Poštnina plačana v gotovini.
Številka 29
Maribor, 31. julija 1937
Posamezna številka Din 1.50.
Leto II.
E
i O O VI
Izhaja tedensko — Velja po pošti dostavljen : na mesec Din 6’—, za tujino na mesec Din 10*—	—	Oglasi	po	tarifi
Tednik za vsa javna vprašanja
Uredništvo in uprava: Maribor, Ulica 10. oktobra — Telefon 26-16 — Rač. poštne hran. 17.160 — Rokopisov ne vračamo
Slovenski narod si bo pisal svojo sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar.
Ivan Cankar.
Ljudska fronta nikogar ne odbija in pusti vsakomur svobodo svetovnega nazora. Zato bo tudi zmagala, ker je vseljudska in naravna. Narava pa doseže svoje, ne da bi vprašala uradne predpise...
P. T. — dopisnik iz Pregrada.
Organiziranost
ali namen?
časopisje meščanskih strank je zabeležilo z vso škodoželjnostjo, ki mu je pri roki, pojave razpok med različnimi strujami slovenskega delovnega ljudstva. Odhod nekaterih pripadnikov gibanja v Zagreb 11 .aprila 1937, kjer so si izbrali dr. Mačka za svojega neposrednega šefa, njihov načrt razdelitve dela po stanovih, odpovedno pismo vodstva socialnih demokratov z dne 6. VI. t. 1. in iz objave dopisov porojena polemika in razdraženost, vse to je dalo meščanskemu časopisju zunanjo podstavo za objestno veseljačenje. »Jutro« je planilo na dan z veselim »Saj smo vedeli!«, Slovenec« pa je kar naravnost napisal »Razpad ljudske fronte«, čeprav je preje vedno pisal, da je ni, razen če šteje svojo fronto za to.
Množice delovnega ljudstva omenjenih pojavov gotovo niso bile vesele, vendar bi bilo pretirano trditi, da so jih pojavi omajili ali oplašili. Toliko politične razsodnosti pa že majo, da lahko na prstih seštejejo že tri važne dobičke prav istih pojavov.
Prvi dobiček omenjenih dogodkov je spoznanje, da priznavajo meščanski listi naše gibanje, kakor hitro upajo, da smo se med seboj temeljito sprli in zlasali. Dokler držijo pa različne struje skupaj, dotlej nas — ni.
Drugi dobiček je, da zdaj po dogodkih bolj jasno vidimo različnost metod in taktike posameznih skupin. Prav različnost metod in taktike so pa vs te struje pred letom dni premalo obdelale.
Tretji dobiček je spoznanje, da je bil sporazum z dne 20. Vil. 1936 vsebinsko in oblično nepravilno sestavljen, ker je vrgel poudarek na — svobodnost dela, namesto na skupne točke sporazuma.
Za nadaljrio zbiranje demokratičnil sil med Slovenci so postavili na eni strani pogoj »organiziranost skupin«. Pogoj spada v smislu gornjih izvajanj med sestavine »drugega dobička« in postavlja na prvo mesto izvedbe vprašanje »procedure«. Zato mislimo, da bomo koristili stvari, če si ogledamo »organiziranost skupin« bližje.
Ko je šestojanuarska diktatura prepovedala politične skupine,, onemogočila je tudi organiziranje političnih skupin. Tiste, ki so obstajale ob prepovedi, so se razšle. Toda ko so se razšle, niso v glavnem popustili uspehi prejšnjega dolgoletnega skupnega dela in vzajemnega osebnega poznavanja sodelujočih. Ker je bila prepoved političnih strank izključno samo pravno dejanje, tikala se je pa političnih pojavov, je mogla učinkovati tudi Samo pravno, ne pa politično, ali z drugimi besedami, takrat obstoječe stranke so stvarno obstojale še naprej, samo zakon jih ni poznal več; obdržale so svoie kadre, svoja vodstva in so kvečjemu tehniku delovanje spremenilo. Seveda je pa moralo prenehati redno delovanie organo-nov takih strank; zato nobena teh strank ne more danes o sebi trditi, da je »organizirana skupina«.
To lastnost je mogoče pridati le tistim skupinam, ki so se poslužile leta 1931 izdanega zakona o društvih, shodih in posvetih in ki so si izprosile predpisano dovoljenje ustanovitve in — organiziranja, še te politične stranke pa so — zopet zaradi predpisov zakona o društvih — na milost in nemilost odvisne od svobodnega preudarka oblasti zlasti, ko gre za vpra-
Za skupnost naprednih sil
Kmečko-delavsko gibanje ie predvsem socialno gibanje. Opira se prvenstveno na kmete !n delavce kot osnovne sile naroda. Slovenski narod je rešila slovenska vas, slovensko industrijsko gospodarstvo je plod produktivnega dela slovenskega delavstva. Poleg kmetov in delavcev so pa tu še drugi sloji, ki jim današnje socialne razmere jemljejo eksistenčno možnost. Je tu predvsem ta-kozvani srednji sloj, malo obrtništvo, malo trgovstvo, pa uradništvo in intelektualci. Povezati vse te družabne sloje, v eno celoto, to je osnovna in najnujnejša naloga gibanja.
Ti sloji, ki tvorijo ogromno večino našega naroda, so pa večinoma ali brezbrižni za probleme današnjega časa ali pa v službi najrazličnejših Strank in strančic, in so prav zaradi tega brez mo či. Njihov vpliv na razvoj socialnih in političnih razmer doma in v državi ni zdaleka tako velik kakor bi lahko bil, če bi tvorili skupno, organizirano politično silo. Še najbolj tragičen je v tem pogledu položaj takozvanih naprednih elementov v našem narodu. Uprav ti elementi, ki bi morali bili gonilna moč socialnega, gospodarskega in političnega napredka, so radi medsebojne razcepljenosti takorekoč izrinjeni iz političnega tekmovanja, so v našem javnem življenju skoro brez pomena. Pa je vendar očitno, da bi združeni predstavljali v oaislabšem primeru vsaj tako močno politično silo kakor Slovenska ljudska stranka. Razlika je le v tem, da je Slovenska ljudska stranka enotna in zato aktivna, medtem ko so ostale napredne sile neenotne in večinoma pasivne. Odtod stalna premoč ene stranke nad vsemi drugimi.
Pri nas se politični boji vrše še vedno v znamenju nasprotja med klerikalizmom ali liberalizmom. V tem ozkem okviru se pa politična delavnost ne izživlja več v nobeni drugi državi in med nobenim drugim narodom. Novi čas in nove razmere so rodile nove ideje ter nove potrebe in težnje, ki nimajo nič skupnega s primitivno miselnostjo našega klerikalizma in liberalizma. Tudi radi te prirojene nesposobnosti dojemanja idej in teženj novega časa se pri nas liberalizem in klerikalizem borita le za oblast radi
oblasti. Vse drugo, politični programi, načela in potrebe naroda so postranske zadeve, o katerih se govori le v agitacijske namene. Toda nove ideje, sodobno pojmovanje narodovih potreb so medtem globoko prepojile tudi težko in počasno slovensko miselnost. Naše ljudstvo občuti danes vse drugače socialno diferencijacijo in pomen naroda, nego v letih pred vojno. Njegove ideje občega napredka lomijo tesne miselne okvire njegovih oficielnih naprednih strank. Tudi naš kmet že zdavnaj ni več to, kar je bil v letih, ko je pri nas klerikalna stranka začela zmagonosno osvajati slovenske vasi. V normalnih razmerah, ki bi omogočile narodu, da se svbodno izjavi, bi se kmalu pokazalo, da se je izvršila v globini narodove duše velika sprememba.
Število pristašev naprednih idej je stvarno v mestih in na deželi silno po-rastlo. Prav to neprestano ustvarjanje novih naprednih strank in gibanj dokazuje, pri vsej vedno večji in nedvomno škodljivi razcepljenosti naprednih elementov, da se stalno krepijo sile, ki so obračunale s starim časom, s starimi idejami in starimi strankami in iščejo nova pota in novo idejno vsebino za svoje politično, socialno in gospodarsko delo med narodom.
Napredne moči v našem narodu so vzlic vsemu v neprestanem naraščanju, toda ves ta vzpon je obsojen na stvarni neuspeh, ako se vse te razcepljene skupine ne znajdejo in zedinijo na skupnem programu in pri skupnem delu za resnični socialni in politični napredek našega ljudstva.
Gibanje hoče predvsem ustvariti to možnost združitve in uveljavljenje vseh aktivnih in koristnih sil, ki žele delati složno za koristi naroda, za potrebe našega kmeta, za socialne težnje naših delavcev, za socialne in gospodarske pravice vseh zapostavljenih ljudskih slojev.
Ljudsko gibanje odpira na stežaj vrata vsem, ki hočejo v tem pravcu delati. V tem gibanju je dovolj mesta za vse, ki hočejo dvigniti naš narod in uveljaviti njegova stremljenja, za vse pobornike napredka in zagovornike ljudskih pravic.
Združena opozicija v Sloveniji
Skupina kmečko-delavskega gibanja in odbor radikalne stranke za Slovenijo sta se dogovorila za sodelovanje po vzgledu srbske združene opozicije in je bil v to
svrho določen skupni odbor. Navedena skupina radikalov je izrazila soglasnost s socialnim programom slovenskega kmečko-delavskega gibanja.
Za vse dele opozicije, ki je dobre volje, je
dela dovolj.
Dr. V. Kukovec.
Naročnikom!
Današnji številki smo priložili položnice in prosimo vse naročnike, naj nam zanesljivo poravnajo naročnino vsaj do desetega v mesecu. Opozarjamo, da je naročnina plačljiva vnaprej. Posebej pa opozarjamo naročnike, ki so v zaostanku z naročnino za mesec junij in julij, naj nam isto zanesljivo nakažejo do določenega termina. Brezpogojno in brez izjeme bomo ustavili list vsem, ki ne bodo plačevali v redu naročnine. Pripominjamo, da živi naš list izključno ob naročnini in da so mu zgolj redno plačujoči naročniki zagotovili obstoj. Kdor ne plačuje v redu naročnine, ubija list. Naročnike, ki so v redu plačali naročnino, prosimo, naj shranijo položnice, ali pa naj jih izroče svojim prijateljem, da se naroče na naš list. Dolžnost vsakega našega zvestega naročnika je, da nam pridobi vsaj še enega novega naročnika.
UPRAVA »NEODVISNOSTI«.
Tedenska kronika
Rudarji za zvišanje plač. Preteklo soboto je delavstvo TPD po svojih treh strokovnih organizacijah sklicalo konferenco, ki je razpravljala o težkem položaju, v katerega so zabredli rudarji vsled draginje, odplačija dolgov in zmanjšanja mezd. Predstavniki vseh treh zvez so soglasno sprejeli dodatek h kolektivni pogodbi z dne 31. VIII. 19.36: a) zvišati se morajo povečani draginji odgovarja-jdčči prejemki dslavstva; b) definitivno naj se revidira akordne postavke, ki jih itak predvideva § 6 kolektivne pogodbe, kar pa se doslej ni izvajalo; c) Sporazumno naj se izdelajo potirefbna tolmačemja nejaisnih, odnosno dvoumnih določb obstoječe kolektivne pogodbe. Poleg tega naj posebna delegacija predloži vodstvu TPD apel, da se skoraj rešijo pereča lokalna vprašanja, kot zidanje stanovanjskih hiš, postavitev kopalnic, ureditev razsvetljave itd.
Konkordat. Kar nas je te dni najbolj zanimalo, je bilo glasovanje konkordata, ki bi imel prav za Slovence dalskosežne posledice. V skupščini je bil konkordat izglasovan s 167 glasovi proti 129. Konkordat ni bil takoj predložen senatu, temveč bo šele v jeseni. Medtem pa bo poskušal predsednik Stojadi-novič pregovoriti novoizvoljenega patriarha in tako- se pomiriti s pravoslavno cerkvijo.
Vendar se debate krog konkordata niso polegle. Kot poroča »Vreme«, so po izglasovanju konkordata delili po Beogradu letake sledeče vsebine: »Izglasovanje konkordata je največja izdaja naSe mukotrpne zemlje. Mračnjaki in inkvizitorji, lotita se svojega razdiralnega posla! Po konkordatu so vam vrata na stežaj odprta.«
Pokojnega patriarha Varnavo hoče sv. Sinod' proglasiti v najkrajšem času za svetnika.
Laži in klevete g. ministra dr. Kramarja
so tako oibširna snov, da izhajajo v »Slovencu« v nadaljevanjih.
Legionarska skupina na Poljskem zahteva odpravo oziroma revizijo konkordata. Krakovski konflikt, ki ga je izzval mitropolit Sa-pieha s tem, da se dal odstraniti zemeljske ostanke maršala Pilsudskega iz kraljevske kripte katedrale na Wawelu, je imel v vsem poljskiem narodu velik odmev. Na semjski protestni skupščini je sprejeta resolucija, ki se zavzema za odpravo konkordata, ki so ga po mili volji latiko izrabljali razni cerkveni dostojanstveniki.
šanja praktičnega dela med množicami. Saj je po današnjih predpisih mogoče s preprosto uporabo taksnega predpisa čez noč uničiti vsako izmed teh strank. »Organizirane skupine« so torej ta čas samo stranke kot JNS, JRZ, Hodžerova bor-baška skupina in Ljotičev Zbor. Te so »organizirane«, dasi s tem ne mislimo na njihovo »zasidranost« v množicah.
Kaj pa skupine in gibanja, ki so se razvila v času izza uvedbe diktature? čisto gotovo je, da jim v danem pomenu besede ne smemo priznati značaja »organiziranih skupin«, najsi bi bile še tako popularne. Edino znamenje njihove organiziranosti je namreč zavest določenega namena, programa, nič pa nimajo znamenj delovne urejenosti.
Iz teh misli smemo posneti sklep, da bi
za zbiranje demokratičnih sil med Slovenci pogoj »organiziranih skupin« ne bil izvedljiv. Vsaka stran ,ki postavlja ta pogoj, se izpostavlja ugovoru, da nje] sami manjka pravica, da se šteje za organizirano; izpostavlja pa se tudi osamljenosti. Razen vsega tega pomeni določitev tega pogoja še prisvajanje pravice, da ceniš svojega morebitnega sopogodbe-nika po lastnem preudarku, ali je organiziran ali ne, torej spet v okviru lastnih taktičnih koristi.
Nasproti izraženi miselnosti, da je mogoče zbiranje demokratičnih sil le med »organiziranimi skupinami«, se nam zdi vsaj na terenu slovenskih političnih vprašanj in zahtev vprašanje določitve skupnega dela prva in glavna stvar. Tembolj, ker se da prav to vprašanje razčistiti
brez ozira na stanje, ki »ureja« danes »organiziranje« političnih sil. Zato mislimo, da ni treba pretiravati pomena »organiziranosti« v trenutkih, kakršni so današnji, zlasti pa, da ga ne smemo postavljati pred vprašanje namena zbiranja sil. Kar mislimo, smo povedali, da opravičimo pomisleke proti pogoju »organiziranosti skupin« in da izrazimo prepričanje
o	škodljivosti ali zavlačevalnosti takega pogoja. To, kar velja za razčiščenje med nami samimi, Slovenci, ne pride nujno vpoštev v našem razmerju nasproti drugim osnovnim narodom in pokrajinam države. Nasproti tem smo že organizirani, če smo — Slovenci in če se tega politično dosledno zavedamo. Zato je v tem razmerju lahko tudi vprašanje procedure prva stvar.	—ar.
»Drang nach Siiden«
Prejšnji teden je bil v Berlinu kongres nemških zgodovinarjev, na katerem je govoril tudi prof. Wilhelm SchluBler. Njegova izvajanja bi se zdela slehernemu objektivnemu človeku neumna in brezsmiselna, vendar moramo žal po-vdariti, da jih Nemčija sprejema kot čisto znanost. V glavnem se njegovi zgodovinski nazori krijejo z italijansko-faši-stičnimi, le da so gledani z nemškega stališča. Kakor italijanski fašizem vedno opravičuje svoje imperialistične težnje z zgodovino rimskega imperija, prav tako skuša sedanja nemška zgodovina prikazati Hitlerjeve zavojevalne namene kot osvoboditveno borbo arijske rase in kot ustvaritev pangermanskega edinstva, ki je že bil realiziran v svetem rimskem imperiju nemškega naroda, v Metternichovem »Nemškem Bundu« in v predvojni deželni organizaciji Pruske in Avstro-Ogrske. Za nemški nacizem ni torej Srednja Evropa cona majhnih držav in narodov, v katerem Nemci žive le kot manjšine, temveč je razkosan nemški teritorij.
Vse te namišljeno neosvobojene kraje obsega takozvana »bela karta«. Po njej pripada tudi Slovenija do Zidanega mosta Veliki Nemčiji. Da ni to morda kaka pomota, pričajo tudi neštete »znanstvene« knjige in brošure, ki globokoumno dokazujejo, da se naš narod sestoji iz Nemcev, Windischev (?!) in Slovencev.
In da so Slovenci seveda v manjšini. Po Rosenbergovem milu krvi, kot ideologiji arijske rase, je torej naša slovenska zemlja ona interesna sfera, ki pride slej ko prej na vrsto, da jo nemški fašizem »osvobodi«.
Če hočemo Slovenci prav razumeti »osvoboditvene želje« našega daljnega soseda, moramo pregledati politično-ekonomske težnje Hitlerjanske Nemčije. Kot znano, je Hitler prišel na oblast potom ameriškega in nemškega kapitala, posebno pa Kruppove vojne industrije. Vsa njegova ideologija je torej maskiran računski diktat velikapitala. Ako pregledamo današnji nemški katekizem »Mein Kampf«, 'ki deloma obsega Hitlerjeve ideje, še preden je prišel na oblast, in ga primerjamo z ekonomsko stisko tedanjega svetovnega kapitala, spoznamo v vseh njegovih blagodonečih idejah le goli finančni interes nekaj nemških kapitalističnih familij. Vojna industrija pred nastopom Hitlerja je bila na tleh. Opomogla bi se lahko edino tedaj, če izbruhne nova vojna, če se prebude v širokih vrstah naroda najnižji ljudski instinkti klanja in požiganja, če se torej rodi herojski fašizem. V tem smislu je v Hitlerjevem »Mein Kampfu« določno začrtana zunania politika: zveza z Anglijo in Italijo, propast Francije, kolonizacija in eksploatacija ruskega Vzhoda (torej boj s SSSR) ter rešitev iz neprijetnega oklepa demokracij t. izhodom na jug (Drang nach Saden). Zveza z angleško demokracijo še do danes ni povsem realizirana, je pa nujno potrebna, če se nemški nacizem v slučaju vojne hoče ubraniti blokade in vloge svetovnovojnih centralnih sil. Zveza z Italijo zaradi sorodnosti reždmov ni bila nikako vprašanje. Ekspanzivni germanizem na Vzhod si še ne upa odkrito napasti Sovjetske Zveze, pač pa je krog nje okužil države do napol fašistične stopnje. Marsikje mu to še ni bilo dovol;, zato je v Poljski osnoval ilegalna taborišča, v katerih je vadil svoje simpat • zerje za vstajo, v Danzigu so njegov agentje pozaprli in pdbili skoraj vse an
tifašistične voditelje, v Romuniji je osnoval s svojim denarjem posebne udarne čete »Železno gardo«, na Madžarskem, kot pravkar doznavamo, je pričela nemška manjšina, ki se navdušuje za nemški nacizem, z židovskimi pogromi, podiranjem križev in rušenjem državnega reda; z japonskim paktom pa je hitlerizem zanetil sedanjo japonsko-kitajsko vojno, da bi s tem SSSR zaposlil na mandžur-ski meji. Padec francoske Jjudovlade spretno pripravlja deloma z italijanske strani, deloma potom vojaškega udara generala Franca s španske strani. Izhod na jug preko CSR, Avstrije, Madžarske, Jugoslavije, Bolgarije in Grčije pa si je zajamčil s spretnimi diplomatskimi in trgovskimi pogodbami ter z raznimi poizkusi nemško-fašističnih ali pa urodniško fašističnih uporov.
Seveda je moral nemški narod drago plačati vse vojne predpriprave in inozemsko propagando. Doslej je življenjski standard nemškega prebivalstva padel za dvajset odstotkov, »toda jasno je«, piše »Banker«, »da nacistični strokovnjaki smatrajo to stanje še nadvse znosno in da pripravljajo novo znižanje do 20 odstotkov. To stanje bo doseženo ne kako v dveh letih, če bo Nemčija na daljevala svojo vojno politiko. Šele tedaj se bo standard preživljanja, kot trdijo radikalni nacisti, ki verjamejo na moralen uspeh stradanja, približal kritični me-
i.«
Kljub temu, da je nemški nacizem oro pal svoje delovno ljudstvo za najnujnejša življenjska sredstva, mu vendar za njegov veliki podtalni načrt v tujih državah primanjkuje denarja, katerega je vložil v svojo vojno industrijo. Toda pomanj-canje sredstev ga za čuda ne ovira v njegovih inozemskih ilegalnih akcijah in propagandi, dokler ima opraviti s politič no nezrelimi narodi, ki jim zadostujejo že gole fraze in laži.
V Jugoslaviji, kot sestavnemu delu nemške »težnje na jug« (Drang nach Sfi-c en) je le 55 milijonov Dm nemškega apitala, kar pomeni, da je Nemčija komaj na predzadnjem mestu tujega kapitala v naši državi. Vendar lahko mirno :rdimo, da nima nobena tuja država tako odločujočega vpliva na našo politiko kot Nemčija. Pri nas kakor v drugih deže ah si je znala Nemčija poleg hitlerizma osnovati tipičen urodniški fašizem. V Jugoslaviji je teh fašističnih skupinic kar cela vrsta, direkten vazal Berlina pa je ugoslovansko ljudsko gibanje »Zbor«, ki ga vodi »doslej še nekompromitirani« vodja (Fiibrer 1?) Ljotič. Kdorkoli pozna ideologiji obeh gibanj in njihovo taktiko, zanj je vazalstvo našega »Zbora« dogna: no dejstvo, čeprav se doslej še ni spozabil tako daleč, kot vodja hrvaških fa-šistov-frankovcev dr. Buc, ki je hotel prepričati Hrvate, da so pravzaprav Ger mani gotskega pokolenja. Vpogied v gospodarske zveze »Zbora« , z Berlinom pa nam je vsaj za trenotek dovolila Dia-mantsteinova afera z zagrebško »Teh nično Unijo«. Kljub temu, da je denar z Rajha precej skopo odmerjen, lahko v Jugoslaviji taka protinarodna fašistična gibanja obstojajo, ker jih bogato podpirajo domači kapitalisti, ki se dobro zavedajo, da je fašizem najučinkovitejše sredstvo svetovne reakcije. In tako so naši domači kapitalisti, čeprav se imenujejo nacionalni in ultrajugoslovanSki; postali narodne izdajice, ki z Berlinom kujejo še hujše okove za domače delovno ljudstvo.	F*	Z*
riiorale imeti v zbornici vsaj po enega zastopnika, ki bi moral biti iz kraja, kjer je posamezna panoga najbolj razvita in so za njo dani najboljši pogoji.
Kar se strokovnjakov, ki so potrebni kmetijski zbornici, tiče, pa bi teh naj ne imenovale posamezne korporacije. Strokovnjaki bi morali biti plačani nastavljen-ci kmetijskih zbornic, ne pa člani. Naloge teh strokovnjakov bi bile samo v strokovnem delu za naše kmetijsko gospodarstvo.
Prva med dolžnostmi kmetijske zbornice bi bila decentralizacija raznih gospodarskih organizacij, organizacija urada za obveščanje kmetov o dnevnih cenah, prizadevanje za dvig moči konzu-menta in preskrba sezonskih kreditov. Slovenski kmetje nujno potrebujemo za svoje posebne gospodarske razmere vsaj ekspoziture raznih centralnih organizacij. Tako nujno potrebujemo sedaj, ko se je sezona že pričela, ekspozituro centralne organizacije za izvoz sadja. Ker je sedaj centrala v Beogradu, zvedo beograjski trgovci in prekupčevalci prvi za cene sadja in so tudi prvi, ki dobijo izvozila dovoljenja. Mi kmetje pa, ki komaj čakamo na izkupiček za sadje, smo zadnji. Le tako si lahko razlagamo, da se pojavljajo med nami razni beograjski m e š e t a r j i, ki kupujejo pri nas sadje in pri tem mastno zaslužijo. Zakaj je danes cena zgodnjemu sadju v nekaterih krajih dva dinarja, v drugih pa 75 par za kilogram? Slovenski kmetje, predvsem vinogradniki, nujno potrebujemo ustanovo za tipizacijo in izvoz vina. Takšna ustanova je nujno potrebna za štajerski del. Nadalje potrebujemo slovenski kmetje ekspozituro za dodelitev kontingentov za izvoz živine in to po pokrajinah. Dosedaj nismo bili kmetje nikoli tako srečni, da bi dobili sami v roke izvozna dovoljenja za izvoz živine. Ta izvozna dovoljenja so dobile zadruge ali pa prekupčevalci, ki nas izkoriščajo in pri tem mastno zaslužijo na naš račun. Bolj kot kedaj bi nam bila kmetom potrebna organizacija mlekar-
stva, prav tako pa tudi urad, ki bi nas obveščal o dnevnih cenah. Kmetje smo zadnji, ki izvemo za gibanje cen naših oridelkov.
Slovenski kmetje se pa tudi predobro zavedamo, da je brezuspešno vse naše prizadevanje za dvig cen naših pridelkov, dokler se ne bo dvignila kupna moč kon-zumentov. Tudi se zavedamo, da bomo dosegli izboljšanje le, če se bomo skupno z industrijskim delavstvom in ostalimi delovnimi sloji borili za izboljšanje današnjega položaja. Le v skupnosti in vzajemnosti je moč in zato nam je nujno potreben skupni nastop brez vseh predsodkov. Delovni sloji smo steber naroda, smo steber države in so zato upravičene naše zahteve. Mi kmetje, se dobro zavedamo, da se naš položaj ne more in ne bo zboljšal vse dotlej, dokler ne bo dobil naš delavec in naš uradnik za svoje delo poštenega plačila. Ko bomo to dosegli, se bodo dvignile cene naših pridelkov ne glede na ugodne konjunkture za izvoz. Danes namreč se regulirajo cene naših pridelkov po cenah izvoza. To se pravi, da nam tuji prekupčevalci diktirajo cene, namesto, da bi jih mi sami določili doma.
Slovenski kmetje smo radi centralizacije gospodarskih ustanov hudo udarjeni radi tega, ker vidijo te ustanove le najbližjo okolico. Tako so se na primer dvignile cene pšenici in koruzi na prizadevanje priviligirancev, vendar pa od tega nimamo mi kmetje nobenega haska, marveč škodo, ker moramo radi pomanjkanja žitaric kupovati pšenico. Ni pa ustanove, ki bi skrbela za cene naših pridelkov. Godi se nam tudi krivica, ker moramo iz minimalnih izkupičkov za svoje pridelke financirati še centralne ustanove.
Prbližala se je sezona za izvoz sadja. Toda naše zadruge so mrtve in ne kažejo nobenega zanimanja, ker nimajo denarja. Zato bi bili nujno potrebni za naše zadruge sezonski krediti, če teh kreditov ne bo, bomo tudi letos kakor vsa prejšnia leta izročeni na milost in nemilost oderuškim prekupčevalcem.	—5-
Popravek
Župnijski urad v Litiji nam je v mnenju, da se nanaša članek »Beračeva smrt« nanj, poslal sledeči popravek:
Ni res, da so našli v nekem hlevu v okolici Litije pred nekaj dnevi mrtvega berača, res pa je, da je polegal pod raznimi kozolci po litijskem polju kakih 14 dni, kakor je bilo naknadno ugotovljeno, slaboten, kakih 65 let star breziposelni mizar, katerega je ugledna litijska gospa spravila pod šppo na snažno slamo in oskrbela z odejami vis-a-vis svoje hiše ter ga hranila več drii.
Ni res, da bi gospodinja, ki se je prestrašila strahotne najdbe, obvestila cerkovnika, ki je stopil do domačega župnika, tar mu sporočil vest, res pa je, da je prišla gori omenjent gospa sama k župniku, ki je dal takoj prepeljati Se žtivega bolnika v sobo poleg župnijske pisarne, kjer ga je karitativni odsek preskrbel s popolnoma svežo posteljnino, zdravnikom in zdravili ter drugimi okrepčili. Župnik pa ga ja ob 23. previdel in mu oskrbel postrežnika za po noči.
Ni res. da je bilo prvo župnikovo vprašanje, če ima berač kaj denarja, res pa je, da le župnik sam prevzel delne stroške za oskrbo »berača«.
Ni res, da mu je cerkovnik odgovoril, da berač najbrže ne bo imel ničesar pri ssbi, da se je župnik obregnil, da ga vse to nič ne briga in če berač nima denarja, naj ga
pokopljejo kakor hočejo, res pa je, da ni župnik s cerkovnikom ničesar govoril o »beraču«, kakor to. da naj pripravi vse potrebno za previdenje. župnik je pa šsl .bolnika pripravit za spoved.
Ni res, da se je cerkovnik potrudil in preiskal truplo, ter našel v hlačnem žepu zašitih 700 dinarjev, res pa je, da ni imel cerkovnik s truplom ničesar opraviti, ker je za to povrebni zavod, sicer pa ie bil bolnik šs živ in 'brez denarja,, ker ran ga je bila pripravljena posoditi že omenjena gospa, da se odpelje domov, ko jo je prosil, samo da mu odleže.
Ni res, da je presenečen to sporočil župniku, ki je bil takoj .pripravljen, opraviti pogreb, r?s pa je, da je župnik mrliča, ko je drugi dan opoldne umrl na njegovem stanovanju lepo oskrbovan za telo in dušo, po predpisanem času dostojno pokopal popolnoma zastonj brez vsakih presenečenj in skrbi, kar ni bilo prvič v župnikovem življenju in letos v njegovi župniji že drugi slučaj.
Res je, da so izvedeli za ta dogodek farani in širša okolica, ni pa res, da so se vsi zgražali nad postopanjem domačega župnika in ni res, da so nastali v vernem ljudstvu resni pomisleki in dvomi, ker niso Imeli za to nobenega povoda, kakor je razvidno iz povedanega res pa je da so župnikovo postopanje in ravnanje odobravali.
Beležke
■P
Kmetijske zbornice in kmetje
Te dni so se sestali člani kmetijske zbornice, ki so bili izvoljeni 27. junija, na prvem sestanku, na katerem so pripravili potrebno za redno delo v tej ustanovi. Čeprav so kmetijske zbornice po svojem pomenu prevažne ustanove za kmete, vendar nismo pokazali niti za volitve, niti za prvo zasedanje prav nobenega zanimanja. Poklicane so bile v življenje za nas, toda brez nas in našega odločeva-nja, Zato pa kmetje pričakujemo od novih zbornic le majhne, ali pa prav nobenih koristi.
Slovenski kmetje hočemo takšno kmetijsko zbornico, v katero si bomo s tajnimi volitvami izvolili svoje zastopnike. Le takšni zastopniki bodo resnično predstavljali voljo in zahteve slovenskega kmeta.
Glavna naloga kmetijske zbornice bi morala biti, da bi v prvi vrsti upoštevala naše potrebe, ki jih je mnogo In so precej različne. Pri zbornici bi morali biti organizirani posebni oddelki za vinogradništvo, sadjarstvo, živinorejo, poljedelstvo, mlekarstvo, sirarstvo, perutninarstvo, čebelarstvo Itd. Vse te panoge bi
»Preprečiti moramo prodiranje komunistov na Vzhod«, je izjavil japonski zunanji minister Hirota, da opraviči japonski napad na Kitajsko. Torej se še vedno reakcija poslužuje neflcih »komunistov* za vojne napovedi in za svoje imperialistično divjanje naid delovnim ljudstvom. Upamo, da bo radi »komunistov« kmalu pričel tudi »Slovenec« simpatizirati z Japonci, ki branijo evropsko (?) kulturo pred boljševiškim barbarstvom«.
V Nemčiji kjlub najostrejšim prepovedim stavkajo, da si tako izsilijo košček boljšega kruha. Stavk se udeležujejo tudi hitlerjanski pristaši.
Spomenica nemških indu9trl)cev, ki se ne
strinja s štiriletnim načrtom nemške vlade in povdarja nemož«nost avtarkije (politika, po kateri bi Nemčiji ne bilo treba nič uvažati), še dolgo ne pomenja, da so postali nemški kapitalisti načelni nasprotniki vojne, kakor so nekateri listi optimistično pisali. Saj brez pomoči Kruppa, Thyssena in drugih kapitalistov nacionalni socializem sploh na vlado ne bi prišel. Nemški kapital je slej ko prej imperialističen. Nasprotja so nastala ls radi različnih nazorov glede priprav na veiiko vojno. (Hospodarsflca politika).
Boj za akordne mezde v Nemčiji. Kakor pravi sam hitlerjevski list »Angriff« je postal boj za zvišanje akordnih postavk osrednja točka vsega boja v obratih. V tem vprašanju, v katerem skušajo delodajalci z zniževanjem akordnih postavk povišati svoje profite, se ustvarja v nemških obratih skupna fronta vsega delavstva, tako komunističnega kakor krščansko socialnega, pa tu
di nacionalno socialističnega.
Židje v Nemčiji. Ostri zakoni proti Židom v Nemčiji so splošno znani. Posebno če gre za »opasnost« za nemško raslo«. Na drugi strani pa te »opasnosti« ni, če jim je neariie-vec potreben, ali če ima dovojj močne prijatelje. Prijatelj ministra G6ringa Mllcb je mogel postati general avijatike, čeprav je njegov rodovnik sumljiv, Bronnen, ki se je preje imenoval Bronner, je postal intendant televizije. Tudi znana filmska igralka Leni Rie-fenstahl, ki uživs najvišjo protekcijo, ima židovsko babico."Vsa nemška devizna politika je delo nearijskega ravnatelja ministrstva Wohlfahrta. (Centropress). drobnejša pojasnila.
Padanje nezaposlenosti v Č. S. R. V enem samem mesecu je padlo število nezaposlenih od 365.060 na 304.345, torej za celih 80.715 delavcev. Te številke so tem pomembnejše, ker ne gredo, kakor v fašističnih državah, na račun oboroževanja.
Število poljedelskih kombajnov se je v Sovjetski Zvezi od 1936 do 1937 povečalo za 8000, t. j, od 14.000 na 22.000.
V Rusiji so od^ 1. julija padle cene mnogih industrijskih produktov za 10—25°/». dre za pletene izdelke, konfekcijo, galanterijo* pohištvo, glasbila šolske potrebščine in igračke. (Centropress).
Moskva je nadvse svečan« sprejela sovjetske junake, pilote Ckalova, BadJukova in Bje-Ijakova, ki so .preleteli ogromno ■ progo iz Moskve v Severno Ameriko preko Severnega tečaja.
N E O O V I S N
OST
S
▼
V vojni vidijo fašistične države edini izhod iz neznosnega notranjega političnega in gospodarskega položaja, hkratu pa tudi edino sredstvo za dosego smotrov, ki jih zasledujeta nemški in italijanski finančni kapital in zaradi katerih sta privedla fašiste na oblast: ponovno nasilno razdelitev sveta v prid fašističnih držav.
Kolikor fašistični podžigalci vojne danes za oboroženi spopad še niso dovolj pripravljeni, hočejo pridobiti na času, računajoč v prvi vrsti na neodločnost demokratičnih držav. Pri tem se poslužujejo vseh sredstev, ki naj služijo končnemu smotru: prvič, z diplomatsko in gospodarsko akcijo odtujiti predvsem sosedne agrarne države podonavskega bazena demokratskemu bloku zapadnih velesil in jih združiti v gospodarski blok, ki bi v primeru vojne služil Nemčiji in Italiji kot rezerva sirovin in poljedelskih pridelkov, brez katerih danes ni moči voditi vojne.
V to svrho služi tudi vsestransko podpiranje fašističnih gibanj v teh državah in širokopotezna propaganda na vseh poljih udejstvovanja. Drugič pa s politiko izvršenih dejstev preizkušajo občutljivost in potrpežljivost zapadnih demokratskih držav, do zdaj na žalost v svojo korist.
V to vrsto spada osvojitev Abesinije, vojaška zasedba Porenja in fašistična pustolovščina v Španiji. Kolikor ta politika izvršenih dejstev uspeva, toliko večja je pripravljenost fašistov za končni obračun s svetovno demokracijo, toliko večje so njihove rezerve sirovin in njihova borbena sposobnost v materijalnem pogledu.
V zadnji krizi politike nevmešavanja je ta taktika fašistov prišla popolnoma do izraza, dobila je celo najvišje službeno potrdilo. Hitler je na mitingu v Wtlrzbur-gu brez okolišanj dejal, da nemška industrija rabi baskovsko rudo, zato mora Franko na vsak način zmagati. Na drugi strani pa je tudi politika zapadnih demokratskih držav postala jasnejša in razumljivejša, zlasti pa politika Anglije. Dejstvo, da nemške in italijanske pustolovščine v Španiji ogrožajo položaj Anglije v Sredozemskem morju in na drugi strani prodiranje nemško-it^Iijanskih najemniških čet v bogate rudnate pokrajine severne Španije, ki jih je doslej izkorišča-
Vojna ali mir?
la Anglija, vse to je imelo ža posledico, da je angleški zastopnik v odboru za ne-vmešavanje in hkratu njegov predsednik, lord Plymouth, svoj glas proti svoji navadi na mah za nekaj tonov povišal in precej odločno odbil zahteve Nemčije in Italije, katerih izpolnitev ne bi pomenila nič drugega kakor uradno potrditev in pospešitev nemško-italijanskih zavojevalcev in njihovega oprode, generala Franka.
Iz tega je jasno razvidno, kam merijo krogi, ki so danes v meščansko-demo-kratski Angliji na oblasti: nikakor ne morejo dopustiti, da bi se jim Nemčija in Italija vgnezdili na tako važni točki, kakor je ravno Pirenejski polotok. Odtod tako odločen nastop proti vsem poizkusom okrnitve politične celote Španije. Na drugi strani pa se tem krogom v Angliji zdi, da bi vlada kakega generala Franka, toda ne pod varuštvom Italije in Nemčije, ali pa vsaj kaka kompromisna konzerva tivnejša demokratska vlada, utegnila bolje čuvati angleške gospodarske koncesije v Španiji kakor pa današnja republikanska vlada, v kateri ima proletariat pri soodločevanju o usodi svoje španske domovine po mišljenju teh angleških krogov le malce preveliko besedo. Zategadelj skuša Anglija v prvi vrsti doseči takšen kompromis, ki bi najbolje odgovarjal njenim interesom, odnosno, interesom vladajoče družbene plasti v Angliji. Njeno zadnje omahovanje je naravna posledica vsega rečenega:	priznanje Franka
kot vojskujoče se stranke, da, toda najprej odhod čet nemških in italijanskih osvajalcev iz Španije, na drugi strani pa tudi tistih pravih prostovoljcev, ki so prišli v Španijo, da bi se na strani zakonite vlade borili za svetovno demokracijo.
Na drugi strani pa Francija, ki v pogledu zmage španske demokracije nad uporniškimi, izdajalskimi generali nima takih pridržkov ko Anglija, ne more in noče pristati na to, da bi se Franku priznala pravica vojskujoče se stranke, ker bi to pomenilo, da bi bil jutri te pravice deležen kak grof de la Rocque, Doriot ali pa kak drug hitlerjevski plačanec v Franciji, ki bo z oboroženo pomočjo sovražnikov Francije in francoske demokracije dvignil roko zoper francoski narod. Isto stališče, samo še bolj odločno, je zasto-
pal sovjetski predstavnik Majskij, ki je smatral priznanje pravice vojskujoče se stranke uporniku zoper voljo ljudstva že s čisto pravnega stališča za povsem ne mogočo.
Danes prav za prav ne gre več za to, ali se bo politika nevmešavanja vzdržala ali ne, zakaj ta politika vsaj za eno stran praktično ni obstojala. Kolikor je formal no obstojala, so Nemci in Italijani s svojimi provokacijami storili vse, da jo tudi s te plati onemogočijo. Praksa je pokaza la, da fašizem za danes napada samo tam kjer ne pričakuje resnega odpora. Znano je, da je Hitler ob zasedbi Porenja na ročil vojaškim poveljnikom, naj ob naj manjšem odporu angleških in francoskih vojaških oblastev zaukažejo umik. Odpo ra ni bilo in Hitler je zmagal. Tudi vojna v Španiji je to že večkrat pokazala Oklevanje demokratskih sil vodi fašizem od uspeha do uspeha in končno v sigurno vojno.
Sin pokojnega hrvaškega narodnega voditelja, Vladimir Radič, je 7. junija t. 1 zapisal v svojem listu »Narodni Vak: »Ostalo je le še edino upanje, da se reši in ohrani dragi mir. To je najtesnejše in najbolj prijateljsko sodelovanje velikih zapadnih demokracij, sodelovanje francoske republike in Velike Britanije«. S tem se popolnoma strinjamo. Dejstva pa nam pričajo, da bo to sodelovanje tem tesnej še in da bo odpor proti fašističnim pod žigalcem vojne tem uspešnejši, če bo delavstvo, združeno v enotni fronti, kot odločilen činitelj v državi, soodločalo usodi domovine in demokracije in prekrižalo račune tistih, ki so pripravljeni na vse kompromise s fašizmom in jim ni mar za obče koristi vsega ljudstva. Dosedanja akcija za mir je dokazala tole: kolikor širša je demokracija in kolikor večji je vpliv delavstva in vsega delovnega Ijud stva kot najbolj brezkompromisnega čuvarja miru na notranjedržavno življenje, kolikor trdnejša je enotna fronta ljudstva proti vojni in fašizmu, toliko odločnejša je tudi zunanja politika v pravcu dela za mir in resnični sporazum med narodi. Enotnost delovnega ljudstva vobče, delavskega razreda pa še posebej, je v borbi za mir neprecenljive važnosti!
H&S& liušhšštA
Junaštvo, požrtvovalnost, discipliniranost in druge fašistične čednosti. . .
Kino, to je ljubezsn...
Kino, to so tudi veliki igralci.
(Ehernburg:	Tovarna	sanj.)
Tako je bilo: do ogabnosti sentimentalna, cenena erotika in neokusno kričava popularnost filmskih »zvezd« so bile bistvene sestavine vsega tistega, kar je šlo pod imenom »film«. Fimski mogotci so odkrili v duševnosti današnjega od ubijajočega dela izmučenega in od go-spoadrskih skrbi izčrpanega malega -človeka vse njegove skrite in tihe želje ter mu jih vsaj za dve uri, ko so ga iztrgali iz pekla vsakdanjosti, navidezno izpolnili. Tu so našle tovarniške delavke, modistke, frizerke in šivilje nenadoma lahkotne, na nizu srečnih naključij -sloneče rešitve iz sveta beraških plač in muhavih odjemalk. Ne borba za pridobivanje boljših življenjskih pogojev sebi in tovarišicam v poklicu, ampak stremljenje, da zapustijo — po možnosti radi poroke s kakim bogatašem ali celo svojim šefom — tovarišice in postanejo nekaj več od njih, prav kakor njihove današnje muhave odjemalke — to je miselnost, ki se vtihotapila v njihove možgane ter zavrla njih borbenost za koristi okolja, iz katerega so izšle.
Od tega so imeM mogočniki dvojno korist: Navdušenje in ganjenost so dobro vnovčili, miselnosti tistih, katerih zavisti in maščevanja bi se imeli bati, pa so zaposlili z nenevarnimi sanjarijami.
Toda danes to ne zadostuje več. Danes je vse polno ljudi, ki si niti najcenejše Ulmske zabave ne morejo privo-* Ščiti. Pri teh ljudeh bi moglo nastati razpoloženje, ki bi mogočnikom tega sveta
lahko postalo neprijetno. Treba se je zavarovati. Ni dovolj, da obiskovalce kina le uspavajo z erotičnimi sanjarijami. Treba jih je navdušiti in pripraviti do prave aktivnosti v prospeh »občečlove-čanskih idealov« (tako se po navadi »bolj nobel« imenujejo koristi mogočnih izkoriščevalcev).
In tako nas fihn danes navdušuje za junaštvo, požrtvovalnost, discipliniranost, visoko etično vrednost in rasno večvrednost — nemškega fašizma.
Maribor je, pravijo, na državni meji; v Mariboru, pravijo, imamo med gospodo precej Hitlerjevih odkritih pristašev in tajnih agentov — in vendar (ali morda celo prav zato? Saj taki filmi »gredo«) imamo v Mariboru toliko nemških filmov, da so nam mogli s filmi francoske in druge produkcije postreči šele v poletni sezoni.
Koliko čeških filmov so vrteli pri nas?
Jaroslav Dolar.
NOV RAZPIS ZVEZE DELAVSKIH PEVSKIH, GLASBENIH IN UMETNIŠKIH DRUŠTEV JUGOSLAVIJE V ZAGREBU.
Zveza delavskih pevskih, glasbenih in umetniških društev Jugoslavije v Zagrebu razpisuje ponoven natečaj za kompozicije moških zborov pod naslednjimi pogoji: 1. Besedilo mora biti vzeto iz življenja delovnega ljudstva ter po usmerjenosti kakor tudi po načinu izražanja v skladu z sodobnim pojmovanjem in Občutjem delovnih stoiev. —
2.	Glasba naj bo enostavna, jedrnata, brez katerihkoli tehničnih težkoč, 3—4-glasna, po možnosti na osnovi prvin narodnih popevk.
—	3. Izvajan]« kompozicije mora trajati najmanj 5 minut in je skladb^ lahko tudi ciklus nekaj zborov. — £. V oceno predložena dela. odnosno skladbe morajo biti še neizvajane in
se oddajo pod šifnot. Točno ime in naslov pa ie navesti v zail»pljeni kuverti (z označbo šifre), ki se odipre šele po izvršeni ceni žirije.
—	5. Nagrade so sledeče: I. 1500 Din, II. 800 Din, III. 600 Din. Nagrajena dela ostanejo last zveze, ki si obenem pridrži pravico odkupa nenagrajenih del m to šele po predhodnem sporazumu z doitičnim skladateljem. —
6.	Rok natečaja do 30. septembra 1937. Ocenjevalno komisijo tvorijo gg. prof. Zlatko Gr-goševič, dr. Pavel Maiicovac in prof. Mladen Pozajič. Natančnejše informacije in predaja del v Zveze grafičnih delavcev Jugoslavije, Zagreb, Primorska ul. 2-1. od 9.—12. ure Predpoldne (ali po pošti). Pošiljke je opre miti z označbo: Za razpis Zveze del. pevskih, glasbenih in umetniških društev Jugoslavije.
Protekcija
Moderna kuga, ki zastruplja in mori današnjo človeško družbo.
Magična je beseda »protekcija«. Najtrša srca omehča in najbolj komplicirana yrata odpira. S protekcijo, če jo človek itna, postane slaven in ugleden, bogastvo teče, skrbi beže. Brez protekcije pa je človek izgubljen in obsojen na propadanje in pogin. Brez protekcije je človek — nič.
Povsod in ob vsaki priliki je protekcija neobhodno potrebna. Ta magična, čudežev polna beseda se je rodila takoj po vojni, ko se je prvič slišala beseda »korupcija«. »Korupcija« je bila, ki Je rodila protekcijo. Brez protekcije je korupcija nemogoča in brez korupcije bi ne moglo biti protekcije. Po svojem bistvu pa je protekcija negativna. Negativna je tudi po svojih posledicah. Brez protekcije ni kruha, ni življenja.
V	poslednjih letih pa je orožje tudi vladajočih klik. čudežev polna in magična je beseda protekcija.
Protekcija se je prilepila povsod, na vsakem kraju, pri vsakem koraku, v trgovini,. obrti, industriji,
da ne omenjamo višjih mest, v slehernem uradu, povsod, kjer iščejo ljudje služb, povsod, kjer iščejo ljudje hitrih rešitev. Protekcija je doma na suhem in na morju, v zraku in pod'
zemljo, povsod, kamor pogleda človek, je protekcija kakor blagor tistega, ki ga spremlja njen dih.
Pro-
tekcija je povsod, v gledališču, v kinu, pri športnih tekmah, v šoli, v cerkvi, pri podeljevanju koncesij, gostiln, služb, pri izletih, pri prepirih, povsod je podpis prq-tekcije.
Protekcija je mati brezposelnosti.
Ali je med nami še kdo, komur to ne bilo jasno. Poskusite! Poskusite dobiti službo brez protekcije, kakršnokoli službo. Brez protekcije boste ostali na cesti. Poskusite uveljaviti samo svoje sposobnosti, kot arhitekt, pesnik, pisatelj, če ne bo imela vmes svojih krempljev protekcija. Vaše delo bo vkljub znanju in umetniški potenci zavrženo, nepriznano. Protekcija je prostitutka značajev, če hočeš biti deležen protekcije, moraš pljuniti na svoj nazor, če je drugačen kakor je nazor vladajoče klike, močnejših po položaju. Protekcija je vzgojiteljica hlapčevstva, brez-značajnosti, hinavščine, denuncijanstva. Protekcija je sila, ki ima dostop povsod in je strašnejša kakor črna kuga.
In kaj je najčudovitejšega pri protek-ciji? ženska! ženska je gibčnejša od moškega. Ko je bila pognana v brezposelnost, se je pričela zavedati svoje moči in je protekcijo takorekoč okovala v svoje mreže. Ne poudarjamo tega brez dejstev. Stopite v čakalnico, kjer iščejo ljudje zaposlitve, v pisarno, kjer si hočejo ljudje izposlovati to ali ono, povsod boste ponavadi opazili žensko. In čim mlajša, čim lepša je, tem večji vpliv ima na tistega, ki daje in o čem odloča. Trditi smemo, da podlega moškost ženskosti. Ženska je ponavadi zvita in zna pravilno in učinkovito postaviti svoj »jaz«. Moški pa pod silo navidezne manjvrednosti pozablja na svoj »jaz«, ženski je potrebno samo potrkati in potem je vse odvisno od njene gibčnosti in prisebnosti. Odlično pozna moške slabosti, ki jih je korupcija okužila. Te slabosti izkorišča do neverjetnosti. Tam pa, kjer je protekcija oblečena v žensko krilo, tam je njen uspeh učinkovitejši.
Ni čudno, če je v danih okoliščinah danes vsa človeška družba kakor v omotici, ko drug drugemu ne zaupa, ko je toliko brezposelnih, kmečkih, delavskih in intelektualnih sil. Vsak ne more biti deležen protekcije. Protekcija skrbi, da dobe službo »bolj potrebni«, a ne »bolj sposobni«. Na ta način ustvarja protekcija poseben svet. Ustvarja družabni sloj, ki živi v dobroti in blagostanju, med tem pa na drugi strani gladujejo množice. To rodi zavist in mržnjo. Postav in zakonov nikdo ne spoštuje več. Ne po svojih službenih leti ji, po svoji sposobnosti, pač pa po protek-ciji napreduje človek. Ne čislajo te po državljanski enakopravnosti, marveč po tvojem pripadništvu vladajočim klikam.
Protekcija ubija eksistence. Ustvarja nemoralo, upore in neusmiljeno ruši značaje. Družba te ne sodi po tvojem žu-Ijavem delu, po tvoji duševni sposobnosti in veličini. Veljaš samo toliko, kolikor je vredna danes ali jutri tvoja legitimacija. Protelccija je doma povsod. Tam, kjer Žida šušti, kjer platno hrešči. To je velika kuga, hijena družbe, moderna gobavost, ki se z neverjetno naglico širi in rase.
Protekcija ni priporočilo. Priporočamo lahko tega ali onega človeka, to ali ono zadevo. Toda priporočati sme le tisti, ki sam jamči. V priporočilu jamči človek s svojo častjo, s svojim človeškim dosto-anstvom za tistega, ki ga priporoča. Priporočilo pa je nekaj prav nasprotnega od jrotekcije. Za protekcijo se skriva nesposobnost in slaba kvaliteta in celo falotov-stvo protežiranca. Ta protekcija ima zasluge, da so zasedli odlična in navadna mesta nesposobni in kvalitetno manj vredni posamezniki. Dobri značaji iu sposobni pa životarijo. Radi tega trpi človeška družba in morala.
Protekcija je zmaj z neštetimi glavami in z ogromnimi kremplji. Mogočna je in nepremagljiva. Kogar se dotakne, je okužen in zastrupljen. Protekcija je polip, ki objema vedno bolj in bolj človeško družbo. Protekcija je krivec in povzročitelj nemorale s katero so zvezani ogromni ma-'erialni izdatki. Protekcija je eden naj-glavnejših krivcev bede in trpljenja de-ovnega ljudstva.
Kdo bo odpravil protekcijo?
Gibanje, ki vstaja širom sveta, gibarije delovnega ljudstva, skupnost in vzajemnost delovnih množic, ki se bore za poštenje in pravico, to gibanje bo ugonobilo to črno kugo. Verujmo v to gibanje in delajmo zanj vsi, ki hočemo živeti.
Za mir, svobodo in napredek!
Httadm aovcti...
Država in demokracija potrebujeta zdravo,
srečno in silno mlado generacijo
Mladina, cvet zemlje, je danes po vsem kapitalističnem svetu ponižana do zanjo najsramotnejšega stanja: brezdelja, nezaposlenosti. Namesto da bi svoje mlade sile posvetila v dobrobit vsega človeštva, gine klaverno po cestah, barakah, kanalih in beznicah.
V ČSR., ki ima v Srednji Evropi najbolj razvito socialno skrbstvo, je kljub temu 200.000 mladih ljudi brez posla. To grozno dejstvo je združilo vse progre-
I. EDINO IZHODIŠČE dati mladi generaciji možnost včleniti se do proizvodnje.
1. Z zakonom določiti vsesplošno skrajšanje delovnega tedna na 40 ur, pri mladini do 18 lat na 36 ur brez znižanja mezde. Pri dosedanjem 2.5 milijonskem številu zaposlenih bi dolbilo tako delo 400.000 novih sil.
2. Znižati starostno mejo za pokojninsko upravičenost z dosedanjih 65 na 60 let, pri ženah na 55; poleg tega upoštevati dobo nezaposlenosti in zvišati pokojnino. Znižati službeno dobo pri državnih in javnih nastav-ljencih na 35 let ter uvesti enotho šolsko na-obrazbo pri vssh državnih in javnih nastav-ljencih. Upokojiti vse preslužilce, ki imajo pravico na polno pokojnino.
3. Zajamčiti delo vsem, ki so se izučili, v njihovi stroki vsaj še eno leto po izučitvi.
4. Zajamčiti delo bivšim zaposlencem, ki se vračajo v civilno življenje po dokončani vojaški službi.
5. Podeželski mladini dati možnost pridelka z obdelovane gruda in z razširitvijo agrarne reforme naij se ji da na razpolago zemlja v zmernih odplačilih.
6. Podaljšati obvezno posečanje šole na 9 let in nepremožnim staršem omogočiti s primernimi podporami prehrano šoloobveznih otrok.
Če bi se izpolnile te zahteve, bi dobila delo vsa nezaposlena mladina države. Njihovo delo bi poživilo proizvodnjo, zvišalo trg in dalo delo prihodnjim.
II. TAKOJŠNJA POMOČ.
1. Omogočiti državno, pokrajinsko, okrajno in občinsko investično delo. Utrjevati, gra-* diti javna poslopja, ceste, regulirati reke.
2. Za mladino, ki je takega dela nezmožna,
sivne sile češke demokracije v »Osrednji komite za pomoč nezaposlene mladine«, ki je podrobno izdelal načrt takojšnje pomoči. Naj bi bil ta korak svetal vzgled tudi našim socialnim in političnim skupinam ter raznim kulturnim organizacijam, da se odkrižajo predsodkov in ozkopolitičnih interesov ter nam mladim poiščejo pot do kruha in dela, priobčeni češki načrt pa jim bodi predloga:
najti drugo primerno delo.
3. Za nezaposleno mladino do 21 let zgraditi zavetišča, v katerih se naj mladino hrani in ji da možnost v tehničnem pouku ali pa jo poučevati za razna tovarniška dela.
4. Preostali nezaposleni mladini zajamčiti dovoljno oskrbo, da bi se nasitila in imela streho nad glavo. Urejevati zanjo zatočišča in prenočišča, posebno v industrijskih revir jih.
IU. ZBOLJŠATI MLADINSKO SKRBSTVO.
1. Uvesti moderen vajeniški zakon, ki bi določava! dobo učenja, število vajencev v razmerju z razsežnostjo podjetja, njih plačo in oskrbo,
2. Podaljšati plačane počitnice vsaj na tri tedne, uvesti mladinska okrevališča in zdravilišča.
3. Zboljšati skrbstvo o zdravju z brezplaC' nimi zdravniškimi pregledi in zdravljenjem na odgovarjajočih bolniških institucijah; izpopol niti in razširiti zdravniško nadzorovanje.
IV. IZPOPOLNITI STROKOVNO IZOBRAZBO.
Uvesti nadaljevalne šole tudi za neobrtni-ško mladino. Odstraniti poslednje preostanka večernega in nedeljskega pouka. V nadaljevalnih šolah uvesti aksperimentalne delavnice. Uvesti strokovno kontrolo obrtniške vzgoje vajencev v tovarnah, podjetjih, trgovinah in obrtih. Oskrbovati vajence z vsemi učilnimi pripomočki in učbeniki. Uvesti prehrano vajencev, ki prihajajo s podeželja mestno nadaljevalno šolo, poleg tega jih osvoboditi plačanja na vseh pi-ometnih sredstvih. Skrbeti za telesni razvoj. Določiti šolskega zdravnika in obvezno telovadbo. Omo gočiti obisk strokovnih in izobraževalnih te
čajav.
V. POMOČ MLADI INTELIGENCI.
Voditi točno evidenco brezposelnih mladih intelektualcev. Dati mladim možnost hitrejšega službenega napredovanja. Razmnožiti sistematizirana mesta. Onemogočiti poedin-cem gromadenje prejemkov (z dvojnim zaslužkom), s čemer se onenrogočuje zaposlitev ostale inteligence. Zvišati dijaške štipendije, znižati šolnino in takse, podpreti srednješolske internate, graditi nove visokošolske kolegije. Izpopolniti zdravstveno skrbstvo. Osnovati dijaška zdravilišča in letovanja.
VI. ZA MLADINO, KI GLADUJE IN NIMA STREHE, ZAHTEVAMO TAKOJŠNJO ZIMSKO POMOČ.
Obiščite
TEDEN
Sramotno je za narod,' nedostojno za nas vse, da pustimo ljudi brez strehe ginevati po skalnih in zemeljskih duplinah, kanalih in kozolcih. V zapTtih tovarnah in neobljudenih stavbah je dovolj mesta, da najdejo brezdomci svoj zasilen kot. Ni jih toliko, da bi se jim ne moglo takoj pomagati.
Brezdomci in reveži so odprta rana na telesu človeške družba, za katero smo odgovorni mi vsi.
ZAKLJUČEK.
Besede Vojte Beneša: »Brezposelno mladino je treba nasititi, dati ji stanovanje in Imožnost izcjbraizbe« obsegajo v kratkem osnovne zahteve vseh organizacij v Osrad njem komiteju.
Mladina predvsem!
Obrambo države nam jamči ravno zdrava in silna mlada generacija. Generacija, 'ki bo hvaležna domovini in narodu za skrb in sreč-, no mladost.
Delo in zaslužek pomenita možnost osnovanja družine, tega temeljnega kamena države, Demokracija potrebuje zrele in kvalificirane državljane. Dajte vsakemu možnost vzgoje, možnost izučiti se in doštudirati.
Za brezposelne moramo nujno smatrati:
a) odpuščene in odstranjene iz zaposlitve, v kateri so bili podvrženi rednemu zavarovanju;
b) absolvente vseh šol, ki še nimajo dela;
c) te, kateri se vračajo do civilnega življenja po dokončani vojaški službi, pa ne najdejo zaposlitve’
Torej vse, obojega spola, nepremožne in ki iščejo zaposlitve.	Z.
od Sl. julija do 8. avgusta 1937
50 o/o popusta na železnicah In parnikih od 29. julija do 10. augusta 1937
VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA REV 13A
Industrija - Tekstil - Obrt - Trgouina -Kmetijska razstaua - Prua fltopatoloSka razstaua - Pokušnja uin - Zgodouina -Umetnost - Grafična razstaua - Tujski promet - flkuaristična- Kuncerejska- Qo-lobarska razstaua - Razstaua malih žiuali - Modna reuija - Mednarodni plesni turnir - „5en kresne noči" pod uedrim nebom - Koncerti - Kongresi - Športne prlreditue - Ueselični park na razstauižču I. t. d.
" Mariborski otok, najlepie kopališče v Jugoslaviji — Zeleno romantično Pohorje — Vinorodne Slovenske gorice — Gostoljubni, lepi Maribor	Vas	vabijo!
MLADINSKI DAN V STUDENCIH PRI MARIBORU.
Agilno kulturno društvo »Vzajemnost« v Studencih priredi dne 15. avgusta »Mladinski dan«, pri katerem bodo sodelovala tudi druga bratstva društva. Program je zelo obširen. Dopoldne ob 10. uri bo v studenškem parku koncert, popoldne ob 3. uri velika ma-nifestacijska povorka proletarske mladine skozi Studenci. Nato sledi na veseličnem pro štoru gostilne Mraz bogat spored, ki bo nekak kulturni festival vseh okoliških delavskih društev.
Posetimo polnoštevilno prireditev studenške mladine!	Družnost!
Qlo$ it M&U hta jev
ZIDANI MOST.
Danes marsikdo premišljuje, kam naj krene svojo barko, ki jo je zavozil tako daleč, da ne ve za pot naprej in ne nazaj. Neprestano kliče rešitelja, ga čaka nestrpno, čaka in vzdihuje. Naposled res pride rešenik in reče zaslepljencu:	»Prijatelj	moj, potegni si že
vendar krinko z obraza in videl boš, kam si dospel zaM>, ker nisi poslušal sočloveka poštenjaka. Vidiš, to krinko zaslepljenosti ti je naprtil tisti, ki hoče, da padeš v prepad, to je pod noge kapitalizma. Teptan in suženj boš le toliko časa, dokler ne vržeš, krinke raz glave in spregledaš, kdo te tlači nazaj v staroveški prepad.«
Marsikdo je že videl voditi bika z zavezanimi očmi zato, da se ni protivil priganjačem, ki so «a tirali v klavnico ali kamorkoli že. Vidiš, prijatelj, tudi ljudem dajo krinko priginjači, izkoriščevalci, lažnjivci kapitalizma vsakemu na glavo že kot otroku, ampak ne čez oči, da ne bi mogel gledati okrog sebe, pač pa ti potisnejo to krinko prav počasi v tvoje mlade možgane brez vsake narkoze in brez injekcije. Seveda v začetku se še ne zavedaš, kaj se ie zgodilo, a sčasoma pridejo komplikacije, bolečine. In zakaj? To pa zato. ker imaš krinko okoli možgan in možgani ne morejo rasti, ste slabo razvijajo naprej, so ostali otročji in postaji so plesniivi, ker jih nočeš zračiti z dobrimi nauki socialno mislečih poštenih ljudi.
Torej ne odlašaj delovno ljudstvo, vrzi krinko 'daleč proč. ter zrači dnevno redno možgane s tiskom delovnega ljudstva in ne zastrupljaj se z raznimi meščanskimi časopisi.
Ne prepiraj se, kakor se na primer prepirajo nekateri za stolčke, ter odrivajo iz sebičnosti drug drugega proč, namesto da bi složno z nami korakali kot je Kristus korakal z delovnim ljudstvom brez vsakega sramu, ker se je zavedal, da je kruh le nastal iz delovnih rok.
Zato pa kličemo vsi zdravomisleči delavnemu ljudstvu; združimo se v enotno organizacijo. ki mora služiti delovnemu ljudstvu
in ne samo nekaterim, kot se dogaja dandanes še vedno. Kdor pa je proti temu, da se združi delovno ljudstvo v enotno fronto, je sebi&než, ki na ljubo kapitalizma zavira enotnost in s tem pomaga fašizmu na trdna tla. Predramimo ?e torej iz staroveškega spanja, združimo se v frcunto delovnega ljudstva in pridno čitajmo tisk delovnega ljudstva, ki je pravi ideal nas Slovencev.
Dajte list; »Neodvisnost« v roke vsem so sodom ia znancem, da ga bodo poenali. Kajti »Neodvisnost«1 bo prinesla prve žarke spoznanje v naše družine, da je rešitev iz bede in rfadTog le v delovnem ljudstvu samem.
1	■ ■	Trpin.
TRBOVLJE.
Tudi mi Trboveljčani ne zaostajamo za Parižani, tudi mi imamo neke vrste Stav.ijske-ga, samo bolj majhnega a poskočnega. Ne čudimo se pa Stavijskernu samemu kot takemu, pač pa njegovi okolici — zaupniškemu aparatu, kateri je imel Ves čas zavezane oči in kateremu je šele čas razvoja razvezal... Vsak otrok se je že čudil in spraševal, od kod tako življenje tega moža, nikakor pa se v tej atmosferi niso mogli znajti oni, ki so bili za to poklicani in odgovorni, da kontrolirajo sumljivo obnašujoče.
Rudarji šele sedaj pravilno razumemo postopanje iz organizacije izključenih sodrugov in njih stalno kritiziranje in grajo, katero so izvajali nad Stavifskiiem in drugimi ter obsojali njih delovanje. Šele sedaj, po neobjektivnih dopisih trb. dopisnika »Delavske poli tike« smo prišli do spoznanja, da se je delala velika krivica gotovim kritikom s tem, da se jih je stalno napad&lo in blatilo po delavskem listu D. P. kot intrigante, demagoge, razbijače, denuncijante in ne vemo, kaj vse; po sebna gonja se je vršila od strani dopisnika D. P. napram s. On. kot dolgoletnemu tajniku in članu ZRJ radi njegove obsodbe trboveljskega Stavijskega vsled počitniške kolonije in Bratovske skladnice. Da so izklju čeni sodrugi vršili stvarno kritiko, je s tem dokazano. Tega jim nikdo več ne more opo-
rekati in s tem jim je dano polno zaupanje, Obžalujemo, da smo jih do sedaj tako slabo razumeli in po pisavi trb. dopisnika res po strani gledali. Krivdo nosi neobjektivni pisec.
Obsojanja vredni so pa oni, ki so napram ostri kritiki s. G. in ostalih zaupnikov z delavci vred prezrli vse in še kljubovalno po verjevali' zaupne funkcije kakor blag. vodstvo otroške kolonije in dr. takim osebam, ki sploh niso imele kvalifikacije za to, da se je po volitvah II. rud. skupine 1. 1934 blag. resor pustil napram ostri kritiki s. Ajd... še v na« daljnje upravljanje. To se pač ne bi smelo izvršiti. Za take postopke po našem nosi polno odgovornost lokalni in pokr. načelnik. Blamaža pa s tem obenem pade na prejšnji zaupniški zbor. Ta korak je že takrat povzročil slabe slutnje navzočih. Pri tem na: omenimo še to, da so se letošnje II. skupinske volitve izvršile meseca marca. Odbor se je kmalu konstituiral, a blagajniški posli se še do danes niso predali. Tako poslovanje II. skup. jemlje ugled vsej skup. obenem pa s tem, ker se premalo ali pa sploh nič ne izvaja kontrola nad gotovimi funkcionarji, ki kvarijo ugled strok, organizacije in vseh del. ustanov, ki jih zastopajo. V bodoče pa svarimo del. vodstvo kakor tudi članstvo, da naj ne meče poštenih, značajnih in resnih ljudi z list in organizacij, pač pa take, ki so koristolovci in škodljivci del. razreda. Za vsa take afere pa nosi ves prejšnji zbor II. skupine polno odgovornost. Prihodnjič kaj več o tem.	~°'
Industrijci, trgovci, obrtniki in drugi, poslužite se črko-slikarskega ateljeja
L. Lešnik
Maribor, Aleksandrova c. 51
IL
ORKOSLIKARSTV •
HUffiSlIi!]]
Osnutki, raznovrstne reklame, na papir, pločevino, steklo i.t.d. - Diapozitivi in transparenti ter vsa v črkoslikarstvo spadajoča dela.
Nizke cene! Nizke cene!
1937
Prišel
majali.
bo čas, ko se bodo
zlati gradovi Cankar.
S svobodo tiska se zavaruje pravica kritike svega državnega in javnega aparata sploh in seveda tudi kritika oseb. Kritika je pogoj in metoda znanosti in znanstvenosti; kritika je pogoj in metoda demokratične politike.
Masaryk.
Demokracija temelji na javnosti, kar je posledica načela o svobodi in enako stl.
Masaryk.
11922 |
Jubilejna proslava 15-letnice »Rudarskega doma« v Trbovljah
v nedeljo, dne 8. avgusta 1937.
Spored:
1. Ob 10. uri slavnostna otvoritev in pozdrav.
2. Ob 10.15 uri koncert »Delavske godbe« na prostoru »Rudarskega doina« pod vodstvom kapelnika Toneta Hudarina.
3. Ob 11. uri razdelitev diplom soustanoviteljem zadruge.
4. Ob 13.30 uri slavnostni govor načelnika zadruge.
5. Od 13.—14. ure nagradno tekmovanje balinarjev.
6. Od 14.—16. ure polževa dirka kolesarjev in tekmovanje v vrečah.
7. Od 16. ure dalje velika vrtna veselica s sodelovanjem »Delavske godbe«. Ples in pestra zabava.
Za cenena jedila in pijačo bo kar najboljše preskrbljeno.
Ob slabem vremenu bo proslava 15. avg. Vstopnina 2 Din.
Čisti dobiček za razširitev prostorov zadružnega doma. Na proslavo iskreno vabi rudarsko delavstvo, kakor tudi delavstvo izven revirja.
SPLOŠNA DELAVSKA GOSPODARSKA ZADRUGA »RUDARSKI DOM«.
Izdaja konzorcij »Neodvisnosti«. Urejuje in odgovarja Stanko Hiti, novinar v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna, predstavnik ravnatelj Stanko Detela.
^	^	*	Prej	nego	ki
Prej nego kupite blago za obleke, kostume in plašče, obiščite
MAGttClM . MARIBOR - Ulica 10. oktobra
Krojaške potrebščine!	Prodaja	na	drobno	in	veliko	1
blago neverjetno poceni.