potrebščin
GOTCNEERGHAUe
M. H. STERNECK
Celovec — K1 a g e n f u r t, Heiligengeist Platz
GOSTILNA
„WaidHiaktosdetfet"
CELOVEC—KLAGENFURT
sc priporoča za prireditve vseh vrst po zmernih cenah. Dobra kuhinja in izborna vina.
SKUPINSKA POTOVANJA
Dossi - Obersteiner
Ce/ovec—Klagenfnrt, Obstplatz 5 Foto Ecke
Naša naslednja potovanja:
28.	IX. Großglockner 1 dan
29.	IX.—2. X. Zagrebški velesejem, preko Ljubljane in Postojne, 4 dni
29. IX.—1. X. Na razstavo v Bozen.
skozi Južnotiroiske Dolomite, 3 dni 27. X.—3. XI. Zadnje romanje v Rim v tem letu, 8 dni. Obisk Neaplja in Capri-ja.
Prijave in pojasnila: DOSSI-OBERSTEINER, Klagenfurt, Obstplatz 5, tel. 44—81.
I
>
■ V
S-

mnEhAVA SLIK.
HITRO IK DOBRO PRIFOTO'HLMD
HUBERT WANDERER
00M6ASSE4	CELOVEC » HLAOENFURT
Razpošiljanje po pošli
i je že izšlo. Pred enim letom še j	nepoznana sta	danes KÖNIG-ov
-	pecilni prašek	in KÖNIG-ov va-
*	nilijev sladkor	splošno priliub-
3	Ijena po svoji	prvovrstni kako-
$ vosti in receptih v slikanicah. -, Na tisoče gospodinj zbira re-
*	cepte-slikanice, ki so doslej izšli. J Ako pošljete en šil. v znamkah. 3 Vam pošlje tvrdka KÖNIG &
-	Komp, v Beljaku (Villach) novi
*	zbirni album.
Kenia
BACKPULVERS?
K I M O =
Celovec - Jfefagerafurtf
STADTTHEATER
Predstave ob 16., 18. in 20. uri.
Do 22. IX. „Der Ruf“
Od 22.-28. IX. „Kapitän Scotts letzte Fahrt“
PRECHTL
Öd 19.—21. IX. „Die Heilige und ihr Narr“ Od 22.—28. IX. „Unschuldig verurteilt“
CARINTH1A-LICHTSPIELE “
Do 21. IX. „Liebe unseres Lebens**
Od 22.—28. IX. „Kapitän Joy gefährlichste Fahrt“
PETIjiRHOF
Do 21. IX. „Liebe in Fesseln«
Od 22.-28. IX. „Die Betty im Variete"
’SSetiafc - IHttucfk
BAHNHOFLICHTSPIELE
Predstave ob 12., 14., 16., 18.15 in 20.30; ob nedeljah tudi ob 10. uri.
Od 22.—25. IX. „Der schwarze Spiegel“
Od 26.—28. IX. „Gentleman Jim“
Šolsfee
fonjilbe
V založbi Družbe sv. Mohorja v Celovcu sta izšli šolski knjigi:
lioveniha auMoi
Lehr- und Übungsbuch der slove-nischen Sprache	Š 7.50
Sfavauka tseisda
Š 4,-
Obe knjigi sta odobreni od prosvetnega ministrstva na Dunaju za pouk na srednjih, glavnih in sorodnih šol.
Knjigi naročite pri založbi v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Vse vrste pohištva, žimnice v največji izbiri tudi na ugodne obroke nudi
RUDOLF SLAMA
Celovec, St. Veiterstrasse 16
TRGOVSKA HIŠA,
TONSCHE
BELJAK-VILLACH, Hauptplatz
Na novo dospelo: Garniture (srajčke s hlačkami
S 19.80
Damske kombineže	S 26.50
Dobro se odpočijete in srečate tudi svoje znance v restavraciji
im Gl OČKI
F. FEUCHTER Celovec — Klagenfurt Bahnhofstrasse
V četrtkih, sobotah in nedeljah godba in ples.
Kkgesifiiri
KARDINAL PLATZ 8
|@ vodilen
v najnovejših radijskih modelih z dunajskega velesejma.
Risalne potrebščine za vse šole
kupite samo pri strokovnjaku
nos Fussi
CELOVEC - KlAGENFURHAHNHOimisI
NADOMESTNI DELI IN POPRAVILA
STADT-KINO
Od 22.-25. IX. „Schlagerkönig"
Od 26.—28. IX. „Hallo, Sie haben ihre Frau vergessen"
Sitte Filmbühne
Od 23.-25. IX. „Dorf Caruso“
Od 26.-28. IX. „2X2 im Himmelsbett"
•    * .......... ..—.—   
Apollo Lichtspiele
Od 22.-25. IX. „Hafenmelodie“
Od 26.—28. IX. Peter Voes der Milionendieb
POROČNE, zaročne, pečatne PRSTANE in ure kupite najbolje pri
I/. TdcddcU
Celovec-Klagenfurt. Lidmanskygasse 3
DOBU RUififi!
Knjižnica ,,Našega tednika" ima na zalogi literarna dela slovenskih pisateljev.
Da omogočimo najcenejši nakup slovenskih knjig, smo se odločili, da damo knjige po zelo znižanih cenah.
Album Koroške	šil. 10.—
Križ na gori, Iv. Cankar šil. 5.— Prekleta kri, K. Mauser šil. 3.— Sin mrtvega, K, Mauser šil. 3.— Rotija, K. Mauser	šil.	3.—
Cmokec Poskokec, F. Ra-zilij	šil.	3,—
Slovenska slovnica I-HI šil. 1__
Kdor naroči vse knjige skupno» jih dobi za šil. 20.—.
Za inozemstvo stane cela kolek-cija 1.75 USA dolarjev.
IDE OIL1L1IA BARVE IN LAKE
DOBITE sedaj fudi v Kanalfaler- naselbini v TRGOVINI
WOLFGANG MOROCUTTI
CELOVEC - KLAGENFURT, Siebenhügelsfralje 73

List izhaja vsako sredo. — Naroča fie pod naslovom „Naš tednik“. Celovec, Viktringerring 26. — Cena mesečno 2 Sil. Lastnik tn izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. Odgovorni
urednik dr. Valentin Inzko, Celovec, Viktringerring 26. — Tisk: „Carinthia", Celovec, Völkermarkter Ring 25 Telefonska številka uredništva in uprave 43-Ö8. — Poštni čekovni urad Štev. 69 793.