Leto LXXH„ St. 280 a LJubljana, peuedelSek Cena Din i.— SLOfENS Izhaja vsak dan popoldne tzvzemši nedelje ln praznike. — Inseratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3, večji lnaeratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnaeratnl davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNBTVO LJUBLJANA, Knafljeva oJlca štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24š"*l-23 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg It. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it 26 — CELJE, celjsko uredništvo: 6trossmayerjeva ulica 1. telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnic« v Ljubljani it. 10.351* Za neodvisnost, svobodo Včeraj je finski parlament izglasoval proglas finskemu naroda, ki brani le svojo svobodo« in poslanico vsem civiliziranim narodom za pomoč — Prve so odgovorile ameriške Zedinjene države s kreditom desetih milijonov dolarjev Po soglasnih poročilih bodo sovjeti zaželi drugo ofenzivo predvsem na onih odsekih fronte, kjer so se morale sovjetske čete zaradO finskega odpora umakniti — Zajnrzn]enost terena omogoča ve*Je vojaške operacije — Na Karelijski ožini je pritisk sovjetskih čet čedalje večji Helsinki, n. dec. j. (Fin. tel. ag) Finski parlament se je včeraj sestal k plenarni seji, na kateri je izglasoval dve proklamaciji, naslovljeni na finski narod ter na vse civilizirane države sveta. V prvi proklamaciji na finski narod, pravi, da se finska armada uspešno brani na vseh frontah proti sovjetskemu vpadu. Finska brani v tej borbi samo svojo svobodo, samostojnost svoje države, pravice in civilizacija. Proklamacija ugotavlja, da mora biti finski narod ponosen na dosedanje uspehe svoje narodne obrambe. Par-lament izreka finski vojski svoje priznanje in neomejeno občudovanje za dela, ki jih je sedaj dosegla in s katerimi je potrdila svojo lepo tradicijo ter dokazala svoj po-rum in moč, po katerem je znana in občudovana ne samo doma, ampak tudi povsod drugod na sveto. Helsinki, 11. dec. AA (Reuter) V drugi prokalmaciji, naslovljeni vsem narodom sveta, je med drugim rečeno: Finski narod, ki se je trudil, da živi t dobrih odnošajih z vsemi drugimi naredi in ki je svojo bodočnost gradil na temelju miroljubnega dela, je postal žrtev brutalnega napada od svojega v?hodnega soseda, čeprav za to ni dal niti najmanjšega povoda. Vsiljena nam je bila vejra ln nam ne preostane ničesar drugega, kakor da se branimo in da nadaljujemo to borbo. Finski narod se bori za svojo neodvisnost svobodo in čast. Mi branimo svojo vero. svoje domove in vse. kar Je civiliziranemu narodu sveto. VVashington, 11. dec s. (Reuter) Ameriška vlada Je objavila, da je dovolila Finski kredit 10 milijonov dolarjev za nabavo živil in drugih potrebščin za civilno prebivalstvo. Dovolitev kredita Je bila objavljena nekaj ur potem, ko Je finski parlament naslovil svojo poslanico za pomoč vsemu civiliziranemu svetu. Kakor izjavljajo v ameriških vladnh krogih, namerava ameriška vlada enak kredit dovoliti tudi Norveški. VVashington, 11. dec. AA. (Havas) Finski poslanik v Washingtonu Hjalmar Prokop je izjavil v zvezi z odobritvijo kredita Finski od strani USA. da mu še ni znano, kakšne stvari bo kupila Finska v USA za ta denar. Finska bo izkoristila sredite v višini 10 milijonov dolarjev. V New Yor-ku se je že ustanovila — Je pripomnil Prokop — ameriška trgovska korpor?c'ja, ki bo začela delati v najkrajšem času. Pred novo sovjetsko ofenzivo Sovjeti pošiljajo ojačenja na Daljni sever, pa tudi na južni del fronte — Finci trdno v svojih pozicijah Stockholm. 11. dec. s. (Exchange Tele-graph) Po poročilih s finsko-norveške meje dobivajo sovjetske čete na daljnem severu pri Pečengi neprestano nova ojače-nia ter se pripravljajo očividno na večjo akcijo. Finci poročajo, da je mesto Pečen-ga še vedno v njihovih rokah ter da so ga včeraj sovjetska letala dvakrat bombardirala. Pri rudniškem mestu Salmijarvi je pr šlo včeraj do hudih bojev. Po finskih poročilih so imele sovjetske čete v dosedanjih bojih pri Pečengi 500 mrtvih in so pustile Fincem 200 ujetnikov. Finci so imeli samo neznatne izgube. Morala finskih čet je izvrstna, medtem ko sovjetske čete. ki so deloma sestavljene iz oddelkov, ki niso vajeni severnega podnebja, močno trpe zaradi mraza in pomanjkanja hrane. V Kareliji se zdi, da sovjetske čete še vedno polagajo največjo važnost na prodor v smeri Botniškega zaliva na najožjem mestu med sovjetsko mejo in B^tni-šk m zalivom. Prodrle so tu do mesta Suo-misalmi, ki leži 50 km od sovjetske meje. Na severu Ladoškega jezera in na Ka-relski ožini se bijejo slej ko prej hudi boji. Med tem ko pravi sovjetsko poroč lo. da so sovjetske Čete včeraj napredDvale za pet do sedem kilometrov na finsko ozemlje, trdijo Finci, da drže svoje pozic je in, da Man neirheimova linija ni nikjer prebita. Oslo, ii. dec. i. Po zadnjih vesteh se sovjetske čete pripravljajo na nov napad Zadržanje finskih Čet je odlično. Temperatura je ponekod padla na 20 stopinj Celzija pod ničlo, v.deti pa je, da se finske čete v mrazu boljše drže nego sovjetske in da so za borbe v arktičnem ozemlju dosti bolj odporne in tudi tehnično bolje opremljene. Pri Salmijarviju je bil napad sovjetskih čet odbit in je imel sovražnik precejšnje izgube, dočim so bile žrtve na finski strani žrtve neznatne. Kirkenez ob norveško-finski meji, 11. dec. e. Na odseku Salmijarvija, severno od Ladoškega jezera in pri Pečengi se je pričela, kakor je videti, nova sovjetska ofenziva. Pečengo so sovjeti ta teden dvakrat bombard rali. Poleg hrupa letalskh motorjev in eksplozij se je Čulo na norveški meji tudi regljartje strojnic in bobnmje topov, iz tega sklepajo, da se je tu pričela Ogorčena borba. Finsko vojno poročilo Helsinki, ll. dec. 1. Uradni kemunike finskega vojaškega poveljstva se glasi: Sovražnik je včeraj močno napadal ob reki Taipale na Karelijski ožini, pa je bil povsod odbit. Na vzhodni fronti so bili povsod boji, razen pri Pečengi. Sovjetski letalci so bombard rali več otokov. Finske protiletalske bater je so odgovarjale. Včeraj so sovjetski letalci bombardirali tudi Hango, a brez uspeha. Popo'dne je bil bombardiran otek Koisito. Finski letalci so napravili več izvidniških poletov, bombard rali pa so tudi prem kaj oče se sovjetske čete in uničili oddelek tankov. Helsinki, 11. dec. e. (Havas) Finski komunikeji o operacijah, kakor komentarji so precej lakoničnl. To pa zaradi tega ker finski generalni štab ne želi. da b' govoril o prednostih, ki jih imajo finske čete, ker odlično poznajo teren, na katerem se vodijo borbe. Popolno nepoznanje terena pri poveljstvu sovjetske vojske ornog ča. da se Finci z uspehom bore proti sovjetskim četam. Kaže. da sovjetske Čete napredujejo samo na točkah, kjer pričakujejo najmanjši odpor Finske. Ce bi sovjetske čete poskušale Finsko presekati na dvoje tam kjer je njeno ozemlje najožje, bi bilo to najbrže zelo tvegano ali pa celo brez uspeha ali pa bi zahtevalo mnogo časa in človeških žrtev Sovjetske čete razpolagajo z eno samo železniško progo ?a vse prevoze čet in materiala Čimbolj se sovjetske čete oddaljujejo od železniške proge po ozemlju, pokritim s snegom ki je tudi brez vsakih zvez, tem manjši so njihovi izgledi, da bi zlomili odpor Fincev. Ker ni ni kak i h podatkov o kakem posebnem prodiranju sovjetskih čet v KareUj-ski ožini, v Helsinkih misijo, da je položaj na tej fronti v splošnem nespremenjen. Skrbi sovjetskega vojnega kotni sarjata Moskva, li. dec. AA. (Reuter). Službeno poročilo sovjetskega vrhovnega poveljstva, ki obsega dogodke zadnjih 2 dni, je sestavljeno več ali manj v splošnih izrazih ter ne navaja nobenih dejanskih podatkov. Prav tako se v moskovskih ln le-n'ngrajskih UsVh ne pojavljajo več poročila službenih sovjetskih vojnih dopisnikov. Namesto tega se pojavljajo članki, v katerih obtožujejo Fince, da se na umiku pred sovjetskimi četami zatekajo k strašnemu pustošenju lastne zemlje, samo da b*. otežkočili napredovanje Sovjetov. V teh ročilih trdijo med drugrm, da Finci odganjajo v notranjost svoje države živino, uničujejo rezervo ljudske in živinske hrane ter požJgajo vasi V teh člankih pa zelo previdno pišejo o uvozu vojnega materiala v Finsko, vendar pa se d« !z teh člankov razbrati, da |iOvzro£ata prevCa precej skafoi sovjetskemu vojnemu koml-sariatu. >Pravda prinaša iz Londona vest. ki pravi, da niso popolnoma trdne vesti »vedskega izvora, katere pravijo, je Finska kupite, v Angiiji sto letal raznih t*pov. Posamezni politični opazovalci poudarjajo, da je do nedavnega sovjltaM tisk na te" vesti odgovarjal z žolčnrmi napadi na Anglijo, sedaj pa z velikimi naslovi poudarja, ca ne zanikajo vesti o tej znatni angleški nosujatvi orožja na Finsko, Azijska plemena na finskem bojišča Helsfnki, 11. dec a (Reuter) Ang'esTrim in drug m inozem*k?m novinarjem Je bilo sedaj prvič dovoljeno, da so posetili bojišče na Karelijski zemeljski ožini. Inozemski novinarji poročajo predvsem o Izvrstni oprem tfinske vojeke. Finski vojaki so nastanjeni v lepih nepremočljivih šotorih. V vsakem šotoru je prenosna peč Živila in municijo dobivajo finski vejaki na saneh. Nasprotno sne sovjetski vojaki kar na prostem ob stražnih ognjih. Ti ognji služijo Fincem ponoči kot cilj za letalske napade. Med sovjetskem* četami se opazili mnogo vojakov Iz Turkea'ana In Mongolije. Inozemski novinarji so al ogledali tudi na poseben način konstruirane pasti proti tankom. So to mahne jame, v katere se skrijejo finski vojaki ter čakajo, da pride sovjetski tank v bližino, nato pa ga napadejo z ročnimi granatami. Bern, 11. dec. e. Stockholmski dopisnik J skih bombnikov. Id Jih je Italija prodala švicarskega lista »Baseler Nachrichten« ; Finski, javlja, da so sovjetske železnice prenatr- j pane z vojaki, k' jih stalno pošiljajo na j finsko fronto Sovjetsko poveljstvo z vso 1 naglico pripravlja drugo ofenziva Ugotovljeno je, da so na finski fronti tudi polk] iz Kavkaza, kar Je pri vojaških strokovnjakih zbudilo precejšnje začudenje, kajti te čete težko prenašajo finsko klimo. Javljajo tudi, da so fnski letalci porušili železniško progo pri Murmanaki na več kr-jih. Novi vpoklici na Finskem Bern, 11. dec. AA (Havas) Finska Je vpoklicala nove letnike rezervistov, da bi tako mogla dajati čim večje odpor sovjetskim četam ki se te dni zbrajo na vzhodnem delu bojišča. V Helsinkih so prepričani, da se je sovjetsko vrhovno poveljstvo odločilo izvesti napad v smm proti Ujeborgu, mestu, ki leži ob Botniškem zalivu. Na tem odseku je finska bojna črta najožja in je to ozemlje brez vsak "h prometnih zvez. Sovjetsko vrhovno poveljstvo ima z to ofenzivo namen Finsko presekati na dva kosa. Sovjetsko vojno poročilo Moskva, 11. dec AJL (DNB): Poročilo lenngrajskeg avojtrega okrožja se glasi: Sovjetske čete so 10. decembra napredovale za 10 km na vseh bojiščih. V smeri as Uhte je sovjetska vojska zavrela mestece Kualojarvi. Zaradi slabega vremena so sovjetski letalci Izvedli le ogledniske polete. Italijanski letalci v finski vojski Helsinke, 11. dec. s. (Reuter) Skupina italijanskih letalcev Je dospela v Helsinke. Letalci nameravajo vstopiti kot prostovoljci v finske vojsko. Nemško orožje za Finsko? Moskva, 11. dec. e. Moskovski radio Javlja iz Stockholma poročilo lista »Dages Tidende«, da je Nemčija poslala Finski vojna letala, orožje in municijo in da je hkrati finski vladi ponudila še večje količine orožja, vojne municije ln letal. Isti list tudi zatrjuje, da je Nemčija pustila preko svojega ozemlja 50 velikih Italijan- Berlin, 11. dec i. (DNB) Na pristojnem mestu odločno demantiralo vesti, češ da Nemčija pošilja letala in orožje na Itn-a »Novs riječ« zanimivo pismo. Ker bo njegova vsebina interes'rala tod« marsikaterega Slovenca, objavljamo to pismo v celoti: Gospod urednik. C*M-fo nazivate frankovce oVol' Buea tu Budaka »franko-gote«, »Hrvatski narrd« pa gotski list. Res je, da je nedavro g. B i pred sodnijo izzval smeh. ko se je ud rl ns prsa: jaz sem Got, ne pa Slovan! Toda naša javnost mora vedeti, da tvorec naše gotske teorije ni neben franke« vec in sploh noben hrvatski javn' d "Ta ves, temveč slovenski r gode vinar g. Jože Rnu> bibliotekar vseučJIlftke kri In ce v Ljubljani, kf Je 1. 1931 napisal o tem obsežne znanstveno št ud jo v slovenskem jrzikn na 307 straneh pod na?lovrm »Krn1 ji d;ra ij« Svevladlčev. najstarejši skupni vladar*. Hrvatov In Srbov«. Studija na temelju Ljetopisa popa Duk* 1 Janina dokazuje, da je Svevlad slovanska* ime sa Teodorika Velikega, slavnega v a-darja vzhodnih Gotov (454—526). katere* potomci med Kolpo In Bojane se kot rrvl ustanovili slovansko državno organizacije, Potemtakem prvi Slovani, kl so prišli v te kraje, še niso bfll d'ferencrani re kot IIr-vati, ne kot Srbi (kl so se po a vil i Šele nekaj stoletij pozneje), pa bi mim grede rečeno gotska teorija mogla prej dokazati, da so bili v teh krajih Srbi In Hrvati v začetka en na red. ne pa dva. Z to Je tudi g. Jože Ros, tvorec tako zvane gotske teorije, dal svoji knj'gi tako značilen na lov* No, niti g. Jože Rus nI ba? popolnoma originalen v tej svoji tezi. Ako se ne varam. Je prvi sprožil to misel znani graška prof. Gumplovicz. Pred Jožefom Rusom pa &e Je oprjel te gotske tere nai znani kom* pilator g. Kerubin Segvlč (ki Je i svo.fg* življenjepisom npropastll tudi A. Starce-vičs), da Jo objavi v nemških novinah V času. ko Je prišel nacizem do oblasti, v formi, ds se samo Hrvati petom H Gotov. Očitno zato. da M bili take bi žje Nemcem pa tudi — S rtom ... Toda Jaz bi vas hotel opozoriti na druge dejstvo. Frankovci Imalo rajmenj pravice, da es silijo med potomce Izginollh Getov. Goti so bili velik, močen, iavo > v al nI narod. Vrtin tega le državotvoren. Oni niso pristavljali svojega lončka k tujemu ogn'u, kjer bi preje zavrel kakor se glasi B u Jakova modra politika, temveč so vod01 svojo politiko, svojo dr-avo. Ako gre torej sa rasne lastnosti, po* ras — ne. ne frankovci niso Goti. amo k Se* van! In sicer oni. katerih koren, kakor Je razlngal nesmrtni A. Starcev ič, prihaja osi ^Sclavusc — suženj. !Čuvajte jtjgoslavuo! Splitski »Narodni list« piše pod tem na- i-lovom: »Tako se g*ase napisi po vseh rarred'u «redn*f» tel. I«to ml«r1 je ponovil t o d i a. I ban na groba dr. a. Trumbfča z besrrtamli Močna Hrvatska — mo*na Jugoslavja. Zate ne razumemo, zakaj je dal v mesa* nI realki novi g. direktor odstraniti te napise?! Mar HSS noče močne Jogo*1avfjef Ako Je hoče. Jo mera predvsem čuvata, Prav zares, mnogih stvari ne moremo vef razumeti.« PROTI TTJTM IDEOLOGIJAM Ns včerajšnjem letnem občnem zboru Hrvatske delavske zveze Je govoril tues podpredsednik HSS Int. a. Kointlč, ki Je med drugim Izjavil: Zaman so napeti tujih agentov, kl as skušalo vriniti v naše vrste, da bi nam tolmač Hi ruje Ideo'egi «o In tuj- nsake kot odrešilno, kot nado naše bodcčn-stl. Za« 'otfll ste jih te nekajkrat pri laž h pa tudi sedanjost potrjuje ds se os'ali nespremenjeni lsanjivel ter se ne smeji Jez'tt, ako dobe ene. kar seluflje. Z*d-J*rat nnvcuio. da ne telimo Imeti g njimi uft-^akega poz'a. Nate Je obsedli mi. Kointlč vsake ras*!, -o napadanje aa druge narode Iz drff>v% kjer tele narodi živeti po s o*em nsčhau *n kjer cJ sami gradijo svojo svobode, Postmnl ln o$tani član Vodmlkmv* drmibtl Stran 2 »SLOVENSKI NA*ODc,ponadaljelc, 11. deoeeabra litt. i Stov. PO Skrbi avtoizvoščkov in prevoznikov Pretrito aara£fea|* fcregpojjjnnftl ur«WU »meritve prodaje Man bor. 10. decembra Tndl prevozniki in avtolsvo*čki imajo v onoainjih prilikah svojo skrbi m Mas. Ns svojem snocnjem sborovsnju v Mnrtbor« skem dvoru, ki ga jo otvor U predsednik njihove orusmracije g. Sluga, tO točno osna-čili tvoje stališče, kJ te kale v soglasno »prejeti spomenici. V ttj spomenici te med drugim poudarja: Avtoprevoeniki in avtohrvosčki iajavlja-mo. da nismo zoper omejitev prodaj« to* kočega goriva za motorna vozila, čo to za-bteva interes državne obrambe. Smo pa zoper omejitev rad j tega, ker smo vsi, ki si s prevažanjem služimo zase in svoje družine vsakdanji kruh, prizadeti tako občutno, da je na3 gospooarski obstoj ogrožen, če bi ostala naredba v veljavi. članom nt bo mogoče več plačevati državnik, ne banovinskih ali občinskih dajatev, kako šele vzdrževati svoje družine. Kje naj šele iščejo sredstev oni člani, ki so si nabavili vozila, proti obročnemu odplačevanju, da bodo zadostili svojim obvezam. Pri omejitvi prodaje tekočega gorivu naj se prvenstveno upoštevajo avtoizvošeki in avtoprevozniki m sicer tako, da bi dobivali proporcionalno več goriva, kakor ostali lastniki motornih vozil in da se prodaja go- riva ne bO vlilla po voiji prodajalca kakor se sedaj prakticira. L&ttBabom motornih vozil, Id prevažajo blftgO *!t osebe brez dovolila obrtema, naj te popolno.ila ukine dobava ttkoćtft goriva. Ker nj ptedvIdeTio. kako doifO bo trajala Omejitev, bi bilo v interesu države, kakor posameinaVov, da bi se motorna vozila preuredila na pogon z domačimi sredstvi, metanom, ogljem Hd. V tam primaru bi bflo nujno potrebno, da bi drsava pri preureditvi voail na primeren način nudila potrebna sredstva, kar posamezniki na razpolagajo z gotovino, da bf tf za mogli motorna vozila preurediti iz lastnih sredstev in v čim kmjšem času, Driava bi ti na ta način prihranila na tekočem florivu. ki ga potrebuje za narodno obrambo. Uporaba tekočega goriva naj bi te omejila na način, ki bi določal za vsako motorno vozilo z o-zirom na njegovo težo hi nosilnost in nujne potrebe porabe, brez vsake časovne aH krajevne omejitve. Zaradi omejitve prodaie tekočega goriva je ?e sedaj irvrtevtnje obrti prevala II ja oseb ali tovorov z motornimi vosi H omejeno. Zaradi tega je tudi zaslužek padel že za tretjino. Marsikateremu članu že groti propast obrti. S tem oškodovanjem Tudi v Mariboru draginja narašča Glas ielexničariev — Proti draginj s ko zborovanje delovnega ljudstva Maribor, 10. decembra. Tukajšnja marljivo delujoča podružnica TJJNŽB je sklicala v Narodnem domu zborovanje žeJeosničarjev v zvezi z naraščajočo draginjo. Zborovanja so ae udeležili naai zavedni železnicarji v velikem Številu. Zborovanje je otvoril in vodil zaslužni podružnični pi-edsednik g. J, Vokač, ki je v d ve urnih iscrpnih in temeljitih izvajanjih prikr-^al razvoj in stanje draginje. To stanje je vse težje in vse hujfie. G. Vokač je nato primerjal stanje cen 1. decembra 193S s stanjem cen 1. decembra 1039. Poudarjal je, da je zvišanje prejemkov našega želez-ničarstva neogibno potrebno. Njegova izvajanja je dopolnil še g. Ropret, ki je navedel nekatere konkretne primere bednega stanja železničarjev. Zbor^valci so z velikim odobravanjem sprejeli izvajanja obeh govornikov, nato pa odobrili resolucijo, ki izraža potrebo zvišanja plače želsa-ničarjem 7» 800 din ter zvišanj« doki ade za ženo in o* rok o na S 00 din. S toplim pozivom k stanovski solidamooti je g. Vo- kač zaključil številno obiskano zborovanje naših vrlih železničarjev. V polni dvorani Sokolskoga doma pa jo bil danes dopoldne protidraeinjaki shod, ki so ga sklicale svobodne strokovne organizacije. Shoda se Je udeležilo mariborsko in okoliško delovno ljudstvo vseh strok. Dvorana je bila tako nabito polna, da so zborovale! stali Se zunaj. Številni govorniki, med katerimi sta bila tudi g. V i d o v i č kot zastopnik Strokovno komisije, in g. V. K r a v o 3 kot predstavnik tukajšnje podružnice Narodno-strokovne sveca, so navajali konkretne primere naraščanja cen raznim življenjskim potrebščinam. Primerno naraščanju draginje naj se zvišajo tudi mezde in prejemki delovnih slojev. Nekateri govorniki 50 posvetili svojo patnjo prilikam, ki jih opažamo v naši tekstilni industriji. Zborovalci so soglasno in » pritrdilnim vzklikanjem odobrili smernice, Id so jih začrtali v svojih govorih predstavniki posameznih delavskih strokovnih organizacij, Razstava mariborskih likovnih umetnikov Prirejena je bila v korist revne sokolske doce in dosegla je velik moralen uspeh Maribor. 10. decembra Že tradicionalna predbotična rastava mariborske »Brazde« je bila danes dop. aiovssno otvor jana v mali dvorani Sokolskoga doma. Predsednik »Brazde«, novinar R. Rahar je v svojem pozdravnem, otvoritvenem nagovoru podčrta* pomembnost umetniškega ustvarjanja v nafti dobi. Tudi sedanja razstava nam govori o plemenitih prizadevanjih mariborskih U-kovn.h umetnikov, ki vtis kajo svojim umotvorom značilen pečat. Svo,ja dela razstavljajo Fran Golob s šestimi olji. Pri njem prevladuj«jo domači pokrajinski motivi. Sijajen umetniški vzpon kažejo dela prof. K. JI rak a. Svojako je njegovo ustvarjanje, ki teftj k samostojnemu motrenju življenja pokrajine. Ji-rak je razstava devet del, ki razodevajo Umetrt»kc|ra tvorca Širokega formata. Tu- di Maks Kavčič s! je utrt svojo pot. Slika motive ob Dravi, Muri, s Kozjake m Hvara. Neko ravnovesje, dognana smotrsnost odlikuje dele prof. I. Kosa, ki razstavlja sest akvarelov ■ lokalnimi in domaČimi motivi. Pri Lojzetu fiu&nelju prevladujejo ruski in Kozjaeld motivi, dognane oblike se kažejo tudi pri Primožiču, ki raastav-lja tri olja in dve risbi, prt Zetfu, ki razstavlja trt gvaše in dve olji, in pri Klav-diju Zornlku, ki razstavlja tri olja. V splošnem prepričuje tudi letošnja prod-božična r&aast&va »Brazde« v rasti, samoniklem, prizadevnem oblikovanju naših mariborskih likovnih umetnikov, želeti je, da bo tudi nase občinstvo cenilo plemenita umetniška prizadevanja in se oddolžilo našim umetnikom s čim izdatnejšim odkupom njihovih umetnin. Razstava ostane odprta do 22. t. m. Mariborska nogometna podzveza ustanovljena Izvoljena kompromisna Usta ~ Ne samo športno, temveč tndl nacionalno poslanstvo Maribor, 10. decembra V zgodovini slovenskega sporta ob naai severni meji je nastopila nova faza a ustanovitvijo mariborske nogometne pod zveze, za katero so se boril naši športni diplomati že leta in leta. Naša severna meja je bila s strani Ljubljane, kjer se je dose-daj vodila vsa slovenska športna politika, vidno zapostavljena. Niso vodili evidence o tem, da imajo slovenski športniki ob naši severni meji svoje posebne naloge m zahteve. Ta krivica, ki ae je napravila našim športnikom, se je delno popravila s tem, da eo na ustanovnem občnem zboru Slovenske nogometna zveze, ki se je vršila 96. novembra t. L v Ljubljani sklenili, da se ustanovi v Mariboru mariborska nogometna podzveza Slovenske nogometne zveze, ki bo odslej vodila vse briga za napredek in proč vit slovenskega nogometa ob naši severni meji. Za danes je bil napovedan ustanovni občni zbor mariborske nogometne pod-zveze, za katerega je bilo v vseh športnih krogih ob naši severni meji Izredno veliko zanimanje. Javna tajnost je bila, da se bo vršil na ustanovnem občnem zboru nase nogometne podzveze dvoboj med dvema skupinama, ki sta doslej vodili slovenski nogomet ob naši severni meji. To sta skupini SK železničarja in ISSK Maribora, Doslej je vodila soprtno politiko in igrala prvo violino skupina ISSK Maribora, ki se je predvsem naslanjala na klube SK Ra-pid, SK Ptuj, SK Muro, Cakovačkl SK, SK Gradjanskl lz Čakovca ter SK Lendavo, ki so bili v mariborskem okrožju LNP zastopani po eksponentih ISSK Maribora. Zaradi tega se je z velikim zanimanjem pričakoval izid volitev v odbor marlbor-te nogometna podzveza. Ustanovni občni zbor mariborske nogo-aSbat podzveze je bil danes **oldjie % prostorih Kino kavarne. Zborovanje je otvoril predsednik Slovenske nogometne zveze g. dr. Kosti, ki je v svojem uvodnem govoru naglašal, da je na klubih nase severne meje, da dokažejo s svojo zrelostjo smisel skupnega dela za proč vi t in napredek slovenskega nogometa ob naši severni meji. S strani slovenske nogometne zveze, tako je poudaril dr. Kdstl, ne bo nobene ovire, da se slovenski nogomet ob naši meji razvije do one stopnje, ki mu gre. Potrebna je le koncentracija vseh pozitivnih sil, da pomagajo slovenskemu športniku na naši severni meji do uresničenja ciljev. Zatem sta bila izvoljena kot overovatelja poverilnic posamerMh klubov gg. mag. Maver in Fišer, ki sta ugotovila, da je bilo na ustanovnem občnem zboru mariborske nogometne podzveze zastopanih 10 klubov, in Sicer SK Ptuj in SK Gradjanskl tz Čakovca po g. Zfihsljadcu, ISSK Maribor po g. Mavorju, SK Mislinjs po g. Bradaču, SK železničar po g.Fižerju, SK Mura po g. Peterki« SK Drava po g. Flrstu, SK Raptd po g.Franklu, SK Slavlja po g. Dasku in SK Slovan is Gužtaaja po g. Jelenku. Vse predložene poverilnic« so bila verificirane. Razen Cakovškega SK in SK Lendave so bili zastopani vsi klubi. Zatem je g.FIser kot zastopnik SK železničarja Imel dalji! in tehten govor, ki se je nanašal na dosedanje delo športnih diplomatov v mariborskem okrožnem odboru LNP. Apeliral je na predstavnike posameznih Klubov, naj imajo pred očmi interese slovenskega sporta na naai severni meji. ki potrebuje mnogo večje podpore in mnogo večje skrbi in nege, kajti sport ob nam severni meji nima samo športnega, aesjsji tudi veliko nacionalno poslanstvo. O. Fišer ja naposled premagal listo odbora Mariborske nogometne, podavsaa. ki ustreza željam in zahtevam naaih, klubov. Usta o4bora4 ki obrtnikov, ki se neesin t prevažanjem oseb ali tovorov, sledi tudi SaTOda, k! jo trpe ostalo gospodarske panoga, Pri odmeri pridobnins. davka na poslov ni psomet, raznih državnih, banovinskih in občinskih taks in dajatev, naj se upošteva sedanjo stanje prevoznikov z motornimi vozil! m se jim nalafsjo davščine jn takse v oni višini, ki jih bodo še smogli plačevati, tej so že dosedanje dajatve znatno previsoke, da jih večina več ne smore rod* no plačevati. Z omsjrtvijo prodaje tekočega goriva in omejitvijo prometa ps Orosi še bresposel-nost, ker bi morali pričeti prevozniki t motornimi voeili odpuščati vsaj del tvojih uslužbencev. Za člane združenja, to i« upravičene tv-toprevoanike m tvtoisvoičke. naj bi te izdale posebne nabavne knjižice za izdajo tekočega goriva, v kateri bi bris mren Imena navedena tudi evkL štev. motornega vozila ter št, in datum obrtnega lista oziroma dovolila s navedbo oblasti, ki ja ta obrtni list sli dovolilo izdale Ns ts način bi bila najlažja tudi kontrol* suimarjav-tvtoprevotnilcov, katerim bi ae izdaja tekočega goriva onemogočila. bi bila nekako kompromisna, je naslednja: predsednik mag. Maver (ISSK Maribor), podpredsednik E. Jostl (SK Železničar), tajnik g. Mozetič (SK žel.), tajnik H. Miheljak (ISSK Maribor), Id pa je brez glasovalne pravice, podsaveani kapetan g. Glavič (SK žel.) odbornika Dasko (SK Slavlja) in Orbae (ISSK Maribor), blagajnik g. Amon (SK Rapld). Predsednik g. dr. Kosti je zatem predlagal odmor, ki se ga predstavniki posameznih klubov izkoristili za to, da se posvetujejo, ali naj se predložena lista sprejme ali ne. Posvetovanje delegatov je trajalo skoro celo uro. Zastopniki skupine ISSK Maribora so si prizadevali, da bi spravili čim več svojih eksponentov v odbor MNPZ, toda skupina SK Železničarja je to odklonile, zavedajoč se, da ima za sebo; večino klubov. Zastopnik SK Mure g. Peterka je naposled vplival na to, da se sprejme kompromisna oziroma sporazumna lista, ki predstavlja izraz volje za skupno delo. Predložena od borova lis m g. Fiserja je bila naposled breg debate soglasno sprejeta. Zatem je sledila naslednja točka dnevnega reda, to je proračun MNPZ. spet je g. Fišer v Izčrpnih Izvajanjih apeliral na predsednika Slovenske nogometne zveze g. dr. Kostla naj kot sin nage severne meje in predsednik naše vrhovne nogometne organizacije vpliva na merodajnih mestih na to, da bo tudi materialna stran slovenskega sporta ob naai severni meji našla v LJubljani polno razumevanje. Obmejni športniki na zahtevalo ničesar drugega kakor to, da v Ljubljani ne delajo krivice ln da vendarle prepoznajo potrebe ln naloge slovenskega sporta ob naai severni meji. Do danes je bila Ljubljana navzlic vaam klicem ln opominem nagih obmejnih športnikov gluha. G. Fišer je navajal, da je dobila n. pr. Ljubljanska lahkoatletska podzveza 83 000 din gotovine iz razprodanih znamk ob priliki balkanijade. Od tega denarja klubi ob naši severni meji niso doslej dobili niti dinarja. Slične prilike vladajo v vseh ostalih športnih panogah. Obmejni športniki zahtevajo samo enakopravnost in pravično razdelitev podpor, ki jih dobivajo ljubljanske športne organizacije iz centralnih blagajn. Toda do danes je bila naša severna meja glede podpor ii javnih sredstev zapostaijena, £aU so ob naši severni meji izredne prilike in zahteve. Pri slučajnostih j« spregovoril ket zastopnik Olimpijskega odbora g- Bergant, ki je želel novo ustanovljeni nogometni podzvezi mnogo uspeha. Zatem je sledilo razpravljanje o načrtu ustanovitve vrhovne slovenske športne organizacije. Številni govorniki so poudarili, da je taka vrhovna institucija potrebna, nakar je g. dr. Kosti obrazložil, da bo v kratkem informativni sestanek vseh prizadetih športnih klubov, na katerem se bo razpravljalo o tej sa-devi. Športniki ob naši severni meji meji bodo morda dobili poseben pododbor za Štajersko, ki bo imel skrb, da dobijo klubi ob naai severni meji potrebne podpore. Po Isčrpanem redu se je naposled zaključil ustanovni občni zbor MNPZ, ki je pokazal močno in vidno voljo, da krene slovenski sport ob na« severni meji na boljša in lepša pota. To nam Jamči tudi odbor mariborske pođzveze, v katerem ima sedaj večino skupina SK železničarja. Iz Poljčan — Nov grob. Umrl je po daljšem bole-hanju upokojeni železničar Anton Gaspari« star 71 let. Doma je bil iz žabljeka pri Poljčanah. Začel je odgovorno železniško službo v Poljčanah in je nato služboval še v Ljubnem, Rakeku, Kotoribl. Po upokojitvi se je stalno naselil tukaj. Kot uslužbenec, pa tudi pozneje kot upokojenec je užival povsod ugled in spoštovanje. Poročen je bil 48 let. Lani mu je umrla dobra žena, ki je preživel vsa dolga leta z njo v krogu številne družine v najlepšem soglasju. Vzgojila sta 9 otrok, od katerih jih je 8 že pri svojem kruhu, medtem ko je ena hčerka stregla svojemu očetu ter mu nadomestovala po materini smrti gospodinjo. Rad in s pridom se je udejstvo-val, dokler mu je dopuščalo zdravje pri raznih društvih, posebno zadnja leta pri tukajšnjem Sokolu, ki mu je bti precej časa vzoren ln vesten blagajnik. Ko se zaradi bolezni ni mogel več aktivno Udej-stvovatl pri društvu, se je vedno še zanimal, kako napreduje te je bil na uspeh društva nad vse vesel. Ko je zvedel, da začnemo graditi dom je tudi zanj po svoli možnosti prispeval. Vneta tukajšnja sokolska delavca sta tudi njegova hčerka, ki je že več let načelnica in njegov sin kot sokolski gospodar. Od bivšega sokolskoga delavca in brata blagajnika ter vedrega družabnika ter dobrega moža in skrbnega očeta se je danes poslovila Izredno velika množica prijateljev. V slovo so mu zapeli domači pevci. Bodi dragemu pokojniku ohranjen lep spomin, ostalim pa nase iskreno sožalje. — Is občinske gjssoajsj Dogodki v Evropi ao povzročili, da je povpraševanje po poljskih pridelkih večje in da se zaradi togo cone dvigujejo nosebno žitarica« jp industrijskim rastlinam (posebno oljaste). Kmetovalcem so priporoča, da že sedaj preorjejo (spraaljo) vse njive ali pa zato primerno zemljo za spomladansko setev, kar j« le v njihov pno in sluti nkratu narodnemu gospodarstvu. Ker vsi naročniki koruze še algo vzeli, se isti vabijo, da Jo čimprej dvignejo na občini. 4 — žigsssnje sodov bo 14. decembra v slovenski Matrici. — Dobrodelni koncert, gjsptet bratov Živ ko priredi v nedeljo 10. decembra v pro- svetni dvorani dobrodelni pevski koncert. Dobiček je namenjen revni šolski doci. Na sporedu so duhovne, umetne ln narodne pesmi. Podprite človekoljubno akcijo in obiščite prireditev v eim večjem številu. ^ Miklavžev veder. Tradicionalni Miklavžev veder sokolskegs društva, ki je bil v pedsljO v hotelu br. Manorica je prsv dobro uspsl. Prireditev so obiskali v lepem številu tudi bratje in sestre iz Orobelnegt, Pragerskem in drugod. Vsem, ki so pripomogli k uspehu, najlepša hvala. Zdravo. Božične počitnice podaljSane Trajale bodo n šolsko mladino rimokatolike in pravo« slavne vere od Zi* decembra do to. lanaurja Ljubljana, 11. decembra V našem listu smo že poročali o skupni akciji slovenskih tujskoprometnih rvez v Ljubljani in Mariboru, k sta se odločno zavzeli za to, da bi bile božične počitnice šolske mladine podaljšane in sicer za pravoslavne in katolške šolske otroke. Te svojo zahtevo sta utemeljili zlasti s turističnega stališča, saj prihaja posebno na naše Gorenjsko mnogo gostov iz Srbija in Hrvaške. Id pa se vsi že po kratkem b vanju v naših krajih morajo vrniti domov Božične počitnice šolske mladine to namreč prekratke, starši pa otrok ne morejo pužčatl samih v mestu. Zaradi prekratkih božičnih počitnic, ki staršem in otrokom onemogočajo daljše bivanje v zimskfh turističnih krajih, je posebno prizadet nai turizem, ki je zdaj odvisen samo še od domačih gostov. Vloga mariborske ln ljubljanske Tu j s koprom etne zveze je bila poslana potom direkcije »Putnika« v Beogradu na prosvat. no min atrstvo. Danes ja iz Beograda prispelo sporočilo, da jt prosvetno mlnletr. stvo v poln) meri upoštevalo predlog; ale* venskih tujskopr©metnlh zver In »dre>d'ls, da bodo botične počitnice za ftolsko mladino rimokatoličke ln pravoslavne vere trajale od 2S de«-mbra do 10. januarja. Prepričan! smo. da bo uspeh akcije na-Sih tujskoprometnih zvez za podajšanje božičnih počitnic naletel na odobravanje staršev naše šolske mlad ne m prinesel tudi kor.sti našim zimskim turističnim krajem. Mariborske in okoliške nov!ot> —• V ssartnl nevernosti so bile trt oseb«, ki so se peljale s nekim lav osekom s Kralja Petra trge proti Koroški cesti. Na državnem mostu se je namreč konj splazil ter adirjai. Isvosaćek ga ni mogel ustaviti. Vozilo se je zamajalo sedaj na leve sedaj na desno stran in je bila velika nevarnost, da padejo potniki lz vozila. Naposled so spla-šenege konja na Koroški cesti ustavili in so se potniki zelo oddahnili, ko so pri nevarni »dirki* odnesli zdravo kožo. — Razburljiv Incident se je pripetil okoli 4. ure zjutraj v Vetriojski ulici. Skupina osmih oseb se je na cesti sporekla in je naposled nastal splošen pretep Bunke so padale na levo in desno. Rabuki je napravila konec policija. Zadeva bo imela svoje odmeve pred sodniki. — Mučne zadeva. Mestni konjač je ns Aleksandrovi cesti aajel nekega psa, d« bi se prepričal, ali Ima pes veljavno pasjo znamko. Psa js ujel a žico. Pee je pričel cviliti. Pritekla je lastnica psa, ki js zahtevala od konjača, naj psa izpusti, Češ da ima veljavno znamko. Toda konjač tega nI hotel storiti in je Ženska prisolila ko-njacu klofuto. Rabuki je napravil konec stražnik, ki je konjača ovadil zaradi trpinčenja živali, žensko pa zaradi nedostojnega vedenja. Vsa zadeva se bo najbrže obravnavala pred sodniki. —Nočno lekarniške slnžhe imata teko«*' teden Aibanežejeva lekarna prt 8v. Antonu na Frankopanovi ulici 18, tel. 27-01, ter Konigova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti 1, tei. 21-79. — V polnem gledališču je bila v soboto zvečer premiera J. Knittlove švicarske drame »Vla mala«. Dramo je prevedel ln zrežiral g. Peter Malec. Potek odrskega dogajanja je izredno močan. Številno občinstvo je vsem sodelujočim toplo vzklikalo. Podoba je, da bo »Via mala« zelo vlekla. — Pele kuga. v Cerkvenjaku v Slovenskih goricah je nenadno umrla posestniea Matilda tamprl. Pri preiskavi te je pokazalo, da je šamprlova preminila na posledicah splava. — lz glcdailščsv. Mariborska drama je nameravala uprizoriti znamenito dramo Gorkega »Na dnu«. Iz neznanih vzrokov pa nameravane predstave ne bo. V mariborskih kulturnih krogih je vzbudila ta vest precejšnjo pozornost. — Za božične praznike pa bo v mariborskem gledališču krstna predstava nove domače operete F. Rasbergerjeve >Ob Jadranu«. — Dobrota Je sirota. K mesarju Josipu Dražu na Radvanjski cesti je prišel neki moški, ki ga je prosil za prenočišče. Moškemu je bilo odkazano prenočišče v hlevu. Neznanec se je vlcgel k počitku, toda kmalu je domaČi sinček slučajno opazil, da prihaja iz hleva gost dim. Domačini so vdrli v hlev, kjer jc gorela slama. Takoj so pričeli z gašenjem in se je domačinom posrečilo, da so ogenj pogasili. O tem so obvestili tudi stražnika, ki je moškega, ki je spal v hlevu, aretiral. Dognali so namreč, da je moški odvrgel ogorek cigarete, ki je skoro povzročil požarno katastrofo. Na policiji so ugotovili, da gre za 42-letne-ga Konrada M., ki je že del j časa brez dela. — Ob vse prihranke. Mizarskemu pomočniku Antonu Canjkarju je izginila med delom lz delavnice mizarskega mojstra K. Poppa na Koroški cesti 21 denarnica, v kateri je bilo 1100 din gotovine. Policija skuša pojasniti tajinstveno tatvino. — Zaradi nesrečne ljubezni je hotel v smrt. Alojzij MatjašiČ, ld-letni mladenič, stanujoč v Slovenski ulici 36, se je zaljubil v neko mladenko v Kamnlci. V soboto zvečer je v družbi svojega prijatelja obiskal kino, nato Merdausovo gostilno, okoli polnoči se je pojavil pred hišo svoje iz vol jenke v Kamnlci Zaljubljeni fant je klical svojo izvoljenkc, ki ga pa ni slišala. Odklonilno stališče svojo isvoljcnke si je MatjašiČ tako vzel k srcu, de je potegnil lz žepa samokres ter al pognal v samomorilnim namenu kroglo v trebuh. Mladenič se je zgrudil na tla ln obležal nezavesten v mlaki krvi. Njegov prijatelj, ki je opazoval ves dogodek, je obvestil mariborske reševalce, ki so nesrečnega Matja-Mee odpremill v bolnico, kjer si zdravniki prizadevajo, da M mu rešili življenje. — Zsdettnl vred. odsek za zaščito deee pri muetmaii poglavarstvu mora v smislu neredne Kraljevske banske uprave dravske banovine popisati vse otroke v starosti do končanega 16. leta, ki prebivajo v mostu Mariboru. v to svrho so se zadnje dni dostavljale družmam tozadevne popisne pole. Vsi oni, ki pomotoma niso dobili popisnih pol, pa imajo v svoji družini bodisi svoje ali tuje otroke do zaključno 16. leta starosti, naj v smislu razglasa mestnega poglavarstva zahtevajo takoj ponižne pole i eociajno-poiitittieni oddelku mestnega poglavarstva v Mariboru, Ro-tovaki trg 9. — Mariborsko vreme. Za mariborski okoliš se napoveduje oblačno in mirno vreme, ponekod tudi sneg. Najv sja temperatura včeraj znašala 1.9. današnja najnižja —0.7. Mariborsko gledališče Ponedeljek, dne 11. decembra: Zaprto. Torek, dne 12 decembra, ob 20. uri: »Via mala«. Red C. Sreda, dne 13 decembra; Zaprto. (Gostovanje v Celju.) Iz Prekmurfa — Dolgoprstnežl bodo »pravljeni čez rimo. Okrožno sodišče v Murski Soboti je imelo te dni opravka z dolgoprst ne ži in jih obsodilo na zimsko gostovanje v varnih zaporih. France Vuk iz Male Nedelje je bil že večkrat obsojen zaradi tatvin :n &e znan gost sodišča. Vse kazni pa ga n so izučile in poboljšale. Posebno rad Ima kolesa, s katerimi se po izvršeni tatvini lahko prepelje v drug kraj ln j h prod« »pod roko«. V Moravcih je »suiuU* nekemu posestniku kolo, ki ga je pa pripeljalo naravnost pravici v roke. Obsojen je b:i na 5 mesecev stiogega zapora in izgubo častnih pravic za dobo 1 leta. — Cigana Jurij m Geza Kokaš iz Kukeča sta verno hodila po stopinjah svojih prednikov in obiskovala kurnike po Cankovj ter zavijala vratove ubogim kokoškam Pn tieh posestnikih sta tudi po zkusila vlomiti, pa sta bila prepojena in nazadnje zatečena. Jurij je dobu 4 mesece, Geza pa i mesec in 10 dni strogega zapora. — Ivanu Duhu iz Lipe, ki je služil v Murski Soboti, sreča že pr4 prvi tatvini ni bila mila. Odnesti je prijatelju lončeni hranilnik a 500 din gotovine in bil zasafen- Morda ga bo 3 mesece atrogega zapora spametovalo, da ne bo več segal po tuji lastnini. Na isto kazen je bil obsojen Franc Grubič iz Dolnje Lendave, ki je dalj časa skrivaj zahajal v klet svojega soseda in s pn om rabil njegovo mast in žganje, dokler ga seveda niso odkrili in IziočUi pravic: v roke. — Zaradi p°ir.ku**a pot* ga Je bil obsojen Štefan Dervaič iz Latahovcev na 4 mesece strogega zapora. Imel je čudno navado, da je v prepiru s svojo ženo stalno grozil, da bo zažgal hišo. Nekoč ae 1« res tako izpozabil, da Je hotel zapaliti slamnato streho svinjaka, s čimer bi ogrozil vsa sosednja poslopja. Sossd mu je prepreči požig, žena mu js odpustila grožnjo, sodišče pa mu je dalo dober pouk, da tudi taka živčna vojna v domačem gnezdu ni na mestu. —« Zlata nedelja. Letos pade zadnja nedelja pred božičnimi prazniki vprav na sveti večer. Ta dan bodo z oz rom na zlato nedeljo trgovine odprte ves dan do 5 zvečer. Na božič in Štefanovo pa ostanejo seveda ves dan zaprte. — Vlak za vlakom prihaja na mursko-sobožko postajo z izseljenci in sezonskimi delavci iz Nemčije. V soboto zvečer jih Je spet prišlo 400. za ta teden pa je za vsak drugi dan Javljen velik transport. Računajo, da bodo zadnji sezonaki delavci prispeli prihodnjo soboto. Zdaj Je zunaj še okrog 3000 ljudi ln ko se ti vrnejo, bo Prekmurje spet napolnjeno. _ Prekmurci so za žensko volilno pravico. Ker odhaja vsako leto toliko sezonskih delavcev na delo izven doma, ostane doma večina žensk. Največkrat so tudi volitve v času, ko mož ni doma. zato je odstotek oddanih glasov pri volitvah v Prekmurju razmeroma prav majhen. Prekmurci nimajo nič proti temu, da jih za časa odsotnosti pri volitvah zastopajo ženske. — Tuj*koprometno fn oirp*eva]no dni-fttvo ima danes »večer v hote'u Slonu sejo, na kateri bo v razpravi tudi končno poročilo o Prekmurskem tednu. Iz Ljutomera — Poizvedbe radi požigov. OrožntŠtvo marljivo poizveduje za požigalei. ki so zažgali že več gospodarskih poslopij v Nor-šinclh in Ključarovcih. Do sedaj Se preiskava ni ugotovila nič konkretnega. — O« vedno sraollk*. Radi smoljke. ki so jo dobili naši konji na vojaških vajah, že vedno boleha nekaj konj. V zadnjem času je en konj podlegel. Brezplačno zdravljenje banov nskih in državnih veterinarjev bi bilo umestno že takoj po vojaških vajah, pa bi MU uspehi mnogo večji.