Poffnma plačana v gotovine.
Posamezna štev. K f.
179. itev.
i m .»■».'i« * ■iirn»r
ahela razen nedelj 5si ppasRliE©« v s e I* «5 a H efe 1©«
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 61., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri-obči. Rokopise se ns vrača.
M (Jubilant, w sredo 10. avgusta 1021.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1/50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2*—, Pri večjem naročilu popust
Ugasilo Jisgoslev. soclfalno - demokratično stranke
Let« ¥»
bwwwww i———j——a>o«——Ma» >«|
TeEefcnska š$. Sl 2.
N ar o č n i n a: Po poSti ali z dostavljanjem na dom za
celo ie(o K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480.
Reklamacije za. list so poštnine proste.
Upravaištvo je v Ljubljani,
Frančiškanska n!lca5!.C/f t Učite! s':a tiskarna.
Pogajanja v večini.
Že dalje časa se vrše v vladi za-
poredoma delne krize, ki so pa še vse srečno prebredle karibdo. Posamezne ministre so zamenjali v belgrajski vladi novi možje in voziček are po raskavi poti dalje.
Sedaj so počitnice in čim daljše bodo. tem dalje časa bomo brez novih kriz. Med počitnicami bo delal samo zakonodajni odsek, ki je že precej dela dovršil, poslanci pa ln ministri oficijelno počivajo v raznih kopališčih in letoviščih.
Preden so odšli gospodje večinskih strank na počitnice, smo čitali po časopisju o pogajanjih med radikalci in demokrati. Demokratski listi pravijo, da so demokrati predložili radikalcem enkrat zahteve, enkrat pa večinski delovni program. Po kajerem naj bi se ustvarila močna večina. Končno pa pravijo poročila. da se pogajanja niso dovršila, temveč se bodo ob sklicanju skupščine zopet nadaljevala. Radikalci o vsem tem lepo molče in pridno iščejo stikov s hrvaškimi in slovenskimi klerikalnimi strankami, kakor bi jim bili demokrati deveta briga, ki je ne upoštevajo resno.
Sodrug Morris Hillquit, znani socija-litičui teoretik in zaslužni voditelj sociiaii-stične stranke v Zedinjenih državah, biva sedaj v Berlinu. O položaju v Zedinjenih državah je Hillquit dal sotrudniku lista »Freiheit« naslednja pojasnila:
Gospodarski položaj v Zedinjenih državah je sedaj zelo kritičen. Eno leto sem se pojavlja industrijska depresija v vseh strokah. Produkcija se je seveda med vojno neizmerno povečala. Premirje In mir sta prišla skoro nepričakovano in posledica tega je bila predvsem, da so morale vse industrije, ki so bile urejene za vojno, takoj ustaviti delo, kar je vplivalo tudi na drugo industrijske panoge.
Število nezaposlenih delavcev v Zedinjenih državah se računa na tri do pet milijonov in v tem trenutku tudi ni nikakršnega simptoma, da bi se razmere izboljšale. V Zedinjenih državah pa tudi nimamo brezposelne podpore. Nezaposlenost vpliva, da se mezde delavcev znižujejo. Utrgavanje plač po 10 do 25 in 30 Stotkov se je Izvedlo v zadnjih mesecih skoro po vseh industrijah, dočim so pre-živllevalni stroški le neznatno manjš?.
Kljub vsemu temu ni opaziti pri delavskih množicah nikakršnega hujšega revolucionarnega razpoloženja. Zdi se nasprotno, da so dogodki zadnjih let, ki so obiskali amerikansko delavstvo v kratkih presledkih: vojna, veliko podraženje življenjskih potrebščin, potem padanje ln jitrgavasije plač, obenem delavstvu so-vra2na reakcijonarna politika, ki sc le pričela kmalu po vojni, palmlii delavsko množico v nekako letargijo. Kjer Je prej pred vojno in med vojno nastopalo delavstvo s trdovratnim štrajkom proti malenkostnemu trganju plač, tam sprejemajo danes delavci znatne utržke molče na znanje. Vendar pa smatramo, da razpoloženje med delavstvom v Ameriki ni brezupno. Vobče se pričakuje, da se bo delavstvo, ko mine omotica, zbudilo v krepkem in
bolj razrednozavednem gibanju. Prvi
simptomi takega zbujenja se že tupatam opažajo. Potem bo tudi med amerikanskim delavstvom socijalistično gibanje ocividno imelo važnejšo vlogo, kakor v minulosti.
Sedaj jc s tem gibanjem pravzaprav jako slabo. Socijalistično gibanje jc, odkar se je Amerika udeležila vojne, mnogo trpelo. Socialistična stranka, ki jc takrat osegla vrhunec svoje moči, je bila skoro ciiodušno proti vojni, zaraditega jo je pa vlada brutalno preganjala. Socijalističnc liste jc vlada zatirala s tem, da jih pošte niso razpošiljale; socijalistično shode je vlada prepovedovala in nešteto kazenskih preganjanj proti socialističnim voditeljem je bilo vprizorjenih, ki so skora asu končala z obsodbami na mnogoletne zapore-. V mnogih primerih je znašala kazen do dvajset let za opozicijonalen govor ali članek proti vojni, Poleg vladnega prega-
Kakšen program ali kakšne zahteve so stavili demokrati radikalcem, ni povsem jasno. Ali so stavili svoje zahteve samostojno ali pa so jih radikalci izzvali k temu. tudi tega ne povedo. Iz tega pa, da se pogajanja niso že sedaj zaključila, sledi jasno. da si hočejo radikalci ohraniti do sklicanja skupščine svobodne roke ter bodo ob bodočih pogajanjih, če se jim količkaj posreči zbližatije s slovenskimi klerikalci, s hrvaškim narodnim klubom in eventualno tudi z Radičevci. postavili demokrate pred. tako alternativo, da ne bodo mogli ne naprej ne nazaj, ali pa bodo morali čez drn in stm z radikalci.
Spor, ki ie med Protič^vo in Pa-šičevo skupino ni bistven nego je le taktičen in preden se razcepi srbska radikalna stranka, se ji bo gotovo ponudila prilika politične kombinacije. ki bo izolirala demokrate, ako se ne bodo slepo pokorili volji radikalne stranke, ki ima samo en namen: vladati ker ve. da to koristi.
Imamo torej pred seboj daljšo latentno vladno krizo, ki ii skoro gotovo sledi bistvena izerememba v vladi najkesneje v jeseni.
njanja se je razvila tudi glavno v kapitalističnem časopisju splošna gonja proti radikalnemu gibanju, ki slede na surovost nikjer ni dosegla enake višine.
Pod pritiskom tega terorizma je bila stranka na zahodu In srednjem zahodu skoro popolnoma razgnana. Ko Je postalo razpoloženje po premirju bol} normalno in Je stranka pričela delovati na svojem razvoju, so pa prišli spori, ki jih je povzročila komunistična agitacija. Pri tem je že treba pripomniti, da jc socialistična stranka obstojala večinoma, kakor amerikansko ljudstvo sploh, iz priseljencev iz vseli evropskih dežel: priseljeni delavci so ustanavljali skoro avtonomne organizacije v stranki in vodili propagando v svojih Jezikih.
Velika večina teh inozemskih skupin se je okrenila h komunizmu, in čudno, tudi večina nemških socijalistov, ki redoma niso mladi sodrugi, marveč deloma tudi begunci izza časa protisocialističnega zakona. Članstvo se je iz vseh teh razlogov silno zmanjšalo; toda sedaj se pričenja sklošni razjasnjeval® proces, ki daje na-do, da stranka v kratkem zopet okrepi.
Na zadnjem strankinem zboru, ki je bil koncem julija v Detroitu, smo sklenili, da se zaenkrat ne pridružimo nobeni mednarodni zvez1, ne zaraditega, da bi bili amerikanski socijalisti malomarni napram bratskim strankam v Evropi, nasprotno je res, marveč, ker se zavedamo, da je ob danih razmerah primerno, da se amerikan-j ski socijalisti izonemo vsem teoretičnim diskusijam o Internacionalnih problemih ter se posvetimo praktičnemu delu za vpostavitev stranke. Velika večina socialistične stranke stoji vobče teoretično na tistem stališču, kakor nemška neodvisna stranka; tudi nc dvomim, da bi se amevi-kanska socijalistična stranka ne priklopila, recimo, radikalni socijalistični internacijo-nali, čim bodo realna tla za nje ustanovitev. Gorenji sklep Ima le strategični PD-i men. Čc bo stranka zopet utrjena, se že najdejo mednarodne veze. Socijallstična internacionala mora končno le obstati iz narodnostnih socialističnih strank, in zaradi tega se nam zdi prav posebno važna, vzpostavitev socialističnih organizacij v različnih deželah, ki so trpele zaradi razkola, preden bo mogoče misliti na resnično socijalistično internacionalo.
J. V. V. (sindikalisti) ne igrajo skoro nobene vloge v amerikanskem delavskem gibanju. Njih metode so »senzacionalne« ter jih rada izigravata oba ekstrema, radikalni duševni iti meščanski reakcijonar-cl. Večina organiziranega aincnkanskcga delavstva se nahaja Se vedno v vi stih American Federation of Labour. Tc so vedno konservativne ali, bolje rečeno, nepolitične in razrednozavedue, toda tudi med njimi sc pričenja gibati. Prav jasno i stremljenje po socializaciji se pojavlja
zlasti v vrstah železničarjev in rudarjev. Železničarji so napravili načrt, »Plumb-plan« (imenovanem po sestavitelju), po katerem naj železnice v deželi prevzame vlada in upravljajo naj jih pa delavci in obratni svet. Načrt se vjema z nažrti angleških zadružnih (gild) socijalistov. Tudi rudarji delujejo za podružabljenje rudnikov.
Delavska politika novovoljenega predsednika Hardinga je v splošnem prav nazadnjaška, čeprav ni njegova vlada imela še nikakršne prilike, da bi sc bila izrekla o važnih delavskih problemih. Kar sc tiče
Reško vprašanje je zelo trd oreh, kalerega se nihče ne upa načeti. Pcsebno zagonetno je vprašanje luke Baroš in Sušaka. O njem daje italijanski ministrski predsednik in italijanski zunanji minister kopo meglenih in dvoumnih izjav, v katerih Baroš prisoja samostojni reški drža-iv. pa tudi ne, a Belgrda molči.
Te dni se mudi v Belgradn predsednik reške države g. Rihard Za-nella. ki hoče z belgrajsko vlado razpravljati o rešitvi reškega vprašanja. Urednik >;Belgrajskcga Dnevnika« ga je intervival o njegovi misiji in položaju na P.eki. V naslednjem hočemo podatičitateljem vsled informacijo nekaj odstaykov iz izjave g. Za-nejle. ki jih je podal uredniku »Bel-g rajskega Dnevnika«.
»Pogodba, podpisana v Rapallu, je neprijetno iznenadila italijansko čuteče Rečane, in gotovo ie slabo uplivala vest. da je med Jugoslavijo in Italijo sklenjena tajna pogodb.a glede luke Baroš. Smatram, da dela vprašanje Baroša težkoče rešitvi reškega vprašanja in da je Baroš kamen spodtikanja v vprašanju reševanja vseh problemov, ki zadevajo Jugoslavijo, Italijo in Reko, vsled česar mislim, da je treba to vprašanje razpravljati upoštevajoč vse želje in potrebe vseh interesentov: Jugoslavije. Italije in države Reke.«
*'
Kapitalistične države hi pomoč Rusjj!, Francosko in angleško časopisje razpravlja ob priliki točasnega zborovanja vrhovnega sveta med drugim tudi vprašanje, v kaki obliki se naj priskoči stradajočemu ljudstvu na pomoč. Večinoma stoji vse buržoazno francosko in angleško časopisje na stališču, da naj se odločno zahteva odstop sovjetske vlade v Rusiji. Posebno formirajo to zahtevo francoski buržoazni listi. (Dolgovi carske Rusije!) Listi razpravljajo tudi o lem. kake obveznosti naj bi nosila Rusija za dano pomoč. Zastopajo stališče, da se ob strani Rusije dado obligacije, tako da bi »človekoljubna« pomoč kapitalističnih držav bila defansko le nov kredit Rusiji.
Geslo kapitalistov je: Najprej odstop sovjetske vlade, potem šele damo kruha. Taka ie doba civilizacije, tak je kapitalizem!
*
Vseruski komite za pobijanje Ia-koie v Moskvi. Sovjetska vlada je poverila posebnemu vseruskemu komiteju polno moč za pobijanje lakote v Ivusiii. Ta komite, ki je pravkar razposlal svoje delegacije v vse za-padno-evropske in ameriške države, da tam izposlujejo pomoč stradajočim v Rusiii. je po poročilih nemških listov sestavljen tako-le:
Predsednik ie bivši sovjetski delegat v Angliji. Katnnjenov. Izmed članov sovjetske vlade sc nahajajo v komiteju Rikov, Krnsin. Lunačar-ski in Gojkli. Zastopniki ruske buržoazne in inteligence so bivši predsednik druge dujnc Golcvin, bivši minister carističiie vlade Kuucr. član •
Hardtngove zunanje politike, imajo amcrl-kanski delavci v splošnem mala umevanja ali interesa zanjo.
Sodnig Debs je Še v Ječi, čeprav se fampatam čuie, da bo izpuščen na svobodo. Pod predsedstvom Wilsona je bilo razumljivo ravnanje vlade napram Debsu, ker mu Je bil predsednik osebno nasproten; Hardtngova vlada pa bi ne bila nasprotna Debsovl osvoboditvi, če bi se ne bala vpliva »American Legion«. Ta organizacija, sestoieiJa Iz prejšnjih vojakov, ima sedaj najbolj reakcijonaren in nevaren vpliv v Zedinjenih državah.
Reška luka in luka Baroš morata biti združeni, da moreta služiti skupnim interesom Jugoslavije. Italije in Reke.« ”
*
»Obrazili smo vlado redu. legalnosti in zavarovanja javne varnosti. Zato sem potoval v Rim. da zaslgtt-rame potrebno, da bi se na Reki obnovila javna varnost na način, da se izključijo vsi eventualni nemiri, ki bi dali nemirnim in temnim elementom povod, da v bližnji prihodniosti izvrše državni puč.
Ti »turbolentpi elementi« tvorijo 90 od sto tujcev, večinoma fašistov, ki so prišli iz raznih krajev Italije z namenom, da rušijo mir in red na Reki.«
»Položaj v reškl državi je obupen. a mesto Reka je čisto mrtvo mesto. Luka je pusta. Dela ni. Nezaposlenost je zelo velika. Trbovci, kolikor jih je, ne delajo skorai nič, ker nimajo niti blaga za prodajo, niti kupcev.
Položaj je naravnost obupen, ker ni nobenega prometa, ln ljudje pričakujejo rešitve reškega vnrašanja. da pričpo delo. trgovanje in promet, drugače ie to, kar je v agoniji, obsojeno na smrt. Prebivalci so prisiljeni prodati hišne predmete in pohištvo, samo da si morejo tako nabaviti vsaj malo najpotrebnejših živil da ne uniro lakote.«
v Rusiji.
komiteja niških kooperativ Korpbov. predsednik akademije znanosti Kar-pinski. član bivše vlade Kerenjske-ga. Prokopovič, profesor Ščepkin, založnik Efron, Tolstojev prijatelj Bir.iuk.ov in grofica Aleksandra Tolstojeva.
Iz te sestave vseruskega komiteja in pa iz buie nameravanega odpo-tovania Lenina iz Rusije, sklepajo meščanski listi, da je to predpriprava za kapitulacijo boljševlške vlade.
Centrum delegacij vseruskega komiteja, ki so odpotovale v inozemstvo, bo v Londonu. V delegacijah se nahajajo: Uivši predsednik dume Golovin, bivši minister Prokopovič, Kuskova. grofica Aleksandra Tolstoj, profesor Tarasjevič in zastopnik kooperativ Avsarkisov.
♦
Pomoč češkoslovaške republike hi Nemčije. Nemška vlada dementira vesti, da je stopila v zvezno pomožno akcijo z antanto. Nemčija vodi samostojno pomožno akcijo. Nemški rdeči križ je odposlal prve vlake z mnogoštevilnim sanitarnim persona-lom in materijalom v Rusijo.
Češkoslovaška vlada je sklenila odposlali zdravnike, bolniške vlake in manufakturne produkte. Delavstvo >'e sklenilo delali tedensko polno uro »7a stradajoči ruski proletarijat. Socijalisti predlagajo, da se skliče konferenca podonavskih držav, ki naj bi sklenila organizacijo svobodnega transporta po Donavi v Rusijo. *
O kaki jikciii Jugoslavije ne slišimo ničesar. Ta pride nazadnje. Le Židje sc za >kšeit« zanimajo.
Parlamentarni odsek za zunanje posle.
LDU Belgrad. 8. avgusta. Iz do« bro poučenih virov se doznava, ua bodo nekateri poslanci večimj sedaj ponovno sprožili vprašanje v usta-« novitvi stalnega parlamentarnega odseka za zunanje posle. Ta odseki bi imel razpravljati po vzoru podob-i ulh odsekov v parlamentih zaoadniti držav vsa važnejša vprašanja naše zunanje politike, zunanji minister! ali njegov namestnik pa bi odseku referiral o eventualnih važnejših! vprašanjih zunanie politike, tako, da bi imel potem parlament neposreden vpliv na zunanjo politiko. Ta odšel«! bi odločal v plenumu o imenovanju novih diplomatičnih zastopnikov In uradnikov v inozemstvu ter v zuna-* njem ministrstvu. Doznava s& da ja vprašanje ustanovitve zunanjega od-* seka ena izmed točk novega vladne« ga programa, za katerega udejstvi-. tev delujejo sedai delegati demo« kratskega in radikalnega kluba. Ne-i kateri ooslanci menijo, naj bi sesta« vili ta odsek samo večinski poslan« ci. dočitn so drugi poslanci za to. naj se volijo delegati v ta odsek pa pro« porcu.
*
Torej večina ie milostno razpoložena. da se ustanovi v skupščini od« sek za zunanje zadeve, katerega s<j zahtevali socijalisti že takoj ob za« četku delovanja konstituante. a ho-» čelo. da so v njem zastopane saniai vladne stranke, kar je Isto. če bi: ostali tudi brez zunanjepolitičnega odseka, ker ta itak ne omogoča kon« trolo v zunanji politiki. Tak »odsek« biie tudi v obraz parlamentarizmu.
Polltline vestf.
+ Koš bo pHii. Ker so bili komuni« stični mandati na osmem rednem sestait« ku narodne skupščine dne 4. avgusta ras* veJJavlJeni, je poslalo predsednlštvo na*i rodne skupščine vsem ministrstvom do* pis, naj ministrstva ne odgovarjajo več nOf interpelacije komunističnih poslancev, kir, so njihovi mandati razveljavljeni. — /* vlado je to zelo prijetno.
Po delu počitek. Finančni ministefi dr. Kumanudi bo nadomestoval za njihova odsotnosti ministra za šume In rude dr« Križmana, ministra za trgovino in indu« strljo dr, Mehmeda Spaha ln ministra z at vero dr. Milivoja Jovanoviča.
+ Izjave ministrskega predsednika Pašiča. Na seji radikalnega kluba v Bel« gradu ic mod drugim Pašič izjavil, dai smatra sedanjo politično kombinacijo ra« dlkalcev, demokratov, muslimanov in s a« mostojnežev za edino možno tudi še pri nadaljnem, zakonodajnem delu. Ta parla« mentarna večina naj bi rešila vse važne! zakone. Predvsem mora ta večina izdelati tu sprejeti volilni red. Dalje je Pašlč po« lagal veliko važnost na to, da se člmprej izdela državni proračun — štedenja. Dr« žavno uradništvo naj bi so zmanjšalo na’ najpotrebnejšo mero. Naglasil je tudi potrebo ureditve kinetiških in delavskih vprašanj glede na poljedelski kredit in na splošno zavarovanje delavstva. Zakon <3 uradništvo naj se zasnuje tako, da ne bo; dovolil uradnikom vtikanja v politiko. —< V teh progratnatičnih točkah naj bi sc za«, enkrat dosegel sporazum med radikalci inf' demokrati za delo v parlamentu v bli2n{. bodočnosti, tako menijo radikalci.
+ Zakon o obratnih svetih na Češko«^ slovaškem. Te dni so v češkoslovaški na<; rodni skupščini obravnavali zakonski na«: črt o ustanovitvi obratnih svetov. Obratni sveti se ustanove po vseli samostojnih podjetjih, ki zaposlujejo najmanj 30 delavcev Obratnim svetom daje zakon pravic® ugovora ozir. posveta v slučaju odpustov posameznih delavcev ali pa večjega šte« vila njih; vendar le tedaj, kadar gre zai odpust delavcev, ki delajo v enem ln istem: podjetju že najmanj tri leta. Zastopnikortf nameščencev v obratnih svetili morajo: gotova podjetja predlagati svoja finančna' roročila, razen tega imajo nameščenci pravico, da pošiljajo v upravne s\etč
Položaj v Zedinjenih državah.
Reško vprašanje.
Lakota
Stran 2.
NAPREJ.
Ste v. 179.
Svoje zastopnike in prisostvujejo njih sejam. Pravico, da voli v obratni svet, ima vsak 201etni nameščenec, ki služi v podjetju najmanj tri leta. — V razpravi so se oglasili češki In nemški socialni demokrati, ki so predloženi zakonski načrt ostro kritizirali kot nezadosten, vendar so za ni ■glasovali, ker kljub vsemu pom en ja korak naprej. Komunisti so predlog odklonili. Zakon je bil sprejet.
+ Italijanska vlada ie, kakor potrjujejo mnogi italijanski listi, dala razcesarju Karlu dovoljenje, da se preseli v Italijo. Na drugi strani poročajo razni telegram;.
da je knez Uchtensieta dovolil, da se Habsburžani nasele na njegovem teritoriju. Lichtenstein je intimen prijate'! bivšega cesarja,
+ V Španiji se radi dogodkov v Maroku kabinet pripravlja ua d emisijo. V. tem slučaju bi prišel na površje najbrže znani reakoionarec Mauro. Ukrcavan?e čet za Maroko se vrši z velikimi teik»čarni. V Barceloni so mogli dva bataljona spraviti na parnik samo s tem, da !o policija nastopila proti demonstrirajočemu občinstvu, Iz Katalonija ne pošiljajo čet, ker se boje upora.
Brzojavi.
MINISTRSKI SVET.
LDU. Belgrad, 8. avg. Včeraj je bila v poslopju konstituante ministrska seja. na kateri se ie dovolil izvoz ječmena, izvoz ostale živinske krme pa še ni dovoljen. Izmed kreditov, ki so bili predloženi kabinetu v odobrenje. je bil odobren kredit^ poidi ur milijon dinarjev za čiščenje in zavarovanje zimskih pristanišč v Pančevu in Mježaniji. Nadalje so bili odobreni nekateri krediti vojnemu ministrstvu. Pri razpravljanju o notranjih razmerah države je referi-tal notranji minister Pribičevič o preiskavi radi atentata na regenta in ministra Draškoviča. Nato se je govorilo o raznih tekočih vprašanjih. Pri tej priliki je bil odobren in podpisan ukaz o upokoienju načelnika ministrstva za agrarne reforme Ra-verta. Za načelnika splošnega oddelka ministrstva za agrarno reformo je imenovan načelnik ministrstva za promet Levac. za novega načelnika oddelka za kolonizacijo v ministrstvu za agrarno reformo pa je imenovan tajnik obrtniške zbornice Miroslav Stoiadinovič. Seja je trajala do 20.
PAŠIC ODPOTUJE.
LDU. Belgrad, 9. avsr. Iz dobro Informiranih krogov se doznava. da bo koncem tega tedna ministrski predsednik Pašič odpotoval na Francosko. kjer bo ostal približno tri tedne. V tem času se bo sestal z zastopniki Češkoslovaške in Rumunije. Kraj sestanka ie še talen.
♦
Zelo zagonetno je: Regent odpotuje in kraljeva oblast preide na ministrski svet; a večina ministrov ni V Belgradu. nego so na letoviščih in sedaj odpotuje še minister-premier. Torei se zna narod vladati tudi brez Vlade.
PREISKAVA SE NADALJUJE.
LDU, Belgrad, 9. avg. Včeraj dopoldne je posetil državni pravdnik 'dir. Urbani iz Zagreba ministra za notranje stvari Svetozara Pribičevi-ča ter mu poročal o dosednajih uspehih preiskave v zadevi atentata na ministra Draškoviča. Razen tega je poročal dr. Urbani notranjemu ministru. da ie neobhodno potrebno, da se vsa preiskava premesti iz Zagreba v Belgrad. kjer se vodi istočasno preiskava v zadevi atentata na regenta prestolonaslednika Aleksandra, Osredotočenje preiskave je po
mnenju dr. Urbanija potrebno radi tega, ker sta obe zaroti in oba atentata delo komunistične centrale v Belgradu. Z ozirom na to ni izključeno. da bodo vsi krivci prepeljani iz Zagreba v Belgrad že tekom tekočega tedna.
IZROČITEV OSTALIH KOMUNI-STIČNIH POSLANCEV SODIŠČU.
LDU. Belgrad, 9. avg. Ker sta komunistična poslanca Milan Trebinjac in Vladimir Mirlč in nekateri sokrivci potrdili krivdo tudi ostalih članov komunističnega kluba poslancev, je preiskovalni sodnik zahteval od politične oblasti, da se še tekom tega tedna izročijo sodniji vsi bivši komunistični poslanci.
ZANELLA V BELGRADU.
LDU. Belgrad, 9. avg. Predsednik reške konstituante Zanella je posetil ministra za notranje stvari in trgovinskega ministra. Ministrski predsednik Pašič ga še ni sprejel, ker se pripravlja na odpotovanje iz Belgrada.
*
Kakor poročajo današnji jutranji listi, se ie misija g. Zanella izjalovila.
RAZMEJITEV Z MADŽARSKO,
LDU. Belgrad, S>. (ZNU.) Kakor sc doznava Iz zanesljivega vira, se bo dne 13. t. m. sestala v Zagrebu med zavezniški komisija za razmejitev z Madžarsko. Načelnik te komisije je neki angleški polkovnik, d očim šteje kpmlsija sama okoli 20 medzavtzniSklh častnikov razen njShovesa spremstva. Komisiji le kot naš zastopnik dodeljen Vojln Colafc Antič. Komisija bo ostala v Zagrebu samo dva dni, potem pa se preseli v Varaždin, kjer bo ostala, dokler ne dovrši svoje naloge. V Varaždin bo prišla tudi madžarska delegacija za raz-mejKev.
SESTANEK MASARYKA S HAIMSCHEM.
LDU. Dima;, 9. (DKU.) Nocoj sta s« zvezni predsednik dr. Haiuiscti In zvezni kancelar dr. Schober odpeljala v spremstvu namestnika načelnika predsedstvene pisarne ministerialnega svetnikaKlaster-skega in načelnika predsedniUva ministrstva za zunanje stvari sekcijskega svetnika dr. Duffka v Selbzthal, kjer se Jutri dopoldne snideta z predsednikom češkoslovaške republike dr. Masarykom, ki se vrača z otoka Capri, in z češkoslovaškim ministrom za zunanje stvari dr. Benešom. Oba predsednika se bosta v Halistattu mudila nekaj ur, nakar se peljeta čez Att-nang, kjer se poslovita.
Dnevna kronika.
Sanitarne oblasti zsranlte set Na Vičn v Rožni Dolini In na Glincah razsaja že nekaj tednov griža, ki zavzema že katastrofalne dimenzije. V sektorju za »Ameriko« na Glincah se je tako razpasla, da vozijo dnevno po več bolnikov v bolnišnico. Tudi marljivost narašča, tako, da se je resno bati, da se ta epidemija razpase po vsej bližnji ln daljni okolic). Naravnost nevm-
Jetno se nam zdi, da sanitarna oblast vse to mirno gleda in ne odredi energične!Jih mer proti tej bolezni. Gospodo opozarjamo, da 3e zadeva nujna ter da ie vsak odlog nedopusten. Treba se J« lotit! dela z vso resnostjo, da se bolezen lokalizira, dokler ni prepozno. Zdravje državljanov 10 menda tudi nekaj vtedno!
Odpust uradnikov komunistov, »Slov,
Narod« poroča iz Belgrada:	Na temelju
zakona o zaščiti države bo Izvršena po vseh uradih revizija in bo odpuščeno vse uradništvo, ki je pripadalo komunistični Stranki.
Zunanje ministrstvo Po informacijah', dobljenih iz Pariza, dementira vest o po-skušenem atentatu na regenta v Parizu.
Narodni skupščini so predložili zakonski načrt o sltemiziranju duhovniških plač. Pri načrtu so sodelovali poslanci duhovniki.
Učiteljstvu, ki bo služilo v Južni Srbiji ali Črni gori bodo po predlogu prosvetnega ministrstva, ki ga je sprejel ministrski svet, računali pri penziji osem me* secev službovanja kot eno celo leto.
Na Tehniški srednji šoli v Ljubljani bodo v šolskem letu 1921/22 otvorjeni sledeči oddelki: 1. višja stavbna šola; 2. višja strojna šola; 3. stavbna rokodelska šola; 4. strojna delovodska šola; 5. elektrotehnična delovodska šola; 6. mizarska in strugarska mojstrska šola; 7. kiparska šola; 8. ženska obrtna šola; 9. posebni tečaji za obrtnike; 10. javna risarska šola. Vpisovanje v 1. letnik višje stavbne in višje strojne šole bo dne 15. septembra t. 1., v višje letnike pa dne 19. septembra. Dne 16. septembra bo vpisovanje v 1. letnik oddelkov, ki so zgoraj navedeni pod točkami 4., 5., 7. in 8., dne 17. septembra pa v višje letnike teh oddelkov. V mizarsko in strugarsko mojstrsko šolo bo vpisovanje dne 16. septembra, v oddelke pod 9. in 10. od dne 21. do 24. septembra, v stavbno rokodelsko šolo pa od dne 1. do 15. oktobra (v ta oddelek tudi pismeno). Ponavljalne preizkušnje bodo dne 16. septembra, sprejemne preizkušnje v višlo stavbno in višjo strojno šolo ter v žensko obrtno šolo dner 17. septembra. S poukom se bo pričelo v vseh celoletnih oddelkih dne 21. septembra. Pri oddelkih pod 9. in 10. prične pouk dne 1. oktobra, v stavbni rokodelski šoli pa dne 3. novembra. Vse druge podrobnosti glede sprejemnih pogojev itd., so razvidne iz razglasa v Uradnem listu št. 93 z dne 8. avgusta 1921 m iz objave na razglasni deski v zavodu. Se potrebna pojasnila pa daje na zahtevo ravnateljstvo šole.
Davčna šola. Direkcija neposrednih davkov pri finančnem ministrstvu je določila, da se v Belgradu ustanovi davčna šola, v katero bo sprejetih 120 gojencev. Kandidati morajo imeti 6 do 8 razredov gimnazije. Pri vstopu v šolo morajo pred-ložiti zdravniško spričevalo o svojem zdravfu ter se morajo obvezati, da bodo šolo dovršili in ostali v državni službi. Šolanje se bo vršilo na državne stroške ter so predvidene tudi štipendije za siromašna gojence. Rok za prijavo je določen do 15. avgnsta, šola pa se prične s 1. septembrom.
Na novinarskem kongresu v Spllfu, piše »Život«, naj bi se razpravljalo tudi o vprašanju uvedbe enotnega alfabeta v tm-Ši državi. tasoplsle ie vslcd razlike pisav omeleno le na posamezne pokrajine ln se noben časopis ne more razširiti po vsej državi. Razlika pisav, cirilice in latinice, je velika ovira medsebojnemu spoznanj1.! Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Zaradi večie varnosti municijsklh in vojaških skladišč na ljubljanskem polju !n vsled tega vse ljubljanske okolice je vojaška oblast odredila, da se straže pri vseh vojaških objektih poinnože. Pi>U? tega se od mraka do zore popolnoma za-tvorljo poti, ki vodijo mimo artilerijskega materijala (starih In novih topov itd.) sxt-zl vojaška skladišča. Dovoljeni prelaz !e mogoč le v spremstvu stražnikov. Pot», ki vodijo od pokopališča neposredno mimo mutidcijskih barak pri vojaškem skladišču, so podnevi hi ponoči za vsak prelaz popolnoma zaprta.
Zvlšanle cenika v brivski stroki. Prejeli smo: Vsled prav občutnega zvišanj« najemnine brivskih lokalov ln zvišanje tedenske mezde pomožnemu osobju, so brivski moj-strj prisiljeni, da za postrežbo v brivski stroki cene razmeram primerno
zvišajo. Določeni delavni čas in ceniki so v vsaki brivnici razvidni. Naročniki se prosijo, da bi posečali brivske lokale v določenem delavnem času, ker so sicer primorani mojstri vsako delo izven delavnega časa dvojno računati. Delavni čas je od 1. oktobra do 31. marca od 8, do 12. in od 13, do 18. v sobotah do 19. ure; od 1. aprila do 30. septembra od 8. do 12. in od 14. do 19. v sobotah do 20. ure. Ob nedeljah in praznikih, izvzemši če Je praznik na pondeljek ali soboto, so brivnice zaprte.
Vsled suše je Donava silno padla. Radi tega se je sklenilo, da se omeji promet ladij iz Beograda na Dunaj samo na manjše ladje.
Promet poštnih zavoja v z Madžarsko, Doznava se. da se prične s 1. septembrom tega leta promet poštnih zavojav med našo kraljevino hi Madžarsko. Prometovalo se bo z zavoji do 20 kg. Takse bodo tiste, ki so določene v splošni poštni konvenciji. Pisemska pošta za Srednjo ln Severno Evropo se že nekaj dni odpravlja preko Madžarske.
Promet denarnih j)lsem v inozemstvo, Ker je dovolil finančni minister izvoz denarja, Je verjetno, da bo začetkom septembra dovolil minister za pošto in brzo-jav promet denarnih pošiljatev v inozemstvo po predpisih mednarodne poštne konvencije.
Ubo] v Rušah pri Mariboru. Na nedeljski veselic! v Rušah sta se sprla gimnazijski abiturient Fran Serajnik in 21-letni delavec A. Trnek. Med prepirom je Trnek sunil z nožem v Serajnikov vrat n mu prerezal dovodno žilo. Vsled Izgube krvi Je Serajnik umrl. Morilca so aretirali.
Mednarodni novinarski kongres. Bel-
grajsko ameriško poslaništvo je poslalo zunanjemu ministrstvu poziv eksekutivr.e-da odseka svetovnega novinarskega kongresa, v katerem se prosi, naj se zastopniki časopisja Jugoslavije tudi udeleže kongrsa zastopnikov svetovnega časopisja, ki se vrši na otoku Hcvan pri Landemi od 4. do 14. oktobra.
Kulturni vestnik.
Umetnostno razstavo priredita brat:: Kralja v Akademskem doma, Miklošičeva cesta 5. Obsegala bo poleg kiparskih in grafičnih tudi nenavadno velika sl&arska dela. Otvoritev razstave bo 14. t. m,
Tih. R. Dzordzevlčs Medicinsko prilike za vreme prve vlado kneza MlloSa
Obrenoviča. — Ministrstvo narodnega zdravja je izdalo kot svojo 34 publikacijo Dzordževlčevo knjigo o zdravstvenih razmerah v Srbiji od 1815—1839 leta. Knjiga vsebuje poleg zgodovinskega pojma o zdravstvenih razmerah prebivalstva tudi v prilogi gradivo za vpoznanje zdravstvenih razmer za vlade kneza Miloša. — Knjigo, ki stane 5 dinarjev, priporočamo.
Vestnik Strohnele.
»Svoboda« Celje, Opozarjamo, da se vrši izredna odborova seja celjske »Svobode« v četrtek dne 11. t m. v tajništvu. Ker je jako važna, naj nihče ne manjka. T. A., tajnik.
Gospodarstvo.
— Trošarlnskj predpisi. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani je izdala nared* bo o izpremembl člena 116 trošarinskega pravilnika, priobčeno v Uradnem listu št. 83. iz leta 1921, v ročni obliki kot popravek k svoječasno Izdani knjižici »Troša-rinski predpisi«. Popravek stane 2 kroni; »Trošarinskl predpisi« s popravkom vred pa 32 kron. Naročila ln denar sprejema izključno le »Gospodarski urad delegacije ministrstva financ v Ljubljani«.
— Otvoritev konzulata v Milanu. Ministrstvo za trgovino in Industrijo je določilo, da se v Milan« otvorl trgovinski konzulat države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Priprave za otvoritev se že vrše.
Avstrijski predvojni dolgovi. Pogajanja, ki so jih vodili avstrijski delegat! v Pariz« v vprašanju avstrijskih predvojnih’ dolgov, so zadevo rešila sporazumno ta-: ko, da za krono predvojnega dolga plača Avstrija 30 francoskih centimov.
— Izkoriščanje gonilne sile morske vode na Francoskem. »Matin« poroča, da je francoski minister za javna dela sklenil pa dvoletnem deiu posebne komisije, da se bodo delali poskusi za Izkoriščanje gonilne sile oseke in plime. Poskus se bo napravil v Bretaniji v zalivu Aberevat.b, Zgradil se bo nasip iz armiranega cs-menta, ki bo zadrževal 2—3 milijona kubičnih metrov vode. Tako zadržana pil-’ ma bo gonila štiri turbine, k! bodo spo< jene z dvema alteruatorjema. Ta sistem bo dajal 4.800 konjskih sil.
— ŽltnJ Izvoz iz Amerike je to leto dosegel največje število med vsemi prej< šnjiml. V tem, ko so n. pr. v izvoznem le-: tu 1914.—15. Izvozili 332 milijonov busfie-< lov raznih žit, so letos izvozili iz Zedinle-nlh držav 365 milijonov bushelov. Sama koruze je bilo za 60 milijonov bushelov. tJa so mogli Amerikanci toliko prodati je ra*-; umljivo, saj ne pridejo Nemčija, Rusija ta Poljska vsled vojne kot žitne konkurenti« nje skoro nič v poštev.
— Ameriški državni dolg ie 31. pr, in, znašal ?.5.,"71,237.008 dolarjev Tekom ju« lija se je državni dolg zmanjšal za 20S milijonov 213.513 dolarjev.
Po svetu.
— V Trstu je prišlo ponovno do ne« mirov. V soboto zvečer so se ia«isti spo. prijeli s komunisti, ko so karabinerjl are« tiralj nekega fašista, je bila proti njim vr< žena bomba, ki pa ni provzročila člove< škili izg-ul). Se več bomb je eksplodirale na drugih krajih, tri v bližU.i delavskega doma.
— Kolera se je navzlic vsem varnost« nim odredbam preselila na poljsko ozeti< lje hi Je pričela že na veliko razsajati.
— Poljski parlament je odobril zakonski načrt, da so morajo vsa poslopja za« slgurati proti požaru z dvema tretjinama svoje vrednosti, poslopja pa, ki jim še spe-cielno preti vedno nevarnost, da zgore, s« morajo zasigurati s celo vrednostjo.
— Angorska narodna skupščina je od« ločila, da morajo vsi poslanci na fronto, da branijo domovfno.
— Podgansk« vojna n* Francoskem Izkazuje precejšnje uspehe. V pogonu, ki so ga izvršili zadnje dni so pobili 530/535 podgan. Pariz, kjer so na en dan ubili '30 tisoč 132 kosov, je dosegel rekord. Ste-vilke so seveda velike, toda če pomislimo, da Je morda v samem Parizu na miliarda sivih živalic, potem utegnemo priti do spoznatila, da Je vsa vojna vojna proti mlinom na veter.
Dopisi.
Polzela. Veliko se zgodi takozvan.il »nesreč« na raznih veselicah. Na tako nesrečo sem naletel kot nedeljski izletnik v Polzeli v Savinjski dolini, kjer se je vriua sokolska veselica. Na sporedu so Imeli tudi tombolo. Pri drvenju za dobitki je lz« gubll »gospod^, ki ie bil vdlnjau v šotoru, kjer se ie točilo pivo, čedno urico z verižico. Pobravši is-to grem Iskat predsednika veseličnega odbora. Kot pošten najditelj mu razjasnim »položaju in zahtevam, da sc nesrečneža takoj poišče. Oglasi sa »gospod pri pivu«, kateremu izročim njegovo stvar. Pa glej ga spaka, ta vboljši« gospod, hvaležen, da dobi svojo izgubljeno stvar nazaj, ie bil tako *manirlih«, da se še zahvalil ni. Ne Iščem mogoče hvale, nisem željen komplimentov, ampak kaj takega nisem pričakoval od »inteligence* pod okriljem »izobraževalnega« društva Sokol. Priporočal bi, da bi »izobrazba« , učinkovala tako, da bi bili taki »Inteligentni gospodje« bol’ olikani ln vljudni, ker taka odurnost In.osornost ni »bratska«. V, pouk in pomislek. — Izletnik.
iiraseb c
FKozoflsIciR hlstorlia
K 30.
Sjajnl hititoričlri i ljubavni roman. Upravo izašao. NaruSiti si udmah kod Če&kojugoslovansko naklade «=» 1. Her&ib, Zagreb* ==»
na vagone iz rudnika črnega premoga „RTANJ” se naroča pri BlV ea	Bš©@$r&«§, Kneza Lazara ulica i
3E
»Pošljite naročnino!“
Potrebujemo izveibanesa
naflziratelia sfc
za Bosno ali za Hrvaško z večletno prakso, ki bi bil v stanu po nalogu inženerja tudi samostalno delati, Plača in pogoji po dogovoru. — Pismene ponudbe na Bosansko rudarsko d, d. u Zagrebu, Mažu ra ničev trg 6-1.
I
m
nese m
a8 k^ižnieo kupi
SvtWa',LiDlaH3.j|lEliiiljR[.J.
Mojster, j
Velika jugoslovanska tovarna pohištva iz upognjenega lesa išče za čim skorajšnji nastop mojstra z večletno prakso te stroke, z znanjem hrvaškega ali slovenskega ter nemškega jezika v govoru in pisavi. Reflektanti naj poiljejo svoje ponudbe z navedbo pogojev pod šifro „ Mojster Vil-27“ na »Block-nerov zavod za oglašivanje", Zagreb, Jurjevska 31.
Konsum. društvo rudarjev v Hrastniku
vpisana zadruga z omeierJm psroštvom
===== sprejema hranilne vloge, ki jih obrestuje po 4°lo.
Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 576 članov ter sledeče društvene sklade:
Rezervni delež K 120.201*82.
Društveni delež K 17.102*71«
Blagovni promet za L. 1919/20 je znašal K 2,968.093-48. Delež znaša K 100’--.
Clan postane lahko vsak.
budilka, n!-ŽT IH ha * Ste, verižice, zlat* srebrni* ©, ©šala [in p ©roširae prstaae
kupite najbolje pri
A. lesnik,
urar S si zlater,
€ G S 4 ©, ©Is vbB tr«g £8. 4, Popravila dobra in točnn. Zlomljeno zlato in srebro pla čujem po najvišji ceni.
h- dainleii: 1. on U:iutr.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani,
OdKovorni uredniki Jak. .Vehovec.