Poštnina plačana v gotovini
S ped. in abb. pot. 2. Or.
U U E'tD N I ŠT V O in UPRAVA v Gorici v ulici Orzoni štev. 38 — Cena oglasom po dogovoru.
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAK ČETRTEK
Poštni čekovni račun št. 11/5002
Leto II. Štev. 8
GORICA DNE 21. FEBRUARJA 1946.
Cena L. 4.—
Križ in lipa
V	tovariških listih je zadnje čase mnogo napadov na naš katoliški tednik, nekaj tudi iz duhovniških krogov, kakor zagotavljajo uredništva. Dasi smo v novoletni številki jasno 'označili naš program, nas še vedno li sobratje vprašujejo razne stvari, kakor n. pr.: kaj smo, kaj nismo, kaj nameravamo i. t. d.
Naj si vendar ogledajo vsaj glavo našega lista, ki leži pred njimi. Ta je naš simbol, po naših željah izgotovljen od umetnika g. Goršeta.
Slovenski Primorec počiva na kiti lipovih listov. Lipov list je bil na volj luih glasovnicah v letu 1921. skupni znak vseh primorskih Slovanov pni edinih svobodnih volitvah, ki smo jlih doživeli v Italiji pred fašizmom. . Stoodstotno smo glasovali za lipo. Bili smo ena duša.
Slovenca in Primorca nerazdružno veže križ. »Za krst častni in slobodu zlatuu« so se borili Bolgari, Srhi, Hrvatje in Slovenci proti nevernemu Turku. Bili so ena duša.
Kdo' nas je zdaj ločil, da si nasprotujemo? Osvobodilno gibanje1? Ne, saj smo ga ob zaeeftku vsi pozdravljali, ker nismo vedeli, da se za njim skriva komunizem.
Ločil nas je v začetku zelo skriti kvas v OP, namreč KP — komunistična partija, ki je OP zlorabljala in je vzporedno z osvobodilnim gibanjem odtujevala naše ljudstvo veri in cerkvi. Pod krinko, da se bori za lipo, bi rada vzela ljudstvu križ; pa tudi za lipo ji ni toliko, kolikor za stranko.
Dokazov za obe trditvi se je nabralo tekom osvobodilnega boja po naši deželi več kot dovolj.
Ali naj gremo Primorci zaradi komunističnega nauka, ki ni ne krščanski ne slovanski, ampak, brezbožen, res narazen?
Ker smo duhovniki .— eni prej, drugi pozneje, le redki še zdaj ne-to prikrito igro nad našim narodom spregledali, zato je toliko gonje proti nam in z nami proti vsem odločnim katoličanom.
Pa ravno zato, da poudarimo, da nismo pripravljeni no križa ne lipo zatajiti, smo ta dva simbola začrtali v glavo našega katoliškega lista.
Bratje Primorci! — Hočete z nami po zgledu naših pradedov, juna kov? Dobrodošli! Nočete, se bojite1? Ne moremo vas siliti — a trdo suž-nost vam napovedujemo!
Naš Prešeren poje: Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi.
Katoliški lisk ? Miji
Odkar je vsaj v zahodnem delu Avstrije prava demokratična svoboi-da, je dobil katoliški tisk velik razmah. Kljub pomanjkanju papirja jo dunajski »Das kleine Volksblatt« (Mali ljudski list) dosogel naklado 200.000 izvodov. Povpraševanje jo tako veliko,, da bi ga z lahkoto raz-pečali 400.000 izvodov, če bi imeli papir za lisk. Med nemško zasedbo je bil tu list ukinjen in premoženje družbe, ki ga jo izdajala, zaplenjeno.
Avstrijci so v tej vojni marsikaj poskušali in prišli v stik z marsika-kim naukom, ki jo obljubljal in obljublja vse, a prepričali so se, da le nauk Gerkvo ne prinaša razočaranja. To so pokazali pri volitvah in kažejo tudi s čitanjem katoliškega časopisja, ki jim govori le resnico in kaže svet tak, kakršen v resnici je. I Vi nas pa je ravno nasprotno. Resnici se upirajo, lažem pa radi verjamejo, zato pa tudi razočaranje ne 1)0 izostalo. Le zakaj morajo priti narodi do spoznanja kriviih naukov šele tedaj, ko okušajo njih pogubnost Ha svoji koži?!
Iz življenja Cerkve
ANGLIJA. Predstavniki katoliške Cerkve na Angleškem so v pretekli svetovni vojni pomagali vojnim u-jetnikoin. Papežev delegat je sam obiskoval taborišča in delil podpore, napisal posebno pastirsko pismo za ujetnike ter posredoval, da so bili v stiku s svojimi družinami. Prav posebno pa se je zanimal za bogoslovce in dijake cerkvenih zavodov in jih nad 100 zbral v semenišču v Oolchester, kjer so lahko nadaljevali svoje šole.
J UŽNA AFRIKA. Imenovanje škofa iz Lorenzo Marques v Mozambiku za kardinala je zelo razveselilo vse katoličane po Južni Afriki — tako pišejo južnoafriški listi. V Mozambiku je bila zgrajena prva stolnica Južne Afrike in ta dežela je dala tudi prvega kardinala. Mesto Lorenzo Marijues je postalo središče verskega življenja v tem delu sveta.
PORTUGALSKA. Fatima postaja vedno večje duhovno središče vse Portugalske. Marijina bazilika in številni dobrodelni zavodi bodo kmalu dovršeni. Ob novem svetišču gradijo tudi veliko semenišče za misijonarje. Tudi zvonik je skoraj že dovršen, na k/iterem ue bo blestel velik križ iz kristala. Vsi stroški za vse delo bodo kriti iz samih darov. Zvonovi, 35 po številu, so dar portugalskih žen.
Kljub pomanjkanju prevoznih sredstev je vedno polno romarjev. (3b koncu vojne je bilo 200.000 romarjev s 60.000 obhajili. Pri tej zahvalni pobožnosti je bilo navzočih 10 škofov in več ministrov iz Lizbone. Bilo je navzočih tudi 500 bolnikov z 22 zdravniki. — V Fatimi se vršijo neprestano tudi duhovne vaje za vse stanove. Pri romanju v oktobru bilo nad 150.000 romarjev vseh stanov, med njimi tudi dva ministra.
Portugalski narod se ob Mariji prebuja k duhovnemu življenju. Razumel je Marijin glas in zato ga je tudi obvarovala, da se ni vpletel v vojno vihro.
Vsem je znano, da se je nad Jugoslavijo razlila prava poplava komunističnih časopisov velikega, srednjega in majhnega formata za vse mogočo stanove, stroke, organizacije, spole, starosti itd. Slovenski katoličani pa nimajo nobenega glasila. Tudi tako zvaua opozicija v demokratični Jugoslaviji nima niti takega majhnega lističa, kjer bi se mogla pred vsakovrstnimi krivičnimi napadi braniti. Ob nekem času se je prav za prav odločila oblast, da dovoli Cerkvi majhno glasilce »Oznanilo«. Toda že po nekaj što-vilknh jo bilo to glasilo ukinjeno, »ker ni papirja«.
Pred kratkim smo pa izvedeli, da UNRRA pošilja Jugoslaviji med drugimi stvarmi tudi papir. Pošilja ga toliko, da ga je za Jugoslavijo poleg domačega že kar preveč. Zato so iz Ljubljane poslali v Trst nič manj kot 120 bal papirju, ki ga je zavezniška policija zaplenila.
Zagovorniki sedanjo jugoslovanske »demokracijo« bodo seveda vkljub temu še nadalje navijali po naši deželi 1 isto gramofonsko ploščo, ki pravi, da v Jugoslaviji ni m ,4'oče dovoliti katoliških časopisov, ker pač tam »ni papirja«.
Slovenska pridiga na tržaškem radiu
Od nedelje 17. II. daljo ho tržaški radio zopet oddajal vsako nedeljo ob 12.15 slovensko pridigo.
RUSIJA. P. Braun, amerikanski redovnik, ki se je po 12-letnem bivanju v Rusiji vrnil v domovino, je časnikarjem izjavil, da je kljub preganjanju vsako vere od strani vlade, še dve tretjini’ruškega ljudstva vernega, kar se jo posebno pokazala pri mladih vojakih v pretekli vojni. Izjavil je tudi, da je kljub hude-
mu preganjanju v Moskvi 22.000 katoličanov, ki imajo enega duhovnika in majhno kapelico. V Leningradu jih je pa 30.000, tudi z malo kapelico, a brez duhovnika. Bog se ne da kar tako iztrgati iz duš. Po njegovem mnenju živi v Rusiji 18 milijonov katoličanov. Razen katoliškega duhovnika, ki ga je morala ruska vla-la sprejeti za poslaniško osobje v Moskvi na pritisk Ameriko, ni niti enega dušnega pastirja za vse te vernike. To je »verska svoboda«!
OKNO V SVET
ZDRUŽENI NARODI. V Varnostnem svetu se je polemika glede prisotnosti angleških čet v Grčiji končala s tem, da je ruski delegat Višinski umaknil svojo zahtevo, naj Varnostni svet izjavi, da pomenijo tiste angleške čete v Grčiji nevarnost za svetovni mir. Angleži pa so obljubili, da bodo čete odpoklicali, ko njih prisotnost ue bo več tam potrebna.
Važno vprašanje, ki ga bo moral vzeti v pretres Varnostni svet, je sestava načrtov za zagotovitev svetovno varnosti. To nalogo bo imel vojaški odbor, ki se je prvič sestal ta teden. Ta bo določil, koliko voja-štva mora vsaka država — članica Združenih narodov — staviti na razpolago za ustanovitev mednarodne vojske, ki bo ščitila mir in red med narodi.
Po dolgi debati je glavni odbor sklenil sprejeti na dnevni red bodočega zasedanja, ki bo meseca septembra v Severni Ameriki, predlog filipinske delegacije za sklicanje mednarodne konferenco za tisk. Predlog pravi, naj bi bili pristopni vsi viri novic brez vsake izjeme vsem listom na svetu.
IZ SLOVENIJE. Tam izvajajo zdaj agrarni zakon, delijo zemljo med poljedelce, sodijo dobičkarje, jim zasegajo imetje, sodijo najrazličnejše ljudi zaradi sodelovanja z okupatorjem, zaradi podpiranja tuje države itd. Konec je vedno enak: smrt, odvzem svobode, prisilno delo, zaplemba imetja in zguba državljanskih pravic za več ali manj let. — Tožijo tudi o nepovezanosti poklicnih sodnikov z ljudstvom,- zato naj jih nadomestijo z »ljudskimi« sodniki. Tudi advokatom bo trda predla, ker se baje posredovanje odvetnikov »izkazuje kot nepotrebno«, ker podpihuje pravdarsko strast in razteguje pravde. Ako zagovarjajo obtožence pred ljudskim sodi-čom, so sovražniki in škodljivci »ljudstva«, ki zaslužijo, da sami pridejo pred ljudsko sodišče. Notarje so že itak odpravili. Vso te bo nadomestilo osobje, izbrano iz ljudstva. Zdravniki so šo edini, ki jih ne morejo kar črez noč odpahniti. Če pa so v s« te korenito spremembe v prid državnemu ustroju, je drugo vprašan jo.
WASHlNGTON. Temne napovedi je dal predsednik Truman o prehranjevalni krizi, ki grozi svetu. Treba bo stisniti jermen, je rekel, tudi nam Ainerikancem, ker je letos več ljudi v nevarnosti, da umrje od lakote, kot jih je bilo v katerem koli letu med vojno. Zaradi hudo suše 1945 in neobdelanega polja ,’fe bilo v Evropi in na skrajnem Vzhodu pridelano zelo malo pšenice in riža, zato bosta i Amerika i Anglija uvedli črni kruh in prepovedali pridelovati alkohol iiz žita. Tudi Kanada in Avstralija bosta pripravili kar največ mogoče žita za stradajoče dežele, četudi bosta za svojo državljane morali zmanjšali obroke hrane.
Predsednik UNRRE je brzojavil glavnemu tajniku Združenih narodov, naj bi ta najvišji svetovni zbor pozval države, ki izvažajo živež, da izvoz pospešijo, tivažalke pa naj
najskrbneje in najbolj varčno porabljajo, kar bodo prejele.
OTTAVA. Do leta 1948-49 imamo pričakovati dolge in hude zime in krajša poletja zaradi velikih sončnih peg, ki se bližajo svojemu vrhuncu ravno v prihodnjih letih — tako napovedujejo kanadski zvezdoslovcl. Zato bodo tudi še bodočo letine slabe.
WASHINGTON. Japonski general Mamashita, ki je bil obsojen na smrt 'na vešalih in čigar priziv na ameriško višje sodišče je bil zavrnjen, je sedaj vložil prošnjo za pemiloščenje na predsednika Trumana.
LONDON. Parlamentarni poslanci iz Londona, ki so si ogledali Indijo in proučili njeno stremljenje, so izjavili, da je Indija politično dosegla zrelost, ki jo usposablja, da nastopi kot enakovreden član združenih na-.odov.
\VA3HINGTON. Tam je izbruhnila stavka v pristanišču in predsednik Truman je zaradi volike škode ukazal vojaštvu, naj nadomesti stavkujoče.
PARIZ. 1300 iz Španije izgnanih Nemcev bodo prepeljali v posebnem vlaku črez Francijo na nemška tla.
TRST. Zvišane so .cene železniške vožnje, in sicer za 1. razred 100°'o, za druge razrede pa 50°/«.
ŽENEVA. Stara Zveza narodov se bo sešla še letos v marcu, da bo določila, komu naj pripade njena imo-vina.
ANGLIJA, FRANCIJA in Z. D. A. se bodo diplomatičnim potom posvetovale glede prekinitve političnega zastopstva pri Francovi vladi v Španiji. — Morda bo špansko vprašanje rešil Don Juan, potomec španske kraljeve rodovine, ki se poteguje za kraljevsko krono v Madridu. Dospel je iz Švice v Lizbono na Portugalskem; tam ima posvetovanja s španskimi monarhisti. Z generalom Francom pa noče imeti nobenih uradnih dogovorov, ker je tii mož zelo slabo zapisan pri vseh Zaveznikih.
S tiskovne konference
Omejena uporaba električnega loka
Ena največjih težav v naši deželi je trenutno pomanjkanje električnega toka. Zato se nujno mora z njim varčevati. To je bil prvi predmet na zadnji tiskovni konferenci v Gorici. Ker so občinstvo ni dovolj odzvalo ter ni dovolj omejilo uporabe električne energije, zato je naznanil g. guverner nove strožje omejitve: od nedelje 17. febr. naprej bodo vsak dan ukinili ves tok v mestu in na deželi od 8. do 11. ure predpoldne. Poleg tega pa ostanejo v veljavi še vse prejšnje omejitve: vsak dan popoldne od 1 do 4 in ob ponedeljkih od 5 do 9 zvečer. Policiji ,io poverjena naloga, da kontrolira izvrševanje novih predpisov. Kdor bo zasačen pri prestopku, bo kaznovan z globo in z odvzemo toka.
Pomanjkanje električne energije je občutno v vsej severni Italiji zaradi pomanjkanja dežja. Naša dežela sama ima sicer dovolj toka, toda zalagati mora tudi cono B in neka-
tere. italijanske province. Zato moramo iz solidarnosti tudi mi štediti z uporabo elektrike. Zmanjšati se mora njena uporaba za 25 do SO"/«, sicer bomo čez nekaj tednov ostali sploh brez luči.
V Kanalu se je dogodil hud incident, ko sta dva ameriška vojaka v gostilni obstrelila dva domačina, ki sta oba pozneje za ranami umrla. Glede na ta incident je g. guverner pojasnil, da bosta oba vojaka prišla pred vojaško sodišče, ki ju bo strogo sodilo. Eden bo skoro gotovo obsojen na smrt.
Ljudem še vedno delajo težave zasl id i nemški dolgovi. ZVU je javila že meseca novembra lanskega leta, da je treba take dolgove prijaviti, in sicer na Finančno Intendanco v Gorici. Do sedaj so prijavili za uto milijonov lir dolgov samo v naši provinci. Kdor jih ni še prijavil, še vedno lahko to stori. Izplačila pa se bodo dobila šele po sklenjenem miru, ko bodo Nemčiji naložili plače vanje vojne odškodnine.
Obnova na deželi
Prav na dolgo pa so se na konferenci razgovorila o obnovi v vojni porušenih hiš. G. upravitelj jo znova poudaril veljavnost splošnih u-kazov št. 14 in 27 od lanskega leta, s katerimi se urejuje obnova v vojni porušenih hiš. Praktično izgle-da stvar takole:	kdor	je popravil
hišo na lastne stroške do 27. sept. 1945, naj vloži prošnjo na ZVU v svoji občini za povrnitev stroškov. Prošnji mora priložiti v origiinalu vse pobotnice in račune. Tako o-premljeno prošnjo bo ZVU poslala na deželni tehnični urad za kontrolo ( en. Od tu pojde na finančni tehnični urad, kjer morajo spet ugotoviti resničnost navedenih podatkov. Ko ta urad izvrši potrebno kontrolo, vrne prošnjo na ZVU, ki iizda nalog za izplačilo podpore. Oni gospodarji pa, ki so izvršili popravila po 27. sept., se morajo držati tega, kar je navedeno v splošnem ukazu št. 14 iu 27. Tukaj pa je rečeno, da bosta za vsako stanovanje do zneska tristo tisoč lir plačala polovico ZVU in drugo polovico lastnik, ki pa lahko vzame posojilo na hipoteko, ki jo bo počasi odplačeval v 40 letih. V posebno prizadetih krajih pa bodo še na poseben način priskočili na pomoč. Tiste vasi, ki imajo več kot petdeset hiš in ki imajo 50“/» poslopij požganih, bodo namreč proglasili za »uničene vasi«. V takih vaseh bodo vse poškodovane hiše popravili 100"/o zastonj. Med te vasi spadajo: Miren, Rihemberg, Štanjel, Komen, Rubije, Šempeter, Rožna dolina, Kronberg, Čezsoča, Strmec nad Logom, Stanovišče. V teh vaseh bodo torej pozidali Zavezuiki vse hiše sami na svoje stroške, ker so proglašene za »porušene vasi«. Če je še katera vas, ki hi imela pravico do tega, naj se oglasi.
V ostalih vaseh naj se osnujejo vaški odbori za popravilo hiš, ki bodo sodelovali z zavezniško upravo. Ta odbor predloži zavezniškemu častniku na občini načrte novih hiš, predlaga, katere hiše naj se pozidajo itd. Lahko pa se vsak posamez nik obrne tudi direktno na zavezniškega častnika na občini. Predno se hiša začne zidati, se mora vložiti prošnja za podporo in načrt na občino, ki ga bo poslala naprej v odobritev. To odobritev lahko da za manjša javna dela (do 200.000 lir) guverner v Gorici, zn večja javna dela in za privatne hiše ZVU v 'Prstu. Ko je prišla odobritev, se sme začeti z zidanjem, prej pa ne.
amen ZVU, je dejal g. guverner, jo ta, da bi še čimprej pozidale vse hiše, ki so bile porušene iu požgane. Če se to še ni zgodilo ali če se ue bo v bodoče, krivda ni naša, temveč ljudi, ki nočejo sprejeti zavezniške pomoli. — Mislimo, da je v tem oziru vsak nasvet odveč.
Stran 2.
SLOVENSKI PRIMOREC
Štev. 8
Domače novice
TKST Pridiga pri salezijancih
V	salezijanski mestni župniji so z novim letom uvedli ob 10. uri nedeljsko sv. mašo s slovensko pridigo. To je zelo prav, da se končno vendarle začenjajo malo bolj upoštevati pravice Slovencev v cerkvi. Ni pa prav, da pridigal- tie obvlada slovenščine. Ali salezijanci res ne hb-podagajo z nobenim slovenskim gospodom! Ali bi ga ne mogli od drugod dobiti! Baje so imeli enega, kije zelo lepo deloval in je bil zlasti kot katehet zelo priljubljen pri otrocih in starših. Ali bi ga ne mogli poklicati nazaj! Zdaj ni več fašističnega nasilja in zato tudi cerkvena oblast lahko ugodi pravičnim zahtevam slovenskih vernikov.
Stavka srednješolske mladine
Pravkar sem srečal na ' cesti 12-letnega dečka, ki mi je povedal, da ne sme iti v šolo. Vso zadevo mi je pojasnil prav v tržaški slovenščini, ki kaže, da naši otroci potrebujejo v t udar malo bolj šole, kakor pa političnih hujskarij, ki v šole na noben način ne spadajo. Rekel je tako: »Prišli so ta veliki muloti in raztresli manifestine. Če pojde kdo v šolo, dobi lenjade. Zato je šjopero. in pa zato, ker so v Ljubljani nekega učitelja Baraga ustrelili«.
Mi 'pripominjamo, da se je stavka vršila tudi v Gorici in da vse pošteno slovensko občinstvo kar najbolj obsoja take stavke šolske mladine. Na mestu bi bil štrajk šolske mladine samo tedaj, ako bi kaki profesorji no vršili šolske dolžnosti, ako hi šolo zlorabljali v politične namene kake stranke, ako bi mladini kratili krščanski pouk in moralno vzgojo, ako bi profesorji dajali slab zgled in mladino prohujševali in bi šolska oblast vkljub pritožbam ničesdr ne hotela ukreniti proti njim. Popolnoma nepedagoško in krivično pa je pred mladino obrekovati njene učitelje in jim jemati ugled.
Slovenski starši zahtevajo, da se s takim igranjem z njihovimi otroki neha, kajti stroške morajo plačevati lo oni.
Umor v Trstu
Trstu jo bil ob belem dnevu na najbolj prometni cesti ubit Hrvat dr. Protulipac. Komunistični listi skušajo ta zločin zagovarjati na ta način, da o rajnem pišejo, da je bil ustaški morilec., To pa je grda kleveta, ker so ustaške oblasti dr. Pro-tulipca večkrat zaprle. V resnici pa je bil umorjeni doktor vodja bivših »križarjev«, t. j. naslednikov »orlov« na Hrvatskem. Delal je veliko za mladino v duhu Katoliško akcije — in zato je menda moral pasti. — Nov dokaz, kako si nekateri Ijudjie predstavljajo demokracijo. Zločinca so prijeli.
Zločin v Kanalu
Znano je, da sta dva vinjena ame-rikanska vojaka v Kanalu obstrelila dva domačina, ki sta oba potem umrla. — Eden izmed vojakov j« bil Mehikanec. Vojaške oblasti so oba zaprle in ju bodo, kakor poročamo na drugem mestu, zelo strogo kaz-
novale. — Ameriški general je družinam rajnih izrazil sožalje in obljubil pomoč.
V	zadoščenje nam je, da v tej dobi zločinstva amiariške vojaške o-blasti tak;< odločno nastopajo proti nepostavnemu in zločinskemu ravnanju svojih vojakov.
Vsak naj bi tako pred svojim pragom pometal in kmalu bi bila red in mir na svetu.
Mi zopet in zopet poudarjamo: naj »o vendar že konec zločinov povsod!
Vsem, ki so bili radi kanalskega /ločina prizadeti, izrekamo svoje sožalje, rajnim pa bodi Gospod milostljiv sodnik!
Stavka na goriški slovenski gimnaziji
Skupina dijakov višje gimnazije nam pošilja in priobčujemo:
Pred nekoliko dnevi je partijsko časopisje grdo napadlo profesor-ja Rakovca. Zelo nam je žal, da se dobijo med nami tako ne-hvaležni dijaki, ki z lažjo in obrekovanjem plačujejo trud svoje-mu profesorju. Zdi se nam, da bomo morali mi dijaki dati mnogim svojim sošolcem in žal tudi profesorjem zgled nepolitičnega dela v šoli. Kajti zadnje čase so mnogi pozabljali na svoje dolžnosti in so se med šolskimi urami ukvarjali s politiko in k temu navajali tudi dijake.
Kot smo vsi brez pomisleka podpisali prošnjo, da bi nam pustili profesorja Kretiča, ki je bil res dober profesor, in smo lo storili, čeprav ne soglašamo z njegovim političnim mišljenjem in udejstvovanjem, tako danes protestiramo proti podlemu obrekovanju prof. Rakovca in izjavljamo:
Profesor Rakovec nam je vzoren profesor, ki se v šoli še nikdar ni bavil s politiko, niti ni ..intoniral švabobranskih pesmi" (Prim. dnevnik). Iz vsega srca smo mu hvaležni za vso požrtvovalnost in ves trud, ki ga ima z nami, da bi nas naučil kaj koristnega za življenje in ne strankarske politike ter medsebojne mržnje.
Delali bomo na to, da se iz šole izločijo politične strasti, ki ovirajo resen študij in netijo med nami dijaki medsebojno sovraštvo in prepire.
Višjegimnazijci, ki hočemo bili dijaki in ne divjaki
Šempeter pri Gorici
Dne 13. t. m. smo spremili k zadnjemu počitku bivšega župana in cerkvenega ključarja Franceta Černiča. Z njim smo položili, v grob preoij domače zgodovine, ki jo je pokojni pomagal tvoriti v svojem 70 letnem življenju. Že kot mladenič je pomagal ustanoviti za tiste čase zelo potrebno Hranilnico in posojilnico, ki bo ltstos obhajala rvojo 50-Iftnico. Vodil jo je vsa leta z veliko marljivostjo. Njegova zasluga je, da je bila obvarovana nesreč, ki so zadele marsikatero njeno sestro, in da se je razmahnila v enega izmed
(Ljudje bi že radi sprejeli, ako bi jim tega gotovi ljudje ne branili. Naša opomba.).
Za popravo občinskih cest, ki so v res slabem stanu, so nakazali 50 milijonov lir.
V bližnji prihodnosti bodo delili blago, izdelano v predilnici v Pod-gori.
Zasilne poti za zrakoplove, ki so jih nemške vojaške oblasti zgradile po polju okrog mirenskega letališča, lahko lastniki mirno odstranijo in njive zopet zor jejo. Material je seveda njihov.
V pustnem času so prepovedani plesi z maskami.
Na koncu je g. guverner dejal, da upa, da bo za Brda dobil od vojaških oblasti avtobus, ki bo vozil med Gorico in Brdi.
Krinke padajo druga za drugo
V »Mladinskem vestniku« z dne ‘I II. beremo: »Postojna. V 8 razredni postojnski gimnaziji je okrog 500 dijakov, od tega I50_ pionirjev. Imajo svoj stenčas. V dijaškem domu so organizirali pevski in dramalski krožek, ki šteje nad 50 članov. Nabrali smo že nekaj knjig za svojo šolsko knjižnico. Mladina se noče učiti verouka, ker jo preveč zaposluje in se mora učiti česa drugega.«
Torej ta mladina priznava, da je resen verouk stvar, ki človeka resno zaposli. S tem priznava, da človek ne more znati verouka, ako se ga ni resno učil. Upamo, da taka mladina ne bo pozneje hotela učiti ljudstvo tudi veromtuka in morda še celo s takim poudarkom, kakor da verske stvari razume in zna boi j kot duhovniki in vsa učeča cerkev.
Opozoriti pa nismo hoteli v prvi vrsti na to, ampak vsem pobožnim zagovornikom komunizma, »ki se bo gotovo unesel, ker je pač nenaraven«, bi radi povedali, da ima komunizem glede vere vedno in povsod sledečo krinke, ki jih polagamo meče raz sebe:
1. Smo za vero, vera mora biti, tudi sami smo verni...
2. Nismo proti veri. To je že zelo premalo za Boga, ki so ne more zadovoljiti s tem, da nismo proti njemu, ampak nujno zahteva, da smo popolnoma zanj in da ga ljubimo nad vse.
3. Vera je svobodna. To razumejo pa v tem smislu, da ne starši ne duhovniki ne smejo od svojih krvnih ali duhovnih otrck zahtevati, da se versko vzgajajo in k službi božji napeljujejo, četudi le iz ljubezni in s samo ljubeznijo.
4. Vere smo trudni, »imamo drugega dela dovolj«. Če ga ni dovolj, ga, nalašč poiščejo, da se mladina ne moro pečati z verskim poukom in vajami. Tu lahko pomagajo pionirski sestanki, dramatski in pevski odseki, plesi in veselice, izleti in včasih tudi udarniške nedelje.
5. Vera je opij. Tu pa smo že v boju na življenje in smrt med Bogom in človekom, človek je pa umrljiv in Bog jo večen — in gorje tistim, ki se zoper njega vojskujejo.
Različni glasovi
Pri nas so večkrat sliši glas, da jo Jugoslavija silno dobro preskrbljena z živežem, ker svojo zaveznico izdatno podpira Rusija, dočim .je lo zelo neznatno, kar prejema od ITN URE.
V Jugoslaviji pa pravijo, da je z živežem bolj trda in da morejo biti n. pr, v vojski dobro postreženi samo častniki, dočim navadnim vojakom huda prede. Govorijo tudi, da je hrana zato nekoliko pičla, ker morajo podpirati Rusijo. Pomagaj si, človek, ki bi rad vedel kaj zanesljivega. Nekdo bi ob poslušanju takih novic rekel:	»Vsaka svojo žvrgoli«.
Darovi
P. Č. Breg in.j 100, M. M. 111, M. Č.
11,	N. N. iz DeskeI 100, N. N. iz Vipavskega 52, neka družbeniea iz Ko-■zuno z zahvalo za lepe nauke, ki nam zelo koristijo 100, od tam šo 200, iz Dornberga iJOO, iz Solkana 100, Lipa iz Medane'300, somišljeniki iz Kostanjevice na Krasu N. N. 50. N. N. 50, N. N. 50, iz Šempetra namesto cvetja na grob + Franceta Černiča N. N. 500, N. N. 250. in Za-lošč 500. Bog plačaj!
Urh in Žef
Žel“ je kupoval v najbolj »katoliški« vseh evropskih knjigarn zastavice z rdečo zvezdo, da bodo vedeli
i zavezniki, da na tej zemlji prebivajo ne le Slovenci, ampak pred vsem rdeči Slovenci. Urh je pa iskal pisemski papir, ki .je najbolj poceni, da bo pisal sinu v Srbijo.
Po končani kupčiji je spregovoril Zof;
»Ali si bral v Primorskem dnevniku? Nekdo jo moral prisluškovati najinemu pogovoru v tvoji razbiti hiši.«
»Bral sem in ob branju me je napadel tak olmp, da bi si najrajši vzel življenje. Samo za konec v vodi jo premraz, konec z vrvjo je pa zelo grd.. Meni očitajo, da se »pod črto bedast:) norčujem iz ljudske oblasti.« Jaz sem prav zn prav pod in nad »možganovo črto« vedno isti mož in poštenjaku rad povem svoje misli. Ali naj tiščim v srcu vse tisto, kar me dan m noč muči? Premalo pa mislim na to, da je povsod polno prisluškovalcev in ovaduhov. Pa
naj bo... Danes bom pisal sinu, kar mu imam povedati za slučaj, da me najde nagla smrt zaradi mojih preglasnih misli v tej dobi, ko so še tli-he misli pod smrtno kaznijo prepovedane- Danes velja samo ono prepričanje in vsako drugo jo zločin.«
»Urh, pazi se, kajti če se ti kaj zgodi, bo vsa Slovenija vpila: »Prav mu je, naj bi bil molčal! Že vedo, zakaj so ga! Prej so rekli in še danes velja: 11 Duco ha sempre ragione.... Težko bi mi bilo, ako bi moj prijatelj napravil tako žalosten in sramotim konec — kot zločinec...«
»Pravijo, da se »bedasto norčujem«, t. j. torej, da sem bedast. Ne bom se hvalil, da sem tako učen, kakor tisti, ki so hodili v vse čeduo in nečedne šole m, torej znajo po potrebi čeduo in tudi prav nečedno in u-mazario govoriti in pisati, kakor jim bolj nese... Tak bedak pa res nisem, da bi se norčeval iz ljudske oblasti! Kako naj bom tako neumen, da bi -,c norčeval iz nečesa, česar sploh ni? Ali si ti že kdaj videl ljudsko oblast?«
»Urh, Urh, ti hodiš po zelo nevarnih poteh. Danes, ko je ljudska o-
najmočnejših naših denarnih zavode v.
22 let je bil šempeterski župan, izvoljen od ljudstva pri popolnoma svobodnih volitvah. Z velikim pono-srm in veseljem je skrbno opravljal službo cerkovnika skozi 40 let. Njegovo del o vi nje je pa segalo tudi čez n ejo domače občine. Pri Zadružni : vezi, važnem središču gospodarskega življenja naše dežele, je bil veliko let član načelstva. Ko so sedanji krški škof dr. Srebrnič, mons. dr. Ličan (bivši šempeterski kaplan) in drugi duhovniki ustanavljali Katoliško tiskovno društvo v Gorici, da bi potom tiska širili in branili katoliško zavest med našim ljudstvom, je tudi naš rajnik pristopil kot ustanovni član m tudi pozneje se je za to ustanovo zelo zanimal. Podpiral in naročal je slovensko katoliško časopisje in bil seveda tudi naročnik našega lista. Dosledno je bil v politiki 'ivest član Slovenske ljudske stranke. Kot dober Slovenec je moral marsikaj pretrpeti od fašistov, ki so ga sumničili konspiracije proti njihovemu imperiju. Ob izbruhu vojne z Jugoslavijo je moral bolan nekaj časa prebiti v ječi.
Rajnemu bodi Bog plačnik, preostalim ju leiažnik!
, Desetletnica otvoritve lurške votline v Malem semenišču v Gorici
Dne 11. februarja t. 1., na praznik prikazovanja Brezmadežne v Lurdu, je minila deset let, odkar je bila slovesno posvečena in izročena bogoslužju lurškn votlina na vrtu Malega semenišča v Gorici. Ob tej priliki je lurška Gospa, ki kraljuje V votlini, do katere nimajo dostopa samo semeniški gojenci, temveč tudi druga verniki, privabila k sebi mnogo vnetih častilcev. Že dne 10. t. m., na predvečer praznika, so se ob
3.	uri popoldne zbrale pred votlino katoliške organizacije. italijanske ženske mladine; ob štirih pa so prihitele k Brezmadežni slovenske Marijine družba in z njimi lepo število drugih vernikov. Msgr. dr. Mirko Brumat, ki je vodil pobožnost, je v lepi besedi razložil pomen prikazovanj Brezmadežno v Lurdu ter pomen čudežev, ki so se tam vršili in se še vedno vršijo. Ob zaključku svojega govora je povabil poslušalce, naj bi krščanska načela izvajali v vsem življenju. Sledile so potem pete litanije Matere božje in blagoslov z Najsvetejšim.
V	ponedeljek 11. II, so se darovale v votlini tri sv. maše. Pri vseh je bilo videti veliko vernikov, ki so pobožno sledili svetim obredom. 0-poldne je bila vesoljna prošnja k Lurški Gospe, ob 4. uri popoldne pa sklopna marijanska pobožnost, med katero je pridigal ravnatelj Malega semenišča.
Po poljubljanju svetinje sv. Bernardke Soubirous so se oglasile številne Marijino pesmi,, ki jiii je pelo vse ljudstvo. Nekaj pesmi je bilo tudi v slovenskem jeziku. Zelo na mestu hi bila vsaj kratka slovenska pridiga.
Desetletnica je pokazala, kako je lurška votlina v Malem semenišču priljubljena- prebivalstvu Gorice in okolice. Že deset let vabi Brezmadežna k sebi svoje otroke. Veliko
blast v polnem razmahu, ko o vsem odloča ljudstvo in samo ljudstvo, danus staviš tako čudno vprašanje?«
»Žef, nisem prišel danes na svet, da bi mi napravilo tako govorjenje kak vtis. Pod rajno Avstrijo smo imeli polno strank in smo svobodno volili in vse stranke so trdile, da i-majo ljudstvo za seboj — in ljudstvo ni ukazovalo, ampak vedno samo plačevalo in godrnjalo... Prišla jo doba samo ene stranke:	—- črne —
rjave — zdaj rdeče — in ljudstvo je na vso grlo vpilo »živio!« zdaj enemu in zdaj drugemu. In voditelji so se hvalili in se hvalijo, da je vse ljudstvo za njimi in da so edina ljudska stranka. Ljudstvo pa je javno potrjevalo vse, kar so hoteli, v srcu pa je godrjalo, ker ni ukazovalo in ne odločalo, ampak samo na plečih nosilo zdaj enega zdaj drugega.
Povem tji pa, da si sitno želim, da bi vendar enkrat prišla na svet prava ljudska oblast, ko bomo resnično mi odločali o svoji usodi. In takrat bora jaz eden največjih njenih zagovornikov.«
število spominskih podob, ki visijo v votlini, razodeva, da na tem svetem mestu Brezmadežna rada usliši prošnje svojih častilcev in potolaži jiugo žalostnih src. Uresničuje se sen nepozabnega msgr.-ja Leopolda Cigoja, ki je votlino zamislil in s pomočjo slovenske Marijine družbe v Gorici pripravil tudi potrebna sredstva, da se je začela zidati. Temeljni kamen za votlino je bil blagoslovljen dne 15. avgusta 1935, a msgr.-ja Leopolda Cigoja ni bilo pri slovesnosti. Osem dni prej je zatisnil za svet svoje utrujene oči, da jih je odprl pred obličjem Brezmadežne, ki jo je v svojem življenju nad vse ljubil in častil. Delo je hitro napredovalo po zaslugi prevzv. knezonadškofa g. Karla Margottija. Že dne 11. februarja 193(5 je bila lurška votlina slovesno posvečena in opremljena za božjo službo. Lepi kip Brezmadežne je daroval prečastiti msgr. H. Valdemarin, tedanji in sedanji ravnatelj Malega semeni-scu.
Prvoten namen votline je bil, da bi vabila pod varstvo Brezmadežna mlade dijake Malega semenišča in jih navduševala, da bi postali duhovniki po Srcu Jezusovem in Marijinem. Le radi mnogih prošenj zunanjih Marijinih častilcev je votlina. postala pozneje dostopna širši javnosti.
Naj bi Brezmadežna še nadalje klicala k sebi svoje otroke, med temi zlasti mlade duše, da bi bile v Njenem varstvu obvarovale vseh nevarnosti in zablod ter bi rastle v vsem dobrem!	^
Tomaj
Naši fanlje in deklela so se veliko žrivovali z najlepsiin narodnim idealizmom za narodno osvobojenje. Pokopališče, solze mater, očelov in osirotelih otrok pričajo o tem. Toda naši fanlje, ki niso bili skrivači, so hoteli ostati tudi pošteni Slovenci in katoličani, /ato pa go* tovi ljudje blatijo našo vas kot gnezdo ,,bele garde“, „reakcije“ in ,,farsko gnezdo".
Posebno pa jim je na poti naš vele-zaslužni samostan. Zdi se, da komaj čakajo, da zaplenijo lo središče izobrazbe in najplemenilejše vzgoje in poženejo naše zgledne redovnice iz njega.
Naša vas se ima samostanu v vsakem oziru silno veliko zahvalili. Njegova zasluga je, ako je naša mladina mnogo bolje vzgojena, kot mladina drugih vasi. Tudi v gospodarskem pogledu smo od samostana veliko prejeli, da niti ne omenimo dobrot, ki jih la samostan neprenehoma že toliko desetletij deli vsem potrebnim in stiskanim.
Toda naš samostan je nudil resno izobrazbo in vzgojo ludi številnim dekletom vse naše dežele. Koliko dobrih gospodinj je n. pr. vzgojila že samo zgledna gospodinjska šola!
Kdor hoče zatreti lo, kar prinaša napredek, pokaže s. tem, da mu ni do napredka, ampak da hoče, naj bo ljudstvo neuko, brezversko, surovo in v vsakem pogledu nekulturno.
Brez krščanstva ni resnične kulture. Boj proti krščansivu je boj proli kuliuri in pomeni povratek v barbarstvo poganskih časov.
Tisti, ki so prot i našemu samostanu in našemu poštenemu ljudstvu, naj vendar premislijo, kaj prav za prav delajo I
Skopo na Krasu
Učiteljica je dobila ukaz od K. N. O. O., naj popiše ljudstvo. Tega gotovi ljudje, ki jim je la učiteljica Im v peti, niso vedeli. Zato so vdrti v njeno stanovanje z gnilimi jajci, koli in kamenjem. Učiteljica se je zelo modro in pogumno postavila in napadalci so odšli osramočeni.
Take sl »ari nam pričajo, da gre čez deželo val prav grde posurovelosti, ki jo moramo iavno grajali.
Kdaj sc bo nehalo med nami lo divjaško strankarsko sovraštvo?
Obvestilo
Ustanovljena je v Gorici škofijska orglarska šola. Točnejša poročila prihodnjič.
Odgovorni urednik msgr. ALOJZIJ NOVAK Tiskano z dovoljenjem fl. 1.5.
Tisk. G. lucchi - Gorica
Slovensko mladinsko gledališče v Gorici
vabi
na svojo prvo prireditev
ki sc bo glasila z odra v dvorani Notre Dame ulica sv. Klare v nedeljo 24. febr. 1946 točno ob 17. uri.