Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHS mesečno "JM Din polletno 12o Din celoletno 240 Din za Inozemslvo meaećno 33 Din nedeilska izdaja celoleino v Jugoslaviji SO Din, za Inozemslvo lOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp. pelli-vrsta moli oglasi po 130 ln 2 D.veCfl oglasi nad 43 mm vlllne po Din 2-30. veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem škofa dr. Akšamovič in Njaradi, mestni načelnik in druge odlične osebe. BOSANSKI SOCIALISTI, g Sarajevo, 25. junija. (Izv.) Današnji »Glas svobode« javlja, da bodo socialisti nastopili v Sarajevu, Travniku, Banjaluki in Tuzli s samostojnimi kandidatnimi listami. Nemški parlament za Stresemannovo politiko. Berlin, 25. junija. (Izv.) Stresemannov govor o zunanjepolitičnem položaju in smernicah nemške zunanje politike je napravil na zbornico znaten vtis. V imenu vseh vladnih strank, ne izvzemši nemške nacionalce, je poslanec Kaas (centrum) prebral izjavo, ki odobrava ravnanje nemške delegacije pri posvetovanjih za ohranitev evropskega miru. Izjava odobrava tudi prizadevanja vlade, da svobodno in neodvisno uredi razmerje Nemčije nasproti Rusiji in neguje ž njo politične in gospodarske zveze, ki jih nalagata Nemčiji njena zemljepisna lega in njeni tradicijonelni odnošaji do ruskega naroda. Najodločnejše se odklanja misel, da bi se Nemčija uvrstila v kako napadalno fronto proti Rusiji. Izjava zahteva izpraznitev Porenja, potem pa pravi: »Pričakujemo, da bo državno vlado poleg krepkega uveljavljenja nemških pravic še nadalje vodila velika misel pogodbene zvestobe, poštena volja za pravo in lojalno sodelovanje pri ustanovah mednarodne solidarnosti. To politiko odobravajo in podpirajo najširši krogi nemškega naroda.« Od opozicije je v razpravi prvi govoril soc. dem. Brcitscheid. Predvsem )e Izrazil svoje začudenje, da so izjavo vladnih strank k izvajanjem zunanjega ministra odobrili tudi nemški nacionalci. »Magična sila centruma dela prave čudeže.« Potem je govoril Brcitscheid o nemški zunanjepolitični orientaciji in rekel, da Nemčija ne sme optirati za Vzhod proti Zapadu, na drugi strani pa ne more biti nobena cena dovolj visoka, da bi pridobila Nemčiio za koalicijo proti Rusiji. Potem svari govornik vlado, naj se Nemčija ne da pregloboko zaplesti v politiko tajnih konferenc velesil. Albansko - jugoslovanski konflikt se je samo zato obravnaval v tajni konferenci in ne v svetu Društva narodov, ker se stvar ni tikala samo Jugosk ije in Albanije, marveč tudi za konfliktom stoječe italijanske velesile. Ako se bodo še nadalje od razprav izključevale manjše države, potem se bo vdanost in ljubezen le-teh do Društva narodov zelo ohladila. Posl. grof Bernstorff je v imenu demokratov izjavil, da se mora ves nemški narod zbrati za zunanjo politiko, kakor jo je očrtal Strescmann. Proti so govorili samo skrajni desničarji (volkisehe) in pa komunisti. Odmev v Franciji. Pariz, 25. junija. (Izv.) Stresemannov govor je našel v krogih zunanjega urada in levičarskih skupin zelo ugoden odmev. Naglaša se, da je govoril Strcsemann moško, pa zmerno. Desničarski listi pa očitajo Strasemannu predrznost in imperialistične namene. Turčija in balkanski Locarno. Carigrad, 25. jun. Turška javnost zavzema nasproti Chamberlainovemu načrtu balkanskega Locarna pod pokroviteljstvom velesil odločno odklonilno stališče. Poluslužbeni list «Kjim Kuriet« pravi, da je Turčija pristašinja balkanske zveze, toda to mora biti svobodna zveza balkanskih narodov samih brez vsake- OriLOVSKA POOiVičZA TELOVADNI NASTOP Nft STADIONU v Ljubftjanl, dne 3. julija 1927. SPORED: Dopoldne: Ob 8 sprevod ođ Ljudskega doma na Stadion. Ob 9 sveta maša na Stadionu. Popoldne: Ob pol 4 Javna iefiovadha. 1. Članice: raialni pohod in proste vaje za 1. 1926. 2. Člani: orodna telovadba. 3. Člani: lahka atletika. 4. Čianice: vaje s kiji. 5. Člani: rajatni pohod in proste vaje za 1. 1927. Po telovadbi koncert s sodelovanjem godbe Dravske divizijske oblasti pod osebnim vodstvom višjega kapelnika gosp. dr. Čerina. Vstopnina: sedeži po 15 in tO Din, stojišča po , ,, „ 5 Din, mladina po 2 Din. ______ ga protektorata velesil. Ako je Turčija v sedanjem rusko-britanskem sporu nevtralna, to še nikakor ne pomenja, da bi hotela vstopiti v angleško-italijansko fronto; Turčija na to niti malo ne misli. Italija in Turčija. Carigrad, 25. junija. (Izv.) Italija nadaljuje svojo politiko zbližanja s Turčijo. V Angoro je dospela deputacija italijanske Pomorske zveze (Lega navale) pod vodstvom predsednika grofa Tostija. Na banketu, ki ga je zunanji minister Tcvfik Ruždi priredil deputa-ciji, se je v napitnicah od obeh strani nagla-šalo, da temelji italijansko-turško prijateljstvo na realnih tleh. Značilno je, da prihod italijanske deputacije v turški javnosti ni našel nikakega odmeva. Volitev irskega predsednika. London, 25. junija. (Izv.) Na prvi seji irskega parlamenta v Dublinu je bil z 68 proti 22 glasovom zopet izvoljen za predsednika Cosgrave. Nov atentat v Moskvi. Riga, 25. junija. (Izv.) Iz Moskve poročajo, da se je tamkaj izvršil atentat na ljudskega komisarja za gospodarstvo Poibučeva. Po enih vesteh je bil Poibučev ubit, pa drugih pa je ostal nepoškodovan. Napadalcc je ušeL MEDNARODNO DIJAŠKO ZBOROVANJE. v Budimpešta, 25. jun. (Izv.) Na včerajšnji seji mednarodne dijaške konference je bilo sprejeto poročilo odbora za mednarodni dijaški tujski promet. Poročevalec Gardon Bag-nel (Anglija) je priporočal pogostejša dijaška potovanja in okrepitev zvez med različnimi organizacijami. Tekom razprave je bilo v razgovoru tudi vprašanje sprejetja romunske dijaške organizacije. Te organizacije ni bilo mogoče sprejeti v zvezo, ker je izključila iz svoje srede judovsko dijaštvo in vsled tega ne more zastopati celokupnega romunskega dijaštva. Na današnji seji so obravnavali nekatera vprašanja, ki se tičejo nemškega dijaškega gibanja. Ta posvetovanja so bila proglašena kot zaupna. BYRD šE NE LETI. v Newvork, 25. jun. (Izv.) Za danes pričakovani odhod Byrda za prekooceanski polet je bil zopet odložen, ker je vremenska opazovalnica napovedala, da je za nadaljnjih 24 ur odsvetovati tak polet. VLAK ZADEL V AVTOMOBIL. v Lûbcck, 25. jun. (Izv.) Pri nekem železniškem prehodu v bližini Ratzbcrgn je osebni vlak, ki je vozil na progi Liibeck-Stettin, zadel v avtomobil, ki gu je ravno na prehodu zgrabil z vso silo in ga popolnoma razbil. Šest oseb, ki so se vozile z avtomobilom, je bilo na mestu mrtvih. UPOR KAZNJENCEV V RUDNIKU. v Lansing (Kansas), 25. jun. (Izv.) V enem izmed tukajšnjih rudokopov, kjer delajo kaznjenci, je izbruhnil upor, ker je bila izdana od oblasti prepoved, da bi kaznjenci smeli kaditi. Več paznikov je bilo v boju s kaznjcnci težko ranjenih. Preden se je paznikom posrečilo priti \7 rovov, so morali v težkem boju premagati nad 50 upornikov, voditeljev stavke. 14 paznikov jc bilo zaprtih v jami ed torka dalje in ves ta čas niso imeli ničesar iestL Zaupniki, preglejte in popravite volivne imenike. Voliti bo mogel le tisti, ki bo vpisan v volivui imenik. Poskrbito, da bodo rsi naši somišljeniki vpisani! Predpogoji, da se kdo lahko vpiše v volivni imenik so Д. šestmesečno bivanje v občini; 2. do dne 29. junija mora dotični izpolniti 21. leto; 8. biti mora naš državljan ali po narodnosti Slovan. Za vojake, duhovnike in uradnike velja izjema: [L vojaki, ld so odslužili svoj rok, se morajo vpisati takoj, ko se vrnejo domov; 2. duhovniki in uradniki se vpišejo v imenik takoj ko začno stanovali v tisti občini. Ko ste vse našo vpisali, izreklamirajto rs o nasprotnike, Ici nimajo volivno pravico. Izreklamirajte vse, ki so umrli; 2. vse, ki so obsojeni na ječo; 3. vse, ld so obsojeni na izgubo državljanske časti; 4. vse, ld so v konkurzu; B. vse, ld so pod skrbstvom. KAKO VT/OŽIM REKLAMACIJO? Reklamacijo se bodo smele vlagati za te volitve veljavno še do 30 junija 1927. Toda ne odlašati! Takoj naj gre naš zaupnik k občinskemu uradu in pregleda in propišo volivni imenik. Krajevni odbor SUS naj ugotovi, kateri volivci SLS so izpuščeni in kateri nasprotniki so neupravičeno vpisani. Reklamacije vložite potem čimprej. To že iz razloga, da jo lahko ponovite, če vam prvo občinski urad iz kakega razloga zavrne, pa jo mogoče napako takoj popraviti. Pomnite: 1. Volivni imeniki morajo biti stalno razpoloženi v občinskem uradu. Vsakdo ima pravico po stavku 2 člena 5 zakona o volivnih imenikih št. 183 Uradnega lista št. 67—22, volivni imenik prezledati, prepisati zase, bodisi za drugega in zahtevati njegov popravek. 2. Ravnotako ima pravico vedno vsakdo vlagati reklamacijo zase ali za dragega. Reklamacije je vložiti pri občinskem uradu ustno na zapisnik ali pismeno. 3. Reklamacijo je napraviti za vsakega volivca posebej. 4. Popravek volivnega imenika se zahteva pismeno ali nstmeno pri občinskem uradu. Zahteva je kolekov in taks prosta. Priložiti pa je treba pravnoveljavne javne listine kot dokaz za upravičenost zahtevanega popravka. Zahtevi za vpis je treba priložiti: 1. rojstni in krstni list, 2. domovnico, 3. potrdilo občinskega ali policijskega nrada, da dotični bira žo nad Sost mesecev т občini. Javni uradniki morajo mesto občinskega potrdila o bivanju priložiti izvirnik ali overovljen prepis odloka, e katerim so bili imenovani na službovanje v dotično občino. >Vojnička isprava« potrjuje državljanstvo in rojstne podatke. 6. Ako nima stranka rojstnega in krstnega lista in je nabava otežkočena, oziroma onemogočena o pravem času, zadostuje tudi druga od pristojnega oblastva temeljem rojstnega lista izdana listina, kakor: šolsko izpričevalo, posclska in delavska knjižica ali vojaški dokument, iz katerega so razvidni rojstni podatki, ki so se morali brezdvomno ugotoviti pri izdaji take listine na podlagi krstne matice. 6. Namesto domovinskega lista zadostuje tudi poselska knjižica ah potrdilo pristojnega političnega oblastva, da je reklamirana oseba državljan SHS, odnosno Slovan po narodnosti in jeziku. Enako zadostuje za izkazilo glede rojstnih podatkov in državljanstva, ako se predloži opcijska listina ali izkazilo o vojaškem službovanju v kraljevini SHS. Da je volivec Sloven po narodnosti in jeziku, zadostuje njegov pravilni potni list, vidiran od tukajšnjega političnega oblastva, v kolikor je iz njega razvidna ta okolnost, sicer pa potrdilo politične oblasti, policijskega ravnateljstva ali okrajnega glavarstva. 7. V zahtevi popravkov krstnih imen, oziroma priimkov, bivališča itd. je ob sebi umevno, da se mora postopati prav tako kakor pri sestavi reklamacije za vpis ali izbris, 1er se morajo priložiti tudi potrebna izkazila pristojni oblasti. Drugo listine pa ne veljajo kot priloge. 8. Pismene reklamacije mora podpisati kak volivec, ne kako društvo in tudi ne kaka organizacija, na primer krajevni volivni odbor SLS. REŠITEV REKLAMACIJE. Vsako zahtevo popravka volivnega imenika mora občinski urad rešiti v petih dneh. Če kdo v petih dneh ne dobi rešitve, naj smatra, da jo občinski urad njegovo zahtevo odklonil. Dotični naj se takoj šesti dan pritoži na deželno sodišče v Ljubljani, župana pa naj vsled malomarnega poslovanja naznani okrajnemu glavarstvu. Prepis naznanila naj pošlje vsak glavnemu tajništvu SLS, da bomo s takimi gospodi po potrebi obračunali ob ugodni priliki. Opozarjamo, da so vso oblasti dolžne izdati brezplačno potrebne listine za reklamacije najkasnejo v 24 urah. Kjer bi naloteli na tozadevne težavo in nagajanja, obvestite o tem glavno tajništvo SLS. Hitite z reklamacijami I 30. junija v četrtek je zadnji dan. Afbarna sprejela predloge we!es!S? " v Rim, 25. jun. (Izv.) Italijansko časopisje poroča iz Tirane, da je albanska vlada v svojem odgovoru na kolektivno noto štirih velesil izjavila, da je pripravljena sprejeti v noti stavljene pogoje, ker se ti pogoji nanašajo na utrditev miru, 1« je za Albanijo življenjskega pomena. RAKIČ PRI MUSSOLIOTJU. v Rim, 25. jun. (Izv.) Ministrski predsednik Mussolini je danes sprejel jugoslovanskega poslanika Rakiča. Sofija, 22. junija. Prijatelj, ld biva v Sofiji, nami piše: V četrtek zvečer, 16. junija, je dospel v bolgarsko prestolico g. dr. Korošec, leader Slovenske ljudske stranke v spremstvu g. urednika »Slovenca« Scbweigerja. Ta prihod je bil prijetno ioienadenje za bolgarsko >ob-štestvo«. Iznenadenje, ker nobeden ni nič vedel o tem prihodu; prijetno, ker tukaj čislajo dr. Korošca kot poštenega in resnega državnika, ki dela ne samo z besedami, ampak tudi s požrtvc/valnostjo za blagor evojega naroda in za zbližanje vseh bratskih slovanskih narodov. Dosedanje delovanje dr. Korošca v Jugo-idaviji vzbuja zaupanje pri Bolgarih, ker so prepričani, da bo igral voditelj slovenskega naroda šo veliko vlogo v Jugoslaviji in pričakujejo od njega, da se mu posreči pripomoči, dia ee premosti brezdno, ki žal še vedno zija odprto med Bolgari in Srbi. Ni čuda torej, da so Bolgari z veseljem «prejeli svojega goeta. Na obrazu se jim je bralo zadovoljstvo, ko so si dopovedovali, da je Korošec v Sofiji in se popraševali po cilju njegovega prihoda, o katerem pa 60 ve toliko kot nič. Prepričanje vseh je, da je dr. Korošec prišel v Sofijo v kakšni važni misiji, on sam pa trdi, da njegov obisk nima drugega namena, razen spoznati ee z Bolgarijo. Drugega ni bilo mogoče izvedeti od njega, ako-ravnn bo časnikarji poskušali vse, da bi mu iztrgali kakšno besedo iz ust. Popolnoma prav ima neld prestolični časopis, ko piše po njegovem odhodu: »Med bolgarskimi časnikarji je pustil (dr. Korošec) vtis,- da je od vseh važnejših tujcev, ki so obiskovali Bolga- rijo, govoril dr. Korošec najmanj o politiki, akoravno je znan državnik.« Pri svojem prebivanju v Sofiji je bil sprejet v avdienco od Nj. Vel. carja. Sestal se je z ministrskim predsednikom g. Ljapčevim, z ministrom zunanjih zadev, z bivšim ministrskim predsednikom Malinoviin in z drugimi uglednimi poslanci. Obiskal je tudi katolišlte-ft-a škofa, katoliško župnišče in potem tudi i^olgarski sv. Sinod, kjer se je srečal z namestnikom predsednika sinoda mitropolitom Maksi mom. Kakor je nepričakovano prišel, tako nepričakovano je tudi zapustil Sofijo. Njegov namen je bil ostati tu do srede, 22. junija, toda neka brzojavka iz Ljubljane ga je poklicala патај v domovino. V pondeljek, 20. junija popi Idiie, se je odpeljal v Jugoslavijo. Iz Drago-mana je poslal predsedniku društva bolgarskih časnikarjev brzojavko, katero je »Slovenec« že prinesel. Dr. Korošec je napravil v vseh tukajšnjih krogih dober vtis in njegov prihod v Sofijo je morda prvi korak po tisti strmi poti, ki vodi k zbližanju jugoslovanskih narodov. Ljubljani. Dne 21. t m. je bil v Rokodelskem domu v Ljubljani zbor zaupnikov SLS za mesto Ljubljano. O političnem položaju je poročal g. narodni poslanec A. Sušnik, o stanju oblastno politike oblastni odbornik dr. A d lesi č, o političnem položaju v Ljubljani pa dr. Jerič. Nato so se vršile volitve Mestnega odigra SLS za Ljubljano in je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: dr. Jerič, načelnik, ravnatelj Jeglič, podnačelnik,- urednik Franc Terseglav, V o v k o, dr. Kodre, O r e-helc, Franc Pust, Albin Zajec, Zan in Jože Pire. Svoje delegate odpošljejo v Mestni odbor še Delavska zveza in Organizacija javnih nameščencev. Zbor je bil polnoštevilno obiskan od zaupnikov, izvoljenih na krajevnih sestankih somišljenikov SLS v Ljubljani. Potekel je v najlepšem soglasju in med velikim navdušenjem. Vsi sldepi so bili storjeni soglasno. VELIKA STAVKA KROJACEV. v Praga, 25. jun. (Izv.) V Brusnicah je izbruhnil šlrajk krojačev v konfekcijskih tovarnah, ki grozi zavzeti velik obseg. Več drugih strokovnih in delavskih organizacij je izreklo i svojo solidarnost s stavkuiočimi. Dr. Campa, Pragac Minister dr. Beneš o Ženevi. Po prihoda iz Ženeve je čeSkoeiovažld zunanji minieter dr. Beneë sprejel Vašega dopisnika Ln mu dal naslednji interwjew: >Kaj nam prinašate, gospod minister, novega in s kakšnimi vtisi ete z ozirom na konflikt med našo državo in Italijo zapustili ženevsko konferenco?« Ministor dr. Beneš: Situacija za vos je zelo dobra. Jaz mislim, da je tu več razburjenja kot jo treba. Zunanji svet vida v vas državo, ki z uspehi dela že osem let edinole na notranji konsolidaciji in napredku in ki ee tudi ne da provociratL Smatram za izključeno, da bi prišlo do resnejšega konflikta. Evropa hoče mir in je prepričana, da tudi vaša država gre za tem edinim ciljem. Zato vživate i njene simpatije.« >In Vaši vtisi glede na razorožitev?« Minister dr. Beneš: Do novembra naj bi se izdelal načrt, tedaj pa sklicala konferenca. Vlado posameznik držav ai ohranijo prosto roko. Ali bo načrt gotov jn ali pride do konference, je odvisno od velesil. »Ali sto v Ženevi razpravljali in se pogajali o protisovjetskem Lloku?« Minister dr. Boneà: Protisovjetskega bloka ni in se o njem sploh ni obravnavalo. Kdo pa naj stopi vanj? Poljska ne, Nemčija ne, Francija ne — torej kdo? Angleški zunanji minister Chamberlain je sam izjavil, da smatra konflikt med Londonom in Moskvo omejen le na Anglijo in Rusijo. Vse vesti o tem bloku so bile časopisne senzacije. »Dovolite, gospod minister, v tej zvezi vprašanje o priznanju Rusije.« Minister dr. Beneš: Mi svojega stališča nismo spremenili, priznanje Rusije v tem tre-notku pa bi bilo ncoportuno. Zato bomo počakali ugodnejših dni. Smatram pa boj za in proti priznanju v naši državi bo« nepotreben, ker stvar soma na sebi ni važna. Jaz ejploh nikdar nisem hotel, da bi se to vprašanje uporabilo kot piedmet politično borbe. Je tudi nepotrebno. Položaj in interes naše države v tem oziru pa je naravno drugi kot pri vas.< »Kako je bila, gospod minister, upoštevana v Ženevi mala unianta?« Minieter dr. Benož: »O lcri2i mole antante se govori že od njene ustanovitve. Odkod izhajajo ti glasovi, je znano. Formalno ee je po-ložaj popravil i v toliko, da je ena izjned držav, ki ji je bila mala antanta neljuba, prenehala z nevernostjo. Jaz vas lahko zagotovim, da sem videl v Ženevi, da je mala antanta po zadnji konferenci v mednarodni politiki trdnejši faktor kot je bila. Nasprotniki jo bodo z običajnimi govoricami skušali slabiti, a to je prazno!« »Znana Vam je, gospod minister, pot dr. Korošca v Sofijo. Kako gledate Vd na odnoèaje med naini in Bolgari?« Minister dr. Benoš: »Vem za pot dr. Korošca v Sofijo. Želel bi si, da pridete z Bolgari do sporazuma in to čim hitreje. Je to za bodočnost Balkana nujno potrebno, važno dn tudi možno. Osebno sem prepričan, da do zbližanju tudi pride. Ko se na obeh straneh pokaže, da na nobeni meji ni vojaka radi sovražnosti, se torej ustvari vsaj taka psihoza kot med nami in Poljsko, je dana prosta pot do nadaljnih odstranitev težav, ki se sicer ne dajo zanikati. O tem rva s kolegom dr. Мл-linkovičem že zadnjič govorila.« »Tudi Vi, gospod minister, vidite ▼ tam začetek realiziranja parole naše zunanje politike o »Balkanu balkanskim narodom?« »Dal Balkan balkanskim narodoml« Je ponovil minister dr. Beneš. SSoffl S£S V nedeljo, dne 26. junija, po pozni sluzui božji ob 11. uri dopoldne bo v Marenbergu v gostilni Brudermann shod SLS, pri katerem govorijo poslanci g. Vlado Pušenj&k, g. Kugo vnik in drugi. Ker se bližajo volitve v narodno skupščino, se bo razpravljalo o perečih političnih in gospodarskih vprašanjih ln se pričakuje obilna udeležba. Gospod poslanec Karel Škulj ima te dni politične shode v Banjaloki, v Fari pri Krškem in na Brodu. Proti dinastiji. Vprašanje prestiža naše dinastije Je zaenkrat vprašanje obstoja kraljevine SHS. Zato vsaka stranica, kj hoče to državo in njen ugled, čuva z vso skrbnostjo ugled in prestiž naše vladarske hiše. Proti vladarski hiši in njenim imoresom pa so jo zadnji čas postavila ljubljanska SDS. V svojem časopisju ta stranka napada dT. Korošca, Jugoslovanski klub in SLS zalo, ker so glasovali za odškodnino članom bivše črnogorske vladarske rodbine. Mi smo pojasnili že parkrat, katera dejstva so bila za Jugoslov. klub odločilna, da Je glasoval za ta člen. Pojasnili smo, da gre tu za odškodnino najbližjim sorodnikom našega kralja. Ugotovili smo, da gre na drugi strani za sorodniko italijanskega kralja. Rekli smo, da so ravno te ljudi izrabljali mednarodni in-triganti proti naši državi in naši kraljevski hiši in grozil je evropski škandal, ki bi bil potegnil v svoj vrtinec najvišje predstavnike države. Vse to smo pojasnili, pisali so o tem skoro vsi Listi v državi, stvar je notorično znana in pojasnjena, pa vendar časopisje SDS v Ljubljani ne neha hujskati. Ilujska z vso brezobzirnostjo, čeprav ve, (la s takim pisanjem kvari avtoriteto in popularnost vladarjevo in vladarske rodbine ter izpodkopava prestiž države. Kakor za vse slovenske kulturne ustanove, se SLS vedno in neprestano bori za popolno enakopravnost slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. To borbo SLS izvršuje neprestano brez ozira na to, ali je stranka v vladi ali v opoziciji. Tudi v zadnji razpravi v finančnem odboru, ko je finančni minister predlagal neke ugodnosti za belgrajsko gledališče, je poslanec Sinodej uporabil priliko in podčrtal neenakost, neenakopravnost in pristranost, s katero vlada meri potrebe belgrajskega gledališča napram ljubljanskemu in zagrebškemu. Samo to je napravil Smodej in nič več. Mi mislimo, da to ni nič slabega, ampak kvečjemu dobro za našo Talijo. Čim večkrat opozarjamo nanjo, tem bolje. Človek bi pričakoval, da bodo poslanca Smodcja podprli tudi drugi slovenski in hrvatski poslanci, zlasti zastopniki SDS. Pa se nič takega ni zgodilo. Poslanci SDS niso imeli nobene besede ne za ljubljansko, ne za zagrebško gledališče. Pač pa «Jutro« misli, da je prav, čc pri tej priložnosti zopet napade SLS in Smodeja, mesto da bi izprašalo vest svojim poslancem. «Jutro« napada SLS, češ, da v vladi spomladi ni izposlovala dovolj denarja za gledališče. «Jutro« ve, da jc bil poslancc Smodej tisti, ki i je v iinančucm odboru Dodoirai vse 7.ahievc 1 ubljanske gledališke oprave, neprestano b-j erveniral in se pogajal s finančnim in prosvetnim ministrom, 1er vodil deputacije od referenta do referenta. Poslanec Smodej ni odnehal poprej, da je izbil za gledališče lepe sto-tisočake. Zasluga poslanca Smodeja ln Jugoslovanskega kluba je, da v ljubljanskem gledališča letos ni bilo večjih redukcij, da gledališče lahko neovirano vrši svojo vzvišeno nalogo. «Jutro« seveda mora lagati. 2e!ezni£arlem. Med železničarji upa SDS nabrati pri prihodnjih volitvah kopico volivnih krogljHv.!F« naj bi dobila z lažjo, da je SLS kriva redukcij osobja, plač in odtegljajev drugih ugodnosti za železniško osobje. Mi smo že parkrat ugotovili, da Je SLS storila v vladi in opoziciji za železničarje vse, kar je mogla, da proračuna, ki ni zadosten, ni sestavila in ne zanj glasovala v finančnem odboru SLS, ampak ga je sprejela radikalno-radičovska koalicija. Danes pa na »Jutixmx Izzivanje ugotovimo še to, da j« večine rseh redukcij v območju ljubljanske dirokcije kriv bivši diroktor, poseben prijatelj in varovanec SDS. Kajti o redukcijah je stvarno odločala konferenca direktorjev. Na tisti konferenci je sedanji direktor Knež.evič uspešno branil ljubljansko direkcijo pred redukcijami, dokler ni direktor Borko z vso energijo nastopil in zahteval ogromne redukcije. Ta nastop je imel za [wsledico, da se je našlo kompromisno sta-I lišče in so se redukcije izvedle v veliko manj-; šern obsegu kot je to zahteval direktor Borko, velik prijatelj dr. Zorjava. Pribijemo še to, da SDS v finančnem odboru za železničarje nikoli ni imela dobre besede. Kronski upokojenci. Za kronske upokojence SDS ni napravila niti toliko, kolikor je za nohtom črnega. Vsa leta, ko je imela oblast, se zanje ni zmenila. SLS je v par mesecih svoje vlade izsilila, da je vlada priznnla in ugotovila ta socialen škandal ter naročila s pooblastilom v finančnem zakonu finančnemu minstru, naj to krivico vseh krivic tekom proračunskega leta popravL Ko je SLS izstopila iz vlade, je leta zopet pozabila na kronske upokojence. Ni pa pozabila nanje SLS. Zato je poslanec Pušenjak v eni zadnjih sej odločno vprašal Tinančnega ministra, zakaj dotičuega pooblastila finančnega zakona ne izvrši, zakaj trpi še nadalje to socialno sramoto v državi. Poslanec Pušenjak je s svojim apelom na finančnega ministra ostal sam. Noben drug poslanec ga nI podprl. Poslanci SDS niso imeli nobeno besede za bednr upokojenec. Mesto, da bi se sramovala SDS svoje brezbrižnosti, napada »Jutro« posl. Pušenjaka in SLS. Upokojenci se pri tem vprašujejo, kje jemlje >Julro< to nesramnost. Da se mi fine otroške nogavico ne pokvarijo, ker imam ogromno zalogo, prodajam iste začasno po čudovito nizki ceni. E STEBI1ECKI. CELJE Važno za vse somišljenike SLS v Ljubljani. Samo nekaj dni nam je Se na razpolago, da Vas lahko vrcklamiramo ; dolžnost vsakega našega somišljenika, ki ima volivno pravico je, da se nemudoma zglaei v tajništvu SLS za Ljubljano, kjer so razgrnjeni volivni imeniki za posamezna volišča. Kdor ni vpisan v volivnem imeniku, naj prinese nemudoma v tajnišvo SLS za LJubljano, Jugoslovanska tiskarna II. nadstropje kak dokument (krstni, domovnica, poselska knjižica, vojnička is. prava), iz k&terega je razvidno, da je volivec dovršil 21. leto do dne 29. junija t. 1. in da je jugoslovanski državljan, da ga lahko vreklamiramo. Zlasti pa opozarjamo vse one fante, ki eo odslužili svoj kaderski rok, da se zglase v našem tajništvu in se pravočasno pobrigajo, da bodo vpisani v volivni imenik. Vsi tuji državljani slovanske narodnosti, ki s potrdilom policijskega ravnateljstva v Ljubljani dokažejo, da »o Slovani po plemenu in Jeziku, imajo tudi volivno pravico. Prosimo, da se tudi ti zglase v našem tajništvu ter pregledajo, ako se nahajajo v volivnem imeniku. Uradne ure so od 8—12 predpoldan in od 2—8 popoldaa. Tajništvo SIS za Ljubljano K.af se godž doma Slovesna otvoritev devizne borze. Včeraj dopoldne se je vršila slovesna otvoritev devizne in valutne borze v Ljubljani, ki je bila stara zahteva slovenskega gospodarstva; k tej gospodarski pridobitvi Slovenije je v najodličnejši meri pripomogla SLS po svojih poslancih, ki so se neumorno zavzemali za to izpopolnitev. Ob 11 so se zbrali v okrašeni borzni dvorani najodličnejši zastopniki našega gospodarstva. Slovesne otvoritve so se udeležili: zastopnik fin. min. inšpektor Dušan Arangjelovič, veliki žapan dr. Vodopivec, delegat min. financ dr. Rupnik, dv. svetnik Bonač iz delegacije, obl. ref. za trg. dr. Mam, vladni komisar ljublj. dr. Mencinger, zast. Zbornice TOI gl. tajnik dr. Windischer, tajnik Zveze ind. ing. Suklje, predsednik Društva den. zavodov gen. ravn. Tykač, zast. Zveze gremijev Kostevc, načelnik ljublj. gTemija Gregorc, ravn. Trg. akademije dr. Bôhm, ravn. trg. šole Gogala in še mnogi odlični reprezentanti našega gospodarstva ter vsi borzni sen zali. Po pozdravu vseh navzočih zastopnikov oblasti in korporacij je predlagal g. Jelačin udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, katero so vsi navzoči stoje vzeli na znanje. Nato Je g. predsednik podal kratko zgodovino borbe za popolno ljubljansko borzo v Ljubljani, ki je trajala 4 leta in je šele takrat, ko je sodelovala v vladi SLS, borza dobila koncesijo ta trgovanje z devizami in valutami. Posebej omenja prizadevanje naših poslancev in zlasti zaslugo ir. Knlovca, ki se je največ trudil za to izpopol-njenje. Zato se vsem faktorjem, ki so pripomogli k tej izpopolnitvi najtopleje zahvaljuje. Nadalje îmenja, da bo ljubljanska borza rada sodelovala t zagrebško in belgrajsko pri sanaciji naših gosp. raemer ter prosi zastopnika fin. min., ki je odro-iem za komisarja na borzi, da tudi on sodeluje pri izgradbd devizne borze. Insp. Arangjelovič zagotavlja borzno npra-vo sodelovanja pri delu borze kakor tudi simpatije vlade za borzo. Vel. župan dr. Vodopivec je izrazil naj-iskrenejše častitke borzi k temu važnemu dogodku ta slov. gospodarstvo, poudarjajoč, naj borza dela v procvit naše domovine. Ravnotako je v imenu mesta Ljubljane časti-tal borzi vladni komisar Ljubljane dr. Mencinger, ki je izrekel nado, da bi borza služila interesu Slovenije in posebej mesta Ljubljane, ki z njo »eliko pridobi. Gl. tajnik zbornice g. dr. Fr. Windischer pozdravlja devizno borzo v imenu Zbornice. Z borzo je naša gospodarska stavba dobila krono po težkem in dolgotrajnem boju. Zbornica je tudi borzi pomagala moralno in gmotno. Sreča naj spremlja delo in kupčije na ljubljanski devizni borzi. V imenu Zveze industrijeev je njen tajnik ing. Milan Suklje izrekel častitke in misel, da bomo lahko v kasnejših časih pisali današnji datum kot praznik. Poslovanje borze bo gotovo prineslo vidne koristi slov. industriji ter sploh vsemu gospodarstvu Slovenije in cele države. Predsednik društva bančnih zavodov gener. ravn. T y k a č se zahvaljuje veem, ki so sodelovali pri delu za izpopolnitev borze. Za denarne savode nastopa s to otvoritvijo nova doba. Vendar se bodo morale borze potrudili, da dosežejo popolno svobodo devizne trgovine. Za zvezo trg. gremijev je pozdravil otvoritev borze g. Kostevc, za ljubljanski gremij pa načelnik g. Gregorc, ki sta poudarjala važnost borze za našo trgovino in se nadejata zanjo velikih koristi. Ravnatelj trg. akademije dr. Bôhm želi bor-d uspeha ter da se da tudi našemu trg. naraščaju prilika vpogleda v svetovno trgovino. Nato se je predsednik g. Jelačin zahvalil Ebramm za prisotnost ter tako zaključil važno slovesnost. Zvečer se je vršila v prostorih Ljubljanskega kluba slavnostna večerja, katere so se udeležili zastopniki gospodarskih korporacij in drugi odlični tastopniki gospodarskega življenja. Na večerji je bilo izrečenih več pomembnih govorov. Devizna borza in valutna borza ter s tem popolna borza pomeni za Slovenijo velevažno gospodarsko pridobitev. Kakor je bormi predsednik povedal v svojem otvoritvenem govoru, gre v prvi vrsti zato zahvala našim poslancem ter posebej bivšemu ministru g. dr. K u loven, ki ae je zato najbolj zavzemal in osebno dosegel izpopolnitev borze. Poleg drugih uspehov, ki jih Ima pokazati sodelovanje SLS v vladi. ie eden najvažnejših eo- tovo ta. Z devizno in valutno borzo je postala Ljubljana enako važna kot Zagreb in Belgrad in na milijone lahko cenimo vsote, ki bodo radi te izpopolnitve ostale pri nas in tako prišle v dobro našemu narodnemu gospodarstvu, Poleg tega se bo naše gospodarstvo osamosvojilo in ne bo več odvisno od drugih borz. Ljubljanska borza za devize Ln valute je nov dokaz nesebičnega dela SLS za Slovenijo in s tem tudi za celo državo. Pozor pred agenti. ki prodajajo papirje vojne odškodnine. Spet so nam sporočeni slučaji, ko je plačal nepreviden možakar, ki je nasedel takemu agentu takozvano ratno šteto (vojno odškodnino) po 600 Din. Plačevanje je bilo na obroke. Ponovno prosimo župane, občinske odbornike, duhovnike in druge prijatelje ljudstva, da opozarjajo ljudi na te strašno pretirane cene. Kdor že kupuje državne papirje, naj bo previden, da jih ne preplača, tako da se mu mora končno vsakdo smejati. Kdor že misli kupiti kake državne papirje, naj jih kupi pri solidni večji banki. Prav danes je v »Slovencui insérât naše Zadružno gospodarske banke, iz katerega je razvidno, da se celo na daljše obroke dobi gori imenovana vojna odškodnina kos za več kot 200 Din ceneje, kakor od raznih agentov. Letalski miting, 1. ŽELEZNIŠKE ZVEZE. Za posetaike današnjega aero-mitinga je dovoljena polovična vožnja z vseh postaj naše države. Iz Ljubljane bodo vozili poleg obstoječih vlakov trije posebni vlaki s sledečimi odhodi iz Ljubljane, glavni kolodvor: Prvi posebni vlak odhaja iz Ljubljane, gl. k., ob 14.35. drugi ob 15.10 in tretji ob 15.35. Vsi ti vlaki vozijo naravnost do letališča, t. j. do čuvajnice 629, kjer mora občinstvo izstopiti na levi strani v smeri vožnje med obema tiroma. Povratek posebnih vlakov se vrši iz postajališča D. M. v Polju ter je odhod teh vlakov ob 18.30, drugi ob 19.5 in zadnji ob 19.45 Kamniški in gorenjski vlak čakata na postaji Ljubljana gl. kol. zvezo s prvim posebnim vlakom iz D. M. v Polju. 2. PRODAJA VOZNIH LISTKOV IN VSTOPNIC ZA MITING. To se vrši vse dopoldne na postaji Ljubljana xgl kol. pri pomožni blagajni pri izhodu, od 14 dalje pa se vrši odprava potnikov pri štirih blagajnah na postaji Ljubljana gl. kol. Vse te blagajne so označene s posebnimi napisi. Vozni listek za tje in nazaj stane za osebo 3.50 Din. Vsakdo je dolžan pri blagajni kupiti tudi vstopnico za miting (ako iste že ni kupil v predprodaji) kajti le kupljena vstopnica, s katero se mora vsakdo vratarju izkazati, upravičuje udeleženca do vožnje po polovični ceni. 3. PROMET Z AVTOMOBILI IN AVTOBUSI. Občinstvu je na razpolago poleg ugodnih vlakovnih zvez tudi dovoz potoni avtobusov, ki bodo odvažali publiko po enotni ceni 5 Din za osebo od 13. ure dalje, in sicer bosta stala dva avtobusa pred Figovcem, tretji pa na Marijinem trgu. Na Zaloški cesti in na križiščih bodo postavljeni reditelji, katerim se imajo šoferji in vozniki brezpogojno pokoravati. Romanje na Sv. Višarje. To romanje se bo vršilo 14. in 15. avgusta 1927. Priredila ga bo Slovenska krščanska ženska zveza za svoje članice. Vabljeni so pa seveda tudi družinski člani udeleženk (starši, možje, bratje, otroci). Kar se tiče stroškov, je treba ločiti stroške za potovanje po jugoslovanskem ozemlju in stroške za potovanje po italijanskem ozemlju. Po jugoslovanskem ozemlju velja polovična vožnja in sicer le na progi Zagreb—Ljubljana—Planica, mogoče je, da se bo polovična vožnja dobila tudi iz drugih postaj, kar bo še pravočasno objavljeno. Polovična vožnja iz Ljubljane—Planica in nazaj stane Din 34. Za vožnjo po italijanskem ozemlju in za italijanski potni vizum je treba plačati ob prijavi Din 40. Prijave sprejema Prosvetna zveza v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5. Ob prijavi mora vsaka ; oseba, ki se hoče romanja udeležiti, navesti svoje ime in priimek, stan, rojstno leto in stanovanje. ; Prijave se sprejemajo do 34. julija 1927. Romanje na Sv. Višarje je bilo pred vojno med našim narodom zelo priljubljeno. Vojna je uničila romarsko cerkev in v«a pn=lopja okoli nje Sedaj je zopet vse obnovljeno, Marsikdo bi po vojni rad šel na Sv. Višarje, a so ga plašile težave s potnim vizumom in visoka pristojbina, ki jo je treba za potni vizum plačati. Sedaj te težave odpadejo, ker preskrbi Slovenska kršč. ženska zveza potni vizum po nizki ceni, kakor tudi vozni listek po italijanskem ozemlju, tako da udeleženke in udeleženci nimajo s tem nič opravka. Zato vabimo vse, ki želijo poromati na krasno ležeče Sv. Višarje in si ogledati nekaj sveta za razmeroma zelo nizko ceno, da se udeleže tega romanja. Požar na Brezovici. Včeraj od 7 zvečer je iz dosedaj še neznanih vzrokov nastal na Brezovici pri Ljubljani velik požar in le zasluga gasilcev je, da se požar ni razširil na vso vas, od katere bi drugače ostalo danes le še pogorišče. Vnel se je velik dvojen kozolec, last posestnika Ivana Urbančiča na Brezovici št. 4. Kozolec stoji tesno ob hišah in so imeli gasilci mnogo dela, da so preprečili, da se ni požar razširil še na ostala poslopja, ki so že pričela goreli, iz sosednjih poslopij so gasilci hitro izpustili vso živino, ki je zbegano tekala po vasi in večala zmedo. Gasilci iz Brezovico in Kozarij so požar pogasili v najkrajšem času, tako da ljubljanski poklicni gasilci, ki so prispeli v dobre četrt ure, že niso imeli več dela, enako tudi ne gasilci iz Viča, ki so se že sredi pota vrnili. Kozolec je pogorel do tal in ima Urbančič veliko škodo, baje preko 50.000 Din. Gašenje je zelo oviral hud vihar, ki je divjal včeraj zvečer. Kako je požar nastal, še ni ugotovljeno. Nekateri ugibljejo, da je v kozolec udarila strela, drugi pa sumijo, da so zanetili požar otroci ali pa kaka maščevalna oseba. Nov kurz. Zaplemba kar treh slovanskih listov v enem dnevu je zbudila veliko pozornost pri vseh Slovanih v Primorju. Splošno prevladuje mnenje, da ni tako nanesel slučaj, ampak da gre za delo po novem načrtu. Ta zaplemba dokazuje, da ni prvi sestanek fašistovskih tajnikov iz vseh primorskih pokrajin rodil samo »akcijo za poživljenje fašizma med Slovani«, ki se izraža v pogoetih obiskih fašistovskih tajnikov v slovenskih vaseh; sestanek je vplival tudi na druge kroge, ki bi morali sami vplivati na tajnike. Uradni vzroki zaplemb še vedno niso znani, ker priromajo v uredništvo po dolgih tednih. Urednik jih tudi ne more najti, ker mu vsa praksa nič ne pomaga pred hudomušnostjo cenzorjev. Spolitev manjših občin. De facto so vse manjše občine na Primorskem že izginile, ko so bili odstavljeni župani in komisarji ter na njihovo mesto imenovani pode-stati, t. j. državni uradniki, ki iih plačujejo občine same. Podestati upravljajo navadno več občin, ako so te majhne; v mnogih krajih so si osnovali tudi eno pisarno za vse upravljane občine. Rimska vlada ima že v rokah zakon, ki ji daje pravico da izvrši revizijo občinskih okrožij tam, kjer so sedanje občine premajhne, da bi mogle vzdrževati težka upravna bremena. Notranji minister Mussolini je dal navodila odseku, ki proučuje zadevo, naj poskrbi, da zginejo vse občine, ki imajo manj kakor 1000 prebivalcev, in naj so stopijo z drugimi. Ista usoda bo zadela tudi občine, ki imajo sicer nad 1000 prebivalcev, a ne morejo nositi upravnih stroškov. Zakon se ne tiče samo Primorske, ampak velja za vso državo. Tudi v Italiji je namreč vse polno majhnih občin. Statistika je izredno zanimiva in jo lahko »avtonomi-sti« izvrstno uporabijo za svojo tezo. V pokrajinah severne Italije, k, brezdvomno prekaša v izobrazbi južno Italijo, je število občin z manj ko 1000 prebivalcev naravnost ogromno, medtem ko v južni Italiji tako majhnih občin niti ni. Samo par številk na podlagi ljudskega štetja iz 1. 1921. V provinci Aleksandria je bilo občin z manj ko 1C0 prebivalci 123; Turin 189, Novara 228 Como 306. V srednji in južni Italiji: Ascoli 1, Aquila 1, Benevento 2, Foggia 2, Palermo 1, Reggio Cala-bria 4, Catania 2, Macerata 4, Potenza 5 itd. Četudi upoštevamo zgodovinske, zemljepisne m entni-ške momente, se ne moremo otresti misli, da so kulturnejse vasi vedno hrepenele po lastni občinski upravi, po avtonomiji, da gresta kultura Ln avtonomija paralelno. Na Južnem Tirolskem je bilo 1. 1921. 416 občin z manj ko 1000 prebivalcev, na Goriškem, ki je veliko manjša pokrajina, 50. Tu je treba seveda upoštevati tudi, da je avstrijska občinska uprava omogočala cepljenje občin. Takrat ni bila na Primorskem izpeljana ločitev cerkve od države, takrat je duhovnik vodil matice civilnega stanja proti malenkostni odškodnini; danes je treba za to delo na občini ogromnega aparata, ki stane denarja. Na občine so se danes zvalila ogromna bremena — vzdrževanje cest in mostov, občinski zdravniki, živinozdravniki. ki jih je prej nosila deželna uprava. Sedanja občina na deželi (1500 prebivalcev), ki je prej plačevala svojemu tajniku morda 50 kron na mesec, mora imeti danes tajnika z mesečno plačo 800 lir, drago uradnico s plačo 300 lir in podestata s 500 lirami. Naravno je, da so skoro vse občine zašle v velike dolgove. Občinski davki so naravnost neznosni. Težko se bo marsikatera vas poslovila od lastne občine; edino olajšanje davčnih bremen bi lahko odtehtalo to »ponižanje«. Učinek kopeli z o noge s soljo sv. Roka Prvi dan tetrti dan Ako raztopimo malo množino soli sv Roka za noge v topli vodi, dobimo vodo, ki je nasičena z oksige-nom, ki čudovito dobro učinkuje na bolečo uogo in ustavi bolečine, ki eo se pojavile vslod tiščanja čevljev. Ozdravi najbolj zastarele ozebline, neznosno srbečico, ki jo povzroča ozeblina, in vsako rano na nogi. Pri daljšem namakanju postanejo kurja očesa In trda koža tako mehka, da se morejo odstrauiti brez noža ali britve. Prav gotovo je, da sol sv Roka za noge popolnoma uredi najbolj zanemarjeno nogo. Ozki, celo novi čevlji postanejo udobni, kakor bi jih nosili že več let. Lahko poljubno hodite in več ur stojite na enem mestu, ne da bi občutili najmanjše bolečine ali utrujenost. Velik zavoj sv. Roka soli za noge stane dinarjev 16"—. Dobiva se v vsaki lekarni in drogeriji Ako pa je ne dobite, obrnite se takoj na glarno zastopstvo ta S. H. S. NADA DROGERIA Kolar 1 Oabrlć Subotlca, Strossmayerovo ul. 2. Telefon 63T ali na DR0Q£RI)0 SANITAS Ljubljana, depot za Slovenijo. Izviren samo v zelenem zavoju. Ubojstvo. Ko so se v àt. Vidu pri Vipavi verniki vračali od večernic, so opazili, da se Vouk Anton iz bližnje vasi prepira z nekim vojakom Iz južnih krajev. Pristopil je Voukov prijatelj Bizjak Antou, da bi miril, ker se je bal, da bi se prepir ne končal krvavo. Posrečilo se mu je ločiti prijatelja od vojaka. K" se je v tem že zmračilo, se je ponudil prijatelju, da ga зргепи domov. Ko sta se vračala, so trije vojaki navalili s koli na Bizjaka in ga emr'ao ranili. Drugi dan ob 5. zjutraj je Bizjak, pomaziljen s sv. poslednjim oljem, izdihnil svojo dušo. * * * Osebna resi. Arhitekta Antona Radoviča Iz Nabrežine je prosvetni minister imenoval za častnega inšpektorja spomenikov v komenskem okrožju. Ing Sondermayerinkap Bajdak riletita 26. junija t 1. ra veliki leiclsld miting v jubljano. Vsi na vojaiko veibaliiče med Mostami in Dcv. Marijo v Polju. Začetek ob 4 pop. Vstopnina; člani 5 Din, dijaki - člani in vojaki 2 Din, nečlani 10 Din, dijaki - nečlani 5 Din. Kdor želi brezplačno leteti, raj poskusi srečo z žrebanjem pri nakupu vstopnice v predprodujL Po svetu DAR BELGIJSKIH KAT. ČASNIKARJEV PAPEŽU. v Rim, 25. junija. (Izv.) Te-dnj so obiska-li Rim zastopniki belgijskih katoliških časnikarjev in izročili papežu ob priliki podelitve kardinalske časti belgijskemu primasu večji znesek za dobrodelne namene. Poklonili so ta dar kot znal; zvestobe katoliških žurnalistov iz Belgije do Cerkve. RAZSTAVA BAKROREZOV V RIMU. v Rim, 25. junija. (Izv.) Danes je bila otvorjena v Rimu razstava italijanskih, španskih in francoskih bakrorezov. Razstavo je priredila mednarodna komisija Društva narodov za sodelovanje duševnih delavcev. Razstava nudi pregled razvoja bakrorezov v teh državah. LEDENIK SE .TE PRELOMIL, v MiLm, 25. junija. (Izv.) Ker ee je odlomil velik kos ledenika Brenva nad Cour-mayer, je nad 80 kubičnih metrov velika masa ledu zdrsnila v reko Doire. Valovje Doire je vsled ogromnih kosov ledu zastajalo Ln je voda poplavila vso okolico Courmayerja. ZA SKLENITEV FRANCOSKO NEMŠKE TRGOVSKE POGODBE, v Pariz, 26. jim. (Izv.) Finančni minister Bokanovsky je izjavil po današnji seji ministrskega sveta, da 6e pogajanja za sklenitev francosko-nemške trgovinske pogodbe nadaljujejo in da se sploh niso nikdar prekinila. NEURJA V ANGLIJI, v London, 25. jun. (Izv.) Po poročilih H-stov jc sinoči nad več pokrajinami divjal velik vihar. Del mesta Santvich je vsled velikih deževnih nalivov pod vodo. NEVIHTE V RUSm. v Moskva, 25. jun. (Izv.) 50 km od mesta Cita je divjal vihar z vrtinci, med katerimi je padala kot golobja jajca debela toča. 12 oseb je bilo od toče težko ranjenih. V okrožju Smo-lenska so uničene vse setve. ИЖ1Ж1 potrebščine Јш**^ ^^ v nalveCfl Izbiri stalno v «*iogî pri FRANC BAR. Ljubljana, Cankarievo nabr.S Telel. 407 Slovenci Ћ) Italiji Dnevne novice 30. junij ie zadnji dan reklamacij. Opozarjamo, da jo zadnji dan za vlaganje reklamacij 80. junij. Ta dan inora biti med uradnimi urami vložena reklamacija za popravo volivnega imenika za volitve v narodno skupščino, potem jo prepozno. Somišljeniki, ponovno prosimo, ne izgrešite nobenega volivca, vpišite vsakega. Kdor do tega dne dopolni 21. leto, ima volivno pravico za volitve 11. septembra. • • • ■Ar Prvi doktor inžener ljubljansko tehniko. Včeraj je promoviral na naši univerz.l wi doktorja tehničnih ved g. ing. Ivo R i -b a r i č iz Trsla, Iti se je skozi šest let kot študent in inžener v znanih tovarnah Kari Pollak kot kemik praktično izpopolnjeval v svojih strokovnih študijah. Disertacijo je tvorila razprava iz koloidne kemije, ki je tudi velikega praktičnega pomena v usnjarski industriji ter je bila soglasno ocenjena koi odlična. Promocije se je udeležilo odlično občinstvo, predvsem iz industrijskih krogov ter zastopniki Slovenskega katol. akademskega društva »Danica«, koje član je bil g. doktor ves čas svojega študija. Mlademu doktorju želimo mnogo uspeha, priznanje izrekamo tudi prvovrstni zastopnici naše nacionalne usnjarske industrije, tvrdki Kari Pollak d. d., ki je v svojem umevanju problema strokovne izobrazbe domačega inteligenčnega naraščaja toliko pripomogla k temu uspehu. ■Ar G. poslanec Klekl je 16. t. m. zapustil bolnico v M. Soboti. Začasno je doma v Cren-sovcih. V kratkem 6e poda v zdravilišče, da popolnoma okreva. ■k Praznovanje Vidovega dneva v mariborski oblasti. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja vse trgovce in obrtnike v mariborski oblasti, da morajo biti v rani slu naredbe g. velikega župana mariborske oblasti S. br. 2752-0 trgovine in obratni prostori na Vidov dan dne 28. junija zaprti med slovesno službo božjo, dočim smejo biti ostali čas dneva odprti. V mestu Mariboru pa morajo biti vsi poslovni prostori radi elužb božjih in slovesnega odkritja vojaškega spomenika brezpogojno zaprti od 8. do 12. ure dopoldan ,dočim smejo popoldan imeti trgovci in obrtniki svoje lokale odprte. ir Romanje v Lurdl Odhod iz Ljubljane 16. avgusta preko Jesenic, Avstrije v Švico. Maria Einsiedeln en dan. V Francijo, Lyon—Ars én dan, Pairay le Monial pol dneva, Lurd ,štiri dni. Nazajgrede postanek v Marseille in Genovi po pol dneva, a v Milanu 1 dan. Preko Postojne prihod v Ljubljano 28. avgusta. Vožnja s prehrano in prenočiščem slane v drugem razredu 3.800 Din, v tretjem razredu 2.800 Din. Prijave sprejema do 5. avgusta: Prva slovenska potovalna pisarna Jos. Zidar, Ljubljana, Dunajska cesta 31, telefon 2759. ir S časom naprej. Letošnji Ljubljanski vzorčni velesejem bo v primeri s prejšnjimi prireditvami nudil še pestrejšo sliko celokupne evropske, pa deloma tudi amerikanske industrije, obrti in trgovine. Organizacija je letos še bolj raz-širjena in so se vabilu odzvale zlasti nemške in avstrijske tvrdke v večjem številu kot kdaj poprej. Prav tako pa bo zastopana lepo tudi Poljska, Francija in Ceho-slovaška. Slovenci bomo s svojo letošnjo prireditvijo doka/Ali, da je Ljubljanski velesejem res največji in najpriljubljenejši na Balkanu in tvori za zapadno-evTopsko industrijo ključ za vrata, ki vodijo v Orient. Permanentne legitimacije se po 30 Din dobe pri vseh trgovskih, obrtniških, kulturnih, prosvetnih in tuj-eko-prom.etn.ih organizacijah, kakor tudi v vseh večjih denarnih zavodih. ■Ar Na uršulinskih šolah v Ljubljani, na vadnicl, notranji meščanski, vnanji meščanski, vnanji osnovni bo vpisovanje za prihodnje šolsko leto 1927-28 dne 30. junija in 1. julija. Ce se bo oglasilo dovolj učenk, bo prihodnje leto na vadnici zopet otvorjen 5. razred. — Na uršulinskem učiteljišču posluje v šolskem letu 1927-28 prvi in tretji letnik. V internat ee sprejemajo gojenke meščanske šole in učiteljišča tudi med počitnicami, dokler je kaj prostora. ■Ar Matnra na tehniški srednji šoli v Ljubljani. Od 20. do 25. t. m so se pod predsedstvom ravnatelja Reisnerja kot vladnega komisarja vršili ustni zrelostni izpiti. Izpit je delalo na gradljenem oddelku 16, na strojnem oddelku 29 kandidatov. Vej kandidati so izpit napravili. Na gradbenem oddelku: Arko Franc, Bartol Branko, Drahsler Jelka, Erbežni k Boris, II o j k e r D r a g o (z odliko), Ken-da Stanko, Kandus Stane, Pečar Matevž, Pečar Osvin (z odliko), Sršen Frančiška, So- Dobre îesïnoslî i5^рш 3f^ finega CisliSa za чХ» лЈч^ so te-Ie: Čistilo je mehko in se dobro razmaže; daje čevlju takoj lep, temen sijaj Usnje ostane vedno voljno. ln (c lastnosti ime ШШ P0$tfe le prt uporottl prve iiutč »č ifOđeie v i un preoriCttiL sič Josip, Sotlor Adolf (7, odliko), Svetina Franjo, Urek Ivan, Vrhovec Karal, Z r i m -še k Viktor ( z odliko. — Na strojnem oddelku: Babnik Ivan, Crlenjak Milan, Da Da-moe Konstantin, Fajdiga Anton, Gregorec Ivan, Gro«ičar Franc, Grošelj Edvard, Hu-balok Jurij (z odliko), Kalan Franc, Kraigher Franc, Kramar Franc, Kremžar Lu-dovik, Marn Nestor (z odliko), Meško Viljem (z odliko), Pogačarlvan (7, odliko), Pulko Zdravko (z odliko), Rasin-ger Alojzij, Renar Stanko, Rotter Jožko, Rovš-nik Anton, Stalowsky Emil (z odliko), Stare Milan, Svirčev Milutin, Šemrov Stanko, Šiftar Pavel, Šimunac Djuro (z odliko), Šolar Mirko (z odliko), Vidra j s Josip (z odliko), Zelenik Vojadin.. •Ar VII. mednarodni ljubljanski vzorčni velesejem, ld se vrši od 2. do 11. julija 1927. v Ljubljani je najstarejša in najbolj obiska.ua gospodarska razstava v naši državi. Obiskovalci imajo tukaj največjo izbiro vsakovrstnih industrijskih in obrtnih izdelkov ter najboljši pregled za nakup od prvovrstnih in solidnih tvrdk. Vsled velike konkurence so cene zelo umerjene. Na podlagi sejmske legitimacije, ki so prodaja po vseli denarnih zavodih po 30 dinarjev, se ima pravico do polovične voznine po žele niči in parobrodih. V zvezi z obiskom velesejma si oglejte prirodne krasote divne Slovenije. ir Tečaj za čevljarske mojstre in poinoč- niko, G. I. Steinmann, mojster in strokovni učitelj čevljarstva v Ljubljani na Poljanski cesti, ki je že lansko leto priredil dobro obi- j skan in uspel tečaj, priredi tak strokovni tečaj ; tudi letos in se bodo poučevali: anatomija, merjenje noge, strokovno risanje, rezanje vzorcev, blagoznanstvo, knjigovodstvo, državoznan-stvo in drugo. Pouk bo vsak delavnik od 16., oziroma 17. do 20. ure zvečer. Začne se 11. julija in traja do konca avgusta, in sicer v pro- : štorih osnovne šole na Prulah in v Ljubljani. Natančni pogoji so bili že oglašeni v ljubljanskih dnevnikih. Potrebne informacije pa daje tudi g. Steinmann sani. ir Opozarjamo na preselitev dobro znane urarske tvrdke L. V i 1 h a r v Ljubljani. Pre- j selila se je z Dunajske ceste na Sv. Petra j oesto št. 36 (pri Zmajskem mostu). ir Dunajska vremenska napoved za 26. junija: najprej bo slabo vreme, tekom j dneva je pričakovati zboljšanja. ■fr Slovenska Matica je imela dne 24. t. | m. svoj redni lelni občni zbor, pri katerem so se spremenila pravila v tem smislu, da se zmanjša število odbornikov na 9, da pripade ob razidu ali razpustu društvena imovina fondu Slovensko akademije znanosti in umetnosti, sklenila se je tudi nova razvrstitev članov, ter so se določile njih pravice in dolžnosti. Izvoljen je bil naslednji odbor: dr. Dragotin Lončar kot predsednik, dr. Izidor Cankar kot podpredsednik, Albin Prepeluh kot tajnik, dr. Jos. Debevec kot blagajnik, ter za ostale odbornike: Fran Albreht, dr. Fran Goršič,. Anton Lajovic, T an Zoreč, Oton Zupančič, nadzorstvo pa: dr. Jože Glonar, Mihael Ro-žanc in Avgust Tosti. Sklep računa za 1. 1926. izkazuje 112.700 Din dohodkov in 94.4S6 Din izdatkov, torej prebitek 8,214 Din. Imovina Slov. Matice koncem 1. 1926. znaša 1,212.890 dinarjev, imovina narodnih ustanov (Knezova in Jurčič-Tomšičeva ustanova) znaša 114.300 dinarjev, imovina depozitov (za Bleiweisov, Costov in Gregorčičev spomenik) 8.305 Din. Izdale so se naslednje knjige: Kovačič, Zgodovina Štajerske in Prekmurja, Cankar, Zgodovina likovne umetnosti v zahodnji Evropi; Mencinger, Abadon. Za tisk se pripravlja Cankarjeva Zgodovina 2. snopič in Mencingerjeva, Moja hoja na Triglav. ■Ar Ljubljanska zvonarna Strojnih tovarn in livarn d. d. razstavi na letošnjem velesejmu v Ljubljani od 2. do 11. julija štiri bronaste zvonove za Kamnik, m sicer za dekanijsko cerkev na Š u t n i Fis od 636 kg, za podružnico na Z al a h pa E od 837 kg, G i e od 477 kg in H od 280 kg, skupaj 2250 kg. Na sejmišču je prisoten ves čas zastopnik tvrdke, ki daje vsa potrebna pojasnila in sprejema naročila. ir Jesonho so važna postojanka v skrajnem severo-zahodnem kotu naše države. Kat. del. prosv. društvo na Jesenicah se pripravlja na zidavo novega prosventega doma. V to svrho je tudi priredilo loterijo, za katero bo žrebanje v najkrajšem času. Poskusi tudi ti, če ti je sreča mila ter še danes naroči par srečk, saj so dobitki vredni nad 100.000 Din. Dobiš pa tri srečke za 20 Din. S tem pripo-moreš sebi 7. dobitkom, Kat. proevel. društvu pa do postavitve novega doma. Piši še danes po srečko na Lot. odlx>r Kat. del. prosv. društva na Jesenicah. ir Mednarodna kabelska zveza. Od prevrata do danes se je že veliko pisalo o zgradbi mednarodne kabelske zveze, ki bi vezala naša glavna središča z zunanjim svetom. Še letos bi prišlo do udejstvitvo te zveze, ki lx> šla po progi Maribor—Sevnica ob Savi—Zagreb—Belgrad. V Sevnici ob Savi bo centrala in od tamkaj se bo odcepil vod tudi proti Ljubljani in Trstu. Licitacija glede gradbe te mednarodne kal>e]ske zveze po naši državi se je že izvršila in znaša proračun 2 milijardi dinarjev, ir Brzojavna in telefonska zveza Gornjega Prekmurja z Mariborom. Gornje Proknnir-j« ni imelo doslej ne 'ui лоја \ ue in msve iudi ne telefonske zveze z Mursko Soboto. Ti kraji eo bili takorekoč odrezani od «veta. V državni proračun je unešena svota za brzojavno in telefonsko zvezo Gornjega Prekmurja z Mursko Soboto in Mariborom, Progo bo zgradil mariborski gradbeni oddelek in bo pričel takoj z delom, ker so načrti že izdelani in odo-brenL Proga bo vezala te le kraje: Maribor— Murska Sobota—Bodonci—Gornja Lendava— Rogačevci. ■Ar Nova važna telefonska zveza. Sv. Miklavž pri Ormožu dobi telefonsko zvezo in sicer bo priključena centrala na Ormož. Ta nova telefonska zveza bo posebno važna radi vinsko kupčije, ki jo v teh krajih najbolj razvila. V vsakem DrOETRER- !EV1M BACK1NOM Najbolje preizkušene receple pošlje na željo brezplačno inprosto poštnineDr.Oetker, d.no.s. Maribor gospodinjstvu so poslali različni usnjeni izdelki neznatni, kakor: rjavi čevlji, aklovke, usnjeni kovčegi, us-hjeni sloli itd., katere z Brauns'ovo „Vilbra" barvo za usnje popolnoma prebarvaš in prenoviš, Ako prebarvaš lake usnjene izdelke, bodeš imel z njimi novo veselje. kr Bolnica za žensko bolezni v Ljubljani od danes naprej sprejema samo težke in bolniške oskrbe neobhodno potrebne pacientke. Zdravniki in občinstvo naj upoštevajo težavni položaj preostalih bolniških zdravnikov. ir Modras je ugriznil organista v Doliču g. Hribarja. Kosil je rano zjutraj travo; pri tem se mu je modras zapletel pod nogo in ga ugriznil v členek. G. Hribar se je podal k zdravniku, ki mu je nudil prvo pomoč. Zdi se, da je letos zadosti te ostudne in nevarne go-lami, radi česar je potrebna posebna pazljivost. ir Pojasnilo. Iz Škofje Loke je prejelo uredništvo >11. S1.« sliko stare (pred 300 leti) in sedanje šole, a ni moglo obeh hkrati objaviti. Odtod pomota v tekstu pod sliko sedanje šole. Sliko stare šole objavimo ob priliki. •k Zobni atelje dontista F. Ogrič-a v Novem mestu do konca julija ne sprejema strank. ■k Nov način pranja. Namoči perilo, pa ga 20 minut kuhaj v raztopini »Radiona«, potem izperi in osuši. — Pranje ni več težiko delo, marveč zabava. •k Radion, prašek za pranje, ki pere popolnoma sam, je davna želja vseh gospodinj. Dobiva se v vseh trgovinah mila in kolonialnega blaga. ' k Svetlopisni papir negativni 42, 52 Din, pozithni 52, 62 Din, priporoča papirna trgovina I. Ga,šok nasl. Ljubljana, Sv. Petra c. 2. * Pri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu, preobilici želodčne kisline, glavobolu, razdraženosti, tesnobnosti, splošnem slaho-po-čutju in utrujenosti pospešuje naravna >Franz-Josek-grenčica brez napora in bolečin lahno izpraznenje črev. Najodličnejšj zdravniki stoletja so vporabljali »Franz-Joeefc-vodo z najboljšim uspehom pri moških, ženskah in tudi otrocih. ir Primerno počitniško stanovanjo s prehrano se išče za dva sinova strogo katoliških rodbin iz Hrvatske, gimnazijca 5., ozir. 7. razreda. V poštev prihajajo gospodje župniki v Sloveniji ali pa vzgledne katoliške rodbine v krajih, kjer bi počitničarja vsak dan mogla prejemati sv. obhajilo. Tozadevne ponudbe z natančnimi pogoji sprejema uprava »Slovenca« pod mačko »katoliški dijak«. »Kmefska posojilnica« ljubljanske okolice opozarja vse ccnjene odjemalce srečk državne loterije, tla čim prej obnove nove srečke za 1. razred 14. kola. Zajedno se priporoča novim interesentom. Žrebanje prve dni julija. it Vrednostno papirje, srečke itd,.pred m povojne tu- in inozemske vseh 'vrst kupuje ln plača najbolje Efektna banka, Ljubljana. ■Ar Olje 7.a solnčoujo »Niggerol« vas obvaruje »olnčnih peg, solnčarice in vam naredi polt enakomerno zagorelo, steklenica à 8 Din. Nudi drogerija Sanitas, Ljubljana, Prešernova ulica 5. ■Ar ITO — zobna pasta najboljša. k »Y« krctnlni kondenzator. Pri dosedanjih Urctalnih kondenzatorjih se natiskajo vse postaje na dolnjem kraju skale, vsled česar se med seboj motijo pri sprejemu — taki spre-jemalci niso »selektivni«. Ta kondenzatorski Drobiem je Dopolnoma rešil »Y« kondenzator tt »TUNGSRAM«. S specijalno obliko ploSi se doseza enakomerna razdelitev emisijskih postaj preko vse skale; karakteristika kondenzatorja je pravec; s premišljeno konstrukcijo so znižane električne izgube na minimum, a početna kapacitcta je samo 3 odst. popolne, torej velik valovni obseg Kontakt z okretal-nim slogom daje napajana spirala tako, da nima nikakih »kontaktnih« molitev Pri specijalnih spojih se lahko »Y« kondenzatorji opremijo z mikroskalo Kondenzatorji s takimi kvalitetami dajo seveda z ostalimi priznanimi radio-sestav-nimi deli tt. »Tungsram« najboljše rezultate pri sprejemanju. k Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. it Efektna banka, Ljubljana, opozarja cenj. čitatelje, da naroče pravoča-sno srečke drž. raz. loterije enostavno potom dopisnice. ■k Aškerčeva klet, nasproti tehnične srednje šole, se priporoča vsem prijateljem dobre kapljice. Prostori udobno urejeni in prijetno hladni. Mrzla jedila prve vrste na razpolago. Ne bo vam žal, alto se o tem sami prepričate. 4760 Naj bo v tujini, naj bo doma, k jedi, med delom, se vedno prileže -če si s čašo C I i o limonade človek опешод1о dušo pri vežo. O Dr. med. Vilko Sporn, specijalist za srčne in druge notranje bolezni, se je naselil v Ljubljani, Slomškova ulica 7, m ordinira od 9. do 11, ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne. G Opozarjamo vse somišljenike, da )c danes odprta pisarna tajništva SLS za Ljubljano ves dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 8. ure popoldne. Ravnotako jc v ponedeljek, dne 27. t. m., pisarna odprla ves dan. — Tajništvo SLS za Ljubljano. © Umrl je včeraj ob 10. uri zvečer gospod Josip Zidar, veleugledni ljubljanski trgovec in posestnik, imejitelj znane potovalne in izseljeniške pisarne Canadiun Pacifica v Ljubljani, Dunajska cesta 81. Kot tak je po-kojuik, ki ga je smrt po kratki, a mučni bolezni iztrgala iz kroga nad vse ljubljene družino in mnogoštevilnih prijateljev tor znancev, užival velik ugled tor pridobil svojemu podjetju sloves največje solidnoeti. Kruto prizadeti soprogi in sinovom, oz. hčerki tem potom izrekamo naše globoko sožalje, rajniku pa sveti večna luč! Pogreb bo v ponedeljek, 27. t. m., ob štirih popoldne iz hiše žalosti na Dunajski cesti 31 na pokopališče Sv. Križa. 0 Sv. maša zadušnica za pokojno Dragico Čcč se bo darovala v torek, 28. t. m., ob 7. uri zjutraj v šentjakobski župni cerkvi. © Vidov dan, dne 28. junija, se vsako leto praznuje kot spominski dan preminulih bori-tcljev za vero in domovino s slovesno službo božjo. V tukajšnji stolnici se bo daroval slovesni rekviem 28. junija ob 10. uri dopoldne. Svečan pravoslavni obred za vidovdanske junake se vrši istega dne ob pol 9. uri dopoldne na velikem garnizijskem vežbališču. Po obredu se bo vršila revija in parada čet ljubljanske posadke. V evangeljski cerkvi se bo vršila slovesna služba božja 28. junija ob desetih dopoldne. © Vidovdanska proslava III. drž. realne gimnazije bo 28. junija t. 1. v prostorih кшг Maticc. Začetek ob tri četrt na devet. Podrobni spored slavnosti, ki obsega dva krajšz govora, več pevskih in glasbenih točk, dekla-macije in razdelitev daril po ravnatelju, so dobili vsi dijaki v šoli. Ostalim udeležencem sc bodo sporedi razdelili pri vhodu v dvorano. K slovesnosti se vabijo starši, sorodniki in znanci dijakov. © Dr. Milan Perko, Novi Udmat, do 30. t. m. n e ordinira. © Zrakoplovi nad Ljubljano. Včeraj dopoldne so Ljubljančani opazovali tri lepa svetla, z državnimi barvami okrnip.na )«tala tipa Zora vstaja dela se dan, ker Radion pere sam! Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Ja! Perite tako: »Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!« Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega? Radion, idealno pralno sredstvo varuje perilo I »Brandenburg«, ki so plula prav nizko nad mestom ter izvajala nekatere prav spretne avijatične akrobatske vaje v zraku, kakor spirale in salte. Letala so metala na mesto propagandne letake za zrakoplovni miting, ki bo danes popoldne v Ljubljani. © Vrtna veselica bo na vrtu Rokodelskega doma na praznik sv. Petra in Pavla, dne 29. junija. Pričetek ob pol sedmih zvečer. Spored: Petje pod vodstvom g. prof. M. Ba-juka. Tamburanje pod vodstvom g. Rado Je-ločnika. Kupleti. Poje g. V. Rudolf. Šaljivi prizori. Izvajajo gg. Novak, Gajcta, Pečar in drugi. Šaljiva pošta. Razna druga razvedrila. Za gorka in mrzla jedi'a bo poskrbljeno. — O neugodnem vremenu se vrši veselica v dvorani Rokodelskega dor^a. — K obilni udeležbi vabi — odbor Kat. društva rokodelskih pomočnikov. © Poldnevni izlet n.: Orle in Laverco priredi ob ugodnem vreraenu na praznik sv. Petra in Pavla podružnica »Krščanska šola« za stolno župnijo. Izletniki se zbirajo ob četrt na tretjo uro popoldne pri Karlovškcm mostu. © Vstopnice za letalski miting pri »Posredovalcu«, Sv. Petra cesta 18. 10 Din za nečlane. Prodaja tudi danes v nedeljo. © Pevski zbor v Rokodelskem domu bo imel jutri ob 8. uri zvečer svojo sejo. Vsi gg. pevci naj se je prav zanesljivo udeleže. © Posvetovalnica za matere v zavodu za zaščito dece (dečji dom) ne posluje dne 28. junija vsled državnega praznika. Sicer jc poslovanje redno. © Otvoritev iilijalke. Pekovski mojster Karol Vidmar otvori s ponedeljkom, 27. t. m., na Kette-Murnovi cesti filijalko, kjer bo prodajal izdelke iz svoje pekarne na Rimski cesti. Cenj. občinstvu priporočamo to tvrdko, ki je splošno priljubljena radi njenih dobrih izdelkov, zmernih cen in ločne postrežbe. © Stanovanjski odsek ljubijanskega velesejma bo tudi letos permanentno posloval na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Vsi poselniki velesejma, ki žele prenočišča, naj se obračajo pri svojem dohodu v Ljubljano v stanovanjskih zadevah na ta odsek. © Velescjmski poštno-brzojavni in telefonski urad bo posloval na sejmišču ljubljanskega velesejma od 30. junija do 11. julija t. 1. Uradne ure bodo sledeče: za vso poštno, telegrafsko in telefonsko službo dnevno od 9. do 18. ure, za blagajniško službo pa od 9. do 17, ure. © Letalski miting. Razglednice s spominskim žigom »Letalski miting 26. VI. 1927 v Ljubljani« se dobe v nedeljo, 26. t. m„ samo v Albrehtovi trafiki na Vidovdanski c. 7 in v nedeljo popoldne na letališču. Razpečevalci bodo označeni z belimi trakovi na levi roki z odtisom soominskega žiga. urar v Ljubljani se je preselil iz Dunajske ceste na Sv. Petra cesto 36 (pri Zmajskem mostu). © Okrožni urad za zavarovanje delavcev T Ljubljani naproša vse delodajalec in delojemalce, stanujoče v Ljubljani in okolici, da se v vseh zadevah zavarovanja, izvzemši knjigovodstvenc stvari, izključno poslužujejo telefona št. 2755. Telefonska številka 2279 pa je številka vodstva urada. © Razstava čipkarskih izdelkov in ženskih ročnih del bo na Drž. osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, Turjaški trg 4. I., od 28. junija do 1. julija 1927. Vstop prosi © Vrnili sta .^e. Kakor skoro vsem mladim ljudem, tako so se skazili načrti tudi 15-letnima učen'tama 4. razreda meščanske šole v Sp. Šiški Josipini I. in Ai'oinci R. iz Spodnje Šiške. Obe dekleti sta pred dvema dnevoma pobegnili od doma, prišli pa nista daleč, ko jima je že zmanjkalo denarja, nakar sta se vrnili včeraj lačni, utrujeni in skesani domov. МагЉог SOMIŠLJENIKOM, VOLIVCEM SLS V MARIBORU! Še enkrat opozarjamo naše volivce in somišljenike v Mariboru, da se takoj vsak prepriča, ali je vpisan v volivni imenik ali ne. Ko so člani okrajnih odborov SLS v Mariboru te dni pregledovali imenike, so ugotovili, da mnogi, mnogi naši niso vpisani. Pri velikem številu volivcev, ki znaša v Mariboru nad 600, tudi ni nobeno čudo, če se zgodijo pomote. Opozarjamo naše volivce in zaupnike, da v tajništvu SLS za mesto Maribor (Koroška c. 1) takoj pregledajo volivne imenike. Naj si vsak napiše doma imena svojih znancev in potem pregleda volivni imenik. Tako bo najložje kontroliral, kdo od naših ni vpisan. Ker je zadnji dan za vlaganje reklamacij četrtek, dne 30, junija, in ker se je nabralo te dni na stotine reklamacij, tajništvo SLS zadnji dan ne bo zmagalo vsega dela. Radi tega prosimo, da naj volivci in zaupniki takoj pridefo v tajništvo. Kdor ni vpisan ali pa je napačno vpisan, naj še danes, ali vsaj v ponedeljek, 27., in torek, 28. junija, prinese svoje dokumente (domovnico, delavsko knjižico, krstni list, potni list in policijsko prijavo o bivanju) v tajništvo SLS, Koroška c. 1. Tajništvo bo odprto tudi danes, v nedeljo popoldne, in od ponedeljka do četrtka cel dan. Reklamacije pa lahko vloži tudi osebno na magistratu. Pojasnite ta navodila tudi svojim znancem. Tajništvo Slov. ljudske stranke za mesto Maribor. □ Proslava Vidovega dne. Cerkvena proslava Vidovega dne kot spominskega dne preminulim boritcljem za domovino bo v mariborski stolni in mestni cerkvi ob 8. uri dopoldne s slovesno pontifikalno mašo. Tudi v drugih krajih, kjer se nahajajo sedeži cblastev, se proslavi spominski dan s svečanim cerkvenim opravilom. Svečanosti se povsod udeleže krajevni predstavniki vojaških in civilnih, državnih in samoupravnih oblastev in uradov. Državna poslopja in uradi razobesijo ta dan zastave. — V Mariboru, dne 24. junija 1927. Veliki župan mariborske oblasti: dr. Schaubach s. r. □ Spor med socialisti. «Delavska politika« navaja samo en del onega spora, ki vlada med socialisti. Povod sporu je posebno to, da sedanji socialistični voditelji sklepajo razne zveze z demokrati, 3por pa se vrši tudi zaradi kandidature v narodno skupščino. □ Desetletnico obstoja obhaja danes dno 26. t. m. dekliška osnovna in meščanska šola v Cankarjevi ulici % ak.vleiuijo ia raz,slavo risb in ročnih del obeh šo!. Začetek ob 10. uri v telovadnici, vhod skozi Razlagovo ulico. Razstava ostane otvorjena do vključno torka zvečer od 8. do 12. in od 2. do 6. ure. Starše in prijatelje šole vljudno vabi, da si pogledajo izdelke učenk, šolsko vodstvo ozroma ravnateljstvo. n Zrelostni ijpiti na mariborskih srednje-so'skih zavodih končani. Na realki so bili včeraj zaključeni zreloslni izpiti, dočim je bila matura na drugih zavodih končana že preje. Uspeh letošnjih izpitov je v splošnem srednji, izvzemši realko, kjer je padlo neobičajno mnogo maturantov. n Opozarjamo ponovno na slavnostno odkritje spomenika padlim vojakom bivšega mariboreketra pešpolka. Slavnost so prične ob 9.30 v vojašnici Vojvodo Mišiča na Tržaški cesti. Spored slavnostno akdemije v proslavo presv. Srcu Jezusovemu ob priliki slovesne posvetitve vseh kat. organizacij, ki se vrši v nedeljo, 26. junija v dvorani Union: Godba na pihala. II. oddelek. 1. Pridi molit o kristjan. 2. V čast prosv. Srcu Jezusovemu. 3. Dekla mucija: Presv.' Srcu, Meško. Odmor. Godba na lok. 1. Panis angelicus. Frank. 5. Ave veruin. Mozart. 6. Ave Marija. Guonod. Odmor. 7. Pesem: Pozdravljen dom, Dr. Kimovec. 8. De-klamacija: Moj mili dom in sv. Evharistija. S. Elizabeta. 9. Pesem: Presveto Srce Jezusovo, Pogačnik. 10. Slavnostni govor: Socialni potnen posve-vitev društev Srcu Jezusovem. Odmor. 11. Godba na pihala I. oddelek. 11. Haec dies. pesem. 12. Slovenski svet, potpouri. 13. Pohod, ouvertura. 14. Kvišku zdaj, pesem. Poklonitev šopkov Srcu Jezusovemu. Bovsod Boga. — K prav obilni udeležbi vljudno vabi pripravljalni odbor. □ Člani širšega in ožjega odbora Slovenske ljudsko stranko za mesto Maribor so naprošeni, da pridejo nn Vidov dan, 28. junija 1927 sigurno na kratek, a zelo važen sestanek. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Sestanek se vrši v mestnem tajništvu SLS. Prav posebej prosimo načelnike vseli petero okrajnih organizacij, da pridejo in pozovejo vse člane na sestanek — Tajništvo. □ Državna železnica bo zidala т Mariboru stanovanjsko hišo. Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira. namerava uprava državnih železnic zgraditi še tekom letošnjega leta v Mariboru veliko stanovanjsko hišo za železničarje. Določen je kredit približno dva milijona dinarjov. Stanovanja v tej novi hiši so določona predvsem za one železniško uslužbence, ki stanujejo v Mariboru na predkolo-dvoru v vagonih in šupah. — Sliši se tudi, da nameravajo del rezervnega fonda od Gospodarske poslovalnice (skladišče živil) uporabiti za zgradbo stanovanjske hiše. □ Smrtni slučaji v Mariboru. V mariborski splošni bolnici je umrl daleč na okoli znani krčmar v Račjem pri kolodvoru g. Franc L a š i č v starosti 42 let. Zapušča ženo in 5 nepreskrbljenih otrok. — Umrl je nadalje 52 let stari okrajni tajnik Miroslav P 1e t e r š n i k, ki bo pokopan danes v nedeljo ob pol peti uri popoldne. V starosti 39 let je umrla žena Magdalena F e r k. П Slovesna otvoritev paviljona pri Treh ribnikih bo na nedeljo 3. julija. Obenem bo tudi velika veselica olepševalnega društva. П Sokolski popravek. Včeraj je »Slovenec« priobčil poravek, ki ga je poslal Sokol zaradi svoje neudeležbe na prireditvi »Jadranske Stražo'-. Sokol pa bi prav naredil, če bi poslal en popravek tudi uredništvu -Večernikac, da ni res, da bi bila nastopila na večeru >Jadranske straže: odlična vrsta Sokola, ampak je res, da je nastopila odlična orlovska vrsta. □ Konec mariborskega sanatorija. Ljubljanska kreditna banka je odpovedala dosedanjemu najemniku mariborskega sanatorija g. dr. Tpavcu prostore in jih bo prezidala v stanovanjske hišo za svoje uradnike. (j Mariborska automatična teleionska central. Da dobi Maribor še lotos novo avtomatično telefonsko centralo, je gotovo dejstvo in so dospeli na glavno pošto prvi zaboji z materijalom. Centrala bo dccrotovljena na jesen. To vest bodo pozdravili vsi telefonski abonenti z največjim veseljem, ker so razmere na dosedanji telefonski centrali včasih res nevzdržne. CELJSKIM SOMIŠLJENIKOM! Le še nekaj dni je mogoče zahtevati popravke volivnib imenikov, po katerih bomo volili 11. septembra 1927 poslance v Narodno skupščino. Pozivamo naše somišljenike, da se v tajništvu SLS, Cankarjeva 4, prep.ičajo, če so vpisani v volivni imenik in tudi če so pravilno vpisani. Zlasti opozarjamo na to one, ki so šele sedaj dopolnili 21. leto, in one, ki so odslužili kadrski rok. Kdor ni vpisan, naj prinese tajništva krstni in domovinski list ali pa delavsko knjižico ali vojaško knjižico. Vse dru-atroli. Praznovanje in delo pri rudniku. V petek je bilo na obratih delavcem razglašeno, da se praznuje v torek, na Vidov dan, v sredo, na praznik sv. Petra in Pavla se pa dela. Delavstvo je radi tega razporeda zelo ogorčeno. Zahtevamo, da se naj ukrene obratno! Zaperfe ©.!> Sam Slovenska mesta Celje, Kamnik, Domžale so v nedeljo vrgla demokratsko stranko Zagorjaui posnemajmo slovenska mes'a tudi mi, zato danes vsi nit volišče in vsi proti demokraomt Slovenija v celoti je napovedala smrt demokratski stranki radi njenih zločinov nad slovenskim narodom; no bodimo mi Zagorjani tako zaslepljeni, da bi ji dali svoje glasove. Zoper komuniste iu socialiste pa sploh ni vredno pisati. Kdor še ni sit gerenîov, ta naj jih le voli. Ljudem, ki povsod, kjer pridejo na oblast, samo podirajo in uničujejo, ne moremo ne mi, ne veliki župan izročiti občine v oblast Volivci! Zagorje ni v Italiji, zato no volimo stranke, ki je podpirala jugofašizem! Zagorje tudi *ni v Knsiji, zato ne volimo komunistov! Zagorje je v Sloveniji, zato volimo tako, kot druge slovensko občine: slovensko ljudsko stranko, ki ima danes v Zagorju б. in 6. skrinjico! Nimamo več baruanili zob! Slabi so žolti ali črnkasto obloženi zobje. Zobna pnsta, ki ni samo zelo prijetna, marveč je tudi prod vsemi in izredno učinkujoča, Je 1Ч5ВЕСО-pasta za zolio. Kadilcem se posebno priporoča. PGtefàC© past» zobe. nika M. Menonija, ki je v mestu povzročila mnoge upravičenega razburjenja. Slow*. Kouflce Preglejte volivne imenike! Se par dni, do 29. t. m. je čas za popravo imenikov. Vsak zaveden naš somišljenik bo poskrbel, da bo zagotovo vpisan. Prepričajte se nemudoma na občinah, posebno pa imejte skrb za tiste malomameže, katerim je to vseeno. Posebno naj velja to okoliškim občinam, ki v leni marsikak glas izgube! Bodimo agilni, 11 september mora konjiški okraj zmagoslavno oditi z volišča! Novi most. Čez Dravinjo je napravil g. Lavrič betonski most Z njim bo imej liajbližnji prevoz iz tovarne na žel. postajo. sl£a farafina Pevski zbor v Turnišču (Glej sliko v >Ilustr. Slovencu«). Eno leto je pretelilo, odkar se sliši v ccrkvi med božjo službo štiriglasna slovenska pesem. Zače ek ni bil lahek, ker ni bilo tozadevne tradicije in ker so nasprotovali ljudje, ki so rekli, da so dobre tudi eno oziroma dvoglasne poprek-murčer^e madjarske pesmi. Vkljub vsem neugodnostim in vsem šikanam pa se g kaplan Greit' ni ustrašil Polagoma je zbral nekaj fantov in deklet m je začel z vztrajnim delom. Uspeh je nepričakovano velik. Številčno je zbor v Prekmurju najbrž na prvem mestu iu šteje krog 40 članov, kar pa se tiče izvežbanosti, je gotovo eden najboljših. Ob prvi obletnici mu čestitamo in mu želimo še večjega razmaha. Usoda tihotapca. Obmejna straža je na meji pri Gederovcih zalotila Štefana Novaka iz čakov-ske okolice. Ker na večkratni poziv ni obstal, marveč je hotel uiti. je straža ustrolila za njim. Strel je zadel in težko ranjenega Novaka so morali prepeljali v bolnico v Radgoni Kočevje Volivci Kočevarji! 30. junija poteče rok za popravek, vpis in izbris v volivni imenik. Oglejte si jih še enkrat, če ste vpisani, bodisi v občini ali pa v tajništvu SLS v župnišču. Nikdo naj ne bo pri tem malomaren, kajti resna bo borba tudi © Za koncert, ki ga priredi v minoritski cerkvi orglarska šola iz Celja pod vodstvom g. K. Bervarja dne 29. t. m. ob pol 4. popoldne, vlada v mestu in okolici veliko zanimanje. ф Občni zbor muzejskega društva, ki bi se moral vršiti dne 25. t. m., se vsled nepredvidenih ovir preloži na poznejši čas. ф Seja mestnega sveta. Dne 27. junija ob 6. uri popoldne se vrši seja mestnega sveta, kjer se bo obravnavala tudi poneverba mestnega blagaj- Voklo pri Kranju. Katoliško pevsko društvo priredi dne 26. in 29. junija ob pol 4. uri ljudsko igro «Lovski tat«. K obilni udeležbi vabljeni! Ribnica. Slovenska Straža priredi v Ribnici v sredo, dne 29. junija 1927 na dan sv. Petra in Pavla po poplodanski službi božji narodno-obrambno prireditev s slrioptičnimi slikami. Govornik pride iz Ljubljane. Rajhenbnrg. V naši lurški cerkvi se vršijo v dneh 30. junija, 1. in 2. julija romarski shodi. Častilci lurške Gospe vabljeni v obilnem številu! Veleč, župnijske urade v bližini prosimo najvljudneje za blagohotno tozadevno oznanilo s prižnic. Brez posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod. Potrti in v globoki žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni oče, soprog, tast itd., gospod trgovec m pos^stnlïk. preminul v 53. letu starosti, boguvđano in previden s tolažili svete vere sinoči ob 10. zvečer, po kratki a silno mučni bolezni. Pogreb nam nepozabnega pokojnika se vrši v ponedeljek, dne 27. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti, Dunajska cesta št. 31 na pokopališče pri Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. V Ljubljani, dne 26. junija 1927. Franja roj. Kodrič soproga Joško in Zvonko Ruša sinova hči v imenu vseh ostalih sorodnikov. Vera roj. Brejc sinalia Gospodarstvo Živinoreja Slovenije 1919-1927 Naše poljedelsko ministrstvo žal ne objavlja v »Službenih novinah« statistike živinoreje v celi državi. Seffli pa tja se posreči kateremu časnikarju, da dobi podatke, ki so za presojo našega gospodarskega položaja zelo važni, kljub pogreškam, Id so v njih. Objavili smo že podatke o živinoreji v celi državi za leto 1923., 1924. in 1925., žal podatki za 1926 še danes niso sestavljeni. Danes moremo podati našim čitateljem podatke o živinoreji v Sloveniji od leta 1919. pa do danes. Podatki iz Slovenije so najzanesljivejši, čeprav tudi tu pogrešile niso izključene, vendar pa so zelo malenkostne. Upoštevati je treba, da vodijo živinorejce pri dajanju podatkov tudi misli na to, da bi so ti podatki izrabili ludi v kake druge, ne samo statistične namene. Ta moment so seveda no da izključiti, vendar pa mislimo, da ni tako močan, da bi sliko v veliM meri izpremeniL Lahko pa računamo, da znaša koeficient za napake v statistiki do 5 odstot., kar pomeni, da je lahko oddaljeno taktično stanje od onega, ki je izkazano v statistiki, največ za 5 odstot. Seveda to ne more imeti toliko vpliva na verodostojnost številk. Na drugi strani pa je treba upoštevati, da se številke posameznih let ne dajo brez vsega primerjati, ker statistika ni sestavljena samo za en gotov dan vsa leta od 1919. dalje. Toda saj za zadnja tri leta je primerjanje mogočo, ker so statistiko za ta leta sestavljene na dan 15. januarja. Pa tudi ozemlje, ki je v posameznih letih spadalo pod Slovenijo in je bila statistika sestavljena na njem, se jo izpremenilo. Primerjati se dajo samo številke zadnjih let. V prvih letih po prevratu ni bilo v statistiki Medjimurja, ki je za-popadeno v stati stila šele za zadnja tri leta. Številke za leto 1919. tudi niso dovolj popolne, saj so bilo sestavljene še v burni dobi po prevratu (28. februarja). Sicer pa nudi točen pregled sledeča tabela: Štetje: 31. 12. 1919. 1. 2. 1921. 5. 1922. 5. 1923. 1. 1924. 1. 1925. 1. 1926. 1. 1927. 15. 15. 1. 15. 15. 15. perutnina: 887.513 952.077 807.003 805.569 906.531 1.040.953 1.120.022 1.080.643 čeb. panji: 60.399 59.502 49.355 52.304 62.050 61.744 66.305 59.103 Iz teh podatkov je razvidno, da je bilo leto 1919. zelo slabo (posledice vojne 1). Toda stanje se je v poznejših letih na splošno popravilo, vendaT je začelo kmalu nazadovati in leto 1923. je prineslo pri konjih, govedi in prašičih najnižje stanje, pri ovcah in kozah šele v letu 1924. Brez dvoma je, da je tu v veliki meri vplivalo na stanje živine stanje paše in sploh prehrane, poleg drugih gospodarskih momentov kakor izvoz. Zadnja tri leta so je nazadovanje zopet nadaljevalo z delno izjemo leta 1926. pri govodu, perutnini in panjih. Leto 1927. pa kaže brez izjeme padanje števila živine. Tako je število konj padlo od 1926 na 1927 za 2700 glav 4.4%, goved za 26.163 10.5% (I), ovc za 2160 komadav ali 4% ter koz za 871 komadov ali 5.8%. Torej splošno nazadovanje, M se posebno opazi pri prašičih; kajti pri vseh drugih vrstah je sedanje stanje v primeri s predvojnim dovolj visoko, čeprav ga še ne dosega, prašičev pa imamo sedaj v Sloveniji le okoli 55% predvojnega števila. Najobčutnejše bi bila torej prizadeta prašičereja. Pri natančnem pregledu teh podatkov po oblasteh moramo ugotoviti, da se je stanje v ljubljanski oblasti pri nekaterih vrstah celo povečalo od 1926 na 1927. Tako je imela ljubljanska oblast 1927 (v oklepaju podatki za 1926): konj 30.407 (29.190), goved 190.550 (187.466), prašičev 103.184 (104.087), ovac 25.898 (27.019) in koz 6.937 (6.931); mariborska oblast pa je naštela L 1927. (v oklepaju 1926): konj 27.842 (31.753), goved 204.476 (233.723), prašičev 172.777 (201.685), ovac 28.391 (29.430) in koz 7.283 (8.167). Najobčutnejše je nazadovanje v mariborski oblasti in prašičih 14.5%), potem pri tonjih 12.7%, pri govedu 12.4% in pri kozah 11%. Te številke govore razumljiv jezik. Navajamo še podatke o številu perutnine in Čebelnih panjev: Štetje: 28. 2. 1919. 31.12. 1919. 1. 2. 1921. 15. 5. 1922. 15. 5. 1923. 1. 1. 1924. 15. 1. 1925. 15. 1. 1926. 15. 1. 1927. konji : 58.017 61.460 55.562 51.613 49.748 52.567 61.139 60.949 58.249 goveda: 370.084 469.650 434.719 38Л.719 348.259 379.016 410.754 421.189 395.026 prašiči : 259.483 283.175 289.024 301.690 261.566 290.689 309.213 305.772 276.661 ovce: 56.595 76.909 69.935 67.834 59.345 57.242 59.826 56.449 54.289 koze: 15.004 18.856 20.283 18.073 14.797 15.981 16.057 15.098 14.220 Tudi tu veljajo pri ostali živine omenjene konstatacije. V letu 1927. je padlo z ozirom nn leto 1926. število perutnine za 40.310 komadov ali 3.7%, število panjev pa celo za 7202 komadov aH ш 11%! Nazadovanje je samo v mariborski oblasti, dočim ljubljanska oblast izkazuje n. pr. pri perutnini celo zvišanje. Našteli so leta 1927. v ljubljanski oblasti (v oklepajih podatki za 1926) perutnine 439.459 (430 tisoč 808) komadov in 33.700 (33.897) čobelnih panjev, v mariborski oblasti pa: 641.184 (689.214) komadov perutnine ter 24.403 (32.408) čebelnih panjev. Število perutnine je v ljubljanski oblasti naraslo za 8.651 ali 2%, v mariborski pa padlo M 41.030 komadov ali 6%. Naravnost katastrofalno Pa jo padlo število čebelnih panjev v mariborski »Mašit za 7005 ali za 21.7% ! Nova vrsta ш mila za perilo Raztopite med neprestanim mešanjem zavoj Rinsa v 3 do 4 litrih vrele vode ■ r^-.v Nato izlljte raztopino v pralno kad, uapoln jeno z m lačno vodo ter namočite v njej perilo. Rinso izdelujejo Lux-tvomice. Občni »bor. Ljudska tiskarna d. d. v Ljubljani dno 10. julija ob 11 v Ljudski tisk. v Mariboru (regularia). Zvezo Zagreba s poljskim kapitalom. Kakor poročajo iz Zagreba,, je Hrvatska banka, d. d. (kapital 20 milj. Din) stopila v poslovno bančno zvezo s Hipotekarno kreditno banko v Varšavi in je bil v upravni svet Hrvalske banko izvoljen tudi zastopnik omenjene varšavske banke. Posojilo mesta Kragujovca, Iz Belgrada poročajo, da je dobilo mesto Kragujevac pri Drž. hipotekami banki posojila 30 milij. Din. Zmanjšanje števila brezposelnih. Iz mesečnega poročila Hrvatske eskomptne banke posnemamo, da je bilo v mesecu maju t. 1. registriranih 53.843 brezposelnih, kar pomeni napram aprilu znižanje za 15.570 ali 22.4 odst. To zmanjšanje jo priipsovati živahni gradbeni delavnosti in investicijam iz dolarskega posojila. Bilanco zavarovalnic za 1926. Iz poslovnega poročila Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani posnemamo da je bilo leto 1926 zn zavod kljub obilnim požarom še ugodno, ker ee kaže v bilanci. Delokrog zavoda se je razširil na celo državo in se je poleg obstoječih, dobro delujočih podružnic v Sarajevu, Splitu in Zagrebu ustanovila podružnica v Belgradu za Srbijo in Vojvodino. Za event. škode ima zavod na razpolago 12 milij. Din. Lani so bili 3 veliki krajevni požari: v Podgorici, Apačah in kranjskem okraju, kjer je bilo izplačanih nad 1 milijon odškodnine. Od ustanovitve do konca 1926 je zavod izdal 267.000 polic. Zavarovane vsote so znašale do konca leta 1.807 milij. Din več za 205 milijonov v primeri z 1. 1925. Življeneki oddelek pa je zvišal zavarovano vsoto om dalies ni poslovala. Športni teden Armada nemških športnikov raslo zmeraj bolj; državni odbor za telesne vajo jih ima zapisanih že 6,556.822. O nogometu smo pisali med tednom. Pri-denemo še: tlak on h je v Montrealu v Kanadi izgubila proti AH St.irs 4: 5, Vršovice v Sydneyu v Avstraliji proli New Caetie 2: 5, Slovan v Sofiji 4:1 in 2: 2. Boj med Romunijo in Poljsko v Bukarešti se je končal roeod ločeno 3: 3, potem ko je v prvem polčasu vodila Romunija že 2:0, švedska — Danska v Stockliolmu 0: 0. Wimbledonski boji za prvenstvo v tenisu gredo svojo redno pot naprej; zmagujejo favoriti. Dempsoy in Sharkey se borila 21. julija; zmagovalec bo šel nad Tunneya. Koliko bo zaslužil, o tem smo pisali v petek. — Švicar Clenont jo premagal v Nesaca Rudi Wagenerja v 10 rundah po točkah. Na olimpiadi 1924 je zmagal v težki teži a t lot Toiiani; par kilogramov je dvignil več kot Dunajčan Aigncr. Sedaj že spet pridno trenira; 102.5 kg je obojeročno potegnil, 110 kg tezno dvignil in 130 kg sunil; sunek je najslabši. Približno enake uspeh ima Aigner. Spaček bo pa še pred sodiščo prišel zato, ker je »javno oblast vlekel za nost. Sokolski častni sod bo tudi sklepni o njem, ali sme biti še nadnljo član Sokola ali ne. Ti Spaček ti! — Zelo prav ti pride če imaš dobrega brata športnika. Ernst Ra-demacher si je kito prelegnil in mora precej časa počivati. Na neki prireditvi jo bil na programu, pa pri najboljši volji ni mogel nastopiti; vskočil je tak hud veter in tako močno valovanje, da je odnehal. Včeraj je odpotoval v Ameriko; tja je šel tudi že VieLjub-ljanac kvalitetno vožnjo po Sloveniji in malo tudi po Hrvatski. Prvi dan Ljubljana—Kamnik— Gornji grad—Mozirje—Sp. Dravograd — Maribor —Ptuj—Rogaška Slatina, 250 km. Drugi dan: Rog. Slatina—Brežice — Samobor — Knrlovec—Metlika —Novo mesto—Ljubljana, spet 250 km. Skupaj 500 kilometrov. Hočejo napraviti ladjo, ki bo vozila iz Bresta na Francoskem v Newyork 50 ur; bo torej samo za polovico počasnejša kot aeroplan. — Pinedo je nazaj prišel, v Italiji navdušen sprejem. Sicer ga pa malo omenjajo. Lindbergh in drugi so mu račune prekrižali. Sicer pa beri o aviatilri »Slov.< od 24. t. m. Tam izvemo tudi, da bosta leteli dve ženski čez Atlantik, Nemka Rasrhe in Rusinja Philipps (v članku je bilo pomotoma tiskano Islandija namesto Irlandija). Sedaj pa še lahka atletika. Ze lani smo pisali, da bo začel Nurmi po porazu proti Peltzerju in Wideju spet smotreno trenirati. In je tudi začel in je že dosegel uspeli; 2000 m jo tekel v novem svetovnorekordnem času 5:24.6, doslej Wide 5:26. Pri tem je tekel 500 in v 1:18, 1000 m v 2: 40.2, 1500 m v 4:02.8; posebej še je pa tekel 1500 m v 3: 59.8. Njegov rojak Mattilainen je tekel 5000 m v 14: 56.4. Približno toliko v Berlinu tudi Katz, zopet Finec. Nemec Kohn je tekel 5000 m v 15:07.6, je torej Petriju tik za petami, dobe -edno. Barnton je v teku na 800 m premagal slabo razpoloženega Peltzerja v 1:55.1 (ne 1:51.1, svetovni rekord na 804.665 m ima Pettzor z 1:51.6). 100 m Kornig 10.6, 400 m Biichner 49.8, 4X100 m klub Charlatlenburg 42.2. — Še Indijanca »Veliko pero* tomo omenili; tekel jo od Milwaukeo do Chicago. 136 km, 19 ur in 47 minut; bil je prvi od desetih Indijancev, dobil je nagrado 1000 dolarjev. — Wightman-Smith je tekel 110 m lese v 15 sekundah. Svetovni rekord Thomsonov jo 14.8. Zadnjič je tekel Danec Peter-son celo 14.7, pa mu je veter v hrbet pihal in eno leso jo podrl. — Da letita vča*ili dva namesto enega in da vendarle eno samo ime leti, smo pisali v petek. — Sedaj bomo pa še malo poskočili: Svensson troskok 14.76, Bergstrom višina 1.90 m, drugi Skandinavci 185 do 186; daljava jjovsod čez 7 m, Norvežan Gram 7.285. — In še metali bomo: diskoe Torpo 44.35, Poljak Baran 44.42: krogla Jàrvinen 14.72, Brechenmacher obojeročno 14.14 f 11.83 — 25.97, nov nemški rekord. Tale Edwardsova bo pa kmalu tako hitro tekla kot moški; 220 y je pretekla v 26 sekundah! Junkersova pa 100 m v 12.4 in je skočila 1.45 m visoko in 5.40 m daleč Poljakinja Warecka je tekla 800 m v 2:44, tudi prav lepo. Poleg Edwardsove beremo v zadnjih dneh največ o Nemki Ran-netsmiller, ki je skočila 1.525 m visoko, nov nemški rekord. Ali je res skočila Tralnikova že 1.50? Svetovni rekord Gunnove je 1.55 m. »Kako se naučim fotografirati« je pravkar izšla v drugi, popravljeni izdaji. Dobi se v vsaki knjigarni. Cena Din 10.— Cerlkveni vestniK Duhovne vaje za qq. duhovnike v Domu bodo od 4. do 8. julija, od 4. do 8. avgusta in od 19. do 23. seplembra. — Vodstvo. Procesija z Najsvetejšim v cerkvi sv. Joiefa bo nocoj ob pol 8. Kongregacije se prosijo, d« se to procesijo polnoštevilno udeleže. Zbirališče v kapeli. V Oriulinskem samostanu v Ljubljani bodo letos duhovne vaje za učiteljice od 15. do 19. avgusta. Začetek: 15. avgusta zvečer ob 6. uri. Sklepi 19. avgusta zjutraj. Staro in novo udeleženke iskreno vabi — predstojništvo. T uristilka SLUŽBA B02JA ZA TURISTE. Na Kredarici bo od 29. junija do 4. septem« bra vsako nedeljo in praznik ob 8. uri sv. maša, razen ako bi bil dan prej stalen dež. V Kamniški Bistrici za enkrat ni določena stalna služba božja, ampak so bo dan in čas v časopisju posebej javil. V Ljubljani je pred odhodom turistovskih vlakov sv. maša v stolnici ob 4. in ob pol 5., pri franliikanih ob pol 5. uri. — Aljažev klub. Orel Konjenice pri sprevodu dne 3. julija ne bo, ker no dobimo konj. Zatorej ni treba jemati jahalnih hlač s seboj. Oni telovadci, ki nimajo krojev, naj si po možnosti že doma preskrbijo čepico, ker nastopimo pri prostih vajah v čepicah. Orliike kroike opozarjamo, da so glede prireditve v Ljubljani in v Celju strogo ravnajo po navodilih v okrožnici šl. 1443 z dno 10. jun. t. 1. Krožki, ki šo niso poslnli prijav za prireditev v Ljubljani in Celju, naj to store nemudoma. _ Slov. Orliška Zveza. CJuMjansteo aZeđišče OPERA. Začetek ob 20 zvečer. Nedelja, 26. junija: Zaprto. Ponedeljek, 27. junija: Zaprlo. Torek, 28. junija: GORENJSKI SLAVČEK Izven. Sreda, 29. junija: POLJSKA KRI. Izven. Naznanila Oblastna zadruga slaSéiêarjov, medičarjov in izdelovalcev kandit v Ljubljani bo imela svoj redni letni občni zbor dne 4. julija 1927 v posvetovalnici zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Ljubljana Beethovnova ul. 10, pritličje, desno. Člane, ki bi brez tehtnega vzroka od občnega zbora izostali, se bo kaznovalo z globo do 800 Din. Za promenado sivi ali drap 189- gosp. Karolu Skeli, trgovcu v Kamniku. Danes so se pojavili po Kamniku Vaši reklamni plakati »VcSa ideja«, katere ste 7. isto vsebino skoro dobesedno posneli po mojem delu, ki je bilo naročeno v tiskarni Slatnar v Kamniku. Čudim se, na kak način je moje delo, zaupano tiskarni, došlo v Vaše roke, še bolj pa, da se Vam ne zdi neprimerno posnemati dela mlajših trgov-cev-začetnikov. Lahko bi računali s tem, da pride Vaša taktika v javnost, kalera Vam gotovo ne služi v reklamo. Nisem sovražnik nobene reklame, ki jo izdajajo moji konkurenti, nasprotno odobravam trgovsko gibanje v Kamniku, katero naj pa vsak po svoje izvaja, ker sc s tem pritegne širšo okolico ter poveča konsum pri vseh trgovcih, kar je za splošno gospodarstvo dobro. — Obsojati pa moram na vsak način, da Vi mojo reklamo posnemate s tem, da isto s prejšnjim datHmoin izdajate ter hočete s tem javnosti pokazati, da sem stvar posnel jaz od Vas. To Vaše ravnanje nc more roditi nikdar trgovske vzajemnosti in medsebojnega zaupanja. — Priporočam Vam, da drugič tudi Vi iz. najdete kako originalno reklamo, jaz Vam pa že v naprej zagotavljam, da je ne bom nikdar po Vas posnemal. Miloš Kramar, trgovec v Kamniku. Za »Poslano« odgovarja uredništvo le v toliko, kolikor določa zakon. Dober uspeh. Znano je, da ni v nobeni državi strast igranja v loterijo tolikšna kot pa pri naših sosedih v Italiji. Poleg tega pa tudi nikjer ni toliko praznoverja. Neki znani pisatelj, kateremu ta strast in praznoverje sorojakov ni ugajalo, je napisal brošuro, v kateri s plamtečo besedo dokazuje, kako nespametna je strast igranja v loterijo, koliko težko prisluženega denarja se tako rekoč zmeče ven in pa kako nesmiselno je praznoverje, ki je združeno z igranjem. Celokupen tisk je odobraval pisanje ter v naprej prorokoval, da bo imela brošura velik moraličen vpliv na igralsko strast ter jo močno omejila. Uspeh res ni izostal, kajti kmalu potem, ko je brošura izšla, je pisatelj prejel pismo sledeče vsebine: Velespoštovani gospodi Z globoko hvaležnostjo do Vas in Vaše brošure proti loterijski igri, primem za pero ter Vas obveščam o moji veliki sreči. Vaša brošura ima 88 strani, 44 listov in je izšla 27. aprila. Pri zadnjem igranju loterije sem stavil številke 88, 44 in 37 ter zadel glavni dobitek. Sprejmite . . .« itd. Zares, sijajen uspeh in pisatelj brošure si lahko čestita. Muha hot filmska zvezda. V Hollywoodu, kjer je največja amerikan-ska filmska centrala, so prirejali film z lepo donečim naslovom »Zlato otroško srce«. V filmu pride na vrsto glavni prizor, v katerem se mora ta baby nasmejati. S smehom otroka film stoji in pade. Brez babyja si tega filma ni mogoče misliti in filma ne brez otroškega smeha. Toda, ko je operater vrtil svoj aparat ter bi morala slediti scena s smehljajočim se ba-byjem, je ta kratkomalo stavkal. Naj so poskusili, kar so hoteli, otrok se ni nasmejal. Imel je svoje muhe, ravno tako kot njegove odrasle tovarišice ob gotovih časih. Čakali so četrt ure na smeh, eno uro, pol dne — baby je srepo zrl predse ter se ni zasmejal. Igrali so mu harmoniko — nič, prišla je jazz banda, ponujali so mu velikega tedy-medveda, komik se je trudil, da bi otroka pripravil do smeha, pačil je obraz na vse mogoče načine, tako da so se vsi okoli stoječi valjali od smeha, toda nič ni pomagalo. 2e so hoteli namero opustiti ter poskušati drugič, kadar bo baby boljše volje. Kar se prične otrok smejati, na ves glas smejati, kot še nikdar poprej. Operater je vrtel in vrtel svoj aparat, a smeha še ni bilo konca. Režiser si je mel roke, vse se je veselilo izvrstnega filma, ki bo gotovo vsepovsod ugajal. Kaj pa je bilo vzrok, da se je baby naenkrat tako temeljito premislil ter se tako prisrčno nasmejal? Na otrokov nos se je vse-dla muha ter se sprehajala okoli otrokovih nosnic, kar ga je seveda ščegeatlo in povzročilo, da se je smejal. Muha je bila pri tem tudi fotografirana, četudi ni bila za film predvidena, in pravijo, da se poda na nosku otroka in da je užitek gledati, kako muha leze sem in tja, baby pa se na vsa usta reži. Hlače za 4000 rubljev. Kako izborni gospodarji so današnji mogotci v Rusiji, kaže naslednja dogodbica: Ivan Kasak, delavec v državni tovarni v Irkutsku, si je strgal delovne hlače. Zgodilo se je to med delom in brez njegove krivde, zato je bilo sa-moposebi razumljivo, da mu mora oskrbništvo tovarne hlače nadomestiti. Ivan Kasak, ki je bil skozi in skozi boljševik in ni dopustil, da bi se mu katerakoli njegovih pravic kratila, je zahteval od vodstva tovarne nove hlače. Ravnateljstvo pa se je zahtevi uprlo. Sedaj je bil podan povod, da je strokovna organizacija stopila na plan. Najraje bi bili takoj stopili v stavko. Vendar so se premislili ter najpreje poskusili s pogajanji. Naslecjnje jutro se je zbralo 300 delavcev tovarne ter 15 članov ravnateljstva, da bi se porvetovali, kako ta kritičen slučaj spraviti s sveta. Pred vsem so izvolili razsodišče, nato pa pričeli s posveti. Vsi oni, ki niso bili tako srečni, da bi bili izbrani za razsodnike, so razpravljanja potrpežljivo poslušali. Opoldne so šli vsi k obedu, potem pa s podvojenimi močmi nadaljevali debato do večera. Po osemurnem posvetovanju so se končno zedinili, da so sklenili kompromis. Napravili so protokol, po katerem se obe stranki obvezujeta, namreč Ivan Kasak na eni strani, ter ruska država na drugi, da nocita vsak polovico stroškov za nove hlače. S tem rezultatom je bilo vse zadovoljno. Da je skoraj celi dan obrat tako rekoč počival in da ie ta zastoj stal državo nič manj kot 4000 rubljev, to nikomur niti na misel ni prišlo. Zastrupljene znamke. Pred nedavnim časom so pisemske znamke v Afganist-nu pošle. Poštna uprava v Ka-bulu je jadrno naročila iz Anglije novih. Ker se je pa dobava zakasnila, zato so morali misliti, kje bi se dal dobiti nadomestek. Toda manjkalo je primernega papirja. Kaj naj storijo, | država bo oškodovana, ako bodo pisma ostala brez znamk! Pa so se domislili, da ima dro-gerist v svoji trgovini veliko množino papirja, s katerim se love muhe. Na ta mušni papir so toraj v naglici natisnili potrebna znamenja kot provizorične znamke, Klej, s katerim je bil papir prevlečen, je bil namesto gumija in vse je šlo gladko. Toda bili so pa taki med prebivalstvom, ki so po stari navadi znamke oslinjali, preden so jih pritisnili na pismo, in posledica tega je bila, da so dotični oboleli na zastrupljenju. Dve osebi sta celo umrli, druge so pa vložile tožbo proti državi. Mušji papir je bil seve takoj izločen iz prometa, vendar se je nekaj pol ohranilo. Ti izvodi so sedaj velika redkost in za zbiralce znamk prava muka, ako jih ne morejo dobiti. Plačujejo zanje bajne cene. Kako se obnašajo v kinu živali Neki Anglež je ravnokar napravil več zanimivih poskusov z živalmi, katere je peljal v kino, da bi videl učinek gibljivih slik nanje. Pričel je s psi. Pripeljal je bernardince, volke, jazbečarje itd. Pred njimi sc je pokazal film, na katerem jc bilo videti pse, mačke in druge živali, ki so skakale, plezale itd., toda niti eden navzočih psov se ni zmenil za vse to, popolnoma apatično so motrili slike, ali pa celo tega ne. Le eden jazbečarjev je skočil za mačko ter letel proti platnu, a je takoj spoznal, da je le senca ter se vrnil. Vse drugače pa je bilo z mačkami. Ko se je pokazal na sliki velik pes one vrste, kakršne mačke najbolj sovražijo, so vse skrivile hrbte ter jezno puhale v smeri proti psu. Iz tega so navzoči sklepali, da je maček odvisen le od vida, pes pa od svojega glavnega čuta, to je vonja, kakor tudi sluha. Zanimivo je bilo opazovati perutnino. Gosi in race so zagnale glasen vrišč, ko so ugledale na platnu sebi enake, petelin se je hotel spustiti v boj z navideznim tekmecem in velik sokol je treščil na platno. Tudi sove so j se dale premotiti; manjše ptice, med temi tudi vrabci, pa ne. Salon za lepotičenje psov. Neki živinozdravnik je -ravnokar v bogataškem delu mesta Londona otvoril salon za lepotičenje psov. Zaposlenih ima kar cel štab zdravnikov, kirurgov, zobozdravnikov, pedi-kuristov, frizerjev ter špecijalistov za lepotičenje, »Pes mora nuditi ravno tak estetičen pogled kot človek,« pravi lastnik tega salona. »Kadar gre milostljiva s svojim psičkom na sprehod, mora pokazati elegantno silhueto, ji mora delati čast, njegov rep mora biti pravilno zakrivljen, mora biti umit, masiran, par-fumiran« itd. Gotovo mora biti v Londonu polno takih ljudi, ki nimajo večje skrbi kot pa je skrb za psa, kajti pred tem na novo otvorjenim zavodom celi dan čakajo avtomobili lastnikov teh pset. — Tu leži dradoceni ruski hrt pod žarki umetnega solnca, tam popravlja zobozdravnik nemški dogi zobovje ter ji nadevlje zlate krone na načete zobe, zopet v drugem kotu par-fumirajo in pudrajo malega pekinčana. Skratka, veselje je biti v Londonu pes, to se pravi, ako si je izbral lastnika, ki ima denar in pa ki je nekoliko prismojen. Toda, kjer je največ razkošja in potrat-nosti, tam je blizu tudi največ socijalne bede, in tako je tudi v Londonu. Krščanski človek bi gotovo ne mogel posvečati tolike skrbi neumni živali, svojega sobrata pa pustiti gladu umirati, kakor ravno v Londonu takih slučajev ne manjka. Kako na Kitajskem kuhajo. Gotovo ni na svetu naroda, kateri tako rad kuha, peče in cvre kot pa Kitajci. Toda ne samo ženske, pač pa v še večji meri moški. In to od mandarina do kulija in od glavne žene bogatina pa do žene berača. Mandarin polaga več važnosti na sestavo jedilnega lista kot pa na razvoj kake važne državniške zadeve, in kuli potrati mnogo preveč časa z mešanjem raznih omak, kot pa, da bi mislil na to, kaj bo jutri jedel in ali bo sploh imel kaj jesti. Meščanska restavracija je navadno ozka hiša, ki se nahaja v komaj tri metre široki ulici. Pred vhodom je vse v zlatih črkah in znamenjih pobarvano. Skozi vhod sc pride najpreje v kuhinjo, katera je nasičena raznih duhov in je tako najboljša reklama. Sicer pa dim oglja, s katerim kuhajo, ni posebno prijeten. Kuhinjsko osobje, ki je večinoma le iz moških sestavljeno, ni tako, da bi vzbujalo apetit, zato je bolje, da v ono stran ne gledamo preveč. Kitajec v takih malenkostih ni posebno natančen. Če pa premagamo svoje tenkočutje in pogledamo, kaj se tu vse kuha, bomo videli predvsem glavno hrano Kitajca, poparjen riž. Ako je riževa žetev slaba, čisto naravno sledi lakota v deželi. Kako važno vlogo ima riž, razodeva že kitajski jezik, kajti jesti se pravi »či fan« (riž vzeti). Toda v kuhinji je tudi vse polno zelenjave, mnogo tudi take, kakršno imamo pri nas. Nikjer pa ni videti krompirja, tega Kitajec ne je. Najbolj priljubljeno je svinjsko meso, a tudi kozjega porabijo zelo veliko. Govedino pa jedo samo ob času lakote, ker imajo napram govejemu mesu iste predsodke, kot mi napram konjskemu. Tudi perutnina je priliubljena, vendar ne v tej meri kot pri nas. Na kitajskem jedilnem listu najdemo vse vrste rib, rakov, želve, ostrige, školjke, lastavičja gnezda, kobilice, sviloprejke ter ptičja jajca vseh vrst. Za maščobo rabijo navadno le rastlinsko olje, kot »dišavo« pa največ češenj. Marsikatera jed bi bila tudi za naš okus, v splošnem pa ni in bi bilo treba železnega nosa, da bi se mogli sprijazniti s kitajskim »kvang sui« (okusom). Posebno pa je Kitajec dovzeten za slaščice vseh vrst. Potico iz zmletega riža ima silno v čislih, potem bonbone iz fižolove moke, s sladkorjem potreseno seme konopelj, oslajene in razdvojene češnjeve in češpljeve pečke itd. Notranjščina take kitajske restavracije ni nič kaj vabljiva. Tla so na debelo prevlečena z umazano skorjo, kar pa je za lokal reklama. Boljši prostori so v gornjem nadstropju, ki pa tudi niso glede čistoče mnogo na boljšem kot pa spodnji. Tujec takoj opazi, da je lokal poln samo moških, nobene ženske ni med njimi. Na Kitajskem namreč ni v navadi, da bi ženske obedovale skupaj z moškimi. Nekaj o koledarju. Ako ima kedo časa, naj se vtopi v študij koledarja in tam bo našel marsikatero zanimivost. Videl boš, da več mesecev pričenja z istim dnem tedna. Januar pričenja vedno z istim dnem kakor oktober, april z istim kot julij, september kot december in februar, marec kakor tudi november imajo isti dan tedna za začetek. Maj, junij in avgust pa vedno pričenjajo z drugimi dnevi tedna. Razun v prestopnem letu sta prvi in zadnji dan leta ista dneva tedna. Radio PROGRAMI: Zagreb 310, Breslau 322.6. Praga 348.9, Stuttgart 379.7, Frankîurt a. M 428.6, Brno 441.2; Rim 449, Langenberg 468.8, Berlin -183.9, Dunaj 517.2, Varšava 1111. Nedelja dne 26. junija. Zagreb: 20.30 lahka večerna glasba, 22 plesna godba. — Breslau : 20.10 z drobnogledom skozi mesto Breslau, 21 koncert. 22.30 novi šlagerjL — Prajra: 20 prenos iz Smetanove dvorane reprezen-tacijske hiše v Pragi: simfoničen koncert (sodeluje češka filharmonija), 22.20—22.50 prenos iz Narodnega doma v Vinohradih. — Stuttgart: 20 vesel večer. — Frankîurt : 20.30 Schumann-Brahmsov koncert, nato do 24.30 plesna godba. — Brno: 19 koncert, 20—22.15 prenos iz Prage. — Rim: 21.15 Serita d'Opéra Italiana. — Langenberg: 20.30 lahka glasba, nato do 24 plesna godba. — Berlin 20.30 Berlinska nedelja (sodelujejo A Braun, koncertni orkester Kermbach, P. Graetz, Ch Freyer), 22.30—0.30 plesna godba. — Dunaj: 19.30 komorni večer, 20.30 dunajski plesi in pesmi, nato lahka večerna glasba. — Varšava: 17 slavnostj ob priliki prenosa zemeljskih ostankov Julija Slovackega. Ponedeljek, dne 27. junija. Zagreb: 20.30 komorna glasi a, 22 prenos iz kavarne Korso — Breslau: 19.20 ura tehnike, 20.20 koncert, 21.20 prenos iz Glehvitza: Stare in nove pravljice in burke. — Pra#a: 20 vremenska napoved in poročila, 21 časovni sitfnal praške zvezdar-re, literarni del, 21.15 zabavna glasba, 22 časovni signal, zadnja poročila, športne vesti, 22.20—22.50 prenos iz Bratislave: prenos iz kavarne »Redoute*. — Stuttgart: 20.15 večer enodejank; I. »Die letzte Szene«, II. »Weisser Weinc, III. »Der lila Hand-schuh«, IV. »Bohémiens* nato: Funkbrettl. — Frankîurt: 20 sinagoška glasba, izajajo zbori frank-furtskih občinskih sinagog, nato: večer v frank-furtskem narečju. — Brno: 20.30 vesel večer. — Rim: 21.10 Selezione deli'Opera comisa »L' Ultima Notte« del Mo G Gabriele Gianolio. — Langenberg: 20.15 das bergisehe Land, 20.35 Bergischer Abend, 22.50—24 prenos koncerta iz hotela »pri Pošti«. — Berlin: 20.30 napredovanja in problemi električne tehnike poročevanja, 21 koncert solistov. — Dunaj: 19 prenos iz dunajske državne opere: Smetanova »Prodana nevesta«, — Varšava: 20.30 koncert. Torek, dne 28. junija. Zagreb: 20.30 koncertni večer, na sporedu: jugoslovanska glasba. — Brcflau: 20 G. Haupt-mannova igra »Fulirmann Hensehel«. — Praga: j 20 vremenska napoved in poročila, 20.10 pilsenski I večer, 21.30 zabavna glasba, 22 časovni signal pra- Uspele zvijače. Odvetnik G rčar je bil vzoren d nižinski oče in zakonski drug, ostajal doma in ni maral r.a zatohli zrak po gostilnah in kleteh. Le sobota je bila v tem oziru izjema. Sobotni večer ni bil njegov, kakor se je sam večkrat izrazil, pač pa je bil društva »Concordia«, kateremu je pripadal in katerega glavni namen je bilo tairokiranje. Vse prošnje in zvijače, da bi svojega možička odvrnila od te navade, niso nič zalegle in ženka se je morala udati. Ti večeri, ki so se vlekli navadno čez polnoč, eo bili ženi trn v peti. >V nedeljo zjutraj pa ne more vstati ,< se je pritoževala, >Micka ne more pravočasno pospraviti sobe, popoldne pa, ko bi rada šla z njim na sprehod, je pa utrujen in se mu nikamor ne ljubi.« Take pritožbe so se ponavljale vsak teden in kakor že rečeno, pomagalo ni nič in ostal je stari sobotni tarokist. Posebno danes bo zanimivo, ko bo pred običajnim taroki ranjem še občni zbor z vele-zanimivim dnevnim redom in kot živahen debater seveda ne sme manjkati. Toda manjkalo je le malo do tretje ure, ko so se vrata .škripajoče odprla pred vrnivšim se odvetnikom in so njegovo boljšo polovico zbudile iz sladkega spanja. >Ali sem te zbudil? Prav žal mi je! Seveda ta vrata! Si že dolgo v postelji?« »2e od enajstih in tako dobro som spala. Koliko pa je že ura?« >Da, da, prvo spanje — najboljše spanje. Ravnokar jo ura bila eno.« Hvala bogu, je mislil, samo da verjame, in pričel se je spravi ati, ne da bi ga vest radi te laži kaj pekla. Slučajno pa mu je pogled padel na žepno uro in videl je, da bo vsak hip ura tri. »Hm, laž ima kratke noge!« si je mislil sam pri sebi. »Zdaj pa zdaj se bo oglasila stenska ura v sosednji sobi Ln mestna ura v stolpu bo z mogočnim glasom oznanjala tretjo jutranjo uro. Kaj storiti?« Bil ne bi advokat in z vsemi žavbami namazan, ako bi si ne znal pomagati iz zadrege in ravno v pravem času mu je še prišla rešilna misel. >Pomisli, draga moja,« je takoj pričel živahno in glasno, >danes niti do tarokiranja prišli nismo, tako so bile debate občnega zbora dolge in ti ne veš, kakšno razburjenje je bilo, kot da bi bila domovina v nevarnosti. Posebno Hočevar, saj ga poznaš, svetnika Hočevarja ... Gospoda moja, je vpil (in med tem, ko so mestne ure naznanjale tri, je na-vihanec razgrajal in vpil): Gospoda moja! Kaj si odbor pravzaprav domišlja. To je naravnost teroriziranje, škandal! Vsi imamo pravico in tudj dolžnost, da se nas o stvari prej obvestil Ne damo se kar tako, ne! Ze vemo, koliko je ura bila! — K stvari, k stvari! so kričali nekateri člani. — Nezaslišano! Škandal vseh škandalov! Konec debate! Ne, usta si ne dam zamašiti! Pravica bo zmagala, če danes ne, pa jutri! To je nasilje! Predsednik zvoni. Vzemite mu besedo! Ven z njim! Sramota! Fuj! — Skratka, bilo je tako, kot v kakem turškem parlamentu. — Toda, zdaj pa le zaspiva« (ure so namreč med tem razgrajanjem že odbile). >Lahko noč!« Obrnil se je v pcsteljj iu se oddahnil. In spal ie tako kot oni, ki ima najčistejšo vest. Veščaki trdijo, da en tisoč morskih psov požre vsak dan okoli 20 ton rarnih rib. Zato dajo angleške oblasti deset šilingov nagrade za vsako glavo morskega psa. Toda "koda, ki jo napravijo ti morski roparji, je le malenkostna v primeri z ono, ki jo povzroči domači zajec. Med vojno so jih Angleži tako rekoč zatrli, sedaj pa je njih število zopet strašno naraslo. Angleški farmer ima velikansko škodo radi te nadloge. Vsa žitna polja, posebno pšenico, mora dobro ograditi, sicer mu zajec vse uniči. Tretji škodljivec je podgana. Trdijo, da na vsem britanskem ozemlju napravi podgana škode 40.000 funtov dnevno, to je enajst milijonov dinarjev. Gotovo je to mnogo, za naše razmere skoro nepojmljivo, vendar pa še vse to ni nič v primeri s tem, kar napravi podgana škode v Rusiji. Pripetilo se je, da je jutranji vlak v Leningradu moral obstati, ker radi neznanske množine podgan, katere so se pomikale k vodi, da si ugase žejo, ni mogel naprej. In ko so odprli velikanski elevator, v katerem je bilo nakopičeno žito, je bil ta prazen in 5000 vreč žita uničenega. Otok Howe v Avstraliji je bil po podganah izstradan. L. 1919 je neki parnik nasedel ob tem otoku in podgane so splavale na otok. Tu so se tako hitro razmnožile, da so uničile vse poljske pridelke. Ko je teh zmanjkalo, so sc spravile nad ptice, in ko ni bilo več ptic, so se zaredile žuželke in druga golazen v taki množini, da so te uničile še ono, kar so podgane dušIHk. Prebivalstvo ie obuDauo zapu- stilo otok. Sedaj je popolnoma zapuščen in ker ni ničesar užitnega več na otoku, bodo tidi podgane poginile od lakote. V Južni Novi Valeški v Avstraliji je toliko podgan, i!a ne uničujejo le žita, pač pa tudi moko po pekarnah, in zdi se, da je brez uspeha tudi strup, s katerim jih hočejo pokončati. Psi in mačke so že davno odpovedali lov nanje. V Californiji je pa miš ona, ki grozi vse uničiti. Kadar se selijo iz kraja v kraj, izgleda kot ogromna, premikajoča se preproga in ustaviti se mora ves promet, niti avto ne more nikamor, ako zaide med te milijone miši. Patagonija je središče ovčjereje. Na tisoče in tisoče ovac pa uničijo vsako leto črede psov-volkov. To so nekaki divji ovčji psi, ki so se sparili z volkom. Ne bojijo se niti človeka in marsikaterega ovčarja so že raztrgali. Tako silno ogrožajo ovčjerejo, da Patagonija izvaža vsako leto manj volne. V zahodnih državah Amerike so se pa silno razmnožili takozvani divji konji. Pojavijo se v desettisočih ter uničijo vso pašo, tako da za domačo žival ničesar ne ostane. So to silno revne živali in za nobeno rabo, tako da se ne izplača loviti jih; škodo pa napravijo prav ogromno. Uničujejo jih tako, da cele črede obkolijo ter postreljajo. Vseh teh nadlog pri nas hvala Bogu nimamo. ČipHe DomaČe1 ročno delo Ifl. Ш\\\ 51ШШ najcenejše pri Osretfnîi Čipkarski zadruo Ljubljana, Kongresni ltydz«. Četrtek, dne 30. junija, '■i Zagrob: 20.30 komorna glasba, 21.45 poročila, 22 prenos iz kavarne Korso. — Breslau: 20 prenos iz Liebichovega gledišča: >20 lot Nelson«, revija H. H. Zerletta, glasba R. Nelsona. — Praga: 20 prenos iz Brna, 21 koncert, 22 časovni signal praške Evezdarne, poročila, športne vesti, 22.20 prenoe iz restavracijo Narodni dom v Kr. Vinohradih. — Stuttgart: 20 svobodnjaške pesmi iz starih dob, 21 zabavni koncert. — Frankfurt: 20 prenos iz Magdeburga: koncert berlinskega radio-orkestra ; nalo do 2-1.30 koncert domačega orkestra. — Brno: 19 koncert, 20 češke, moravske, šlezke in slovaško narodne pesmi, 21 vojaški lumcert inf reg. št. 43, 22—22.15 prenos iz Prage. — Rim: 21 tO Selezione deli'Operetta: »La Principesaa della Czarda«, di Kâlmân — Langcnberg: 20.30 B. Brechtova veseloigra »Mann ist Marin«, nato do 24 plesna godba. — Borlia: 20 prenos iz Magdeburga, orkestralni koncert 22.30—0.30 plesna godba. — Dunaj: 20.05 sto-rije in groteske, 20.50 koncertna akademija. — Varšava: 20.30 večerni koncert. Potok, dne 1. julija. Zagreb: 20.30 večer pesmi in arij, 22 plesna godba. — Breslau: 20.15 prenos iz Gieiaitza: koncert, 22.15 espéranto. — Praga: 20 vremenska napoved, 20.10 L. Stronpeznicky: >Nasi furianti«, igra, 22 časovni signal praške zvezdarne, poročila, športno vesti, 22.20 reproducirana glasba. — Stuttgart: 20 prenos iz Ttibingena: simfoničen koncert. — Frankfurt: 20.15 prenos iz Kassela: solo-instrumen-talna glasba virtuoza na lauto in gilaro 11 Kletna, 21.15 okretni večer, nato do 24.30 zabavna glasba (obojo iz Kassela), — Brno: 19—22.15 prenos iz Prage, — Rim: 21.10 Concerto in onore della Compositrice La ura Brescha. — Langonberg: 19.30 A. Adamova komična u|>era »Lonjumeanski posliljon«, 22.45 koncert iz kavarne Korso. Dortmund. — Berlin: Ž0.30 A. Elirenstein, pesnik čila iz lastnih del, 21.15 simfoničen orkester na pihala, 22.30 večerna zabava. — Dunaj: 19.30 pesmi poje operna pevka g. Ilussa, 20 večerni porgram. — Varšava: 20.30 večerni koncert. Sobota, 2. julija. Zagreb: 20.30 koucerlni večer, 22 prenos iz kavarne Korso. — Breslau: 20.15 vc.sel G. Jaco-byjev večer. — Praga: 19.15 prenos iz Brna, 22 časovni signal praške zvezdarne, poročila, športno vesti, 22.25—22.50 prenos iz narodnega doma v Vinohradih. — Stuttgart: 20.15 narodne pesmii, 21.15 prenos Iz Freiburga: večerni koncert, 23—24 prenos iz Frankfurta: plesna godba — Frankfurt: 20.15 A. L' Arronge: »Mein Leopold« ljudska igra, nato do 24.30 j»<».band. — Brno: 1915 prenos iz narodnega gledališča: B. Smetanova opera »Li-buša«. 22—22.15 prenos iz Prage. — Rim : 21.10 Trnsmissione da uu Teatro. — Langenherg: 20.10 ura delavca.20.35 nove balade iz Weslfalikega, 21 vesel večer, nalo do 1 plesna godba. — Berlin: 20.30 vesel zaključek tedna. Mark Twain, nato zabavna glanha, 22.30—0.30 plesna godba. — Dunaj: 19 F. VVerfelova drnmalična histerija »Juarez in Maksimilijan«, 22 večerni plesni koncert. — Varšava: 20.80 večerni koncert, 22.30 jazzband iz kavarne »Kydz«. rolsteđODonjfl VRTNAR službe bodisi pri kakem privatniku ali za pomočnika. Naslov pove upiava lista pod številko 4910. Trgov, nastavljencc 23 let, dobro izvežban, v mešani stroki in manu-fakturi, zmožen slovcn., jrbskega in nemškega |e-zika, uslužben kot prva moč v večji trgovini, želi primerno službo, event. prevzame manjšo trgovino na prometn. kraju. Cenj. ponudbe pod šifro: Pošten 4857« na upravo. PRODAJALKA (začetnica), izvežbana v mešani stroki in manu-fakturi, pridna in poštena, s primerno šolsko izobrazbo, išče radi likvidacije trgovine primernega mesta. Cenj. ponudbe na upravo lista pod: »Prodajalka« štev. 4890. Iščem mesta GOSPODINJE ali kaj sličnega. Vajena vseh trgov. in pisarniških poslov. Ponudbe na upravo pod »Usoda« št. 4924. PRAVNIK s 6 semestri, štiriletno bančno in pisarn prakso, išče službe pri odvetniku ali notarju. Zmožen tudi srbohrvaščine in strojepisja. Nastopi takoj. Naslov v upravi pod št. 4947 ŠIVILJA sprejme pridno, pošteno UČENKO И—17 let, 8 km proti Kamniku, tik postaje. — Železničar, hčerke imajo prednost. - Izvršujejo se prvovrstna dela. Naslov v upravi pod štev. 4966. UČENCA s primerno šolsko izobr., sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Učna doba 3 in pol leta. A. Sušnik, železnina, Ljubljana. TRGOV. VAJENEC, koji je dovršil dvorazred-no meščansko šolo, oziroma gimnazijo, poštenih starišev, se sprejme v galanterijsko trgovino. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4980. Za .takojšen nastop rabim 2 konjska HLAPCA za prevažanje lesa. Mesečna plača ob hrani in stanovanju 350—400 Din. Na pismene ponudbe se ne ozira. Več se poizve: Franc Kmet, Trbovlje II. Sobarico (perfektno), srednjih let, sprejme Evgcnija Hribar, Ljubljana, Zaloška c. 14. PLETILJA sprejme delo na dom, in sicer za nogavice ter za otroške čepice, majcc in hlače. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4926. KUHARICA starejša, samostojna, želi mesta pri boljši družini, ali dveh osebah za vs\ Je mirna, zanesljiva, in razume vsa hišna dela. Sedaj ali pozneje. Ponudbe na upravo lista Maribor pod »zanesljiva«. TRGOV. POMOČNIK posodi 10.000 Din ali položi kot kavcijo in plača 250 Din onemu, ki preskrbi službo v trg. vsaj do 20. julija 1927. Ima 15 let prakse in lepa spričevala. Ponudbe na upravo pod šifro: »Dobra moč« 4978. Iščem službo TAJNIKA ali POSLOVODJE pri kaki večji denarni ali blagovni zadrugi. Cenjene dopise pod »Zadrrgar št. 14931« na upr. »Slovenca«. Sprejmem pridno, zaneslj. PRODAJALKO Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Delikatesa«, Lepo, solnčno SOBO, za dve osebi, opremljeno, v Krškem, nudim letovi-ščarju ali drugim v najem. Tomaž Peteln, Krško 61. LETOVIŠČARJI ! Oddam 2 sobi s 3 posteljami in kuhinjo. Vrt na razpolago. :: Dovje-Moj-stranal Interesenti lahko osebno ogledajo. Event. instrukcije v realijah čez meščan, oz. nižje razrede gimnazije. - Naslov pove uprava pod številko 4932. Dve sobi s poseb. vhodom od stop-njišča, prazni ali opremljeni, event. sobo in kabinet, se išče v neposredni bližini glavne pošte. — Ponudbe na Dr. DRAGAŠA, Lipičeva ul. 2, Ljubljana. Telef. 2924. Oddam 2 ineblirani Oddam krasno stanovanje v Mariboru, 3 sobe, kabinet, kopalnica i. t. d. v novi zgradbi, dotičnemu, ki odkupi pohištvo. Ponudbe na podružnico Slovenca v Mariboru. Meblov. soba s posebnim vhodom, se začetkom julija odda solidnemu gospodu. Gosposka ulica 10, I. levo. Dva dijaka ali dijakinji sprejmem na stanovanje z vso oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 4925. risar, mojster itd., s pomočjo tehn študij na domu (Fcrnstudien) — vse smeri. Obširni prospekt 10 Din. Lycée Industriel, Rue Enseignement, 37, Liège, Belgija. Trgovski lokal v prometni ulici v Ljubljani se s 1. julijem odda. Poizve se pri dr. F. Luck-mannu, odvetniku v Ljubljani, Gradišče štev. 4/1. PARNT ŽAGA ! ki se bo postavila tik enega ljubljanskega kolodvora, se odda v najem oziroma se sprejme družabnik. — Pojasnila daje IVAN OGRIN, stavbeno podjetje, LJubljana, Gruberjevo nabrežje štev. 8. Odda se v najem lepa RESTAVRACIJA s senčnatim vrtom in stanovanjem, v neposredni soseščini Ljubljane — za 1. avgust 1927. Kavcije zmožni ponudniki naj pišejo na Konsuinno društvo za Slovenijo, Ljubljana VII., ŠIŠKA. Moderno restavracijo s celokupnim inventarjem oddam takoj samo strokovnjaku. Potreben kapital Din 100.000. Le resne ponudbe pod šilro »Zlata jama« 4911 na upravo. V najem oddam celo HISO v zelo obljudeni vasi, 4 km oddaljena od Ljubljane, ležeča ob zelo prometni cesti. Hiša je izredno pripravna za pekarijo ali mesarijo. — Ponudbe so staviti na Gospodarsko pisarno dr. MIROSLAVA LUKANA, Ljubljana, Dunajska c. 29. VELIK LOKAL za trgovino ali pisarr.o, se da v najem. Pojasnilo da tvrd. M. Berdajs, Maribor. TRGOVSKI LOKAL v Gaberju pri Celju se odda v najem. Pripraven je za vsako trgovino ali obrt. Hiša vogelna, lokal z velikim okni in vrati, jako prostoren. V bližini obratujejo 4 velike tovarne. Naslov v upravi lista pod številko 4936. Iščem malo POSESTVO 4—6 oralov, saino stoječe v gozda bugatem kraju, s priliko za lesno manipulacijo, tudi za gozdno in ovsko nadzorstvo, Ponudbe pod št. 4929. MLIN na prometnem kraju, stalna vodna moč, vzamem v najem; najemnino plačam za pol leta naprej. Naslov upravi pod »sigurna najemnina« št. 4969. Velik ieknsl peu se je prilepel k Briclju v Dobrunjali št. 35. Kdor ga pogreša, naj vpraša v dotični hiši. lepubil *e je v petek ob pol 10. uri zvečer Прк!р zf'ravo 'n p"1*" UCtVÎC.,,0, vajeno vseh hišnih del, dobi boljšo službo v Tacnu pod Šmarno goro. — Ponudbe na upravo pod štev. 4952. ZASTOPNIKE in ZASTOPNICF. za prodaio srečk na obroke, išče Bančna poslovalnica BEZJAK — v Mariboru. 2726 POČITNICE MARIBOR: Stanovanja, sobe (mesto, okolica| — letoviščarjem na razpo-lago. »MARSTAN«, Maribor, Koroška cesta št. 10 Prazno SOBO veliko, parketir., e"lnčna lega, elektr., soup'vaba kopaln., se takoj odda. -Naslov v upravi št. 4941. ^fî^fî opremljeno, na Mestnem trgu 3 (III nadstr., levo) oddam gospodu s 1. julijem. ENODRUŽIN. HIŠO kupim. Ponudbe na upravo pod: »Hiša« št. 5000. Posestvo blizu Zagreba, tik cerkve, ceno prodam s hišo, mlinom in trgovino meš. blaga. Naslov v upravi: 4900 Prodam popolnoma NOVO PEČ sist. »Lutz«, greje 75 m'1. Vprašati »Gradidom« — Pražakova ulica štev. 3. POSESTVO od 4—10 glav živine vzame tnkoj v najem 8 članska družina s Primorskega, katera je tudi do sedaj obdelovala svojo kmetijo. Kdor želi tako posestvo dati v najem, naj sc pismeno ali ustmeno zglasi pri poslancu Brodar-ju, Hrastje, pošta Kranj, Gorenjsko. Trgovska hiša manjša, v mestu ali predmestju Ljubljane, sc kupi. Ponudbe pod »gotovina« na upravo lista št. 4976. PRIMORCI, POZOR Iz proste roke sc proda v Idrijskem okraju POSESTVO z mlinom, na katerem se redi do 8 glav živine. — Kdor ga želi kupiti, naj se zglasi pri Ferdinandu Vončina, Gornja K anemija, št. 13, p. Idrija. »POSEST« Realitetna pisarna, druf-ba i o. >. - LJUBLJANA, MikloiiSeva cesta 4 PRODA i HISO, visnkopritlično, 5 stanovanjskih prostorov, tik tram-v.ja, dvorišče. 112.000 Pio. I11SO, enonadstropno, StirJ-stanovanjsko, vrt, Trnovo, 71 000 DÎn. HIŠO, i-nodroJtnsko. 3 »ob», pritiklino. velik vrt, Trnovo, 75.000 Din. 1114(1. enonadstropno, triroT-xk i lokat. 4 stanovanjski prostori, Irp vrl. Uožna dolina, 110.000 Oin. Vtt.C), enonadstropno, moderno, trislanovan isko, velik vrt. Itoina dolina, !45.00t) dinarjev. VII.O, enonadstropno, predvojno, 3 stanovunja jio 3 snbe, pritiklino, velik TTt tik Tivolija. KO.000 Din. HISO. enonadstropno, izredna solidno. 3 stanovanja po 3 sobe, pritiklino, I0Ô0 k-v. m vrta. 10 minut od rentra, 500.000 Din. PIISO, pritlično. 3 sobe, prl-tiktine, krasen 1400 kr. m velik vrt. Trnovo, 100.000 dinarjev. VILO, enonadstropno, komfortno, 3 sob, pritlkline, vrt. 12 minut od rentra, 210 000 Din. HISO, visokoprltllčno, fl »ob, več kuhinj, parketi, elektrika, vodovod, velik vrt, tik tramvaja, 160.000 Din. HISO, novo/iduno, enodružinsko, 2 sobi, pritiklino. 1000 kv. m vrla, Iričetrl ure od . I inbljane, 50.000 Din. niSO, visokopritlično. 5 aob, pritlkline. 1300 kv. m vrta. Slo>ice. tS.OOO Din. TRGOVSKO HISO, dvonadstropno, q sob, pritlkline, trgovski lokal, vinotoč, ve^ lik vrt. prometno letovtlčo Gorenjske, 151.000 Din. GOSTILNO, trafiko, pritlična lii'a. 4 «obe, 1 orni vrta, prometna točka prt Ptujn, 40.0(4) Din. STAVBISCA: 2 pare.II po 750 in', ob Vodovodni cesti P« 1") Din, «oo m». Poljanska cesta, 50.000 Din, 670 m« tik SI5enskef;n kolodvora, 55 Din, dve parceli po 50« kv. m tik igrišča Primorjo. po 20 Din, 20 parcel po '.00 m' tik Dunajske cesto po 14, 20 In 22 Din, dve lepi parceli pod Tvioliiom S00, 1500 m» po 33 ia 5« din. rjev. Polet fera večje Število «94. SLUŽKINJO SOS! z uporabo kuhinje in kopalnice v Mcriboru, mla^o ^ ........... ......... ____^ .........._ poročen, paru brez otrok. ček. Naiditeli se prosi, če bi an oddal v uprav- mača dela. - TOVARNA .Ponudbe ne podružnico tlištvu. " ' ANDRETTO, Vič št. 91. »Slovenca«. Marihnr. na glavnem MloHeoru je v rjav ovoj zavil koledar sprejmem za splošna do- IZVRŠU3E ENOBARVNE IN VEČBARVNE FOTOTIPI3E ♦ ENOBARVNE IN VEČBARVNE AUTOTIPIJE ♦ KOMBINIRANE KLlSEDE ZA NAVADEN IN NA3FIN. PAPIR KLISE3E PO SLIKAH, PERORÎ5IH IN RISBA21, ROKOPISIH, FOTOGRAFIJAH 7A RAZGIFD-NICF. REKLAMNE SLIKE HLODE hrastove in smrekove k u p n i e parna žaga V. SCAGNETTI, Ljubljana Vsakovrstno тш Hnpufe po najvišjih cenah Verne, jovetir, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3 KUPIMO ŽELEZNO," ognjavamo " 0 M A R 0 za trgovske knjige. Ponudbe z navedbo dimenzij na upravo »Slovencu« pod številko 500*. Lovski pes dober brakir, je naprodaj rndi opustitve lova. Ponudbe upravi pod: 4889. Naprodaj ie skoro nor, na pol pokrit VOZ po zelo nizki ceni zaradi selitve. Izve se pri sedlarju Lazniku, SI. Bistrica HIŠA na VRHNIKI se ugodno proda z vsemi pritlkllnaml, poleg velik sadni in zelenjadni vrt na zelo razglednem prostoru, primerna za vsakega, posebno za upokojence. _ Natančneja pojasnila daje Anton Stanovnik, krojač, Vrhnika._ 4836 t popoln, nov — &С4ЛС1 boljši kroj, prodam ali zamenjam za pisalni stroj. — Naslov v upravi pod štev. 4993. MOTORNO KOLO s prikolico poceni prodam. Dunajska 9, I. dvorišče desno, I. nadstr. štedilnik železen — ln LONČENA PEČ, rabljena, ceno naprodaj na Sv. Petra c. 61 Lep paviljon na velescjmu, na najbolj promet, točki, za vinotoč, oddam. Honudbe upravi »SlovfuuMUi 9od Uct. Ж Za takojšnjo dobavo imamo cirka 30 vagonov hrastovih odpadkov za kurjavo, z žico povezane. Cena po dogovoru. - »ZORA«, parna žaga v Črnomlju. 4005 Radi vpeljave vodne moči se proda štabil. BEMCIMSKI Kajenje je škodljivo I Najuspešnejše sredstvo proti kajenju so »Afuma« pastilje. Uspeh zajamčen. Mala doza 20 Din, vel. 30 Din. Razpošilja agentura »Juniper«, Celje, predal 4. 12 HP za 4000,— Din. Poizve se v upravi lista pod štev. 4949. ШМ2 plemenska psica čiste pasme z rodovnikom, izvrstna mati, popolnoma dre-sirana, se poceni odda radi opustitve pasje reje. Pogoj: dobro ravnanje s plemenito živabo. Dopisi na Andrew Gassner, Tržič. Dobro in poceni kupite moške štofe, belo in rujavo kontenino pri Ivanu Krošelj Kette-Murnova (Martinova) ccsta 15. Melrnik IVAN LEGAT specijalist za pisarniške stroje Maribor, Vetrlniska ul. 30 Telefon int. 434. Pšenitno niofto najboljiih mlinov nudi na joo neje veletrgovina žita iu mlovBlun izdelkov a. voш. L§ubh*na rtosljeva eeera ét. 24 VEZENINO, samoveznice, naramnice, sukanec, svilene trakove, čevljarske potrebščine, krtače, motvoz (špaga), razni papir ter galanterijsko in kratko blago nudi po najnižjih cenah OSVALD DOEEIC Ljubljana, Pred školijo 15. 1ÉKSS Котрапјзпа IŠČEM s primer, kapitalom za povzdigo čevljar, obrti. - Naslov v upravi lista pod številko 4999. Na domačo (»rano sprejmem več gospodov ali gdč. s 1. julijem v bližini Sv. Petra. — Naslov v upravi pod štev. 4968. 'MLEKARNA nanovo ustanovlj, v Sp. Šiški, Lepodvorska ul. 29, nudi vedno sveže mleko, surovo in kuhano maslo, smetano, kruh in drugo pecivo. Sprejemajo se tedenski in mesečni zanesljivi odjemalci. 4899 ЈШгЛ Stroj! patent »Ideal« do sedai neprekosljivi Siva!, stroji _ , . za pletenine navi.alni ш|POZOF ! krtačni aparati, železne mizice in druge potrebščine vedno v zalogi. — Pouk s slanovaniem v hiši FRAN KOS, Liub- | liana. Židovska ulica 5 I modroce, posteljne mreže, želez postelje Iztožljive), otomane. divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tape'.iiikn, Krekov trg št. 7 (polog Mestnega doma). Razpisujemo dobavo 120 m8 jamskega lesa Ponudbe je vložiti do 7. julija t. 1. Več pri Direkcija drž. rudnika Zabukovca pri Celju, I O prilikah 25- in 50-letnic i. dr. slavnost. prireditvah se najtopleje priporoča za fotografiranje skuoin Foto-ateljc D. ROVŠEK, Ljubljana, Kolodv. al. 34. — Za prvovrstno delo se jamči. Cene solidne. m uglasulem, popravljam strokovno ln ceno! Tucll potujem Naročajte po dopisnici za G. Juiàtek, Mabifaiia Woi!ova ulica I* ČTRMPIIJE E £ogteb,Jurlevska57 prlaorof» nalûoljse temburice, pai-tlture, strune, sol: In vse potrebiilne >a »sa glasbili i Odlikovan --3*"'4 naparlik Ceniki Iranko. raista«. Igralci HARMONIK, pozorl Velika izbira lepih in prvovrstnih harmonik po najnižji ceni stalno na zalogi. Dobe se tudi pre-igrane in renovirane harmonike po skramo nizki ceni. Makso LAJOV1C, trg., Litija. 4423 ? etikete SITAR & SVETEK Ljubljana etra UliLli MUHI Sudnlčka ulica 3/18 dobavlja dvokolesa. dele za dvokolesa. pnpiimati ke, sivnlna stroio, «ra-mofoiu>.t'raiaofons.k(> plo 5če 1er nogometne žoge po najnižji coni. Mehaniki rlnlirt popust. £ahtc vejte veliki iustrovani bimmnu patolog ter pošljite marko za 3'— Din zo poštnino. Volna - bombaž za strojno pletenje in ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4. Elektrotehnično podjetje Ježe fekež JESENICE 54, se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. — IITIIIH.. ï- 1 Zdrav, zavod • (Anstalt) dr. Pečnika za pljučne bolezni, na gori Jdnina, občina Sečovo, p. Rogaška Slatina. - Prospekt 3 Din. LOPJ na periferiji Ljubljane, pripravno za tekstilno, železno, elektrotehnično ali ciruso Industrijo prodamo takoj eventuelno oddamo v najem. Ponudbe na oglasni od-deiex „Slovenca", pod „Tovarna" št. 4534 in siroii Pognana fc istina, da je jesenska ln zimska doba izredno prikladna za oglaševanje v „SLOVENCU", prav posebno pa v njegovi nedeljski Izdaji. V teh mesecih se ôasopis neprimerno pazljivele prečita. Ne prezre se niti najmanjši oglas. Trgovci, obrtniki ln sploh vsL ki Imate kaj naprodaj, izrabite v polni meri to ugodnost ob vsaki dani priliki in oglašujte v „SLOVENCU". Cenik ali proračun zahtevajte od uprave. Uverjenl bodite, da bo s tem dosežen velik uspeh — posežena Vaša vdiha Korist! |ц|в11111ва1нвава1911внвнт1воввви№ sjjec ialna lunarna strojev za obdelana lesa Klein $ Sliefel, Fulda lia ueleseimu u l/Hblfani bomo razstavili najnovejše in najboljše stroje za DbdeiaDO lesa v polnem obratu. Noosisf! Pagon brez iermeca! Obiščite naš prostor 208 Pavi* on F. Zastopnik za S. H. S: Ljubljana, Hotel SLON. NAZNANILO IN ZAHVALA. S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni soprog, očem in brat, gospod Bait uradnik lin. intendanture v Vidmu (Udine) dne 22. t. m. ob 11 po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb predragega pokojnika se je vršil dne 24. t. m. na domače pokopališče. — Vsem, ki so nas ob težki izgubi tolažili in bodrili ter vsem, ki so se udeležili njegove zadnje poti, izrekamo našo prisrčno zahvalo. Kanal ob Soči — Ljubljana, dne 24. junija 1927. Žalujoči: MARIJA, soproga; pastorki: LOJZIKA, učit, in MARIJA PODBRŠČEK. Srečke! EFEKTNA LOTERIJA INVALIDSKEGA DOMA TRBOVLJE, nudi mnogo krasnih dobitkov, glavni enonadstropna hiša, ki se lahko zadene z malenkostjo enega kovača ali 10 Din. Pri nabavi novih poslovnih knjig Vam postrežem le s prvovrstnimi izdelki, kakor tudi z brezplačnim proračunom A. ]anežič, Ljubljana Florijanska ul. 14 knjigoveznica in črtalnica poslovnih knjig Cene/še kol pri RAZPRODAJAH se dobi vsakovrstno manu/akturno blago samo pri /. TRP/1\, MARIBOR. Glavni trg štev. 17 Uradnih - knjigovodja se išče za večji denarni zavod v Sloveniji. Sprejme se le prvovrstna, zanesljiva moč, ki ima popolno trgovsko izobrazbo ter večletno prakso pri banki ali večjem denarnem zavodu. Ponudbe nasloviti na upravo »Slovenca, pod številko 4957. blizu Zagreba. Hrvatska 18"C termalna voda iu blato zdravita revrno. trganje, mas, žensKe bolezni itd. V pred- in po eezoni znatni popusti rodnih bczijskih cen posebno po ceni so specijelni aran-žmani za 30 dnevno zdravljenjo, dočim »lani za časa glavne si zone od l«. junija do i. septembra stanovanje z vst-mi drugimi pristojbinami in popolna oskrba dnevno 75- 100 Din. Sezona aprn— november. Podrobna pojasnila in prospekte pošilja kopališka uprava. BRAŽBENI OKLIC. Dne 12. julija 1927 dopoldne ob 10. uri bo pri okrajnem sodišču v Ljubljani v sobi št. 15 dražba sledečih nepremičnin: Posestvo vlož. št. 49 kat. obč. Slivnica, obstoječe iz hiše št. 23 z dvoriščem, stavbe s kletjo in svinjakom, vodnjakom, kozolcem, vrtom, pašnikom, 2 gozdov in soiastninskega deleža. Skupna conilna vrednost znaža 21.913 Din 87 p, najmanjši ponudek pa Din 14.612. Pogoji so razvidni pri okrajnem sodišču v sobi št. 18. — Kupci se vabijo. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod i delovodja Strojnih tovarn in livarn dne 24. t. m. po kratkem in mučnem trpljenju v 68. letu svoje starosti, previden s tolažili za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo dne 26. t. m. ob 4 popoldne od doma žalosti, ICavškova o. št. 3, na pokopališče v Dravlje. Ljubljana, dne 25. junija 1927. Globoko žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani, m -V, ■■;<,>< Via. , ' -nS.- i... s popolnim znanjem slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, po možn tudi srbohrvaščine, izurjeno slovensko iu nemško stenografiûjo išče za takojšen nastop tovarna na Gorenjskem (blizu Ljubljane). Ponudbe z navedbo zahtevkov in prepisi spričeval na upravo lista pod „Perfektna" št. 4977. Zahvala. Ob nenadni izgubi našega dobrega očeta, deda in pradeda, gospoda Antona Sternada nam je došlo toliko sožalnih izjav, da se nam je nemogoče zahvaliti vsakemu posebej; zato izrekamo tem potom vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, ravnateljstvu mestnega dohodarstvenega urada, pevskemu odseku »Grafika« za ganljive žalostinke ter vsem, ki so nam tako dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji potL Vsem, prav vsem najprisrčnejša zahvala. Ljubljana, dne 25. junija 1927. ŽALUJOČI OSTALI. Ne zamudite obiskati specialn. zasebneaa ш čS y- ^ШШ SPIli za gg. mojstre in pomočnike, ki se prične 11. julija t. I. Vse informacije daje g. vodja tečaja J. Steinman v Ljubljani. — Zahtevajte prospekt! Platnice ia .Ilustrirani Slovcnec. letnik 1926 ima v zalogi Knjigoveznica k. 1. D. v Ljubljani, Kopitarjeva ul. 6. Cena izvodu Din 25, z vezavo 35 Din Poštnina posebej. .«ž Potrtim srcem naznanjamo tužno vest, da nas je naš nad vse ljubljeni sin, brat in svak, gospod Josip X Koritzky poručnik 39. pešpolka danes dne 25. junija 1927 ob 14. uri po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v starosti 28 let za vedno zapustil. Pogreb dragega nam pokojnika se vrši v ponedeljek 27. junija t. 1. ob 4 popoldne iz Stalne vojne bolnice, Zaloška cesta, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana — Strumica, dne 25. junija 1927. ŽALUJOČI OSTALI. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Svarilo. Ker se v zadr.jem času dogaja, da razni trgovci prodajajo drug manj vreden sir kot »Vrhniško blago«! zato podpisana zadruga tem potom opozarja dotične prodajalce, da bo v vsakem takem slučaju postopala proti njim kazenskim potom. »Mlekarska zadruga na Vrhniki«. za Izdelovanje modelov z dolgoletno prakso v izdelovanju modelov za splošne in gospodarske stroje, trgovsko litino, iščemo za takojšnji nastop stalnega mesta v naši velelivarni. Samo samostojni in sposobni naj pošljejo takoj svoje ponudbe na »Osjačku Ijsvaonicu žeijeza i tvornicu strojeva« d. d., Osiiek Potrti globoke žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš soprog in oče, gospod 3akoh Hočevar posestnik dne 25. t. m. po kratki in mučni bolezni Boguvdano preminul. Pogreb dragega nam pokojnika bo danes 26. t m. iz hiše žalosti, v Štepanji vasi št. 53, k Božjemu grobu ob petih. Štepanja vas, dne 26. junija 1927. ŽALUJOČI OSTALI. Ш »Društvo drž. pisarniških uradnikov« za Slovenijo v Ljubljani naznanja vsem svojim članom, da je njegov mnogoletni požrtvovalni in agilni član, gospod Miroslav Pleteršnik sreski tajnik in ekonom velikega župana v Maribora dne 24. junija 1927 preminul. Pogreb blagopokojnika se vrši v nedeljo dne 26. junija 1927 ob pol sedmih iz mrtvašnice na Pobreškera pokopališču. Večen mu spomini ODBOR. Najboljši šivalni strol je edino le I I za dom, obrt ln industrijo 1er švicarski pleiilni stroj „DUBIED" Istotam v zalogi pisalni stroji ..L K ANI A" Josip Peteline LlUbliana bliïu PreSernorega spomenika za vodo Najlepše opreme. Nizke cene. Tudi na mesečna odplačila. Zavod vzdržuje ljudsko in meščansko šolo, enoleten kurz za gospodinjstvo, učiteljišče a pripravljalnim razredom, šolo za ročna dela, otroški vrtec in šolo za petje. Prirejajo se nemški jezikovni kurzi za tujerodne gojenke, kurzi za vse moderne jezike, stenografijo, pouk v igranju na glasovirju, goslih, citrah, orgijah in harmoniju; pouk v slikanju in v finih ročnih delih Zavod ima zdravo, prosto lego, krasen, velik vrt, zračne in solnčne prostore. — Na mladino se gleda najskrbneje. — Penzija samo 80 S mesečno. Natančnejša pojasnila daje predstojništvo zavoda. Hotel Regfna pre!e Ba!k?n Prvorazredni hotel v bližini centralnega kolodvora. Popolnoma rekonstruiran in opremljen z najmodernejšim komfortom. Tekoča mrzla in topla voda v sobah s kopalnicami. Centralna kurjava. Telefoni v sobah. Automnibus pri vsakem vlaku. Zmerne cene. Ista Uprava Hotel „Monaco" Venecija in Ilotel „Roma" Viconco. Svetovno znani najboljši šivalni stroj je edino le Stoewer za rodbinsko in obrtne rabo. 7.Л7.00Л SELENBURGOVA ULICA C/t Telefon itov 2JS0. I „Speclram" d. d. j Inž. Kopista, Dubsfcy in Vrstic i tvornica ogleda! in brušenega stekla L|ubl|ana Vil \ Medvedova ulica 38, telefon 343 t Zagreb, Beograd, Osijek. Središnjica: ZAQREB. « Zrcaluo steklo, portalno steklo, mašiusko i steklo 5—6 mm, ogledala, brušena v vseh i velikostih in oblikah, kakor tudi brušene i prozorne šipo, izbočeno plošče, vsteklevanje • v med. Fina, navadna ogledala. vaša mima bode izgledala zopet kakor HOVO, ako jo pustite heniKno Čistili v tovarni LJUBLJANA Tovarna : Poljanski nasip 4—6 Podružnica: Selenburgova ul. 3. PltSiranle v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur. Rarvonle OiHCh V različnih barvah Detajlna prodaja Цт m toiiarniSki om па Dunajsfoi ces!! 23 na dvorišču za Casa nelesejma d® 15, » m m a Dsllha inventurna razprodaja. Med njimi nekoliko raznovrstnih vzorcev itd. Za potovalno sezono priporoči kovčke, kasete, torbe, nahrbtnike itd. V veliki! iiberi, vseh vrst in tudi v vseh cenah IVAN KRAVOS — MARIBOR. Specialni kovčki in torbice za potnike in vzorce ie izgotove v lastni torbanski delavnici na Slomškovem trgu štev. 6. i izredno zdravilna voda proti г£Ц№<Шши m šššasu, Zeloacmm in Črevesnim bo&znisn Ser m neg® ran dobiva se zopet v vsaki lekarni. Skladišče za grosiete: lais il noben iezdec kos: nesram-avadil jezdecem kolena grizti. 'I nek, s svojimi debelimi zobmi, kolenjo čašo. Veliko ljudi je rišel v Moskvo Anglež Rarej,1 ni krotivec,«. Malo jo manjkalo, i konj ni odgrizel kolena, osra-Sploh pravijo, da so ga samo :sile. Konj ga je sicer zagrabil, izti noge, pa ga je vrgel na tla, m. Jaz pa sem tudi tega konja tega spaïenega imena bo najbrž Larry. — Povejte, prosim, kako ste to storili? — Bog mi jo pomagal, gospod, saj vam pravim, da imam za to prirojen dar. Ta Mr. Rarej, ki so jo imenoval besni krotivec«, in tudi vsi drugi, ki so so bili lolili tega konja, so holeli brzdati njegovo zlob-nost edino z vajeti. Vso umetnost so videli v tem, da mu no hi dali zvijati glave na eno ali drugo stran. Jaz pa sem izumil popolnoma nasprotno sredstvo. Ko je Anglež Rarej obupal, sem rekel: >To so prazne marnie. Ta konj ima lesa v sebi, to jo vse.' Anglež, sem si dejal, tega ne r.izume, jaz pa razumem in bom tudi pomagal. Ravnatelj mi jo dal dovoljenje. >Peliito ga sedaj za Dragomilovsko mitnico!« sem rekel. Po-ljali so gn. No. dobrol Pripeljali smo ga na uzdi na polje zraven Fil j, kjer bivajo gospodje na letovišču. Videl sem, da je to pripraven, prostoren kraj, pa sem šel na delo. Zajahal sem ga, tega liudožrra, brez srajce, bos. imel som na sobi samo hlače in kapo. Po fTolem životu pa sem se prepaeal z navadnim, ozkim pasom, ki je bil blagoslovljen na grobu svetega, junaškega kneza Vsovoloda v Novgorodu. Tega kneza sem z^o častil zn njegovo junaštvo in sem zaupal vanj. Na pasu io bilo uvezeno niegovo geslo: »Svoje časti no dam nikomur.«1 V rokah pa ni^em imel nobenega posebnoca orožja. Samo v desnici sem držal krepak tatarski bič s svinčeno konico, ki je tehtala kvečjemu dva funta, v levici pa som imel navaden glinast lonec s tekočim testom. No, dobro, zajahal som ga, medtem vlečejo štirje hlapci z vajeti konju gobec narazen, da se nc bi lotil koga izmed njili z zobmi. A konj, zlomek, vidi, rla se zbiramo na boj z njim,' pa hrza, cvili, se poti, ves so trese od zlobe, hoče mo kar požreti. Jaz to vidim in velim konjarjem: »Takoj mi razuzdajte to mrho, hitrok Ti no verjamVjo las'nim učerom, no razumejo, kaj ho*em od njih in buljijo oči. Jaz rečem: »Kaj pa stojite? Mar nisto čnli? če vam k»j zanovem, morate takoi ubogali!« Oni pa odgovorijo:. >Kaj ti je, Ivan Scverjanič? 111=111= =Ш=Ш ■9.4 3 3 » « > g o-K P a ■n I-a T. Л -a â s c ï u Ci ai 0 a — s .s e 1 fe -3 i »I Q '3 '3 cS д © i ^ b .s« £ I 8 9 ri _ c . 5 .9 a .ts -s Q .a » S S a 83 .. -m M a N I > 3 N Д 1» J w - I S $ te C-J m R i " 8 0 > 1 J S ^ > ^з —— • 1 n a u »g 5 1 § ■g м " в i S з и- .g d V 5 u jI X 51 1 Sveti krez Vscvoloil, v meništvu Gavrijll, je umrl leta 1138. MeS 7. napisom >llonnretn nipiim npminl Hnboç (svoje čnsti no dnm nikomur) na njegovem grobu jc bil menda ugrabljen nemškim križarjem. liiEHiE =111=111 ORIGINALNE VEDNO IN NAJCENEJE PRI LKID. BHRflGH, LJUBLJHNH ,SEI:!NBUR.GPVA-UL 6/.'- T_E1:EFON ét-.?980 za nakup krasnega posestva v lepem industrijskem trgu DOMŽALE, obstoječega iz lepe, poleg glavne Dunajske ceste ležeče HIŠE, katera je primerna za vsako kupčijo, z lepim sadnim vrtom, električno razsvetljavo, zdravo vodo in gospodarskimi poslopji za živinorejo, z 10 orali njiv, 10 orali gozda, 10 orali travnikov prve VTste. Proda se celo posestvo skupaj ali pa hiša s poljubno količino zemljišč. Kupec, ki bi kupil celo posestvo, razproda lahko zemljišča, ki bi jih sam ne rabil, po jako visokih cenah. Zatorej bi bil nakup tudi za špekulacijo hvaležen predmet. — Naslov se poizve v upravi »Slovenca« pod številko 4950. ! KNJIGOVEZNICA K.T.D. črtalnica in tvornica poslovnih knjig \ v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6/11 priporoža < svojo stalno veliko zalogo mtiogo-i vrstnih salda-konti, štrac, journa-lov i. t d. lastnega izdelka. Vstopnice za razne prireditve, blagajniške bloke i. t. d. na XIX. izvanredno sejo upravnega odbora Hranilnice kmečkih občin v Ljubijan'1, ki se vrši đno 6. julija 1927 ob 15. uri popoldne v sejni dvorani »Zadružne gospodarske banke« d. d. v Ljubljani, Miklošičeva c. 10. DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika XVIII. seje upravnega odbora. 2. Sklepanje o razrešitvi predsednika ravnateljstva. 3. Sprememba pravil. 4. Slučajnosti. Janez Debeljak, 1. r. t. £. predsednik upravnega odbora. or ovni ce kupuje od 1. julija naprej tvrdka »ALKO«, družba z o. z. v Ljubljani, Kolizej. 4962 ff V konkurzno maso Antona Steinerja spadajoče nepremičnine se bodo prodale na JAVNI DRAŽBI dne 30. junija 1927 ob 10, uri dopoldne na št, 15 okrajnega sodišča v Ljubljani, in sicer: a) Polovica vi. št. 95, k. o. Trnovsko predmestje, obstoječa iz hiše na Opekarski cesti št. 31, s hlevom, kletjo in travnikom, ki meri 941 ms, cenjena na 50 124 Din 83 par, najmanjši ponudek 26.249 Din. b) Hiša v Jeranovi ulici št. 11 z gospodarskim poslopjem in travnikom na Rakovi jelši, ki meri 4281 mJ, cenjeno na 75.387 Din 40 par, najmanjši ponudek 37 tisoč 980 Din. c) Stavbna parcela 98/6 v izmeri 1727 m* s pisarniškim poslopjem, cenjena na 28.074 Din, najmanjši ponudek 17.491 Din d) Stavbna parcela 98/1 v izmeri 4086 m* z zidano šupo, cenjena na 40.695 Din, najmanjši ponudek 25.130 Din. e) Dva travnika v Mestnem logu v Izmeri 21.306 m', cenjena na 9450 Din 20 par, najmanjši ponudek 6301 Din. Dražbeni pogoji so na vpogled pri okrajnem sodišču v Ljubljani, ali pa pri konkurznem upravitelju dr, Josipu Klepcu, odvetniku v Ljubljani — Janez Trdinova ulica št. 8. ,L3 HflTIONilLE MÉCANIQUE* BRUSELJ - BELGIJA Stroji za obdelavo lesa. Ncderna konstrukcij«. Velika storitev. Prvovrstna Izpeljava. Minimalna poraba sile. Popolna giranclja. Udobna In lahka poitreiba. NIZKE CENE! Obiščite naš razstavni prostor na Ljubljanskem velesejmu (paviljon F). Zahtevajte prospekte in ponudbe. Posiovnlca In glavno skladiSt« za kraljevino SHS ING. G. HOMER LJUBLJANA, Kongresni trg St. 8/1. Kupim skozi vse leto vsako množino kostanjevega taninskega lesa, smrekovega lubja, celega in drobljenega, ter smrekove hme-love droge, proti akreditivnemu plačilu. - Ponudbe na naslov: F S ANC O S ET, - Sv. Peter v Savinjski dolini. ШРАШ9 VI0 шшашшшвт -1 m—mu ■ • .*•>• •'vaš*' 2.-11. julija 1927 pod pokroviteljstvom Nj. Veličanstva kralja v LJubljani. Najstarejša in najbolj obiskana gospodarska razstava v naši državi nudi: 1. največjo izbiro vsakovrstnih industrijskih In obrtnih Izdelkov, 2. ker velika konkurenca, zelo umerjene cene, 3. najboljši pregled za nakup pri prvovrstnih in solidnih tvrdkah, 4. na podlagi sejmske legitimacije 50% voznino na vseh osebnih in brzovlakib in parobrodih. Oglejte si prirodne krasote divne Slovenijel Legitimacije se dobe po Di n »j-— v vseh večjih denarnih zavodih, potniških uradih, kulturnih in prosvetnih društvih, trgovskih organizacijah itd. Stanovanja preskrbljenal Informacije daje: Sejmski urad. Znižane cene in največje skladišče dvokoles motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov, vsakovrstnih nadomestnih delov, pnevmatike. Posebni oddelek za popolno popravo, emajtt-ranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. Ceniki Ггапко. mi&lINA" F.B.L.. tovarna dvokoles in otro.š. vozičkov. Ljubljana. Karloveka4. Denar naložite najboljše in najvarnejše pri Spodnještaierski ljudski posojilnici v Mariboru r. z. z o. z. Stolna ulica 6 Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6°j0 na trimesečno odpoved 8°j0 J Vsled smrti posestnika je naprodaj lepo vinogradno posesfro 38 oralov izmere, med tem 4 orale večinoma mladega, dobro rodečega vinograda, 6 oralov gozda za sečnjo, veliki sadonosniki, prvovrstni travniki in njive, stiskalnica in ves potreben inventar. Hiša in gospodarska poslopja v najboljšem stanju. Posestvo je oddaljeno samo pol ure od postaje Poljčane ter leži ob progi in okrajni cesti Poljčane—Konjice—Zreče. — Naslov se izve v upravništvu »Slovenca« pod številko 4646. Prioravliajte si sami svojo soda-vodo (osvežujočo pijačo) z originalno Kienico (svetovni patenti) Cenejša in bollša kol navadna soda-voda! it. л вмаа— ишшаиив ■ Enostavno! Higiiensko! Izvrstna kvaliteta! Zahtevajte prospekte in ponudbe od samoprodaje za SHS: Jugosiavensko SPARKLET poduzeće HUGO GYEWES k. d., ZAGREB Draškovićeva ulica 46. — Telefon št. 25-12. Zadru^žrta gospodarska Isanlta d. d. Brzom nasiov: Cospobanka Lfubljana, Miklošičeva c^sto tO Telefon §t.2057,2470 in 2979 Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000 -, -vloge nad Din 250,000.000 - I Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod neugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž, invest. posojila ter 2Va"/o vojne odškodnine * in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Obveznica vojne odškodnine nominale Din 1.000._ n. pr. stane pri sedanjem tečaju skupno samo Din 385.-, plačljivo v 11 mesečnih obrokih po Din 35'—. Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije. Zt Jugoslovansko tiskano v Ljubljani: Karo! Ceč. Izdajatelj; dr. Fr. Knlovec. Uredniki Frane ТегаеШат«