289
Dopisi.
Iz turčijanskega sv. Martina 18. avgusta. 0. — Naša „Slovenska Matica" je 7. avgusta dopoldne imela svoj 5. občni zbor, pred ta dan pa je imel odbor svojo 17., in 7. avgusta od 4. do 6. ure popoldne svojo 18. sejo. Naj iz teh sej njeni sestrici Matici slovenski v Ljubljani naznanimo najznamenitejše stvari, ki so se tu obravnavale. — V 17. odborovi seji je bil dr. Hurban naproš^en, da oziraje se na tadašnjo zgodovino sestavi Lud. Šturov življenjepis, ker na razglas razpisanega darila za to delo odboru ni došel nikakoršen spis. — Bil je izvoljen odsek, kteremu bode naloga, zbirati in v družbinem „Sborniku" razglaševati slovaških narodnih pesmi, prigovorov, iger, navad itd. — Prebrana in odobrena je bila prošnja do ogerskega deželnega zbora, naj bi iz deželnega zaklada kaj podpore dovolil Ma* tiči, kakor iz tega zaklada podpira tudi enake oger-ske zavode in družbe, z novci dobro založene. — Naznanjeno je bilo, za koliko se je pomnožilo Matičino premoženje, da jej je prirastlo o novih udov in da je po oporoki došlo 600 gold. Matici.
Petega občnega zbora, ki je bil, kakor po navadi, v Matičini dvorani, se je vdeležilo okoli 300 rodoljubov iz vseh slovaških pokrajin in mnogo gostov druzih slovanskih plemen, izmed kterih po imenu omenjam hrvaških župnikov J. Tombora in M. Martinkovica iz Sir-mije in rusina prof. Tomaneka iz Pešta. Pričel je zbor prvi podpredsednik Pavlinv Toth z ogovorom,   primernim sedanjim okoliščinam, ki imajo svoj upljiv tudi na Matico.   Iz letnih sporočil, kteri sta brala tajnika Hra-stek in Kramar,  smo izvedeli,  da je v preteklem letu Matici prirastlo  21 novih udov,   da se je njen imetek pomnožil za 317 gold., tako da ima Matica sedaj blizo 60.000 gold.   premoženja.    Na   to   je   blagajnik  prost Červen poročal o računu in oziraje se na to,   da se je dozdaj silo mnogo novcev izdalo za izdane knjige,  na-svetoval,  da   se   stroški kar največ mogoče omejč   za prihodnje   leto.    Po   volitvi  novih odbornikov namesto onih,   ki so  po pravilih izstopili iz  odbora, je   občni zbor odboru dovolil 600 gold.,   da podpira akademične umetnike in vseučiliščine učence; sklenjeno je bilo, da se nadaljuje „n ar o dni koledar" in podučni „le topi s" v dveh zvezkih.
Presunljivo ginljiv ogovor, s kterim je dr. Hurban lazdravil hrvaška gosta, sta ta dva srčno odzdravila v inenu hrvaškega naroda in z naznanilom, da pristopita k Matici.  Na to zažene ves zbor ^živili Hrvati" tako na-vdišeno, da se je vsa dvorana tresla. — Vsled  navdu-šenh govorov dr. Hurbana in J. Slo te je bilo sklenjeno, nabiati darove,   da se ustanovi  „narodni muzej",   ki ima \o pravilih združen biti z Matico.    Pri tej priči je bilo obljubljenih mnogo darov. — Potem, ko se je časniku ,Peštb. Vedom." dovolilo 200 gold. za to,   ker v svojih istih razglašuje zapisnike odborovih sej   in Ma-tičina naznanila, bil je sprejet predlog, da se nasveto-vani spr>men Matičinih pravil odloži do tistega časa, da se sklene društvena postava,   ktero  namerava ogerski deželni ztor.   Po storjenem sklepu, da se ima 6. občni zbor Matiuni  sniti  5. avgusta   1868. leta,   predsednik občni zbor oklene  z govorom,  v kterem se zahvaljuje
) Ako pa m Bat o ~ oče, pa ponujam: bat, malleus, clava, tudes in se?,ptrum, tudi prikladno ime za junaka. Bat je Slovanom tako priljubljen, da se hrvatska prišlovica veli:
Nega bata zvrhu zlata,
On železna tere vrata.                             Pis.
zbranim udom za vdeleštvo in mestu sv. Martina za skazano gostoljubnost. Doneča slava prvosednika je bila poslednja beseda občnega zbora. — Predno sklenem svoj dopis, naj še povem, da je pred občnim zborom zvečer bila igrana šaloigra „Po anglickv", ktero so kaj dobro predstavljali diletanti, da je bil po občnem zboru občni obed z mnogimi navdušenimi napitnicami. Sklep te narodne jako pomenljive slovesnosti pa je bila slovesna „beseda." — Živila tudi Matica slovenska v Ljubljani, vrla naša sestrica po duhu in imenu!
Iz Zagreba 20. avg. — Naš „Pozor", nezavisni politični časnik, je ustavljen za3 mesece. Po „dveh opominih", ki so še monumentum Bachove vlade, je ,,Pozor" vsak dan gledal pred seboj — „memento mori"! Sedaj sta mu Rauch in Zlatarovic zatrobila „Stoj"! Nekteri mislijo, da je to znamenje, da pridejo kmalu nove volitve za deželni zbor, in v to ime, mislita ona gospoda, je treba, da gr6 nasprotnik dva-lizma — izpoti. Al ker narodni stranki ne morete biti brez svojega časnika, osnoval se bode namesti „Po-zora" drug, ali doma ali zunej doma, ne znam Vam še povedati. Cujem pa, da tudi dvalistična (magjaron-ska) stranka, akoravno ima v službi „Narodne Novine" dela na to, da dobi svoj nezavisen list, da more — še zdat-nejše  delati propagando  za  magjarstvo. Vse zastonj!
Iz Serija 25. avg. +. — Čudne reči se   gode tudi pri nas.   Našemu škofu je od hrvaško-slavonske dvorne kancelarije došlo povelje,   da ima preiskavati tiste duhovne pastirje,   ktere je kralj, komisar Csech pri njej ovadil zarad politiških agitacij.   Marljivo in na tanko se je preiskovalo, in kaj  se je našlo? — dasoova-jeni gospodje popolnoma nedolžni.    Naš škof baron Ozegovic je vse   spise,   ki  so v zvezi s to preiskavo, odposlal dvorni kancelariji ter jej odgovoril, da so prestave dotičnih toženih duhovnih pastirjev v druge duhovnije,  kar je zahtevala dvorna kancelarija,   zoper cerkvene postave, po kterih se mora ravnati tudi v tem primerljeji;   kajti  predno   se   obsodi  kakov   duhovnik, treba je, da prestopek, kterega ga kdo dolži, preiskuje komisija duhovne in svetovne   gosposke;   ta  preiskava je podloga čisto cerkveni pravdi,  in še le tedaj, če je dokazana njegova krivda, sme se mu določiti primerna kazen.    V tem primerljeji pa — pravi škof dalje — je na dan prišlo,   da je ta ovada le golo sumničenje (de-nuncijacija),   ktera nikakor  ne  more biti podloga pravični najmanj pa cerkveni obsodbi.    Nasproti   pa   škof dvorni kancelariji naznanja, da se v mnogih primorskih krajih psuje duhovščina in  sramoti tako,   da   psovanja ni varna niti v cerkvi niti v drugih javnih  krajih,   da vendar pri gosposki ne najde  obrambe,   ktere zahteva in da bode  imelo žalostne nasledke,   ako   se kmalu v okom ne pride tej brezpostavnosti.    Duhovščina in vsi, kterim je resnica  mar,   so  preuzvišenemu  škofu jako hvaležni,   da je o pravem času govoril možato besedo in se potegnil za nedolžne duhovnike.
Iz Celja. 18. avg. -f- —Ravnopravnost pri nas zelo konec jemlje. Slovenščina, kije v poprejšnji cesarski glavni ljudski šoli vendar še pohleven kotiček imela, poslovila se bode menda popolnoma, ker se je cesarska glavna šola prekrstila v nemško mestno šolo. Mesto bode to šolo zdrževalo, zato si je občina mestna pridržala tudi to, da bode imenovanje učiteljev itd. od nje odvisno. Tu se prav očitno kaže, kam o pridejo ljudske šole, ako so same občine gospodarice! Taki „mestni očetje" pa so vendar preslepi, ki še 1867. leta ne spoznajo tega, daje na slovenski zemlji treba mladini učiti se ravno tako slovenskega kakor nemškega jezika.
Iz Celovca 25. avgusta.   —  Te dni ie bil vitez Waser, novi prvosednik tukajšnje c. kr. deželne sod-
290
nije, v Celovcu. Predstavili so se mu uradniki sodniški in pri tej priliki je g. Waser razodel jim prav pravične misli, rekoč blizo tako-le: Gospoda! tako ne more dalje več biti; Koroška šteje tretjino stanovalcev, ki so Slovenci; kazenske obravnave s Slovenci se ne smejo vršiti po tolmačih. Moja skrb bode, da se sestavi sodstvo tako, da je 5 uradnikov vmes, ki so popolnoma zmožni slovenskega jezika. — To je pravo in pošteno.
Iz Gorice 25. avg. — Tudi pri nas se razletujejo laške petarde; 17. dne t. m. se jih je razneslo 5, pa brez posebne škode. S tem menda goriški Graribaldovci Avstrijo opominjajo, da slovenska Gorica je — laška Gorizia! — Govori se, da vredništvo „Wochenblatta" prevzame prihodnji mesec g. H. Penn.
Iz Trnovega na Notranjskem 20. avg. (Strašna nesreča. — Prošnja.) Na sv. Roka dan se ob dveh popoldne žalostno oglasijo zvonovi. Vse je prestrašeno vpraševalo: kaj je? — kje je ogenj? — Vmes se kmalu čuje vpitje: „Velika Bukovica gori!" Cela lara je videla kmalu lepo vas v ognji, in komaj je preteklo pol ure, 24 hiš z druzimi poslopji bilo je požarišče. Zarad silnega piša in velike suše, zarad obilnega spravljenega sena in slame je ogenj švigal neznano visoko, spenjal se po drevji, in vse opalil; poprej lepi vrti so zdaj pustota. Valil se je ogenj tudi po tleh. Pokončal je enim, ki so na polji bili, vse orodje, obleko, živež, samo ljubo življenje so odnesli. Kteri so bili pa doma, so iz strahu zbežali iz hiš, pa ogenj jih je omamil in metal po tleh, njih mnogo opekel. Dva otroka in ženo, kteri se niso več upali iz goreče hiše, sta žandarja France Zapletal in Jože Klaužek komaj s smrtne nevarnosti rešila, kterima se tukaj očitno zahvalujemo, nadjaje se, da jima bo visoka vlada vredno za to pogumno delo poplačala. En mož pa je ostal v ognji; drugi dan so le nekaj koščic njegovega telesa pobrali. Zarad silne vročine in pomanjkanja vode niso se upali ljudje v vas; zato je vse tako pokončano, da srce človeka boli, ko groblje kamenja ogleduje, kjer so popred stala lepa poslopja. Enim je tudi trdo prihranjeni denar zgorel, zato se reveži ne vejo kam obrniti. Zavarovani so za male zneske res vsi bili, al 9 izmed njih zadnje leto ni plačalo doneskov zavoljo revščine. Kam se hočejo reveži zdaj obrniti? Vam, usmiljena srca, kličejo z zaupanjem, pomagajte nam bratje! Hvaležni Vam bomo na veke za vsak dar, in prosili bomo, da Večni stotero povrne, kar nam darujete. Prosimo, slavne „Novice"! priporočite nas slovenskim bratom, sprejemajte njih darove, ter jih pošiljajte gospodu farmanu v Trnovem. *)
Izpod Šmarne gore 26. avg. * — Mi na deželi zvemo mestne homatije pozneje kakor vi mestjani, pa jih tudi z mirnejšim srcem pretehtujemo. Vendar smo z veliko nevoljo brali nemšk popis ljubljanske dogodbe v 175. listu „Tagespoštnem", v kterem se nekako na-tolcujejo narodni deželni poslanci, narodna duhovščina in kar se sicer prišteva inteligenciji narodne stranke, da ne odvračajo ekscesov narodne mladine. V tacih popisih se preočitno vidi, kam — kakor naš pregovor pravi — „pes taco moli." Takim pisačem najpred rečemo to, da nikakor ne odobrujemo samosilstva, naj izvira od domače ali kakoršne koli strani; al ravno tako smo nasprotniki temu, ako se tujstvo predrzno vede pri nas in s takim ponašanjem povod daje, da se napake gode,   kajti   to je naša misel:   naj tuji človek,
*) Nesreča je res strašna, revščina zato silna, in ubogi pogorelci so tem bolj podpore vredni, ker s tem, da so se zavarovali, kažejo, da niso nečimurni gospodarji. Naj tedaj do-brotljivi ljudje priteko siromakom na pomoč , ktero bodo tudi „Novice" rade prejemale za-nje.                                       Vred.
bodi-si Nemec, Italijan ali Francoz na slovenski zemlji spoštuje narodnost slovensko in se jej   uklanja,   ne pa, da bi hotel gospodovati.    „Si fueris Romae, romano vi-vito more" — se glasi starodavni pregovor, ki ima veljavo še dan danes.    Kadar Slovenec pride na Nemško ali Laško itd., ravnd se po nemških ali laških običajih in skuša si prilastiti nemškega ali  laškega jezika;   pri nas pa bi moral narobe svet   biti,   ako bi šlo po glavi nekterih nemškutarjev,   to je tacih ljudi,   ki se  ločijo od poštenih Nemcev v tem, da bi le njih   moral veljati, vsak domač pa njim hlapec ali suženj biti! Pošteni Nemci so nam prijatli in mi njim;   votli  nemškutar pa nastavlja le rogove, da bi tu in tam koga dregnil.    Da jim ni obveljalo to, da bi gospodovali v deželnem zboru, v mestnem zboru, v kupčijski zbornici, to jih grize in to je jedro vsega njihovega početja, kterega celo skriti ne morejo  in  ga  v različnih  varijacijah razkladajo po dunajskih, graških in tržaških časnikih kakor jud svoje cunjasto blago.    Kranjska dežela je   in je bila slovenska,   če  tudi   so jo   1815.  leta pritaknili  „nemškemu bundu" brez vprašanja naroda slovenskega, ali hoče ali noče; slovensko je tudi glavno mesto „bela Ljubljana", v kteri se le kopica nemškutarjev (saj več jih ni!) šopiri, kakor da bi bila zato tukaj, da draži z besedo in črni   s peresom  po časnikih našo deželo.    „Novice" so v dokaz tega unidan citirale novo„Presse"; berite zdaj staro „Presse", kakošno blato meče na naše bleško jezero ! Dokler bode tacih ljudi med nami, ne bode miru,, kajti noben pošten domačin ne more trpeti tacih psovek. Najljubši bi sicer to   bilo  tej kopici,   da bi brez glasa trpeli vse, kar nam ti ljudje zalega reko in store; najljubše bi jim bilo,  da ne bi se v deželnem,   ne v državnem zboru,   ne   v časnikih nobeden   naših prvakov oglasil za narodove pravice,  in ker se glase, kakor je njih dolžnost,   proglašajo jih protivniki naši  za „za-peljivce" mladine! „Narodnjaki molčite, tiho bodite!" — to je §. 1. njihove konštitucij e; tako oni tolmačijo ustavo! Ako se tedaj zgodijo napake, ktere vsak domorodec obžaluje,   nobeden ne odobruje,  ker le pot postave povrne razžaljenemu škodo, stavimo mi vendar vprašanje: ali niso moraličnivzačetniki tacih nezgod bolj krivi, kakor storivci sami? — Se manj pa moremo razumeti, zakaj je disciplinarna obravnava segla čez celo društvo „Sokola",  ako se je ta ali uni njegovih družabnikov v čem pregrešil?    Nobenih razprtij bi ne bilo, ako ne bi bilo dveh enacih društev na enem kraji. Društvo Sokolovo — tako se nam po deželi pripoveduje — je neki prvo in edino prosilo dovoljenja in vladi pravila predložilo;   al   odlašalo   se  je rešenje  njihove prošnje tako dolgo,^ da  so   tudi  „turnerji"   za-se   društvo    zahtevali.  Čemu to? Saj bi bil „Sokol" vsacega, naj je Slovenec ali Nemec, rad v gimnastično društvo vzel in nobenih razporov bi ne bilo. — Kako pa je to mogoče, da tudi najhuja   časnikarska strast more po vsej deželi spoštovanega župana ljubljanskega razžaljivo vpletati v omenjeni eksces, tej zastavici more biti le uganjka to, kar smo   gori   omenili   o oni kopici,   ki   po  časnikih — z lažmi tržuje in ktere ni sram,   če se tudi desetkrat na dan pregreši zoper 8. zapoved Božjo.
Iz Ljubljane. (Dozdanji vspeh spomenice slovenskih državnih poslancev.} Te dni so časniki pripovedovali, da je spomenica slovenskih državnih poslancev, podana državnemu kancelarju baronu Beustu, potem ministroma notranjih zadev ter pravosodja in nauka, te dni dobila svoje rešenje, ter je vsled tega minister notranjih zadev grof Taafe razposlal deželnim poglavarjem štajerskemu, koroškemu, kranjskemu in primorskemu okrožnico (cirkular), v kteri se bere med drugim to-le: „Gosp. cesarskim namestnikom se priporoča, naj   skrbe,   da politiške gosposke nič tacega  ne  store,
291
-zavolj česar bi moglo slovensko ljudstvo po pravici tožiti. Posebno naj gledajo na to, da se bodo slovenske vloge ne samo brez vsega obotavljanja sprejemale, ampak tudi v prvi inštanciji v slovenskem jeziku reševale; da se bo v vseh zadevah uradnega občenja (ust-mene in pismene dotike z ljudmi) rabil slovenski jezik, a,ko dotičniki ali udeleženci to zahtevajo." Časniki pišejo , da so prišli ali da pridejo ukazi o tej reči tudi od ministra pravosodja in nauka.— Iz tega je razvidno, da je ministre vsaj volja, nekaj za nas Slovence storiti. Ali bo pa to našim pravičnim zahtevam tudi zadostovalo, ne bomo danes sodili, ampak počakajmo, da izvemo, kakošni so ukazi ministra pravosodja in nauka. Le toliko rečemo že danes, da se nam pot, po kteri hoče ministerstvo notranjih zadev zadovoliti potrebam slovenskega ljudstva, nikakor ne zdi prava. Zakaj trdno smo prepričani, da vse okrožnice in vsi ukazi zastran slovenščine v pisarnicah ostanejo do ti-stihmal le zgolj na papirju, dokler se uradnikom za trdno ne ukaže, da se morajo pisanja slovenskega j ezika naučiti, in dokler se jim v ta namen ne postavi rok ali termin. Tudi ne umemo, zakaj ministerstvo v tej reči ni hotlo poslušati sveta slovenskih državnih poslancev; ne umemo, zakaj se ministerstvo tega edino vspešnega sredstva tako ogiblje. Kaka težava je neki to, reči uradnikom: do tega in tega časa morate se slovenske pisave vsaj toliko navaditi, da bote to, kar govorite vi ljudem, ali ljudje vam, znali zapisati? Ne bo jih konec ne, uradnikov , ako bi se jim to tudi prav trdo zapretilo! Kaj bo pomagalo ljudem, če smejo od uradnije zahtevati slovenske zapisnike in slovenske dopise, ako pa uradniki pisati ne znajo! Ali ne bodo taki uradniki — in poznamo jih, ki čeravno so domači, še slovenskega prav brati ne znajo —na vso moč upirali se, stranke, ki bi hotele slovenščino zahtevati, odgovarjali, strašili, in morebiti še kaj hujšega delati? Saj imamo že skušnje, kaj se to pravi, od nasprotnih uradnikov kaj zahtevati. Iz tacih razmer izvira le kreg in prepir, in zel6 se bojimo, da se ta ne bo vselej strankam in slovenščini na korist končaval. Dobro pomnimo pomen južno-slovenskega pregovora: „Komur je moliti, njega ni srditi." Pa tudi tega ne umemo, zakaj se ravno nam Slovencem naša pravica na ta, tako nenavadni pogoj veže, da jo moramo vselej še le posebej zahtevati, in da se mora vsak posameznik še le z uradnikom za njo trgati! Zakaj se Nemcu, Talijanu, Magjarju, Hrvatu, Poljaku pravica brez posebnega zahtevanja godi? Ali je Slovenec menj vreden, ko uni? Ali Slovenci ne izpolnujejo državnih dolžnosti; ne plačuje davkov kot uni; ne daje vojakov kot uni? Zakaj se tedaj samo njemu pri pravicah razloček dela? Nadjamo se, da bodo naši državni poslanci gg. ministrom to razjasnili, in upamo, da ne brez vspeha. — Pa kakor pomanjkljivo je tudi to, kar se nam je za zdaj dovolilo, primimo se tega čvrsto, in glejmo, da nam kar najboljši sad obrodi. Naše načelo bodi: poslužiti se vsake pravice, kolikor najbolj moremo. Delajte tedaj, domorodci slovenski; zahtevajte slovenske zapisnike in odpise. Posebno se nadjamo od naših domoljubnih županov, da se bodo dovoljenih novih pravic skoz in skozi posluževali. Kar je vlada ravnopravnosti premalo storila, moramo sami pristoriti. „Pomagaj si sam, in Bog ti pomore!" — starodavni je pregovor.
— „Matica" je gospodu c. kr. deželnemu glavarju poklonila knjige , ki jih je ravnokar izdala. Na to je prejela ta-le prijazni slovenski dopis: „Slavni odbor! Z veseljem sem sprejel knjige, ktere je si. odbor 19. dne tega meseca mi izročil. Naj sprejme slavni odbor za ta dokaz  prijaznega obzira izraz posebne moje zahvale
in naj bode tudi prepričan, da prizadevanje Matice, iz-danjem izvrstnih knjig potrebam občnim koristi,  se bo tudi od moje strani vsikdar ko zaslužno na znanje vzelo! V Ljubljani 24. avgusta 1867.          Conrad s/r.
—  {Mestni odbor) je med drugim v poslednji seji gosp. dr. Orla izvolil v odsek, ki je pri deželnem odboru ustanovljen za posvet o realkinem poslopji. — Po večkratnih prošnjah se spolni spodnjim Poljancem želja, da dobijo pod Počivalnikovo hišo zložno pot za živino in vozove k Ljubljanici. Na podlagi pre-vdarjenih 750 gld. se bo delo za to napravo po dražbi oddalo.
—  V današnjem „Oglasniku" razpisuje deželni odbor štipendijo za učenca v živinozdravniški dunajski šoli. S tem pa, da je kdo s to štipendijo dovršil živinozdrav-ništvo, ni ob enem tudi sklenjena taka plačana služba pozneje.
—  (Zahvala.) Na prošnjo v 34. listu „Novic" je častiti okrajni predstojnik v pokoji gosp. pl. Leitner daroval kmetijski družbi veliko hruševih in jabelčnih pesek.   Lepo se zahvaljuje za ta dar
oskrbništvo društv. vrta.
—   V poslednjem listu naznanjena knjižica za župane je že gotova in se v Egerjevi tiskarnici dobiva po 70 kraje. Zdaj pa le po nji župani, odborniki in svetovalci! V nji dobite vse, česar potrebujete v svojih opravilih; za vsa pisanja imate obrazce (for-mulare), vrh tega tudi poduk, kako v redu imeti svojo spisnico (registraturo), opravilni red občinskega odbora, opravilni nauk občinskim uradnikom in služabnikom itd.    In vse to le za 70 kraje.
—  Ker je za obrambo kolere v Ljubljani zopet ukazano, da se v zahode (sekrete) vliva voda zelenega vitrijola, nam je že od nekterih strani došlo vprašanje: ali vitrijol ne škoduje gnoju, da je morebiti potem manj vreden? Na to vprašanje moremo po naključbi s časnikom „Chem. Ackersmann" odgovoriti, da zeleni vitrijol nič ne škoduje, marveč je Še koristen gnoju po skušnjah v Lipsiku, Draždanah, Koloniji, Frankfurtu, Rotterdamu, Strassburgu itd.
—   Prijatlom petja in glasbe sploh moremo naznaniti, da 5. dan septembra bode v redutni dvorani pela Karlota Patti, ki jo časniki za „pevsko čudo" razglašajo, s ktero se neki nobena druga pevka primerjati ne more; ž njo vred pa se bojo producirali še drugi muzikalni mojstri, kteri slovijo po svetu. Ameri-kanec Ullman vodi Karloto Patti po svetu, da v koncertih poje; da pa so predmeti teh koncertov mnogovrstni, pridružuje ji izvrstne druge umetnike petja, glasovira, godbe itd. Po takem postajajo ti koncerti res neka posebna prikazen, kterim jih ni para. Potovavši po Ameriki, Angležkem, Francozkem, Nemškem prišel je gosp. Ullman tudi v Avstrijo, in, kakor smo rekli, pride 5. dne prihodnjega meseca v Ljubljano, od kodar se čez Maribor, kjer tudi napravi koncert, vrne v Grradec itd. Adelina, sestra Karloti, si je, kakor francozk časnik pripoveduje, pripela premoženje od 15 milijonov frankov, Karlota mora še bolj obogateti, ako je res, da dohodki Ullmanovih koncertov, v kterih Karlota poje, so po Francozkem znašali vsak mesec okoli 40.000 frankov. Karlota, ktere glas v navadnem srednjem izrazu ni ne lep, ne poln, ne močen, je pa v visocih glasih nedosegljiva; časniki jo primerjajo s škrjančekom, kadar se ob zori dvigne v višine in žvrgoli presladke pesmice. Tedaj tega amerikanskega škrjančeka bomo tudi mi kmalu priliko imeli slišati, sicer za dragi denar (vstopnina 1 gold., sedež 3 gold.), vendar, ker se kaj tacega le enkrat sliši, šel bode gotovo poslušat, kdor strpi ban-kovček.
— Gosp. Kazda je 25. dne t. m. začel načrtovanje belaško-ljubljanske železnice v Belaku, kamor je tudi gosp. dr. Toman šel.