Poštnina plačana m gotovini
Maribor, sreda 7. novembra 1934
Stev. 253	vm’	o™-1
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
•tfniStvo in uprava: Maribor, Goapoaka ul. 11 ✓ Telefon uredništva 2440, uprave 2468 J* *’a*en "edefje praznikov vsak d8n ob 16. uri / Velja mesečno prejeman upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglaaa sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani t PoStnl čekovni račun St. 11.40©
JUTRA
Izgubljena bitka španskih marksistov
Atentat v Marseilleu in z njim združeni dogodki so odvrnili od nas in precej tudi od ostale Evrope razburljive dogodke, ki jih je doživela mlada republika Španija v zadnjem mesecu. Ti dogodki niso bili nič manj usodni, kakor oni dvakrat prej v Avstriji, ko so hoteli najprej marksisti, nato pa nacisti nasilno, torej potom revolucije spremeniti do temeljev obstoječe stanje. Špansko revolucijo so tokrat pripravili levičarji, od anarhistov in komunistov do socialnih demokratov, hoteč , preprečiti krenitev na desno in poizkusiti še enkrat uvesti režim čistega marksizma, ki bi bil seveda takoj ali vsaj pozneje zašel v popolni komunizem. Boji med sredino in desnico, Pa tudi v vrstah posameznih strank teh dveli skupin, so jim vžigali pogum in upa nje, da njihov tvegani poizikus ne bo brez Uspeha. Pri tem so se pa oprli tudi na stremljenja Baskov in Kataloncev, torej na nacionalizem obeh teh narodov, dasi sicer vsak nacionalizem tako odločno pobijajo!
Neposredni povod je marksistom dal za poizkus revolucije nastop katoliške ljudske stranke pod vodstvom Gila R o b 1 e s a, ki je z vso svojo težo posegla v posle bivše Samperjeve vlade ':1 zahevala konec vsakega paktiranja z levičarji ter odločilno pozicijo v novem kabinetu. Obstojala je celo nevarnost, da bo po padcu centrumaša S a m p e r j a sestavil vlado Gil Robi e s, in sicer Pretežno iz samih desničarjev, kvečjemu inorda še ob sodelovanju centrumaških radikalov. To se sicer ni zigodilo, ker je Predsednik republike Za m or a poveril mandat bivšemu radikalsketnu ministrskem" predsedniku L e r r o u x u, ki ie vlado tudi sestavil, toda v njegovem kabinetu so zasedli štiri fotelje eksponenti katoliške ljudske stranke, proti katerih volji se ne more nič zgoditi. Tako ie postal Gil R o b 1 e s, dasi stoji še v ozadju, dejansko močnejši mož kakor sam L e r r o u x. Zavladanje klerikalcev bi pa pomenilo pričetek stremljenj po kopiranju režima pokojnega kancelarja D o 11 f u s s a v Avstriji, in torej najodličnejši afront proti marksistom. Iz socialistične republike bi torej Španija u-tegnlla postati črna klerofaštstična država.
Toda marksisti so le precenjevali svojo moči, kakor so jih že prej njihovi so-dnugi v Avstriji. Mislili so, da imajo med španskim prebivalstvom več zaslombe, kakor so jo imeli; kakor tudi to, da je vlada slabša in manj pripravljena, kakor je bila. Predvsem so se pa temeljito zmotili glede računanja z nezanesljivostjo vojske in nacionalne garde ter z bojevitostjo Baskov in Kataloncev. Pokazalo se je, da špansko ljudstvo, tudi tisto, ki je nasprotno vsaki diktaturi desnice ali celo tendencam sedanje kompromisarske vlade, nikakor ne želi okusltj dobrot boljševizma. Vojaki in gardisti so do malih izjem ostali zvesti vladi, Baski so se borili bolj na svojo roko, a so obenem °dklonili vsako skupnost s komunisti, dočim so pri Kataloncih proglasili revo-Ucijo prav za prav le ministri barce-'°nske lokalne vlade, ki pa so bili že od v&Čera do jutra premagani, ujeti in odpeljani v Madrid.
> Marksistična revolucija je bila tako v Španiji strta še prej kakor v Avstriji. Sa-
> v Asturiji, kjer so veliki delavsiki re-virii, je izzvala krvavo državljansko voj-JJ°> ki je zahtevala razmeroma zelo veli-
0 gmotnih in človeških žrtev in tudi še Sedaj, ix) enem mesecu, ni popolnoma
Obroč zločinskega rovareiia se sklepa
Atentat v Marseilleu in nfegovi talni dirigenti — Senzacionalna izp -.ved siirila urangova — Gombosevo potovanje v Rim — Pis&nie italijanskih listov - Napad na Francijo — Betlilanova izjava
SOFIJA, 7. novembra. Macedonski te rorist Kiril Drangov, ki je bil aretiran v zvezi z marseilleskim atentatom, je izpovedal pred zasliševalcem vojaškega1 sodišča z ozirom na to, da bo itak usmrčen brezobzirno vse, kar ve o svojih sokrivcih in tajnih pomočnikih. Njegova izpoved vsebuje senzacionalne detajle. Ko je bil Drangov poslan po VMRO na Madžarsko, da inštruira »vstaše« Paveliča in Perčeca, je stopil najprej v stike z madžarskim notranjim in honvedskim ministrstvom. Neki Thienel-Sedin je bil pa kot zaupnik Kanye posredovalec med te
ternika, je docela jasno. Zato ni nič čudnega, ako sedaj nekateri francoski listi naglašajo, da je tudi sedanje Gom bosovo potovanje namenjeno podobnim ciljem. Gombos je odpotoval v Italijo zato, da bi našel pota in sredstva za zabrisanje sledov in za preprečitev javne medu: rodne razprave
ne bo v Podonavju, dokler se Madžar ski ne vrnejo pokrajine, ki so ji bile odvzete. V vprašanju revizije mirovne pogodbe je ves madžarski narod edin. V naši državi vladata svoboda vesti in ustavili režim. Na Madžarsko lahko mirno zidajo, njej lahko mir no zaupajo. Upamo, da se bo enkrat
---------------------    v,	'	—	.	—---•'J-'*	UM	vitill	Uk
o krivdi Madžarske. Z ozirom na vse j le zbudila vest sveta in bo Evropa
to se v Parizu tudi budno zasleduje pisanje italijanskih listov v zvezi z Gombosovim obiskom.
Tako piše n. pr. »Giornale d’ Ita
FUJI ^UU V til«-lilCll	--- * 	*--- -----
roristi in zunanjim ministrstvom. Zvezo l,a<<:	»Gombosov	obisk	je	docela	v
z notranjim ministrstvom je med tem vzdrževal ministerialni ravnatelj Boor.
Vsa akcija je pa vendarle stala pod vod stvom honvedskega ministrstva. Do aprila 1. 1933 so bili »ustaši« razcepljeni, nato pa so postali enostavno del madžarske vojske. V Budimpešti je bila nefaj seja iredentistične organizacije »Tes«, katere častni predsednik je Gombos. Na tej seji, kateri so prisostvovali tudi člani iredentističnega društva »Move«, je bil pod predsedstvom prof. Sonntega Izdelan načrt za reorganizacijo teroristov. Med navzočimi so bili varuh krone sv. Štefana baron Szterenyi, sekcijski šef 12. oddelka notranjega ministrstva Nervet in predstojnik političnega oddelka zunanjega ministrstva Apor. Teroriste je zastopal Drangov sam. Finančne težkoče so bile po izjavi Drangova lahko odstranjene, ker so iredentistična društva preskrbela ves potreben denar. Odkod so ta društva denar dobila, pač ni težko uganiti. Po odhodu Drangova, je pa prevzel njegove agende na Madžarskem morilec Georgijev-Cernozemski.
Izjava Dramgova je sedaj senzacija Sofije. Bolgarska oblastva so protokolične ugotovitve zaslišanja podale tudi Jugoslaviji in Franciji. Iz tega se jasno vidi, zakaj je Gombos potoval v Rim.
PARIZ, 7. nov. Preiskava o mar-seillskem atentatu je odkrila, da je to zločinstvo finansirala neka madžarska organizacija, katere častni predsednik je sam ministrski predsed nik G 5 m b o s. Nadalje je pa preiskava ugotovila tudi to, da so teroristi prejemali ogromne vsote za svoje zločine. Atentator Cernozemski je n. pr. v Lozani menjal pred odpotova-njem v Marseille 100.000 Italijanskih lir, ki jih je dobil od dr. Paveliča. Pa tudi avstrijski monarhisti so stali z vso svojo močjo za vsemi, sovražniki Jugoslavije in je bil Dunaj eno glavnih torišč Paveličevih teroristov. Po vsem tem je sedaj sklenjen obroč, ki veže vse akcije proti Jugoslaviji z znanimi političnimi grupacijami v srednji Evropi. Tako nam postane tudi razum Uivejša aktivnost madžarske zunanje politike v zadnjem času. Postanejo nam razumljiva pota Kanye in Gom-bosa. Da je Kanya v Rimu interveniral v prilog teroristov, zlasti pa se zavzel proti izročitvi Paveliča in Kva-
skladu s prisrčnimi odnošaji med Italijo In Madžarsko. Politično sodelovanje med obema državama postaja vsak dan bolj živahno, zato so tudi potrebni česti sestanki med vodilnimi mad žarskimi in italijanskimi državniki. Italljansko-madžarsko sodelovanje bo s skupno voljo obeh narodov zaščitilo njih interese in doprineslo k temu, da se ustvari v srednji Evropi položaj na temelju dobro znanih (?) Mussolinijevih načel, Močna režima v obeh državah imata veliko prednost na-pram razmeram v drugih državah, ki jih notranji spori malone že rušijo. Zato pomenjata še posebno garancijo za mir (?), ker Italiji in Madžarski prav zaradi tega ni treba, kakor drugim državam, iskati v zunanji politiki fatalnih izhodov iz svoje zagate«. Zadnji stavki pomenijo po mnenju tukajšnjih listov skoraj čisto neprikrit napad na Francijo, aludirajoč na sedanje francoske notranje težkoče. Značilno pa je tudi pisanje glasila »La-voro fascista«, ki pozdravlja Gombo-sa posebno iskreno in pravi med dru gim: »Čut prijateljstva, ki veže italijanski narod s plemenitim madžarskim narodom in simpatije, ki jih Italija goji do ministrskega predsednika Gom-bosa, so dobro znani in jih nihče ne more zanikati. Madžarska vedno lahko računa na prijateljstvo Italije, prav tako, kakor tudi Italija zanesljivo računa na prijateljstvo Madžarske. Našega prijateljstva ne morejo zasenčiti razna tendenciozna tolmačenja v delu tujega tiska, ki hoče prikazati Gom-bosev obisk v Rimu popolnoma napačno«.
Istočasno, ko se mudi Gombos na potovanjih po državah madžarskih prijateljev, je pa govoril bivši madžarski ministrski predsednik in zunanji minister grof Bethlen v Szomogyu neverjetno izzivalno. Dejal je: »Naš narod čaka velika naloga, da si pribori nazaj zgodovinsko vlogo, ki jo je igral v Podonavju. Dokler se nam to ne bo posrečilo, bo življenje našega naroda samo borno žlvotarenje. Javno izpovedujemo, da mora biti konec vsakemu terorju in vsakemu nasilju
v	Podonavju. Mi vsi neizrečeno trpimo zaradi mirovnega diktata v Tria-nonu. Miru iu sporazuma tako dolgo
končana, kajti zadnji vstašl se po gorah Asturije še vedno uspešno upirajo, a brez najmanjšega upanja na uspeh. Po
vsem tem moremo roči, da so marksisti tudi v Španiji dokončno izgubili odločilno bitko. Poslej bo šJa pot Španije-
nedvomno vedno bolj na desno in ul izključeno, da bomo že v doglednem času dobili tudi onstran Pirenejev avtoritarni rezlin stanovske države po papeže-
vi	encikliki.	.r.
spoznala moralično vrednost našega truda. Takrat bo prišel tudi čas za revizijo, za katero moli sleherni Madžar.« Ta Bethleneva izvajanja gotovo ne potrebujejo posebnega komentarja.
Tretja internacionala proti Litvfnovu
RIGA, 7. novembra. Potrjujejo se včerajšnje informacije iz Moskve, da v sovjetski vladi glede na pota zunanje po-lltike ni sloge. Opozicija proti Litvinovit je vsak dan večja in je čisto gotovo, da bo v kratkem mora! zapustiti svoj urad. Radikalni komunisti v vladi in stranki zamerijo Litvinovu, da je sklenil nevarne pogodbe z nekaterimi evropskimi državami, ker nalagajo Rusiji zelo riskan-tne obveznosti in zveze. Zlasti veliko nezadovoljstvo vlada v tretji internacionali, kateri je Litvinova zunanja politik? skoraj popolnoma zvezala roke.
JAPONSKA ODPOVE WACHINGT0N-SKI SPORAZUM.
TOKIO, 7. novembra. Na uradnem nuestui se trdi, da bo Japonska že te dni odpovedala wasihingtonski pomorski sporazum. Japonska se je na pogajanjih v Londomi prepričala, da Anglija in Amerika ne nameravata ustreči njenim željam v nobenem vprašanju. Zato japonski vladi ne preostane nič drugega, kakor da odpove pogodbo in se sama po briga za svojo varnost na morju.
JAPONCI SPET IZZIVAJO.
ŠANGHAJ, 7. novembra. Japonska vlada je protestirala pri Kitajski zaradi koncentriranja kitajsih čet v bližini Velikega zidu. Japonska zahteva, naj Kitajska takoj umakne svoje čete, ker bi sicer morala nositi vso odgovornost za eventuelne nov*s spopade. S kitajske strani se pa zatrjuje, da je ta korak japonske vlade le prozoren manever. V bližini Velikega zidu se zbirajo kitajske čete samo zato, ker zasledujejo umikajoče se komuniste.
ŠPANSKI PARLAMENT.
MADRID, 7. novembra. Sinoči je bila ix> revoluciji prva seja parlamenta, ki je potekla zelo burno. O zadnjih dogodkih je poročal predsednik Lerroux. ki je na koncu izjavil, da je vlada dovelj močna da uveljavi svojo voljo. Bil Robbles je pa najostreje napadel socialiste kot krivce ponesrečene revolucije. Nazadnje je izjavil da lx> njegova stranka zvesto podpirala vlado.
BREZPOSELNOST V ANGLIJI.
LONDON, 7. novembra. Po zadnjih podafkrh je v Angliji 2 milijona 120.000 brezposelnih.
tajfun na formozi.
TOKIO, 7. novembra. Tajfun, ki je pov zročil na Japonskem veliko škodo, je pustošil tudi na otoku Formozi. Po dosedanjih vesteh je izgubilo življenje oko!' 130 ljudi.
Dnevne vesti
Žalna spominska maša. V petek, dne
9.	novembra 1934 bo v tukajšnji stolni in mestni župnijski cerkvi ob 10. uri žalno spominsko sveto opravilo za blagopo-kojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem.
Velike patriotske manifestacije so bile sinoči v Zagrebu. Policija je vzorno vzdr ževala red in so manifestacije potekle mirno.
Nov grob. Včeraj zvečer je umrl v 69. letu svoje dobe poštni podiuiradnik v p-S■ Anton Gorše. Pogreb bo v petek 9. trn. ob 16.15 iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Žalujočim preostalim naše iskreno sožalje!
Nova meščanska šola v spomin biago-pokojnega kralja. Te dni se je sestal v Mariboru poseben pripravljalni odbor, v katerem so zastopana vsa mariborska kulturna društva in gospodarske korporacije, da pripravlja vse potrebno, da se tudi naše mesto oddolži blagopokoj-nemu viteškemu kralju Aleksandru I. Ze-dinitelju. Odbor, ki mu načeluje mestni župan g. dr. Lipold, hoče postaviti dostojen spomenik mučeniškemu kralju, in sicer novo meščansko šolo na desnem bre gu Drave. Na enem izmed sestankov je razvil g. dr. Lipold izredno važen načrt za postavitev takega spomenika, ki ga bo gotovo vsa naša javnost sprejela z največjim odobravanjem. Ker je mestni župan g. dr. Lipold poudaril, da se čuti velika potreba po novi meščanski šoli, je gotovo najlepši in najplemenitejši spomenik, ki ga naše mesto sploh more dati blagopokojnemu kralju, nova meščanska šola. Načrt g. dr. Lipolda, ki je vedno kazal veliko skrb za naše šolstvo, bo go tovo uspel, saj se zavzema zanj ne le pripravljalni odbor, marveč vsa mariborska javnost.
Strašne muke otroka. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča sta se zagovarjala predvčeraj snjim 38-Ietni viničar France Svenšek z Majskega vrha in njegova žena Jožefa, obtožena, da sta s slabim ravnanjem zakrivila smrt 8Ietnega nezakonskega sina sestre Svenškove žene, Štefana Jurgeca. Malemu Štefanu so občinski očetje, ker je mati otroka odšla neznanokam, določili Franca Svenška iti njegovo ženo Jožefo kot najbližja sorodnika za skrbnika. To je bilo 1. januarja letošnjega leta. Zakonca menda nista bila zaradi tega preveč vesela in sta malemu Štefanu nalagala najtežja dela in ga za vsako malenkost pretepala. Štefan je mnogokrat tožil svojim tovarišem, da ga doma tepejo in da se boji iti domov. To strašno življenje je trajalo do 19. maja. Ta dan je nesrečni Štefan zopet pripovedoval otrokom, da je bil doma pretepen ter dejal: »Danes me vidite zadnjič, v Dravinji bo moj grob«. Otroci so smatrali besede za šalo, bile pa so resnica. Mali Štefan Jur-gec se je pognal z brega v globok tolmun 'in se ni prikazal več na površje. Prestra šeni otroci so sc razbežali na domove ter povedali žalostno zgodbo staršem, čez dva dni so ljudje našli truplo malega vtopljenca, o njegovem trpljenju pa so obvestili orožnike. Pri razpravi sta oba obtoženca trdovratno tajila vsako krivdo. Številne priče pa so pripovedovale, da je fantek mnogo pretrpel pri red nikih. Senat je obsodil Franca Svenška in njegovo ženo Jožefo vsakega na 6 mesecev strogega zapora.
Cenitve evropske sladkorne produkcije. Znani strokovnjak F. O. Licht ceni evropsko produkcijo sladkorja na 8.22 milijonov ton v primeri s 7.3 milijoni lani. Jugoslovansko produkcijo ceni na 60.000 ton v primeri s 76.000 tonami v pretekli kampanji.
Vsedržavni kongres gradbene industrije bo v začetku leta 1935. v Zagrebu. Pobudo za kongres, ki naj išče vzroke sedanje stagnacije in sprejme konkretne predloge za izhod iz današnjega neugodnega položaja, sta dali organizaciji opekam iz savske in donavske banovine. Zastopane bodo na kongresu vse gradbene stroke, ki jih je preko 40 v naši državi.
Sneg na Velebitu. Na Velebitu in po okoliških hribih je zapndel sneg. Pojavili so se že volkovi, ki de'°’’o kmetom občutno Škodo.
Klasična gimnazija. V ponedeljek 5. tm. so tukajšnji pomladkarji J. S. proslavili šestdesetletnico Ksaverja Meška. Proslave, ki je bila res iskreno dijaška, so se v obilnem številu udeležili dijaki vseh srednjih šol. Mladina pravilno pojmuje zasluge našega velikega kulturnega delavca.
Uredba o potninah sodnih nameščencev
Pravosodni minister je izdal uredbo o izpremembah in dopolnitvah uredbe za uradna potovanja sodnih uradnikov in uslužbencev, ki jih opravijo v interesu, na stroške in na zahtevo zasebnih srank od 29. marca 1929. Po tem pravilniku pripada sodnim uradnikom in uradniškim pripravnikom s popolno srednjo šolo dnevnica po 3 Din, vsem drugim pa dnevnica po 2 Din od kilometra. Sodni uslužbenci, ki potujejo v interesu in na stroške zasebne stranke, imajo pravico do odškodnine, in sicer uradniki od 1. do 5. skupine na železniški ali parniški vozni listek I. razreda, vsi drugi uradniki in uradniški pripravniki s fakultetno izobrazbo ali s popolno srednjo šolo pa imajo pravico do železniškega voznega listka II. razreda, pri vožnji s parnikom pa vozni listek I. razreda. Uradniškim pri pravnikom z nepopolno srednjo šolo, zva ničnikom in shmteljem pripada odškodnina železniškega III. razreda ali parni-škega II. razreda. Pri potovanju z železnico, s parnikom ali z državnimi in samo upravnimi sredstvi s stalno postajo pripada za prevoz prtljage do postaje in nazaj, kakor tudi za prevoz prtljage na zve zne postaje po 8 Din čez dan in po 12 Din ponoči. Zvaničnikom in služiteljem ne pripada odškodnina za prenos prtljage. Pod službenim mestom se razume gradbeni rajon kraja, kjer je uslužbenec postavljen ali pa prideljen na delo.
Jadranska straža v Splitu je v seji izvršnega odbora sklenila dati tukajšnjemu oblastnemu odboru podporo v znesku
50.000 Din za nakup lastnega doma v Bakru, ki bo služil kot letovališče naši učeči se mladini. S tem je oblastnemu odboru omogočeno pristopiti k izvedbi tega načrta in pokrepiti zasnovano akcijo za zbiranje sredstev za plačilo in opremo doma. V smislu sklepa seje oblastnega odbora z dne 12. oktobra t- 1. se bo ta dom imenoval: »Mladinski dom viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja« v počastitev njegovega spomina, ki naj našo mladino vedno spominja na velikega čuvarja našega morja, ki je s svojo smrtjo zapečatil edinstvo Jugoslavije.
Zbornica TOI v počastitev spomina viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
Predsedstvo zbornice za TOI v Ljubljani je imelo predvčerajšnjim svojo sejo pod predsedstvom g. Ivana Jelačina- Na predsednikov predlog je bilo ob tej priliki sklenjeno, da bo zbornica ustanovila »Muzej kralja Aleksandra I. Zedinitelja« ter odobrila v ta namen iz svojih sredstev
250.000 Din kot temeljno dotacijo sklada za osnovanje tega muzeja. Zbornica bo v bodoče proračune postavila nadaljnji primerni znesek, tako da bo mogla čini-preje postaviti zgradbo muzeja, v katerega bodo potem prenešene vse že dose-daj nabrane in tudi v bodoče nakupljene zbirke. Nadalje jo bil sklenjen osnovni podporni fond kralja Aleksandra I. Zedinitelja za podpiranje osirotelih in onemoglih bivših pripadnikov zbornice TOI. Iz tega fonda se bo vsako leto izplačalo o-nemoglim in osirotelim pripadnikom pod por za 25000 Din. Prvi razpis za podelitev podpor teh ustanov se bo razpisal že to zimo, in siccr iz tekočih proračunskih sredstev.
V	industrijskih državah sveta je nad 22 milijonov brezposelnih. Mednarodni urad za delo v Ženevi je izdal zanimivo statistiko, po kateri je bilo koncem marca I. 1934 po industrijskih državah sveta 22.5 milijona brezposelnih. Do konca poletja se je brezposelnost sicer znižala za dva milijona, v jeseni pa je zopet nastopilo poslabšanje, zlasti v Združenih državah, Franciji, Italiji in Angliji-
Ljudsko gibanje. V preteklem mesecu je v Mariboru zagledalo luč sveta 85 o-trok, in sicer 42 moškega in 43 ženskega spola, umrlo je 60 oseb, in sicer 30 moških in 30 žensk poročilo pa se je 43 pa-roiK.
Ljudska univerza v Mariboru. V petek
9.	tm. ob 20.15 se nadaljuje važen politični ciklus o spominih na leto 1914. Po zelo uspelih predavanjih g. dr. Hauptmana, ki nam je očrtal takratno splošno situacijo Evrope — pridemo na vrsto mi Slovenci- Kakšen političen in socialni po-ožaj smo imeli Slovenci leta 1914? Na to velevažno vprašanje bo odgovarjal g. dr. Vekoslav Kukovec, minister v pok., d je v oni dobi stal v ospredju političnega dogajanja.
Na Pobrežju ne gore cestne svetiljke. Že dalje časa opažamo ponočni pasanti, da na nekaterih mestih ne gore vso noč redno cestne svetiljke. Tako že dalje časa opažamo, da gori svetiljka v najtemnejšem kotu pred vrati mestnega pokopališča le do 20. ure. Vljudno prosimo merodajne faktorje, da ta nedostatek odpravijo in odstranijo vse ovire, ki bi to preprečile.
Velike gasilske vaje so se vršile te dni na Pobrežju. Sodelovali so gasilci iz Maribora, Pobrežja, Zrkovcev in Brezja. Namen vaje je bil v glavnem preizkusiti možnost sodelovanja med motornimi brizgalnami in brizgalnami na ročni pogon. Vaja se je v vsakem oziru posrečila.
Vabilo na ustanovni občni zbor »Tuj-sko-prometnega društva Sv. Lovrenc« pri Sv. Lovrencu na Pohorju, ki bo v nedeljo, dne 11. novembra 1934 ob 15. uri v dvorani pri »Jelenu«- Dnevni red:
1.	otvoritev po predsedniku; 2. poročilo delegata; 3. poročilo tajnika; 4. poročilo blagajnika; 5. volitve; 6. slučajnosti.
Privatna plesna šola Simončič, Gosposka ul. 20/1, jutri v četrtek prva vaja za začetnike in v petek za že vežbane plesalce.
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru priredi plesni tečaj za svoje člane-Podrobne informacije se dobijo v tajništvu društva.
Od doma je pobegnila 13-letna Marija Turkova, ki je stanovala pri svojih starših v Taborski ulici. Dekle je dobro razvita in nosi moder plašč. Kdor bi kaj o njej vedel, naj sporoči predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Dve nezgodi. Viničarska hči Jožefa Petkova, stanujoča v Spodnjem Jakobskem dolu je padla pod samokolnico, ki ji je odtrgala desno stran ustnice. S kolesa pa je padla 301etna v Št- Juriju ob Pesnici stanujoča viničarska hči Ema Ketiševa. Padla je tako nesrečno, da si je zlomila desno ključnico. Obe ponesre-čenki se zdravita v mariborski bolnišnici. —
Brezposelnost v Mariboru. Pri borzi dela so zabeležili ob koncu meseca okt. 1399 ljudi, ki so stalno brez dela, to je 393 oseb več kot ob konou meseca sept.
Kongres mednarodne zrakoplovne zve ze bo prihodnje leto v naši državi, in sicer meseca oktobra v Beogradu- Tako so sklenili na letošnjem kongresu v Wa-shingtonu, kjer je našo državo zastopal predsednik aerokluba Tadij Sonderma-jer.
Grajski kino. Velefilm po istoimenski Puccinijevi operi v nemškem jeziku »Ma dame Butterfly«. Silvija Sidney igra v tem najlepšem vseh filmov glavno vlogo. Pri vseh predstavah pogrebne svečanosti Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Pripravlja se »Visoka pesem« z Marleno Dietrichovo v glavni ulogi.
Kino Union. Danes v sredo premiera najboljšega filma zadnjih 10 let »Maškarada« s Pavlo Wesselo, Adolfom Wohl-briickom, Olgo Čehovo in Hansom Mo-serjem. Dunajski film, ki je dobil na med narodni razstavi v Benetkah izmed 150 najboljših filmov prvo nagrado.
Radio Ljubljana. Spored za četrtek 8. t. m.: Ob 12.15: plošče (resna glasba); 12.50: poročila; 13.00; čas, plošče; 18.: smuška ura ljubljanske zimskošportne podzveze; 18.30 radijski orkester; 19.00: srbohrvaščina; 19.30:	nacionalna ura:
»Vuk Stefanovič Karadžič«; 19.55: jedilni list program za petek; 20.00: pravna ura (dr. Knaflič); 20.20; vijolinski koncert prof. Karla Rupla; 21.15: radijski orkester; 21.30; Čas, poročila, mandolmistični kvartet, vmes radijski orkester.___________
Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franc Joseiove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje izredno dobrodelno na obolele organe.
Narodno gledališče
REPERTOAR.
Sreda, 7. novembra ob 20. uri: »Konflikt«. Red D.
Četrtek, 8. novembra ob 20. uri: »Idealen soprog«. Red A.
Petek, 9. novembra. Zaprto.
Sobota, 10. novembra:	»Konflikt«.
Red B.
Premiera »Gugalnice«, veseloigre znane češke pisateljice in igralke Olge S c h e i n p f 1 u g o v e bo v teku prihodnjega tedna. Autorica naziva svojo igro »deflacijsko komedijo«. Delo ima sedem slik, ki se bodo menjavale izredno hitro, in ki v tragikomičnih situacijah prikazujejo bogato gospodinjo in njeno kuharico, ci menjaje se preizkušata vso srečo in vse skrbi bogastva in revščine. To je tista gugalnica, ki se nagiblje zdaj na to, zcfcj na ono stran. V usodo tega kolebanja so zapleteni trije pari, gospodinja, njena hči, njena kuharica, potem pa dva nebogljena, stara samska gospoda in mlad zdrav monter- Te tri pare igrajo: Zakrajškova - Furjan, Dragutinovieeva -Gorinšek in Starčeva - Blaž. Režija je Kovičeva. V ostalih ulogah nastopata Kra ljeva in Savinova.
Naval krvi, tesnoba srca, zasopljenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje, odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Joseiove« grenčice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« voda pri zagatenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Naš vinski izvoz je znašal leta 1933. 3 milijone litrov, dočim je znašal še leta 1932. 9.32 milijonov litrov. Izvoz vin je torej padel že na tretjino količine iz leta 1932. Najmočnejši odjemalci naših vin sta Italija in Avstrija.
V	Sloveniji je letos 2166 trgovin in obrtov manj. Zbornica za TOI v Ljubljani je izdelala statistiko prijav in odjav tr-govsih, obrtnih, industrijskih ter gostilniških obratov. Po tej statistiki je letos na področju zbornice za TOI v Ljubljani 2166 trgovin in obrtov manj kot lani.
Avstrijski begunci, upajo na skorajšen povratek. Zadnji politični dogodki v Avstriji so vzbudili veliko zanimanje med avstrijskimi begunci v Varaždinu. Begunci upajo, da se bo položaj v Avstriji kmalu tako preokrcnil, da se bodo lahko vrnili v domovino. Med njimi jo mnogo takih, ki bi se lahko že zdaj vrnili, če bi imeli denar za globo, na katero so bili obsojeni. Zaradi znanega narodno-socia-lističnega puča so bili obsojeni begunci na 5000 do 20.000 šilingov brez vsakih nadaljnjih posledic. Zdaj večina upa, da bo pomiloščena in da jim tudi globe ne bo treba plačati-Današnji živilski trg je bil dobro založen. Okoliški kmetje so pripeljali 12 voz krompirja, čebule in zeljnih glav ter 19 voz hrušk, jabolk in grozdja. Prodajali so zeljne glave po 0.50 do 1.50 Din, krom pir po 0.75 do 1 Din, čebulo po 1 do 1-50, jabolka po 3 do 5, hruške po 4 do 8, grozdje pa po 4 do 12 Din kg.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 9.6 stopinj C nad ničlo, minimalna temperatura je znašala 8.2 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 16.7 stopinjah 731.8, reduciran na ničlo pa 729.9; relativna vlaga 82. Od včeraj na danes je padlo 13 mm dežja. Vreme je oblačno, vremenska napoved pa pravi, da bodo od časa do časa padavine.
Pretiravanje.
Gospod: Gospodična, moje misli vas neprestano spremljajo.
Gospodična: Toga pa že ne verjamem, saj niti ne veste, kje stanujem.
Ker mu ni zašila žepa.
Mož: Vidiš, ženica, že mesec dni te prosim, da bi mi zašila žep, pa ga še zdaj nisi. Posledice pripiši sebi. Izgubil sem poročni prstan.
Ni šlo drugače.
Mož (zašepeta med pojedino ženi): Zakaj si povabila toliko gostov?, Žena; Verjemi mi, da ni šlo drugače. Saj sem morala povabiH vse tiste, ki so nam posodili jedilni pribor in posodo.
V M a r 1 b' o r u. dne 7. XI. 1939.
Wart6orsf{| »V c c e r n! K« 'ftiTrsT
STran 3.
ii-	■
Problemi našega tujskega prometa
VAŽNA KONFERENCA PREDSTAVNIKOV VSEH
USTANOV JUGOSLAVIJE.
TUJSKO-PROMETNIH
Te dni se je vršila pri generalni direkciji »Putnika« in v trgovinskem ministrstvu, oddelku za tujski promet in tu-ristiko, važna konferenca predstavnikov vseh tujsko-prometnih ustanov Jugoslavije. Tujsko-prometni zvezi v Mariboru in Ljubljani sta zastopala ravnatelja gg. Loos in Pintar. Predmet razprav, ki so trajale 4 dni, je bilo razmotrivanje, kaj naj bi se ukrenilo, da se že v prihodnjem letu zboljšajo razmere in ustvari trdnejša podlaga za naš tujski promet, ki se navzlic krizi in drugim težavam prav razveseljivo razvija.
Najprej se je ugotovilo, da je propagandna služba za tujski promet še vedno precej nezadovoljiva. Naši kraji so lahko ponosni, da je tu propaganda za turistiko na precej visoki stopnji, žal pa se to ne more trditi o nekaterih predelih države, kjer se je tujski promet začel razvijati šele poslednja leta. Uvidelo se je, da je izhod iz teh neprilik edinole v smotreni, enotni in dosledni propagandi, ki mora biti kolikor mogoče centralizirana. Uvidelo se je, da ima propaganda na ta način veliko večji uspeh in da so tudi stroški manjši. Zlasti velja to za propagando v tujini, da se druge države zainteresirajo za lepoto naših krajev.
V	cilju cele vrste reform se bo v Jugoslaviji ustanovila posebna šola za uradništvo tujsko-prometnih ustanov, ker je na tem področju treba še precej dela. Vsi absolventi te šole se bodo podvrgli posebni preizkušnji, nakar bodo lahko nastopili službe v teh ustanovah.
Naglasiti je treba, da so pogajanja za olajšanje tujskega prometa v državah male antante že znatno napredovala, in da sta Jugoslavija in Češkoslovaška zadevni sporazum že parafirali, dočim pričakujejo, da bo Romunija vsak čas pristopila k dogovoru. Predvsem gre za to, da se olajša in poenostavi izdajanje potnih listov in vizumov za države male antante in, da se tudi olajša plačilni promet za turiste.
Razpravam so prisoslvovali tudi zastopniki zainteresiranih ministrstev, ki so pozorno sledili in zagotovili, da bodo z vsemi močmi podpirali stremljenja ustanov in skrbeli za to, da se nedostatki čimprej odpravijo ali vsaj omilijo. Tako
se je zagotovilo, da bo že v najkrajšem času izdan nov pravilnik o posebnih vlakih ob gotovih prilikah po četrtinski ceni. Določba, da je treba za take vlake najmanj 400 potnikov, se bo omilila v toliko, da se število zniža na 300, morda celo še bolj. Stavljen je bil tudi predlog, naj bi v primerih, ako se mora že napovedani vlak odpovedati zaradi premajhnega števila udeležencev, dovolile onim, ki se v resnici nameravajo peljati na določeni cilj, iste olajšave v rednih brzo-vlakih. Vsekakor se mora določba spremeniti v toliko, da se bo moglo število potnikov, ki je potrebno za posebni vlak, zmanjšati v razmerju z razdaljo. Čim dalje je vlak namenjen, tem manjše naj bi bilo minimalno število potnikov. Zastopniki ministrstev so zagotovili, da bodo dogovori, ki se sedaj vrše s poedinimi državami, gotovi že do prihodnjega leta, tako, da bodo sporazumi uveljavljeni najkasneje z začetkom prihodnje sezone. To je velike važnosti že zaradi tega, ker se za prihodnje leto pripravljajo večji izleti v tujino iz vse države, zlasti na svetovno razstavo v Bruslju in v Prago,
Velik del razprav je veljal obupnemu stanju naših cest. Glavni poročevalec je bil g. Loos iz Maribora, ki je v tem pogledu podal obširno in vsestransko dokumentirano poročilo o tej stvari. Zlasti je navedel, da petični tujci, ki prihajajo s svojimi vozili v Št. lij in so namenjeni na Jadran, hudo kritizirajo stanje naših cest, zlasti pa glavne prometne žile Št. Ilj — Maribor — Rogaška Slatina — Zagreb — Sušak. Cela vrsta jih je bila, ki so prišli kvečjemu do Maribora, pa so se potem vrnili, ali pa nadaljevali pot z vlakom, drugi pa so že prej krenili vstran in šli z avtomobili rajši v Italijo in obiskali tamošnja kopališča. Na ta način sta Rogaška Slatina in Zagreb mnogo izgubili, zlasti na prenočninah. Skrajno potrebno je, da se ta glavna cesta temeljito popravi. Predvsem naj bi se ta važna prometna žila temeljito zvaljala, da bi vsaj izginile kotanje, ki povzročajo toliko defektov na vozilih. Tujci pravijo: »Kaj nam pomagajo vaše lepote in vaše nizke cene, če pa nas stanejo popravila avtomobilov, ki toliko trpe na vaših cestah, veliko več?« Zastopniki mi-
nistrstev so obljubili, da bodo tudi v tem pogledu zastavili vse sile, da se temu zlu odpomore.
Na konferenci se je tudi predlagalo, naj bi se zveze z našimi tujsko-promet-nirni kraji zboljšale. Predvsem naj bi br-zovlaki tudi v zimskih mesecih postajali na Grobelnem, da bi se na ta način dosegla boljša zveza z Rogaško Slatino. Prav tako naj bi do tega važnega kopališča vozili v sezoni direktni vlaki z Dunaja.
Veliko razumevanje za težnje naših tujsko-prometnih ustanov je pokazal načelnik oddelka za turistiko v trgovinskem ministrstvu, ministrski svetnik g. Jaša Grgaševič, ki more v svojem oddelku zaznamovati že prav lepe uspehe. Njegovi marljivosti in velikemu razumevanju se je posrečilo odpraviti že celo vrsto nedostatkov v našem tujskem prometu in ustvariti pogoje za hiter razvoj naše turistike. Tako je prav pred kratkim izšla naredba o hotelih, ki je bila že zelo potrebna, pripravlja pa se zakon o tujsko-prometnih krajih, ki bodo uživali posebne ugodnosti. Po tem zakonu se bodo kraji delili v štiri skupine, in sicer v kopališča, klimatske kraje (leto-
višča), obmorska in objezerska mesta in končno v turistične kraje. Načrt zakona je že izdelan in pride v kratkem v meritorno razpravo.
Nadalje se je sklenilo, da se na sedežu vsake banovine ustanovi tujsko-promet-na zveza in naj te organizacije med seboj tesno delujejo. V vsakem večjem kraju naj se ustanove društva z istim ciljem, ki naj pritegnejo k sodelovanju vse lokalne činitelje. Doseglo se je tudi, da tujsko-pro metni zvezi v Mariboru in na Sušaku ostaneta v dosedanjem obsegu in s svojim dosedanjim okolišem, Ser je r>;ihovo delovanje rodilo obilo sadu in sta ti dve organizaciji dokazali, da imata pravico do obstoja in do izpopolnitve. Sploh je obveljalo načelo, naj v dosego izboljšanja tujskega prometa in turistike ostane vse ono, kar se je popolnoma obneslo in kar obeta še v bodoče mnogo sadu.
Končno so sklenili, da se konča jugoslovanski »Baedeker«, ker Jugoslavija doslej še ni imela dobrega vodiča za naravne lepote.
Po končanih razpravah so se udeleženci odpeljali na Oplenac, kjer so na grobu blagopokojnega kralja Aleksandra položili lep venec.
Politične kupčije v zgodovini starih političnih strank
RUDOLF TUMPEJ IZGUBIL PRAVDO NOVA MARIBORSKA POLI
Včeraj se je vršila pri okrajnem sodišču v Mariboru zanimiva razprava na podlagi zasebne tožbe, katero je vložil g. Rudolf Tumpej, uradnik drž. žel. v Mariboru po svojem zastopniku gosp. dr. Vauhniku proti Jožetu Vokaču, uradniku drž. žel. v Mariboru in predsedniku Nar. železničarskega glasbenega društva »Drava« v Studencih zaradi prestopka zoper varnost časti.
Zasebna tožba pripoveduje, da se je dne 10. 5. 1934 vršil v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru izredni občni zbor Združenja jugoslovanskih nacionalnih železničarjev, kateremu je predsedoval obdolženec Jože Vokač, ki jena tem izrednem občnem zboru, na katerega je imelo dostop nad 1300 ljudi, oklevetal zasebnega tožilca Rudolfa Tumpeja do-slovno s sledečimi besedami: »G. Tumpej je pred leti prodal g. Žebotu Narodno socijalno stranko za 20.000 Din.«
Včerajšnjo razpravo je vodil sodnik g.
V	TOŽBI PROTI JOŽETU VOKAČU.
TIČNA SENZACIJA.
*
dr. Mirko Kejlžar, ki je prav včeraj nastopil svoje službeno mesto v Mariboru, pri razpravi pa sta bila navzoča tudi zasebni tožilec g. Rudolf Tumpej osebno in njegov zastopnik g. dr. Vauhnik in obdolženec g. Jože Vokač osebno in njegov branilec g. dr. Ravnik.
Na zadnji razpravi dne 11. 9. 1934, katero je vodil prejšnji sodnik g. dr. Dev, so bile zaslišane od zasebnega tožilca predlagane priče gg. Janko Prevolšek, Leo Zavadlav, Franc Šprah in Herman Kralj, dočim je bil bivši ministrski predsednik g. dr. Anton Korošec, na katerega se je v dokaz obrambe skliceval g. Jože Vokač, zaslišan v konfinaciji pri okrajnem sodišču na Hvaru.
Kakor na zadnji razpravi, tako je tudi včeraj g. Jože Vokač priznal očitek, nastopil pa za svojo trditev dokaz resnice, deloma pa se je tudi zagovarjal s tem, da je ta očitek na izrednem občnem zboru jugoslovanskih železničarjev v Na
-N. -C.:
Prvič v Skopliu
Ko stopam zdaj preko nje, gledam napol nage ljudi, ki so do pasu v vodi in blatu ter bašejo na vozove, ki so s črnim makedonskim govedom do polovice v vodi, pesek. Spomnim se tedaj na eksotične pokrajine Indije, Siama in Indoki-ne; prav take živali, ravno taki, napol nagi kuliji in le malo bolj primitivni vozovi. Ali ni to zanimivo, gledati take naravne slike? Most je že za nama, pred nama pa Orient! Povsod prevladujejo muslimani, možje s turbani in znanimi Mačami, žene, često s podobnimi pokrivali in dolgimi, širokimi hlačami, ki so Prav take kot naše »knikabokerce«. Zdaj je čaršija živa: vse dela, nosi, prenaša. Povsod je življenje, toda skromno. Vidiš majhne, stare in zapuščene bajte, spodaj jo prodajalna in »radnja«, zgoraj je lesen balkon. Vse razpada, ni denarja, da bi se popravljalo ali celo .gradilo kaj novega, namreč turškega. V ta pristni orientalski svet pa so se že vrinile moderne, manjše hiše; tudi turške prodajalne niso več prav za prav turške — že razstavljajo tovarniško blago. Kar z žalostjo gleda človek, kako gine ta pestrost in pristnost, kako je obsojena ta zanimiva in ljubka skopska čaršija poginu. Strašen je, ni denarja ali komaj za Hajskromnejšc življenje, ni volje v Turkih, povsod se vidi le še životarjenje. Kaiko strašnemu poginu so zapisani ti sinovi in hčere polmeseca. Nekoč so bili vsi gospodje, nič niso delali, razen nasilij nad Srbi, živeli so in uživali. In danes? Prišlo je maščevanje, kruto in ne-’74>rosno, ne toliko maščevanje prej zatiranega naroda, ki je vsled svoje življenjske energije moral vstati — to se ne opaža — ampak maščevanje njihove
narave same. Še je živa podnevi čaršija, še sicer gradijo muslimani pri Isa-begovi džamiji svojo muslimansko šo-
lo,	medreso, toda vse so le obupni poizkusi, kakor poizkusi potapljajočega, ka teremu ni pomoči. — Ko stopava po tem svetu preteklosti in ko vidim, kako moderne zgradbe izpodrivajo staro čaršijo — izginila je že v ozkem pasu na celem levem bregu! — sem kar zadovoljen, da nisem prišel prepozno; še nekaj let, morda deset, morda celo dvajset, potem pa bo usoda s svojo krutostjo naredila konec. Zdaj sva pri cerkvi sv. Spasa, stopiva notri in si ogledava znamenitosti, ki so vredne milijone in milijone. Recimo oltar, izrezljan iz lesa; motivi kažejo, da je to popolnoma srbsko delo. Poleg uje stoji džamija Mu-stafa-paše, je, kakor druge. Še danes se čudim, kako je mogla stati v srednjem veku v tem popolnoma turškem delu mesta, sredi džamij krlstjanska cerkev.
Drugič sem šel k Isabegovi džamiji. Srečal in spoznal sem Turka, ki mi je nato ves popoldne razkazoval turški del Skoplja, popeljal me je na njihovo groblje, k Gazibavi, od koder je še lepši pogled na mesto, kakor z Dušanovega gra-dn. Pripovedoval mi je o njihovi veri, običajih, porokah in bogve kaj še vse. Ogledala sva si pravoslavno cerkev sv. Bogorodice, kjer se nahaja vojaško pokopališče. In še mnogo drugega mi je pokazal in povedal, toliko zanimivega, česar ne zveš v učenih knjigah, kar šele težko vidiš in slišiš. Ko sem mu potem ponudil za njegov trud bakšiš, ga je odklonil. Prav na mestu, kjer opravljajo Turki svoja umivanja in kjer v senci mo gočnih, košatih in zelenih dreves, po katerih se podijo svete ptice, počivajo in pijejo črno kavo, sva tudi midva posrc-
bala nekaj čašic. In potem sva se zopet razgovarjala v družbi drugih, vse prav po turško!
Tisti dan je bil lep večer. V slaščičarni sem se seznanil z nekim študentom s Trgovske akademije, bil je prijazen dečko in tekom nekaj dni mojega bivanja v Skoplju sva postala prava prijatelja. In ta večer sva bila na promenadi, najprej v novem parku, potem na »Korzuc, ulici Kralja Petra. Od Oficirskega doma sva jo mahnila nekaj časa kar ob Varda-ru proti modernemu delu Skoplja. Osrednja žila je tukaj lepa ulica Kej kralja Aleksandra, široka, popolnoma nova, kakor celo moderno Skoplje. Na desni in levi po sebno pa v smeri proti postaji in Vodnem ter novemu, lepemu parku, povsod same vile, manjše in večje, toda vse nove in obdane od prijetnega zelenja. Ob Keju kralja Aleksandra pa se vrstijo prav cate palače: večinoma so židovske, tudi most, ki veže ta del s turškim se imenuje Jevrejski most (t. j. židovski). V modernem Skoplju so same lepe ulice, po katerih nameravajo spsljati v nekaj letih tramvaj. Zdi se mi, da bi bil avtobus bolj primeren, toda gradbeni inžineri vejo take stvari gotovo bolje. Take stvari se pogovarjava s prijateljem in tako mine hitro čas; pred parkom sva.
V	zadnjih dveh ali štirih letih so napravili ta park, kakor tudi vse tiste stotine novih vil in hiš. Oni del, ki je dokončan, je krasen, v ostalem še vse raste in se razvija. Tudi ta park ima park-kavarno.
Tukaj je prva promenada, nekako do pol osme. Večinoma so sami študenti in študentke, veseli so seveda, smejejo se, zabavajo in sprehajajo. In zakaj ne bijtfbili veseli? In kamorkoli sem prišel, v park, na promenado, v Solo, v slaščičar-
no ali kavarno, povsod sem mogel opazovati južni temperament. Nekolikokrat se posprehajava gor in dol, seznanim se s tem in onim, saj prijatelj je že deset let tukaj in družbo se da najti. Potem pa odideva na promenado. Zopet isto veselje in smeh, pogledi in koketiranje. To traja do kake pol devete, potem pa gre publika, navadno učeči se svet, domov, ostali pa ali v kino, 'gledališče (zlasti »Skopsko malo pozorište«), na črno kavo ali pa poslušat hreščeči glas »pjeva-čic« v »Hollywood<-, 5>Bašto Pariš« ali v »Belo kafano«. Tako mine pri zabavi del noči, ko se težko spi, ker so, zlasti do začetka septembra, večeri precej topli.
Noč nad čaršijo. Kako tajinstvena, kako prazna je zdaj čaršija, kjer je še dopoldne, popoldne in v prvih večernih urah vrvelo polno ljudi. Zdaj pa ni nikjer žive duše, vse spi in počiva. Nikjer se ne oglasi živo bitje, vse je tiho, pokojno, le tvoji koraki motijo smrtni molk. In tak je ves ta Orient: Čajer, Tophane, Karadak-mala itd. Nizke podrtije, ki so bile podnevi vse bele, saj jih je bilo treba žc zaradi higijene »pokrečiti«, so zdaj kakor sence. Poti slabe, ilovnate, polne inlakuž, odpadkov. Vse je potisnjeno k tlom, le vitki stolpi minaretov se dvigajo nad vsem in te spominjajo na preteklost. Ko obhodim velik' del tega mesta, kjer je doma tema in pokoj, odmiranje in životarjenje, se vrnem k mostu. Vardar se zdi zdaj še bolj tajinstven, temen, šušlanje njegovih valov je lahno, zgleda kot ukročena zver. Ta reka deli dvoje svetov, muslimanskega in srbskega, enega, ki odmira in še komaj životari, drugega, ki je v največjem razvoju in razmahu. Prvemu jemlje, drugemu pa daje, taka je pač usoda . . *
Konec.
A. K. Grin:
Bog astmi
Roman.
»Blaznost govori iz vas,« mu je ostro odgovoril. »Kdo mi hoče braniti, da govorim z gospodično Rogersovo? Niti, ako bi bila vaša žena, ne bi imeli pravice mi to zabraniti, ako mi sama dovoli m mislim, da mi |e »jena privolitev zagotovljena.«
Spretno namerjena puščica je zadela; vendar se je umetnik po kratkem obotavljanju odločil za napad.
»Gospodična Rogersova ne pozna nevarnosti, v katero pada, sicer bi vam ne bila naklonjena.«
Tujec se je zasmejal.
»V popolni zmoti ste o mojem značaju in o naravi mojega zanimanja, ki ga imam do gospodične Rogersove. To naj opraviči vaše blazne besede meni nasproti. Gospodični ne grozi niti najmanjša nevarnost od moje strani. V primeru nevarnosti pa bi se najbrž ne poslužili najpametnejšega sredstva, da jo odvrnete.«
To se ne da tajiti. Umetnika je zapeljala strast dalje, kakor to dovoljuje previdnost. Da je moral to slišati od svojega nasprotnika, je bilo zanj sramotno in mu je povečalo nevoljo.
Odgovoril je ogorčeno:
»Storil sem, kar bi napravil na mojem mestu vsak poštenjak. Vzroke svojega nezaupanja do vas sem vam javno razodel; ako preti gospodični Rogersovi nevarnost ali kaj žalega, tedaj vem, od katere strani. Toda vedel jo bom braniti, in ne ubežite maščevanju, pri katerem mi ne bo zaveznica samo ljubezen, ampak tudi postava. Toda pazite se!«
Umetnik se je oddaljil. Tujec je gledal v čudnem dvomu za njim. Najprej mu je hotel slediti, vendar je ta sklep opustil in je ostal na istem mestu, dokler ni opazil, da umetnik čaka pri prvih vrtnih vratih. Uvidel je, da se njegov na' sprotnik ne umakne, dokler sam ne odide, zato se ie podal Degraw iz Clevelanda proti drugem« izhodu. Kakor hitro je čuječi umetnik to opazil, je zapustil tudi on vrt in kmalu vidimo hiteti oba po cesti, prvega proti hotelu, drugega proti sosedni hiši, kjer je stanoval.
Ali bi se tako naglo oddaljila, ako bi zapazila pri odprtem oknu razburjeno deklico, kateri sta kazala hrbet? . . .
XVIII.
Ko je umetnik prišel drugo jutro k zajtrku, je našel poleg krožnika pisemce. Bilo je od gospodične Aspinwallove, ki mu je sporočila, da je prosila svojega prijatelja gospoda Morrisa za natančen opis zunanjosti onega tujega, s pismom njej priporočenega gospoda. Umetniku je bilo to zelo prijetno in ga je pripravilo do sklepa, da zdaj Byrda še ne obvesti o
tem, kar se je pripetilo, temveč počaka na odgovor iz Clevelanda, preden se odloči za nadaljnje korake. Če bi pa po kakih znamenjih spoznal, da preti njegovi izvoljenki nevarnost, hoče brzojaviti.
Z vrta gospodične AspimvaMove so prihajali veseli glasovi in slišalo se je trkanje kroketnih krogel. Zanj zadosti povoda, da je hitel tja na jutrnji obisk.
Travnik je kazal živo pestro sliko. Bele obleke dam na mehki zeleni travi v ljubkih kretnjah, vse živahno vrvenje je imelo nekaj zelo privlačnega za mlado srce. On pa je videl le dve posamezni osebi pod bližnjim drevesom, moža z izrazitimi in prikupljivimi potezami in deklico, katere veselja žareči obraz in kretnja sta izražala radost. Njegov tekmec iz Clevelanda ni tratil časa . . .
Hamilton Degraw ni mogel prikriti jeze, zato se je rajše oddaljil. Kaj naj počne tukaj sredi vesele družbe pri neskončno dolgočasni igri? Ce se je ona mogla tako smehljati temu človeku po njegovi včerajšnji prošnji, potem ni bila tista plemenita ženska, kakor jo je on smatral, potem tudi oni čut zanj ni bil tak, kakor si ga je on razlagal Zanj je bila hinavka, hotel jo je zapustiti. Toda žal — ljubil jo je, in ni je mogel brez varstva prepustiti zapeljivi sili zagonetnega tujca.
Sredi travnika je sedel na klop, razgrnil knjigo za skice, kakor da bi hotel
slikati prizor, ki se mu je odkrival pred očmi.
Cez nekaj časa je zaslišal poleg sebe smejoč glas:
»Prazen list, gospod Degraw? Ir. upala sem, da najdem na njem v ozadju hišo in drevesa in pred njim vso družbo. Kako razočaranje!«
Ozrl se je. Najživahnejše in najzgovornejše dekle iz vrste gostov z očitajočim izrazom.
»Dobro jutro, cenjena gospodična. Vi želite videti podobo? Takoj sem vam na uslugo!«
»Vaš soimenec iz Clevelanda, mislim,« je odgovorila nagajivo. »Zelo je podoben skici, toda niste se mu posebno laskali.«
»To prepuščam damam,« je resno odgovoril, zaprl knjigo, vstal in sledil veseli deklici na igrišče, kjer so ga z veseljem pozdravili. Ne da bi se ozrl na svojega tekmeca, je pristopil k gospodični Aspinwallovi in njej posvečal vso pozornost. Ko -je signorina zapazila, da jo je prejšnji oboževatelj zapustil in se ji vse jutro le toliko približal, kolikor je to zahtevala vljudnost, je postala nemirna. Počasi se je spet pomirila in se skušala odškodovati z zabavo drugod. Tujca so med tem prisilili k igri; vendar r.i pustil signorine izpred oči in bilo je očito, da je bil umetnik v nevarnosti izgubiti nagrado, na katero je stavil vse svoje upanje.
(Se bo nadaljevalo.)
rodnem donrn v Mariboru izrekel v dobri veri, da odgovarja resnici.
Na včerajšnji razpravi zaslišani bivši narodni poslanec g. Franjo Žebot je obdolženčev zagovor v bistvenih točkah potrdil kot resničen, in ko so končali za-
stopniki svoje govore, je g. sodnik razglasil sodbo, s katero se g. Jože Vokač popolnoma oprosti vsake krivde in kazni in je g. Rudolf Tumpej o b s o j e n, da mora plačati vse nastale pravdne stro ške.
Razpis III. nagradnega tekmovanja
Uredništvo športne rubrike v »Večer-niku« razpisuje tretje nagradno tekmovanje za najtočneje pogodene rezultate nogometnih prvenstvenih tekem, ki se odigrajo v nedeljo 11. t. m. za prvenstvo LNP. — Tekmuje lahko vsak čitatelj »Večernika«, ki pošlje spodaj objavljeni kupon izpolmjen pravočasno na uredništvo. Rešitve se sprejemajo do sobote
10.	novembra do 18. ure zvečer v ured-
ništvu Večemika, Maribor, Gosposka ul.
11.	Rešitve naj bodo v zaprti kuverti, kjer naj bo še pripisano »Nagradno tekmovanje«. Ponovno opozarjamo, da bomo vpoštevali samo one rešitve, ki bodo prispele pravočasno in na spodaj objavljenem kuponu.
Trije najboljši tekmovalci, ki bodo naj-točneje pogodili rezultate prejmejo dragocena in praktična darila.
v njem baš za rast zelo važne snovi. Med je skratka dobro zdravilno sredstvo za vse bolezni in dobrodošlo utr-jevalno sredstvo za vsako starost od mladih nog do poznih let.
Pri starinarju.
»Tu, gospa, imam najnovejše starinsko pohištvo.«
Izpred sodišča.
»Kaj vas je privedlo sem, obtoženec?« »Dva stražnika, gospod sodnik.«
Sumljivo.
Zena: Stavila bi, da si včeraj poljubil kuharico.
Mož: Saj vendar veš, draga ženica, da nikoli ne stavim.
Razno
Kupon št. 2
Ime tekmovalca:.
Poklic: ...............—_______________..........—..................................— -------
Stanovanje: ...........».........................................      ..-...................
Nedeljske nogometne tekme za prvenstvo LNP se bodo končale z naslednjimi
rezultati:
Rapid : Ilirija (v Mariboru) -...................../ -.......... polčas	..........•/•—.......
Č. S. K. : Maribor (v Čakovcu) —...................•/•.......... polčas	 -..../..........
Celje : Železničar (v Celju) -...................../-----------  polčas	  ■■■■■/■.........-
Hermes : Svoboda (v Ljubljani) ..................../-............ polčas	........./..........
Med kot zdravilno sredstvo
Med je že nekdaj znan kot zdravilno sredstvo. Obnesel se ni samo kot učinkovito zdravilo proti raznim boleznim, zlasti proti bolečinam v vratu in proti kašlju, marveč je služil tudi kot pomlajevalno sredstvo, in so bile v starih časih znane medene kure, s katerimi se je telo pomladilo pozimi. Stara medena kura ni bila prav za prav nič drugega kot sprememba snovi v človekovem organiz irrn. Naenkrat pa je padel v nemilost in rabili kot primes k zdravilom, toda sa-bolj kot slaščico, nego kot zdravilno sred stvo. Zdravniška veda je nekaj časa zanemarjala med, in sicer v času največjega razmaha kemičnih zdravilnih sredstev. Med so sicer tudi takrat tu pa tam rabili kot primeč k zdravilom, toda samega niso več rabili kot zdravilo, razen poedinih primerov in Se to večmo* ina samo pri domačem zdravljenju.
Modema zdravniška veda je pa zopet priznala med kot najboljše naravno zdravilo, ki prekaša razna kemična zdravila. Zakaj je zdravniška veda medu zopet priznala važen pomen v zdravilstvu? Kaj je v njem, da so ga začeli naenkrat zopet ceniti? V medu Je toliko snovi, da dobi človeško telo z njim skoraj
vse, kar potrebuje. V medu so v prvi vrsti razne vrste sladkorja, vosek, mravljično mleko, jabolčna kislina, razni važni fosfati, fermenti, a med njimi tudi vitamin D ir. C. Ker je v medu mnogo sladkorja, prinaša človeškemu telesu energijo. Brez vsakih prebavnih težkoč prihaja hitro v telo in prinaša mišičevju sile in toploto, tako da je obenem tudi dobavitelj toplote, in sicer boljši od alkohola, ker dobavlja telesu toploto dalje časa. Zato pametni ljudje pozimi raje jedo med, kakor da bi uživali alkoholne pijače. Med je tudi dobro sredstvo proti utrujenosti, kar vedo zlasti športniki in planinci. Posebno dobrodošel je med pri zimskem športu ali pri plavalnih tekmah ob hladnem vremenu, ker telo utrjuje in segreva.
V	starih časih so ljudje poznali med kot pomlajevalno sredstvo. In do gotove meje je res, ker blagodejno vpliva na telo in preprečuje ali vsaj oblažuje bolezenske pojave starosti. Ker vsebuje mrav ljinčno kislino, vpliva zdravilno na putiko in poapnenje žil. V starih časih ljudje teh dveh bolezni niso poznali in smatrali so ju za znak starosti. Med so smatrali za pomlajevalno sredstvo, ker je bolečine blažil in bolezen omilil. Posebno zdravilen je med za otroke, ker so
M. T. SOKLIČ -
Zastopnike sprejmem
Kupim
KUPIM DAMSKA IN MOŠKA KOLESA,
obleke, pohištvo, perzijske preproge in drugo. Starinarna Koroška C- 3.	4567
Prodam
2 ŠIVALNA STROJA
450, 680 Din, omare, ^postelje, 10 kg perja puh, 2 plišasti preprogi 2¥jX3 m, stoli mize. Koroška c. 3.	4566
Stanovanje
NA HRANO IN STANOVANJE
sprejmem gospodično po nizki ceni. Naslov v upravi »Večer nika«.	4E65	j
Službo i&le
GOSPODIČNA
s 4 razredi meščanske šole in enoletnim trgovskim tečajem, z znanjem slovenskega hrvaškega in nemškega Jezika. stenografije, stroienisia in nekaj prakse, želi službe v pisarni ali trgovini- Naslov pove uprava lista. 4538
Službo dobi
PISARNIŠKA MOC
z lastnim pisarniškim strojem se išče za nekaj dni. Ponudbe z označbo višine honorarja na uro na upravo pod štev. 4557.	4560
TAKOJŠNI ZASLUŽEK
nudimo poverljivitn inteligent nim zastopnikom in zastopnicam dobrim prodajalcem, ki so zmožni obiskovati šoie urade, trgovce, advokate, privatnike itd. v mestih Mari-bor. Celje, Ptuj in drugih več jih krajih. Tudi lahko kot postransko opravilo za potnike vseh branž- Ponudbe na upravo pod »Mesečno 5000«. _____________4559	___  ______
TRGOVSKI POMOČNIK,
dober prodajalec, se sprejme kot vodja podružnice. Razpolagati mora z nekaj kavcije, znati mora tudi nemščino. Samo dobri in vestni pomočniki naj pošljejo ponudbo na upravo »Večernika« pod znač ko »Zanesljiv«.	4557
SOSTANOVALCA
sprejmem v vso oskrbo. Naslov v upravi lista. 4561
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO.
čisto, solnčno. mirno, na ie-pem kraju z uporabo kopalnice, oddam. Vprašati dr. Verstovškova ul 6/11. vrata 19.	4134
Poslano.
Pod tem naslovom je izšel dne 2. novembra v „Večerniku“ članek, v katerem sem očital g. Vengustu Franju, privatnemu uradniku iz Maribora zakonolomstvo moje žene.
Ker pa sem se danes osebno prepričal, da g. Vengust pri celi stvari ni prav nič prizadet, tem potom to mo o javno obdolžitev preklicujem in se g. Vengustu zahvaljujem za pomoč pri poravnavi in spravi z mojo soprogo Marijo Leskošek.
V Mariboru, dne 6. novembra 1934.
A.Leskošek.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog oziroma dobri oče, gospod
Anton Gorše
pogini podu> adnlk v p.
v torek, dne 6. novembra 1934 ob 18. uri v 69. letu svoje dobe, nepričakovano umrl Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 9. novembra oh 16‘ 15 uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 12. novembra 1934 ob 7. uri v stolni in mestni župni cerkvi.
MARIBOR, dne 7. novembra 1934.
Žalujoča soproga in sinova Božidar in Bogomir.
tadaia komsorcij »Jvfca« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelj'’ in »rednik: RAD1VOJ REHAR v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
5TANKO DETELA v Mariboru,