UMDNMTVO Df UPRJLTKMTVO: LJDBLJAlfA, EKUUCNO ZASTOPSTVO sm ng,toi * imujniti Wt^|
UNION* PUBBUCITA ITALIANA & A, MILANO
Uničujoča bitka vzhodno od Bjaliitoka
Po poročila nemškega vrhovnega poveljstva so Nemci zajeli 160.000 ujetnikov, 5-774 oklopnih vozil, 2.330 topov, 4 oklopne vlake in ogromno število strojnic in pušk - Doslej je bilo sestreljenih 4*525 sovjetskih letal
b glavno jra stana vodje. 2. jul. Vrhovno vojno poveljništvo objavlja:
Na vzhodu napredujejo operacije proti sovjetski oboroženi sili po nacrtu. Južno od Pripetskejja močvirja je prišlo pri Zlo-szovu (zapadno od Lvova) do bitke oklopnih voz, v kateri je bilo 100 sovjetskih oklopnih voz uničenih. V okolici Dubna (severnovzhodno od Brodjrja) so prišli oddelki sovjetskih oklopnih voz med nase divizije, ki so zadaj sledile kot rezerva, in so bili po dvodnevnih bojih povsem uniče-ni. 120 oklopnih voz je padlo v nase roke.
Velik del Aovjetakih armlj, ki so bile obkoljene vzhodno od Bjalistoka, je bil v teku včerajšnjega dneva dokončno nnlčen. Med neizmernim plenom se je dalo našteti okrop 100.000 ujetnikov, 400 oklopnih VOZ m SOO topov.
Kakor je bilo Javljeno Že v posebnem poročila, je Riga v naši posesti. Tudi Vin-dava je bila zasedena.
Skupaj s finskim zaveznikom ho borbene skupine naše vojske v napadu prodrle pre-*o sovjetske meje v srednfl m severni Finski.
Nemško letalstvo je tudi včeraj podpiralo operacije kopne vojske s stalnimi napadi na zbirališča sovražnih čet, skupine oklopnih vozil in postojanke topniških baterij. Sovražne 6e*e, ki se umikajo proti vzhodu od Lvova in pri Minska na Estonsko, so zaradi letalskih napadov utrpele hude lagnbe. V zaledja sovražnika je bilo uničenih več transportnih vlakov in en oklopni vlak. Tudi v borbi proti *e znatno ostaMjenim holjševtskjm letalskim edini-eam so bili doseženi novi nspehl.
Skupine madžarske vojske so prodrle S karpatskih prelazov v Galicijo in so se po načrtu pridružile nemškemu napadu.
Rlm- 3. julija, s. Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil poroča:
Čedalje bolj je vidno, da zavzema uničevalna bitka vzhodno od Bialvstoka svetovno zgodovinske razsežnosti. Ne verjeten kaos je izbruhnil med rdečimi armadami,
ki so bile to pripravljene ter so utrdile kim, da bi odtod prodrle za hrbet Nemci^ ter ponesle baklo boljševiškega požara proti Evropi. Pretekli bodo tedni, preden bo ves vojni material in plen s ojetniki preštet. Ze zdaj pa morejo sledeče Števil« prikazati silovitost bitke:
Od 22. Junija do 1. Julija Je bilo uničenih   aH   zajetih   5774   tankov.   2330 topov
In protitankovskih topov. 4 oklopni vlaki, veliko število strojnic tn pušk. Doslej Je bflo ujetih nad 160.000 mož, rzjrube rdečih so pa zaradi trdovratne obrambe tn krvavih   poizkusov,  da   bi   prodrli,  še mnogo
večje. Sovjetsko letalstvo Je ▼ tem času fz^ubno 4.7Z5 letal, 1392 letal je bilo zbi-
tfla ▼ zračnih borbah, 112 letal Je sestrelilo protiletalsko topništvo, 3221 letal p« Je bflo uničenih na tleh. Naše izgube so majhne.
Berlin, 3. fcjr?ja s. Nemški tisk se oJbSrno barv* x veliko bitko med Bialy<rtokorn m Mn*om »Vofkischar Beobaenter« piSe, da fr> M%a tudi tu masa sovražne vojske oMcoljena m razdeljena v posamezn« skupin**. Tudn to pot se ne roorejf primerjati dortnrfki T onfrm v svetovni voirri. kajti niti slavna ofcrmva 1015 ni mogla dovesti do tafch resori tatov. Moderna tehnika m UpO-
■raba tls. rmodernejših vojnih sredstev Sta TTt&cilm za vojno med Rusijo in Nemčijo. Strateški umiki, o katerih govore sovjet-sfca rjoročfla, so v tem I i 11 eru brez vsa— koca smisla. Resnica je, da bi hotele sovjetske čete napraviti velike stvari, toda naglost nerrtških akcij je prekrižala vse n_^bosre račrme m danes se na tisoče rdečih vojakov ooupno bori. kako bi us»H « ZdemegA obroča, ki se vedno boli »tiska. Vsi poskusi, da bi se reš^fi. so bfli zaman zaradi neraprosneca nemškega ognja. Rdeče izgube se množe od ure do ure ki nenv Sco letalstvo ne miruje m ti za trenutek. Tudi tn se uresničuje uničenje sovražnika v velikem cosetfu.
Berlin, 3. julija s. V prvih šestih dneh vojne so nemške Čete. ki so osvojile Lfba-vo, deloma uničile. dHoma zajele 450 tankov, 90 topov in nad 40 leta! Dalje so zajele en sovjetski oklopni polk s kakimi 70 do 80 tanki. Na ta način je bilo v tem odseku uničenih več sovjetskih divizij. Že v prvih dneh vojne na vzhodu so nemške čete zajele mnogo težkega orožja Samo v Kovnu je bilo zajetih 26 topov, 25 proti-tankovsk:h topov. 4 težki protiletalski topovi in 351 strojnih pušk. Med nemškim napredovanjem proti Rigi so boJjševiske čete na umiku položile številne mine in postavile mnogo pregrad. Nemške tehnične čete so kmalu odstranile te ovire. Kljub hudim in krvavim bojem prodira nemška pehota datje proti vzhodu.
Monak<n*oy 3. julija s. »Miinchener Neu-ste Nachrichten« pišejo, da so trije odseki na vzhodni fronti že docela jasni: levo krilo, ki je na široki fruntH prekoračilo Dvino, si utira pot proti severni Letonski in Estonski. Desno krilo, ki kljub še vedno silnemu odporu sovražnika naglo napreduje rz Lvova, jo središče, kjer lahko postanejo uspehi izredni. *»ke se -rdečim četam, ki se obkoljene v minskem pasu, ne posreči, da se osvobodijo. Te čete bodo moralo predati orožje, ali pa bodo popolnoma uničene. V imicujočem nemškem ognju so se izjaloviti v« zadevni poskusi. Besni napadi rdeče vojske, ki skače brez ozira na vedno večje izgube v nemški ogenj, dokazujejo, da je v
tem odseku sovražnikov odpor največji. V Angliji, zaključuje list. se čudnjo, da je Rusija enako kakor vsi drugi sovražniki Nemčije, izgubila ravnotežje pri prvem strašnem napadu motoriziranih nemških divizij, toda v Londonu bodo morali prav kmalu ugotoviti nesrečno katastrofo boJj-ševiške vojske.
Bitka pri Dubna
Berlin, 3. jul. rs. Med veliko bitko pri Dubnu je neka nemška oklopna edini ca odbila številne napade sovjetskih oklopnih
sil ter v enem samem dnevu uničila 62 tankov. Število tankov, ki jih je uničila ta edinica, se je povečalo na 763.
Borbe ▼ Galiciji
Berlin, 3. julija, s. Iz kompetentnih virov poročajo, da je bilo v tankovski bitki
v Galiciji uničenih ali zajetih 220 sovjetskih tankov. Nadalje poročajo, da je bilo uničenih ali zajetih v neki drugi bitki dne 26. junija v Galiciji, ko se je bila borba za utrjeno postojanko, v kateri je imel sovražnik izredno močne sile, 800 sovjetskih tankov.
Berlin. 3. julija s. DNB rK>roča iz voia-.^Skih virov: V galiskcm cdseku nemško severno krilo neprestano pritisika na sovražnika. Sovjetsko vojno poročilo priznava izgubo Lvova. Tu seveda ne gre za kak prostovoljni umik. kakor bi rada Moskva do-
povetlaLa, ampak za pritisk nemških čet, kateremu se ni bilo moči ustavit5. Isto ve-i,a za odsek pri Lucku. Tu jo napadla neka motorizirana divizija, ki pa je bila popolnoma uničena po d ven dneh bojev. Nemci so rsv:>j\i ozemlje tudi v področju Pripeta. Severno od Pripeta se ne-zprosno nadaljuje uničevalna bitka. Zmagoslavna akcija na severni fronti kaže na nadaljnje nemške usipehe. Južno od R:g2 so sovjetski oddelki obkoljeni brez upanja na rešitev, zlasti še, ker je sovjetom z za vzor jem Vm-davc odvzeta možnost vkrca ni a, <eakrija sovjetskega letalstva je zrnvrom manjša. Nemško letalstvo ima preinoč Ozemlje, ki so ga zasedle nemke Čete na izhodu, je večje od celokupnega serijskega u ba'*skc^ ga ozemlja, ki so *i ga pri»*i>»ui sovjeti 1. 1939-40.
Bratislava, 3. julija rs. Načelnik nemške narodnostne skirpi-ne na S4o-va-nikeTn, Kar-masin je odšel na fronto skupno z bataljonom slovaških Nemcev, ki se bori na ruski fronti. Karma sin ima čan kapetana v
sdovaSci vojski,
Z litovskega bojU&a
Berlin, 3. juL d. Vsi poskusi proboja s strani sovjetske vojske, ki je obkoljena v južni Litvi, so se ponesrečili in so bili z velikimi izgubami odbiti. Sovjeti so poslali v boj tu zlasti mnogo tankov in težkega orožja. Ostanki sovjetskih čet v Litvi so se po popolnem porazu razbežali sedaj po gozdovih. Bojišča nudijo na nekaterih točkah nepopisno sliko pustošenja in uničenja. Najhujši so bili boji pri mestecu Oliti. V okolici kraja so vsi gozdovi požgani. Ceste so polne trupel sovjetskih vojakov. Prav tako leži na cestah na stotine uničenih tankov, traktorjev, avtomobilov, mundcijskLta vozil, municije in orožja.
Berlin, 3. jul. rs. Vsi poskusi obkroženih sovjetskih oddelkov v severni Litvi, da bi se rezili, so se izjalovili. Sovjetske čete so kljub tankom in težkemu orožju imele hude izgnbe. Ves teritorij je preoran od eksplozij in vsepovsod so raztreseni goreči sovjetski tanki avtomobili, ogromne množine municije, trupla padlih in mrhovine živali.
Murmansk zavzet
Stoekholm, 3. jul. n. Finsko nemške čete so v torek zjutraj pod poveljstvom generala Dietla zasedle Murmansk. S padcem glavne ruske Inke ob Belem morja so propadu vsi ruski upi, da bi bilo po tej poti mogoče dobivati angle&ko pomoč.
Madžarsko vojno poročilo
Budimpešta, 3 .julija. Madžarske čete napredujejo ob sodelovanju z nemškimi na sovjetskem ozemlju, kakor sledi iz poročila vrhovnega poveljstva oboroženih madžarskih siL Madžarske čete korakajo po ozemlju Galicije po stari poti, ki so jo v obratni smeri prehodile pred 1.000 leti pod Arpadom, ki je vodil Madžare iz predelov Kavkaza v njih sedanjo domovino v Evropo, Številni ujetniki prihajajo v mesta severne Madžarske in v Podkar-patske predele. Neki dopisnik, ki je sledil pohodu madžarskih čet, zatrjuje, da se nahajajo vojašnice sovjetskih vojakov in domi njih oficirjev v zelo slabem stanju. Sovjetske Čete so se v nekaterih krajih upirale, toda madžarski oddelki so jih potolkli. Madžarska vojska napreduje po določenem načrtu.
Berlin, 3. juL d. Madžarske čete so se dne 1. julija prebile skozi sovjetske posto-stojanke in so vzpostavile stik z nemško vojsk^. na ga litijskem bojišču.
pravi dalje, da so boljševiški letalci najbrže pod vtisom streljanja protiletalskega topništva vrgli bombe na predmestja. Na neko opekarno je padlo 9 bomb, od katerih je eksplodirala samo ena, ne da bi povzročila kakršnokoli škodo.
Letalske akcije
Berlin, 3. julija, s. Tudi predvčerajšnjim je nemško letalstvo izvedlo obsežne operacije nad sovražnikovimi položaji. Napadlo je predvsem železniške postaje in zbirališča čet in kolon. V nekem kraju je bilo uničenih 9 tankov, 60 avtomobilov in 1 oklopni vlak. Ob bombardiranju je skočilo s tirov 6 vlakov, ki so bili natovor-jeni z vojnim materijalom. Nekje drugje je bilo uničenih 7 tankov in 83 motornih vozil. V teku teh operacij je bilo sestreljenih 39 sovražnih letal, 5 letal pa je
bilo uničenih na tleh.
Stalinovo priznanje
stookholm, 3. juL d. Zgodaj davi je imel Stalin govor po radiu. Stalin je priznal, da se nahaja Sovjetska Rusija v zelo nevarnem položaju. Povedal je, da je že cela Litva, večji del Letonske, zapadni del Bele Rusije in zapadni del Ukrajine v nemških rokah. Dalje je dejal, da je zato potreben skrajni napor vseh prebivalcev Sovjetske Rusije, zlasti pri produkciji municije in orožja. Čudno je, da je Stalin omenjal, da se mora Sovjetska Rusija boriti skupaj ob strani demokracije. Stalin se je v govoru pohvalno izrazil o Churchillu.
Razširjena vojaška obveznost v Sovjetski Rusiji
Helsinki. 3. julija ra. Moskovski radio je sporočil sklep sovjetskih ljudskih komisarjev  o ustanovitvi splošne obvezne službe j v  protiletalski   obrambi.   Na  podlagi   tega j
ukaza bo moralo služiti celokupno rusko moško prebivalstvo med 16 in 60 letom, žensko prebivalstvo pa med 18. :n 50. letom.
Odmev v Turčiji
Carigrad, 3. julija s. Dogodki na vzhodni fronti so izzvali prav posebno pozornost v tursk; javnosti. Sicer nihče ni dvomil o zmagi osi, vendar je brzina nemškega prodiranja v Rusijo presenetila in zbudila splošno občudovanje. Turško javno mnenje že dolgo ča&a kaže prijateljsko razpoloženje za Nemčijo kljub vsem prizadevanjem, da bi se odnošaji med Turčijo in Rusijo poglobili. Z zadoščenjem spričo tega ugotavlja, kako se sovjetska nevarnost ki je grozila tudi Turčiji, maje pod udarci nemškega orožja.
Pregled vojaškega položaja
Udarna sila sovjetske armade je že po prvih spopadih
HMrffHr oslabljena
Ktm. 3. julija, s. VojaSke operacije proti
Rusiji vzbujajo pozornost vsega sveta. Ker javno mnenje v tako zvanih demokracijah
in plutokratičnih krogih ne zaupa poročilom sovjetov, so jim poročila nemškega generalnega Štaba edini resni vir verodostojnih vesti. Poročila so zelo trezna ter naštevajo samo dejstva, zajeti plen in zavzeta mesta. Prepričanja, ki že prevladujejo v javnem mneju, so sledeča:
1. Na vzhodni fronti poteka bitka med milijoni vojakov in tisoči tankov ter letal in je to bitka glede na količino bojujočih se ljudi in* orožja največja bitka vzhodne fronte.
2. Nemške sile so obkolile velike mase vojakov In sovjetskega orožja. Te sovražne mase so bile deloma obkoljene, deloma uničene, kakor v bitkah v Flandriji in na Poljskem. To pot je bil za sovražnika položaj težji zaradi tega, ker so bile izgubljene tu<3i sovjetske rezerve, ki so prišle v nevarnosti se nahajaj očim masam na pomoč.
3. V prvi dobi operacij so Nemci močno |
Hrvatski prostovoljci
za vojno proti SSSR
Poriv poglavnika dr. Pavelića — Hrvati se morajo maščevati Moskvi za njeno podporo Srbom
Bukarešta, 3. jul. s. Mh^tretvoje objavilo komunike, v katerem je rečeno, da so protiletalske baterije preprečile so- 1 vražnikov napad na Butairešto. Komunike •
Zagreb, 3. julija, s. Poglavnik je naslovil na hrvatski narod sledeči poziv:
Hrvati! Nas zaveznik, veliki nemški narod, je v vojni z boljševizmom v Moskvi. Slavne nemške vojske branijo po odločitvi Fuhrerja in pod njegovim vrhovnim poveljstvom Evropo pred židovsko-boljše-visko koalicijo, ki je hotela zasužnjiti vse narode ter jih podvreči svoji tiranski in uničevalni sili in ki je hotela izstradati Evropo ter potem napasti in podjarmiti njene narode. Z enakim namenom so hoteli vladajoči židovski boljseviki iz Moskve vdreti v južnovzhodne države Evrope in na balkanski polotok. Znano je, da so bili moskovski boljseviki vedno sovražniki hrvatskega naroda in da so vedno podpirali vladajoče Srbe z namenom, da bi zasužnjili hrvatski narod, vzeli zemljo našemu kmetu in uničili kulturne in duhovne vrednote Hrvatov.
Nemška vojska tolče boljševiškega napadalca, ki je hotel uničiti svet. Hrvatski narod ne more ostati miren gledalec v tej veliki in odločilni uri, temveč ima gorečo željo udeležiti se te bitke za uničenje največjega sovražnika Cloveš /a in to tem bolj zaradi tega, ker so avtokrati iz Moskve na večer pred našo osvoboditvijo sklenili zvezo z vladajočimi v Beogradu, da bi v zadnjem trenutku preprečili naSe osvobojeni a
Ustrezajoč željam, ki so mi bile vsak dan izražene iz vseh krajev države, sem se odločil dovoliti organiziranje prosto-voljniti vojaških edinic, ki m bodo borile ramo ob rami z armadami oai proti skup-
l— I* Zrn
ONARIA ESCLUSIVA por k pobbfldti cfl provenienza tarifama ed UNION« PUBBUCITA ITALIANA S. A-, MILANO.
Hudi udarci Angležem v Afriki
Vojno poročilo št. 392
Glavni stan Oboroženih Sil je objavil 2. julija naslednje 392. vojno poročilo:
V severni Afriki delovanje topništva na fronti pri Solnimi. Italijanska ki moška letala so Se nadalje napadala objekte te obrambne naprave tobruSke trdnjave. Zadetih je bilo ve* ladij v luki.
Po letalskih napadih na sovražne ladje severno od Bardlje, ki Jih omenja že včerajšnje vojno poročilo, sta bili pri nadalj-nih napadih potopljeni se dve sovražni ladji, neka kri žarka tn dva ruSUca »ta bila poškodovana, 3 lovska letate, Id so skušala ščititi ladje, pa so bila sestreljena,
V vzhodni Afriki »o nase junaške čete v Debra Taboru odbile nov »o\ražnl napad.
Rim, 3. ju jI i j* s. Posebni poročevalec agencije Štefani poroča z operacijskoga področja, da je i talijansko-nemško letalstvo doseglo nove ve'ike uspehe dne 30. junija Akcije letalstva so pokazale, da letalske sile osi s svojo aktivn»i«tjo in pripravljenostjo čedalje bofj otežkočajo gibanje angleške mornarice v Sredozemlju. Dna 30. junija dopoldne je naše izvidinisko letalo opazilo vzhodno od Rardije sovražni konvoj. Nekaj tTancsiportnih parnikonr je spremljala lahka kri žarka, nekaj torpe-dovk in skupina lovcev. NaSa letala so sovražni konvoj takoj napadla. Prišlo >e do silne bitke med našimi bombniki in lovci ter med protiletalskima baterijami m sovražnimi lovci. Naši letalci so zadeli eno transportno ladjo rn so zbili sovražno legalo vrste Hurricane. Pri drugem napadu s naše strani je bila zadeta kljub niočni sovražnikovi reakcij1 ena transportna 4adja, poškodovana pa ena sovražna tciipcdovka. Pri tretjem napadu so naše letalske silo metale bombe na transportne Ladje in so zadele lahko križarko ter neko nadaljnjo to-rpedovko. Zbile so še drugo letalo vrsto Hurricane. Pri četrtem napadu so Me trans portne ladje ponovno zadete m so se potopile Sc večja škoda pa jt bila prizadeja-na križarki in torpedovki. Sestrelili smno tretje sovražno letalo vrste Curti«, bi se je zrušilo v morje. Uspeh re odlične akcije italijansko-nomHkoga orožja je sledeči: dva
potopljena parnika, lahka kiriarka m tor-pedovka hudo peskodervani. rn letala uničena. Te akcije se ne sme zamenjati z enako zimgoslavno akcijo dne 29. junija, ko je bila potopljena ena sca razna torpedovka, neka druga torpedovka pa hudo poškodovana.
Borba za Tobruk
Rim, 3. jul. s. Dočim je položaj pri Sol-lumu po hudi lekciji, ki so jo dobili Angleži konec junija, relativno miren in ga označujejo le akcije patrulj, posamezni topovski dvoboji in polet naših letal v sovražno zaledje, je borba za utrjeni Tobruk
živahna in ostra. Obleganje s kopnega se občuti vsak dan bolj. Vsak gib sovražnika v notranjosti trdnjave je kontroliran po topništvu, ki obstreljuje sasternatiČno tudi pristanišče in tako onemogoča skoraj vsak promet To kopno kontrolo izpopolnjuje neprestano delovanje letalstva osi, ki podpira topniške akcije in s svojo čuječnost-jo izpopolnjuje blokado z morske strani. Obupen položaj obleganih čet je povzročil, da so Angleži v zadnjem času povečali svoje poskuse za preskrbo čet z vsakdanjimi živili. To je bil povod za zadnje letalske in pomorske spopade, ki so bili tako porazni za sovražnika. Nase izvidnice so popoldne 29. junija naznanile dve torpedo vki severno od Bardije. Takoj so odleteli bombniki na napad in potopili dve ladji, tri druge po težko poškodovali. Kljub temu strašnemu rezultatu so skušale angleške edinke popoldne 30. junija pluti in sicer dva parnika, ena petrolejska ladja, štiri torpedovke in ena lažja kri-žarka. Tudi te niso ušle čuječnosti in naša letala so jih v valovih bornbardirala. Angleški poskusni izpad proti Tobruka ni mogel biti porazne j Ši. Gotovo ni bil zadnji in smemo pričakovati, da borno zadali sovražniku še drugo škodo, preden se zaključi — prej ali pozneje, to ni važno — usoda, ki jo je določil položaj. K pomorski bilanci zadnjih dni rnoremo pri Šteti še potopitev velike torpedovke, ki jo je potopila neka naša podmornica v vzhodnem Sredozemlju. Medtem ko se bije gigantska
borba na sovjetski fronti, boji v Sredozemlju ne počivajo, temveč povečujejo izgube in škodo sovražniku ter tako pripravljajo neogibno uničenje.
finskih listov
Helsinki. 3. julija s. Vsi Listi posrvečajo skoraj ves prostor vojni proti boljševikom. Članki povzdigujejo uspehe nemške vojake, zlasti pa neonskega letalstva. »Svenska-presse* piše o naglom nemškem napredovanju in prerokuje konec nevarnega komunističnega eksperimenta, ki je nad dvaj set let 'ležal kot mora nad Evropo in vsom svetom. List »Uusasoioni« ugotavlja da so deluje ves civilizirani svet posredno ali neposredno v sedanji p roti bol j še viški križarski vojni. List pravi, da je bila Italija prva država, ki je z vso jasnovidnostjo pričela protiboljšcviski pokret, ki se je sedaj razširil po vsem svetu. List zaključuje, da bo čisto protisovjetsko sitališče, ki so ga poleg osnih držav zavzele tudi Francija, Švedska in druge države, izzvalo zdravo prot i boljševičko reakcijo tudi v izvenev-ropskih državah, predvsem pa v latinski Ameriki.
oslabili aovejtsko udarno silo. Sovjetska vojska je v nekaj dneh izgubila okrog- tri tisoč tankov, 1500 topov in velikansko množino motornih vozil in strojnic ter municije,
4. NemSko letalstvo si je pridobilo premoč v zraku, čeprav ne obvladuje popolnoma neba. Rusi so verjetno Lzgrjbitt že 60Cr
svojih letalskih sil prve linije.
5. Uspehi na severni fronti Baltika in na osrednji fronti pri Minsku so že precejšnji ter vzbujajo pesimistično razpoloženje med angleškimi in severoameriškiml opazovalci.
6. Na galiski fronti, kjer so se skušali sovjeti upirati za vsako ceno, so Imeli najhujše izgube. Izgube sovjetske vojske na tankih in letalih ter topovih so tolikšne, da bi vsaka druga velika vojska ob takih izgubah odpovedala. Ta dejstva kažejo, kakšno vojaško silo je organiziral Kremelj
za vzdrževanje komunizma tn kakšni morajo biti napori osnih sil za dosego končnega cilja, to je uničenje vojaške sovjetske sile.
nemu sovražniku. Pozivam za radi tega ustaše in vse hrvatske patri j ote od 20. do 32. leta starosti, ki so vojaško izvežbani in hočejo sodelovati v sveti vojni proti bolj-ševiškemu despotu, naj se nemudoma prijavijo najbližjemu vojaškemu poveljstvu. Pozivam v vojaško službo vse specijaliste oboroženih sil na kopnem, na morju in v zraku. Odredil sem že, da bodo družine tistih, ki se bodo odzvali temu pozivu, dobivale redno mesečno podporo.
Hrvatski narod! Niso še potekli trije meseci, ko so korakale vojske Duceja in Fuhrerja za osvoboditev hrvatskega naroda. Danes, ko gre za dokončno likvidacijo največjega sovražnika novega reda in svobode, je dolžnost slehernega Hrvata, da se udeleži tega velikega pohoda.
Vojna na morju
Bet lin, 3. julija s. Nerođc^ poročevalski urad javlja da s* nemške podmornice v zadnjih dneh potopile v severnem Atlantiku sedem trgovinskih ladij (40.000 ton) iz nekega angleškega konvoja. Neko drugo veliko trgovinsko ladjo je topništvo tako pogodovalo, da se bo moj** *© težko vrniti ▼ svoje pristanišče. Na morju okoli Anglije m v Atiantrku so bombe potopile še več drugih ladij Okoti 1200 km zapadno od Bresta je bi'a neka oOOOtonska angleška ladja hudo podedovana. Ladjo, ki jo je treba smatrati sa izgubljeno, je tpremtjal močan konvoj. Neko drugo 3000-
tonsko ladjo v Atlantiku so zadele štiri bombe, jo zažgale in potopile V noči na 2. julij je bila potopljena neka 5000tonedca trgovinska ladja 35 km severno od Crome-ra. Uničena je bila tudi neka 4000touska ladja v istem konvoju. Poleg tega je nemško letalstvo napodilo v noči na sredo pomorske naprave v MpMOJBi in yaibnc*rzbadxd An^Kji.
Nev Yorfc, 3. julija rs. ▼ tukajšnjih pomorskih krogih zatrjujejo, da je bila norveška petrolejska ladja »Regina« (°545 ton) potopljena na vožnji v Angirjo. Ladja je plula pod angleško zastavo. Useda moštva še ni znana.
Koliko stene vojna Anglijo
Rim, 3. julija a. Angleški listi betežrjo, da je vlada v prv* treh mesecih tega lota izdala za vojno 43 nriBjaaid < Dnevni iada4fc5 so> se potem takem G na 492 milijone v dolarjev na dao.
r Stran 2
Btev. 150
Visoki Komisar ljubljanskemu velesajmu
Za dograditev paviljonov Je Eksc. Visoki Komisar GradoB
nakaza? 300000 lir
Ljubljana, 3. julija.
Na včerajšnjem sestanku, na katerem so razpravljali o nalogah in organizaciji ljubljanskega velesejma, so se zbrali pod predsedstvom Visokega Komisarja ljubljanski župan, zastopniki velesejma in nekateri funkcionarji Visokega Komisariata.
Eksc. Visokemu Komisarju Emiliu Grazioliju so predsednik in voditelji velesejma poročali o načrtih, po katerih bo organiziran letošnji jesenski ve-lesejem, ki bo prikazal proizvajalno moč nove pokrajine glede na proizvajalno sposobnost Kraljevine, proti kateri je usmerjena vsa delavnost Ljub-
Berlin, 3. jul. s. >Politično diplomatska korespondenca« piše: Glede na propagando intervencionističnih krogov v Zedinje-nih državah, naj bi Amerika zasedla vojaška oporišča na obalah. Sibirije nasproti
Aljaski v zameno za pomoč Rusiji, je bilo v washingtonski vladi stavljeno vprašanje,
če je bil zadevno sklenjen z Moskvo poseben sporazum. Odgovor pravi, da se doslej
v tem pogledu še ni storilo nič. Uradno poročilo dodaja, da je ustanovitev novih pomorskih in letalskih oporišč na Aljaski, ki jih je omenil minister Knox, zgolj indikacija. Korespondenca pripominja, da se Roosevelt zateče vselej, ko hoče stegniti svojo roko po tuji lasti, k staremu refrenu
Takoj po večerji je potegnil gospod Piškur drugi list predse in začel naglas brati. Bolči in gospod Ovca sta sproti popravljala, če je bilo kaj narobe.
Cred-ere — verjeti
»Prosim!« ga je koj ustavil Bolči. »Po tej spregatvi se ravnajo vsi glagoli na -ere. c
»Kako je že to, ,na -ere'?« je vprašala gospa Piškurjeva.
»Ce rečem ,glagoli na -ere', mislim s tem glagole, katerih nedoločnik se končuje na -ere. Včeraj smo se seznanili z glagoli —«
»Na -are,« je pokimala gospa Piškurjeva. »Zdaj že vem.«
»Dodati bi moral samo to. da lahko delimo glagole te spregatve v dve skupini,« je začel razlagati Bolči. »In sicer tvorijo eno skupino glagoli, katerih nedoločnikova končnica je naglašena, -ere, recimo: tem-ere, bati se. Drugo skupino pa tvorijo glagoli, katerih nedoločnikova končnica je nenaglašena in imajo naglas na osnovi. Kaj je osnova, ste si menda zapomnili?«
»To je tisti del nedoločnika, ki ostane, Ce mu odbijemo končnico!«
»Bravo, molto bene. Tak primer imamo ravno pred seboj: cred-ere spata v ta, drugi del spregatve. Naglas je na osnovi, cred-, medtem ko je
Ijane in Ljubljanske pokrajine, kakor tudi glede na proizvodnjo držav, na katere Ljubljanska pokrajina meji, Obenem  bo  ljubljanski  volcec jc« um
nacionalno In za tujo industrijo in trgovino novo središče propagande.
Visoki Komisar je proučil vsa poročila in jc povzel izsledke in debato tor jc dal natančne smernice o organizaciji velesejma,  ki naj bo pripravljen in
opremljen v skladu z važnostjo nove pokrajine in ▼ skladu z njunim geografskim položajem. Visoki Komisar je nakazal za dograditev paviljonov ljubljanskega velesejma znesek 300.000 lir.
o nemški nevarnosti. Tako je storil, ko je šlo za pridobitev angleških oporišč, za oporišča v srednji Ameriki in na Groenlan-
du, ko je poželjivo gledal na Dakar, na Azore, Kanarsko otočje In na Irsko. Sedaj
vlada Zedinjenih držav pripravlja tesen v Aziji, da prehiti, kakor pravi, nemSKo nevarnost, d o čim gre v resnici za to, da ae na severu izpopolni obkolitev Japonske, ki se je že pričela z nekaterih otokov v Pacifiku. Tu ne gre samo za imperialistične cilje Roosevelt ove politike, ampak tudi za poglobitev moralne in materialne energije sovjetskega režima, ki vodi vojno za uničenje civilizacije evropskih narodov.
končnica -ere nenaglašena: credere.«
»Ali je sicer kakšna razlika med obema skupinama glagolov?« se je brž pozanimal gospod Piškur, ki se boji nepravilnosti in izjem kakor hudobec križa.
»V spregatvi sicer nobene,« ga je potolažil Bolči.
»Viš, viš, če se ne motim,« je začel razmišljati gospod Piškur, »in če me moja latinščina ne vara, spadajo glagoli na -ere, to se pravi, oni s poudarkom na končnici -ere, v latinščini v drugo konjugacijo, oni z nenaglašeno končnico na -ere pa v latinsko tretjo. Ali ni tako?«
»Seveda,« je potrdil Bolči.
»Ne popolnoma, ker so nekateri glagoli prestopili iz latinske druge v tretjo in iz tretje v drugo,« je dopolnil gospod Ovca.
»Kakor naši Športniki iz kluba v klrb?« jc vprašal Bolči.
»Tako nekako.«
»Pa nadaljujmo,« jc rekel gospod Piškur. »Tako zaidemo predaleč, kaj ne, mama?«
»I no, saj vas poslušam.«
Pa je gospod Piškur rajši nadaljeval. Prezent ali sedanji Čas
C red-o (verujem), cr£d-i (veruješ), cred-e (veruje), cred-iamo (verujemo), cred-ete (verujete), crčd-ono (verujejo).
▼ D. M. v Pošla js nogrešU kolo satana*
■iškaTst . mdoo 900 L. Jože Klemeucič. V H.sfttiu je pogrešil kolo neananc ztamke Franc Kanar. Koio je vredno 450 1. V Ko> zarjak pa ja pogi safa črno pieskano samsko koto neananc namiče, vredno 400 L, Rozmlijs Košir.
Ljubljana, 3. julija V lanaloriju na VidovdamJti ceeti. kjer OB je pred leti nastanil, je sneci umri g. Jean Sen rev. V tem tihem in mirnem domu je prebil zadnja leta veder in pogumen do zadnjega.
Jean Schrev je dosegel vvoko »tarnat, umrl je v 88. letu. Dne 21. junija smo objavili topel članek, ki g* je napisala ga Mara J. Tavčarjeva za njegovo 87-letnico. Tedaj pač ni nihče mislil, da bo še krepki fn duševno čili Jean Schrev nekaj tednov po anrojera 87. rojstnem dnevu za vedno 2* tisni! oci. Malo je bilo ljudi v LjuMjani in v Sloveniji, ki ne b posnali nimroda Jeana Schreva Bil je mana ljubljanska osebno«*, višji strelski glavar, Častni član m bi v* večkratni predsednik najstarejšega ljubljanskega Strelskega društva, ki praz-
Iz Hrvatske
— Pet smrtnih kazni. Zagrebški policijski organi so te dni zalotili pet mladeni-čev, ko so po zagTebakih ulicah metali letake komunistične vsebine, ki so z njimi biatili tudi hrvatsko vlado in pozivali ljudi na sabotažna dejanja. Mladeniči so M!i stari od 18 do 30 let. Vseh pet so postavili pred preko sodišče, ki je vse obsodilo na smrt. Poglavnik je najmlajšega med njimi pomilostil, ostale štiri pa so takoj ustrelili. Vsi usmrčeni so bili rimsko-katoliške vere in doma iz čisto hrvatskih krajev.
— Justlfikaeija dveh Židov. Nedavno smo poročali, da so v Zagrebu zalotili pri ponarejanju znamk odnosno hrvatskih pre-tiskov dva 2ida in enega Srba, Ponarejevalce so postavili pred preko sodišče, ki je vse tri obsodilo na smrt, vendar pa je poglavnik dr. Pavelič Srba Djordja Pro-danoviča pomilostil, ker se je Izkazalo, da je ponarejene znamke samo razpečaval, ni pa jih sam tudi ponarejal. Oba Žida sta bila takoj usmrčena. |
Imperfekt ali nedovršni pretekli {as
Cred-evo (varoval ali verovala sem), cred-evi (veroval ali verovala si), cred-eva (veroval ali verovala je), cred-evamo (verovali ali verovale smo), cred-evate (verovali ali verovale ste), cred-evano (verovali ali verovale so). Perfekt ali nesestavljeni dovršni pretekli čas
Cred-ei (veroval ali verovala sem), cred-esti (veroval ali verovala si), cred-e (veroval ali verovala je), cred-emmo (verovali ali verovale smo), cred-este (verovali ali verovale ste), cred-erono (verovali  ali verovale so).
»Tukaj bi moral opozoriti, da glagol ,verovati* v slovenščini nima dovrsne oblike. Zato sem napisal tako za ,credevo* kakor za .credei' isti prevod: veroval ali verovala sem. Pri drugih glagolih, ki imajo v slovenščini do-vršno in nedovrsno obliko, bi seveda moral prevesti imperfekt z nedovrsno, perfekt pa z dovršno obliko.«
»No, to smo si že včeraj zaponinili!« jc zabrundal gospod Piškur.
»Pa še nekaj. Perfekt ima v drugi spregatvi dvojno obliko. Ena je taka, kakor sem jo napisal na list, drugo vam pa tukajle zabeležim___«
Cred- e 11 i, cred-esti, cred- e 11 e, cred-emmo. cred-este, cred- ettero.
Končnice, ki se razlikujejo od zgoraj napisanih, sem podčrtat in bi se tiskale razprto.« 4f
satje letna 379-le*nioo anejeaa obstoja. Nad 50 kot je pokojnik zahajal v mena lovišča svojih to»aeišo> In ubil v svoje revirje odlične afarenske lovce. Njegove lovske dogodi račine so razvedrile vsako družbo. Najlepša spetmne o njem imajo v Poljanski dohni, kjer je lovi m ribaril v družbi risofkega gospoda pok. dr. Ivana Tavčarja. Jean Schrev je bi ustanovni član Slovenskega lovskega društva in *e je živahno zanimal za razvoj slovenskega lovstva..
Nad 55 let je redno vsako leto obiskoval Rogaško Slatine. Gostje so ga vsi poznali in ga spoštovali, ker je bil mož plemenitega značaja in dobrosrčnosti.
Jean Schrev se je rodil pred 87 leti na Glincah pri Ljubljani ta izhaja iz družine, kjer so bili izvrstni strelci in pravi lovci. Bil je živa kronika patriarhalne Ljubljane in je kronistom rad pripovedoval o časih, ki so bili in to s svojo originalno govorico in originalnimi domislicami. Zelo je ljubil naravo, odlikovala ga ie pa tudi izredna ljubezen do bližnjega. Za siromake je imel vedno odprto srce. Mnogim je pomagal in vsi ti mu bodo vedno hvaležni
Pogreb bo jutri ob 17. \i kapele sv. Nikolaja na Zadah na pokopališče k Sv. Križu.
Jean u Schrevu, modru poštenja. Časti ki vesti bomo ohranili srvetaJ in blag spomin.
— 1 milijon za gastlake avtobuse. Zagrebška mestna gasilska straža je sklenila nabaviti tri nove gasilske avtobuse, ki jih bodo izdelali domači obrtniki. Vsi trije avtobusi bodo veljali dober milijon kun.
— V Zagrebu je dovolj jajc. Po poročilih zagrebških listov bo Zagreb že te dni dobro založen z jajci. Prodajalo jih bo na svojih stojnicah in po mlekarnah zagrebško mestno poglavarstvo, in sicer po -1.50 do 1.75 din. Mestno poglavarstvo bo dobavljalo jajca tudi vsem zagrebškim hotelom, restavracijam in slaščičarnam.
— Profesorji In učitelji ob nedeljah In praznikih ne smejo nikamor. Hrvatski prosvetni minister dr. Mile Budak je te dni izdal odredbo, ki določa, da moško vzgojno osebje (učitelji ljudskih šol, nastavnrki meščanskih šol ln profesorji gimnazij) ob nedeljah in praznikih ne sme nikamor rz mesta stalnega bivanja, da bi bilo tako zmerom pripravljeno odzvati se morebitnemu pozivu oblastev v primeru kakršne koli potrebe.
Izvoz blaga v Ljubljansko pokrajino
Rim, 3. julija, u. »L,'Eco dl Roma« poroča, da Je finančno ministrstvo v sporazuma ■ ministrstvom za devize in valute pooblastilo carinske oblasti, da dovolijo Izvoz v Ljubljansko pokrajino za vse trgovsko blago brez ministrskega dovoljenja, (Piccolo)
KOLEDAR
Danes:  Četrtek.,  3. julija: Heliodor.
D AN A 6 N J E PRIREDITVE Kino Matica: 100.000 dolarjev Kino Sloga: Vitez iz prerije Kino Union: Vdova
Razstava H. Smrekarja v Galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti
Otvoritev razstave slik Eda Deržaja v palači Bata ob 16.30 uri.
Veseli teater ob 20.30 v Delavski zbornici DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr, Leustek, Resi jeva cesta 1, Ba-hovec. Kongresni trg 12 in Nada Ko-motar, Vič, Tržaška cesta 48.
Resno opozorilo mestnega fizika ta
Mestni fizik a t z vsem poudarkom opozarja prebivalstvo, naj uživa hrano, kolikor je sploh mogoče, samo v prekuhanem
stanju. To velja predvsem za mleko, zelenjavo,  zlasti  pa  za  kumare,  sadje itd.
Povrtnlno, ki jo uživamo predvsem v surovem stanju, kakor n. pr. solato, kumare itd., pa moramo na vsak način pred pripravo prav dobro oprati v tekoči vodi, torej kar pod vodovodom. Posebno pa moramo paziti na zelenjavo, solato itd., o kateri nismo popolnoma zanesljivo prepričani, da ni bila zalivana z gnojnico ali drugimi organskimi odpadki, če že zalivamo zelenjavo s tekočimi gnojili, moramo iz javnih zdravstvenih ozirov zelenjavo zalivati tako. da zalijemo samo zemljo, pri tem pa nikakor ne smemo z gnojilom oškropiti rastlin. Ker je pa tako previdno zalivanje skoraj nemogoče, zalivajmo vrtove samo s čisto vodo.
Mestni fizikat pričakuje od našega discipliniranega in tudi za splošno zdravje skrbnega prebivalstva, da se bodo lastniki vrtov7, prav tako pa tudi konsumentt zelenjave in po vrtni ne ter sadja prav strogo držali tega v javnem interesu priob-Čenega opozorila, da oblast ne bo primorana poseči po strožjih ukrepih.
Naše Gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri.
Sreda. 2. julija? Mali lord. Izven. Izredno znižane cene od 5,50 Lit navzdol. Zadnjič v tekoči sezoni.
Četrtek, 3. julija: zaprto.
Petek, 4. julija: Via mala. Izven. Cene znižane. Igra skupina mariborskih slovenskih igralcev.
Sobota, 5. julija: Okence. Premiera. Izven. Cene znižane. Igra skupina mariborskih slovenskih iggralcev.
Igra, ki slovi zaradi svoje vzgojne vrednosti, je Burnettove »Mali lord«, ki ga imamo v dramatizaciji in prevodu Minke Govekarjeve, Delo je izredno prisrčno in pokaže, kako o meč i ljubek, dobro vzgojen otrok s svojo veliko srčno kulturo srce trdosrčnega deda. Naslovno vlogo bo igrala Simčiceva, glavni pa: Saričeva in Skr-binšek. Režiser: prof. Sest. Opozarjamo, da bo predstava dre vi v sredo 2. julija ob 20. uri zadnjič v tekoči sezoni. Veljajo globoko znižane cene od 5.50 Lit navzdol.
Skupina slovenskih mariborskih igralcev
bo igrala v petek 4. t. m. ob 20. uri Knitt-lovo »Vio malo«, ki * ima resnično velik uspeh in je imela doslej vse predstave razprodane. V glavnih vlogah: Mira Danilova, Nakrst, Starčeva, Košič. Režiser: Peter Malec. — V soboto 5. julija ob 20. uri pa bo premiera igre Olge Scheinpflugove »Okence« v režiji J. Kovica, ki bo igral tudi glavno moško vlogo. V ostalih glavnih vlogah bodo nastopili: Kraljeva. Rasber-gerjeva, Nakrst, Verdonik, VI. Skrbinšek in Blaž. Za obe predstavi bodo veljale znižane cene.
•
OPERA
Začetek ob 20. url.
Četrtek, 3. julija: Seviljski brivec Red Sreda. Gostovanje An atola Manošev-ševskega in koloratorke Ksenije K tiše jeve .
Rezervirane vstopnice za gostovanje Kr. rimske Opere v Ljubljani so od četrtka 3. julija dalje v prodaji pri dnevni blagajni v Operi
»Cemu pa so dvojne oblike?€ se je
spet vznemiril gospod Piškur.
»Čemu so, ne vem. Na razpolago so pač obojne,« se je odrezal Bolfci.
»Kdaj naj rabim ene in kdaj druge, to mi povej,« je začel sitnariti gospod Piškur.
»Kadar ti je ena bolj všeč, se odloči zanjo, kadar ti je pa bolj za drugo, uporabljaj pač njo. Ni nobenega določila ali pravila!«
»Precej bi mi bil lahko povedal, da je tako, fant salabolski!« se je skoraj razjezil gospod Piškur.
»No, eno majhno pravilce bom pa le povedal: tehle drugih oblik rajši ne rabimo, kadar se končuje osnova na -t!« je dopolnil gospod Ovca Bolči j evo razlago.
»No, dobro!« je zamahnil gospod Piškur in bral dalje.
Futur ali prihodnji {as
Cred-ero (verjel ali verjela bom), cred-erai (verjel ali verjela boš), cred-era (verjel ali verjela bo), cred-eremo (verjeli ali verjele bomo), cred-erete (verjeli ali verjele boste), cred-eranno (verjeli ali verjele bodo).
Kondicional ali sedanji pogojnik
Cred-erei (jaz bi verjel ali verjela), cred-eresti (ti bi verjel ali verjela), cred-erebbe (on bi verjel ali ona bi verjela), cred-eremmo (mi bi verjeli ali me bi verjele), cred-ereste (vi bi
verjeli ali ve bi verjele), cred-erebbero (oni bi verjeli ali one bi verjele).
Konjunktiv sedanjosti
Ch'io cred-a (da verjamem), che tu cre-da (da verjameš), ch'egli cred-a (da verjame), che noi cred-iamo (da verjamemo), che voi cred-iate (da verjamete), che essi cred-ano (da verjamejo).
Konjunktiv imperfekta
Cred-essi (jaz naj bi verjel, verjela), cred-essi (ti naj bi verjel, verjela), cred-esse (on naj bi verjel, ona naj bi verjela)) cred-essimo (mi naj bi verjeli, me naj bi verjele), cred-este (vi naj bi verjeli, ve naj bi verjele), cred-essero (oni naj bi verjeli, one naj bi verjele).
Velelnik
Cr£d-i! (veruj!) cred-a! (naj veruje!) cred-iamo! (verujmo) cred-iate! (verujte!) cred-ano! (naj verujejo!)
»No, hvala Bogu, za jutrišnji dan imava učenja zadosti, kaj, mama?« je pomežiknil gospod Piškur gospe Piškur j evi.
»Se na to bi lahko opozoril. Na tem listu sem končnice ločil s črtico od osnove. To vama bo laglje. Zares pišemo osnovo in končnico seveda skupaj!«
»Ti, poba, ali misliš, da smo po pre-žganki priplavali, da nas boš še take S reči učil?«
Preden je mogel gospod Piškur seči po Bolčijevem ušesu, je pregoreči mladi učenik že smuknil skozi vrata.
Imperialistični cilji Rooseveltove politike
Zapadna fronta
Berlin, 3. jul. rs. Angleški bombniki so v spremstvu močnega števila lovcev skušali včeraj preleteti Kanalsko obalo, pa so bili pregnani z velikimi Izgubami. Med boji je bilo sestreljenih 12 angleških lovskih letal in 3 bombniki. Protiletalsko topništvo je sestrelilo dve lovski letali. Poleg tega sta. dva angleška lovca treščila drug cb drugega. Tako znašajo skupne izgube sovražnika 19 letal. Nemških izgub ni bilo.
Vojna v Siriji
\lchy, 2. ju!, d. Snočnje poročilo francoskega vojnega ministrstva javlja o bojih v Siriji:
Angleške čete s*o na vsem področju oja-čile svo;e udeistvovanje. Angleško letalstvo je bilo izredno aktivno.
V južnem Libanonu je prišlo tako ob obali kakor tudi v goratem področju do topniških dvobojev. Sovražnik je poskusil v Siriji na več točkah preiti v napad. V položaju okoli Damaska ni sprememb. Severovzhodno od mesta so francoske motorizirane edinice pri Mebeku zaustavile angleške čete. Boji še trajajo. Posadka v Palmiri se še nadalje junaško upira. V napadih na aovražr^e sile je prizadela. Angležem občutne izgube na moštvu in na materialu.
Francosko letalstvo je nadaljevalo bombne in strojniške napade na sovražnika v podporo kopni vojski.
Angleška letala so v noči na torek ponovno napadla Bejrut in sicer z zažigainl-mi in težkimi bombami. V raznih d^ih mesta je bila povzročena gmotna škoda, med civilnim prebivalstvom pa je bilo več žrtev.
I        Delna osvoboditev francoskih vojnih ujetnikov v Nemčiji
Vichv, 3. jul. s. Uradno javljajo, da je bil med nemško in francosko vlado dosežen sporazum, na podlagi katerega bodo nemške oblasti izpustile še naslednje štiri kategorije francoskih vojnih ujetnikov:
1. Vse ujetnike bele rase, ki se še nahajajo na francoskih tleh.
2. Vse rezervne oficirje, ki so se borili že v svetovni vojni.
3. Vse vojake, rojene pred 1. januarjem 1900. izvzemši aktivne vojake.
4. Tisoč uradnikov pošte, telefona, in brzojava.
likvidacija Sokola
Zakaj je bil Wavell premeščen v Indijo
Xew York, 3. jul. s. Sotrudnik lista »Ne\v York Timesc Hanson Baldwin spravlja premestitev Wavela v zvezo z razvojem položaja na srednjem vzhodu, ki se po njegovi sodbi zadnji čas ne razvija posebno ugodno za Anglijo. Poraz na Kreti in zadnja neuspela ofenziva v Libiji so Anglijo veljale težke izgube, na motornem orožju in človeškem materialu. Tudi pohod v Siriji, ki je bil očitno slabo organiziran, ni uspel po želji Anglije. Verjetno pa je, tako sodi Baldwin, da računa Anglija tudi s skorajšnjim vojaškim porazom Rusije, ko bosta Indija in Afganistan postala izredno važni prizorišči v sedanji  totalitarni vojni.
Zagreb, 3. julija rs. S posebnim zakonom je dokončno likvidirana sokolska organizacija na Hrvatskem. Država je zaplenila vse premično in nepremično premoženje. Kdorkoli je na kakršenkoli način sodeloval z organizacijo, je sovražnik hrvatskoga naroda in hrvatske države.
Pogrešana kolesa
Ljub'jana, 3. juli a Ma policijski upravi so biLa pr'.iavljena nisicdnja pogrešana keloa. ćuu plcskanc muško kolo, znamke »lia.^bur^'. La*>; Bu-risa Lundra, črno pieskano moško k'-I'*, znamke »Puch«, vredno 42) L. Alojza Erjavca, črno pieskano raoJko kelo. znamke »\Vaffenrad«. vredno 300 L« Us.t Kikar Iranca, črno pieskano kolo. znamke »Hans* vredno 600 L, las»t Franca jjiif »ictja, skoro novo kolo, znamke »Torpedo«, vredno 900 L, last Alojza Kramarja. ze'enD p'eskano kulo, znamke »Athelio*. vredno \Q\) L, ast hranca Jerančiča, svetlozecao pieskano kolo, znamke »Miele«, vredno 760 L, last Ju-• ije Anželj. Žensko &o\o, znamke »D;a-r"ant«, vredno 800 L, 'ast Fratua Ferdcr-berja, rjavo pieskano kolo. znamke »Av-£lon«, vredno 400 L. la>t Josipa Osojnika, sive« pieskano kolo. znamke »liska«. \redno 300 L, last Franca Klemcnćča črno pieskano žensko kolo, znamke »Pamant«, vredno 380 L. last Ivana Žela. črno pieskano kolo, znamke »Puch*. vredno 40') L. Ural Alojza Grgiča, črno pieskano me>ko kolo, znamke «Adrijaa*. vredno 400 L. Ust Iv;? na Mavrica, sivo pleMcanu* kr-lo, znamki • Rixe«. vredno 380 L. .*st Cirila Se\tr-ja, rdeče pieskano mo«ko kolo. znamJce »Triumph«. vredno 550 L, Last Josipa Bizjaka,
*> Malo italijanščine za vsak dan *»
Dolenjski se precej dobra
Dolenjski kmet je kakor druga leta
Novo mesto, 1. julija.
Dolenjska ima precej rodovitnega polja, na katerem prideluje marljiv dolenjski kmet potrebni živež in krmo za živino. Toda z umnim in naprednim obdelovanjem polja, dobrim gnojenjem in z uporabo umetnih gnojil, v kolikor primanjkuje hlevskega gnoja itd. bi se pridelek na Dolenjskem še znatno povečal, tako da bi zadoščal za kritje domačih potreb in bi še marsikaj ostalo za prodajo,
Ze v zadnji svetovni vojni je Dolenjska zalagala z živežem mnoge mestne prebivalce, pa tudi v sedanjem času se marsikdo zateče na Dolenjsko. Izredni časi so zopet zahtevali, da je dolenjski kmet z vso skrbnostjo obdelal svoje polje in se-jal ter sadil kakor običajno, da si zagotovi preživljanje svoje družine ter da bi od pridelka imel tudi kai| prodati.
Skrbno obdelano polje je v bujni rasti in obeta še precej dobro letino, Ozimina je že pričela zoreti in ima lepo klasje. Ječmen kaže zelo ugodno in tudi rž in pšenica sta prav lepi. Krompir, ki ga je letos mnogo več posajenega kakor običajno, je v cvetju in se lepo razvija. Le koruza, ki spada med glavno in poleg krompirja najpotrebnejšo hrano, je sicer ponekod slabo kalila, toda kar je je skalilo, je lepa in obeta dober pridelek. Mnogi pa so prazne njive, kjer zgodnja koruza ni skalila, nadomestili s Č i nk van t inom. Tudi sicer so mnogi prazne njive posadili s čln-kvantinom, da bo pridelek koruze večji in prehrana olajšana.
Letošnje leto je dolenjski kmet sadil tudi več fižola, tako kol.ienca in pritlikavca, ki pa ga je marsikje že napadla rja. Dobro bi ga bilo poškropiti z galico in apne-no brozgo, da bi se zatrla rastno uničujoča bolezen. Tega do sedaj ni bilo mogoče storiti, ker galice ni bilo dobiti, da niti vinogradniki niso mogU škropiti trt.
obeta letina
letos pose jal ia posadil več
Ker pa se sedaj galica že dobi, je priporočljivo tudi škropiti po bolezni napadeni ifžol.
Tudi zelje, ohrovt in slična zelenjava v prehrani mnogo zaleže, zato je kmet pridno sadil tudi to, in se že lepo razvija. Zelo dobro pa je, da bo pridelek večji in boljši, da se sadike večkrat pognoje z vodo razredčeno gnojnico.
Sena, ki ga je že mnogo pospravljenega, zlasti po vrtovih in travnikih, so precej nakosili. Tudi senožeti, ki se navadno kose malo pozneje, imajo precej lepo in še dovolj gosto travo tako, da obeta košnja v splošnem dober pridelek.
Sadje ne obeta tako dobre letine, kakor je bilo ob cvetju pričakovati. Zgodnje sadje se zaradi dežja in odsotnosti čebel ni moglo oploditi, zato bo zgodnjega sadja prav malo, češplje pa so po Dolenjskem sploh odpovedale. Malo boljše bo kasno sadje, zlasti jabolka, vendar ne toliko, kakor si dolenjski sadjar želi. Ker napadajo sadno drevje in tudi plodove v tem času razni sadni škodljivci in bolezni, priporočamo sadjarjem, da škodljivce pravočasno zatro. Priporoča se škropljenje z apneno, bakreno brozgo ali pa z nosporsenom.
Čebele, ki zaradi dežja dolgo niso imele pravega izleta, so se v zadnjem Času zelo popravile in imajo sedaj dobro pašo. Nabrale so že precej sladke strdi in marsikateri čebelar je že praznil napolnjena medišča. Medna paša je sedaj še obilna, pa bo do ajde kmalu prenehala, zato si čebelar želi, da bi ob lepem vremenu iz-| datno medila zopet hoja in smreka, pri J katere medenju čebele tako hitro napolnijo medišča.
Kakor sedaj v splošnem kaže, utegne biti letošnje leto na poljskih pridelkih dokaj ugodno, kar bi odstranilo marsikatero skrb za prihodnjo zimo.
150
»SLOTSlf 8KI ViBOD«, t> M* 90-ZSL
Stran S ■
promet v Ljubljani
Na cestnih križiščih so zdaj velfavni ps^s|p|sJL u m £h i* prve dad p«
ja» itaaiaastd TOjsJU rsdarjl
Ljubljana, 3. julija.
£e prve dni po prihodu italijanskih Oboroženih Sil v Ljubljano so se na nagih najvažnejših cestnih križiščih pojavili Italijanski vojaški redarji, ki so na nov, dotlej nam §e neznan način usmerjali cestni oziroma ulični promet. Pozneje so se na križišča spet vrnili naši domači stražniki, ki so promet urejali ne. stari način: njihovi znaki z rokami so veljali samo za motorna vozila, d oči m so vsi drugi vozniki in kolesarji lahko vozili čez križišče, kakor se jim je pač zljubilo, vedno ne oziraje se na stražnika in njegove znake. Vozniki voz z vprego in kolesarji so same sebe izpostavljali nevarnosti, poleg tega pa niti avtomo-bilisti niso bili nikoli varni. Čeravno jim je prometni stražnik dal znak. da jim je prestop krizašča dovoljen, so še vedno morali računati s tem. da za oglom ali celo na ■amem križišču nalete na voznika ali kolesarja, ki zanje znaki prometnih stražnikov pač niso veljali.
Te dni je Komanda Kr. Karabinerjev (uprava policije) odredila, da mora biti promet na vseh naših križiščih u ravna van odslej na način, kakor je to urejeno v vseh italijanskih mestih in kakor so nam že prve dni pokazali italijanski vojaški redarji.
Italijanski način urejanja oz. usmerjanja prometa in zlasti prometa na križiščih je velemesten in ni nič novega za tiste med nami. ki so že hodili po svetu ln si vsaj površno ogledali velemesta. Od našega dosedanjega malomeščanskega se novi red precej razlikuje, priznati pa moramo, da je mnogo bolj praktičen ter tudi v večji meri jamči zlasti za varnost pešcev, kolesarjev in voznikov voz z vprego.
Nova prometna znamenja so zelo razločna. Kadar prometni stražnik dvigne ro-
ko, se mora takoj ustaviti promet t smeri,
kamor stražnik gleda.
Na navedenem križišču dveh cest, ld ss križata pravokotno, pomeni znak s roko in smer, kamor je stražnik obrnjen, da a ce*te, ki je na njej stražnik z makom roke ustavil, ne sme na križišče ne avtomobil, ne voz s konjsko vprego, ne motocikel, ne kolesar. Vsa vozila, kolesarji in tudi ljudje z manjšimi ročnimi vozički se morajo na dani znak takoj ustaviti in počakati, dokler jim prometni stražnik z znamenjem spet ne dovoli nadaljevanja vožnje.
Cim je prometni stražnik a tem, da je dvignil desno roko. ustavil promet na eni cesti, razprostre takoj obe roki v visini ramen in tako odpre promet na drugi cesti. V obeh smereh, kamor sta obrnjeni njegovi roki. se promet lahko nemoteno razvija, dokler v teh smereh s tem, da zopet dvigne desno roko. ne ustavi prometa in ga ne odpre v drugi smeri. Vsako prehitevanje na križiščih je seveda najstrožje prepovedano.
Osnovno načelo novega cestnega reda je
kaj enostavno:
na križišče dostop ni dovoljen, če gledate prometnemu stražniku v obraz sil v hrbet in vidite njegovi Iztegnjeni roki.
Kdor se bo ravnal po tem načelu, se ne bo pregrešil proti novemu cestnemu policijskemu redu. kdor pa tega ne bo upošteval, bo seveda kaznovan, poleg tega pa utegne s svojo neubogljivostjo povzročiti tudi nevarnost za svoje življenje.
Novemu cestnemu policijskemu redu se bodo morali privaditi zlasti naši kolesarji, ki niso doslej poznali in okusili prav nobene cestne prometne discipline. Novi red za pešce zdaj — kakor pač kaže slika na
naših cestnih križiščih — se ni obvezen m se mu torej pesd ne morajo pokoriti, vendar pa je v njihovem lastnem interesu, da se mu pokore in prt prekoračenju križišč v polni meri upoštevajo znake, ki jih za razna vozila dajejo prometni stražniki. Tako bodo tudi pešci doprinesli svoj delež k prometni disciplini na naših križiščih in ne bo dolgo trajalo, ko bo novi red za nas vse postal nekaj samo po sebi umevnega, ustvarjenega v našo korist ln v interesu naše življenjske varnosti.
Prve dni po ponovnem u vel j avl jen ju novega cestnega prometnega reda slika na naših križiščih se nI ravno zadovoljiva. Avtomobilisti upoštevajo znake prometnih stražnikov v polni meri in so se torej v vsakem pogledu pokazali disciplinirane, kolesarjem in voznikom voz z vprego pa morajo stražniki še neprestano dajati posebne znake, da se ustavijo ln počakajo, dokler jim ne bo dan znak, da je promet v zaželeni smeri prost.
Zlasti bi morala o novih prometnih znakih poučiti svoje voznike vsa večja ljubljanska podjetja. Videti je namreč, da ti vozniki o novem prometnem redu sploh ni-
so poučeni, ker se sicer ne bi mogli ponavljati groteskni prizori, da se voznik na križišču na ponovni znak stražnika ustavi, pa se potem ne premakne z mesta niti tedaj, ko je stražnik dal znak, da je iz smeri, kjer se je voznik ustavil, promet spet dovoljen. Takšnim voznikom sicer dajejo pešci vzpodbudo, naj se premaknejo z mesta, ko jim stražnik to s splošnim znakom dovoli, vendar pa so vozniki zaradi vsega skupaj tako osupli, da jim noge od-revene in da samo strme v stražnika in njegove znake kakor v kakšno prikazen.
DNEVNE VESTI
— PromoeTje. V soboto ob 12. bodo pro- f rnovtrani v zbornični dvorani ljubljanske univerze za doktorje prava gg. Avguštin Grden lz St. Vida pri Stični, Franc Jerovec iz Ljubljane, Vladimir Kante iz Smarij pri Ajdovščini, Danilo MUič iz Trsta, Milan Paviovčič lz Brezovice, Franc Sojer iz Ljubljane in Anton žun Lz Lovrane. Dne 30. junija je bil v Zagrebu na medicinski fakulteti promoviran g. Miroslav Pleter»ki iz Ljubljane za doktorja vsega zdravilstva. Čestitamo!
— Spodnja Štajerska, južna Koroška in Gorenjska priključeni Nemčiji. Nemška vo no zavarovalna družba je sklenila smatrati odslej bivša jugoslovanska, zdaj Nemčiji priključena ozemlja Spodnjo štajersko, južno Koroško in Gorenjsko za tuzemstvo v smislu določb družbe, tako da transporti med temi pokrajinami in Nemčijo niso več podvrženi vojnemu zavarovanju.
— Promet po Dannvn Se nI obnovljen.
Nemška družba za pe. rob rodni promet po Dunavu objavlja, da še ni bilo mogoče obnoviti prometa z dunavskim! in savskimi postajami bivše Jugoslavije. Morebitne pošiljke bodo morale počakati v skladiščih do obnovitve prometa.
— Važno j» imetnike nemških bankovcev in bonov. Nemški konzulat v Ljubljani je pooblaščen odkupiti do 10. julija
pod gotovimi pogoji nemške bankovce in blagajniške bone od imetnikov, ki so jih prejeli do današnjega dne od pripadnikov nemške vojske in sicer jih odkupi po tečaju 1 nemška marka = 7.63 italijanskih lir. Odkupi jih pa samo, če se more dokazati izvor nemškega denarja. Podrobnejša pojasnila se dobe na konzuatu.
— Zopet huda nevihta z nalivom. Včeraj, ko smo dopoldne še mislili, da bomo imeli najlepši dan tem bolj, ker je bilo zjutraj precej hladno, je zopet prihrumela nevihta z grmenjem, treskanjem in nalivom, črni obfaki so se jeli zbirati na severovzhodu, od koder prihajajo letos malone vsa nevihte. Tja proti kamniški strani se je zaprlo nejbo s temno steno nevihto obetajočih oblakov in vedno pogosteje so švigale na zemljo strele. Neurje se je hitro bližalo in okrog petih popoldne je završalo nad Ljubljano. Najprej je zaplesal nad mestom močan veter, potem se je pa vlila
silna ploha, da so mahoma nastali po ulicah pravi potoki vode, ki je kanali niso mogli sproti požirati. Najhujše neurje je pa šlo mimo Ljubljane jugevzhodno preko Zasavja proti Dolenjski, kjei je moralo še bolj liti, a morda je spremljala nevihto tudi toča. Nad Ljubljano in bližnjo okolico je naliv kmalu ponehal. Proti pričakovanju se pa po nevihti nebo ni zjasnilo, temveč je ostalo močno oblačno in tu pa tam je še malo deževalo. Ponoči je bilo oblačno, davi smo pa imeli zopet meglo kakor je-jeseni.
— Zastopniki hrvatskega gospodarstva v Berlinu. V kratkem odpotuje v Berlin 'zastopstvo hrvatskega gospodarstva pod vodstvom ravnatelja za zunanjo trgovino dr. ing. Haka in ravnatelja hrvatske Narodne banke Krepina. Namen potovanja bo ureditev7 važnih vprašanj o blagovnem prometu in določitev izvozne liste v okviru bodočih gospodarskih pogajanj. Obravnavalo se bo tudi vprašanje plačilnega prometa s Srbijo.
— 60-letniro mature so dočakali od 21 maturantov še šolniki Furlan Jakob, ki je v Ljubljani služil 44 let: Jelene Luka, bivši ravnatelj meščanske šole v Ljubljani. Oba sta  se plodonosno udejstvovala pri
vseh učiteljskih društvih. Tretji je KJemen-člč Josip, bivši šolski upravitelj v Galiciji.
Marsikateri njihov učenec se jih hvaležno
spominja.
— Za mrtvo proglašena. Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvo posestni kova hči Alojzija železnikar. rojena 21. junija 1894 v Srednji vasi št. 12. stanujoča v Ljubljani. Gradišče 7. Leta 1923 je nenadoma brez sledu izginila. Baje je skočila "v Ljubljanico. Cez nekaj dni so našli redarji na bregu Ljubljanice obleko, ki so jo svojci spoznali za njeno, njenega trupla pa niso našli.
— Društvo inženjerjev v Ljubljani prosi vse svoje člane in ostale inženjerje. ki bivajo na ozemlju Ljubljanske pokrajine in so sedaj brez zaposlitve, da mu javijo svoj naslov in navedejo vse okolnosti. Dopise je poslati društvu na naslov: Ljubljana, Beethovnova ul. št. 2.
— Nesreće. V Doberniču je padel posestnikov sin Janez Glavan s senenega voza in si hudo poškodoval desno roko. — 151etni sin šolskega upravitelja iz Most Josip Horn
je obiral lipovo cvetje, pri tem pa padel z drevesa in si poškodoval nogo ln roko. — 271etni monter pri KDE Alojz Dollnar je včeraj na Grosupljem popravljal električni vod. Pri delu pa je naenkrat omahnil z droga in padel. Zlomil si je desno roko. — Na Marijinem trgu pa je padla s kolesa pred tramvajski voz 131etna industrijalče-va hčerka Meta Medičeva in se hudo pobila po obrazu.
— Novi strojepisni tečaji (dnevni ln večerni) prično v petek 4. julija, ln sicer eno. dvo in trimesečni. Sodoben pouk po desetprstnem sistemu. Uspeh zagotovljen. Največja moderna strojepisnica. Prospekt na razpolago. — Trgovsko uclLišee »Chri-stofov učni zavod«:, Ljubljana. Domobranska cesta 15 (telefon 43-82). 317 n
I? Mnfeiijine
—lj Seja mestnega sveta ljubljanskega.
Danes popoldne bo v veliki sejni dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani seja mestnega sveta ljubljanskega. Prične se ob 18. Na dnevnem redu so naznanila predsedstva, odobritev zapisnika zadnje seje, ter poročila finančnega, gradbenega, troša-rinskega in personalno-pravnega odbora. Javni bo sledila tajna seja, na kateri se bodo obravnavale personalne zadeve. Poročevalec finančnega odbora bo poročal o odobritvi mestnega proračuna za leto 1941, o računskih zaključkih Mestne hranilnice ljubljanske, njenega Kreditnega društva in
mestne plinarne za leto 1939-40, o uvedbi cerkveno konkurenčne doklade trnovske župnije, o preureditvi prejemkov pragmatičnih uslužbencev določbam službene pragmatike za ljubljanske mestne uslužbence glede na razmerje med osnovno plačo in stanarino ter o vprašanju likvidacije novega draginjskega prispevka in o raznih
LDUBL3ANSK! KINEMATOGRAFI
Predstave dano ob 1&. 1*. ta M. nrt
KINO UNION Telefon 22-21
AH ima ntoda vdor« pravico se erafe ljubezni.   Je   Yprxšanje.  Vi   ga poizkuša
rešiti film
»VDOVA«
V  gJL  vlogah  Emi  Gram&tlca.   Is* Pola. Ruggero Ruggeri. Plim Je opremljen s 510 napisi!
KINO MATICA Telefon 22-41
Duhovita ln zabavna ljubezenska zgodba 100.000 DOLARJEV Vssla Noriš Amadeo Naazarl
Vsi nasi filmi v celoti s slovenskim besedilom!
KINO SLOGA. Telefon 27-30
Ken Mavnardove pustolovščine na divjem zapadu VITEZ  IZ PREBIJE
Kot dodatek: >zivljenje vojakov v afriški puščavi«
prošnjah glede odobritve kredita, odpisa davčnih zaostankov itd. Poročila gradbenega odbora obsegajo same parcelacije. Poročilo tehničnega odbora bo govorilo samo o zatvoritvl prometa med Cernetovo in Drenikovo ulico. Poročilo trošarinskega odbora se nanaša na razne ugovore proti plačilnim nalogom in končno se bo sklepalo tudi o prošnji »TI Zbornice glede znižanja trošarine na južno sadje od 3 din aa 1.50 din.
—lj Veliki razglasi po vsej Ljubljani danes naznanjajo prebivalstvu, da bodo 16. julija uvedene živilske karte za mast, slanino, olje in sladkor. Navodila, kako bomo dobivali ta živila, so bila sicer objavljena tudi že po ljubljanskih dnevnikih, vendar pa razglas poleg teh navodil tudi navaja, da mora vsak družinski giavar na formu-larjih, ki ju dobi pri svojem trgovcu, vložiti dve prošnji, namreč posebej za sladkor in posebej za hranilne maščobe, torej za mast, slanino in olje Ta dva formularja naj vsak upravičeni družinski glavar kar pri svojem trgovcu čitljivo in vestno izpolni že v četrtek in petek 3. in 4. julija. Prav tako natanko naj se pa tudi trgovci in civilne zavodske družine (kolegiji, zavetišča, bolnice, jetnišnice itd.) ter javni obrati (lekarne, hoteli, restavracije, gostilne, pensioni, kavarne in podobni) ravnajo po navodilih razglasa, da bodo vse prošnje zanesljivo do sobote 5. julija opoldne predložene mestnemu preskrbovalne-mu uradu v U. nadstropju Mestnega doma. Poudarjamo, da poznejših prošenj urad ne bo mogel obravnavati. Tudi za druge mesece bo treba izpolniti po dve prošnji do 20. vsakega meseca. Opozarjamo prebivalstvo, trgovce, civilne zavodske družine in javne obrate ter Zdru^ nje gostinskih obratov, da mestni preskibovalni urad nikakor ne bo mogel upoštevati Ugovorov zaradi morebitnih zamud, ker bi se delo s tem tako zavleklo, da ne bi mogle biti živilske karte za mast, slanino, olje in sladkor razdeljene o pravem časa ter bi tako ljudje samo zaradi zamudnikov in površnosti nekaterih morali čakati na ta težko pričakovana in važna živila. Pripominjamo samo še to, da gostinski obrati dobe formularje prošenj kar pri Združenju gostinskih obratov, civilne zavodske družine in lekarne pa prav tako v četrtek 3.   julija   pri   mestnem preskrbovaJnem
uradu.
—lj  Razdeljevanje  ^rahamovega kruha.
Ljubljanski mestni preskrboval ni urad obvešča vse diabetike, da bodo od 3. julija
dalje grahamov kruh dobivali na podlagi veljavnih živilskih nakaznic za kruh samo s posebnim dovoljenjem mestnega fizikata. To dovoljenje bo napisano na zadnji strani živilske karte. Za grahamov kruh upravičeni bodo lahko kupovali kruh pri naslednjih pekih: Kavčič v Gradišču, Vidmar na
29. oktobra, —
_( Pnutar na Tyrtsvl cesti, F. Dollnar
Prod Škofijo tn A. Dollnar v Bohoričevi ulici. Opozarjamo peke, naj grahamov kruh oddajajo upravičencem samo na pravkar opisani način. Kilogram graha-movega kruha v prodaji na drobno bo veljal 3.80 L.
—I j Popravilo cest na Mir ju. Pred tedni smo poročali, da so začeli delavci mestnega cestnega nadzorstva utrjevati ceste na Mirju. Zadnje dni utrjujejo cesto vzdolž rimskega zidu. Na Mirju ni živahnega prometa ter tam ne vozijo pogosto težka vozila, zato vzdrževanje cest ne zahteva tako velikih stroškov kakor v bolj prometnih ulicah.
—lj Nova vseučlUska poslopja. Pri starem poslopju tehnične fakultete ob Aškerčevi ulici so zdaj tri nova poslopja vseučl-HSkih zavodov. Poslopje Zavoda za strojništvo je že dalje časa gotovo, niso pa še gotova nekatera manjša dela v notranjosti. Poslopje Kemičnega instituta ob M urnik o-vi ulici je že dolgo pod streho, a delo se je ustavilo in betonsko ogrodje čaka, da ga izpolnijo. Kako zelo potrebno je poslopje za Kemični institut, smo govorili dolga leta, a delo pri novem poslopju je ves čas počasi napredovalo. Na ogalu Snežniške in Aškerčeve ulice so začeli lani zidati poslopje Rudarskega instituta. Ker so začeli delati pozno jeseni, je delo med zimo zastalo pri pritličnem zidovju. Zdaj delo nadalju-ejo. Kmalu bo gotovo prvo nadstropje. Upanje je, da bo poslopje v nekaj mesecih v grobem gotovo, Če ne bo primanjkovalo gradiva in če ne bodo nastopile kakšne druge nepričakovane ovire.
Danes — četrtek — ob pol 21. uri
VESELI TEATEK
Delavska zbornica
Prodaja vstopnic v trafiki Sever, Selenburgova ulica
—lj Viola d'amore je inštrument, ki je pri nas zelo malo poznan in ga silno redko najdemo na koncertih. Viola d'amore je nekoliko večja kakor viola ter ima 6 ali 7 strun za prijeme in 7 strun, ki so uglašene na akorde, katere lahko tudi poljubno uberemo. Klasična literatura se pogosto poslužuje viole d'amore in na koncertu, ki se bo vršil v ponedeljek 7. t. m. v veliki Filharmonični dvorani bo umetni Renzo Sabatini igral dve skladbi na violi d'amore. eno s spremljevanjem flavte in harfe, drugo s spremljevanjem some harfe. Na tem koncertu bosta nastopila tudi umetnica na harfi ga. Ada Ruata Sassoli in flautist Arigo Tassinari. Koncert bo pod pokroviteljstvom Visokega Komisariata. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
—lj »Prelepa je Selska dolina« in »Nazaj v planinski raj« sta prvi pesmi na sporedu koncerta Ljubljanskega Zvona, ki jih bo izvajal v prvem delu. Tem sledijo solospevi, ki jih bo zapela operna pevka ga. Ksenija Vidalijeva. Izvajalci koncerta so nam najboljše jamstvo, da bo prireditev lep umetniški večer.
—lj Darovi Rdečemu križu. Mesto venca na grob pok. ge. Sunara Ane je daroval g. Rebek Josip iz Ljubljane Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč Lit 38.—. V počastitev spomina ge. Marije Klim je darovala rodbina Kadunc-Grbec Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč. Lit 80.—. Mesto venca na grob ge. Gabrove je darovala družina Zalokar Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč. Lit 50.- -. Prisrčna hvala.
-lj   Za   dijake  srednjih,   strokovnih in
meščanskih  Sol  priredimo  v  času šolskih
počitnic posebne strojepisne tečaje. Informacije in prospekte daje Trgovsko učili-šče »Christofov učni zavod*. Ljubijana. Domobranska 15 (telefon 43-82). Tečaj prične 4. julija,   318 n
Obnovite naročnino!
MALI OGLA SI
PRASKA DOMAČA MAST
čisti in zdravi rane. — nahi R. <L št. 2/41. Dobi se v vseh lekar-
POPRAVNI TEČAJ
za učence (-ke) srednjih in meščanskih šol se začne te dni na poljanski gimnaziji. Informacije in vpisovanje istotam pri g. slugi, ms
TANTALOY~E MUKE
revmatizma in drugih revmatičnih obolenj preženete   z rednim uživanjem »AMBROŽEVE MEDICE«, ki jo dobite pristno le v MEDARNI, Ljubljana, židovska ulica 6.
32 T
ENOSOBNO STANOVANJE
od odda takoj ali avgust. Pojasnila: ber, Cojzova cesta
za Ci-
1125
INSERIRAJ
Slov. Narodu'
PAKETI URGENTI
dospejo na naslov ob istem časa, kakor oddana na pošti istega dne in ob isti urL —< S v vseh krajih in za vse krajo Kralje lino Italije ki Potujejo z dirakteirni in pospešenimi bfroviakL dostavljajo najhitreje,  takoj, ko dospejo v
postajo.
— Hi
se
Vsem, ld ste ga poznali, naznanjava tužno ve*t, da je dno 2. jnUja umri najin najboljši prijatelj in nekdanji družabnik, gospod
Jean Schrev
bivši predsednik Trgovske zbornice,
Ltd.
ostrostrelski glavar
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 4. JnUja ob & ari popoldne- i Zal, kapele sv. Nikolaja, k Sv. Križa.
Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek, dno 7. julija ob 7. nrl v cerkvi sv« Petra.
LJUBLJANA, ZAGREB, dne S. julija 1941.
Olga in Vilim Bizjak
4 v«« • 'V. - 9
no
V Ljubljanski pokrajini u gimnazij
Učni uspehi na srednjih skih gimnazijah
•otoh ▼
Ljubljana, 3. julija. Marsikdo se vprašuje, ali se vpliv vojne tudi v učnih uspehih na šolah. Lani ■no iz poročil šolskih i zvesti j dognali, da mo bili učni uspehi v šolskem letu 1939-40 nekoliko slabši kakor v letu 1938-39. Iz tega smo sklepali, da splošni nemir v »vetu vpliva kolikor toliko tudi na šolski pouk. Nedvomno je pa vojna zelo vplivala na šolo v preteklem šolskem letu, zlasti še, ker so bile šole nekaj časa zaprte. Zato bi se ne smeli čuditi, če bi bili učni uspehi še sJabšL Toda naglasiti moramo, da so bili učni uspehi na nekaterih gimnazijah povsem zadovoljivi, posebno pa presenečajo uspehi dijakinj
V Ljubljanski pokrajini je še vedno precej srednjih Šol; tako imamo le 8 državnih gimnazij in eno zasebno manj kakor jih je imela bivša dravska banovina. Izgubili smo eno državno učiteljišče in dve zasebni. Ljubljanska pokrajina ima 11 gimna-dj — velika večina jih je v Ljubljani — državno učiteljišče in zasebno učiteljišče (pri uršulinkah). V sami Ljubljani je 9 gimnazij. Pri tem je pa treba omeniti, da več gimnazij nima svojih poslopij, tako da uporabljata po dva zavoda ene in iste prostore in posamezni zavodi imajo še celo vrsto vzporednic.
Klasična gimnazija v Ljubljani je po Številu dijakov na drugem mestu. V preteklem šolskem letu je obiskovalo klasično gimnazijo skupaj 1380 učencev in učenk (183 deklet). Učni uspehi niso bili najboljši, vendar še sorazmerno dobri. V šolskem letu 1938-39 je izdelalo na klasični gimnaziji 86.27 odstotkov dijakov in dijakinj, 1. 1939-40 76.31 in v preteklem letu 84 odstotkov. Uspehi v tem letu so bili torej boljši kakor v lanskem, vendar pa slabši kakor predlanskim, odličnjakov je bilo 75 (11.9 odstotkov) z redom »prav dobro« jih je bilo ocenjenih 541 z »dobro« pa 450. Izdelalo jih je skupaj 1166. ponav-1 jalne izpite jih ima 161. izdelalo jih ni 47 in 6 je ostalo neocenjenih.
Slabši so bdi učni uspehi na L državni
realni gimnaziji v Ljubljani. Dijaštva je bilo skupno 1416 (13 dijakinj), izdelalo jih je pa 1067 ali 75.1 odstotkov. Porta vi jalne izpite ima 252 dijakov, 93 jih ni izdelalo in 4 so ostali neocenjeni. Prejšnje leto je
imel zavod 1429 dijaštva. a učni uspehi so bili še slabši, saj je izdelalo samo 71.1 odstotkov učencev. Lani jih ni izdelalo 13L. Odličnjakov je bilo letos 79, lani 88, z redom »prav dobro« je bilo ocenjenih 396, lani 342 in z »dobro« letos 592, lani 586.
Na II. moški drž. realni gimnaziji so učni uspehi glede na število učencev, ki niso izdelali, najslabši; izdelalo jih je samo 65 odstotkov ali 184, zavod je pa štel 282 dijakov (brez dijakinj). Ponavljalne izpite bi moralo polagati 53 dijakov, 45 jih pa ni izdelalo. Odličnjakov je bilo 15, lani 64. Sicer so pa bili učni uspehi lani podobni kakor letos: izdelalo jih je 65.78 odstotkov.
Nekoliko boljši so bili učni uspehi na HI drž. realni gimnaziji, ki jo je obiskovalo 829 dijakov in jih je izdelalo 609 (74.5 odstotkov). Odličnjakov je bilo 42. z redom prav dobro je bilo ocenjenih 207, z dobro 360. neocenjenih je pa bilo 7.
Skoraj enako število dijakov je bilo na IV. realni gimnaziji, 809, uspehi so pa bila slabši: izdelalo je 549 dijakov ali- 67.5 odstotkov, ponavljalne izpite ima 180 dijakov, 78 jih ni izdelalo in n eocen jena sta bila 2. Odličnjakov je bilo 37, z uspehom »prav dobro* je šolo končalo 222 dijakov, z dobro pa 290.
Vprav presenečajo lepi uspehi na ženskih gimnazijah. Na I. državni realni ženski gimnaziji je bilo 1193 dijakinj in 155 dijakov. Izdelalo jih je skupno 1161 ali 86 odstotkov, ni jih pa izdelalo 67 in 117 jih ima ponavljalne izpite. Odličnjakov je bilo 111 (nad 8 odstotkov), z redom prav dobro ocenjenih 507 z dobro pa 543. Na II. ženski državni realni gimnaziji je bilo 907 dijakinj, izdelalo jih je 717 ali 79 od-
ponavljalne izpite jih ima 147 te
41 jih ni izdelalo. Odličnjakinj je bilo 79, t odstotkih izraženo približno enako kakor na I. državni lenski gimnaziji, red ■p—i dobro« je prejela 301 dijakinja, »dobro« pa 337 učenk.
Ursulinsko gimnazijo je obiskovalo 454 učenk. Izdelalo jih je 397 ali 87.4 odstotkov, poriavljalm izpit jih ima 48, izdelalo jih pa rri samo 9. OrHičnjakinj je bilo 7« ali 16.8 odstotkov, kar je nedvomno lep uspeh.
Lepe uspehe izkazuje tudi mestna ženska gimnazija, ki je pa imela samo Se 180 učenk, ker postopno prehaja pod državno upravo. Izdelale so vse učenke te le 7 jih ima poTiavljarrri izpit Odličnjakinj je bflo 17 (9 odstotkov). Glede na odstotek, koliko jih je izdelalo, je dosegla mestna gimnazija najlepši uspeh (96.2 odstotkov}.
Državno uOteljfice je imelo t preteklem Šolskem letu 208 dSjakov te 255 dijakinj; dekleta so bila torej v večini. Izdelalo jih je skupaj 408 ali 88.1 odstotkov. Izdelalo jih ni samo 16, ponavljalne izpite jih pa ima 39. OđTičTijakov je bilo 21 ah 4.5 odstotkov. Prejšnje leto je Štelo državno učiteljišče v Ljubljani 242 dijakov in dijakinj (samo 97 deklet) in izdelalo jih je 87 61 odstotkov. — V Ljubljani srno fmeTi v preteMern letu tudi zasebno učiteljišče, m stcer prt uTsulmkah. Imelo je 40 gojenJc. ki so razen ene vse izdelale. Med njirm* je bilo 8 odličnjakinj (20 od^rjrfkrnr).
Novomeško realno glgrrmazijo je obiskovalo 331 dijakov tn T84 dijakinj (skrrpaj 515V  Izdelalo jih je 385 (74.75 odstotkov),
92 jih ima rjonavljame izpite. 35 jih ni radelalo m 3 rriso bili ocenjeni. Odličnjakov je bilo 55 aH II odstotkov.
Ta pregled o učnih uspehih na srednjih Šolah v Ljubljanski r^krafini je treba še izpopolniti s podatki o kočevski gimnaziji, ko bodo prispefi.
Živimo v dobi novih snovi
Lahko bi tudi trdili, da živimo v dobi laMđli kovin
V člankih o prvih začetkih zgodovine človeštva čitamo o kameniti in bronasti dobi. Ce bi hoteli našo dobo imenovati po snovi, bi lahko rekli, da živimo v dobi umetnih snovi. To sicer ni najboljša in najtočnejsa označba, ne bilo bi pa tudi točno, če bi trdili, da živimo v dobi sintetičnih snovi. Tudi označba nove snovi ni točna, čez nekaj let namreč te snovi ne bodo več nove. Z vsem tem pa ni rečeno, da so druge snovi, izgubile svoj pomen. Železa, jekla, brona itd. se porabi mnogo več kakor prej, vendar pa nekatere takozvane mlečne snovi označujejo značaj nafte dobe. Lahko bi tudi rekli, da živimo v dobi lahkih kovin.
Celoluid star že več destletij. je spadal nekoč med prve umetne snovi. Pred leti so izdelovali iz njega samo otroške igrače, celoluidne ovratnike, glavnike in druge drobnarije. Sele film je pomagal celoluidu
na noge. To je bilo polje, kjer je mogel celoluid uveljaviti svoji glavni lastnosti namreč prozornost in prožnost.
Okrog nas je velik svet umetnih snovi. Človeku se včasih zdi, kakor da se je pojavilo vse to. kar čez noč Toda marsikaj izmed tega, kar izdelujejo zdaj mnoge tovarne,   za  umetne   snovi,   pa   naj   bo že
umetna svila, umeten kavčuk ali umeten bencin, je bilo že davno znano, samo da je imelo v prejšnjih časih le teoretičen pomen. Pa tudi tu je morala suhoparna teorija pripraviti pot praksi, praktični izdelavi.
Zdaj uporabljajo pri izdelavi letal, avtomobilov in aparatov mnogo lahkih kovin,, zlitin. Njihova temeljna sestavna dela sta aluminij in magnezij. Aluminij je bfl prejšnje čase tako redek, da so v preteklem stoletju na razstavah gledalci kar
oblegali aluminijaste izdelke. Sproženih je bilo celo več predlogov, naj bi se uporabljal aluminij za denar. Tako redek Je bil aluminij. Tudi prvi prstani lz aluminija so bili precej dragi. O teh zlitinah i»>i*1h kovin je prav tako kakor v jeklu mnogo kovin — vanadi, molvbden, krom, bery& itd. — ki so jih videli pred leti srednje-šclci v kemičnem kabinetu kot veliko redkost v steklcničicah. Zdaj so pa te Kovina že vsakdanja industrijska sirovina. Seveda pa s tem ni rečeno, da so poceni. Tudi tu vidimo, da gre za male začetke velikih stvari. Kar je bilo pred leti v kemičnih laboratorijih samo kemičnega pomena, Je zdaj velikega praktičnega pomena v industriji in prometu.
Ali se paradentosa podeduje?
S paradentoso označujemo bolezen dlesni, ko se začno zobje majati in ko prezgodaj izpadejo. Vzrok te bolezni ni dobro znan. Navadno pravijo, da se moramo zahvaliti za njo civilizaciji. Nasprotno je pa prišel češki zobozdravnik dr. Hruška na podlagi svoje dolgoletne prakse in antropoloških študij do zaključka, da je paradentosa podedovana bolezen, kateri so nekatere rase podvržene, druge je pa sploh ne poznajo. Pri njih se zobje obrusijo, obrabijo, ne pa izpadejo.
Splošno lahko rečemo, da se zobje obrusijo narodom, živečih na severu, dočim v toplejših krajih živečim narodom izpadejo. V Severni Afriki je primerov vnetja dlesni več pri Kabilih kakor pri Arabcih in Ber-berih. čeprav žive Kabili dalje časa v teh življenjskih razmerah. V Evropi so razmere mnogo bolj zapletene, ker so evropske
rase močno pomešane. Da paradentose ne povzroča samo višja civilizacija, je razvidno tudi iz tega, da se pojavlja v ostri obliki tudi pri narodih, živečih v najprimiti vnejših razmerah- Zato pa ta bolezen ni tako pogosta na severu Evrope, čeprav hrana tam nima v sebi vedno mnogo vitaminov, čeprav je solnce skopo s svojimi žarki in čeprav podnebje ni ugodno.
Pes rešil 30 študentov
Živali imajo zelo razvit čut za nevarnost in pogosto se pripeti, da žival reši človeku življenje. Nekaj takega se je pripetilo nedavno na švedskem in švedski listi so obširno poročali o tem zanimivem dogodku.
30 študentov nekega liceja se je odpeljalo na izlet na otok Amdoe, največji in najlepši otok blizu Skandinavske obale. Utrujeni so v gozdu legli in zaspali. Spali so tako trdno, da nihče izmed njih ni slišal vedno srditejšega pasjega lajanja. Bil je  pes enega izmed študentov. Videč, da
se gospodar ne zmeni za njegovo lajanje, je pritekel pes k njemu in ga ugriznil v roko. To je studenta zdramilo in bil je Že zadnji čas, kajti gozd je gorel. Bil je eden tistih nevarnih požarov, ki uničujejo švedske gozdove ne da bi se viden plameni. Ogenj se je že bližal gozdni jasi, kjer so študentje počivali, in če bi ne bflo zvestega psa, bi bili nasU tragično smrt.
Rimska opera na poti •kod Ljubljano
Benjamin GigH deli skozi autograme
okno številne
Nevesta v krsti
V cerkvi v Heacvucku v švedski pokrajini Wasterg6tland so našli v prezida van ju pokopališke kapelice krsto, v kateri je ležalo še dobro ohranjeno truplo mlade neveste v poročni obleki. Truplo je bilo ohranjeno tako dobro, kakor da bi bilo balza-mirano. in strokovnjaki menijo, da je ležalo v krsti približno od leta 1700. Pred 200 leti je baje v tem mestu nenadoma umrla nevesta iz plemiškega rodu in sicer na poti v cerkev, kjer se je hotela poročiti. Pokopali so jo kar v poročni obleki. Stro-1 kevnjaki zdaj proučujejo, kako se je moglo njeno truplo tako dolgo in tako dobro ohraniti.
Obide Visokega Komisarja na Dolenjskem
Sprejem v Novem
pred poslopjem okrajnega koentsariata. V ozadja velik v obffbi črka Si«
Šolska deklica pozdravlja visokega gosta ob slovesa ht Ifovega mesta
Otvoritvena predstava »Veselega teatra"
je dosegla vsestransko zadovoljiv uspeh
Ljubljana, 3. juhja.
Kdor v tesnobni temi prižge lučko, kdor obupancu prinese tolažbo, kdor nesrečneža spravi celo v vesel smeh, je velik dobrotnik. Saj je žalostne tolažiti prav posebno Bogu všečno delo. I>a je humor resničen blagoslov za tistega, ki ga ima, še boij pa za tiste, ki ga uživajo, smo videli snoči v lepi dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti.
>Veseli teater« je odprl prvič svoja vrata, fn in ljudstva se je polagoma nabralo, da. Je bila, dvorana nazadnje nabito potna. Ljudje pa se od pol devete do pol enajste niso prenehali zadovoljno hahljati, smejati cek> krono tati. In da zato nI bilo premalo ploskanja, si lahko mislite. Uspeh je torej Žal >Veseli teater« a svojo otvoritveno predstavo vsestransko popoln in prodoren.
Gospod Božo PodkrajSek je prinesel Iz Maribora v LJubljano Se s »Totun teatrom« prav dober sloves. Na ljubljanskem telLsftJmn so ljudje z radostjo spoznali, da
ima mož pristen humor, dovolj ljubeznivega duha In — kar Je vendarle zmerom posebno važno — mnogo dobrega okusa. Med Slovenci pa nI nobene reči manj kakor resničnega humorja, čeprav si ga najbolj žela Tako je Božo PodkrajSek z »Veselim teatrom« dandanes kajpak silno dobrodošel. Z osupljivo spretnostjo sL je kar urno sestavil družbo igralcev, pevcev in muzikantov za svoje prikupno podjetje. In nihče med njimi nas s svojo sposobnostjo ni razočaral, temveč je vsak posameznik ali posameznica dokazal, da zna biti resnično vesel in stresati med nas veselost in duhovitost. Glavna opora so mu igralci bivšega slovenskega gledališča v Mariboru. Tragedi in resni karakterni igralci nastopajo presenetljivo lahkotno humorni, nam p o jo aktualne, vedno dobro osoljene in fino začinjene pesmi, plešejo in skačejo kakor kabaretniki resnično privajenega poklica. Parodija, satira, karikatura, stiliziran realizem, hudomušna zafrkacija in ironija dajejo zelo pestremu sporedu glavno barvo. Vse pa spremlja sam Božo PooV krajšek, ki uvaja točke s svojimi zasoljenimi in tudi mastnimi šalami sodobne zanimivosti.
Po uvodni pesmi smo gledah >Ljubenen-ski sestanek« tam pod Tivolfjem ali kjer koli in se izvrstno zabavali; prizori v >Sve-tem zakonu« so neskončno resnični in poučni;  »Poslancev nastopni govor« je zek>
aktualen; >Na sejmu« nastopajo tri trpič-ne osebe, prodajalec čudežnih sredstev, odlična Ljutomerčanka, ki govori prleSČIrro in še druge zabavne dialekte, da Je tz-zvala brezkončno odobravanje, ter končno tipičen tuj prodajalec komične slovenščina. >Jupajdija, jupajda« a perečim, sodobnim novim tekstom sta izvrstno pela, igrala in plesala dva pevca, Podkrajšek sam pa je zapel veselo rx>rednico >Pojd' z menoj«. Vse kajpak s sprernljev^jem ognjevitega Jazz-orkestra, Cisto sočasen je bU prizor >Paxlate itattanoc m naSa najlepša narodu na pesem »Lepa Vida« Je našla povsem originalno, zelo zabavno mprlzoritev.
Po zaključni pesmi celotnega ansambla se je množica, razaeta povsem zadovoljna in zidane volje ter s trdnim sklepom: »Pa še pridemo!« Saj so ljudje celo rx*magaH petj In marslkak stih ah napev postane gotovo popularen. Vse sUke imajo primerne, do>-bjovfto stmziraae dekoracije, I*o<Itera.jSeK Je *e diuglč hrtPOjevnl veselo zmago. F*r. CL
Kolora tur ka Ksenija Kušejeva, ki se Je i uspehom uveljavila v partiji Kerubina v Mozartovi operi »Figaruva svatba«, bo nastopila drevi ob £0. uri prvič na našem odru v partiji Rozine v Rossinijevi operi »Seviljski brivec«. Abonente opozarjamo, da bo predstava izjemoma za red Sreda.
THe A. Spagnol:
26
IZDAJALSKA PUNČKA
Roman
— Saj sem vendar povedala že vse, — je odgovorila družabnica. — Telefonirala sem komornici, potem sem pa odšla v svojo sobo, da bi legla k počitku.
— Ali se sporninjate, kdaj je to bilo?
— Seveda, čeprav nisem pogledala na uro, vendar lahko povem, da je bilo ob desetih, morda eno aH dve minuti prej ali pozneje. To lahko trdim zato, ker je bila uboga grofica Matilda v svojih navadah še prav posebno dosledna,
— VI ste torej odšli ob desetih v svojo sobo in je ■tete več zapustili, dokler niste zaslišali ropota zapiraj očih se oknic?
— Bilo je deset minut pred eno, ko sem prižgala loč, da bi vstala. Spominjam se, da sem pogledala na svojo budilko na nočni omarici.
— Dobro. Toda odgovorili mi niste na eno vpra-ianje, da-li ste ostali ves čas v svoji sobi?
— Da.
Družabnica je odgovorila neposredno, brez oklevanja, toda celo midva sva lahko s svojega opazo-vališca videla, kako ji je pri tem rdečica zalila obraz.
Preiskovalni sodnik je sklonil glavo, kakor da koce ponovno citati protokole. Po kratkem molku
je dejal naenkrat, skoraj šepetaje, ne da bi dvignil oči:
— Pomislite dobro, morda ste pozabili.
— Ne t — je zaklicala gospodična Solvsni na ves glas. Ne!
Preiskovalni sodnik tudi zdaj ni odvrnil svojega pogleda od aktov. Igral se je s svinčnikom, večkrat se je popraskal za ušesom, slednjič je pa dvignil glavo, se naslonil na stol nazaj in tako je delj časa motril družabnico.
— Prav res ne razumem, zakaj mi nočete tega povedati. Vaš molk v tem pogledu daje povod za različne domneve, recimo za to, da veste o grofičini smrti več, nego ste povedali.
— Kaj še. dragi gospod, ničesar ne vem. Vse, kar vem, sem povedala, — je vzkliknila gospodična Sol-veni in pogeldala preiskovalnemu sodniku naravnost v oči. Rdečica je bila izginila iz njenih lic.
— Zakaj torej lažete v podrobnosti, ki je morda važna ? Ali si niste na jasnem o tem, da utegne imeti laž v vašem položaju neprijetne posledice? Sicer pa itak dobro vemo, kaj ste nam hoteli zamolčati, — ji je dejal preiskovalni sodnik strogo.
Gospodična Solveni je znova zardela m njene modre oči so dobile izraz zbeganosti, toda odgovorila ni.
— Torej, — je silil v njo preiskovalni sodnik,
— Saj to je vendar nekaj, kar nima s zločinom nič skupnega, — je dejala končno Se vedno z namenom odkloniti izpovedno.
— Eh, razlog več, da nam to poveste, — je pripomnil državni tožilec. — Kaj vas ovira pri tem? Zakaj pa vztrajate pri temf, če že veste vse?
— Ker naj pripovedujejo priče, ne pa sodnik.
— že prav. Grof Carlo je vam gotovo povedal, zakaj sem šla doli v knjižnico, potem ko sem bila spremila grofico do njene sobe. To je vse, kar sem zamolčala... in zamolčala sem zato, ker sem mislila___
Dekle ni izgovorilo stavka do konca in v zadregi je pogledalo v tla,
Vse je bilo tiho, ko sta se preiskovalni sodnik in državni tožilec s pogledi sporazumela s poročnikom. Potem je preiskovalni sodnik obnovil zasliševanje in njegov glas je postal prijazen, skoraj očetovski.
— Začnite torej. Pripovedujte nam vse to! Saj boste vendar razumeli, da vas ne zaslišujemo iz gole rodo vednosti, temveč samo zato, ker je naša dolžnost. Ali naj vam zastavljam vprašanja ali pa hočete pripovedovati brez presledka?
Družabnica je bila postala nervozna, kajti besede preiskovalnega sodnika so jasno pokazale, kakšne so njegove domneve in morda jo je to napotilo, da je prekinila svoj molk.
— Ničesar mi ni treba prikrivati, — je vzkliknila ponosno ddvignjene glave. — Grofa Karla nikoli nisem dala povoda, da bi lahko gojil kakršnekoli nađe. Ne, nadlegoval me je in če sem bila tistega večera pripravljena sestati se s njim v knjižnici,
sem storila to samo zato, ker sem ga hotella prositi, naj sd izbije to iz glave.
— Grof Carlo Stampa je vam torej dVartT? Družabnica je piikrmala.
— In zvečer šestnajstega se je hotel sestati z vami v knjižnici?
— Ne. Dejal mi je, da bi me rad videl potem, ko bodo že vsi drugi legli k počitku. Odgovorila sem mu z vprašanjem, Če se mu je zmešalo. Tedaj mi je pa izjavil, da pride ponoči v mojo sobo. Smejala sem se, toda potem sem se spomnila, da je vsega zmožen in obljubila sem mu priti, v knjižnico potem, ko bom spremila grofico v njene sobane, da bi lahko govorila z njim. Bila sem trdno odločena odpovedati svojo službo ali vsaj zaprositi za daljši dopust, če bi se ne spametoval, kajti tako ni bilo več mogoče živeti.
— Ali je kdo vedel, da lazi za vami?
— Ne vem Skrbelo me je samo, da bi utegnil kdo slabo misliti o meni, Če bi videl, kaj rx>čenja grof Carlo. Vem, da vale v splošnem vsi krivdo na žensko, posebno na žensko v mojem položaju,
— Ali je trajalo to že dolgo?
— Skoraj dva meseca. Začelo se je takoj po njegovem prihodu,
— In kakšni so bili njegovi nameni? K
— Gotovo ni nameraval poročiti se z menoj« Taksno je vsaj moje mnenje.
— Ali ste ga odklonila takoj v začetku?
Urejuje Josip Zupančič U Za Narodno
a
del tista Vlad. Regali* U Val i UuM jani