* TI* K. "7 1 S VlttfjCT.) 1917 LiMk» XIII Izhaja vsak dan, tudi ob nedelja* ta ob 5 zjutraj. Luu .i* vo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega St. 20, L nadstr — Vd dopisi naj *e pošiljajo uredništvu H sta. Nefrankirana plama aa na sprejemajo iti rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij list: .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge s omejenim poroihrooi v Trstu, ulica Sv. FrančiSka AaiŠkega št. 20. Telefon uredr.ištva in uprave Jtev. 11-57. Naročnina anala: Za celo leto...... . K 31*20 Z* po! leta................ t 15-60 za tri mesece................ 7 80 za nedeljsko Izdajo za celo leto . 620 za pol ?eU.................3*60 posamezna Itevllke .Edinoad* ae prodajajo po 8 vinarjev, zastarele itevllke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Hrokostl ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.............a.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti-. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti« — Plača in toži se v Trstu. Vpn\*t£ ,ns?at2! se nahajata v ulici Sv. FrnnčiSka Asiskega št. M. — Poitn ohranil nični račun št. 841.652. frisisnskl odsek proti Kontrolni komisiji M Ministrski svet. O. našega posebnega ooročevalca). Dunaj, 27. septembra. Ko pišem to poročilo v pozni večerni uri. •*■„• H v parlamentu ministrski svet polil' Lno pod predsedstvom viteza dr. S^ , na. V zraku vise znaki velikih do 50 " ov. ' r od je dalo daleč segajoče glasovanje ; • r- činskega ofseka v današnji večerni ' i se je vršila pod predsedstvom !r; S>:vestra in ob navzočnosti finančnega ministra barona \Vimmerja. Nadaljevala se e že v zjutranji seji pričeta razprava 0 ; . rojilih kontrolne komisije državnih !<'.».. (Kakor znano, je ta komisija — '.?> olie-na o' obeh zbcrcic in torej podpisuje v njiju imenu! — sopodpisovala za -dol/it:-ce v on i h posojil.) T'?, i. rittoni je pobijal nazore barona iiajti tudi vsebina poročila na ces^ria z dne 26. jun. 1915. izrecno nagla-§{•. J ' imajo vsa posojila le fo.-srelne znake ečili dolgov, a so v svojih neizogib-r >sleJic:tli trajno brer;e. Zdaj ne gre •/ ">\ :io :!akocepstvo, ki hoče vse opra-\ -V i i. marveč za ustavo in za vzr^stavo ne !e ustavi. >sti, marveč tudi glol ,<*ko ob-ečc ustavne zavesti Ker člani komrol-n i komi ije drž'r~n;h dolgov niso sami sp z i:i potrebe takojšnjega odstopa, mora ■ .r. izreči, est najemala tako ogromna po-s. 1 ar v eč bi bila prisiljena sklicaii dr-ž « zh^r. — V poročilu na cesarja, kar 1 i v nobenem zakonu določeno, vidi gt>- nedopusten pripomoček v sili (Not-bc in nalaga kroni nezakonito del od-gov-riiosii. Pistavljanje takih dogodkov '-e ra preprečiti. Ta razprava ne bodi i.. --ka ekspedicija proti visoko čislali: člaiiom komisije, marveč ieden del L> 1 za pravico, v kateri je zbornica pri-sHiuta. \. »Jr. fleMinger obžaluje, da so člaaii -ije s svojim soj k Opisovan jem podpira : ^tiirgkhov zistein, 5eprav niso imeli n~ .i.na, oškod< rvati državo. .'•'H. dr. Koii^cher pravi, da so člani Y sije NOkrivi na absolutizmu Stiirgkho-\ _ .. Ako se ž j more prav ičiti sopodnis za •vsojilo vsJed takratnih političnih t\, .a r, ni jxi možno odobriti, da so podli f. Ji drugič. ko je bila možnost da-r t bi b:l državni zbor sklican. ~>ročeva!ec Kraft opozarja, da je komisija sama pr;zna!a, da ni povsem uver-jena o ustavnosti svojih sopodnisov, toda ravnala je v prepričanju, da je tako za državo na:bcHe. Poročevalec potrjuje mnenje, da b .-dstop te komisije Stiirgkha ne : risil'i. vzpostP^iti ustavo. PreJlaga, naj se tiskaj«; >oročila komisije na cesarja. Na- ) je nrišel na crl a sovami je naslednji pre llog Seitze*". 5 zbornica sprejema poročilo Knr • "ilerem s;imi priznavajo, da nosi le iiiclno znake visečega bremena, sicer .1 f h »menja neizogibno trajno obre-m.nenic. rav Iji se moglo dopustiti, da so po->.m: .ni TH)>lanci ravnali p<>d neodoljivo ab MU i stično samovoljo StOrgkhove «;lab — omen za Seidlerjevo vlado. Ula-;ovanje je zbudilo v parlamentu velikanko senzacijo. Takoj so pridrdrali avto-uobili vseh ministrov in pričel se je mini-> irski svet. Damoklejev meč visi . . . nad Nad vlaoo ali nad parlamentom? Ministrski svet se je končal točno ob 11 ri ponoči; trajal je nad 4 ure. To glasovanje je dokazalo, da bi uteg-ila biti vlada grozovito poražena tudi pri lasovanju za proračun, redni kakor za-•asiii. 7.2 nezaupnica sama, ako jo odgla-,uje še zbornica, bi bila strašen udarec tuli za to vlado in usodna obsodba Stiir-*khovega re/irna, obsodba vseh doslej izvršenih kreditnih operacij, — in posledice bi bile nedogledne. ■* 0 • I z poslanske zbornice izvoljeni člani misije so: baron Fuchs, dr/ Steinwen-1 r. Čeh Maštalka in Slovenec dr. Janko-nč. — Maštalka je hotel že včeraj odložiti nandat, a ga je baron Fuchs pregovoril, aj počaka na glasovanje v zbornici. — aaštalka je obenem član proračunskega •dseka, a je poslal v sejo svojega namest-ika, ki je tudi glasoval za nezaupnico. bc so invili d<»sf! |H*voda za bojazen, da bi bili ob vestnem izpolnjevanju svojih doi/ruvsti osebno preganjani, vendar se dri. rt ne more priznati take olajševalne okniiščine, ki v nikakem slučaju ne opravičuje.* j.imčuo je bil r*>dan še predlog, ki po-/. je člane komisije, naj takoj odložijo s\oje mandate. Ta predlog pa ni bil dan na glasova '.je v predpostavi, da bo... vsa komisija izvajala iz današnjega glasovania edino možne konsekveace. Nato se je \T"i!o po mensko glasovanje. Za fiorrtii predi;>g je bilo — 26 glasov: Cehe!-kij. I/egasp.ri, t)iainand, Ellenbogen, C1T j'.el, Haiba *, Kadlčak, Kedzior, Koli-sdher, Konečoy; Korošec, Krogul^ki, La-ginja, I.ukaševič. Petruševič, Pittoni, Po-g ičnik Lovro, Renner. Seitz. Siibrt. Stari:' . Stranskv, Udržal, Vacek, Zahradnik m Zenker. (Člani čeških socij. demokratov so še na shodu v Pragi). Proti predlogu je glasovalo — 14 članov nemškega Nationalverbanda in krščanskih socijalcev. Ta nezaupnica je nekaj nečuvenega v avstrijski oarLamentarni zgodovini m je tmm arms^j poročila. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 29. (Kor.) Uradno se razglaša: 29. septembra 1917. Vzhodno bojišče. — Neizpre- neojeno. Italijansko b o j i š č e. ~ Na severnem pobočju Sv. Gabrijela ie# bojno delovanje krepko oživelo. Pri Clsiese v 'udikarijah so naše varnostne čete o'Jb!!e italijanski napad. Dogodki na m orlu. — V odgovor na napad, ki ga je ?zvršii dne 18. t. iti. ovražen zrakoplov na Mali Lešin.5, ne da -i dosege1 le najmvijšj »speh, je oddslek aših pomorskik let^i oc?etil zrakoplovne naprave v Jesiju pri ,*ak«nu, ki so bile že septetrbra 1916 ski nno s tamkaj se naha-i.«iočim zrakoplovom uničene, a ie Dostavil sovražnik znova. Tudi tokrat so »meli naši letalci popolen uspeh. Zrakoplovna lopa je bila zadeta in v njej ^ nagajajoči 7rakorlov ia pk«inliyllr>lr oor^n) ;e Svig-*^ 151» us visoko. LksplozlVi so opazila druga letala z daljave 20 milj. Vsa naša letala so -e vrnila nepoškodovana. Istočasni sovražni napad na Pulo in Poreč ni imel nobenega uspeha. ^)ne 28. t m. so metala sovražna letala brez usoeha bombe na eno naših bolnišniških ladij v južni Adriji, ki le imela vs« predpisana znamenja. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 29. (Kor.) Veliki glavni stan, 29. septembra 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Rupreiita: Ob flandrskl obali in ned gozdom Ifouriioulstom in reko LyS bojno dOiOv?nje artiljerije ir.enjc?oče se sile. Srcitemu bobnajočemu ognju \ ve-vernih urah so sledili le pri Zonnebeke angleški deini napadi, ki s0 bili odhiti. Ob cesti Vpern—Paschendaele ie bil Sovražnik vržen iz lijaste r;rte, ki jo je imel še v oblasti. V noplavljerim ozemiUi Ysere so orivedli naši poizvedovale! s spopadov z Belgijci s seboj ujetnike. — Armada nemškega cesarjeviča: Severovzhodno Sois-sonsa in pred Verdunom ie topo>vski boj od ča?a do časa znatno naraste!. Ostal je ob Mozi živahen tudi ponoči. Več bojev v spredjem ozemlju, ki so Hh imele naše napadne čete v francoskih postojankah, je H'o pop<-'notna uspešnih. — Armada voj-vede Albrehta Vir t.: Pri Biselu v Sund-gau Je ostalo pri francoskem sUnku par tilnikov v naših rokah. — Naši letalci so obmetall London in več krajev ob angleški južni obali z bombami. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Večinoma neznatno boino delovanje se je le začasno stopnjevalo pri poizvedovalnih akcijah severno Dvine, zapadno Lučka in ob Zbruču. — Mackensenova armada: Ruski oddelki, ki so v čolnih preko-ačiH Seret in rokav Sv. lur'ia, so bili pregnani z naglim protfsun-kom. Macedonska fronta. — Nobenih veču* bojnih dejanj. BERO L iN, 29. (Kor.) Veliki Klavni stan, 29. sepieuibra 1917, zvečer. Dosedaj nobenih večjih bojnih de:anj na nobeni fronti. Prvi generalni ^vartirmojster: p'. ! oderdorff. BOLGARSKO. SOFIJA, 28. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Ob Černi ia na Dobrem polju živahen topovski ogenj. V ozemlju Moglene motilni ogenj. Južno Dojrana na več krajah stpajoč ogenj. V dolini Vardarja in ob dolnji Strumi delovanje poizvedovalnih oddelkov^ SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 28. septembra. — V noči od 26. na 27. t. in. so sovražni oddelki v dolini Camo-nica in v Judikarijah napadli eno naših manjših btražnih postojank. Prišlo je do živahnih, krajevno omejenih bojev. Naši branilci so pognali sovražnika v beg in ga pregnali vrh tega še k? obeh orednjib postojank, ki jih je prvotno zasedel. V onalskem ozemlju ste razvijali obe artiljeriji izredno močno delovanje. Na dobro 1 merjeni bobnajoči ogenj na sovražne ba-erije je odgovarial nasprotnik s srditim, koncentričnim ognjem ročnih granat na obljudeno vas Ponte di Legno. Naši letalci so z motenjem sovražnega železniškega prometa v Baski dolini nadaljevali svoje delo in napravili v železniških napravah v Podbrdu velika opustošenja. .3no naših napadnih zračnih brodovij v zadnji noči kljub hud.'iemi dospelo do pul-skega utrjenega pristanišča in zmetalo z uspehom nad 3 tone močno učinkujočih bomb na arzenal in p;>dvodniško postajo »ri pečini Olivi. V noči 26. t. m. so pre-nlula sovražna letala soško kotlino in metala bombe na nekatere obljudene vasi. ne da bi napravila kako Skoda DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 29. (Kor.) Wolffov urad poroča: V vodovju krog Anglije so potopili naši podvodniki zopet 22.000 ton. Vna jc-^GJiitna ft' a?a v slavnem odsehn raflisiasi. Važna izjava Kiihlmatma o predstojeći odločitvi o vojni in miru. BEROLIN, 28. (Kor.) Začetkom svojega govora v glavnem odseku rajhstaga se je državni kancelar s toplimi besedami spominjal činov armade, podal nato kratek pregled sijajnih vojaških uspehov zadnjega tedna in naglašal popolno edinost in soglasje političnega vodstva pri nas in pri naših zaveznikih. Kar se tiče Rusije, tlači novo vlado vprašanje bodoče demobilizacije kakor mora. Vodilni možje, odvisni napol od delavsko-vojaških sovje-tov, napol pa od angleških in ameriških finančnikov, nimajo takorekoč več nobene gibalne možnosti na zunaj. V trenotku ni v Rusiji nikogar, ki bi imel potrebno moč, da bi proti kaosu iai vplivom entente uresničil splošno hrepenenje po miru. Državni tajnik pl. Kiahhnann je v zvezi z izvajanji kancelarja z tvračal v današnjih llctih ivbjn^ljoni pn. r» npmški noti glede Belgije. O papeževi noti zamore reči že sedaj, da pomeni ta pogumna inicijativa papeža že poseben del v zgodovini tega gigantskega boja narodov in da tvori čast»en del v analih papeške diplomac.ije. Državni tajnik je pobijal iruienje, češ da obstojajo bodisi v okrilju vlade močno si nasprotujoča naziranja in divergence med vodilnimi možmi, bodisi med državnim vodstvom in genijalnimi vojskovodji. Imenovana mesta delujejo vsak dan in vsako uro v popolnem soglasju. Državni tajnik je razvijal nato obsežno posameznosti nemškega odgovora na noto, pri čemer je izjavil med drugim, da je bila naigloblja temeljna misel nemške note ta, da sc pomaga Sv. očetu pri ustvarjanju onega ozračja, ki je neobhodno potrebno za uspešna posvetovanja o številnih vpraša-njili, ki ločijo naTode. Dolžnost nasprotnikov Nemčije je sedaj, da dokažejo, ali so cbčutili vsaj sapico novega duha. V prihodnjih tednih se bo odločilo veliko vprašan:©, ali bodo prijatelji in sovražniki v spoštovanju pred krepkimi nasprotniki hoteli pobesiti krvavi meč, ali pa zahtevali še nadalje železno omočite v orožja. Nemški narod je v tem odločitve polnem usodnem treiotkn krepek, mogočen, a zmeren, pripravljen za boj kakor vedno in pripravljen stnlelovatl za uresničenje besede o miru aa zemlji. Govornik socijalnih demokratov je obžaloval, da kancelar tudi danes ni bližje opasal nemških mirovnih ciljev. Kar se tiče Alzacije in Lotaringije, ni njegova stranka nikdar prikrivala mnenja, da ta dežela ne sme postati žrtev francoskih načrtov in vojnih ciljev. Državni kancelar mora javno poudariti, da popolnoma soglaša z večino rajhstaga. Govornik nemške frakcije je naglašal, da želi nemški narod nnir, a nikakor ne mir odpovedi. Govornik centra >e označeval odgovor, na papeževo noto kot velevažen dokument, ker pomeni popolno soglasje vlade, armad nega vodstva in rajhstaga. B:mo;irB;ižni ktoferenco t Mrarcdo. Zagovor Kerenskega. General * Vrhovskij za nadaljevanje vojne. Čeretell za sestavo koalicijske vlada, Cernov in Kamenev proti. PETROGRAD, 27. (Kor.) Po izvolitvi urada, ki obstoja iz 23 Članov, med njtmi Cejdze in Cereteli, se ie oglasil k besedi ministrski predsednik KerenskiJ. živahno pozdravljen od večine udeležnikov. Pozdravil je najprej konferenco imenom ruske republike in kot vrhovni poveljnik, nakar je izvajal: Ker je vlada že na moskovski konferenci razjasnila svoj program, si dovoljuje le par besed v lastno obrambo, posebno glede slučaja Kornilov. Naglašal je, da je imel že dolgo poročila o pripravljajočem se uporu in da je danza-dr.em ukrepal odredbe, da prepreči ta ne-razveseljivi dogodek. Odkar je bil imenovan Kornilov za generalisima, je glavni stan neprestan** -Ciljal provizorični vladi ultimate. Vlada se Je dobro zavedala, kaj zahtevajo dogodki v Galiciji, da se prepreči razpad armade, toda ona je pri fceni loaila svojo pot, dočim ji >e hotel glavni ctan odkazati drugo. Boj med obema strankama se je vršil precej dolgo in glavni stan je porabil vsako nesrečo na fronti v svrho, da je odposlal kak ultimatum v Petrcgrad. Tik pred moskovsko konferenco je poslal glavni vladi nov, še hujši ul-matum in zagrozil, da bo v nasprotnem slučaju preprečil konferenco. Toda vlada je odklonila tudi ta ultimatum. Po polomu ">ri Rigi je glavni stan še nujnejše nastopal z imenovanimi zahtevami. (Sledi sledeče nadaljevanje govora Kerc-nskega, ki niina nobene zveze s prejšnjim. Objavljam' poročilo, ka-vor smo je prejeli. Op. ured.) Kerenskij nadaljujoč: To >e tem potreb-nejše, ker pričakujemo na fronti velike dogodke in ne vemo, s kakimi sredstvi naj bi se jim postavili po robu. Govoril se n dosedaj kot človek, a sedaj govorim kot iinejitelj vrhovne oblasti in izjavljam znova, da bo vsakdo, ki bi se dotaknil svobodne ruske republike, občutil vso silo revolucionarne vlade. (Živahno odobravanje.) Voini minister Vrhovskij je priče' svoj govor z izjavo, da je Nemčija z ozi-rom na usodo Rusije poizkušala skleniti poseben mir s Francijo in Anglijo, pcr«u-divši jima na stroške Rusije vse, kar potrebujejo. Junaški zavezniki pa so te pred-ioge odklonili z ogorčenjem, ker so še vedno neomajno prepričan«, da bo ruska armada kljub vsemu izvršila svojo dolžnost. Minister je konstatiral, da se armada in mornarica nista branila bojev, roda nesreča je, da ju ne preveva oni duh zmage, ki zamore edini rešiti Rusijo. Eden glavnih vzrokov je ta. da odnošaji med vojaki in vrhovnim poveljstvom niso normalni in so se od ponesrečenega upora Kornilova, ki se ga je udeležila stranka generalisima, še občutno poslabšali. To strapko je treba odstraniti iz armade in jo nadomestiti z drugimi voditelji, katerih imenovanje pripravlja v trenotku vrhovni poveljnik. General Vrhovskij je govoril nato o vojni in izjavil, da je treba vojno nadaljevati, dokler ne dobimo trdnega jamstva, da bo mir, ki ga toliki žele, iuh ivv^odc vseh narodov. Minister Je naglašal nato potrebo vzpostavitve discipline v armadi z vsemi sredstvi, tudi z najskrajnejšimi. Nato je govoril bivši poljedelski minister Ćernov, ki je nastopal z vso odločnostjo proti zvezi s kadeti. Boljševik Kamenev je protestiral proti vsaki zvezi ne samo s kadeti, ampak tudi z vsemi drugim: meščanskimi strankami, s katerimi se socijalisti nikdar ne bi mogli sporazumeti. Cereteli, ki je bil pozdravljen z vzklikom: »Živel voditelj revolucije!«, je izjavil, da je izključno socialistično ministrstvo neizvedljiv načrt, kajti tak kabinet ne bi obstojal dolgo. Na drugi strani se morajo meščanski elementi odpovedati boju proti demokraciji, ki je postala vsled upora Kornilova še krepkejša. Načelo združenja je torej neogibna potreba. Seja ie bila zaključena opolnoči. Danes ne bo seje. Ves dan se vrše posvetovanja političnih strank in skupin. Tereščenko o nemško-a\ strijskem odgovoru na papeževo noto in dosedanjih pogreški!] ruske politike. PETROGRAD. 28. (Kor.) Minister za vnanje stvari Tereščenko je sprejei danes zastopnike časopisja, ki jrm je izjavil sledeče: Odgovor nemške in avstrijske vlade na papeževo noto dokazuje, da naši sovražniki nočejo storiti nobenega odkritosrčnega koraka za mir. Obe noti ponavljale hinavski zastarela zagotovila o ljubezni osrednjih vlasii do miru in njiju pripravljenost za sprejem načela o omejitvi oboroževanja, vendar pa ni niti najmanjšega namigavanja o podlagi bodočega miru. Iz več izrazov v notah je celo soditi, da se nemška vlada v nasprotju z znano resolucijo rajhstaga ni odpovedala načelom nemškega miru. ki ne soglaša z načeli pravice in pravičnosti, in da smatra Nemčija gotova sporna vprašanja kot definitivno rešena. Drugo čustvo, ki navdaja nemško noto, obstoja v tem, da namerava bern-linska vlada privoliti le v pogajanja na podlagi takozvanega vojnega položaja, to se pravi, da hoče obdržati vsa osvojena ozemlja, razven morda nekaterih delnih povrnitev, ki bi jih mirovna konferenca sama priznala Tudi avstroogrska nota ne podaja nobene jasnosti sedanjega stvarnega položaja. Poleg skupnih vojnih ciljev,' ki jih zasledujejo zvezne demokracije in ki so v odgovoru Wilsona na papeževo noto jasno formulirani, je nova Rusija svoječasno razglasila načela, za katera se bojuje svobodni ruski narod. Na vse to Nemčija ne podaja nobenega odkritega odgovora, ampak nadaljuje svojo zagonetno igro. razglašujoč načelo, da je sila pred pravico in čaka le na ugoden treno-tek, da bi zamogla s silo izvršene osvojitve konsolidirati. Minister je razpravljal nato o najnovejših korakih Nemčije v poljskem vprašanju, namreč o cesarskem lastnoročnem pismu varšavskemu geaeral-nemu guvernerju in o novem upravnem zakoniku za Poljsko, ki ne more zado-\of.iiti Poljakov. Mirister je zaključil z iz- razom pričakovanja, da splošna politika Rusije odsedaj naprej ne bo več polrtika parade, ki je bila tako draga za Riisijo. Zadnji meseci, je rekel, so bili faktično meseci mirovne misli, toda v resnici smo ustvarili Ie pogoje, ki podaljšujejo vojno. Stremeli smo za tem, da zmanjšamo število žrtev, faktično pa še pomnožili prelivanje krvi. Nastopali smo za demokratičen mir, v resnici pa smo proklamirali zmago nemškega imperijalizma. Taka nesporazumi jenja so nedopustna. Da se konča vojna v smislu načel, proglašenih od vlade, je potrebno, da se združijo vse življenjske sile naroda, da se omogoCi vlari, da udejstvi čisto narodno politiko. Delavsko-vojaški svet v Klievu noče izročiti generala Denikina. STOCKHOLM. 29. (Kor.) Iz Petrogra-da se poroča: Delavsko-vojaški svet v Kijevu in vojaška organizacija jugozapadne fronte se branita izročiti generala Denikina preiskovalni komisiji, ki ima v rokah afero generala Korr'Tova. Ministrska imenovanja. PETROGRAD, 28. (Kor.) Upravitelj finančnega ministrstva, prof. Her'nackij in upravitelj ministrstva za javni uk, dr. Sa-laskin, sta bila imenovana za ministra. Finski deželni zbor zspečaien. HELS1NGFORS, 28. (Kor.) Generalni guverner Nekrasov je ukazal, da se morajo vra,ta deželnega zbora zapečatiti in je dal nabili razglas, ki pravi: Dosedanji nredsednik razpuščenega deželnega zbora je pozval dosedanje člane, da naj se dne 2S. t. m. sestanejo k nadaljevanju sej. V varstvo pravic finskega naroda, ki bo v creh dneh volil zakonite zastopnike, sem zaukaza! zapečatenje vrat, da dokažem nezakonitost zborovanja U želncKa zbora. SESTANEK CESARJA KARLA IN VI-LJEtfA V DIED1CAH. ODERDiiRG, (Kor.) Nemški cesar je prispel na povratku z romunske, sedmo-graške, bukoviu-ske in gališke fronte v Diedice. Cesar Karel se je z željo, da 1:0-zdravi na avstrijskih tleh svojega visokega zaveznika in prijatelja, podal včeraj ob lu'30 zvečer iz Reichciiuua v Diedice, kntnor Jc priopol tninui |/riJi«xl« »»» nemškega dvornega vlaka. Cesar Karel je v uniformi pruskega gen. feldtnaršala pričakoval s svojim spremstvom 11a peronu kolodvora nemškega cesarja. Nemški dvorni vlak se je ustavil v Dicdicah ob V1'9 zjutraj. Nemški cesar ie izstopil v uniformi avstrijskega feldmaršula. Oba vladarja sta se poljubila in si stisnila v roke. Po nenavadno prisrčnem pozdravu in kratki izmenjavi misli je bilo pre Stavljeno obojestransko spremstvo. Nnto je stopil cesar Karel s svojim ožjim spremstvom v nemški dvorni vlak, da se pelje s '.esarjem Viljemom do Oderberga. Kamor je prispel vlak ob 9'44. Cesar Karel je ostal tudi tu do odhoda nemškega dvornega vlaka v srJoiiu cesarja Viljema. Nemški cesar je spremil nato našega vladarja do perona, kjer se je vršila izredno prisrčna poslovitev. Nato ie stopil cesar Viljem v svoj voz, nakar jc nemški dvorni vlak takoj odšel dalje. Cesar Karel se je odpeljal nato s svojim dvornim vlakom v Reichenau. DUNAJ. 29. (Kor.) Cesar Karel se ie zvečer zopet vrnil v Reichenau. Ultimat peruanske vlade Nemčiji. HAAG, 28. (Kor.) »Nieuvve CouranU poroča iz Londona: IJeruu.nska vlada je poslala Nemčiji radi potopitve ladje »Lor-ton« ultimatum, v katerem zahteva zadoščenje tekom enega tedna. Aretacije Nemcev v Ameriki. NEWYORK. 29. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Aretacije Nemcev in Nemcem pri-iaznih oseb so se včeraj nadaljevale in trajale tudi danes. Mnogo oseb je bilo odvedenih na Elis Island, kjer bodo naibrže internirane za ves čas vojne. Večina aretirancev je bila zaposlenih v mu-nicijskih tovarnah ali pri podobnih obratih. Domneva se, da je bila zelo razširjena zarota na delu za poškt. Jovanje strojev in sicer po navodilih nemških agentov v Evropi. Zarotnike so agenti mornariškega oddelka opazovali več mesecev. Drugo ameriško posojilo. NEWYORK, 2H. (Kor.) Tajnik zakladne-ga urada je naznanil za 1. oktober najetje drugega posojila v znesku treh milijard dolarjev ali več._ Hrvatski Sabor. ZAGREB, 29. (Kor.) Na današnji seji sabora sta bila spreieta v tretjem čitanju zakon o reformi upravnih odborov komi-tatov m zakon glede zlorab pri vojnih dajatvah. Nato je bila predloga o legitimiranju nezakonskih otrok padlih ali za mrtve proglašenih vojakov sprejeta v generalni in specijalni debati. Predloga glede kazenskih določb pri kršitvah bramb-neg.t zakona je bila v prvem in drugem čitanju sprejeta brez debate. ZAGREB, 29. (Kor.) Sabor je bil po gladki rešitvi delovnega programa odgo-den na nedoločen čas. Stran II. »EDINOST* štev. 271. V Trstu, doe 30. septembra 1917. Ođ§oi»op no nrrzso mvafsKaso saboru Dne 17. t. m. je Njeg. Veličanstvo kot hr vatski kralj sprejelo predsedstvo hrvatskega sabora v posebni avdijenci, da vzame na znanje saborsko adreso. Glede političnih ciljev je kralj izrazil svoje veselic na tem, da saborska večina označuje kot podlago svojega političnega delovanja vez, ki obsega eno in taisto državno skupnost krone sv. Štefana in je nadaljeval doslovno: »Ob varovanju te državne skupnosti zamorete v zakonito določenem okviru za Vase, za konsolidiranjem, kakor tudi za kulturnim in gospodarskim razvojem hrvatskega naroda stremeče delovanje računati tudi na Moja blagohotna čustva.« Da ni bil to privaten pogovor med kraljevo osebo in drom. Medakovićem, temveč slovesna oficijelna avdijenca, v kateri se je saborsko predsedništvo poklonilo novemu vladarju, o tem gotovo ni dvoma. Vsled tega je tudi smatrati nagovor in odgovor za oiicijc'na čina. posebno pa kraljev odgovor za čin njegove vladne oblasti, za katerega prevzemata v smislu hrvatske in ogrske ustave vso odgovornost lir.atski ban in ogrsko ministrstvo, l udi v usta\ni državi je vladarjeva oseba posvečena In nedotakljiva. To pa ne ve- j Ija o njegovih vladnih činih, kajti glede; te?! je tudi vladar podvržen omejitvam, določenim po ustavi; vendar pa nasproti javnosti ne rosi on odgovornosti, temveč n. .govo ministrstvo. Zato so taki čini, kakor vsi vladni fini, podvrženi javni kritiki in kontroli dotičnega parlamenta. Da je v našem slučaju odgovornost o-grske vlade in hrvatskega bana še posebno brezdvoinna, je razvidno že iz tega, da jc saborsko predsedništvo moralo za-I-r siti avdijenco posredovanjem teli dveh državnih faktorjev in neposredno v kabi-neini pisarni, in da torej ni nikakega dvoma o tem. da sta tu dva faktorja znala za vsebino nagovora in odgovora, da, da ie odgovor delo — ogrskega ministrskega prcJ jdnika: saj se tudi po svoji vsebini; krije popolnoma z njegovimi zadnjimi, izi ivanii o jugoslovanskem vprašanju. S tem je seveda vsej ;a\ nosti dana pra-v ca, da proti vsebini onega odgovora z>.:. Zi.mc svoje stafišče. No, tudi sicer ti morala važnost predmeta in resnost pole/, ju nam Jug is1 va.om jati poguma, j da tuđi m najvišji naslov povemo odkritosrčno, kar se nam zJi pravično in res-nično. in i-a ne pri krijemo svojemu vlati vju. Kur bi mo; lo dovesti do neprijetnih razočaranj. Na prvi po:j!l>1 je jasno, da to naglaša-uje vezi, ki obsega eno in taisto državno SAiifr. 'St krone Sv. Štefana, in izraz naklonjenosti sarno za tako »konsolidira- r • /ti Vili^cgit Maiu-Jii. K; at uL vdlOVa- n'ii te državne skupnosti drži v zakonito! iem c iro, Baperjent proti de!J?« • raciji Jugoslovanskega kluba* od 30. u (. I., ki zahteva združitev vseh jugo-s: van kih dežela a. o. monarhije brez o -i a na njihovo sedanjo pripadnost, torej tuv'i preko okvira dualistične oblike. lu še ena stvar je- ja^na. namreč ta, da se >c odgovor popolnoma prilagodil dr-/ ■ ravfliiu Bazorooi in terminologiji o-. : dr/r nikov in njihovih hrvatskih P' iiv:Mi!ce"-*. si poznajo na Hrvatskem le « ]■■■ I:.. veljaven politični narod, namreč ">kega, kaknr poznajo na Ogrskem le liraliarskega. Ta na srednjeveških na-/. :rih - razor se nikakor ne vjema z m< de-rln;i demokratičnimi idciarri. V moderni nravnt državi so vsi narodi enakopravni in enako poklicani k vživanj« ? vseli političnih pravic! Ako se je Srb dr. Dušan Popović svoje-ča o v hrvatskem saboru prilagodil teli ;Stare!emu stališču, storil je to edmo le iz oportunizma, ki zahteva včasih sarno-z: * * je vanja, ki pa nikakor ne epravičuj-e r>_i:e krivice. Vendar za svojo osebo ne polagam ni-ka;e važnosti na imč: tudi jaz bi se rad odrekel različnim plemenskim nazivom, če bi nam hoteli dovoliti zedinje-ije pod hrvatskim imenom. No. ravno temu se protivi odgovor, kajti svojo naklonjenost izkazuje le : konsolidiranju« ob varovanju skupnosti dežela krone Sv. Štefana in v zakonito določenem okviru. Tu pa postaja odgovor precej nejasen. Pred vsem nikakor ni jasno, kaj pomenja izraz konsolidiranje« hrvatskega naroda. Z »žirom na saborsko adreso, ki je zahtevala zdužitev vseh dežela, na katere se po mnenju saborske večine nanaša hrvatsko državno pravo, tolmačiti je menda! izraz »konsolidiranje« v smislu teh želja, seveda v okviru krone Sv. Štefana. V čem pa bi moglo potem to »konsolidiranje« obstajati? Po hrvatskem državnem pravo spada k Hrvatski pred vsem Dalmacija. Ta pa leži zunaj okvira krone Sv. Štefana in spada po obstoječih zakonih k Avstriji, ki varuje svojo državna skupnost z isto ljubosumnostjo kakor ogrski mogotci in se-stavitelji kraljevega odgovora m ki bo gotovo zahtevala, da se spoštuje tudi njena državna skupnost. Saj z tepa se gotovo ne odreče v gospodarskem oziru tako važni cbmorski pokrajini. Nadaljni deželi, ki spadate pod hrvatsko državno pravo, sta Bosna m Hercegovina. Ti pa ležite gotovo še bolj izven okvira krone Sv. Štefana. Ako se ima »konsolidiranje« gibati le v tem okviru, potem tudi na te dve deželi ni možno računati. Tudi ni smeti pozabiti, da »v zakonito določenem okviru« pristojajo Ogrski in Avstriji povsem enake pravice do teh dveh dežela in da je izključno, da bi ju Avstrija kar tako prepustila drugi državni polovici. Kaj na i se torej še konsolidira? Ostale avstrijske jugoslovanske dežele so seveda izključene, ker ne spadajo h kroni Sv. Štefana; ostala bi torej edino-Ie Reka. — Bila bi sicer že lepa pridobitev, ako bi se razmerje med Hrvatsko in Reko konsolidiralo; no, zelo dvomim, da bi se hrvatski sabor res zadovoljil samo s tem konsolidiranjem. Kakor torej vidimo, se konsolidiranje v označenem okviru reducira na malo manj nego nič. Ob enem sledi pa iz gornjih izvajanj tudi, da treba za vsako, le poličkaj omembe vredno konsolidiranje prestopiti meje rgrske državne skupnosti. Rad verjamem, da bi Madjari privolili tudi v to, če bi se vsled takega konsolidiranja razširilo ozemlje krone Sv. Štefana; no, tu treba zopet povdariati, da ima avstrijska državna skupnost z avstrijskega stališča isto pravico do varovanja svojega ozemlja kakor ogrska. v ivciisoiidiranje* na jugu pa je neodložljiva potreba, narodna i:i državna: o tem danes ne more biti več dvoma. Ker pa ta, kakor sem menda dokazal, brez odprave dualistične državne oblike ni »zved-Ifiva, naj se napravi pošteno in popolno delo. Ako se ima spremeniti sedanji državni ustroj že v slučaju, če bi se nič drugega .:e hotelo doseči nego samo priklop!}enje Dalmacije, potem naj se ga spremeni kar rako, da se izpolni vse ji?goslo> a^ske /?hteve in naj se izvede popolna konsolidacija avstroogrskili Jugoslovanov! Z vsako manjšo spremembo bi bila vse eno kršena dosedanja ustava, a dosegla bi se le vsestranska nezadovoljnost In jugoslovanske dežele bi ostale ogniišče bodoče konflik»e. GJedć Madjarov pa mora vendar enkrat obveljati prepričanje, da nrso oni nikdar skrbeli za državno skupnost — m tu govorim o skupnosti v najširšem pomenu te besede, — temveč izključno in vedno le za svoje najbolj egoistične interese. navadno v oeitem nasprotju z interes? državne celokupnosti. Ali nam ne zadostuje pouk. ki ga lahko črpamo iz vzrokov sedanje vojne? A d r i a t i c u s. Držav, sodišče Min. predsed., uprav, sodišče^ urad za ljudsko prehrano Skupne stvari 12.393,036,734 Ministr. notr. stvari Domobransko ministrstvo Naučno ministr. Finančno . 89.114 — 18,222.420 3,810.000 414,204.715 3,624.306 3.465.677*62 129,857.844 11.428 19,672 808 Trgovin sko„ Železniško , Poljedelsko, Justično „ M n istr. jav. del Uprava drž. poslopij N ve stavbe itd. Najvišji rač. dvor Pokojnine Za oporooč vojnih ozemelj 3.473,080.318 2.60:5,0*52 068 262 068.117 308,272.110 1.242,993.880 1.0^1.452.460 66,401.704 102,173.061 172,399.952 6,041.5T 9 14,131.039 781.533 156,012.951 232,424.720 33,386 849 4,910.570 120,799.73i 746.864 24.772 10,701.568 3,6^6.000 Skupaj 22.169,662.326 4.149 081.536 Za leto 1916.-17. 7.231,817.706 3.887,643.335 Letos torej več za 14.937*844.620 261,438.200 naj IZDATKI. Iz posameznih poglavij izdatkov poudarimo naslednje podatke: Državni zbor: gosposka zbornica 183.455 K, poslanska zbornica 7,045.871 K, delegacije 99.633 K. Ministrski predsedništvo: drspoztcigski fond 200.000 K, korespondenca i urad 1,167.000 K. uradno časopisje 3,336.000 K. urad za ljudsko prehrano (upravni stroški^ 11,342.420 K. Si upne stvari: Prispevki Avstrije: re- drzavne osuševanjske naprave v Ogleiu 3000, dTžavna konjereja 11,<>00.000, živi-nozdravstvo 5,056.612. Jug i! č no ministrstvo' izredni izdaiki j.OCO K za sodno mladinsko preskrbo; izdatki za kaznilnice S,702.370. Ministrstvo za javna dela: stanovanjska preskrba 2,700.000, pospeševanje tujskega prometa 500.000, pospeševanje obrta 2,071.276, obrtno šolstvo 16.927,639 (za Primorsko izredno bOOO K), gradnja cest 19,997.143 (za Primorsko izredno 124.000), vodne stavbe 11,156.481 (za Primorsko izredno 15.000). Nove stavbe Itd.: V področju ministrstva za notranje stvari 9.600 za Primorsko. in v področju justičnega. ministrstva 100.000 K. Za opoinoč vojnim ozemljem: Ga!iciia 170,424.720, Bukovina 5 milijonov, južna vojna ozemlja en milijon, vsa vojna ozemlja 50 milijonov. Prispevek za južna vojna ozemlja je napram ostalim naravnost sramotno majhen. (Konec jutri.) OSrotnns številke. K državnemu proračunu za I. 1917.—1918. Finančni minister jc predložil državnemu zboru finančni zakon za upravno leto 1917.—1918. (od 1. julija 1917. do 30. junija 1918.) ter zahteva za pokritje držarvnih potreben velikansko svoto 22.169,662.326 K. torej nad 22 mil»iard. Te izdatke je razdelil v traine in prehodne; trajni znašajo 5.359.937.600 K. prebojni pa 10.809,724.720 K. Državni dohodki znašajo nasprotno samo 4.194.081.536 K (trajni 3.890.475.536 K. prehodni 303.606.000 K), in znaša torej primankljaj 17.975,530.790 K. ali okroglo 18 milijard, kar je treba pokrili s kreditnimi operacijami, to se pravi — s posojili, pri čemer pa je treba všteti v to svoto že dovoljenih 6 milijard. Poleg tega bo treba prolongirati dolgove, ki zapadejo v tem upravnem letu, in prevzeti jamstvo za neodvrnijive potrebščine, ki nastanejo vsled vojnih razmer, kar pa ni všteto v zgoraj navedenih 18 milijardah. Izdatki in dohodki posameznih poglavij državnega proračuna so naslednji (v kronah): Izdatki: 11,3'jO.OOJ Dohodki :ć P O D L I S T E K Hiliionar, ki le Izginil. Roman. Francoski spisal L v gen Chavoti*. — Ali ne bi se to dalo poizkusiti takoj? W silil Fonquier prijazno. — \ ra^a. ali se vam mudi. — Živ ljenje je kratko, drafi moj: človek naj nikdar nobene zabave ne odlaga na prihodnji dan. — Torej, pa naj bo! — je odgovoril de Lozeril in vstal z naslanjača. — Dobro, imenitno! Vas vsaj ni treba vleči za ušesa, da se spravite v tir. Kapitan je nato, veseleč se dvoboja, radostjo stopal po sobi semtertja in tako pri-el do vrat, kjer je hitro obrnil ključ m oddahnil vrata. Ce bi bil Colard še vedno na straži na oni m rani vrat, bi moral sedaj slišati, da je n-k-3o odpahnil vrata m da se dajo odpreti s kljuko. Fouquier je držal že kljuko v roki, da bi odprl vrata, ali ga je zadržal Lczcruov klic, dr. jih ni odorl Najvišji dvor Kabinetna pikama Državni zbor 246940 7,918.139 — Kam me pa hočete odvesti? — je vprašal. — Tam zunaj na Bethunskem nabTežju bova imela najprimernejši prostor, — Je dejal Hanibal uslužno. — Saj vendar še ni dan! — Nič ne de. Biserov- vendar ne bova nabirala na nit, m zato, da vas nabodem na meč. je dovolj svetlo. — Vsekakor moram jaz šele po svojega, ki se nahaja v vaši sobi, — je odgovoril de Lozeril. — To je res; pojdiva torej tja gori, — je dejal Hanibal in krenil k skrivnim vratcem. Stopil je že na prvo stopnjico, ko mu je de Lozeril potrkal po rami in mu poSepe-tal, da ga ni mogel čuti Brichet: — Bricheta vendar ne smeva pustiti tako samega tu. — Zakaj ne? ie vprašal Hanibal. — Ker bi oni naju dveh, ki bi se vrnil sem doli, moral biti najbrž pripravljen na to. da bi v tem Brichet izginil s svojini i milijoni vred. dni 295,S57.244, izredni 3,798.990. za mobilizirano vojsko 12 iniiijard. Ministrstvo notranjih stvari: centrala 3,16$.7J9, politična uprava in javno zdravstvo 37,172.232, držav, policija 35,J<29.74-4, oskrba vojnih poškodovancev S,06G.0CG, oskrba vojnih beguncev 330,000.000. Domobransko ministrstvo: orožništvo 31,959.250, vzdrževainine (podpore družina?!? vpokficancev) 3.432,000.000. Naučno ministrstvo: izdatki verskega fonda 29,359.639, vojnopomožni ukr^s za duhovščino 10 milijonov. Izrednih izdatkov za vse srednje šole vseh dežela je samo 300.000 K. Za povzdigo ljudskega šolstva na Primorskem izredno 130.000, Ti-' rolskem 100.000, Predarelskem 10.000, v Dalmaciji 300.000, dočim pa redni doneski znašajo 1,090.765, redni izdatki za pomožna in pospeševalna sredstva pa 680.000 K. finančno minist.: uprava 169.144.722; splošni vojnopomožni ukrepi: prehrana 211,000.000. podpore dunajskim be^un^kim odborom 3,150.000, različne vojne oskrbe 2l,2oO.OOO; vejn« poJporv drfovnSrti ««- meŠčencern: doklade aktivnim državnim uslužbencem 237 milijonov, uslužbencem državnih železnic 116 milijonov (lani skupaj 170,300.000), državnim upokojencem in rodbinam 50 milijonov, upokojencem državnih železnic in rodbinam 24 milijonov Oani skupaj 39,900.000), prevzetje od-tegljajev po državi za državne nameščence 25 milijonov, za nameščence drž. železnic 9 milijonov (lani skupaj 19,800.000), dodatki k dijetam itd. za državne nameščence 9.750.000, za nameščence drž. železnic 2,850.000 (lani skupaj 6 milijonov, pripomoči za mobilje 2,300.000, podpora za zadružno delovanje pri nabavi živil 1300.000: skupaj v?eh teh podpor 477,400.000. — Z a obrestovanje in popla-čevanje državnih dofcjov: za dolgove pred letom l-v<»7: obresti 146,619.636. poplačilo 16,426.000; za dolgove od I. 1867. do leta 1914.: obresti 300.KM.253, poplačilo kron 81.695.489; za vojne dolgove od I. 1914. do !. 1917.: obresti 1.702,091.777: upravni stroški 17,779.800; skupaj 2^64,716.955 (leta 1913. so znašali vsi državni izdatki 3.461,100.000 K). Trgovinsko ministrstvo: pospeševanje in nadzorovanje pomorskega ribištva 163.760, razširjenje tržaških pristaniških naprav (17. obrok) 270.000, prispevek Avstrijskemu Lioydu 9,500.000, za dalma-tinsko-albarusko plovbo 710.000, podpore trgovinski mornarici in v pospeševanje Iadjedclstva 2,815.550, razširjenje pomorskega prometa 1.024.545; javna skladišča v Trstu 1,402.200, posta in brzoiav 215.642.520, pošjna bianilnica 12,477.410. železniško ministrstvo: uprava i. t. d. !S3S,164.840; izredno potrebščine za žr-bezniške gradfie 50 milijonov, za vozila 244,900.00<». Poljedelsko ministrstvo: pospeševanje poljedelstva in gozdarstva 4,5<>5.5o0. me-lijorncije 3 milijone, državni orispevek melioracijskim fondom 8 milijonov, za stvari« KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 1. okt. do 6. okt. t. 1., (36. razdeljevanje), se bodo mogla (proti preščiplienju štev. 36. izkaznice za živila) dobiti naslednja živila in dru^i predmeti aprovizacijske kormsiie in sicer na eno osebo: KORUZNA MOKA. Vi kg koruzne moke po 80 vin. kg TESTENINA, i Vi kg testenine po K 1'76 kg. BELA MOKA ZA KUMO. 1 Proti izročitvi odrezkov izkaznice za krtih in moko, glasečih se na V\ kg moke. — Tristo vragov! — je zagodrnial kapitan. — Kaj naj storiva? — Najbolje je, če ga vzameva s seboj, — je odgovoril de Lozeril. — Ali tam zunaj na nabrežju nama lahko pobegne, — je dejal Hanibal, a takoj dostavil: — Hm. domislil sem si nekaj. Pojdiva v mojo sobo, kjer urediva najin račun, in Brichet naj gre z nama. Kdor zmaga, naj se vrne ž njim semkaj doli in stori potem, kar se mu bo rdelo prav. — Sprejmem, — je odgovoril de Lozeril. Hanibal je nato s smehljajočim se obrazom stopil k Brichetu m dejal: — Dragi moj zet, s svojo ljubeznivostjo, s katero ste mi dovolil, da sem smel povabiti to noč svoje prijatelje k sebi, ste me razveselil tako zelo, da vam hočem na vsak način to ljubeznivost vrniti z najveselejšo zabavo. — O, zabave niso več za Hudi moje starosti, — je vzdihnU Brichet — Zakaj ne? — j* odgovoril Hanibal. — Veselje pospešuje zdravje, in za vas ncodtrganiii od izkaznične matice in ve-.javnih od 28. sept. do 11. okt., (odrezkov na levi strani izkaznične matice), in proti izkaznici za živila (izkaznice za vojne kuhinje so izključene) sc bo moglo tekom tega razdeljevanja dobiti V± kg bele moke za kuho po K i kg. s ♦ * 1 odrezek izkaznice za kruh in moko daje pravico do 70 g kruha ali 50 g moke. Da se dobi terej Vi kg bele moke, je treba od oficijelne izkaznice za kruh in moko odtrgati 5 izmed 20 odrezkov na levi strani izkaznične matice. SUHO ZLLISČE. 10 dkg suhega zelišča po K 10*— kg; za manj imovite sloje (z rdeče prečrtano izkaznico za živila) po K 5'— kg. SUHA ČEBULA. 5 dkg suhe čebule po K 16'80 kg. 5 dkg 8--; vin. KIS. V« litra kisa na osebo in teden po 48 vin. liter. — Tekom tega razdeljevanja lastniki izkaznic javnih kuhinj in ubožnic ne dobe Kisa. OLJE. Na vsakih 6 (šest) odrezkov oficijelne izkaznice za maščobe, veljavnih za čas od 1. do 7. oktobra t. I., dobe odjemalci proti predložitvi izkaznice za živila izkaznico št. 6 za olje ter morejo nanjo do vštete sobote, 13. oktobra t. 1.. v običajnih prodaialnah dobiti Vs litra navadnega olja po K 13'60 liter (7* 1 K 170). — Cena za manj imnvite sloje (z nidcče prečrtano izkaznico) po K 6'— liter (*/„ 1 75 vin). DOPOLNILNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE. Dotične osebe, ki opravljajo te/ko delo ter imajo zato prav;co do dopolnilne izkaznice za kruh in do dopolnilne izkaznice za maščobe z odrezki, zaznamenovanimi s črko S. dobe proti izročitvi odrezkov te poslednje izkaznice, veljavnih za čas od 1. okt. do 7. okt. t. L dopolnilno izkaznico s štev. 37, ter morejo nanjo do j vštete sobote. 13. oktobra v običajnih j prodajalnah dobiti 3 (tri) dkg slanine. Dopolnilne izkaznice štev. 36 veljajo do vštete sobote, 6. okt. t. 1. IZKAZNICE ZA SVINJINO. Izkaznice št. 29 za svinjino veljajo za prihodnie razdelievanje. IZKAZNICE ZA GOVEDINO. Kdaj stopijo v veljavo izkaznice št. 10 za govedino, se objavi posebej. KROMPIR. Tekom tega razdeljevanja dobe odje-m a le i izkaznice št. 35 za krompir ter morejo nanje na vseh trgih dobrti po Mj kg krompirja na osebo in teden po 68 vin. kg. — Cena za ma-ij imovite sloje (z rudeče prečrtano izkaznico) 40 vin. kg. VSOLJENE SARDELE. Na običajnih mestih se bo nadaljevaia prodaja vsoljenih sardel. VŽIGALICE. Dobivale se bodo švedske vžigalice, ili ne več kot 8 škatljic na izkaznico, in sicer po 6 (šest) vin. škatljica. Redilna moka in kondenzirano mleko za starce, bolnike in otroke. 1 zavoj redilne moke (250 g) po K T— zavoj in 400 g kondenzirariega inlek.i po K 7'25 kg; 400 g (40tikj^ K 2*90. — Te tom tega razdeljevanja se preščipne štev. I. rumenih izkaznic (za otroke) in štev. HI. sivih izkaznic (za sta ce in bolnike), veljavnih za meseca september in oktober. Ne ho se torej dobivalo onega Va kg koruzne moke za otroke, ki so jo bili odjemalci že nakupili obenem s kondenziranim mlekom (na rumene izkaznice). Lastniki izkaznic za naravno mleko imajo pravico samo do 1 zavoja redilne moke proti preščipljenju štev. 1. izkaznice in sicer morejo to rcdilno moko dobiti v oni prodajalni, v kateri nakupuje domače gospodarstvo, kateremu pripada imejitelj izkaznico za naravno mleko. * * * TELETINA. Včerajšnja objava glede razdeljevanja teletine se popravlja v toliko, da se bo tudi teletina prodajala proti predložitvi vilskc izkaznice (brez rudeče črte) in proti izročitvi izkaznic št. 8 serije a. b, c. d in e ter št. 9 serije a in b. Predala oglja Tre drv. V prihodnjih dneh se bo prodajalo oglje. Pravico do nabave imajo sledeče štev i -ke (in sicer rdeče izkaznice). Na vsako izkaznico se dobi po 10 kg po ceni 54 vin. kg), izvršena oddaja sc zaznamuje s tein, da se preščipne štev. 1 oziroma 2 izkaz-nice. Sv. Vit: štev. 796—817 (okrajna štev. 2) dne 2. 10. pri Giurco M. Andr., ul. S. Tekla 4. Staro mesto: štev. 2423—2182 (okrajna štev. 1) in štev. 963—1022 (okrajna štev. 2) dne 2. 10. pri I. Taučerju, ul. del Volto 1. Novo mesto: štev. 1642—1761 (okrajna štev. 1) dne 2. 10. pri I. Taučerju, ul. Zaccharia 3. Barriera vecchla: Stev. 1179—122.3 (okrajna štev. 2) dne 2. 10. pri Simcich (i. ul. Risorta 17, štev. 4745—4794 (okrajna štev. 0 d 2. 10. in štev. 2554—2603 (okrajna štev. 2) pri Fabian Ivani, ul. Scorzeria 5. štev. 2604—2713 (okrajna Stev. 2) un.* 2. 10. pri A. Zancovichu, ul. SettetonUne št. 52, štev. 2724—2823 (okrajna štev. 2) d;ič 2. 10. pri Vatovec C., ul. S. Maurizio o. Barriera nuova: štev. 2773—2882 (o-krajna štev. 1) dne 2. 10. pri Steyer A., ul. Acquedotto 9-f, štev. 781—1006 (okrajna štev. 2) dne 2. 10. pri Nemenc F., ul. Acgue 3. Sv. Jakob: štev. 602—721 (okrajna štev. 2) dne 2. 10. pri Vidrich V., ul. Ri- gutti 31» / , , o Stev. 722—838 (ukrajna stev 2) dne 2. 10. pri Maver A., ul. Concordia 5. V rdela: štev. 331—440 (okrajna £tev. 1) dne 2. 10. pri Miceti G., ul. S. Cillno 2. Rocol: štev. 101—210 (okrajna štev. 1) dne 2. 10. pri Schillan G., ul. Vaile 7o0. Barriera nuova: piava Izkaznica: po 10 kg koksa, cena 45 vita. kg št. l--16o (d r. štev. 1) dne 2. 10. pri Sklembi Ivanu, ul. .Violin grande 20. »a « Popravek. — Urad za premog pri c. kr. namestništvu nas je naprosil, naj včerajšnje naznanilo o prodaji premoga vn okraj Carrlera vecclna popravimo, ker so nastale glede nekaterih *'evilk pomote. Me^o 1224—233.1 naj glasi 1221 1333 in me^to 1179—1223 šterv. 1700-1744. sva izbrala z gospodom de Lozerilom res najveselijšo zabavo. Brichct pač ni nič verjel Hanibalovim dobrim namenom in je vprašal precej nemirno. — Kakšno zabavo? — Z nama pridete v moje stanovanje in boste gledal, kako si drug drugemu zavije va vrat. — O ne, nikdar! — je vzkliknil prestrašeno Brichet. — Kaj ne! Vem prav dobro, dragi zet. da komaj Čakate, da vidite ta veseli prizor. Zato pa le kar z nama! S temi besedami je kapitan objel Bricheta okoli pasu. ga vzdignil in ga z lahkoto, kot bi nesel vrečo perja, zanesel k skrivnim vratcem, kjer ga je postavil na prvo stopnjico. — Tako, — je dejal, — sedaj pojdite za de Lozerilom, jaz pa za vami. Tako so odšli po stopnjicah navzgor. Ko so prišli v sobo, je kapitan popeljal Bricheta k naslanjača v kotu. ^ (Dalje.) pobace Kiitli opozicije jc grenak! Včerajšnja poročila z Dunaja so nam prinesla vest, da sc je jugoslovanski klub odločil za korak velikega političnega pomena. rV slanec Pogačnik, koncilijanten, v vveii korakih umerjen mož, ki gotovo m u Jan sk-pemu ladikalizmu, je sporočil pos.ans::i zbormci, da sc ie jugoslovanska klu.i odločil za opozk:ijo in da bo to svojo voljo manifestiral s tem. da bo glasoval proti preračunu. Ta sklep je — kakor /c reeeiio — veiikega Mitičnega pomena. 1 oseben razlog pa imamo, da v tem usodnem tre-,,0'ku na tem mestu izpregovonmo re .K-besedo na naslov naše javnosti. \ kolikor poznamo razpoloženje, moremo reci, bo vsa naša javnost z zadoščenjem po-7dravliala ta sklep našega parlasnentarnc-rr'i zastopstva. Dobro je: zna.-, je to, da poetično dozorevamo. Ali to svojo zre-iost dokaže naša javnost telo s tem. da bo razumela, da nc zadosta. ako le privzdiguješ nego kakor da bi hotei plesati, marveč da moraš res- ptesatu Dobro je rekel pred par dnevi ^lov Narod d;i kruh opozicije je grenak — zelo gre-nu*. Pa ne le za poslance ampak tudi za javnost. ki jo zastopajo! Tu voU aut! AH smo, ali msmo za-PZ, smo, potem moramo vedeti Pozicija zahteva žrtev. Položaj ^rfe tak. da poslanec ne more storiti marsičesa kar bi mogli sicer pričakovati od nieea 'če bi ne bil v opoziciji. Razmerje "nozicijonalnega poslanca — da govori-mo določneje — do vlade je vse ara-gačno nego pa poslanca, ki je uo vlade v dobrem razmerju. Z eno besedo: nnsa jav -r.ost mora biti pripravljena na to, da bo tudi ona občutila posledice opoz.ici,e. trebalo bo pretrpeti marsikako veco al« m; -njo žrtev, lu to tembolj, ker bodo nasprotniki izrabljali položaj za pritisk ra vlado v smislu, nam sovražnem! O po, k. -ja nam bo na>lagala marsikatere utrpko. Seved« bo grenko to. Ali v tolažbo i* v spodbud o nam bodi, da nam grenki ki uit opozicije ne bo usojen za vedno — morda celo za kTajši čas, nego mislimo. In pa: da vspešna opozicija, to je: izvajana i>a- aut — 1 :tjoi Ce tudi, da v o poz i- V Trstu, dne 30. septembra 1917. »EDINOTS« Stev. 721. Stran III. r; etno m dosledno, more v svojih posle-tl cah pozneje v obilni meri vračati, kar n:sm je poprej od jemala. Će orješ trdo zemljo. tn š; ali zemlja postaja rahleja in plodneja in dona?a — sadorve. Pokažimo se zrele tudi v opoziciji, pokažimo, da znamo vstrajati tudi ob grenkem kruhu opozicije! To smo hoteli izpregovoriti na nas'.ov naše javnosti. Crna nehvaležnost Prejeli smo: Dobro ste ožigosali - drzno čelo pangermanov« | — tKto ostudnost in hinavstvo, ki je bila v nas u posL \Volfa. Brez čuta, brez srca so. brez smisla za pravice drugih. Taki so! Izborao pogodjena karakteristika, samo da ni Še popolna. Njihovo karakterno sliko izpopolnjuje šele prav tudi -— črna nehvaležnost. Nchvaležnost ravno nasproti tistim, ki jih ti pangerrnani. strupeno preganiajo rn ki bi iih hoteli uničiti ko-spv'arski in naciionaino. Kriče, da njihovo pleme in njihova zemlja najbolj trpita » a posledicah vojne. Resnica pa je ta. da ravno nemške pokrajine najmanje trpe, oziroma, da nič ne trpe po direktnem u-" i ni ovan i u vojnih dogti na i: gozapadneni bojišču je zasluga v prvi vrsii jugoslovanskih junakov, potokov krvi, ki so jih prelili ti sinovi našega na-la, da sc vojno pozorišče ni razširilo na "liovo nemško oze.nlje in da bo — dobri iiog daj tako! — obvarovano pred so-^ I-.Iznikoin m da ne bo krvava plamenica i. - p j lila njihovih mest in vasi! Na kolc- • bi morali Nemci moliti Boga na tej »:< zn.erni milosti ter bi se morali iz glo-Vn\2 duše kazati hvaležne tem našim bojevnikom, — narodom, ki so morali žrtvovati cvet svojega prebivalstva za o-brambo niih in njihove nemške zemlje. Ce bi imeli čuta v sebi. bi se moralo vse mihovo mišiienje in vsa dejanja osredo-točati v trdnem sklepu, da sc izkazejo • aležne narodom, ki tvorijo sedaj ante-m u rale, ki jih ščiti pred grozno nevarnostjo, pred sovražnikom, ki bi hotel s;bo roži o zavihteti tudi naj njimi. Hvaležni bi morali biti! Gledati pa moramo odurni prizor, ki razpalja kri v žilah. S svojim divjanju proti našemu narodu, proti njegovim cnravičenim zahtevam, proti naj-naravneii zahtevi, naj se mu dovoli svobodno življenje in poboji za gospodarski razvoi in kulturni napredek, ovaiajo. da I . % .i srcih ni mesta za blagi čut hva-L/ iosti! Kar počenjajo sedaj, je najerneja nehvaležnost. Lahko si predstavljamo, kaka čutstva bodo pretresala junake — Kolikor se iih vrne domov — ko bodo culi, ' ko bi jim tisti srditeži hoteli p^plaeati e. kakršnjih ni morda — vsaj raz-mo — doprinesel noben narod v času « - h vojen, v vsej zgodovini. I rpka m renka čutstva bodo to! In mi bi menih, da bi listi činitelji, ki jim je poverjena usoda države, morali razumeti, kako nevarna Hra bi bila. če bi iahkomišljeno in brezbrižno prezirali take dispozicije med nare^ m, ki bo moral tudi v bodo.e stati na braniku države — in bo tudi stal dotiej. dokler bo imel zavest, da, braneč državo. brani ob enem tudi sebe, svo»o grudo, evuje življenje! Cc so že paagermam tako črno nehvaležni, pa si morajo biti vsaj tisi i činitelji v svesti, da bi se taka nehva-ležn -r z njihove strani utegnila britko maščevati! _ . __- Itizna železnica. Z Dunaja nam pise nas IV V( : aiee- Odposlanstvo uradništva m iradništva Južae ietafe* se je z^la-silo v Jugoslovanskem klubu, proseč od- • iiioei proti neznosnim razmeram, ki via-\ \> j i Južni železnici, proti preganjanju i i prLineščanj-i osc,l ja iz političnih motivov Obširna si »menica navaja podrobno vsak posamezni slučaj, glede katerega je ni >eij.' mogla podati najtočnejšo liitor-nacijo. V dol-. konierenci, katere so se s strani Jugoslovi iskega kluba udeležili poslanci: načelnik dr. Koro.-cc. dr. Ravnihar, dr. Benkcn ič, podpredsednik dosI. >•' • hlik, dr. Pogačnik m Vrst(.všek. se je obširno razpravljalo o vseh pritožnih točkah. Jugoslovanski Klub k: ob! i ubil, da zastavi vse svoje sile ter ho j osredoval na vseh merodajn.h mestih, val- or K bil to že sklenil v svoji seji dne S. t. ni. Prošnje v aprov. zadevah treba kole-'lOvaLi. Ker se je opazilo, da se stranke v .mivizacijskih zadevah čestokrat ne drže predpisov o dolžnosti kolekovanja, kar >ov zroča razne nepri'ienosti, se opozarja | na to, da morajo bili vse prošnje, ki jih vlagajo stranke v aprov. zadevah, kole-kovanc. Selska refckclja. Z jutrišnjim dnem stopi v v eiiavo nova izkaznica, ki so jo prejeli i« če i 'i, pri puše en i k .šolski reiekciji. Za sedaj so pripuščenl vsi učenci, ki so bih že deležni šolske refekcije, in pa učenci l. razreda ljudskih šol, ki so bili vpisani tekom p«/čiinic, v kolikor so sc tako prvi Kot driiiii zglasili za revizijo prijav tekom časa od 17. do 26. septembra. Drugih za sedaj, žal, ni bilo mogoče sprejeti. — Učenci, ki so pripušecni k refekciji, dobe jutri v šoli novo izkaznico, ki jo je prinesti vsak dan s seboj v šolo, da se more učenec z njo izkazali v jedilnici. Obenem z izkaznico se bo moral učenec v jedilnici izkazati s šolsko frekventacijsko znamko, ki jo dobe učenci takisto jutri v šoli. To znamko bodo morali učenci ob vstopu v jedilnico oddati, nakar sc jim vsakokrat vrne drugi dan v šoli. Kdor torej ne bo redno obiskaval šole. dotične dni ne bo dobival znamke in torej tudi ne hrane. Učenec, ki boče dobiti hrano v šolski refekciji. mora biti tedaj opremljen tako z •7kazn-co k- -i z znamko. Komur bo mani-■ ' ena ali druga, dotični dan ne bo j ri-. M:m 1 Zato naj dobro pazijo, da ne izgube izkaznice aH znamke. — Kdor bi izgubil izkaznico, se more obrniti do urada za šolsko refekcijo, kjer dobi proti pristojbini 40 vin. duplikat. Z duplikatom more biti učenec na novo priouščen k refekciji šele po nekaj dneh. Urad za šolsko refekcijo prosimo ponovno. da naj nam svoje objave, ki jih moramo šele prevajati, pošilja vendar pravočasno. Za današnjo objavo smo prejeli krtačni odtis »Lavoratora« zopet šele ob polnoči. Ce bi bila stvar slučajno daljša, je kratkomalo ne bi moHi več objaviti. Po našem mnenju bi zahtevala pač že pravila navadnega takta, da urad, ki se v svrho objav svojih naznanil poslužuje kakega lista, pošilja listu ta naznanila tudi direktno in o pravem času. Kako prihajamo mi do tega, da prejemamo v tem šele krtačne odtise drugih listov? Mislimo, da bi se za tako postopanje zahvalil tudi vsak drug list. — Upamo tedaj, da se vendar enkrat napravi red v stvari. Nova odredba glede preskrbe t obleko. Trgovci na drobno z manufakturnim blagom in perilom so vabljeni na sejo, ki se bo vršila jutri, v ponedeljek, 1. okt., ob 11 dop. v prostorih trgovske in obrtne zbornice in na kateri se bo razpravljalo o določbah ministrske odredbe z dne 21. t. m., drž. zak. št. 383., nanašajoče na preskrbo prebivalstva z obleko in perilom. Odcek za obnovitev poškodovanih krajev. Z Dunaja nam poroča naš poročevalec dne 2K septembra: Včeraj je imel.ta odsek scio, v kateri je sklenil: izvoliti pod-od^ek za južne kraje iz 1 članov. Načelnik mu bo posianec ron. V odseku se pripravlja načrt zakona, ki uredi pravico po-sKodovancev. da jir-i država škodo pevr- r.c. — Obenem sj deluje na to, da se u-stanovi tudi za ja>ie kraje vojno-k.cd tni zavod, ki doslej silno uspešno delui • — v Galiciji. — O tem je »Edinost« že večkrat govorila in zahtevala ustanovitev tega prepotrebnega zavoda. — Ako bo parlament zboroval, bo torej v kratkem rešen tudi to zelo važno vprašanje za nas na Tedensko zdravstveno poročilo. V času od 22. do 29. t. m. je bilo v tržaški občini zaznamovati 1 slučaj škrlattce, 8 slučajev davice, 11 slučajev griže in 69 slučajev lesarja. Umrli ste 2 osebi za grižo in 7 oseb za legarjcm. Tržaška kmetijska družba sklicuje na sredo 3. oktobra ob 3h pop. v svoje pro-stoie \Dunajska ulica 10 I.) sestanek od-born-kov in zaupnikov, da družba zavza-ma stališče nasproti vinskimcenam, določenim po presojevalni komisiji za cene. Dobrodošli tudi udeležniki s Krasa. Glasbena šola podružnice Glasbene Matice v Trsm. Vpisovanje v glasbeno šolo se vrši danes, v nedeljo, od 10—11 dop. v društvenih prostorih, ulica Galali 20, 1. nad. (Narodni dom). Redni pouk se pa prične v torek. 2. oktobra t. 1., ob 3 pop. Ta dan se tudi še sprejmejo gojenci za klavir, gosli, glasbeno teorijo in harmonijo. Vpisnina znaša 2 K, ukovina pa 6 K mesečno, šolsko vodstvo. Mestna zastavljalnica. Jutri, v ponde-Ijek, 1. oktobra t. 1.. od 9 in pol dop. do 1 pop. se bodo prodajale na dražbi drago-ceiiosti serije 139, zastavljene meseca januarja 1916 na rumene listke, in sicer na štev. 2oi>.ooi do štev. 2<>2.200, od 3 in pol do 6 pop. pa dragocenosti raznih prejšnjih številk. Uradne ure mestne zastavljalnice.- Ravnateljstvo mestne zastavljalnice naznanja: Z ozirom na novo odredbo ministrstva za javna dela z. dne 1. t. m., drž. zak. št. 370, nanašajočo se na pomanjkanje premoga in torej tudi luči. se določajo od 1. oktobra t. 1. da'je naslednje uradne ure mestne zastavljalnice: Ob vseh delavnikih, izvzemši soboto, od 8 dop. do 1 pop., ob sobotah pa od b do 12 dop. in od 2 in po! do 4 pop. — Stranke, ki se bodo ob času, ko se uradi za;.ro, še nahajali v prostorih mestne zastavljalnice, bodo še redno po-strežene. Pied odiiodom na bojno polie pošiljajo prijateljem in znancem, kakor vsem cenj. čitateljem našega lista svoje najsrčnejše pozdrave in krepke Nazda-r iz sledeči fantje 97. pp.: End. prost. Smerdu \ ladiinir iz Sežane. Tornič Slavko iz Trsia. Justin Adolf od Podgore pri (iorici. inf. tirušev^.r Mihael iz Trsta, Ru-pelj Martin s Prošeka, \aiencič Franc iz Št. Petra na Krasu. Kante Leonoid od Šmarij pri Vipavi, Novak Anton od Kne-žaka. Oddaljeni od ljubljenih jim krajev svoje slov. domovine zeie vsi skorajšnjega miru in povrnitve v sredo, svojih dia-gih svojcev in prija eljev. Fran Sup'lo — umrl. Iz Lugan-a se poroča: »Corriere deila Sera« poroča iz Londona: Tu je umrl hrvatski poslanec Fran Supilo. Kazal je že pred leti znake duševne zmedenosti, ki so se mesec dni sem pojavijaJi zopet krepkeje. Zato so ga in- 2hrnostei%ska banka Taesa. — jtavn'ca k taa.ooo.ooo. taiiM K atfooo.ooo. s: MALI OGLASI:: □□ M rmiunaj« UutM ujo enkrat : pristojbi a* ^JSSi^ilGa — Najmanji* I pSi, 40 moUkk. . I LILI Ouonodstropna Min rA^T-r^ 7.j prodtc, je 111 JU na prodaj. Pripravna za vsako obrt. Cena K 10 00». Bo-št ftt 74. 1301 DĆfiniltflV' čiata. rnebliranu soba v lepi le^i v prija n - a dvorcu se takoj od a v u. 1 dnemu gosi>odii. Naslov pove tus. orM. EdnostL 14i»8 Hrastove m kostonlave Sozdove v tržaški okolici ali na Primorskem, kupuje ALBERTO FABER, Trst OL Teso 22. llimiHIIBliH Molzne koze ie obrejene dobavilo kozjerejsko društva Prosa I. K. poštni prstlol 121. Naznanilo. Z ozirom na potrebno skrčenje na luči in oglju bodemo zapirali našo trgovino s 1. oktobrom ob S uri zvečer. GreinitzvTrstu (in mladenka za vsa hišna dela. ITI ca »C Galileo 8. IV. BI IP^O fO popolnoma, izurjenega dopisni'- a v l^K M hrv tskem jez.iku in v strOjOp'«;*, .možnega tudi italijanskega ia nerr|,f»a jez ka. PiMnen- ponudbe pod W. S. 150 na Inscr odd. Kdin..sti," 15<>2 fftlff sposobnega >e sprejme tacoj. Novo p grobno podjetje Cono 47. r^Alif?m voz ■ 1 €resi »žušta i) za entga kouja K iuUUIil ter celo konjpko opremo za 240 K Ar turo ulica I tria 9S. 1 J!>2 Ustanovljeno 1. 1893. Ustanovljeno 1. 1893 R 'l'iSlI^m r,|1I,je'n borobaževino. Babić, Sv. Ivan ^^ujtlli št. o85 nasproti to< ar e olja. 1,'J3! podučuje o roke lju-Ukih žol r sio-jUslSIijU venskem in nemškem je>iku. Naslov pove Ins. odd Edinosti. orno dntffto u LjobUcnl registrovana zadruga z omejenim jamstvom dovoljuje Članom pcso^la proti poroštvu, zast?vl življenjskih polic, posestev, vrednostnih papirjev aH proti zaznambi na službene prejemke. Vrata o se posojila v 15 ali 227, letih v o "sekih ali pa v - oljubnih dogovorjenih oaroklh« Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljulrijani, Kongresni trg itav. 13, ki d;je vsi potrebm pojasnila Zsdruga iprefona tisdi hrar.l^i v-sge In Jih o^re tule po 4V478 • rušiveno lastno premoženje zn-ša konccra leta 13«5 51931-'40 K. — Deležnikov je bilo koncem leta 1915 I9J4 s 15 615 deleži, ki reprezentujejo j mstv< na glavnice za 6 0^9.850 K 14D4 UfVj 2 n; d«*ropna. zemlji. 1461 Hrilje. I>epiccolzn3ne. ulica loro H " 146S K^CO Ali?9!? S I^at-no,n vrvi, staro Ub 3Kodr.je jopic e, oblek« in ca je kupujem in piaCam drago. — Cirassi, ulica Olmo šte^. 6. 14«! PaIa^iinC Anton Jerkić poa uje v svojem ateliefu 1 UitlSlul v Tratu. Via delle Tosta St 10. 407 |M''#«4»f| vdovec z dvema od'M'dima detkoma, vl^llll pamo^toj»»n o^itnik želi znan a v rho žauitve z dobiosrcn:« dekletom ali vdoco bre/. otrok 30—35 ltt staro, z nekaj premoženjem. — I'^s-ne ponudbe nm Ins^ratni oddsJek Edin sti j»od .ŽL41-. 14S7 kmetovalcem naznanjam, da V& UlUnSin imam na prodaj tud< letos vel ko mno/ino sadik bele in rudefie fte ule — i^n e AMino-'if, br. Iraa ulica Braadežija š . 94? (3 »2 Slamnate česlje (Solne), ^^p trgovcem pr poročam slamnate «*• lje in slamnate po.lplato za v čevlje, katere sem zače* i zdelo ati, tako da v«iakl zahtevi lahko usrodlm. Ker je d«-ug-t obutev tako draga, bode ta osebe, ki imajo opravilo v sobal župani in razumuiki fo naprošeni, da vplivajo na občin;» je v tem smislu, ker občina ne bo mogla po vojni sama prevzeti vs ga bre.r.ena za nbo^e vdove in sir te in tu :> ni pravično, da bi Slo to hreme na rame davkoplačevalcev. Oni, ki Jim Je pclaUI* prifi zavarovalno lata« »o vabljeni, da brez < dloga obnove /apadio z• ma. pole.; tega so priporoča zelo ugodno invalitetno zava .vanje al p i kombinacija za oba slučaja ^AFFAELg THtJMMEL — TRST CCRSO 33 PaSTLlfjE naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da je prejel za Jesensko in zimsko sezono Enostsvne in surnlmsii žeinhe KloSuke na.nonai3i>( raadslov kakor tudi vse kar je potrebno za napravljanje In garniranje klobukov. SPECIJALITETA PAJCOLANOV Z& OBRAZ* tis&Kii ženska na] čita uelezan:m o nauodilo \ l^rna g^Illev pr izkušen nasvet pri o:lab2!o!ii in pomanjkanj j krsok3!ii. PiSite z polnim zaupanjem na ioo kraos, mm (Ognko) imm i aut.j Na stana Ri(! Ma s'ane niči Istre in DalmacMe v katerih se lahko koplje BAGX1LE naj pošljejo natančne pismene ponudbe s ceno na tvrdio 5. Z3RZBHI, ulica Doncloni $tev. 6, Trst. riaiimiHEMiiBiPiM . aodomesteK toaletne^ mili J IParfumiran in okusno urejen. | Nadomestek toaletnega mila i Amerikansko dubls-ilato v sfaiar.tici in uramici A. Jerman. Trst, ui. Mmm vecciilo 19 Velika zalog1 dolgih in ovratnih verižic, zapestnic, prstanov, uhanov, obeskov za slike medaljone i t. d. Vse stvari so po zmernih cenah, izue a e v najbotjš-h tovarnah. — Srebro in zlato kupujem in menjai.i. Pošilja se po povzetju. Ceniki se ne razpošiljajo. ternirali v nekem zaravilišcu. S Supilom ^ Vsebina flie^a kartoua 2l/. S izgubi lial.ja, kot pravi »Corriere«, enega B . . .____ fro«ir« ca ■ svojih najboljših prijateljev med Jugosln- | ducata, stane franko kron 26.50. | S Razpošilja tvrdka 5 | LANO & COMP., Osijek, I E iirvatska Slavonija, Župni trg. 5 DAROVI. Peter Tavčar iz Kozine je nabral za družbo sv. Cirila in Metoda 20 K v družb! i.uu^vkarja Ukoviča, iz Trsta in G. Ku-reta. c. kr. potovalnega učiieija. brzojavni naslov: Lang&Comp. Osfek ■ Hrzoji Lan VELIKA SKLADIŠČA S. OHLEit & C OHP« _ NASL. TRST, CORSOSTEV. 1S. Velika izbera vs:akc vrstrtese b!sga za Jasenske rn zimsko sezono za gospe, gospodične sit otroke. Nainovejii modeli za odrasle. Vofaš? e opreme. Kožuhovine* Kuhinjske potreb 99 Tržaška posojilnica in hranilnica registrovana zadrug* s omejenim porodom TUST - Piazza della Caserma St. 2, I. natl. - TRST (v lastni hiši) vhod po glavni* stapnjicah. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5a/t#/# na menice po 6*/, na zastave in amortizadio m dafjSo dobo po dofoioni Ef.KOMPTUJK TMOVSKS MKHOL V* JmictUllLSi.imjJl-^ »^A-^Llg? HRANILNE VLOGE tMlif. trn Mi ai «4 l^j^««^« W Večfe stalne vlm^hivloge na tek. račun po dogovora. mmtmi intk pidtmfe mm< m. - Vtaf« •• fo tm krno. - ODDAJA DOMAČE NABIRALNIKE) HRANILNE PUŠiCE.) Poštno hraniltiićni račuu Iti.UlM. ThLLFON Au »52 Ima varnostno «eli<0 (Mfe deposita) m ahr%ml>o Tre-ioosinih listi u, dokumentom «u raznih drugih vrednot, pftpolftoilli varno proti nlomu »n požaru, urejeno po nair.ovejfceiii natiau t*r je odda), strankam ▼ najem po nainlijlb conah. STANJE VLOG NAD 10 MILli&MOtf KRON. tataott:id9i* 1Ža iŠ^e zato notranjih razlogov, rleda, pre-m Ši .i, ara li'ira in kombinira — pesrik iz lie v pesem vso filozo ijo svoje r:otranjosel -em roko na evoj« are« in g* niaem bil resel, ▼i«M sein »voje inisli in sera jih pro»lel: IVuli človek! — In ko sem clo ek postal. sveta ^>em se in Mbf sramoval. |Stx. l*i ) K velikemu d ju vodi le krepost: Zt> ljenje je bogato — «»aj n in mari! 7.'.v ljenje pi-ano je in l«po — pa one zagospodari! \i: .li. o pri -▼ jem o« ;:li in kov;Ji: fnt. je dobro in j« krepost ! — (Str 32 > Refleks na/ai; kolikrat se je v nemočnih urah predal , e temam ; spokornost, kes vstaja v njtm ?n srce mu izzveni v globoko In veličastno „Confessio~. (Str. 34.) Pretr šljivo, s par črtami je začrtano trpijenje, zvesti d ug, ki spremlja človeka od zibett do groba. Priča, da je Lovrenčič res pravi pesnik : Prvi — frpj-nj«, dru_;; d in — fci"j»l enjo, tretji »lan - trpljenje: iz ineva v dan se plete, 01 u.v do ure cvrte. Za nji da:i vzdih, hr« p uenj«: Oai ni, žlvljan®: — Bo, e • < b«. n ga sklene. (Str. 14.) Lovrenčič je v svoji liriki veliko b< l,ši tedaj, ::adar samo gleda, opazuje in meče na pa ir barve in zu-anje pojave, kakor tedaj, kadar postaja kontemplati^en in raz-mi lja o notranjih vzrotcih. Kako veselo se smeje pr^d n^np pom adna pokrajina: \ s .ncu j- ; d* liie ii „v« ti zagorski vasica. ▼ hii vee i.n-ii-oti ves It, na p ^ u ve i laso lica. Oli > j« je živo i t oli, /goli: v»»* -S z<'iuij«. »v.ij« ^»-ailje rodne zeuil,« ves< li. Mi el moja. razpni pe-Ti»n ce ^e ti! Beri dalje .Jug v okviru- (s»r. 9), »Pomladni motiv (srr. 23» .Jesensko romanco" (str. 24) wRef ig .aci o** (str 29), „Drevo v marcu-(str. 30), iz vseh ti zveni pr.s na neprisiljena linka. B seri bi bdi t , če bi jim bil Lovrenčič dal še primerno obliko. Nasprotno pa beri „G'edanje" (str. 25) ali „Meditacjo" (str. 23) — Kako težU so ti verzi, kako temni in neumi|ivi, kakor bi i oral čutno En tika Lovrenc ftfieva, U Ji Je posvečerih 12 pesmi, Je precej seatacntalna. Ziblje m v .vijoličastih mislih" In .žametnih nočeh*. Nič ni prav iskrenega m čilega v njej. NaJ-boljša Je .Poročna" (str. 48), dobre to tudi .Nenapisano pismo", „Tiberoza" in „Visoka pesem". Pesmi tretjegn dela ,Rezijan", Jesen" in .Ekloga" so preveč razblinjene, pregosto-besedne, dasl jim tuistam ne manjka lepih nijanc. Oni kontrast v .Rezijanu" je pač neokreten, prisiljen, da ne rečem, banalen; primero „solnčnega kebra" w Jeseni" je čisto grešena in ne bo ugajala, kakor tudi trdi, < euglaitni dlstihi — nepravilno pomešani s samimi heksametri — v „Eklogl ne. Nekaj posebnega bi bila dramatična pravljica »Deve a dežel? , da JI ni dal pes nik tako raztrgane oblike. Kako čudno zvene ver^i: Devet mo videli dežel. pa k to po njih bi hrepenel, ko imamo svojo in ae 7. ženami r« bojujemo in mirne v niru pušr mo. Ps plavce v liS u« potrebujemo in tako v inf n rke divje dri'liali, bo polagoma postajala iast majhnih tiranov vseh barv in plemen ...« je pisal nekoč v svoji duševni jx>trtosti nekemu prijatelju, in to v času, ko je izvrševal vso moč nad isto deželo. (Dr. Luift). Brez dvoma je bil to znak po-iuhnene boleziii, ki mu je izpodkopavala zdravje. Leta 1828. ga vidimo na vrhuncu moči. Predsedoval je takrat Venezueli, Kolumbiji, Zgornjemu in Spodnjemu (Peru (Peru in Ekvador ali Ouito) in Boliviji. Propast se je že bližala. Isto leto so strankarske strasti, proti kaerimi je bH Bolivar obnemogel, padće bika blzao, ^oi celo upali zarotiti se proti življenju tega? velezasltižnega, blagosrčnega človeka. — Brezprimerna ©studnost pa je, da Je bil zapleten v to zaroto sam podpredsednik republike, slavni Santander. Ze določeni morilci so bili sicer ustreljeni,.Santander pa. skupno z sedemdesetimi drugimi zarotniki, izgnan. Očivkino pogrešamo pri Bolivarju tisto, če ie potrebno tudi železno, krvavo strogost, da bi tudi proti lastnim bivšim prijateljem postopal kruto in brezobzirno^ ako to zahteva dobrobit skupnosti. Da ni dal ustreliti tudi Santan-dera, Paeza in vseh zarotnikov sploh, je bila nepopravljiva politična napaka. Njegovo mehkočuteče srce se je pri tej priliki gotovo spominjalo na prejšnje medsebojno dolgoletno tovarištvo, celo prijateljstvo tekom vojne proti Špancem. Zarotniki so s svojim zločinskim činom spravili varnost in obstoj domovine v nevarnost. S tem, da je milo postopal, jim je dai možnost, da so še dalje hujskali proti njemu in njegovi državni ustanovi. Z druge strani pa je mislil ojačiti državno oblast z omejitvijo tiskovne svobode in z uvedeniem prejšnjih španskih samostanskih šol, sploh z izročitvijo naučnih poslov duhovništvu. Dosegel je seveda nasprotno. Izzval je s tem proti sebi pravcati vihar. Peru se je prva odtrgala od zveze, sledila je Venezuela. Bolivar, že težko bolan, naveličan vsega, globoko užaljen vsled črne nehvaležnosti svojih someščanov. je dne 27. 4. 1829. odstopil, a dne 10. 12. 1830, je umrl, »utrujen in obupan, lastno življensko tvorbo zanikajoč, varan v vseh svojih živl-jenskih nadah in sanjah.« Šele po njegovi smrti, in ko je povsod nastala brezmejna zmešnjava, so vsi težko pogrešali njegove osebe. (Dalje prihodnjič.) ljubljanska kreditna banka ■mmh Podružnica v Trstu 1 on« tamna Stev. 11. Orodne ure ođ 9-1. Kupuje ta prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuje zlate In papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papirje in blago in izvrSuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije. nose na knjižice obrestuje 4 % nslls Vloge na tekočI in žiro-račun naM po tiošouom. -Obavlja nakazila vojnim ujetnikom.----- Poslovalnica c. kr. razrsdsie l^iariis. Trgovina jest v n TVAN BTDOVEC, Trst, ul, Uampaaile 13 (Trg Ponterosso). Ima v zalogi: čaj, pa-raaižno kon-servo, inoogu vrst kock za juho. ž«>nf in tudi bl^go apro. izacij^ke koi i-ije. Pr -tni Jama ka rum, ko-u ak Mart v, ermouth, mal novec, sliv ec ter vet vrst mineralnih vod. Vse po zmernih •■„•aah. 414 Mehanična delavnica, 0DL1K0V4NA LIVARNI CA OSVALDELLA. Via T led a 26. Izdelovanje in poprava strojev «n motorjev. Proračuni. 991 Krrji jigo veznica PIETKO PIFPAN, Tr-t ulica Valdirivo 19. Artistična veva a Žepn koledari lastnega izdelova-Vp sniki iegistri) posebnega sistema. 207 UUi. Majolične peči in štedilniki M- ZEPPAR, ul. g. Giovanni 6 in 12. Najboljša izdelovanja im najpopolnejša rr-ta. One »merne 202 Hotel Continental Tra', ulica Saa Nicol6 it. 25 (blizu Corea). Prenočišče za vojake. Dvigalo. Cen« zmerne Postrežba točna. Papir. VEtIKA ZALOGA PAPIRJA za ovitke, papirnatih rečie lastne tovarn« — Valčki raz ili barv in velikosti < 'en« i.m«rne — G:»«tone l»ollinar, "jv^rf lei TRL oBco del RIos šL 42 (prifliSs) Trsi 1-1 'AAA 4 m IzvrSuje vsako foto^TJ.fičao delo kakor tudi ra/.glede, pos<;atke notranjost lokalov, porcelan:istw nlošče 7.% v sako v rs t. sponri"nike POSEBNOST: ■i «S6K£ FdTOaaA?IJ2 m Kaui udobnosti gosp. naročii kov sprejema uaročbe in jih ij-vrt.uje na uoinu, ev. tudi zunaj mesta po uajzmeruejsib Conah" m« Trst, fll. R1!J3 liu 42 HermasigJd Trescs TRST, ulica Barriera veccMa 3 Ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic s ! trakovi in napisi. Slike na porcelanastih j ploščah za grobne spomenike itd. itd. ' _Najnižje konkurenčne gena. j M j3 Trst - Olo Stadion 10 - Trsi Odprt od 8*2 zvečer naprej Vstopnina K 2 8 Koto! fn restavracija ETROPOLi Trst, ulica S. 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbra na. Elegantne sobe. — Največja čistost — Cene zmerne. Šivaini stioji. DELNIŠKO DRUŠTVO ŠIVALNIH STROJEV SiNGER, Trat, Cor-o 20. Prodaja šivalnih ■ troj«v in vseh pri-iklin. Dala^uiea z - popravljanje. „Salone Edison" Trst, Vojaški trg (Piazza Ca^arma) Palica Via nello. Kajpriljubtjeni kinematograf triaškega ob-rin-tva, kjer sa pretl«tavljajo naj bolj ii gledališki filme. 211 Domska kro|acnica A. RIEGER, Trat vlica Torrente dt 30. I. nadat Izdeluj« vsakovrstne obleke po ngleškem in francoskem kroju, ples u e obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cen* zmerne. 337 Nepremočljivi plašči. LEOPOLD HAAS. Trot, Corso 2 in via Barriera Tecchia 10. Bogata izbera vojaških pla^Cev od K 20 — naprej. 257 NAZNANILO. Podpisana Josipina Staudacher, p osest-nica in gostilnićarka na Opčinah, naznanja prijateljem, znancem in sploh ljubiteljem dobre postrežbe po emeznih cenah, da je prevzela v ul. S. Laz- zaro šle /. 2 D katero vod« osebno Domača vina, sladak pro^ekar in staro v boteljkah na razpolago ^ kuhinji go* ka in mrzl^» jedilaceh dan Priporoča se udana . Joslplna Stdiitlacfiar festvine na debelo. Bogata izbera vsakovrstnih jest vin; proda na debelo FtUGGERO GAMBEL v Trstn. ulica delle Actjue vogal ulica Coroneo. -H otiuaaocicssaooccrtoasoooaacaaoacnc: gosti lni ♦ metel ler mnogo drugih v to stroko spa- J g daloćih predmetov. — PRiPOROCa svojo g + trgovino s kuhinjsko posodo vsaUe vrste > LJ t>odl od porcelan zemlje emaila. Kosi- □ tarja ali cinka, nadolje pusama^torjr, k»»*t\« g + Itd Za gostilničarje p^pr, kroglje ses-tje > O In stekleno posodo za vino i f. J. I t. d. 'J Trst vogal ffla Harfa Teresn-S. Ctitsrlna ^ Novi dohodi volnenega bla^a za moške in za ženske obleke, svilenina, etamine, batist gladek in čipkast. Čipke za obleke kakor tudi begata izbua okraskov in ovratnikov i. t. d i t d. I • 15» ZlsMcu^i Pin® v Trstu se Je preselila na Corso št 15 v hI v to Zlntarafco O. Zercowftz A Flello. Velika izbera srebrnih ?n zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic i*d. Cene zmerne. Cene zmerne. ca s a 1 •J a a E3 a a a a a a a a na \W Trst - Corso štev. 39 - Trst Razglednice v platinu. Specijaliteta: slike v barvah, fotosehizzi. Uabinet, visit, povećanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetljava. — GAMBRII1US i vsaki vežer ob 9 Vi a» a b t* nc □acains toODooDnaaaoaaaanaoDCR^ac Dr« J. Čermak v Trstu, ul. Poste vecch o 12, vogal ulica cSalle Pos'a. Izdiranje zobov braz :-: bolečina. s-s Plombiranje. :: UMETNI Z03Jii Vstopam K t« J3 ^a •prejema od \ s dcega tudi če ui ud aadruM, in jih obre-^ II 0{ večje /neuke po do> rtuj. po ^ |4 jO -1 govora. Trgevi otvarja čekovne 'račune z dnevnim o u res to* Tanje«. Vlaga »-e lakko po eno krono. hflm-taiiiitf rabi 7U71 mm tHi Traovsko-obrtna zadruga v Trstu m Jamstvom ona L Fnocesn Ste«. 20. IL nasiraple«iil!l listo „Edinost" PcsoJHa daje na osebni kredit is na zastav« proti plačilu po dogovorj. (Jradne ure: vsak dsn za stranke od 8 predp. do 1 popoldne. Priporoča male hranilne Skrinjice, ki so posebno primerne za družine. JADRANSKA DAMIf A Trst, Via C^ssa cfi Sis^a^Io iti. 5 DHrlllM (Lastno poslopje) HUJALKE Dunaj KUPU't IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije zastavna pKjia, prioritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papire in blago ležeče v javnih skladišč*. SAFE - DEPOSTTS PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. ===== MENJALNICA ===== in rezerva K 13,303.000.— 7-9, Dvbrovnlk, Kotor, LJ ibljana, MsUcovlć, Opatija, Spit, Šibenik, Zadar. VLOGE NA KNJIŽICE vloge do dneva vzdiha. Ren ni davek plačuje banka od svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žtro-po dogovora. — Akrddirtvi, reki in nakaznice ■a vsa tu- In Inozemska tržišča. Prod?|> S'-ečk razredne loferi e. Zavarovanje vsiikovrst nlh papirjev proti kurz ii izgubi, revizija žrebanja srečk itd brezplačno, t v n K editi, le.nbours-kredi i. Krediti proti dokumentom ukrcanja. — B' r'n-> nar^< i!a. lnkas»« Telefoni: 1463* 1793 in 2676. URADNE URE: od 9—1 pop. ==ESKOMT MENIC —