Leto LÜH!, itevmo 133. V LjuMjani, v toren 16. junija 19Z5. ceno Din i"50 lih a Ja vsak du popoldne, Izvzemal nadalje In praznike. — Inaaratt: do 30 petlt 4 2 D, do 100 vrst I D 50 p, večji Inserati petlt vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — in sera tn i davek posebej. — „Slo venski Narod11 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za Inozemstvo 360 D Upravniatvo: KnaOoaa nlloa star. 5, pritličje. — Telefon ste v. 304. Uredništvo: Hnaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon ster. 34, mmr PoStnlna plačana v gotovini. Kako so vadljali za našo kožo Ko je izbruhnila svetovna vojna in fe ostala Italija, dasi je bila v zvezi z Avstrijo in Nemčijo, nevtralna, je bilo rsakomur, ki je bil količkaj poučen o italijanski politiki in o italijanskih di* plomatičnih metodah, jasno, kaj Italija namerava. Očividno je bilo, da hočejo Italijani nastali položaj izrabiti v svojo korist in s politiko dveh želez manevs rirati tako dolgo, dokler se jim ne po* sreči s spretno izrabo trenotne situacije doseči izpolnitev svojih aspiracij. Po* gajali so se z obema vojujočima se strankama in se postaviti na stališče, da stopijo ob bok tisti, ki jim da največ. Dočim so vse druge države vstopile v vojno brez točno opredeljenih vojnih ciljev, je imela Italija že zdavno preje sestavljene vse svoje vojne cilje, izdela* ne do zadnjih podrobnosti. Katera vo* jujoča se stran ji zagotovi in zajamči izpolnitev teh voinih ciljev, tej se je hotela pridružiti. Tako je prišlo do zlo* gasnega londonskega pakta leta 1915. Podrobnosti tega pakta javnosti ni» so bile znane niti ob koncu vojne. Zla* sti jugoslovenska javnost je bila o nje* govi vsebini docela nemforrnirana. Za* to se ni čuditi, da so bili posebno Slo* venci in Hrvati ob prevratu prepričani, zanašajoč se na geslo o samoodločbi narodov, da se uresničijo vse njihove narodne težnje. NajnarvnejŠi med nji* mi so takrat že sanjali o veliki jugoslo* venski državi, ki bo segala do Tržaške* ga zaliva in globoko doli v italijansko nižino. Ko pa se je izvedelo za london= sko pogodbo in da je to pogodbo pod* pisa^ tudi Rusija, je to učinkovalo kot strela z jasnega neba. Razočaranju se je pridružilo še silno ogorčenje proti carski Rusiji, češ da je lahkomiselno izdala slovenske narodne interese in jih ni branila s potrebno odločnostjo. Ta očitek na naslov pokojne carske Rusije se še danes cesto čuje. Toda ta obdolžitev je neupravičena. Rušila je v obrambo jugoslovenske stvari nas pram italijanski pohlepnosti storila, kar je mogla, ako je končno podlegla proti Angliji in Rusiji, se ji to ne sme šteti za neodpusten greh, ker se je pač mo* rala pokoriti večini. Da je v tej borbi moški branila >"Io* vanske, to je naše interese, je razvidno iz dokumentov nega ruskega carske* ga arhiva, ki jih je nedavno tega ob* javil v knjigi «•Izwolski im Weltkriege» nemški zunanji urad. Ne moremo na tem mestu objaviti \~seh teh dokumentov, dasi bi bili za našo javnost ne samo zanimivi, marveč tudi instruktivni. podati pa hočemo vsebino dveh nosebno interesantnih snisov, iz katerih je razvidno, kako je Rusija, ki se ji je cesto očitajo pomanj* kanje smisla za slovansko politiko v najkritičnejšem času napram Angliji in Franciji krepko podčrtavala moč slo* vanske ideje in kako se je sedanji naš kralj Aleksander že začetkom leta 1915. z vso odločnostjo zavzemal za one dele našega naroda, ki so jih hoteli podjar* miti Italijani. Ruski minister zunanjih del, S a zono v, je posla! dne 31. marca 1915., z Dzirom na italijanske zahteve velepoa slaniku Izvoljskemu v Pariz brzojavko, v kateri mu je naročil, naj sporoči fran* coski in angleški vladi, da Rusija ne more odobriti, oziroma sprejeti itali* janskih zahtev. Svoje odklonilno stališče je Sazonov utemeljil teko*le: ^Očividno je, da se v Angliji ne zavedajo, kako silno je občutljivo rusko javno mnenje za vse, kar se tiče Slovanov, zlasti pa Srbov. Koncesije, ki se dajejo Italijanom na račun Slovencev in Hrvatov, izzovejo v Rusiji glasno obsodbo, a omejitve, ki so b:?e usiJjene Srbiii v vprašanju izho* da na morje, vzbude še večje ogorče* nje. Ako se izve, da se fe to zgodilo na zahtevo lorda Greva, ki je tako po* stal braniteli popolnega gospodstva Italije nad Jadranom, se vse javno mnenje postavi proti Angliü.» Tstega dne je brzojavil Izvoljskemu tudi ruski poslanik na srbskem dvoru knez Trubeckoj. Brzojavil je med dru* gim: orPrestolonaslednik regent Aleksan* der ie v najtežiih skrbeh radi itali* janskih aspiracij na jadransko obal, to* da vse nade stavi v Rusijo, da ona ne dopusti, da bi znaten del slovanskega prebivalstva prišel pod Italijo, kar bi lahko povzročilo novo vojno v bodoč* nosti.» Iz teh dveh dokumentov je razvid* no, da sta Rusija in Srbija že od vsega začetka opozarjali Anglijo in Francijo na usodnost Iandonskega pakta, ako s svojimi nazori nista mogli takrat pro« dreti, ni njiju krivda. Vkljub vsemu na Zmagoslavje lugoslovenske i Sijajne ovacije voditelja samostojno-demokratske stranke, Sve-tozarjti Pribičeviču- — Zboru SDS prisostvovalo nad 10.000 hrvatskih seljakov. — Sisak postaja trdnjava jugoslovenske ideje — Sisak, 14. junija. (Izv.) Danes je tu slavila veliko zmagoslavje jugoslovenska ideja Mesto in okolica, kjer je Imel še pred letom St Radič svoje glavne trdnjave in kule, sta se izrekla za jugoslovensko politiko. Vse mesto je bilo v državnih in narodnih zastavah. Povsod iskreni pozdravi in ovacije voditelju samostojnih demokratov. Iz vseh bližnjih in oddaljenejših krajev so prihajale mogočne skupine seljakov in seljaknj, v pisanih in bogatih narodnih nošah. Res pravi narodni praznik. Prihajale pa so rudi pestre skupine na konjih in vozovih. Kmalu po 10. je bilo veliko sejmišče napolnjeno ljudsk'h množic. Pogled na val množice ie bil očarujoč. Vse je bilo praznično razpoloženo Nad 150 zastav je vihralo okoli govorniške tribune. Ob 10.30 dopoldne se je celokupna množica seljakov in seljakinj zlila v en sam mogočen val, ki je navdušeno pozdravljal došlega vod:telja stranke in ministra Sveteza rja Pribičeviča. Na kmetskem vozu. okrašenem z zastavim! in zelenjem v spremstvu seljakov se je Svetozar Pr:bi-čevič pripeljal na zbor. Seljski so ga dvig-nil; na rame in ob velikanskih ovaciiah ponesli na govorniško tribuno. Ob velikanskem navdušenju je predsednik krajevne organizacije v Sisku Pavle t i č zaključil zborovanje. Zborovale! so voditelju samostojne demokratske stranke priredili po zborovanju živahne manifestacije. V hotelu »Veliki Kaptol« je bi! prirejen ob 14. banket, na katerega je bilo povabljenih okoli 400 oseb. Na tem banketu je minister Svetozar Pribičevič zavrnil v svoji napotnici različne politične kombinacije. Omenil je med drugim: »Ni verjetno, da bi radikali napravili kak aranžma z radicevci, ker bi to pomenjalo izdajalstvo idej Narodnega bloka, za katere so dali radikalni vo-IHci zaupame svojim poslancem.* Sijajni shod je ob 10.30 dopoldne otvo-ril seliak Tomo P a v 1 č i 6 iz Marzinske vesl ter po kratkem pozdravu takoj podal beesdo ministru Sv. Pribičeviča, katerega so na tribuni obkrožali narodni poslanci D r a k a 1 o v i č, Božov! č, Kecmano-v 1 č, dr. Gliša T a d I č In drugI. Ovacije so se ponavljale. Minister Svet. Pribičevič je ob frenetič-nem ploskanju in vzklikaniu pozdravni navzoče seljake. Izrazil je svoje veliko zadovoljstvo, da je zbor 8DS tako sijajno uspel, kar je najboljšf dokaz, da se Radičeva stavba podira od strehe do temelja in da Iz razvalin vstaja mogočna in ponosna stavba jugoslovenske Ideje. V nadaljnem svojem govoru se ie s toplimi besedami spominjal delovanja pok. dr. Grge Tuškana, ki ni klonil pred svojimi nasprotniki glede nazorov o končni zmagi jugoslovenstva. Zmaguje niegova Ideja! Seljakl spoznavajo sedaj prave lažuike in varallce. S povdarkom tn ob velikem ploskanju je izjavil: »Narode! Srečen je oni človek-polltlk. kf vedno in povsod resnico govori!« Sv. Pribičevič je nato zelo podrobno analiziral dosedanie uspeh* razdiralne politike Stepana Padiča, katera politika ni bila nikoli seljaška, marveč se je zlivala v razne temne deklaracije in mamljive besede. Radicevci sedaj vse priznavajo in vse odobrava!©, priznavajo samo en pogoj, tfa se Sv. Pribičevič s svojo skupine Izključi od sor*e!ovan*a. V tem oziru pa radfčevcl ne bodo uspeli, ker je prav prozorna njih špekulacija, da bi postali od nHh radikali popolnoma odvisni. RadičevcT bi postali gospodari? v narodu iskupččlni in radikali bi jim morali dovoütl vse. kar bi zahtevali. Mi samostojni demokratje smo še za več nego za kak sporazum, kakor ga zahtevajo radicevci, mi smo za državno in narodno edin-srvo. Govornik je dalje v prepričevalnih besedah navajal one težke čase. ko je med seljakl vlada! Padičev teror in ko so morali seljaki iskreni prijatelji narodnega edinstva mirno prenašati najhujše udarce. Odpuščamo RadJeev^m seljakom! Minister Svetozar Pribičevi£ je nadalje jrlede politike Radi^eve stranke navajal: Radičevi ljudje po selih tajinstve- ob koncu koncev vendarle pakt ni bil uveljavljen v celoti: prvič radi nastopa predsednika Wilsona, drugič pa ker sta i Francija i Anglija uvideli, da bi po-, polna izvedba one pogodbe imela rares katastrofalne posledice. A t li ti ostan* ki v sili razmer sklenjenega londonske« ga ugovora bi bili končnD izbrisani, o tem smo prepričani, ako bi nc bih usos da v našo največjo nesreča izinčila v odločilnem trenotku Rus-jc \z CVTcp* sketfa areooaga no šepetajo: »Bodite mirni! Bodite tres-n4 in potrpežljivi! Verjetno je, da bomo mi one v Beogradu nadmodrili In prevarili.« Predvsem je potrebno, da taka stranka, ki je sedaj brez imena in programa, ima svoj kongres In da Javno pokaže, kdo in kaj da je. Treba Je jasno pove dati, ali Je ta stranka Se vedno HRSS, ali je HPS ali je HSS. Ono. kar je g. Pavle Radič povedal v Beogradu v narodni skupščini, je bilo samo za Pograd! Zato je potrebno vprašanje jasnega programa te stranke rešiti in pojasniti, ker ni verjetno, da bodo voditelji Radičeve stranke Izvajali ono politiko, proti kateri so ee borili vse svoje življenje. Ako hočejo Izvajati novo politiko, morajo predvsem dobiti novo glavo, ki bo umela voditi to politiko. Oni nam govore, da ne zahtevajo ničesar, nego samo izvedbo vidovdanske ustave v praktičnem življenju. Za sedaj odlašajo z uresničenjem onega dela svojega programa, ki ga ne morejo uveljaviti. Stranka, ki za sedaj ne uveljavlja dela svojega programa, hoče vstopiti tudi v vlado, da tam izvede vse ono, kar je protivno temu delu programa. Vprašanje je tudi, kdo bo izvajal novi program te stranke. Minister Svetozar Pribičevič Je nato naglasa!, da je saroostojno-demokrat-ska stranka naslednica hrvatsko-srbske koalicije, ki se je borila za iste ctfje, kakor se sedaj bori samostojna demokratska stranka, zahtevajoč popolno ravnopravnost vseh Jugoslovenov M,i ne govorimo: Srbov je toliko milijonov, Hrvatov toliko In Slovencev toliko ir. po tem razmerju hcSe-m0 razdeliti pravice! Mj naglašamo: Val Imamo In moramo Imeti enake pravice! Govoreč o stabilizaciji in konsolidaciji notranjih razmer, je govornik z zadovoljstvom konstatiral, da so se naše razmere ustalüe In da je naša država postala tako močna, kakor da bi obstojala sto in sto let, ne pa samo seiem let. Mi smo eden narod, m| smo eno telo! Minister se je končno v toplih besedah zahvalil hrvatskim seljakom, ki so se žrtvovali v berbi za enotnost države in ki s ponosom in globoko vero zro v boljšo bodočnost. Za Svetozarjem Pribičevičem j? govoril nosi. Gl i gori je B o ž e v i 6 iz Makedonije, ki je zamera Stjepanu Radiču, da je pozdravljal na svojem shodu v Djakovem enega najzagrizenejših sovražnikov jugo-slovenskega naroda bivšega poslanca in voditelja makedonskih turških begov Pera. da bega Drago. Dr. Ivan Novak Iz Čakovca, je v svojem pozdravnem govoru ironično pristavil, da so z zborovanjem v Sisku ovržene vse laži nasprotnikov o samostojnih demokratih, češ da ta stranka nima nikake za-slombe med hrvatskim narodom in so celo njega prišteli med uskoke v radikalno stranko. Dr. Gliša Tadič, narodni poslanec za zagrebško županijo in dr. Hinko Kriz-man sta veliki zbor v Sisku pozdravila v Imenu krajevnih organizacij SDS za Zagreb in Varaždin. Vtis Pribičevicevega govora v Beogradu a«- — Beograd, 15. junija. (Izv.) Današnji beogradski list! objavljajo poročilp o velikem manifestacijskem zboru, ki ga je včeraj v nedeljo priredila samostojno denio-lci'at^ka stranka v Sisku. Znaci-lni sta poročili »Politike« in ?> vremena t. Oba lista, ki nikdar nista bila posebno naklonjena politiki Svetozarja Pribičeviča, br?z prikrivanja* naglašata veliki pomen tega zborovanja. »FoftRca« poudarja, ua to ni btl zgolj politični shod, marveč zbor naci.fona.Iistov, zbranih okoli svojega voditelja, da v prvi vrsti dokumentirajo svojo trdno vero v bodočnost države. Obenem podčrtava dejstvo, da se je zbora v Sisku po veČini udeležilo veliko število Hrvatov baš iz onih krajev, na katerih je slonela vsa Radičeva sila. Zoorovanju je predsedoval Toma Pavi. č i č. nekdanji predsednik krajevne organizacije HRSS v Radiöevem rodnem mestu v Martinski vesi. »POtitfta« dalje priznava, da je bil shod samostojne demokratske stranke impozanten ter ceni udeležbo na 7000. dočim jo »Vreme« ceni na 10.000. CARINSKI BOJ MED POLJSKO IN NEMČIJO. Varšava- 55. ir.niia. Neposredno pred izbruhom carinskega bou: med Nemčijo in Poljski Nemčija vsilila, ker je za gospodar-koncesije zahtevala pretirane politične koncesije, tako, da se smejo Nemci prosto naseljevati ob obmejnih krajih. Po versaiH-ski mirovni pogodbi je Nemčija obvezana na račun reparacij nabavljati na Poljskem 500 ton premoga v vrednosti 5 milijonov mark. Nemčija noče več tega naročila tn bo zato nad 30.000 rudarjev brez posla. lilinistrski svet Vprašanje likvidacije direkcij in poverjeništev za agrarno reformo« — Beograd, 15. junija (Izv.) Nikakih važnih političnih dogodkov. VeČina narodnih poslancev je radii odgoditve sktroščiri-skfh sej odpotovala v svoje kraje. V ministrskem predsedstvu je bila seja ministrskega sveta. iMlnlstrski predsednik Nlkola Pa-šic" seji nI prisostvovat Ostal ie doma radi slabega In deževnega vremena. Seja ministrskega sveta je trajala od 11. dopoldne do 12.30 popoldne. Ministrski svet je večji del razpravljal o nabavnem načrtu gtede reparacij, ki jih ima Nemčija dati naši državi. Zato sta seji rmsostvovala predsednik na§e delegacije v reparacijski komisiji Mate B o § k o v i č in strokovnjak v tej komisiji K a c i d o l a c. Glavni načrt dobav iz reparacij se Nemčiji izroči 1. julija t. 1. Minister za agrarno reformo Milan Sf-monovič je predložil gotove predloge glede sprememb k zakonu o splošni državni upravi. Na temelju tega zakona se imajo podrejene oblasti ministrstvu za agrarno reformo, to so agrarne direkcije, poverje-ništva za agrarno reformo in dragi uradi likvidirati ter agende prenesti na okrožne načelnike oz. oblastne velike župane. Likvidirani ste že poverjeništvi za agrarno reformo v Splitu in na Cetinju. Minister za agrarno reformo zahteva, da se gori omenjeni zakon o splošni uprav! spremeni in da se likvidacija agrarnih uradov ustavi. Ministrski svet je izvolil poseben ministrski odbor, ki Ima to vprašanje proučiti. V odbor so bili izvoljeni: minister za šume in rudnike dr. Žerjav, minister za izenačenje zakonov dr. Milan S r š k i d, finančni minister dr. Milan Stoj ad! novic, minister za agrarno reformo MÖa© Simonovič ter ministra Krsta M i l e -tič in Miša Trifunovlč. Narodna skupščina Tiskovni zakon in sodnijski zakon. - Delovni program narodne skupščine pred letnimi počitnicami. — Beograd, 15. junija (Izv.) V narodni skupščini do 18. t. m. ni plenarnih sej. Ves ta čas posvetijo posanmi parlamentarni odbori proučavanju od vlade predloženih zakonov. Danes popoldne konča parlamentarni odbor razpravo o tiskovnem zakona. Tiskovni zakon bi bil že v soboto v odboru rešen, toda pojavile so se znatne diference glede treh najvažnejših členov. Odbor za tiskovni zakon je sklican za danes ob 16. popoldne. Pred rešitvijo se nahajajo tudi sodnlj-sk? zakon!. Ministrski svet je na sobotni in včerajšnji seji razpravljal o pTedlogih in pomislekih, ki jih je stavil parlamentarni odbor. V glavnem gre za vprašanje neodvisnosti in nepremostljivo "ti sodnikov. Ministrski svet je končno sprejel stališče parlamentarnega odbora in se sodnijski zakon temu primerno prestilizirajo. Vlaia je tudi odobrila predlog parlament ir lega odbora, da se ustanovi v Ormožu okrož.io sodišče. V najkrajšem času imaio parline*lami odbori dalje rešiti invalidski zakoi, z^kon o osnovnih šolah in drude zakone, ki pridejo takoj na dnevni red narodne skupščine. Po informacijah vašega dopisnika je vlada odločena, da v narodni skupščini predvsem spravi pod streho proračunske dW anajstine za mesece avgust, september, oktober in november. Po snroiet-^u orori?-čimskih dvanajstin se ima rešiti tudi vprašanje anketiranih mandatov HSS. Na to bi bila narodna skupščina poslana na letne počitnice, ki bi trajale do meseca oktobra, ko se v smisla ustave otvorl novo zasedanje skupščine Danes zborujejo med drugimi verifika-ci:sku zakonodajni in finančni odbor. in. GOSPODARSKI KONGRES V BEOGRADU. — Beograd, 15. junija. (Izv.) V Trgov, ski zbornici jp bil včeraj sestanek zastopnikov trgovine, obrti in. m iustrijc ter Udruženja izvozničarjev, da se določi pro. gram za III. gospodarski kongres, ki se ima vršiti dne 5. in 6. septembra v Beo-gradu. Določen je dnevni r*-ci tega kongresa in sicer: 1. davčni sistem; a) sedanji davčni sistem (referat splitske Trgovske zbornice) in h) reforma davčnega sistema (referat Centrale industrijskih "korporacij). 2. naša socijalna zakonodaja: a) zakon 0 zaščiti delavcev in inšpekcija dela (referat, beogradske industrijske zbornice), b) zakon o zavarovanju delavcev (referat beogradske obrtne zbornice) in c) vprašanj? reforme zavarovanja delavcev (referat Zveze tndustrijeev v Zagrebu), 3. ugoto. vltev količine in vrednosti našega izvoza od 1. septembra 1920 do 31. avgusta 192S in odredbe za napredek našega izvoza in posamnih izvoznih predmetov. Glavne točke garancijske pogodbe — Pariz. 15. junija. Odgovor Francije na nemške ponudbe glede garancijske pogodbe sta odobrili Anglija in Belgija. Pričakovati je še odobrenja Italije, na kar Francija takoj izroči odgovor nemški vladi. Kakor dobiva «Matin» informacije, se odgovor konkretizira na štiri glavne točke: 1.) Garancijska pogodba za varstvo meia ob Reni do nemški ponudbi, izdelani že od min. predsednika Cuna za dobo 30 let. Odgovor idejo te pogodbe v tem smislu brez pridržka spreiema. 2.) Sprejme se pogodba o razsodišča. Ponudba Nemčije v tem smislu se odobrava. 3.) Francija izjavlja. da se pod njeno zaščito imajo skleniti slični garancijski pakti s Poljsko in Češkoslovaško. 4.) Nemčija je predlagala za razsodnika Ameriške države. Francija iskreno želi da bi velike ameriške države sodelovale v tako važnem paktu. 5.) Sličen garancijski pakt ima Nemčija skleniti z Belgijo. PAINLEVE ZAPUSTOr MAROKO. ' *m Rabat, 14. Jontja < Ha vas) HM4 predsednik Pafnleve je v maŠBBtkfm o4po> toval nazaj v Prancbo. — Malaga, M. junija (Haras) Mlulsifssi predsednik PaJnlecv6 Je bnez tooftdeota sreö-no pristal. Borzna poročila* Ljubljanska bom LESNI TRG Smrekovi in jekrvl Hlodi od 2$ on premera aapre), fco nafciadna postaja: denar 250; hrastove vozovne deščice 44 mm, 2.65 mm, 2.85, fco meja: denar 1.400; bukova drva, 1 m dolžine, fco Skopi je, 1 vagon: denar 30, blago 30, zaključek 30; smrekove in Jelove deske 13, 20, 25, 30, 40, 50 mm. fco nakladna postaja, od 18 cm širine, paral., ostrorobne, 2 vagona: denar 630, blago 630, zaključek 630; čreslo, suho, letošnje, zdravo, v ovojih, fco nakladna postaja, 20 vagonov: denar 35, blago 35, zakli liček 35. ŽITNI TRG: Pšenica Rosafe par Post. trans., blago 460; pšenica avstralska par Post. trans, blago 450; otrobi psetnični. j-uta vreče fco LJ., blago 200; ječmen, orig., srbski 60 kg feo Lj. blago 325; koruza pariteta Vinkovc' blago 200. 7% Invest. pos. iz l. 1921, denar 61 blago 63, zaključki 63; 2%% drž. renta za vojno škodo, denar 199; Celjska pos. d. d. denar 200, blago 205, Ljublj. kred. banka denar 225, blago 265: Merkantilna bank? denar 100, blago 105; Prva hrv. šted., dena* 798, Mago 808: Slavenska banka, denar 68; Kredftni zavod, denar 185, blago 195; Stroj, ne tov. in liv.. blago 134; Združene papir, niče denar 100, blago 112; Stavbena denai 265, blago 280. Zagrebška borza. Dne 15. junija. Sprejeto ob 13. Devize: Dural 11.145—11,245, Prasa 169.75—172.15, Pariz 273.50—278.50, New. york 57.1S—57.98. London 278.S5—281.85. Berlin 13.62—13.77, Trst 226—229, Dunaj 0.0S09—0.0S21. Efekti: 7% im. pos. 1921 60.50, 21/s% drž. renta za ratnu štetu 100, Ljubljanska kreditna 252, Centralna banka 7—10, Hrv es3c. banka 103—103.50, Krcd'tna banka Zagreb 105—107, Hipotekama banka 57—57.50 Jugobanka 100—101, Praštediona 800—805, Slavonska banka 70—71, Šečerana Osijek 560, Isis d. d. 62, Nihag 41—42, Gutman 355, Slaveks 157, Slavonija 42—42.50, Trboveljska 350. Vevče 105. Inozemske borze. — C ur; h. 15. junija. Predborza: Bee. grad S.Q7—9.02 Pariz 24.95—25.05, London 25.01—25.035. Newyork 514.70—515.50, Milan 20.30—20.35, Praga 15.25—15.30, Du> naj 0.00724—0.00726. — Tr*t, 15. junija. Predborza: Beograd 44-10—44.50, Pariz 123—123.25 London 122.75—123.25, Hcwyörk 25.2S-25.38, Ou-r h 491—493, Praga 74.75—75.25, Düna/ 0,0352—0 035? r stran £m »S L O VENSKI NAR O Dc dne 16. junija 1925 Stev. 133 MAC M1LLANOVA EKSPEDICIJA JEODPLULA SA SE\rERNI TEČAJ. Ameriška nomorna ckspedicija. obstoječa iz šestih aeroptanov, je si ar tate v Phitadctphiii. Vodi jo Byrd. Sport fekme za prvenstvo Jugoslavije Prvo kolo. Vcerai so merili prvaki vseh* vseii pod-sa\ ezov Jffg svemši Slavilo (Osijek). 0 Je osiala prosta. SVbje moči v borb: za ponosni naslov r-vaka države . Največje zanimanje ie bilo naravno koncentrirano za Beograd, kjer sta si stala nasproti m-men-:ano uajjačja kluba države: Jugoslavija in Hajduk, ki imata največ ša-ns. da si pribo--«a državno prvenstvo. Borba med obema1 moštvoma, o kateri poročamo na dru-senf mestu obširneje, le ostala prvi dan neodločna \ razmerju 2:2 in se bo morala danes nadaljevati. Kot favorit gre v boj rudi Gradjanski, ki je včeraj s sijajno zmago r.ad Sašfcoin v razmerju 6:0 dokazal, da ga m podcenjevati. Tekma Ilirija - Bačka Je. končala z zmas-- Backe s 3:0. Bačka - Ilirija 3 : 0 (1 : 0) Naoja. Pokazalo sc ie zopet staTo, da ie namreč Ilirija najnezanesijivejše moštvo. TCdo ic ßrfv poraza, o tem ie težke *odrti. Faki ie. da ie bftn celo moštvo; izvzemši Defclevo. Izven forme. Moštvi sta nastopiti v sledečih* postavah: BAČKA: Virag. Kuituidžič. Gubic, Sef-čič. Vukov. Poljakovič. Rudič, Ki kič. Kovač. Marcfkič. Šlezak. ILIRIJA: Miklavčič. Fdf&čftr, Beltr.. : Dekieva. Gabe Z.. Lado Z.. Janez Z.. Pe-va-lek" f.. Oman. Doberlet. Pevalek" II Pri .svojem prvem gostovanju v Ljubljani ie Bačka napravila dober vtis. Mostno ie tehnično izpopolnjeno, igra visoko, hitro in energično igro in predvsem forsira krila. Bfetrtna ie njili igra z glavo. Igral-.; Back.- n fizično preeci razviti in se na-§ pro-- njim nikakor niso mogli uveljaviti. Razmeroma ie igrala Bačka precej ostro, mestoma unrair. Sijajen je vratar Virag. ki se je pokazal v najlepši luči. Njegovo post i ranic v golu je vrorno. Obramba Ku-hmdžič-Gtibič je zelo dobra, oba imata silen start iii lepe odbojne udarce. V krilski vr-Mi ie ugajal Vukov. V napadu je znal triio *epo oreigravati našo obrambo, obe spojki sta se izkazali za izvršni luterje, obe kril! s*a krasno centrirali. Najnevarnejši ie Šle-::ak na levem krilu. Ilirija ie razen v goio\ ih momentih precej odrekla. Izrazito slaba ie bila obram- ker ie imei Beltram zelo slab dan. isto-ako tudi :Mikiavč;č. KriKka vrsta ni bila na običajni višini, še najboljši Dekleva. V napadu sta bili krili boljši od tria, ki Je nokazal pred gciom popolno inferijornost -er tnnotenoQ v strelianiu. Včasih se Je nekoliko kombiniralo, pred goiom pa je končala vsaka akcija. Bačka je zmago popolnoma zaslužila, vendar rezultat ne odgovarja moči obeh' moštev, ker je Ilirija zaslužila najmanj svoj častni gol. Pravilni rezultat bi bil 3:2 za Bačko. POTEK IGRE Pod vodstvom sodnika g. Pičita "z Zagreba se ie pTičcla točno ob določenem času tekma. V prvem polčasu se te igralo na obeh straneh precei medlo brez vsake ambicije in volje. Bačka je imela v tem polčasu mnogo več od igre, v drugem pa je bila Ilirija znatno boljša ter ie bila tudi v premoči. Početni udarec je imela Ilirija, igra ie valovala nekaj časa semtertja. Obramba Ilirije ie že takoj v početku pokazala veliko nesigurnost. Prvi strel je branil Matko v četrti minuti in sicer nizek pas Šlezaka. V 5. minuti ie končal lep napad Bačke v ost;>idu. V 7. minuti prosti s*rel proti Bački radi foula na Doberletu. Strel je šel v aut. V 10. nrnuti se je prvič izkazal Virag. ki je krasno branil Pevalekov center. V 15 minuti je Zupančič s krila lepo predložil Doberletu, nevaren strel ie ubranil Virak. V 16. minuti je nastala pred golom Iltrje serumage. v kateri ?e padci prvi gol. Rezultat 1 : 0. Igra je nato valovala seimerija s pfffe cejšno premočjo Bačke. Ostalo je do konca prvega nalftirna pri rezultati. Drugi polčas je Ilirija v začetku znamo boljša. Si-Ui napadi so se vrstili na vraxa Backe in vratar Vlrag je imel obilo posla. V tretji miiiuti je krasno ubranil ostro plasiran strel Gabeta. V Četrti minuti je rešil Virag v kot, v šesti minuti je zopet mojstrsko ubranil oster strel Doberleta ter nato dva zapor ena kota. Navzlic temu, da je bila Ilirija stalno v premoči je Bačka dosegla v 10 minuti nenadoma svoj drugi sol. Desno krilo je pre;gralo našega branilca in vzorno oddalo žogo uekriti levi spojki, ki ic z ostro plasiranim strelom postavila na 2 : 0 Bačka sedaj še dalje napada. V 12 minuti napravi Miklavčič smel polet iz gola, levi krilec BaBte doseže žogo in to pošlje v prazen gol. Rezultat. 3 : 0 Sedaj je bilo jasno, da ie Iliriia propadla, vendar moštvo ni izgubilo poguma in je še dalje napadalo. VsJed taula na Pe-valelču je sodnik v 2\ minuti diktiral proti Bački enajstmetrovko. Slab strel Lada je Virag ubranil. Ilirija je nato izsilila proti Bački še iri kote, ki pa so ostali neizrabljeni. V 40 minuti je Matko ubranil krasen udarec desne zveze z glavo. Do konca Je ostalo pri rezultatu 3:0. Sodnik g. Pick je sodil korektno in je bil popolnoma ua mestu. Publika je pri odhodu Bač^o živahno aklarmrala. JUGOSLAVIJA : HAJDUK 2 : 2 (2 : 1). — Beograd, 15. junija. (Izv.) Za vre-* raišnjo prvenstveno tek-roo Jugoslavija : rbitfuk ie vladalo velučo zanimanje. Tribune so bile že eno uro pred igro popolnoma zasedene. Navzočih ie bilo okoli 5.000 gledalcev, tudi več narodnih poslancev, med njimi Ljuba J o v a n o v i č. Sparno enega. Haiduk je med igro proti težkim navaiom Jugoslavije pokazaj odločen odpor. Najbolj se je odlikoval Hajdukov vratar G a z z a. ri, je preprečil več golov Jugoslaviji in končno pripomogel, da ie ostala icrra neodločena. Kljub dvakratnemu podaljšanju po 15 minut ni prišlo do končne odločitve in se danes ob 17. igra nadaljuje. GRADJANSKI : SASK 6:0 (5 : 0). — Zagreb, 15. junija. (IzvJ Včeraj je bilo prvo kolo za prvenstvo Jugoslavije. V Zagrebu je bila prvenstvena nogometna tekma med Gradianskim in Saškom (Sarajevo). Igra je končala z rexultatom 6:0 (5: 0) v korist Gradianskega. V prvem polčasu je bil Gradjanski v premoči, dočim je kazal Sašk slab odpor. V drug: polovici je Gradjanski popustil, dočim se ie Sašk ne-kolžko izboljšal. Pri Sašku je bila zelo dobra obramba. V semitinal:- pndejo: Gradjan-ki. Bačka, Slavfa ter Hajdnk ali Jugoslavija! — S. K. Primorjo, laiikoatletkca sekcija vabi vse Iahkoatlete, da se sigurno vdeleže sestanka, kateri ^e vrši v sredo 17. r. m. ob 19. uri v vogalni sobi restavracije Zvezda. 1215-n Politične vesti = Dokument klerikalne nedoslednosti. Nedeljski «Slovenecv je priobčil v svoji ilustrovani prilogi iaksimile tako-zvane majniške deklaracije. Ta dokument' ki so £a podpisati vsi klerikalni noslanci. na čelu jim dr. Korošec, oravi: V Jugoslovenskem klubu združeni poslanci izjavljajo s tem. da zahtevajo na temelju narodnega načela in hrvatskega državnega orava združitev vsega ozemlja monarhije, kjer stanujejo Slovenci, Hrvati in Srbi v eno samostojno, na demokratski podlagi zgrajeno državo ... in da se bodo z vsemi silami borili za uresničenje te zahteve svojega enotnega naroda.» V tej maintški deklaraciji so torej klerikalci z dr. Korošcem na čelu slovesno proglasili, da so Slovenci, Hrvati in Srbi en enoten narod. A danes? Danes zatrjujejo, da so Hrvati, Srbi in Slovenci trlfe narodi in -»Slovenec« izjavlja v isti številki, kateri je priložil faksimile majske deklaracije, dobesedno: v.Vidovdanska ustava temelji na hipotezi, da smo trije narodi en sam narod, ml pa pravimo- da so Slovenci poseben narod, kakor so to tudf Hrvati in Srbl!» Kdaj so torej klerikalci lagali? Ali lažejo sedaj, ali pa so lagali takrat, ko so podpisali majsko deklaracijo. Kdaj so lagali, ie postranska stvar, eno pa ie gotovo, da so se izneverili načelom, ki so jih leta 1917. v majski deklaraciji proglašal? za sveta in nedotakljiva. = Nova škofija na Reki ustanov; Ijena v zaščito italijanska. Na Relci je bila o binkoštih proglašena ustanovitev škofije. Fašistovsko glasilo priobčuje sliko papeža in mu poje veliko slavo, ker je napravil škofijo v glavnem v to svrho, da se zaščiti italijanstvo Reke. Nova škofija je postavljena direktno pod Vatikan in ni priključena, kakor bi se bilo dalo pričakovati, h soriški nad* Škofiji. List proslavlja Mussolinija, ki je vse to izvedel v najtesnejšem sode* lovanju s sveto stotico. Ustanovitev Škofije je čisto politično delo. Reka je odcepljena od senjske škofije in prideš Ijen ji ie kos ljubljanske in tržaške škofije. Škofija z ordinariiatom bo Čisto italijanska in po cerkvah med Jugoslo* veni sc bo šopirila italijanizacija. — «Istarska Rijec» upravičeno opozarja Vatikan na posledice takega nastopa* nja proti jugoslovenskih vernikom, ka* tero utegne ogorčiti in iztirati iz rim« sko*kato!iške cerkve oni del našega nas roda. ki danes stoji še čvrsto v njenih vrstah. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani. Opera: Začetek ob pol JO. zvečer. Ponedeljek 15. junija: <*Nižava». Poslovilni večer baritonista N. Cvejiča. Izven, Torek, 16. junija zaprto. Sreda, 17. junija Bacdadski brivec.. Red C. Četrtek, 18. junija vllofimannove pripovedke. Poslovilni večer Hugona Zatheva. Izven. Petek; 19. junija. »GlumačL Cavaüeria ru-sticana.: Na ča&t udeležencev veterinarskega kongresa. Izven. — »Ženski *v©t«. 6. številka je pravkar izšla. Vsebina: Obrazi in duše: Mar. Skrinjarjeva (s portretom). G. Strniša: Bin-kosti (pesem). Mar. Kokalj: Pomlad v tujini (pesem) in Pesem ljubezni. Fr. Bevk: Ubožica (nadaljevanje. Tone Gaspari: Cvetoča pisma. Janez RozencYct: Boxmalch. Ost: Mladi dramatik sivobradec. Fr. Žgur: Beda (pesem). Iv. Vouk: Dostojevski in njegove žene. Sr. Kosovel: Žalostna deklica (pesem). Sestra A. B.: Zavod za soc:aino higijensko zaščito dece v Ljubljani. Sr. Kosovel: Večeruo sonce, (pesem). Davor. De-želova: Škodljivost enostranske in nepravilno pripravljene hrane. Kristina: Spomini (pesem). Izvestja: Za našo deco. Naše delo, Po ženskem svetu, riig'jena, Kuhinja, Materinstvo, Gospodinjstvo, Književna poročila. Iz naše skrinje. Priloga za ročno delo. Razgovori in listnica uredništva v prilogi. Bogata vsebma in priloga za ročna dela, v kateri sta med drugi ni dve krasni risbi prof. Siča, bo ceni. naročnicam zopet v veselje. 32enski svet- rzhaja v Trstu enkrat na mesec. Poleg rednih prilog *a ročna dela prinaša štirikrat na leto bogate in okusne modne priloge z brezhibnimi krojnimi polarni, ki nadomeščajo popolnoma našemu ženstvu enake tuje proizvode. Letna naročnina Din 64, polletna Din 32, z vsemi prilogami vred. Nove naročnice č*obe lafiico Še vse letošnje številke. — Poslovilni večer ffugofia Zatheva. V četrtek zvečer se poje v Narodnem gledališč« v Ljubljani Offenbachova opera: ->Hofimannove pripovedke«. V tej operi poje vloge Lin do rf a, Coppeliusa, Dappertutta in Mirakla s. Hugo Zathey, ki odide koncem letošnje sezone na nov angažma v Poznanj na Poljskem. Tekom svojega sedemletnega bivanja in delovanja v Ljubljani iztekel st je g. Zathey velikih zaslug za našo opero. Bil pa je tudi izredno priljubljen pri našem gledališkem občinstvu. — Predstava je izven abonmaja. — Gledališki Ust. Danes je išla 15. številka Gledališkega Irsta, ki prinaša poleg običa>ne vsebine lep članek režiserja Lipa-ha o umrlem Borisu \1adim:roviču Purjatl. Dalje članke o poslavljajoči h se pevcih Nikoli Cvejiču in Hugonu Zathevu. Dalje priobčuje v tej številki A. Dcbeljafe spominski spis o največjem portugalskem pesniku Luis de Cameos in članek z napisom Iz Katalonije. Crtatelje se seznanja tudi z gledališki razmerami na Norveškem. Zaci-miv in zabaven pa je gledališki slovar, ki pojasnjuje najrazličnejše besede, ki so v zvezi z gledališčem. Številko, ki stane 5 Din, krasijo tri ^like in sicer: Putjata v vlogi Napoleona. Nfkola Cvejič in Hugo Zathey. — Nocoj ob poi osmi le v naši operi poslovilni večer odličnega umetnika g. Ni-kole Cvejiča, ki nastopi danes v vlogi go->podarja Sebastjana v Alberjevi večno lepi operi »Nižava . Ostale vloge pojo: gdč. Thalerjeva. Koreujakova, Ribičeva, Sfili-gojeva ter gg. Betetto. Mestek. Banovec, Pugelj. Opero dirigira kapelnik Neffat, re-žira g. Debevec. Predstava se vrši izven. — Gostovanje tenorista Marija Šimenca v naši operi, V petek dne 19, u m. gostuje na našem odru odlični tenorist g. M. Šimenc fn sicer v operi: -Glumači-. Petfco^ va predstava se vrši izven abonmaja, m sicer na čas t udelzencem veterinarskega kongresa. i Excella je najboljši In vendar najcenejš »troj za rodbino in obit — Nadomestni deli za vse stroje J. GOREČ, UUBUANA palača Ljubljanske kreditne banke* Sokol Sokolski dan v Prekmurju — Murska Sobota, 14. junija. (Izv., Tukaj na severni naši meji smo dane? praznovali VII. zlet mariborske sokol ske žtipe in razvitje prapora domačega sokolskega društva. Slavnosti so s« udeležila vsa župna društva in ogromna množica naroda. Razvitje prapora se je izvršilo na glavnem trgu v vzornem redu. Govorila sta kumica sestra K o d r o v a in starosta JSS brat G a n g 1 ki je povdarjal važnost Sokolstva in pomeri današnjega dne za državno in nacijonalno misel ob tej skrajni meji naše države. Govor brata staroste je napravil najgloblji vtis na vse navzoče in je bil sprejet z viharnim odobrava« njem. Po glavnih ulicah Murske Sobott se je potem razvil sprevod s sokolskc konjenico na čelu. Sprevod sc je usta* vil pred mestno hišo. kjer je Sokolstvo pozdravu v nrisrčnih besedah gerent domačin dr. Dörnen in se mu je za* hvalil župni starosta brat Julčc N o* v a k. Popoldne so se v krasnem parku grofa Szaparvja vršile župne izbirne tekme in skušnje. Dopoldne pa je bila tam javna telovadba, ki so io izvajale vse kategorije. Javni telovadbi je pri* sostvovalo 5000 ljudi, ki so burno pri* znavali preciznost in točnost izvedb vseh vaj in nastopov. Vsa Murska Sobota ie bila okrašena z zastavami, mnogo hiš je bilo odetih v cvetje in zelenje. Sokolstvo si * s svojim mogočnim in vzornim nastopom mipravilo kot na* ša najodličnejša nacijonalna organiza? cija trdna tla v tem predelu naše dos movine. Zmagovito so plapolali sokol* ski pranori v HMoslovenskem Prekmur* ju. — Vsej slavnosti so prisostvovali predstavniki civilnih in vojaških obla* sti, na čelu im veliki žunan dr. Pi/k: majer iz Maribora. Bil je krasen sokol ski dan. kakšnega Prekmurje še ni vi* delo. Sadove tega dne pokaže bližnja bodočnost. * ★ « — Šišenskega Sokola vcerai sni a i a v« na telovadba je častno uspela ,dasi jo ie dež nekoliko motil. Tekniovahie vaje članov m vaje s palicami je izvajalo 17 članov "m gojenk. Članske proste vaje, četrta zlasti pa druga nrsta po mnenju šišenskih vaditeljih ritmični m bi trebali takojšnje poprave. Vzorna vrsta na bradlji (5) je Iepü nastopila in žela burno pohvalo. Društvene skupne pToste vaie za moško in žensko deco (48) so bile izvajane v živahnem tempu od vseh', tudi od najmlajših prav lepo. Nič niso zaostajale v izvedbi vaje s ki i i moškega naraščaja (9). Skupne proste va-je članov in članic (18) in telovadila etida na Dvorakovo ^Humoreskoj-, ženskega naraščaja (16) so pričale o znatnem napredku šišenskega Sokola. Zaključno skupine katera se je lepo posrečila zlasti s stojami članov na visoki bradlji, je izvajalo nad 100 oseb. Pri telovadbi in veselici je sodelovala spretno in marljivo sodba dravske divizije. Orodna telovadba vseh oddelkov je morala radi slabega vremena odpasti. — Šišenski Sokol, dasi nima svojega doma, vendar vestno vrši svojo dolžnost. Priredi« tev je bila prav dobro obiskana. D. če kupite nogavice brez žiga, »ključ*, ker eden par nogavic 2 žigom fn znamko (rdečo^ modro, zeleno ali zlato) »ključ" traja tako dolgo kakor štirje) pari drugih. Kupite eden paij in prepriča če sel *^ OSKAR H ?3 a%pad carstva Roman zadnjega avstrijsltega cesarja. Cesar je molčal. Glasen izraz njegovih tajnih misli mu je bil mučen. Ločitev od Nemčije, ki mu •e kot edino možnost sporazuma s sovražniki sem-rertje mimogrede sinila skozi glavo in ki io je vselej zavrgel, se je očividno pojavila pri njeg»ovt soprogi kot d'ognan sklep. On je to misel odklanjal. ;>Ne smemo na to misliti, Zita. Z Nemčijo gremo do skrajnih kon.sekvenc .Nečenj, da bi sc mi kdaj očftak), da sem izdal svoje zaveznike.« »StorU bi to že,« je užaljeno pripomnila cesarica, »toda nimaš* v to potrebne odločnosti. Kakšen načrt brezobzirno izvesti, v to H nedostaja volje in poguma!« Cesarja je to očitanje pretreslo in vzkliknil je: »AS me hočeš predstavljati kot slabiča, Zita?« »Ne, kar jaz pravim in mrslirn, je bistveno, z 1 jfre, kar misli o tebi svet m kako o tebi srxii!« Cesar je z roko podprl glavo. Težko mu je büo pri srcu. »Človeka boli, ako ga ne razumejo niti najbližji. Da bi državo reSil, sem pač mislil na to, da bi našo nsodo loči! od usode Nemčije. Nikdar pa bi ite voduml naefltfe atrv ražuBoov. To d* bi bilo prvo. kar bi zahtevala Francija. Zategadelj na to ne smemo misliti. Zita!« Cesarica ie molčala. Mrko zroc pred se. se je globoko zamislila. xvm. Katastrofa. Za Avstrijo je definitrvno zašla zvezda sreče. Številne desertacije na frontah so bile znak razpadajoče discipline. Državna avtoriteta ni nič več veljala, oblasti so bile brez moči. Državni organizem je bil bolan. To je bilo vidno vsakvmiur. Korupcija, nravstvena gniloba, slabost vladnih organov, vse to je državo spravljalo na rob propada. Razpad je bil na pragu. Tresljaji smrti so pretresali ojjrodje razpadajočo države. V državi sami je že vsakdo, ki je imel jasen pogled, uvidel, da so te razmere nevzdržljive. Pa tudi inozemstvu ni ostalo prikrito, da se Avstrija nahaja na koncu syoffb moči. V dvorani ministrstva zunanjih del na Quai d' örsay v Parizu so imeli posvetovanje štirje dr-ža^niki. Najstarejši izmed njih je imel slavno be-;do. I i itično so rrm žarele oči, dokaz, da temu možu tudi visoka starost ni shladila mladenisko-živahnega temperamenta. Dru^ri izmed državnikov je bil mož lepih form. Premetenost hi pretkanost je bila slavna poteza njegovega značaja. Tretji je bü Anglež. Četrti izmed državnikov je bil mož, ki ie ravnodušno noslušal izvaiania svoüh tovarišev in ga ni ničesar moglo spraviti iz ravnotežja. Državnik, ki je mel izraz pretkanosti na obrazu, je pravkar končal obsežna izvajanja in napram najstarejšemu izjavil: »Monsieur Clemenceau! Sprejel sem tajno mi poslane predloge sovražnikov in sem jih pridržal za to intimno posvetovanje. Predno jih predložim ministrskemu syetu, bi rad zvedel za mnenje njegove ekscelence g. ministrskega predsednika Lloyd Georgea in veleposlanika Združenih držav Mr. Whita. Prosim imenovana gospoda, da bi se izjavila o vsebini teh predlogov.« Clemenceau, ki so mu Nemci dali ime »tiger«, je prezirljivo zamahnil z roko. >Jaz smatram za odveč vsako besedo, ki jo izgubimo o tej stvari. Francija se je borila štiri leta, krvavela in trpela, da bi dosegla popolno zmago. Niti trenotka ne moremo pomišljati, da bi se ne odločili za uničujoč udarec, ki naj Nemce za večno napravi neškodljive. Nemčijo moramo razbiti na kosce. Dokler .se to nj zgodi, nobene besede o miru!« Angleški ministrski predsednik Lloyd je pritr-jevalno prikimal z glavo. ^Pridružujem se mnenju g. Clemenceaua. Nemčija mora biti premagana na tleh in priznati svoj poraz, predno stopimo z njo v mirovna pogajanja. 2e sedaj se bori z zastavo zadnjih moči. Samo se poslednji napor na naši strani, pa telebne na tla. da se nikdar več ne dvigne." Četrti državnik je hladno menil: -Ako sem prav razumel gospoda Poincareja. je Nemčija v načelu sprejela 14 mirovnih točk prezidenta Wilso-na. V tem primeru je za Ameriko vojni cilj dosežen, zato ne uvidevam, zakaj bi še morali nadaljevati vojno, i Clemenceau ga je hotel razburjeno zavrniti, Poincare Pa mu je pomirjevalno položil roko na ramo in izjavil: >Zdj se mi potrebno opozoriti g. Whita, da se naši vojni cilji ne krijejo popolnoma z Wilsonovimi 14 točkami. Kakor cenimo zavezništvo Amerike in kakor smo ji hvaležni za prijateljsko pomoč, moramo vendarle tudi uvaževati stroške, ki jih bomo morali plačati za to oboroženo pomoe. Teh dolgov ne moremo smatrati za obvezne, ako ne dobimo od Nemčije vojne odškodnine.« Lloyd George je takisto odklonil stališče ame-riŠkega državnika in izjavil: »Dokler Nemčija ne izroči svojega brodovja in ne odstopi svojih kolonij, dotlej ne more biti govora o kakšnih mirovnih pogajanjih. Sicer pa se nečemo pogajati s cesarjem in njegovimi ministri, marveč naravnost z narodom samim potom njegovih pravih zastopnikov. Pogon bodo pač ostrejši, kakor bi jih Nemčija danes sprejela.« Clemenceau si je nervozno vihal svoje sive brke m znova pripomnil: »Vse eno je. Nem?5 morajo na tla in se ne smejo nikdar več dviguj 9 -e za rešitev Francne ob 12. uri!' *tev 133 »SLOVENSKI N AR OD« dne io. junija ivzö. orran ö. Dnevne vesti. V Lmbijanu dne 15 junija 1925. Ogovarjamo! Kakor posnemamo iz pravilnika o delokrogu oblastnih monopolskih in* Ipektoratov, priobčnega v «Sluzbenih NJovinah» z dne 4. t. m., so ustanovi je* ii oblastni inšpektorati uprave držav* lih monopolov s sedežem v Skoplju, Sarajevu, Zagrebu in Splitu. Po tem pravilniku spada Slovenija, to je ljubljanska in mariborska oblast s Prekmurjem in Medžimurjem, pod oblastni inšpektorat v Zagrebu. Čemu to? Zakaj se ni ustanovil tudi samostojni oblastni inšpektorat mono* polske uprave tudi v Ljubljani, ko je v finančnem zakonu izrecno dano finance nerau ministru pooblastilo, da lahko tak inšpektorat osnuje tudi v Ljubljani za ljubljansko in mariborsko oblast? Zdi 5e, da finančno ministrstvo Ljubljani ni -laklonjeno, sicer bi se ne moglo zgo* Jiti. da tako zapostavlja kulturno in narodno središče slovenskih pokrajin vkljub temu, da mu daje zakon izrecno pravico, da zadosti tudi željam sloven* nkih dežela. Proti finančni upravi, ki ji lasa javnost — upravičeno ali neupravičeno, o tem ne maramo raziskavati — očita, da postopa pri določitvi in izter* jevanju davkov drugače drugodi in drus gače v Sloveniji, že itak vlada pri nas silno nerazpolcženjc, ali je bilo treba temu nerazpoioženju prilivati se nove; ga olja? Iskreni smo, zato pravimo, da to že s političnega stališča ni bilo pametno. Mesto da bi državna uprava podpirala požrtvovalno delo onih, ki jim je dejansko državni interes vse, jim meče pri vsaki priliki polena pod noge, jih ovira v njihovem delu in jim dela vse mogoče težave v njih naporu, da pridobe najširše sloje za državno misel. Čas bi že bil, da bi gotovi goa soodje uvideli, da sc ljudstva ne da pri* dobivati za državo s takšnimi naravnost malenkostnimi šikanami in zba^ danii. Pričakujemo z vso gotovostjo, da se imenovani pravilnik izpopolni v toliko, da se slovenske pokrajine izločijo iz območja inšpektorata v Zagrebu in se ->snuie v Ljubljani docela v smislu za* ionskega pooblastila samostalni oblast? ii inšpektorat monopolske uprave. — Spomenik kralju Petru I. v UJevnu. \*a Vidov dan bo \ Lijevmi svečano odkritje spomenika blagopokojnemu kraljn Petru Osvoboditelju. Svečavnostl se udeleže predstavniki dvora, vlade, narodne skupščine, diplomatskega zbora in drugih kultumo-prosvetnih ustanov iz raznih krajev države. — Velik protestni shod proti previsokim davkom v Sloveniji. Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani priredi v sporazumu z drugimi pridobitnimi organizacijami v nedeljo, dne 21. junija 1925 ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela *Union* velik protestni shod proti neprimerno visokemu hišno najemninskemu davku, proti 200 % povišanju invalidnega davka ter proti previsoki lestvici dohodninskega davka v Sloveniji. Na shod se vabijo vsi hišni in zemljiški posestniki kakor ostali davkoplačevalci iz cele, z davki preobložene Slovenije ter naj se takoj ustanove posebni odbori, da bo udeležba na tem shodu impo-zantna, ker le s tem bomo dosegli uspeh. Na shod se povabijo vsi državni poslanci ter zastopniki merodajnih političnih strank. — Olajšave za potovanje na Jadran, Poleg polovične vožnje, ki jo je dovolilo prometno ministrstvo vsem posetntkom naših jadranskih letovišč, je dovoljeno 25% popust vsem tujcem, če potujejo posamno in 50%, če potujejo v skupinah. Tudi paro-brodne družne so dovolile za potovanje po Jadrann razne olajšave... -.Jadranska in Dnbrovačka plovirba -•• sta znatno znižale svoje tarife. Vožnja v I. razredu od Splita do Sošaka stane zadaj mesto 441 samo 342 Din. I. razred od Splita do Oruža na parnikih -Dubrovačke plovitbe* mesto 345 do 260 Din. - Jadranske plovitbe* pa 260 Din. Jadranska plovitba je dovolila še druge olaišave Če kupi potnik na Sušaku vozni Üstek za tja in nazaj do Šfbenika. Splita, Hvara. Korčule, Gruža, riercenove-ga, Ko-*^ra. Makarske ali Metkoviča, Ima za L razred 30%, za lf. raz. pa 15% popust. Turisti, ki potujejo v Dalmacijo ali Grško v skupinah najmanj 5 oseb, imajo pri odhodu s Sušaka ali \z Trsta v I. in II. razredu 25% popust :-Dubrovačka plovitba« |e dovolila na svojih parnikih poleg že omenjenih še te-le olajšave: «30% popust pri voznih list-kih tja in nazaj v T. razredu in 15% popust v II. razredu na vseh progah; 50% popust državnim uradnikom ne glede na to, da-li Potujejo službeno ali privatno, dalje orož-~r-;om in finančnim stražnikom in sicer v razredu, ki jim gre po rangu; §0% popust v>em duhovnikom In učencem za 1. ip II-razred. — Novi inženjerjl v praksi. Ministrstvo lavnih del je dovolilo javno prakso v naši državi 16 inženjerjem in arhitektom — V naše državljanstvo je sprejetih več ruskih emigraötov, med njimi profesor 'JubljaHske univerze Teodor Grudinskij učiteljica v Murski Soboti Marija K o r-nlle va, — Poroka. G. dr. Alojzij Kunst, priprli rentgenloškega oddelka državne bolnice v Ljubljani* se ie danes poročil z gdč. Ada Defranccschi, hčerko t;, primaria dr. Pc'rn Defranceschiia v Ljubljani. Bilo srečno! — Kongres jagosloven-kih aeterhrjnev v f Ttibijani ^a kongres veterinarjev, ki se vrši IS, 10 in 20 t. m., vlada splošno zanimanje. Kakor doznavamo, so došle prijave za kongres iz vseh krajev naše kraljevine. Poleg tega se udeleži kongresa osebno se minister oolloorivredc I voda in g. vojni minister po zastopniku. Operno gledališče prired: na čast doslim gostom dne 19. t. m predstavo *Hoffmanove pripovedke-. 1213/n — Obletnica poloma ob Pljavi. 15. junij je zelo važen dan v zgodovini svetovne vojne. Velika zelo previdno zasnovana ofenziva na Pijavi se je razbila ob močnem odporu Antante. 13. junija 191?. je otvorilo topništvo centralnih držav silen ogenj in v noči od 14. na 15. junij je pričel splošen napad. Prve in druge vrste obrambnega pasu v katere je artiljeiija najbolj streljala, so bile sploh prazne in nezaseaene, zato so jih Avstrijci lahko zavzeli brez odpora. To je dalo povod dunajskim časopisom, da so še pisali o zmagi. Takrat so bile na ukaz zopet po vsej Avstriji razobešene zastave. To pot zadnjikrat. Ko pa so avstrijski voji dospeli v zadnje vrste utrdb, ie nasprotnik pričel s protinapadom in Avstrijci so bili vrženi preko Pijave. — Vročina, mraz in sneg v juniju. V Londonu vlada velika vročina. Dne 12. t. m. se je zgrudilo na uticali na solnčartci 113 oseb. Istočasno pa prihajajo iz Romunije poročila, da je tam po raznih krajih na- stopil vihar, k! je prinesel občuten mraz in po gorovju ter deloma tudi v nižini je pa- del sneg. Iz Londona poročajo o naraščajoči vročini. Solnčarica ubije vsak dan več ljudi. O veliki vročmi prihajajo nova poročila tu- di iz severoameriških mest. — Iz Tržiča. Kolo Jugosl. sester v Kranju je povabilo deco mešč. šole. da gostuje s Pečjakovo pravljično komedijo ^Kraljičina z mrtvim srcem«.- v Kranju. To povabilo je bilo z veseljem sprejeto in se vrši gostovanje v Kranju dne 20. junija t. 1. Popoldanska predstava, začetek ob 3., je namenjena mladini kranjskih in okoliških šol. P. t. Sol. upravitelji naj blagavolijo ukreniti vse potrebno, da bo mladina deležna izrednega užitka te igre. Večerna predstava ob pol 20. je za odrasle in prosimos da se je slavno občinstvo udeleži v čim večjem številu. Pripomnimo, da je zaniur-vost igre napolnila v Tržiču petkrat obširno telovadnico v šoli. Predstave se vrSe v Ljudskem domu. — Jubilej 40-letnega delovanja praznuje pevsko društvo »Lipa« v Litlži v nedeljo 21. t. m. s slavnostnim zborovanjem ob 10. uri, razvitjem pevskega prapora ob 14. uri in veliko ljudsko veselico s koncertom ob 15. uri. V soboto zvečer priredi društvo podoknico g. Kumici. Priporočamo pevskim zborom, da se korporativno ali po zastopnikih udeleže te slavnosti, se odzovejo vabilu za sodelovanje pri pevskem koncertu ter počaste novi prapor ob priliki zabijanja žebljičkov, člani pevskih zborov unajo polovično vožnjo. — Marljivi litijski »Lipi-ob njenem častitljivem jubileju naše iskrene čestitke! — Odbor za likvid. ZSPZ. in ustanovitev Ljubljanske župe Južnoslov. Pev. Saveza. 121ö-u — Proslava dveletnice smrti A. Stam-bolijskega. Akademski agr. klub :> Njiva« priredi 15 t m., tc je v ponedeljek ob 20. v dvorani Kmetijske družbe« (Turjaški trg) proslavo dve'etnice smrti Stambolij-skega. S!avnosfn" govor ima g. dr. Drago Marušič. Vabljeno vse občinstvo . 1212/n — Trebnje. Podružnici Jugoslov. Matice in Ciril Metoda v Trebnjem priredita v nedeljo, dne 21. junija t. 1. veliko vrtno veselico na vrtu gosp. Alojzija Pavlina v Trebnjem z najmnogovrsmejšim sporedom. Za žejne in lačne bo prav dobro poskrbljeno. — Začetek ob 3. popoldne. Vstopnina 2 Din za osebo. Preplačila se hvaležno sprejemajo. K mnogobrojni udeležbi m bita odbora. 1214-n — Političen uboj. V selu Mirosevac pri Zagrebu so se pretekie dni sprli seljaki radi politike. Med prepirom je seljak Šorman z nožem sunil Ročica v hrbet. Ročica so težko ranjenega prepeljali v bolnico, kjer pa je podlegel poškodbam. — Smrt starke v plamenu. V i>tanov*a-nju stairke Matije Božič na Martinskem prolazu v Splitu je nastal pred dnevi požar. Starka je legla spat, a je pozabila ugasniti svečo, stoječo ob postelji. Sveča se je prevrnila in postelja se je vnela. Ko se je nesrečna starka zbudila, je bila že vsa v plamenih. Na njene obupne krike na pomoč so prihiteli sosedje, toda je bflo prepozno. BoŽičeva je vsled strašnih opeklin umrla. — Zagonetna smrt mladenke v Zagrebu. V Zagrebu se je v soboto zastrupila z lizolom dijakinja, slnšateljica filozofije Vilma Zergollera. Poleg tega si je tudi z britvijo prerezala smrt. Značilno je, da je bila mladenka zelo pobožna ter se je šele pred kratkim napram prijateljicam izrazila, da kot dobra kritjanka obsoja samomor. Zato obstoja sum, da je morda Zergoflerova postala žrtev zločina. — Stražnik utonil v Zagrebu. V soboto je v bližini Gospadričevega kopališča v Zagrebu utonil stražnik Albin Kovačič. Kopal se je s svojim tovarišem Vukom Vuko-vičem v Savi in jo skušal preplavati. Močan tok ga je zanesel pod železniški most, kjer je dospel v vrtinec in izginil pod valovi. Kovačič je bil rodom Primorec. — Neoprezen vojak. Pred sodiščem v Sarajevu se je vršila razprava proti redo-vn 38. pešpolka Mati Beraču, ki je na straži ubil dva svoja tovariša, Jakoba Meiča in Ludov. Rostovca. Pri razpravi se je obtoženec zagovarjal, da je oba vojaka nehote* ustrelil, ker ni znal manipulirati s puško in se mu je ta sprožila. Obsojen je bi! na tri leta ječe, poleg tega pa ima rodbr i-ma obeh vojakov plačat! 15.000 Dm očV.m-nine. —- Zaklal svojo ženo, Seljak zivojta Ni-100f3č iz sok? Pa.točin^ v Srbiji je hfl med vojno ujet od sovražnikov in odveden v vojno ujetništvo. Medtem ko je ob v ujetništvu trpel, gladovni, se mučil in žaloval, je njegova žena Le posla va v družbi slabih žensk živeta preeej pestro. Orgije so se dogajale dnevno, čim ac je mož vrnil iz ujet. ništva, ee je rmjptr*^ nr«r»riča1 o i^tlnttioflfct ve*ti o ölabem vedeoju zene. Nefke- mračne noöi pa je žono povabil, da gre z njim na pokopališče, in tn jo je z žepnim nožem za-klaL Po storjenem zločinu je izginil. Blodil in skrival se je po raznih krajih, sedaj so ga pa izsledili pri subotiski žel. direkciji, kjer je bil nameščen kot kretnicar. Prijeli so ga m prepeljali v Kragujevac. Na sodišču je izjavil: vKar sem napravil, sem moral, pa naj sodišče naredi, kar hočeL — PoŠta Pančevo dostavlja na dom pakete in denarne pošiljke. Doslej je plačal pošiljatelj za pošiljke, namenjeno v Pan-čevo, obvestnino. odslej pa mora biti že pri predaji poravnana dostavnina namesto obvestnine. _ Najnovelše bluze, otroške in damske obleke priporoča KRISTOFIČ - BUČAR. OBLE K E kupite nafugodneje pri - JOS. ROJINA - Ljubljana i>ol Iz U»h!iane. — 310 žeblje v t Toliko jih je dal te dni poruvat: mestni vrtnarski nadzornik iz debel dreves po naših promenadah in parkih. Iz tega se najbolje spozna živalska surovost naših ljudi napram javnim nasadom, zakaj drevesni sok se po žettjih in rji prav zastrupi, kakor človeška kri. Ne gre s:cer tako naglo, toda v par letih se drevo posuši. V vzgled naj siuži slabo razvito zelenje, že deloma porumenelo na enem izmed kostanjev pred vhodom v Jakopičev paviljon. To ubogo drevo ie imelo v sebi kar 6 žebljev, a sedaj mora umreti. Tako uničuje naša publka, ki si po drugi strani tako rada jemlje polna usta v kritiziranju javnih naprav, naše javne nasade. Nobena tombola ali zakotna veselica ni tako nevažna, da ne bi zanjo zlasti po Tivolskih drevoredih pribjali na drevesa reklam. Neko drevo, mendar v bližini veleselma. je ime!o v svojem mesu celo 12 žebljev. Razen tega so našli v drevesu vtolčenih 5 zidarskih klamf. Malih žebljičkov niso n-ti šteli, da-si škoduje vsak. Par žebljev je zabitih tako globoko, da jih niti z najmočnejšimi kleščami niso mogli odstraniti, ker jih ni mogoče prijeti. Gerentski svet ie pred kratkim sklenil, da izrecno prepoveduje vst?ko pribijanje predmetov na drevje javnih nasadov, a tudi nalepljanje raznih objav, ker so. če že ne Škodlj;ve. vsaj grde. Kdor se temu ne bo pokoraval, bo občutno kaznovan. Kdor bo pa z žeblji ali kakorkoli kvaril drevje, bo prijet tudi za popolno odškodnino, eventualno bo moral drevo nadomestiti. To si naj zapomnijo zlasti razna društva fn anončnr zavodi. Tudi obešanje reklam po drevoredih na vrvico ali žico je prepovedano in se bo kaznovalo. Pri obešanju polomijo delavci vselej nekaj vejic in mladik. Policija je naprošena, da pazi na kršitelje te odredbe. Priporočamo pa javne nasade tudi v tem pogledu finejše čutečemu prebivalstvu, katero naj vsak prestopek brez pomislekov naznani To ni nobeno »de-nuiicijantstvo«, nego socijalno ravnanje v javnem interesu. — Pevski zbor Glasbene Matice. V sredo 17. t. m. ob 20. uri sestanek in vaja mešanega zbora. — Odbor. 1216-n — Pevskr zbor Glasbene Matfee v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v petek, dne 26. junija t. 1. ob 20. uri v pevski dvorani Glasb. Matice, Vegova ulica 6/II. — Odbor. 12U-n — Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani. Vpisovanje za gojenke. ki želijo vstopiti v 1. razred gimnazije, se vrši 25. t m. ob 15. popoldne. S seboj je prinesti zadnje izpričevalo in krstni list. Sprejemni izpit se vrši 26. t. m. ob S. zjutraj. — Vpisovanje na deški in dekliški meščanski šoli v Tržiču za šolsko leto 1925-26 se vrši v soboto dne 27. junija ob 10. in v nedeljo 28. junija od 8.—12. v ravnate-Ijevi pisarni. Učenci, ki vstopijo v I. razred ,naj prinesejo s seboj zadnja šolska izpričevala, krstni list in potrdilo o cep'ie-nju koz. Za hrano zunanjim učencem skrbi šolska kuhinja, ki je v preteklem letu izdala okoli 8000 kosil po zmerni ceni. Stanovanja na razpela so. — Zdravstveno stanje mesta LjubPane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane od S. do 14. junija beleži tole statistiko: umrlo je 20 oseb, 11 moških in 9 žensk (tujcev 10). — Smrtni vzroki: trebušni tifuz fo paratifuz 1, jetika na sopilih 1, druge obiike Jetike 1, rak in druge zle novotvorbe 2, bolezen na srcu 3, driska in vnetje črevesa 1, krčenie jeter 2, prirojena slabost 2, starost 3, samomor 1, druge bolezni 4. Med tem časom se je rodilo 20 otrok, 12 dečkov in S dekHc. Naznanjene na.ezljive bolezni: griža 2, da-vica 1, dušljivi kašelj 3 slučaji. — Hipnotizer dr. Ben-All nastopi danes zvečer v našem dramskem gledališču ter izvaja svoj raznovrstni in interesantni program. Kjerkoli je še nastopal Ben Ali, je bil vedno velika privlačna sila za publiko. Vstopnice pri dnevni blagajni v operi, in sicer za oba večera, za torek in sredo. — Izkopane človeške kosti, ki so jih in kar jih še bodo našli na Vodnikovem trgu, se bodo na prošnjo škofijskega ordina-rijata prepeljale na pokopališče k Sv. Križu. Kakor se je iz uradnih spisov dognaso. je bilo v nekdanjem poslopju stare gimnazije na tem trgu nekaj let pred potresom najdenih pod godbeno sobo < v pritličju na d4»»"!o pri vhodu), kjer so se neketrr» iinr-Strohn^7u tla udrla. cel kup mrtv.""' in kosti, M ao izvtrak) iz poko^ danjega jezuitskega samostana. Bilo jih je sa dva voza tn so jih takrat prepeljali na pokopališče k Sv. Krištofa. — Kopanje v Gruberjevem kanalu je policijsko prepovedano, toda ljudje se hodijo vkljub temu vanj kopat, ker se nobena oblast ne pobriga, da bi dala postaviti aa primernih mestih nabretta — a t a r H. ne table* — Kopanje v Koleziji se prične prihodnjo dni. Ker se prične v kratkem z regulacijo Gradaščice, kopanje kasneje no bo vc<-mogoče. — Mestni gradben« urad. Magistrat je dal prekrstiti mestni stavbni urad v ^Mestni gradbeni urad,-. — o slovenski operi. Za slovensko kulturo vneti organ iz Kopitarjeve ulice se ogorčeno čudi, zakaj ni postal ravnatelj .slovenske:: opere v Ljubljani — glasbenik Slovenec, češ zakaj mora biti ravno na tem mestu Hrvat ali Srb!! Da bo potolažen, mu povemo to4e: Novi ravnatelj g Polic, ".:i je že prevzel vodstvo opere, je rodom Trža-čan, njegov oče — Istran — je imel tiskarno v Trstu, že pred vojno je g. Polič požrtvovalno Veleval na kulturnem yolju in vodil »slovensko^ epero odno^n opereto v Trstu. !z Oslja. Uradne ure pri stanovanjskem so. disču v Celju. Pisarna stanovanjskega sodišča I. stopnje v Celju (mestni magistrat, trakt na dvor:5ču, soba 11.) je dostopna strankam vsak delavnik od 10. do pol 13. ure. Izven določenih ur in ob nedeljah ter praznikih se stranka ne sprejema. —c Obrtniški pe&jzlet v Tremarje. Na Vidov dan, dne 28. t. m., popoldne se vrši v prijazni vasici Tremarje pri Celju veselica. Obrtno društvo v Laškem priTedi tja pomladanski p^šizlet Občeslovenskega obrtnega društva iz Celja. —c Novi evangeljski župnik v Celju. Zaradi težke bolezni je dozdaini evangeljski župnik Prič May odložil svoje mesto. Njegovo mesto prevzame dosedanji vikar Gerhard May. Volitev novega župnika se vrši v torek, dne 16. t. m. ob 15. uri popoldne. OdstopivSi župnik Frie May je deloval v Celju nad 25 let —c S košnjo se je v celjski okolici povečini že pričelo. Letina sena je obilna tn so teatnttl z njo zadovoljni. h M^rihora —m Zrelostni izpiti na državnem moškem učiteljišča v Mariboru so se vršili nod predsedstvom g. prosvetnega inšpektorja dr. Stanka Beuka kot m'n. odposlanca od dne 8. do 12. junija t I. Izpričevalo zrelosti z odliko so dobili gg.: Kos Joško, Sekin-nik Maks in Tratnik Jože. Za zrele so bili proglašeni gg.: Andolšek Stanko, Ap;h Milan, Bajde Oton. Brumen Beno, Burg Raj-ko, Gerbic Lambert, Justin Ubald, Kodrič Rudolf, Koželj Miroslav, Pečnik Dragotin, Ranfl Ivan, Regoršek Bogomir, Robinščak Srečko, Stanič Ivan. Šajna Ivan. šnuderl Kinko, Šnuderl Ljudevit, Tomažič Bož:dar in Vižintin Rudolf. Ponavlalni izpit delata po dveh mesecih dva kandidata. —m Samomor. V petek je izvršil samomor železničar Herman Dobaj iz Studenca. NašM so ga nezavestnega ob cestnem jarku. Prenesli so ga v njegovo stanovanje, kjer pa je kmalu umrl. Zastrupil se je z lizolom. —m Pričetek porotnega zasedanja v Mariboru. Dane« v ponedeljek se je pričelo v Mariboru pohotno zasedanje. Razpisanih je dosedaj 15 s1učaj"ev. Danes se zagovarjata Rudolf Weis radi požiga in Fran Graude radi ropa; 16. junija: Karel Kebrič, zloraba uradne oblasti; Janez Efferl, poneverba uradne gotovine; 17. junija: Anton Majcen: tatvina; Anton Berges, tatvina: 18. junija: Jurij Petrovič: tatvina; Josip Vratar: tatvina; 19. junija: Katarina Deutscher: umor; 20. junja: Josip in Barbara Benko: umor. Slučaj je že tretjič pred razpravo; 22. junija: Karel Pristanek: umor; Štefan Horjan: uboj in tatvina; 23. junija: Janez Murič: težka telesna poškodba; 24. junija: Marija in Ana Kovacs, tatvina. Poleg tega. pride na razpravo še več slučajev. Morilska zadeva iz Studencev (žlahtič in Cič) je napovedana za 25. in 26 t. m. Za prvenstvo Jugoslavije (Vtisi nenogobrcnlka o nedeljski tekmi) Jupiter pluvius se ie nad menoj razjezil. Včeraj v nedeljo me je kar trikrat pregnal od zelenih bregov planinskočiste Save, da sem moral iskati zavetja pod kakim kozolcem, enkrat celo pod črnuškim mostom. Že dopoldne ie pošiljal ta bog čudna znamenja tam od Svete Katarine, ki so mi dejala, da ti danes Jupiter ne privošči zaželjenega užitka ob savskih bregovih tam v zeleni vili. Korakajoč proti večeru ob progi v Ljubljano, mi je prišlo na misel, da se na Ilirijinem športnem igrišču razvija ogorčena borba nogometnikov za prvenstvo Jugoslavije . . . Pred igriščem živahno gibanje in premikanje. Ob plankah stoje takozvan! >za-plankarji«. Vsi stoje nepremično kot rimski čuvarji, ki so stražPi Kristov grob. Vsak upira pogled na igršče kozi špranje in luknje. Stražnik ima mnogo posla, da jih odganja. Pa zopet prihajajo na svoja mesta. Ti »zaplankarjU so najbolj kritični smo-trilci ;gre. Pridušajo .se in robantijo, kakor hitro Ilirija podere kako kombinacijo za goal. Čujejo se vzkliki: ->Ofcet! Ofcet! Daj ga!« . . . Poleg »zaplankarjev« jc izven igrišča zbrana velika množica »zastonjkar-jev«. Ti so včeraj prišli na svoj račun. Zasedli so lepo višino, gomilo navožene prsti ob šišenskem kolodvoru in unionski pivovarni. Bilo jih je okrog tristo. Glava pri glavi, živahni in nervozni, veseli in razjarjeni . . . Enkrat je te ^zastonjkarje^c stražnik skušal pregnati. Zaman. Po kratkem umiku so zopet napravili juris na gomilo in tam ostali do konca igre, odločeni, da ;nnaško branijo svoje pozic'je proti vsake-• Med temi > zastonjkarji« so stale tudi m prikupne in živahne devojke: črnooka Mirni v svili, belolaska Fifi in melanholična Suzi. Kako so mahale in cepetale! Vs©k gib Ilirije jih je razvnel. Treba jih je bilo samo videt'! Kadar je žoga letela proti vratom Bačke, spustile so vse svoje zatvor-aice in cule so se različne vzpodbujevalne besede. Mahajoč z robcem Je Fifi svoje ostrižene lase majala kakor lev grivo in vfcklfkala- Janez! Janez! Janezi OooJj T*. ci! Sedaj bo! ... Ah Spet smola? VidiS jo nerodo!« . . . Mirni je v sopranu gosto-lela: »Slabo! Nič ne znajo! Spet ga je polomil!: . . . Suzi pa je melanholično zrla v sredo in vedno nekoga iskala, na katerega je računala, da pribori Ljubljani, oziroma ^Iliriji« častno zmago ali vsaj časten goal. Le redko je vzdihovala: »škoda! Škoda! Oton! Oton!^ . . . Nekateri »zastonjkarji« so spuščali strele hude jeze na goste. Posebno jim ni bil po godu veliki in močni orjak — ranilec Bačke. Ta se je parkrat povalja! po zemlji in 3>zastonjkarjem« je to jrovzroči-o valove smehu in zadoščenja . . . - S^mo goal! Samo goal! Pa smo dobri!« pa je bil vedni refren vsake pesmi »za-stonjkarjev*:. Nade se niso izpo'nle. Igra je bila končana z znanim rezultatom. Zopet nervoz-nost in modrovanje. -Sat sem vedel, da ga polomimo! Zato gremo slavit!: , . . Kakor od zunaj, taka napetost Je vfa-* da!a tudi med gledalci na igrišču. Bila je res včerajšnja nedelja za športni svet dan napetosti. Ob pr'mernem hladu so gledalci m gledalke, nekatere v najelegantnejsi'u gostumih, nepremično zrli v vsak gib igralcev. »Ni slišal nič, ni videl nič, ko bil bi mrtva stvarJ«, namreč za bližnjo okolico se marsikdo ni zmenil. Vse je upiralo poglede na igro. Tudi tu so se vrstili vzkliki jeze, ogorčenja, vzpodbujanja in tako dalje. Celo na igrišče pa se je enkrat cul mogočen vzklik, ki ?e prihajal od tam Izza plank U vrst zastonjkarjev: »Ofcet!.. Tako sem jaz opazoval nogometno tekmo za prvenstvo Jugoslavije, ker m: je Jupiter pfavias nagajal pri solnčenju ob Save bregovih, imel sem torej tudi primeren užitek. Janez. Julijska — Obrrno-nadaljevalna šola v Vrtojbi pri Gorici je zaključila svoj pouk v nedeiju 14 t. m. in otvorüa razstavo izdelkov vajencev. Šola take veste je velike koristi za naše ljudstvo. — V Rihemberku so priredili šolski otroci v nedeljo veselico, katere čisti dobiček je namenjen za nakup šolskih potrebščin revnim otrokom. Prosvetna misel je globoko ukoreninjena v duši našega ljudstva. — Plače za "črne srajce«. Uradni list priobčuje naredbo, po kateri bo zaslužil miličnik na mesec najmanj okoli 400 lir. General miličnikov ima na leto dohodkov 90.000 lir. — Trg svilodov v Gorici se dvori danes 15. t. m., in sicer na trgu sv. Antona. — Izlet goriških sadjerefcev v Roma- njo je določen za četrtek dne 25. t. m. Izletniki si ogledajo vse raznovrstne vzorno nasade. —Pomožne Sole se ustanove no Italijanskem zakonu povsodi tam, kjer je mani kot 40 šolskih otrok. Šola traja le nekaj mesecev in učitelj dobi nekaj nagrade, ako izvrši predpise zakona z uspehom. Ako bi bila taka šola v rokah pravega učitelja, bi dala gotovo dobre rezultate, čeprav ne bi trajala redno poučno dobo, toda bati se je na takih* šolali učiteljev, ki ne bodo učitelji in pravi uspeh" izostane. V tej zadevi treba krepke intervencije pri šolsk' oblasti. — I)emisija komisarja okrajne bolniške blagajne v Gorici. Komisar Conforto jc končno odstopil. Pričakuje se, da bo Imenovan nov komisar, ki pripravi razpis za redne volitve v okr. bolniško blagajno, da se začne tam z redno upravo. Fašisti napenjajo vse svoje sile, da bi dobil! blaga i-no popolnoma v svojo oblast. — V Ozeiianu blizu Gorice so proslavili 20 letnico obstoja »Bralnega in pevskega društva« na primeren način z lepo uspelo prireditvijo. Slavnostni govor Je Imel g A. Kozman kot odposlanec Zveze prosvetnih društev iz Gorice. Sodelovali sta društvi z Vogrskega In Iz Loke ter Pevsko tn glasbeno društvo iz Gorice. Društvo v Ozc-ijanti bo tudi nadalje uspešno delovalo. — Nesreče v Trstu. V kamnolomu prf Sv. Ivanu je vrtal 25 letni K. Kale luknjo za mino. Zagrmel je silen pok in Kale je oble-žal nezavesten, vržen par metrov daleč. Pri vrtanju je bil zadel na mino, v skali ie poprej pripravljeno. Prenesli so ga v bolnico. Velika nesreča se je zgodila v ladjedelnici sv. iMarka. Na motorni ladji ,Esqui-lino« sta delala E. Giorgiutti in J. Horer. Dvigalo v oddelku za stroje se je pokvarilo in zvrnila se je z dvigala težka plošča, ki je stisnila k steni oba delavca. Nevarno jc poškodovan Giorgiutti. Po svetu. * Velik požar v Pragi. V četrtek z ju traj je izhruhnrl v skladišču olja, terpenti-na, voska, kemikalij in farmaeevtičnih pre. paratov v Pragi požar. Skladiščo je last tvrdke Otto Stein. Požar je nastal kmalu po polnoči, toda opazili so ga šele oh 6. zjutraj. V hiši, pod katero ao skladišča, k sreči nihče ne stanuje. Na iice mesta so tako.i prispele vse praske požarno hrambo, ki p:i niso mogle omejiti požara. Policija, je zapr. la z močnim korrlonom vse bližnje ulice. — Opoldne se je vnelo tudi skladišče olja v levem krilu poslopja. Gasili so ves dan, to. da požar se je širil z vedno večjo silo. šole pozno zvečer se je posrečilo požar lokal iz i. rati. Tvrdka Stein ima ogromno škodo. X Dobra metoda za neredne poslance Na torkovi seji poljskega parlamenta je sporočil predsednik, da je sklenila konfv* renca klubskih načelnikov, da bo v bodoče, če ne bo navzoče zakonito število poslan* cev (quorum), eitana lista s podpisi prisot= nih poslancev. Poslance, ki ne bodo pri či* tan ju prezenčne liste navzoči, bodo smatrj* li za nenavzoče in jim bodo odtegnjenc di« jete. QQQQGOEOQQQGrJlQ — Slovenske penizion Triglav \ Crikvenici bo letos omogočil mnogim, io\ pohite na plavi Jadran. Gobra hrana ö soba dnevno Din 65. Lep poloZaJ, odprt« celo leto. ff-T stran »SLOVENSKI NAROD« dne 16 junija I92b «iev 1-3 Gospodarstvo Nedostatki našega prometa Uredništvo »Jugoslov. Lloyda« je naprosilo nekega prometnega strokovnjaka, ■aj pove svoje mišljenje o današnjih prometnih razmerah v Jugoslaviji in o načinu, kako bi bilo mogoče spraviti naše železnice na ono višino, ki bi odgovarjala zahtevam in interesom našega narodnega gospodarstva. Predno odgovorim na to vprašanje — ie izjavil dotični strokovnjak — hočem kratko pojasniti zgodovino železnic predvojne Srbije in današnje kraljevine SHS. Srbija je imela pred vojno nekaj nad 300 kilometrov prog, ki pa tudi glede na majhno ozemije niso povsem zadostovale. Po vojni pa dobi naša kraljevina okrog 10.000 kilometrov prog. Od Avstro-Ogrske smo dobili poleg proge Maribor — Rakek (dvojni tir) še progi Reka — Druje in Su-botica — Beograd z vsemi stranskimi progami, ki so bile v dobrem stanja. Na vseh teh, kakor tudi na drugih naših progah pa ovira promet nezadostna strokovna izobrazba prometnega osobja kakor tudi dejstvo, da tračnice niso dovolj močne, da leže pragi že 20 let, d asi bi jih morali menjati vsakih 7 do S let, da so postaje premajhne, da nimamo na vsem ozemlju nobenega modernega kolodvora za razvrstitev /ovorov itd. Kar se tiče povzdige našega prometa, >e v mnogem strinjam s prometnim ministrom. Važno je je sicer pri tem tehnično vprašanje, toda neprimerno važnejši je finančni problem. Najprej bi bilo treba urediti progo Beograd — Zidani most, in sicer 7. dvojnim tirom na težkih tračnicah in dobrih pragih. Nato bi kazalo zgraditi recimo v Vinkovcih (za Zagreb) in Indjiji ( za Beograd) velike modeme kolodvore za razvrstitev tovorov odnosno tovornih vagonov. In šele ko bi bilo vse to urejeno, bi mogli voziti spočetka s hitrostjo 60 do 80 km na uro, pozneje pa tudi po 100 k.n, pri tovornih vlakih pa 40 km na uro. V tem slučaju bi vozil tovorni vlak iz Beograda v Za- greb ali nazaj 24 ur. S tem bi bila upostav-ljena arterija proge 45. miridijana, direktna in najkrajša zveza med vzhodom in za-padom. Na tako ugodnem terenu bi mogli voziti tovorni vagoni s 1200—150 tonami, znižati bi se dale tarife, dobili bi transport iz Madžarske, Avstrije itd. na naše proge. Slednjič bi mogli odpošiljati tudi ves naš izvoz takoj. V zvezi s tem je važno tudi vprašanje ustanovitve domače industrije v železniške svrhe, kar je treba storiti čim prej. V ta namen bi morali spremeniti ozkotirno progo Bosanski Brod — Sarajevo — Metkovič v normalnotirno, da bi mogli ondotne rudnike čim bolj izkoriščati. S tem bi se utrdila naša industrija, ki bi dobila dobre zveze z Jadranskim morjem. To so torej po mnenju strokovnjaka glavni nedostatki našega prometa. Nam se zdf, da velja za Ljubljano in Maribor odnosno za Slovenijo isto, kar velja za zagrebško in beogradsko direkcijo. Že naš glavni kolodvor je tehnično in po obsegu tako pomanjkljiv, da bi bil skrajni čas misliti na graditev modernega večjega kolodvora. — Tudi večji kolodvor za razvrstitev tovornih vlakov je Sloveniji nujno potreben. Zato naj prometno ministrstvo v slučaju kake sanacijske akcije za zboljšanje našega prometa nikdar ne pozabi Slovenije, ki je industrijsko, pa tudi glede strokovne usposobljenosti prometnega osobja dovolj razvita, da sme zahtevati enake pravice za vse. ★ ★ ★ —g Občni zbor industrijalcev iz vse države. Centrala industrijskih korporacij sklicuje 21. t m. občni zbor industrijalcev iz vse države. Zbor se bo vršil v Beogradu v dvorani centrale. Na dnevnem redu je razprava o vseh problemih, ki ovirajo pravilni razvoj naše industrije. Posebno pozornost posveti zbor davčni reformi in splošnemu stanju naše industrije. Glavni urednik; RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS —g Francoski frank zopet pada. Na borzah v Londonu in Newyorku francoski frank stalno pada. Vzrok je vojna v Maroku in neurejene finance. Carinski uradi so zasačili tihotapce zlata, srebra in bakra iz Francije v Belgijo in Holandsko, zlasti pa v Nemci.ro. Tihotapci so prav:H čez mejo za več sto milijonov frankov zlata in srebra. —g Pitanje naplate naših porraživanja kod poštanskih šted?nnica a Beču | Budimpešti. Kako mnogima, a naročito privred-nicima nije jasno, na koji je način riješeno pitanje naplate naših potraživanja kod Po- Štaskih Štedionica u Beču 1 Budimpešti, to je dr. Franjo Pavlic, pom. generalnog di-rektora Poštanske Štedionice Kraljevinee Srba, Hrvata i Slovenaca, napisao o tome informativni! raspravu za ^Bankarstvo« i odnosna sveska može da se nabavi kod Administracije -Bankarstva« u Zagrebu, uz cijenu od 50 dinara. — G. Pavlic, zastupao je, kao što je poznato, našu državu, prili-kom ranfjih pregovora sa Bečom in Budim-peštom. Harninin za snN?ki Tabor! To in ono 0 porotah in porotnikih >Ni pravice, ni je, pa je ni!« tarna zdaj malone vsak, krgar srečaš In čim bolj si to misel ponavlja, tem bolj mu ugaja. Ponosen je na to, da je odkril resnico, da ni pravice. In res, kje naj bo pravica, če se pa ljudje brez kazni ubijajo, če nekaznovano kradejo in ropajo izpodkopavajo že itak omajano rodbinsko življenje, če zanašajo v človeško družbo duh mržnje in nestrpnosti, pa jih nihče ne pokl'ce na odsrovornnst Da, ni pravičnosti, ni je En je ni. Pravičnosti ni zato, ker se šele izdeluje, kakor se izdelujejo Čevlj', samo da je to delo neprimerno težje. Kako vse drugače se počuti porotnik za plugom ali pri svoji obrti, kakor pa v svečani scdni dvorani! S kako lahkoto naredi par dobrih Čevljev in kako težko se odloči za prav'cno obsodbo! Vajen je solidnega dela, postopnega in stalnega napredka. Eno mora slediti drugemu. Nategniti usnje na kopito, prilepi pcdlogo pršiti kra-jevce in šele potem pribiti podplate. Toda tu, v tej ročni torbici leži v kupu aktov cela življenj5ka tragedija pet?h ali desetih oseb na enkrat. Vsi obtoženci, njihovi zagovorniki, državni pravdniki, sodniki *a celo priče, vsi so d^lgo predli to mrežo nesreče, samo on porotnik, naj odloča o tem, kar mu cesto ne gre nit' v glavo. Zasliševanje obtožencev in neštetih prič tvori ču- dovito zamotano mrežo, ki jo zgoste cesto še nepotrebna vprašanja zagovornikov in državnih pravdnikov o najmanjših podrobnost h. Tudi porotnik dobi vprašanje. Mora si biti v par nrnutah na jasnem glede vseh kompliciranih ckolnr^sii zloč na, najti mora dobro premišljen odgovor iz povsem drugačnih logčnih premis in je še bolj zmeden nego je bil prvotno. Vprašanje kaj je pravica je zelo težko in povsod drugod je za odgovor na razpolago dovolj časa, samo pred poroto ne. Izmed sto prič jih je devetdeset lahkomiselnih, dezinteresiranih in nezanesljivih De-verdeset iih je videlo isto pa se točno ne spominjajo, dopuščajo tudi nasprotno in imajo samo vt's, da je bilo nekako tako. Samo deset, eden ali dva sta videla točno vse podrobnosti in pričata z gusto. Ne dopuščata drugih možnosti, spominjata se prav dobro že davno nozabljenih podrobnosti dotičnega zločina. Vesta točno, kdo je :mel rjave golenice, kdo črn klobuk ali plešasto glavo in pri kateri bajti so se poznale zjutraj v rosi sveže stopinje. Na teh pričah sloni torej vsa teža procesa in po njihovi izpovedi se seš:je obsodba kakor čeveij po kopitu. Take priče so predmet vseh mogočih psiholoških eksperimentov, izprašujejo jih o vsem preizkušajo nj!hov spomin, tehtajo jim vest, redko pa se pripeti, da bi jih sodnik vprašal, kako se je pravzaprav dotični zločin zgodi. Povsod iščejo nagibe, v ljubosumnosti, v nesrečni ljubezni in osveti. Toda resnico i?če vsak Ne le zagovornik, nego tud; porotniki in sodniki. Zato pa gorje če jo zavozi tis:!, ki priča z gusto. Nanj lete vpraš:n:a od vseh strani, z njim se ukvarjajo psihija:-'. opetovano ga konfrontrrajo itd. In vendar mora tako biti, ker ]c to težko krparre Vprašanja lete od vseh strani, priče prihajajo in odhaiajo, izpovedi z cu-sto je treba pretehtati in preizkusiti, dokler trso dotične priče popolnoma izčrpane. Slika se zatemni in v taki situaciji se lahko spozna samo izkušen rutiner. To je navadno zagovornik, sodnik ali državni pravdnk :n samo eden teh treh lahko od'oca Samo preizkušen in psihološko orijentiran sodnik zi*a vprašati tako da d^bi poirebni odgovor Preprostim porotnikom z vprašanji rl n:č pcmagano in zato ie malone brezpomembno staviti jim vprašanja. Porotnki morco in morajo čuvati samo s svojim zdravim smislom zanjo. To ie vse, kar la-bkr. oričakujemo od njih. Porotnik ne 30-zna i rmalnh zakonskih predp stv, ne ve kako da'ec lahko sežejo njegove besede, kje lahko koristi in kje škoduje. Zato ie nevarno, če se začno porotniki preri^- jt| z državnim pravdnikom. zagovornikom aH sodnikom. Porotnik je lahko v tak^ s'uca-ju prepričan, da Amerke ne bo odkril. Z njegovim vprašanjem se cesto spremeni zelo resna situaciji v komično. Poro+nik je tu zato. da izreče svoje celotno naziraile, ki ga dobi lažje, če potrpez'jivo poshfša, kakor pa če se aktivno vmešava v ^debato« Njegova sodba mora b:ti moralno ocena dotičnega dejanja. Porotnik le na aa-pačni poti, če skuša svojo sodbo aplicirati na kako zakonsko določilo. Danes razums-io porofmki t* cilj težje, nego pred 70 alf celo pred 100 leti, ko so instinktivno čutil!, da so čuvarji 3vcbode, dočim se morajo sedaj bati, da ne postanejo zaščitnik1 ljudske samovo\e. Ta naravni temelj porote — šč'ta svobodnega sodstva — je polagoma izginil in zato ;itiamo toliko dvomov, pomislekov in omahovanja pri poedineih kak.'f tudi pri celili porotah, zato so na dnevnem redu obsodbe, o katerih bi človek težko rekel, da so dobro premišljene in prav'cne Jedo t svfetska firma trati maš*nske Inžlnjere kao mastupnlke uz fiksum i proviziju s dokazanom komer-cialnom i strojarskom praksom. Oošlrne ponude s četlrl reference pod „Za-5382" na PUBLICITAS d. d., oglasni zavod, Zagreb, Gunduličeva ulica 11. 1796 Dražbeni oklic. 1785 Dna 16. junija 1925 ob 9. dopoldne se PRODADO v ROŽNI ULICI št. 29 na javni dražbi premičnine- ca. 3001 vina, po-lištvo in perilo etc. — K draženju se bo pozvalo pol ure po zgoraj označenem času, med tem pa se predmeti lahko ogledajo. Ljubljana, dne 12. junija 1925. Notar kot sodni komisar: Anton Galle, no+ar L. Dr. ALOJZ KUNST ADA DEFRANCESCHI POROČENA V LJUBLJANI, 15. junija 19*5 S 1805 6 vagonov zaprtih,, po 15 ton ciste tovorno tetina so proda po Jako ngodnl coni. Vagoui so v brezhibnem stanju ter so na vpogled pri: Koazervni tovarni GLOBUS d.d. na Vrhniki, camor je nasloviti ponudbe. 1802 gpoaoDuuuuuuuuuDa l luuLPZPUuuua Velenjski premog : j -■ ■ - po izredno nizkih cenah dobavljata direbcija držav, rudnika Velenje 1763 in glavni rax peče valeč ■ Prometni zavod za premog. Lfflana. (Isti tudi potom posrednika tv> Oscoatlfsch & Dejali* Celje. Na zalogi tudi velika množina zidne opeke. iraite v m. lf. Hit & Er. pleskarja In licarfa Ljubljana, Karel Kotnlkova ulica (baraka za Ledino) se priporočata ceni. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija. 121 L Drva za fcnrlavo 6117 (odrezki od žage), po zmerni ceni, dokler tr*la zaloga — se dobe pri Ivanu Šiška parketna tovarna, Metelkova ulica 4. L0K0M0MI 26 L Wolf-Lanz do 600 HP tvorniSko novi ali generalno popravi leni s tvorniškim jamstvom tudi na obroke motorji na sesani plin Dieselovl motorji brez kompresorja motorji na sirovo olje Generalno zastopstvo Motorenfabrik, Darmstadt Mlinski stroii Tran s m I s I i e Poglejte naSe skladiščel — Plačilne olajšava — Kompletna montaža BRACH FISCHER D. 0. ZAGREB, Pantovtak lb ( Službe g Tipkarica, začetnica, se sprejme ta* ko j pri tvrdki — Belihar i Velepič, Spodnja Siska, Kolodvorska ulica 1S7 — Predstaviti se je vedno dopoldne. 1S07 Natarica (računska), ki merre po* loži ti kavcijo — se spre ja mc proti dobremu za^ služku v gostilni Anton Maver, Ahaci ieva cesta št. 5 1*04 ■92 Stanova Opremljeno sobo ("elektrika, posebni vhod, zračna in solnčnata) — iščem od septembra nas prei. — Ev. tudi s hrano. Za neoderuško, solidno ceno plačam za sobo za več mesecev nanrej. — Ponudbe z navedbo cene pod «Soifdett/1780» na upravo «cSlov. Naroda». I ?rofcm I Makulaturni papir po Din 5.— kg naprodaj v upravi «Sl. Nar.». 179S daljnogled, električni apA= rat ženski modni plašč, nov modni moški plašč neka i zelo dobro ohra* njenih moških oblek in skoro novi čevlji. — Sta* ra pot 1 1/3 vrata (Maja* sonček) 1 Prodam do 500 q zdrobljenega (crles) čresla (smrekovo lubje) franko postaja Št. Peter a Savinjska dolina. — Ponudbe z navedbo cen na upravo «Sloven* skesa Naroda-» pod «Cre* slo 1786» št 16. 1786 okal 1 Iščem lokal za trgovino v mestu ali okolici. — Ponudbe z navedbo najemnine pod «Lokal'1791» na upravo «Slov. Naroda». Malo hišico v mestu ali predmestju kupim. Cena do 40.000 dirarjev. — Pismene po« nudbe pod «Enodruzin* ska,1794» na upravo «S1. Naroda». 1 Xa