GLAS
LETO XXI. ŠT. 29 (993) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 21. JULIJA 2016
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
foto  dpd
  Igor Gabrovec
Stranka ohranja ali celo utrjuje 
svoj volilni konsenz
INTERVJU 
  o kočljivem porazu De-
mokratske stranke smo
povabili na intervju
deželnega tajnika Slovenske
skupnosti Igorja Gabrovca, da
bi nam nakazal smernice, ki
jih bo SSk ubrala zlasti v odno-
su do največje levosredinske
stranke v Italiji: z njo je namreč
pred leti vzpostavila sodelo-
vanje, ki pa je zaradi več razlo-
gov nihalo...
Vprašali bi vas najprej za
stanje in zdravje SSk na
deželni ravni.
P Slovenska skupnost je nadeželni ravni stranka z naj-daljšo politično tradicijo. Svo-
jega deželnega svetnika je iz-
volila v prvi zakonodajni dobi
leta 1964 in svetnika ima še
danes, z istim imenom in sim-
bolom. Lahko bi našel tudi
pravo vojsko javnih upravitel-
jev na občinski in pokrajinski
ravni ter v drugih javnih upra-
vah, ki so preko strankinih list
vestno in častivredno služili
narodu in prostoru.
/ str. 3
Igor Gregori
www.noviglas.eu
… v kristalni sinjini
srce čuti morje.
France Magajna
Po krvavih dogodkih
Občutek nemoči
  urški premier Binali Yildirim je v torek, 19.
julija, zatrdil, da po spodletelem poskusu
državnega udara prejšnji petek v državi ne
bo maščevanja. V priporu je medtem še vedno
26 generalov, osumljenih sodelovanja v puču. Po
poskusu udara so sicer turške oblasti priprle 6038
vojakov, 755 sodnikov in 100 policistov.
“Nihče ne sme imeti občutka maščevanja. To je
v pravni državi nesprejemljivo”, je po poročanju
Slovenske tiskovne agencije in tujih tiskovnih
agencij dejal Yildirim. Dodal je, da pa seveda bo-
do kaznovali tiste, ki so kršili zakon.
Fotografije ujetih vojakov, policistov, ki so pri-
sotne na svetovnem spletu, govorijo o krutem
maščevanju, saj gledamo napol gole može, ki so
prisiljeni klečati kot na zakol obsojena žival.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v
prvem pogovoru po petkovem spodletelem vo-
jaškem udaru v ponedeljek dejal, da bo zakon o
T
ponovni uvedbi smrtne kazni podpisal, če ga bo
pred tem potrdil turški parlament.
Francoski notranji minister Bernard Cazeneuve
je v ponedeljek dejal, da preiskovalci še niso po-
trdili povezave med napadalcem iz Nice in tero-
rističnimi mrežami, vključno s skupino Islamska
država, ki je v soboto prevzela odgovornost za
četrtkov napad v Nici, v katerem je umrlo 84 lju-
di. Pariški tožilec Francois Molins pa je dejal, da
je napadalec nedavno izkazal očiten interes za
skrajno džihadistično gibanje. Kot je še dejal, je
preiskava doslej razkrila, da je napadalec na sple-
tu iskal informacije o terorističnem napadu na
nočni klub v ameriškem Orlandu in v pariškem
predmestju Magnanvile, kjer sta bila minuli me-
sec ubita policista. Po 1. juliju je napadalec na
spletu iskal podatke o “strašni, usodni nesreči”,
na računalniku pa je tudi imel podobe nasilja,
povezanega s skrajnim islamom. Preiskovalci so
še ugotovili, da si je osem dni pred napadom pu-
stil rasti brado, ljudem pa pojasnil, da ima nje-
gova brada verski pomen.
/ str. 2
Jurij Paljk
Foto dpd
Svet okrog nas21. julija 20162
Povejmo na glas
Kako napisati pesem upanja?
Veleposlanik Benko na obisku v Trstu
Odnosi FJK – Slovenija 
in manjšinska vprašanja
  prejšnjem tednu se je na
prvem obisku pri nas mu-
dil novi veleposlanik Re-
publike Slovenije v Rimu Bog-
dan Benko. Na dvodnevnem obi-
sku ga je gostila slovenska gene-
ralna konzulka v Trstu Ingrid Ser-
gaš. Benko se je med dvodnev-
nim postankom v Trstu 6. in 7.
julija srečal s predsednico dežele
Deboro Serracchiani, s prefektin-
jo Anno Paolo Porzio in s pred-
stavniki slovenske manjšine.
Rimski veleposlanik je septem-
bra lani posle v Rimu prevzel od
odhajajočega ambasadorja Izto-
ka Mirošiča, ki je v svojem petlet-
nem mandatu vodil dinamično
in učinkovito diplomatsko poli-
tiko s številnimi rezultati na in-
stitucionalni in politični ravni.
Novi veleposlanik Bogdan Ben-
ko je kot njegov predhodnik ro-
jen tik ob meji. Mirošič je doma
iz Lokve pri Lipici, medtem ko je
Benko iz Solkana. Številna
vprašanja, ki zadevajo Furlanijo
Julijsko krajino in slovensko na-
rodno skupnost v Italiji, mu prav
tako niso tuja. V obdobju osamo-
svajanja Slovenije (ob koncu
osemdesetih in začetku devetde-
setih let) je bil Benko zaposlen
na generalnem konzulatu v
Trstu in se je tako, kot je sam po-
vedal, “s stanjem v naših krajih
in v manjšini seznanil podrobno
že takrat”. Ob tem je še dejal, da
se je od takrat veliko stvari spre-
menilo in da se v Trstu občuti
precej boljše ozračje. Benkova ve-
leposlaniška pot se je začela ne-
koliko kasneje in je bila najprej
tlakovana v Lisboni (med letoma
2002 in 2006), med letoma 2009
in 2013 na Danskem, od lani pa
v Rimu. Pred prihodom v Rim je
bil Benko tudi državni sekretar
na zunanjem ministrstvu.
Problem zastopstva
Na prvem srečanju v Trstu je bilo
v ospredju več vsebinskih pou-
darkov. Nekaj jih je bilo vezanih
na institucionalni dialog med
deželo Furlanijo-Julijsko krajino
in Slovenijo, nekaj je bilo takih,
ki pobliže zanimajo manjšino.
Začeli bomo pri teh. Gre za teme,
ki so bile v ospredju Benkovega
srečanja s predsednikoma krov-
nih organizacij in zastopniki de-
vetih manjšinskih ustanov in or-
ganizacij. Pavšič in Bandelj sta v
V svojem posegu izpostavila nekajkritičnih točk, s katerimi semanjšina sooča zaradi deželnih
reform in zakonodaje, ki se spre-
jema v Rimu. Opozorila sta na
nevarno kombinacijo učinkov
novega volilnega zakona Itali-
cum in reforme krajevnih uprav.
Strah, ki se pri tem poraja, vzbuja
v prvi vrsti zmanjšano ali celo iz-
ničeno zastopstvo slovenske na-
rodne skupnosti v izvoljenih or-
ganih. Začnimo z volilnim zako-
nom. Italicum sicer izrisuje
okraj, ki vključuje vseh 32 občin
iz seznama zaščitnega zakona.
Zaradi obsežnosti tega območja
pa ni realno pričakovati, da bi
slovenska narodna skupnost lah-
ko izvolila svojega predstavnika
v Rimu. Zakon hkrati ne zagota-
vlja ali kako drugače lajša izvo-
litve slovenskega predstavnika.
Možnost izvolitve tako ostaja sa-
mo v primeru, da katera od
strank postavi slovenskega kan-
didata kot nosilca na svoji kan-
didatni listi, ki je avtomatično iz-
voljen. Tudi to seveda ni realno
pričakovati. Vzporedno z volil-
nim zakonom sta predsednika
krovnih organizacij Benku pred-
stavila težave z reformo krajev-
nih uprav in ukinjanjem pokra-
jin. Slovenski narodni skupnosti
to odvzema izvoljene zastopnike
v institucionalnih organih, pa
tudi možnost avtonomnega
odločanja o upravnih zadevah.
Benko je pojasnil, da je stališče
Slovenije jasno glede tega: do no-
vih zakonov in reform ni aprior-
nega nasprotovanja, a to ne sme
zniževati ravni zaščite slovenske
manjšine. Skratka, gre za princip
ohranjanja že pridobljenih pra-
vic. To stališče je Benko poudaril
tudi na pogovoru z deželno
predsednico. Serracchianijeva je
v tem kontekstu dejala, da je
spoštovanje manjšinskih pravic
pri reformi krajevnih uprav po-
trdilo deželno upravno sodišče.
Glede volilnega zakona pa je po-
vedala, da nobena mednarodna
norma ne predvideva zagotovlje-
nega zastopstva slovenske narod-
ne skupnosti v parlamentu ter da
Italicum slovenski narodni skup-
nosti omogoča izvolitev. Pod
črto gre tukaj seveda dodati, da
o olajšanem zastopstvu v uprav-
nih telesih govori že Posebni sta-
tut Londonskega memorandu-
ma iz leta 1954, prvi pomem-
bnejši povojni sporazum med
Italijo in Jugoslavijo.
Predstavitev slovenskih ustanov
Na srečanju s predstavniki slo-
venske narodne skupnosti se je
poleg krovnih organizacij pred-
stavilo še 9 ustanov in institucij.
To so bile Slori, Kmečka zveza,
SDGZ, Glasbena matica, SCGV
Emil Komel, Narodna in študij-
ska knjižnica, ZSŠDI, Slovenska
prosveta in Zveza slovenskih kul-
turnih društev. Vsaka od ustanov
je predstavila svoje zdajšnje stan-
je delovanja. Na dan je prišlo tu-
di nekaj vsebinskih vprašanj, ki
so v zadnjih mesecih posebej ak-
tualna. Različne ustanove so
spregovorile o predvidenih selit-
vah v Narodni dom v Trstu ozi-
roma v Trgovski dom v Gorici. V
ospredju je bilo še združevanje
glasbenega šolstva, upravne
težave pri ovrednotenju območja
in ohranjanje zagotovljene pri-
sotnosti v Trgovinski zbornici.
Odnosi med deželo in Slovenijo
V ospredju Benkovih pogovorov
s predsednico Serracchianijevo
in prefektinjo Anno Paolo Porzio
so bili odnosi na ravni FJK – Slo-
venija. Slovenski veleposlanik je
najprej izrazil sožalje ob tragični
smrti dveh furlanskih moških v
terorističnih napadih v Daki. Iz-
postavil je dobro gospodarsko
sodelovanje z gospodarsko men-
javo, ki je vredna približno 700
milijonov evrov letno. Podčrtal
je pomembnost omizja na ravni
Slovenije in naše dežele, ki po-
maga pri razvoju tega odnosa.
Pomembna izziva na čezmejni
ravni sta Jadransko-Jonska in Al-
pska makroregija. Povezovalec
čezmejnega območja pa je po
Benkovih besedah tudi EZTS. O
odličnih odnosih med Trstom in
Ljubljano je govorila tudi dežel-
na predsednica Serracchianijeva.
K temu je pripomnila, da morata
biti institucionalna sogovornika
posebej pozorna na evropski
Program 2014-2020 in na
možnost (skupnega) črpanja
fondov. Ob sklepu je še opozorila
na nujnost skupnega soočanja z
izzivi zdajšnjega časa, kakršni so
migrantstvo in globalne gospo-
darske dileme.
kil
  edavno je v televizijskem pogovoru
nekdanji metropolit ljubljanske
nadškofije Alojz Uran med drugim izra-
zil prepričanje, da je danes v ljudeh vse več ne-
gotovosti in tesnobe in da je zato nujno najti
pravo spodbudo in pomoč. Nedvomno je imel
v mislih spreminjanje vsega, ko se mnogo sta-
rega spodmika in je zaradi tega vse težje najti
ustrezne odgovore. In za potrditev navedenih
prepoznanj je vsekakor zgovorno pričevanje, ki
ga je te dni izpovedala svetovno znana ameriška
umetnica in pevka Joan Baez, in sicer na gosto-
vanju po Italiji. Nemara je bila bolj znana pred
davnimi leti, ko je bila pojem predvsem mladih
generacij. Joan Baez je mnenja, da bi v tem času,
ki ga živimo, potrebovali pesmi upanja, pesmi
spodbude, ker je splošno notranje počutje so-
dobnega človeka, in s tem vseh nas, neugodno
in pogostoma mučno, čeprav se tega ne zave-
damo. Bistvo njene izjave pa je v ugotovitvi, da
pesmi upanja in spodbude danes ni, seveda
takšnih, ki bi odpirale nova obzorja, ne da bi
bile sladkobne in s tem nerabne. Pesem upanja
in spodbude, ki je zares v pomoč, namreč izho-
diščno zajema vso težo življenja in njegove sti-
ske ter jih prežame s svetlobo in razbremenitvi-
jo. Dejstvo, da takšne razbremenitve ni, je več
kot pomenljivo, saj je zdaj očitno ne premore
niti sama Joan Baez. Joan Baez, ki je bila vse
svoje življenje močno angažirana in je v razbre-
menitev verjela. Bila je dosledna pacifistka, se
zavzemala za nenasilje, bila proti vojni v Viet-
namu, proti smrtni kazni, se borila za človekove
pravice, za ohranjanje zdravega okolja, bila pro-
ti vojnemu posegu v Iraku ter se zadnje čase po-
svečala revnim in ubijajoči revščini. Danes se
spominja časov, ko so bile pesmi upanja in
spodbude možne, ter navaja besedilo ene med
njimi: “Svet je veliko bojno polje, / z nasiljem
ves prepreden, / a če v svojem srcu ne po-
dležem, / bo nekega dne vse šlo na bolje”. Mi
bo torej uspelo, bom zmagal, nam bo uspelo,
bomo zmagali. In zakaj tega prepričanja sedaj
ni, kaj se dogaja in kaj se je zgodilo? Vse kaže,
da smo res sredi neukročenega toka velikih
sprememb, spreminjanje je še kako na delu, in
kar je bilo, se sesipa, in kar bo, je neznano. Proti
komu ali čemu naj se torej borimo, v imenu
česa naj se spodbujamo? In ta molk odgovora
je zajel naše duše, obeležil naša počutja, kar se
strmo preveša v negotovost, v tesnobo in lahko
celo v srhljiv strah. In v tej tesnobi se umikamo
vase, proč od drugih in s tem nevede proč od
sebe, saj smo v osamljenosti še bolj ranljivi in
je tesnoba še bolj kruta. Umikamo se po pri-
marnem nagonu in v tej smeri pesmi upanja
polagoma onemijo in omagajo v gluhi tišini
brez zvoka in glasu. Velja se pač obrniti v na-
sprotno smer, poiskati druge, ki se umikajo, kot
se umikamo mi, poiskati jih in ne biti več osam-
ljen in tesnoben, saj ob drugih sploh nismo sa-
mi. Pa bomo na novo odkrili pesmi upanja in
spodbude, ko bomo vsi skupaj in zato strahu
ne bo več in bomo lahko od sedanjega silovite-
ga spreminjanja časov močnejši.
Janez Povše
N
Deželni šolski urad sporoča, da sta objavljena
na Uradnem listu št. 55 z dne 12. 7. 2016, 4a
Posebna izdaja – Natečaji in izpiti, dva ločena
razpisa za zaposlitev 40 enot učnega osebja
za slovenske šole. Mesta so porazdeljena po
stopnjah.
Celotno gradivo je objavljeno na spletni stra-
ni Deželnega šolskega urada za Furlanijo Ju-
lijsko krajino (www.scuola.fvg.it) , na pove-
zavi Natečaj 2016.
Kandidati morajo oddati prijave izključno na
način, ki ga predvideva razpis. Urad ne bo
upošteval prošenj v papirnati ali drugačni
obliki. Rok za prijavo zapade 11. avgusta
2016.
Vse morebitne dodatne informacije na naslo-
vu elektronske pošte slovenskiurad@istruzio-
ne.it in na telefonski številki 040/4194111.
Načelnik Urada za slovenske šole – odd. II
Igor Giacomini
Objava razpisa za zaposlitev učnega osebja za slovenske šole
Predsednica Dežele Furlanije Julijske krajine
Debora Serracchiani je pred kratkim v Trstu
sindikalnim predstavnikom Deželnega sedeža Rai
obljubila podporo pri prizadevanjih za krepitev
deželnih programov. Ministrstvo za gospodarski
razvoj in radiotelevizijsko podjetje Rai bosta namreč
predvidoma jeseni podpisali pogodbo o storitvah,
ki bo nadomestila doslej veljavno konvencijo.
Predsednica Serracchianijeva je med srečanjem,
ki se ga je udeležil tudi deželni odbornik za kulturo
Gianni Torrenti, napovedala, da bo državno vlado
opozorila na potrebo, da se nameni več sredstev
deželnim programom, še zlasti tistim oddajam, ki
so namenjene narodnim skupnostim, in
novinarskim informativnim oddajam o deželni in
vzhodnoevropski stvarnosti. / ARC/PV
Srečanje Serracchianijeve s predstavnikom deželnega sedeža Rai
Foto damj@n
S 1. strani
Občutek nemoči
  o navedbah Mollinsa je
napadalec pil alkohol,
jedel svinjino, jemal ma-
mila in bil vpleten v “razuzda-
no spolno dejavnost”. Tožilec
je še ocenil, da je šlo pri napa-
du v Nici za naklepni napad.
Francoz tunizijskega rodu Mo-
hamed Lahouaiej-Bouhlel je v
četrtek zvečer v središču Nice
z 19-tonskim tovornjakom za-
peljal v množico ljudi, ki je bi-
la na praznovanju francoskega
državnega praznika. Ubitih je
bilo 84 ljudi, okoli 300 je ran-
jenih, številni huje.
Skrajna skupina Islamska
država (IS) je v torek, 19. juli-
ja, preko tiskovne agencije
Amaq sporočila, da je bil eden
od njenih borcev mladoletni
afganistanski begunec, ki je v
ponedeljek zvečer na vlaku na
jugu Nemčije ranil pet ljudi,
od tega štiri huje. Dodali so,
da je napad izvedel “v odgo-
vor na pozive IS k napadom
na države članice koalicije, ki
se bori proti Islamski državi”.
Sedemnajstletnika je policija
ubila, potem ko je pobegnil z
vlaka, na katerem je z nožem
in sekiro ranil pet ljudi.
P Ti trije dogodki polnijo časni-ke, televizijska poročila, radij-ske vesti, vse medije in v vseh
nas vzbujajo tisti znani
občutek nemoči, ki vodi vse
nas, da se vedno bolj zapira-
mo vase in smo vedno manj
odzivni na krivice, ki se doga-
jajo okrog nas, pa naj gre za
socialne krivice ali druge, ki
jih ni malo. Beg v zasebnost,
pogubno zasebnost, ni odgo-
vor na nasilje islamskih in
drugih skrajnežev, kot ni no-
ben odgovor sprenevedanje v
politiki, ki miži na obe očesi,
ko gre za največjega podpor-
nika Islamske države, Savdsko
Arabijo.
Za vsem tem je denar, denar
in še enkrat denar in prisegan-
je na denar, za katerega se tudi
v naši družbi zdi, da je še edi-
no lepilo, ki veže družbene
sloje, tako ali drugače. Seveda
je to zmotno, seveda je to pre-
grešno in človeka nedostojno!
Ko nas papež z evangelijem v
roki poziva, naj gledamo v
bližnjem človeka, ki je odraz
Boga, saj smo vsi narejeni po
Božji podobi, ne misli samo
na begunce, ampak na vse, tu-
di na soseda, ki mu ne namen-
jamo več jutranjega pozdrava!
Člane Zadruge Goriška Mohorjeva, bralce tednika Novi glas
in širšo javnost obveščamo, da je v četrtek, 14. julija, na
sedežu na Travniku zasedal upravni odbor zadruge, ki je vzel
na znanje, da je predsednik, prof. Peter Černic, nepreklicno
odstopil zaradi nesoglasij z delom odbora in občutka nemoči
ob iskanju ustreznih strukturnih rešitev za uspešno
delovanje zadruge.
Ob ugotavljanju nepreklicnosti odločitve predsednika, ki smo
mu hvaležni za opravljeno delo, smo zbrani odborniki sklenili,
da bo odbor skušal po svojih močeh zagotoviti nadaljnje
redno delovanje zadruge, ki velja za eno pomembnejših
slovenskih ustanov na deželni ravni in je kljub vsemu še
vedno v hudih finančnih težavah.
Odbor Zadruge Goriška Mohorjeva
Sporočilo
Aktualno 21. julija 2016 3
Vse ostale stranke je v teh desetletjih tako
ali drugače povozil čas ali pa najrazličnejši
škandali. Zato smo tudi med najstarejšimi
na državni ravni, skupaj z Južnotirolsko
ljudsko stranko SVP in redkimi drugimi.
To pomeni, da smo trdno zasidrani v pro-
storu in korenine sežejo globoko in varno
v našo zemljo. Nismo pa imuni proti za-
staranju. Kar pomeni, da se mora stranka
danes, ker ni še prepozno, modernizirati.
Tako v pristopu kot v vsebinah. Pristop
moramo prilagoditi tempu sodobne
družbe, v kateri zavzemajo vse večji pro-
stor hitra komunikacija, elektronski me-
diji, tudi poenostavljena sporočila za vo-
livca, ki mu politika, recimo, ni glavna
skrb … Vsebinsko gledano, pa mora stran-
ka bolj prepričljivo razširiti svoj politični
delokrog na vse argumente javnouprav-
nega soočenja. Smo seveda prvenstveno
stranka Slovencev, o tem priča že samo
naše ime. Rad pa bi videl, da se vse bolj
uveljavimo kot stranka območja, ki so ji,
ob zaščiti narodnih in jezikovnih pravic,
pri srcu teme družbenega in gospodarske-
ga razvoja prostora in socialne varnosti,
ki skupaj določajo nivo kakovosti življen-
ja. Naši ljudje si želijo biti in ostati Slo-
venci, kot tudi si še zlasti želijo biti srečni
državljani in tako živeti. Nagovarjati mora
vse bolj tudi tiste ne-Slovence, ki tako kot
mi ljubijo ta prostor, cenijo in spoštujejo
njegovo zgodovino in značilnosti. Teh je
veliko in nekateri že danes zaupajo slo-
venski stranki, pa čeprav niso Slovenci. V
to logiko spada naše zanimanje za zaščito
in utrditev avtonomije naše dežele in kra-
jevnih uprav, ki jo sestavljajo.
Kakšen je položaj stranke na Tržaškem,
Goriškem in Videmskem?
Stranka, v odstotkih gledano, ohranja ali
celo utrjuje svoj volilni konsenz v vseh
treh pokrajinah. Padamo pa v absolutnih
številkah. To gre pripisati prvenstveno de-
mografskim razlogom, saj se tudi sloven-
sko prebivalstvo in z njim slovensko jedro
stara, mladi pa na politiko gledajo z do-
ločeno distanco. Skoraj že ustaljena pet-
desetodstotna volilna abstinenca in po-
rast konsenza za izrazito protestniška gi-
banja je rezultat mešanice razočaranja sta-
rejših in v veliki meri tudi volilne opre-
delitve mlajših. Zato moramo ravno mla-
dim nameniti večjo pozornost in
spremeniti pristop tudi h komunikaciji,
nekako v okvirih, ki sem jih pravkar na-
kazal. Sicer pa smo na Tržaškem in Go-
riškem dokaj kapilarno organizirani in
prisotni s svojimi sekcijami v vseh najpo-
membnejših občinah. Na
Videmskem je slika zaradi
zgodovinskih razmer zelo
različna in stranka SSk se
pretežno naslanja na sku-
pino politično in narodno
ozaveščenih posamezni-
kov, ki so družbenopoli-
tično aktivni od Benečije
do Kanalske doline. Pov-
sod lahko računamo na iz-
voljene upravitelje, ki izha-
jajo iz strankinih vrst. Cilj
sedanjega vodstva stranke
je, da v vseh treh pokraji-
nah svoje volilno telo ne le
ohrani, temveč utrdi in razširi. Legitima-
cijo nam jamčijo edinole glasovi, ki so
izraz demokratične podpore naših ljudi.
Brez tega je goli obstanek stranke le sam
sebi namen.
Nedavne upravne volitve v Italiji so po-
kazale krepko nazadovanje Demokrat-
ske stranke, kar je bilo očitno, če se
držimo zgolj naše stvarnosti, v Trstu.
Kako bo ta volilni izid vplival na poli-
tiko deželne predsednice Serracchiani,
tudi glede na njeno vpetost v sam vrh
Demokratske stranke?
Volitve so predstavljale pravi potres, ki je
marsikoga krepko streznil. Jasno je, da
glasovi in zaupanje ljudi niso priborjeni
enkrat za vselej. Premier Renzi je na
evropskih volitvah dosegel sijajen rezul-
tat, saj so mu državljani skorajda slepo
zaupali. Ustvarjanje visokih pričakovanj
pa je dvorezen nož, saj se v primeru neu-
speha kaj kmalu sprevržejo v prav tako
močna razočaranja, s pasivnimi obrestmi
vred. Deželna predsednica je v dvojni fun-
kciji, ki jo zaseda, to že razumela in vtis
imam, da je še isti dan po volilnem polo-
mu začela spreminjati svoj pristop.
Opažam večji posluh in večjo samokri-
tičnost. Ni naključje, da smo najbolj kon-
kretne spremembe k zakonu o medobčin-
skih zvezah sprejeli šele po upravnih vo-
litvah. Spremenila se je politična klima v
sami vladni Demokratski stranki in spre-
menil se je pristop opozicij, ki so seveda
pomnožile strelno zmogljivost. Nihanje
volilnega konsenza je naraven pojav.
Vprašanje pa je, koliko bo znal krmar po-
praviti smer plovbe glede na nove vetrove
in razburkano morje. Pravi kapitani se
znajdejo. Čas bo kmalu pokazal, ali jih
doma in v Rimu premoremo.
Gotovo je prerano govoriti o tem, a bi
vas vseeno vprašali, kako se bo po
vašem mnenju glede na zadnje poli-
tične preobrate razpletla politična sce-
na v vidiku prihodnjih deželnih volitev
čez dve leti?
Prihodnje volitve so popolna neznanka,
saj se politične razmere sunkovito spre-
minjajo in zato bo verjetno odločilnega
pomena izid ustavnega referenduma v
začetku novembra. Slovenci se bomo do-
kaj složno odločali za zavrnitev predlaga-
nih ustavnih sprememb, saj tako zasta-
vljene nam ne nudijo nobenega jamstva
in pravzaprav predstavljajo nazadovanje
na področju zaščite ne le narodnih
manjšin, ampak tudi vloge krajevne sa-
mouprave. Propad referenduma bo
najbrž sprožil sklic predčasnih političnih
volitev, kar bi lahko vplivalo tudi na tra-
janje deželne zakonodajne dobe. Spre-
menljivk je veliko in vsaka napoved je da-
nes zelo tvegana. Gotovo pa nam bo pri-
hodnja pomlad prinesla nov val občin-
skih volitev, med temi v občinah Gorica
in Devin Nabrežina. Kot SSk se za zdaj pri-
pravljamo na ti dve preizkušnji, ki sta vse-
stransko pomembni.
Kako bo SSk od tod dalje uravnovešala
svoje odnose z DS?
Tako kot doslej, v duhu potrpežljivega in
kar se da vzajemno spoštljivega politične-
ga odnosa med samostojnima in torej
enakovrednima partnerjema. Z DS mar-
sikje delimo upravne ali opozicijske klopi.
Šibitev DS in razhajanja v njej nas ne ve-
selijo, prej nasprotno, saj kot stranka po-
trebujemo resne, zanesljive in po možno-
sti tudi stabilne politične sogovornike.
Istočasno razvijamo pogovore tudi z osta-
limi manjšinskimi strankami ter avtono-
mističnimi gibanji.
Čeprav je SSk dejanski partner DS, ne
nazadnje tudi na deželi, je bilo vseeno
v zadnjih letih (tudi glede reform kra-
jevnih uprav) slišati kar nekaj kritik SSk
na račun deželne uprave. V čem je DS
razočarala SSk in njene volivce?
Razočarani smo vsakič, ko naletimo na
gluha ušesa, na ideološke predsodke, na
nepripravljenost, da bi upoštevali naša
stališča. Res je, da smo najmanjša stranka
deželne vladne koalicije. Vendar je prav
tako res, da smo volitve zmagali za
peščico glasov, tako da so bili naši prav
tako odločilni in enako pomembni. Tega
se naši sogovorniki premalo zavedajo.
Glede reforme občinskih uprav se je na-
posled izkazalo, da so bili naši pomisleki
in predlogi še kako upravičeni. Del teh je
deželni svet v poldrugem letu od prvega
izglasovanja tudi sprejel. Potrebnih pa je
bilo kar deset korektur zakona, skoraj ena
na mesec, kar ni normalno in niti poli-
tično zrelo.
Brali smo, da je bil potrjeni občinski
svetnik Igor Švab dokaj kritičen do sta-
lišč, ki jih je stranka imela glede njego-
ve kandidature. Kako komentirate Šva-
bove besede?
Švabu sem neposredno
in v sklopu strankinih
organov že povedal, da
so bile njegove besede
politično neodgovorne
do vodstva stranke, tudi
nehvaležne, saj mu je
navsezadnje omo-
gočilo, da tretjič zapore-
doma sedi v tržaškem
občinskem svetu. Stran-
ka si je s pokrajinskim
tajnikom Markom Pisa-
nijem na čelu vseskozi
prizadevala, da bi na ze-
lo tveganih tržaških volitvah SSk dosegla
najboljši možen rezultat. Znašli smo se ta-
ko z dotedanjim občinskim svetnikom
Igorjem Švabom, ki je izrazil željo, da bi
se potegoval za svoj tretji zaporedni
mandat, in s kandidaturo predsed-
nika pokrajinskega sveta Maurizia
Vidalija. To, da je Švab užival pod-
poro tudi DS, še ni bil zadosten ra-
zlog, da bi zadušili drugo kandida-
turo. V dogovarjanju z vodstvom
DS je Pisani naposled dosegel, da
sta nam bili na listi DS dodeljeni
dve mesti. Pokrajinski svet stranke,
torej ne le 'vodstvo', je z enim sa-
mim nasprotnim glasom sklenil, da
kandidirata oba, saj so na papirju
obstajale realne možnosti, da bi
podvojili naše zastopstvo v občinski pa-
lači. Ko bi zmagal Cosolini, bi se to tudi
uresničilo. In, dovolite, potegovali smo se
za Cosolinijevo zmago. Stranka je v volil-
ni kampanji enakovredno podprla oba
kandidata, ki sta si tudi sama porazdelila
volilno območje: Švab pretežno v mestu,
Vidali pretežno na Krasu. Volilna kam-
panja je potekala umirjeno, morda celo
preveč, in spoštljivo, tako da sem se toliko
bolj čudil polemikam po njej, paradok-
salno, ko si je pokrajinski tajnik Pisani že
prizadeval, da bi bil izvoljeni Švab ime-
novan za podpredsednika občinskega sve-
ta. Še nekaj bi dodal. Sam sem dvakrat
kandidiral za deželni svet na listah SSk s
številnimi drugimi kandidati in kandidat-
kami SSk. Tedanji pokrajinski tajnik je bil
vedno moj protikandidat s konkretno
ambicijo, da bi me premagal. Vendar nik-
dar nisem zatrjeval, da je stranka ali kdo
v njej 'delal proti meni'. Še več: sanjam
stranko, ki premore notranjo politično
dialektiko in tudi volilno konkurenco.
Deželni volilni zakon omogoča največ tri
zaporedne kandidature. Če se bom
odločil, da grem v tretjo, tudi pričakujem,
da bom ponovno kandidiral v skupini
čim daljše liste slovenskih protikandida-
tov in protikandidatk, in želim si, da bodo
čim močnejši.
Ali se v tem dogodku kažejo ‘razpleti’
dolgoletnega spora med določenimi
komponentami SSk in nekaterimi
strankinimi tržaškimi sredinami?
Premalo poznam zgodovino stranke in
njene pretekle dinamike, da bi lahko to
ocenil. V stranko sem dejansko stopil s
svojo prvo izvolitvijo v deželni svet, danes
pa sem njen deželni politični tajnik. Sta-
rejši mi pripovedujejo, kako so nekoč na
posebej vročih sejah lahko celo leteli stoli.
Danes stoli ne letijo in nihče ne dviga pe-
sti. Cenim pa politično dialektiko, odkrito
soočanje s konkretnimi vprašanji, ki so
edina pot do izoblikovanja bolj ali manj
jasnih in dokončnih stališč ter odločitev.
Lahko pa zatrdim, da si zdajšnje vodstvo
na vse načine prizadeva, da bi stranka sto-
pila v korak s časom. Tako tudi razumem
svoj mandat. Potrebujemo stranko, ki naj
bo sposobna se soočati z vsakdanjimi
družbenimi, političnimi in upravnimi iz-
zivi. Pojmovanje politike kot bojišča za
oblast je, kar zadeva mene, stvar preteklo-
sti. Stranke so danes poklicane, da v
družbi evidentirajo možne kandidate za
političnoupravna mesta in jih uokvirijo
v programske smernice. Zadnjo odločitev
imajo vedno in vsekakor volivci.
Poglejmo v našo narodno skupnost.
Katera so po vašem mnenju najbolj pe-
reča vprašanja naše manjšine bodisi v
manjšini sami bodisi v odnosu do jav-
nih ustanov v Italiji in Sloveniji?
Kar velja za stranko, velja zelo podobno
tudi za organiziran sistem naše narodne
skupnosti, ki lahko računa na zelo razpre-
deno in bogato mrežo društev, organiza-
cij in ustanov, kar pomeni nadpovprečno
visoko ponudbo dejavnosti. Javnega de-
narja ni malo, zato pa smo toliko bolj po-
klicani k odgovornemu in daljnovidne-
mu načrtovanju jutrišnje podobe naše
skupnosti, ki gre nujno skozi lečo potreb
in pričakovanj mladine. Potrebno je, da
na novo premislimo namembnost vsake-
ga evra, še preden ustanove zaidejo v kri-
zo. Večkrat sem povedal, da moramo
načrt 'modernizacije' manjšine izdelati
sami, zato da nam ne bodo drugi od zunaj
solili pameti. Vem, da smo tega sposobni,
in vem, da si krovni organizaciji prizade-
vata za to. Še vedno je aktualna debata o
novi obliki javnopravnega zastopstva na-
rodne skupnosti zlasti v odnosu do slo-
venskih in italijanskih institucij. Argu-
ment je kot reka ponikalnica, ki ciklično
privre na dan in nato izgine izpred oči.
Jasno pa je, da tudi to vprašanje spada v
sklop 'modernizacije' manjšine.
Krovni organizaciji sta po izvolitvi Wal-
terja Bandlja na čelo SSO začeli obdob-
je novega sodelovanja. Kako ocenjujete
to navezo?
Normalno in odgovorno je, da krovni or-
ganizaciji dobro sodelujeta, da se vodstvi
stalno in neposredno soočata ob vzajem-
nem spoštovanju. Enotnost vidim v spo-
sobnosti izoblikovanja skupnih stališč in
iskanja sinteze med različnimi potrebami,
interesi in vrednostnimi lestvicami, se
pravi prioritetami, ki so vedno in vseka-
kor odvisne od zornega kota opazovalca.
Zato enotnost ni enoličnost, ne pomeni
brisanja razlik.
Kakšen odnos pa ima SSk do Sveta slo-
venskih organizacij? Dejansko je to
izhodiščno okolje t. i. civilne družbe,
v kateri SSk načeloma črpa svoje voliv-
ce.
Slovenska skupnost zelo ceni in spoštuje
vlogo Sveta slovenskih organizacij. Oseb-
no se tudi odlično razumem s predsedni-
kom Walterjem Bandljem, ki v vodenje
SSO vlaga neverjetno energijo, navdušen-
je, čas in tudi živce. V preteklosti sem za-
sedal odgovorna mesta v drugi krovni or-
ganizaciji, se pravi v SKGZ, ki jo prav tako
cenim, kot seveda cenim in zelo spoštu-
jem njenega predsednika Rudija Pavšiča.
In ne nazadnje spoštujem vse volivce, ta-
ko da jih nerad opredeljujem po za-
bojčkih, paketih te ali one organizacije, te
ali one družbeno-nazorske opcije.
Pričakujem, da se aktivisti SSO morda res
nekoliko lažje opredeljujejo za slovensko
stranko. Prav tako pa ne vidim razloga, da
bi aktivisti SKGZ ne cenili vloge, dela in
prizadevanja navsezadnje še vedno edine
politične stranke v Italiji s slovenskim
predznakom. Pokojni prijatelj Mirko Špa-
capan je pred leti navijal za ekvidistanco
stranke do obeh krovnih organizacij, saj
je verjel, da je konkretno možna skupna
slovenska zbirna stranka ob spoštovanju
idejne pluralnosti v civilni družbi. Kdo ve,
morda nas bo ravno nova in za Slovence
skrajno neugodna volilna zakonodaja za
rimski parlament spodbudila v to smer …
Zadruga Goriška Mohorjeva je v sku-
pini ustanov slovenske manjšine, ki so
v zadnjih letih stopile v še bolj krizno
situacijo kot doslej. Kaj menite o tem?
Zadruga Goriška Mohorjeva po moji oce-
ni spada v skupino najpomembnejših slo-
venskih ustanov na deželni ravni, saj ima
bogato tradicijo, ki jo uspešno razvija in
prilagaja novemu času. Zadruga deluje
podhranjeno, saj so dodeljena sredstva
očitno nezadostna v razmerju z vlogo, ki
jo ta ima ne le na goriški, temveč, pona-
vljam, deželni sceni in v čezmejnem, vse-
slovenskem prostoru. Prepričan sem, da
prerazporeditev sredstev mora nujno
uravnovesiti dotacije zadrugi, ki je bila v
zadnjem desetletju prikrajšana za težke
vsote. O tem sem se že večkrat pogovarjal
tudi s predsednikom SSO Bandljem in
vem, da načelno deli mojo oceno.
Kakšno vlogo pripisujete Novemu gla-
su? Ali menite, da je časopis potreben
za medijsko razvejenost oziroma plu-
ralnost naše narodne skupnosti?
Tednik Novi glas je kot osrednja, pa
čeprav ne edina, dejavnost Zadruge Go-
riška Mohorjeva ključnega pomena tako
za kulturno kot tudi narodno in politično
ozaveščenost. Pri tem želim poudariti, da
predstavlja Novi glas prvi velik primer
medijske racionalizacije, jaz ji pravim tudi
modernizacije, ko sta se spojila tržaški No-
vi list z goriškim Katoliškim glasom. Po-
budnikom tega projekta je uspelo ponu-
diti nov in kvaliteten tednik, ki je bran in
cenjen zaradi svoje širine, raznolikosti
vsebin, upoštevanja različev, sodelavcev
in tehničnega osebja. Ko sem ocenil, da
je Zadruga Goriška Mohorjeva finančno
in kadrovsko podhranjena, sem s tem mi-
slil zlasti na uredništvo Novega
glasa. Verjamem, da je krizno ob-
dobje le prehodno in da bo lahko
tudi Novi glas prav kmalu z večjo
vedrino gledal nova obzorja.
Vsem je očitno, katera stališča zav-
zema Novi glas v slovenski
manjšini v Italiji, bodisi glede
družbeno-kulturnih, verskih in tu-
di političnih tematik. Ali menite,
da se ciljno okolje našega časopisa
zaveda vloge, ki jo ima Novi glas?
Verjamem, da se je zaveda, saj
računa časopis na solidno število
naročnikov in bralcev, ki že od nekdaj
presegajo deželne okvire. To pomeni, da
ni 'le' goriški in tudi ne 'le' tržaški ali be-
neški. Novi glas je velik vseslovenski me-
dij in kot tak se mora razvijati.
Slovenci se bomo dokaj složno odločali 
za zavrnitev predlaganih ustavnih 
sprememb, saj tako zastavljene nam 
ne nudijo nobenega jamstva in pravzaprav
predstavljajo nazadovanje na področju
zaščite ne le narodnih manjšin, 
ampak tudi vloge krajevne samouprave.
Tednik Novi glas je kot osrednja,
pa čeprav ne edina, dejavnost
Zadruge Goriška Mohorjeva
ključnega pomena tako 
za kulturno kot tudi narodno 
in politično ozavešče nost.
Foto IG
  Intervju / Igor Gabrovec
Stranka ohranja ...
S 1. STRANI 
Kristjani in družba21. julija 20164
Ob 90. rojstnem dnevu nekdanjega goriškega škofijskega kanclerja
Dragi gospod Simčič!
  b jubileju msgr. Oskarja
Simčiča bi rad izrekel
nekaj zahvalnih misli v
zvezi z njegovim poučevanjem.
Imel sem ga kot profesorja ve-
rouka v zadnjih letih klasičnega
liceja P. Trubar v Gorici, medtem
ko me je na nižji gimnaziji učil
gospod Dragotin Butkovič, na
višji gimnaziji pa gospod Kazi-
mir Humar (takrat smo župnika
imenovali gospod). Vsi trije so
bili “drugačni” učitelji verouka.
Da ne bo pomote, seveda, obde-
lali so ves program, a ob tem so
nas naučili še marsikaj drugega.
Prof. Butkovič nas je na nižji
opozarjal na lepoto materinščine
in pozabaval z branjem klasikov
iz slovenske mladinske literature,
npr. Bevkovega Tončka, in nas je
tudi poučil o nekem Kocbeku,
velikem slovenskem književni-
ku, ki je zaradi kulturnega molka
živel od prevodov francoskih kla-
sikov, med temi tudi avtorja Ma-
lega Princa, Saint-Exuperyja. G.
Humarja se ne spominjam prav
dosti, v branju in razlagi Svetega
pisma je bil živahen in neposre-
den, kot je bil njegov slog. Tu
mešam spomine z njegovo vzpo-
redno, zame dragoceno, iz-
kušnjo duhovnega asistenta v le-
tih, ko sem bil skavt pri goriškem
vodu. Čeprav je kot urednik Ka-
toliškega glasa in tudi pod ozna-
O ko “r+r” odprto oziroma iro-nično obračunaval s takratnimrežimom v Jugoslaviji in Slove-
niji, ni ne v razredu ne ob nobe-
ni duhovni misli na skavtskih se-
stankih nikoli izrekel pred nami,
mulci ali mladinci, kake ideo-
loške polemične teze na ta
račun.
Prof. Oskar Simčič pa je poose-
bljal drugo “klaso”. Poučevati je
moral zadnje razrede klasičnega
liceja in takrat, sredi 70. let, ni
bilo še toliko odklonov od pouka
verouka v tradicionalni katoliški
Gorici. V našem razredu nismo
bili pretirano zideologizirani in
smo vsi spremljali njegove lekci-
je, tudi “levičarji”. Čeprav je v
nedavnem pogovoru v našem li-
stu z Danijelom Devetakom izra-
zil razočaranje nad tem
poučevanjem, bi rekel, da je on
le znal uporabljati poseben pe-
dagoški ključ. Poiskal je sodobne
teme, kot npr. vprašanje o spla-
vu, in se spominjam, da sta moji
sošolki Dunja in Irena zelo zave-
stno debatirali z njim. Ob njego-
vih urah sem sploh prvič slišal
izraze, kot sta antropologija in
pojmovanje kulture s kulturno-
antropološkega vidika, izpeljan-
ko iz latinskega glagola colo, cul-
tum colere (obdelati, gojiti) . Ra-
zumel sem smisel eksistencializ-
ma...
Njegova predavanja so bila zelo
skrbno pripravljena in kakovo-
stna, na univerzitetni ravni, bi si
upal trditi. Eden od razlogov za
mojo odločitev za študij sociolo-
gije na univerzi tiči, ob bistve-
nem srečanju s prof. Darkom
Bratino, tudi v teh po-
sebnih lekcijah verouka
prof. Oskarja Simčiča.
In še nečesa se spomin-
jam: njegovega blagega
nasmeha in dobrote. Ne-
koč med romanjem na
Sveto Goro mi je živo pri-
povedoval o svoji rodni
Medani in o mami, ki jo
je imel nadvse rad. Ko
sem bil že na univerzi,
mi je povedal, kako je iz-
bral za svojo doktorsko
disertacijo iz teologije lik
svetega Frančiška, izred-
no zahtevno in danes
posebej aktualno temo.
V tistih letih nisem imel jasnih
idej o svojem študiju. No, ohra-
bril me je, da vsaka, tudi največja
in najbolj zahtevna želja ni neu-
resničljiva. Ko bi me zanimalo
nadaljevati študij, tudi v tujini,
bi se že dobila pot, ne glede na
ekonomske zmožnosti. Povedal
mi je, da obstajajo cerkvene in-
stitucije, ki so na razpolago ne le
za posvečene izobražence (du-
hovnike), ampak tudi za laike, ko
bi le hotel in si to želel...
Spominjam se tudi njegovega
maševanja na marsikakšni me-
sečni maši za slovenske vernike
v Laškem, v ronški cerkvi sv. Lo-
vrenca, za katero je dal formalno
pobudo prav on kot škofov vikar
za slovenske vernike. V šali me je
poučil o starokrščanskem izrazu
“agape” in njegovi lepoti, ko
smo se ronški verniki zbrali po
maši na skupni kavi. In spomin-
jam se tudi slovenske mesečne
maše v Milanu, ko je peljal naš
Ženski pevski zbor iz Laškega k
temu lepemu in pomembnemu
bogoslužju.
Kot bi lahko ugotovili še za druge
primorske duhovnike, je tudi pri
msgr. Oskarju Simčiču glavni del
njegovih zaslug in dobrih del
prikritih pod gladino ledene go-
re. Sam sem skušal obelodaniti
to, kar sem neposredno izkusil.
Zato s hvaležnostjo, še “na mno-
gaja zdrava ljeta”, dragi gospod
Oskar, Vam želi
Davorin Devetak
Častitljiv jubilej v duhovniških vrstah
G. Efrem Mozetič 75 let
mašnik
  nedeljo, 17. julija 2016,
smo se v Domu starejših
Pristan v Vipavi spomnili
75. obletnice mašništva g. Efrema
Mozetiča. To je bil dan, ko smo se
pri maši zbrali z namenom, da se
Bogu zahvalimo za 75 let duhov-
ništva g. Efrema Mozetiča. To je
zelo redka duhovniška obletnica,
ki jo dočaka malokdo. G. Efrem
je bil v duhovnika posvečen na
praznik apostolov sv. Petra in sv.
Pavla, 29. 6. 1941. Novo mašo je
daroval sredi druge svetovne voj-
ne, v Mirnu, 6. 7. 1941. Njegovo
novomašno geslo se je glasilo: Mi-
lost vam in mir v obilju (1 Pt 1,2).
Duhovniško službo je opravljal
po različnih župnijah na Krasu in
v Goriških Brdih. V Temenici je
služboval tri leta, na Vojščici tri le-
ta; v Dutovljah, Skopem in Kopri-
vi osemnajst let. S Krasa ga je du-
hovniška pot vodila za petnajst let
v Gradno v Goriška Brda. Trinajst
let je bila njegova postaja v Vi-
polžah in šestnajst let je deloval
med ljudmi v Šmartnem. Iz teh
središč je soupravljal Kožbano,
Vedrijan, Gorenje Cerovo in Ko-
zano. Leta 2009 se je umaknil v
duhovniški dom v Šempeter. Od
V leta 2010 je z nami v Domu sta-rejših Pristan v Vipavi.Upokojeni škof g. Metod Pirih je
v nagovoru zaželel: “Naj bo nje-
govo duhovniško delo Bogu v
čast, ljudem v korist in nje-
mu v zadoščenje in veselje.
Ko se danes oziramo na pe-
tinsedemdeset let njegovega
opravljanja duhovniškega
poklica, se Bogu zahvalimo
za vsakršno nebo, ki se je
zgrnilo nad nami; tako za
srečne kot za temne ure; za
svobodo pokorščine in po-
svečene samskosti. Pri po-
svečenju nam je škof dal v
roke kruh in vino ter dejal:
Umevaj, kar delaš, ravnaj se
po tem, kar opravljaš, živi
po skrivnosti Gospodovega
križa. Ta dan smo v 2. berilu
(prim. Kol 1, 24) slišali apo-
stola Pavla, ki je s svoje stra-
ni dopolnjeval, kar priman-
jkuje Kristusovim bridko-
stim, in to v korist njegovemu te-
lesu, ki je Cerkev. Človeška narava
je taka, da je povezana tudi z ra-
zličnimi križi, preizkušnjami, bo-
leznimi in starostjo. Tudi ta čas je
lep, rodoviten in blagoslovljen, če
Števerjan / Praznovanje sozavetnika
Zahvala za 40 let
mašništva g. Marijana
  torek, 12. julija, je štever-
jansko župnijsko občestvo
slovesno praznovalo god
sozavetnika sv. Mohorja. Domačo
cerkev in trg so krasile kostanjeve
veje, ki so jih postavili
mladi fantje, iz zvonika
je vernike vabilo slove-
sno in veselo pritrko-
vanje, mašni obred pa
je s kora spremljal
mešani zbor ob orglan-
ju Martine Hlede.
V homiliji je g. Marijan
Markežič osvetlil lik
oglejskega mučenca; iz
njegovega življenja lah-
ko izluščimo tri nauke:
kristjan mora biti pogu-
men, biti mora usmil-
jen ter ljubiti bližnjega
in Boga. Čeprav je živel
v prvih stoletjih krščan-
stva, je njegov zgled še
danes aktualen in zani-
miv; v današnjem času
se večkrat ni mogoče
zanesti na ljudi, ki niso
dosledni ne z božjimi,
včasih pa niti s svojimi idejami.
Lahko pa se zanesemo na Kristusa
in na zgled svetnikov, kot sta Mo-
hor in Fortunat, ki sta dala
življenje za vero.
Ob koncu maše so člani župnij-
skega sveta in ostali župljani izra-
zili še posebno zahvalo ob 40.
obletnici mašniškega posvečenja
župnika, g. Marijana. Zahvalili so
se najprej Bogu za klic in g. Mari-
janu za pripravljenost in
odločitev, da temu klicu zvesto in
vztrajno sledi že 40 let. Posebno
zahvalo pa so izrekli tudi za ves
trud, ki ga je vložil v števerjansko
župnijo v teh treh letih dušnega
V pastirstva, za skrb za celotno skup-nost, društvo, še posebej pa zamlade rodove. Ob čestitkah ob
obletnici posvečenja so izrazili
željo, da bi mu Bog naklonil
vztrajnosti, da bo še nešteto let
predano uresničeval svoje poslan-
stvo.
Slovesna sv. maša se je nadaljevala
s procesijo proti Gabrskemu kon-
cu; ob petju, pritrkovanju, po-
slušanju Božje besede in molitvi
so verniki pri dveh lepo
okrašenih oltarjih prosili predv-
sem za lepo vreme, za blagoslov
polj, vinogradov in gozdov, za bo-
gate sadove zemlje in za varnost
na delu. Bogoslužje se je končalo,
po vrnitvi v cerkev, s slovesnim
blagoslovom. Prisotni so nato še
skupaj nazdravili na razgledni
točki. / MV
Posebno poslanstvo kristjanov
je prinašati bližino in ljubezen
tistim, ki živijo v hudih
življenjskih razmerah. Veliko
naših sodobnikov, in celo del
javnega mnenja, se je ujelo v
vez nemoči in brezizhodnosti.
Bežijo v noč, v drogo, pa tudi v
delo, potovanja, šport in
podobne dejavnosti ali
preprosto životarijo ob strani
družbe. Njihovo življenje je
prepleteno z žalostjo in niso
srečni. Trpljenje naših
sodobnikov ni toliko povezano
z materialno revščino kot s
pomanjkanjem ljubezni,
sprejetosti, odpuščanja in
podvrženosti vedno novim
padcem v nemoč. Neredki tako
že na zemlji živijo v pravem
peklu. Zaprli so se, nimajo
ciljev, vrednot, nihče se ne
zanima zanje.
V njih pa se pogosto prebuja
vprašanje, kako more Bog
dopustiti ta pekel, zakaj je
treba tako trpeti in živeti?
Morda vidijo kakšen žarek
rešitve ali ukradejo kakšen
užitek in kratko zadovoljstvo,
vendar se potem zopet
pogreznejo v blato svoje
nemoči. Umiranje jim je
postalo že tako vsakdanje, da
niti več ne kričijo, prekrila sta
jih neobčutljivost in občutek
poraza. Skrivnost te bolečine
nas presega, čeprav se dotika
globoke življenjske resničnosti.
Edini odgovor je izkušnja
Jezusa Kristusa, ki je stopil v te
smrti, jih pretrpel in odrešil.
Hudobni duh nas hujska, da
ne bi verjeli njegovemu daru,
Boga predstavlja kot
konkurenta, ki omejuje našo
svobodo in nas tlači v nemoč.
Toda Jezus prihaja tudi v
najbolj temna podzemlja, kjer
kraljujeta smrt in bolečina. V
njegovi ljubezni je vse odprto
in ozdravljeno, prinaša nam
dar izhoda in novega življenja.
Ljubezen je močnejša od smrti.
Vstajenjska kultura zmaguje v
skupnostih, ker živimo
Jezusovo odrešenje in mu
zaupamo, da nas more
potegniti iz še tako globokega
brezna greha in smrti. Sestra
Elivira je ustanovila
terapevtsko skupnost
Cenacolo, v kateri se zdravijo
nekdanji odvisniki. V njihovih
kapelah, kjer molijo in
premišljujejo Božjo besedo, so
slike vstalega Kristusa, ki vleče
Adama in Evo iz groba. Mnogi
fantje in dekleta so se po tej
poti rešili suženjstva droge in
greha. Tudi drugod stopajo
ljudje na pot Jezusove
osvoboditve in usmiljenja. Vsa
naša družba na neki način
potrebuje takega ozdravljenja.
Pekel na zemlji se tako odpira
v izhod in rešitev, ki je
predokus Jezusove in naše
velikonočne zmage.
SPRAVA, EDINOST, SREČA (9)
Primož Krečič
PRINAŠAJMO NEBESA TISTIM, 
KI ŽIVIJO V PEKLU 
Romarji iz Slovenije so se za šest dni od 17. julija dalje že enajsto
leto pridružili romarjem na romanju v Lurd, z vlakom in letalom, v
organizaciji UNITALSI iz goriške nadškofije. Tema letošnjega romanja
je “Bodite usmiljeni kakor Oče”!  (Lk, 6,36). Letos roma z bolniki,
pomočniki, zdravstvenim osebjem ter s tremi duhovniki upokojeni
koprski škof msgr. Metod Pirih. Iz Slovenije je romalo 52 oseb.
V posebnem pozdravu ljubljanskega nadškofa metropolita msgr.
Stanislava Zoreta, ki so ga prebrali na vlaku v obeh jezikih, so
prosili “Boga za naš narod, da bi znali živeti v slogi in
solidarnosti, za našo Cerkev, da bi iz nje žarel Jezusov evangelij,
za naše mlade, da bi pogumno odgovarjali na Božja povabila k
delu v nje -
go vem vino -
gradu,  pa
tudi za naše
bolnike, da
bi znali svoj
križ vedno
združevati z
Jezusovim
križem za
odrešenje
sveta”.
11. romanje Slovencev v Lurd
ga živimo skupaj z Gospodom in
če svoje trpljenje in preizkušnje
združujemo s Kristusovim
trpljenjem. Duhovniki se nikoli
ne smemo naveličati zahvaljevati
se Gospodu za dar duhovništva.
Nikoli se ne smemo naveličati oz-
nanjevati Božjega odrešilnega
načrta. In g. Efrem na zahtevni
poti ostarelosti oznanja dan za
dnem s pričevanjem med sestra-
mi in brati, naj sprejemamo osta-
relost in smrt kot del Božjega
odrešilnega načrta za vsakega člo-
veka”.
Gospod škof je povabil vse zbrane
k molitvi za g. Efrema. Pozval nas
je, naj molimo drug za drugega,
za naše duhovnike, za nove du-
hovne poklice, za naše skupnosti,
za naše družine... Vse smo
vključili v to zahvalno in hvalno
daritev. Jubilanta je izročil v var-
stvo in spremljanje Božje Matere
in Matere Cerkve, “dokler bo Bog
hotel”.
Jubilejne maše, ki jo je vodil g.
škof Metod Pirih ob somaševanju
g. Efrema Mozetiča in g. Ivana
Furlana, so se udeležili, poleg bi-
vajočih v Pristanu, njegovi sorod-
niki in številni nekdanji župljani,
kjer je g. Efrem služboval.
Naj posnemamo zgled jubilan-
ta g. Efrema in prinašamo vero
vsem, ki dvomijo, upanje obu-
panim, ljubezen ravnodušnim,
odpuščanje vsem, ki so grešili,
in veselje nesrečnim. Naj iskra
usmiljene ljubezni, ki jo je Ne-
beški Oče prižgal v nas, posta-
ne ogenj neminljivega od-
puščanja in sprave ter radosti
polnega Miru nebes.
Bog Oče je ta dan podaril g.
Efremu in nam. Kar nam je pri-
nesel, nam govori, da je Jezus
Križani: POT, po kateri hodi-
mo; RESNICA, ki jo iščemo, in
ŽIVLJENJE, po katerem hrepe-
nimo, čeprav ga ne poznamo.
Starosti in umiranja naj se ne
sramujemo, ne zakrivajmo ju
pred drugimi. Vse, kar nas obdaja,
bolečina bolezni, gluhota osam-
ljenosti, žalost in veselje, vse, kar
pride, je dobro. Naj bo nam v ko-
rist in Bogu v slavo.
Martina Naglost
Predstavnica ŽePZ iz Laškega Slava Marušič izroča priznanje msgr. Oskarju
Simčiču za prizadevanje v prid slovenskim vernikom v Laškem (foto Karlo Mučič)
Kristjani in družba 21. julija 2016 5
  Praznovanje svetih Mohorja in Fortunata: slovesno somaševanje in Andrea Tornielli
Čar usmiljenja, “vsemogočne šibkosti
Božje ljubezni”
OGLEJ 
   smiljenje je prvi
atribut Boga. Je
Božje ime. Ni ga
stanja, iz katerega ne bi mogli naj-
ti izhoda”. To je le ena izmed mi-
sli papeža Frančiška o usmiljenju,
ki vsebujejo posebno močan na-
boj upanja in veljajo za osrednje
sporočilo ne le jubilejnega leta,
temveč njegovega papeževanja.
Ta bistvena razsežnost Boga in
naše vere na sploh je bila 12. juli-
ja v Ogleju rdeča nit letošnjega
praznovanja svetih Mohorja in
Fortunata, zavetnikov goriške in
videmske nadškofije ter dežele
Furlanije Julijske krajine.
MAŠA V OGLEJU
V oglejski patriarhalni baziliki je
bilo ob 20. uri slovesno so-
maševanje; vodil ga je goriški
upokojeni nadškof msgr. Dino
De Antoni, ki je prav na ta dan
dopolnil 80 let. Ob njem so stali
goriški nadškof Carlo Redaelli, vi-
demski nadškof Andrea Bruno
Mazzocato, tržaški škof Giampao-
lo Crepaldi, beneški patriarh
Francesco Moraglia, upokojeni
škof iz Linza Maximilian Aichern,
ljubljanski nadškof Stane Zore,
upokojeni koprski škof Metod Pi-
rih, okrog 50 duhovnikov in dia-
koni. Skupaj z verniki so prosili
za naše škofije, ki so izšle iz skup-
nih duhovnih korenin, obenem
pa so se zahvalili Bogu za msgr.
De Antonija, ki je z veliko člo-
veško občutljivostjo in krepkim
duhovnim pričevanjem služil go-
riški Cerkvi v letih 1999-2012. To
je ob začetku maše v imenu vseh
prisotnih poudaril tudi msgr. Re-
daelli, ki je izrazil posebno zado-
voljstvo, da jubilant še vedno
ostaja v škofiji s svojo dragoceno
navzočnostjo “ne kot gost, tem-
več kot član duhovniške skupno-
sti”, saj je za škofijo “izjemno po-
membna oseba”. Kot njegov na-
slednik se mu je zahvalil za
“spoštovanje, bližino in prijatel-
jstvo” v skoraj štirih letih škofo-
vanja.
V homiliji je msgr. De Antoni po-
vedal, da so leta njegovega
življenja minila kot dih, “nisem
bil prikrajšan za napore in
trpljenje”, toda iskreno je priznal,
da izkuša, kako ta leta v starosti
lahko še obrodijo sadove, “osta-
jajo polna soka in zelenja” (Ps
92), da on lahko še naprej oznan-
ja, kako dober je Gospod. “Moj
čas” je “moje zemeljsko bivanje:
moja preteklost od rojstva dalje
in moja prihodnost do smrti”.
Vse to je v Božjih rokah. “Nič,
prav nič od tega, kar se je zgodilo,
se dogaja ali se bo zgodilo, ne bo
izgubljeno, pozabljeno, izbrisa-
no, ker moje življenje JE v Njego-
vih rokah”. To so roke, ki jih je
odprl, ko je zakričal: “Pridite k
meni vsi, ki ste utrujeni in ob-
teženi, in jaz vam bom dal
počitek”. Roke, s
katerimi je blago-
slovil otroke, oz-
dravil bolne.
“Božje roke,
močne očetove ro-
ke, dobre in nežne
materine roke, pri-
jateljeve roke,
Božje usmiljene ro-
ke”.
O svetih mučencih
Mohorju in Fortu-
natu je msgr. De
Antoni povedal, da
sta živela v času
krutega preganjan-
ja kristjanov. Še da-
“U nes pričata o tem,da tudi v najhujšihčasih Bog lahko
vstopi v naš čas. Če
hočemo narediti ko-
rak naprej, se mora-
mo vrniti h koreni-
nam, ki so se napa-
jale v sanjah, da bi
Cerkev postala kraj
svobode in ljubezni,
kraj, ki gostoljubno
sprejema vse, kar je
človeškega, kjer ni
spon potrošniške in
trgovinske miselno-
sti, s katerima meri-
mo srečo v
življenju.
Mohor in
Fortunat nas
spominjata,
da se Bog po-
javlja kot
zmagovalec,
darovalec
življenja in
plodnosti.
Težki časi se
lahko iz klet-
ke brez izho-
da prelevijo
v okna, skozi
katera lahko
vstopa ustar-
jalna moč
Duha. “Kjer
se končujejo
naše možno-
sti, se začenjajo Božje”. V Kani je
manjkalo vino; učenci so imeli
samo pet hlebov in dve ribi; žen-
ske so na velikonočno jutro vede-
le, da same ne bodo mogle pre-
makniti kamna izpred groba...
Vsi naši vzkliki “nimam”, “ne
morem”, “nisem sposoben” itd.
bodo prejeli odgovor: “Ne boj
se... Bogu ni nič nemogoče”. On
nas vedno preseneča, presega
naša kratkovidna pričakovanja in
si začenja utirati pot tam, kjer sto-
jijo naše meje. Mašnik se je na
koncu zahvalil Božji Materi, ki je
iz rodne Chiogge “odpotovala z
njim”, mu pripravila pot do go-
riške zemlje, “ki mu je bila tri-
najst let zavetišče in dom”. Zah-
valil se je vsem tistim, ki so znali
sprejeti napake, ki so obogatile
njegovo izkušnjo; za kamne, ki so
med potjo podaljšali njegov ko-
rak; za neuspele načrte, ki so ga
privedli do spoznanja, da jih bo-
do morda dopolnile osebe z večji-
mi sposobnostmi. “Hvala za vse
to”, je sklenil msgr. Dino in v pro-
strani baziliki doživel bučen
aplavz.
Slavje se je nadaljevalo ob molit-
vah in ubranem petju v itali-
janščini, slovenščini in fur-
lanščini. Po obhajilu je generalni
vikar msgr. Adelchi Cabass v ime-
nu goriške škofijske skupnosti
voščil jubilantu in mu podaril
umetnino,
mozaik, ki
upodablja
boj med pe-
telinom in
želvo: to je
prispodoba
boja med
svetlobo in
temo, do-
brim in
zlim, sim-
bol kristja-
novega
življenja. V
imenu so-
bratov ško-
fovske konference italijanskega
severo-vzhoda se je patriarh Mo-
raglia zahvalil msgr. De Antoniju,
ker je vedno znal pričati o veselju
krščanskega življenja. “Ti si škof,
ki resnično veruje v Jezusa Kristu-
sa”!
ANDREA TORNIELLI
Za praznovanje zavetnikov je že
utečena navada, da pred mašnim
slavjem poteka v bližnji “rimski
dvorani” na glavnem oglejskem
trgu kulturno srečanje. Tokrat je
bilo vsebinsko posebno po-
srečeno. Gost je namreč bil časni-
kar in pisatelj Andrea Tornielli,
“vatikanist” dnevnika La Stampa
in avtor odmevne knjige (pogo-
vora s papežem Frančiškom), ki
je januarja letos izšla sočasno v 85
državah sveta
(z naslovom
Božje ime je
Usmiljenje jo
je v slo-
venščini izda-
la založba
Družina). Tu-
di na srečan-
ju, kot že s
svojim pisan-
jem, je doka-
zal ne le to, da
je pošten in
korekten po-
ročevalec oz.
komentator
vsega, kar se dogaja okrog Vatika-
na in vere, temveč predvsem to,
da kot zrel kristjan “čuti s Cerkvi-
jo”, resnično veruje v Jezusa in se
zna s pričevalnimi besedami do-
takniti src poslušalcev. Na večeru
z naslovom Usmiljenje, Božja
osebna izkaznica je Tornielli naj-
prej povedal, da je Frančišek go-
tovo “papež usmiljenja”, da pa so
na to temo veliko povedali že nje-
govi predhodniki, od Janeza
XXIII. dalje. “Zakaj toliko vztraja-
jo z usmiljenjem”? Morda zato,
ker živimo v svetu, v katerem je
“še vedno veliko krščenih, toda
vedno manj evangeliziranih”.
Pred 50 in več leti je bila družba
prežeta s krščanstvom; tedaj je bi-
lo za Cerkev lažje spregovoriti lju-
dem. Danes, ko je družba povsem
drugačna, “je čas usmiljenja, ker
prvo evangeljsko sporočilo mora
biti beseda, ki se dotakne srca”.
To nič ne jemlje veliki cerkveni
tradiciji, je pa živ dokaz, da je
morda treba na novo premisliti
izhodišča oznanjevanja.
Da bi globlje prodrl v pomen
usmiljenja, je Tornielli “odprl”
nekaj evangeljskih odlomkov in
jih pokomentiral s papeževimi
mislimi. Začel je s priliko o izgu-
bljeni ovci (Lk 15,1-9): Jezus je
pritegoval grešnike, osebe na ro-
bu, tiste, ki so ga želeli kaj vprašati
o sebi. “Naše današnje krščanske
skupnosti
pritegujejo
grešni-
ke”...? Fa-
rizeji in pi-
smouki pa
so - na
drugi stra-
ni - tisti, ki
godrnjajo,
vse vedo,
vse kritizi-
rajo in so-
dijo. “To
sta dve te-
meljni drži
do življen-
ja”. Ko Je-
zus govori
o 99 ov-
cah, ki jih
pusti v
puščavi in gre za izgubljeno,
dokler je ne najde, je “jasno,
da njegova logika ni človeška,
ampak Božja”. Ne zadovolji se
z 99 ovcami, hoče vseh 100!
Odlomek o prešuštnici (Jn 8,3-
11) govori o Jezusu, ki ne sodi,
ampak usmiljeno odpušča.
“Ne poniža prešuštnice, ki bi
jo po Mojzesovi postavi morali
kamenjati”, ampak ji naroči,
naj gre in naj ne greši več. “Od-
pušča tako, da nas boža”. Veli-
ko upanja daje tudi odlomek o ce-
stninarju Zaheju (Lk 19,1-8).
Evangelij ne pravi, da se je ta
grešnik kesal svojih grehov, am-
pak samo to, da je bil radoveden
in je splezal na smokvo, da bi vi-
del Jezusa. Ta ga je prvi vzljubil in
hotel obiskati na domu. Jezus
sprevrača pravila dobromislečih,
gre jest na dom grešnika. V tem
objemu
usmiljenja
Zahej spoz-
na, kdo
sploh je,
ubogi
grešnik, in
se globoko
spreobrne,
saj sklene,
da bo po-
vrnil vse,
kar je po-
kradel. Tudi
v zgodbi o
gobavcu iz
Markovega
evangelija
vidimo Je-
zusa, ki ne
ostaja brez-
brižen, am-
pak je sočuten, pusti, da ga “rani-
jo” bolečine, bolezni, potrebe
teh, ki jih sreča. Jezus ne gleda na
stvarnost neprizadeto, temveč
čuti z ljudmi, pusti, da se ga oko-
liščine “dotaknejo”. Zanj je po-
membno, da doseže tiste, ki so
oddaljeni, jih reši kot izgubljeno
ovco. Ko jo išče, govori o Božji lo-
giki, ki sprejema, objema, spre-
minja zlo v dobro, pretvarja greh
in obsodbo v odrešenje. Jezus se
dotakne gobavca in nam tako
kaže pot.
Že Pij XII. je v 50. letih trdil, da je
velika drama našega časa dejstvo,
da smo izgubili občutek greha.
Res ne vemo, kaj je greh in kaj ni.
“Živimo pa tudi v času, ko se je
izgubilo upanje v novost, v to, da
je mogoče kaj spremeniti, v roko,
ki te lahko dvigne iz blata”. Kljub
vsemu hudemu je mogoče začeti
znova in spremeniti življenje.
“Kljub vsemu je možno doživeti
odpuščanje in objem”. Edina sila,
ki lahko osvoji človekovo srce, je
Božja nežnost, je februarja letos
dejal Frančišek v Guadalupeju.
Samo “vsemogočna šibkost Božje
ljubezni” lahko očara, pritegne,
upogne, zmaga. Tega ne zmore
noben zakon ali drugo sredstvo.
“Vsemogočna šibkost je podoba
krščanskega Boga, ker Vsemo-
gočni je postal otrok, povsem od-
visen od nege očeta in mame”.
To je neustavljiva sila Njegove mi-
line in hkrati večna obljuba Nje-
govega usmiljenja. To je za vse
nas vabilo in hkrati navodilo, ka-
ko naj živimo, da bi v naši družbi
ne bili samo krščeni verniki, am-
pak tudi evangelizirani.
Čudovito je tudi sporočilo
odlomka o Samarijanki, ki je
opoldne pri vodnjaku srečala Je-
zusa (Jn 4,5-41). Ko je on videl
grešnico, “ji ni nanizal njenih
grehov”, ampak jo je prosil, naj
mu da piti. Način, kako se Jezus v
evangeliju približuje velikim
grešnikom, nam veliko pove o
tem, kako naj oznanjamo evan-
gelij, “kaj pomeni se dotakniti src
ljudi”. Jezus, Bog ji postavi
vprašanje, “jo potrebuje, jo prosi,
naj mu da piti”. Protistrup, ki
nam pomaga, da ne gledamo ive-
ra v očesu svojega brata, bruna v
svojem pa ne opazimo, da ne so-
dimo drugih, ne da bi videli sebe,
je ponižnost. V dušo drugih ne
moremo gledati, v svojo pa ja!
Kdor izkusi Božje usmiljenje, ne
more prezreti Božjega usmiljene-
ga pogleda na sebi in svojih šib-
kostih. Ne gre za to, da bi se po-
miloval, ampak za to, da ohranja
smisel za stvarnost. Naučiti se
moramo gledati vase. Kraj, kjer
lahko srečamo Jezusov pogled, je
naš greh, pravi sveti oče
Frančišek. “Ko izkusimo objem
usmiljenja, ko pustimo, da nas
Bog objame, ko se ganemo, se
življenje lahko spremeni, ker
skušamo odgovoriti na ogromni
in nepričakovani dar. V človeko-
vih očeh se zdi celo krivičen, saj
je prevelik”, kot se nam - človeško
gledano - zdi pretirano odpuščan-
je očeta izgubljenega sina. V pri-
liki je “sporočilo tudi za nas, sta-
rejše brate”, ki s težavo sprejema-
mo tolikšno odpuščanje. “Kot
ljudje nismo sposobni razmišljati
na tak način, toda Božje usmiljen-
je - hvala Bogu! - je Božje! ”
V pestrem pogovoru, ki ga je vo-
dil Mauro Ungaro, urednik go-
riškega škofijskega tednika Voce
Isontina, je Tornielli še spregovo-
ril o knjigi, ki je nastala iz pogo-
vora s papežem. Ker ga od vsega
začetka “spremlja od blizu”, ga
niso pretirano zanimali IOR, re-
forma kurije in druge t. i. aktual-
ne teme; želel je, “da pride do
izraza njegovo srce, zakaj je
usmiljenje tako pomembno v
življenju njega kot moža, duhov-
nika, škofa”. V pogovoru s pa-
pežem je zaznal obličje Boga in
Cerkve, ki išče vse možne poti, da
pride naproti človeku in ga obja-
me. Je papež preveč usmiljen, je
vprašal Ungaro. “O pretiranem
usmiljenju lahko govori le nekdo,
ki misli, da usmiljenja ne potre-
buje”... / DD
Višarski dnevi mladih
Rafaelova družba vabi mlade
Slovence iz domovine,
zamejstva in tujine na višarske
dneve od četrtka, 4. avgusta, do
nedelje, 7. avgusta. Letos bomo
obiskali rojake v Reziji in drugih
krajih, se povzpeli na Svete
Višarje, naše druženje pa
sklenili s tradicionalnim
Romanjem treh Slovenij.
Program: spoznavanje
zamejstva - srečanje s
tamkajšnjimi ljudmi in njihovimi
predstavniki, izmenjava mnenj
in izkušenj, petje, duhovnost,
sodelovanje pri pripravah
Romanja treh Slovenij ter
seveda druženje in sproščenost.
Število udeležencev je omejeno
na 15, zato se prijavite čim prej
po tel.: 01 438 3050 ali
rafaelova. druzba@siol. net.
Romanje treh Slovenij
V nedeljo, 7. avgusta, bo
tradicionalno Romanje treh
Slovenij na Svete Višarje, ki ga
prireja Rafaelova družba. Letos
bo uglašeno na 25. obletnico
slovenske države. Ob 10.30 bo
predavanje slovenske
časnikarke in publicistke Zlate
Krašovec. Predavanje,
posvečeno slovenskemu
jubileju, nosi naslov Drugačno
pesem zapojmo, veselejšo! Ob
12.00 uri bo slovesna sveta
maša, ki jo bo skupaj z
izseljenskimi in drugimi
duhovniki daroval mariborski
nadškof msgr. Alojzij Cvikl. Poleg
ljudskega petja bosta liturgijo
obogatila glasbenika prof.
Tomaž Simčič in sopranistka
Tamara Stanese. Ob 13. uri bo
na ploščadi za cerkvijo kratek
kulturni program, ki ga bo s
petjem obogatil oktet Deseti
brat.
Kulturni center Lojze Bratuž in
Krožek za družbena vprašanja
Anton Gregorčič iz Gorice
organizirata v sklopu Srečanj
pod lipami avtobus za Sv.
Višarje. Informacije in prijave v
uradu KCLB od ponedeljka do
petka med 8.30 in 12.30, na
telefonski številki +39 0481
531445 ali po e-pošti
info@centerbratuz. org.
Svete Višarje
Msgr. C. Redaelli, M. Ungaro in A. Tornielli
Somaševanje v baziliki; levo msgr. De Antoni
Goriška21. julija 20166
  Jernej Vrtovec in Tanja Ozvatič
Nadškof Šuštar, človek dialoga in sprave,
eden ključnih osamosvojiteljev
Srečanje pod lipami 
  adškof Alojzij Šuštar
je bil strpen karizma-
tik, velik demokrat,
oseba neverjetne človeške ve-
ličine in duhovne globine,
eden izmed očetov slovenske
države. Bil je nadškof, ki so ga
vsi sprejemali in imeli radi.
Cerkev je z njim na čelu enot-
no stopila na stran naroda, ki
se je na plebiscitu odločil za
samostojno in neodvisno
državo.
Knjigo o vlogi nadškofa
Šuštarja pri osamosvojitvi
Slovenije sta 14. julija na
Srečanju pod lipami v komor-
ni dvorani Kulturnega centra
Lojze Bratuž predstavila avtor
Jernej Vrtovec in ravnateljica
Celjske Mohorjeve dr. Tanja
Ozvatič. Slednja je uvedla
večer z mislijo primorskega
duhovnika dr. Rudolfa Klinca
izpred več kot 50 let: “Mohor-
jevke, pisane v krščanskem
duhu, so vonj rodne zemlje,
klic bratske krvi, duhovna vez,
ki brate, razsejane po svetu, spo-
minja na rodno grudo in jih
ohranja zveste veri očetov in slo-
venskemu narodnemu
občestvu”. Zgodovina Mohorje-
ve družbe je nekako zgodovina
slovenskega naroda v malem, je
dodala ravnateljica. Tako ali dru-
gače je prva in najstarejša slo-
venska založba v svojih knjižnih
izdajah obeležila vse, kar se je
pomembnega zgodilo v našem
narodu od leta 1851 dalje. Zato
so pri Celjski Mohorjevi v letu,
ko praznujemo 25 let samostoj-
ne države Slovenije, “veseli, po-
nosni, hvaležni”, da so lahko iz-
dali knjigo Jerneja Vrtovca.
Nadškofu Šuštarju danes velja
velik poklon zaradi njegove iz-
jemne domovinske zavesti in
narodne pripadnosti.
Vrtovec - poslanec Državnega
zbora in član NSi - pripada
mlajši generaciji slovenskih po-
litikov, živi na Vipavskem, je
družinski mož in oče, po izo-
brazbi diplomirani teolog. Šte-
vilnim zbranim na goriškem
večeru v organizaciji KCLB in
Krožka Anton Gregorčič je po-
vedal, da je bil nadškof Šuštar
“večplastna osebnost”. Bil je
“človek dialoga in sprave, eden
izmed pomembnejših osamo-
svojiteljev Slovenije”. Njegova
vloga v obdobju procesa osamo-
svojitve je nesporna. O tem ni
dileme.
Knjiga, ki je nastala kot predela-
va Vrtovčeve diplomske naloge,
zajema tri komponente. Prvi del
je opis njegovega delovanja od
leta 1980 do 1990, torej od ime-
novanja za nadškofa do procesa
demokratizacije: to je čas, ko je
nadškof Šuštar začel dialog s ta-
kratno oblastjo. Drugi del obse-
ga sam proces in njegova priza-
devanja za osamosvojitev Slove-
nije: tu je med drugim govor o
tem, kako ni imel nobenega
dvoma in je po televiziji povabil
ne le kristjane, temveč vse Slo-
vence, naj volijo za samostojno
Slovenijo. “Zavedal se je zgodo-
vinske odgovornosti in je zasta-
vil ves svoj vpliv”. Stvar, ki je
Vrtovca posebno navdihnila zla-
sti kot politika, pa je “njegova
osebnost kot takšna”. Leta 1990
je namreč jasno dejal, da “Slo-
venci ne moremo iti v proces
osamosvojitve, če ne gremo vsaj
malce enotni, spravljeni... Ne
N
moremo biti uspešni kot država,
če se bomo med seboj sovražili
kot narod”. Če bi bil danes še
živ, trdi njegova sestra Slavka
Kavčič, “bi bil zelo zaskrbljen,
žalosten, ker on je spravo živel”.
O spravi je veliko razmišljal:
“Razumel je, da imamo različne
poglede, ni pa razumel, da se
znamo med seboj tako so-
vražiti”.
Življenjsko pot nadškofa Šuštar-
ja je v knjigi orisal dr. France M.
Dolinar, prav tako njegove po-
membne povezave, ki so
odločilno vplivale na priznanje
Slovenije po osamosvojitvi. Škof
Anton Jamnik, ki je bil v tistih
letih Šuštarjev tesen sodelavec
in osebni tajnik, je bil nekak
motivator za nastanek te knjige:
napisal je uvodne besede, pri-
speval pričevanje o svojih oseb-
nih srečevanjih z nadškofom in
dodal poseben razdelek o spra-
vi. V knjigi je zbranega veliko
gradiva iz nadškofijskega arhiva
in iz Arhiva Republike Slovenije,
je povedal Vrtovec. Poleg tega je
opravil pogovore s številnimi
osebami, med drugimi z Ru-
plom, Peterletom, Stresom,
Jamnikom in drugimi.
Šuštar je bil pod stalnim nadzo-
rom oblasti, saj je bil za oblast v
80. letih zelo “nepredvidljiv”, je
dejal avtor. Odpirali so njegovo
pošto, ga šikanirali. On pa si je
zadajal cilje, ki jih je z dialogom,
vztrajnostjo in s svojo osebno-
stjo uresničeval: Božič je postal
dela prost dan, kot nadškof je
lahko šel v bolnišnico in zapore.
Ni razumel za-
prtosti, mračno-
sti in temačnosti
Slovenije, iz Švi-
ce je bil vajen
multikulturno-
sti, bolj liberal-
nih pogledov. Ko
je leta 1985
prišel v Slovenijo
Helmut Kohl, je
sam izrazil željo,
da želi priti do
nadškofa. Po
pričevanjih naj
bi nemški kan-
cler že takrat (!)
prosil nadškofa,
“naj se postavi
na pravo stran”,
če pride do pro-
cesa demokrati-
zacije. “Če
hočemo razumeti vlogo
nadškofa Šuštarja med proce-
som slovenske osamosvojitve in
demokratizacije, ne moremo
mimo njegovega dela v tem ob-
dobju. Bil je prvi, pred krogom
Nove revije, ki je zastavil svoje
ime in svoj vpliv. In je začel od-
pirati Slovenijo, pa si teh priz-
nanj ni pripenjal”. Veliko gorja
so mu storili, pa ni zameril, ni
sovražil. Vedel je, da so ga hoteli
pretentati, pa se ni pustil. “Bil je
izredno bister človek, poliglot”,
ki se je v usodnih letih zavedal
pomembnosti časa, “da prihaja
ura, ko se slovenski narod mora
odločiti”. Aprila 1990 je dal jav-
no podporo strankam Demosa
in povzročil ogorčenje dela po-
litike. Vedno je trdil, da je enak
do vseh strank; od teh pa je od-
visno, kakšno bo sodelovanje.
“Sodeloval je z levimi in desni-
mi, zaradi tega je bilo ogorčenje
na levi in desni strani ter tudi
znotraj velikega dela Cerkve v
Sloveniji”. Velikokrat je dvignil
prah, imel pa je preprost, ljudski
in ubran način komunikacije,
bil je blizu ljudi. Ko se je bližala
osamosvojitev, je pisal vsem
župnijskim uradom in samosta-
nom Slovenije pismo z navodili,
kako naj se vsa Cerkev in vsi ve-
rujoči obnašajo: naj se prižgejo
kresovi, naj se zvoni v cerkvah,
naj se posadijo lipe. Pozval je du-
hovnike, naj vplivajo s pozitiv-
nim sporočilom na občane. Na
dan razglasitve je bil v skupščini,
nato tudi na proslavi. Ko je tam
spregovoril, mu je bil ugasnjen
mikrofon, “njegova molitev je
bila utišana”... Milan Kučan, ki
mu je Vrtovec dal priložnost, da
dogodek pojasni, se je v knjigi
izrekel, da ni on tega naročil.
Sam Šuštar “je bil razočaran, ni
pa zameril”; še naprej je želel
ohranjati upanje in zaupal, da
“korak za korakom, pa bo šlo”.
Ko so naslednjega dne sile JLA
napadle samostojno Slovenijo,
je Šuštar pisal papežu Janezu Pa-
vlu II. telegram in prosil za po-
moč. Sveti oče se je v konzisto-
riju takoj odzval na napad in
pozval k spoštovanju človekovih
pravic ter k miru. Slovenski in
hrvaški narod imata pravico do
samoodločbe, je še dejal. “V Va-
tikanu smo imeli najboljšega za-
veznika. V Italiji, Ameriki, Fran-
ciji in Angliji ga nismo imeli”...
Najboljši so bili Vatikan, Avstrija
in Nemčija. Sam predsednik
skupščine Bučar je prišel do
Šuštarja, “politika ga je prosila
za pomoč”. Ključno je spo-
ročilo, ki ga je škofovska konfe-
renca poslala po svetu: dne 4. ju-
lija Šuštar je tudi pisal vsem sa-
mostanom, župnijskim ura-
dom, škofom, redovnikom po
svetu sporočilo, naj se čim prej
prizna samostojna Slovenija.
Prosil je ostale škofovske konfe-
rence, naj posredujejo pri svojih
vladah in ostalih državnikih, da
se obsodi napad na Slovenijo.
Prihajala so pisma solidarnosti.
“Cerkev je takrat nekaj veljala v
svetu”. Nadškof Šuštar je tedaj
bil znan kot tajnik Evropske ško-
fovske konference. Obrnil se je
tudi na Slovence v zamejstvu in
po svetu. “Sledili so mu, poznali
so ga” in pozivali svoje vlade.
Ob Božiču 1991 je Slovenijo
priznala Nemčija, 13. januarja
1992 je isto storil Vatikan, dva
dni kasneje Evropska zveza. Va-
tikansko priznanje je dalo po-
gum še ostalim evropskim
državam “in Šuštar ima tu ned-
vomno izjemne zasluge”.
Nadškof Šuštar “je bil človek
dialoga, on je spravo živel”, je
večkrat ponovil Vrtovec. Leta
1990, ko je Šuštar začutil, da pri-
haja čas osamosvojitve, je dejal,
da moramo iti v ta projekt spra-
vljeni in enotni. Zato je tudi šel
v Kočevski Rog, “pa čeprav sta
bila tako on kot Kučan skep-
tična”. To ni bila slovesnost, “to
je bil zanj pogreb pomorjenih
ljudi”, hkrati pa tudi “kamenček
v procesu mozaika sprave”. Še
danes se moramo zavedati, da
bo naš narod uspešen, le če bo-
mo spravljeni glede skupnih pri-
marnih ciljev.
“Šuštar je vse spoštoval, ni delil.
V ljudeh je iskal dobro, ne pa
slabo”. Sam je dejal: “Ko se zdi,
da so izčrpane sleherne možno-
sti za dialog, ko se zdi, da ni več
poti, da lahko vstanemo in gre-
mo, nam ne preostane nič dru-
gega kot to, da se ponovno use-
demo za mizo in nazaj začnemo
z dialogom”. To velja za vsakega
izmed nas, je podčrtal Vrtovec:
“Da imamo dialog vedno pred
očmi! Tudi ko gremo od
kakršnekoli mize skregani, ni
čas, da smo skregani, temveč čas
za to, da spet sedemo za mizo in
smo sposobni se med sabo po-
govarjati”! Sprava je “beseda, ki
bi morala biti prisotna v vsakem
izmed nas. Žal je danes izma-
ličena, je že kar psovka. To pa je
narobe”!
V drugem delu knjige, ki vsebu-
je tudi vrsto zanimivih, prvič
objavljenih fotografij, je nekaj
zelo zgovornih pričevanj sorod-
nikov, sodelavcev in drugih
osebnosti. Nekaj odlomkov je
prebrala dr. Tanja Ozvatič, Jernej
Vrtovec pa jih je pokomentiral.
O Šuštarjevi veličini med dru-
gim veliko pove zapis njegove
sestre, ki je napisala, da so bili
“domači včasih nejevoljni, ker
so bili pri njem kar naprej na
obisku klošarji, ki od njega ni-
koli niso odšli praznih rok. On
jim je rekel 'akademiki' in tega
smo se navzeli tudi mi”.
Bogati večer je ravnateljica za-
ložbe sklenila s še eno mislijo o
bistveni razsežnosti mohorjevk.
Fran Saleški Finžgar, ki je
30 let delal tudi za Celjsko
Mohorjevo družbo, je leta
1924 tudi zapisal: “Če
hočeš koga pridobiti za
Mohorjevo družbo, ne
glej na njegovo strankar-
sko pripadnost in ne na
njegov stan. Mohorjeva
družba je za vse stranke in
vse stanove, saj smo si
kljub vsem razlikam ven-
dar bratje, sinovi ene ma-
tere, Slovenije. Pravzaprav
je Mohorjeva družba nam
vsem še toliko bolj potreb-
na, čim bolj smo si poli-
tično in strankarsko raz-
deljeni, kajti tem bolj so
nam pomembne stvari, ki
so nam vsem skupne. Čim
enotnejši, tem močnejši”.
/ DD
Sredi tega tedna je okrog
120 mladih iz goriške
nadškofije odpotovalo na
Svetovni dan mladih
(SDM), ki bo potekal od
25. do 31. julija v Krakovu
na Poljskem pod geslom
Blagor usmiljenim, kajti
usmiljenje bodo dosegli
(Mt 5,7). Med njimi so
tudi slovenski goriški
skavti (15 roverjev in
popotnic ter trije voditelji)
in štirje mladi iz dekanije
Štandrež. Mlade
spremljajo nadškof msgr.
Carlo Roberto Maria
Redaelli, msgr. Paolo
Nutarelli, g. Moris Tonso
in odgovorni za
mladinsko pastoralo, g.
Nicola Ban. Vrhunec in
sklep SDM bo nedeljska
sveta maša, ki jo bo
daroval papež Frančišek v
krakovskem parku Blonia
in pri kateri pričakujejo
dva milijona ljudi. Od 20.
do 25. julija 2016 bo
potekal predprogram
velikega shoda, t. i. dnevi
po škofijah. Vsaka škofija
pripravlja za romarje, ki
bodo prišli z vsega sveta,
poseben program.
Spoznavali bodo poljsko
kulturo, skupnosti,
prebivalce; sprejele jih
bodo gostiteljske družine.
Goriški romarji bodo
preživeli prve dneve v
različnih vaseh škofije
Katowice. Na programu
imajo obisk Auschwitza,
romanje na Jasno Goro v
Čenstohovi, svetišče, ki
velja za srce poljske
marijanske duhovnosti (ta
dan bodo naši skavti imeli
samostojen skavtski
program). V soboto bo
veliko srečanje z vsemi
družinami ob pobratenju
s Katowicami. V
ponedeljek, 25. julija, bo
goriška skupina prispela v
bližino Krakova; tam jih
bo sprejela župnijska
skupnost MB Rožancowej
v kraju Niepolomice. V
osrednjih dneh SDM
bodo imeli udeleženci
vsak dan po eno katehezo
s škofi, ob popoldnevih
bodo imeli možnost za
obisk kulturnih in
športnih prireditev po
mestu, za spoznavanje
znamenitosti mesta,
odprti bodo muzeji in
galerije. V torek, 26. julija,
bo uvodna maša s
krakovskim škofom. V
sredo, 27. julija, sta na
sporedu romanje k
svetišču Božjega
usmiljenja in shod vseh
mladih romarjev iz Italije.
V četrtek, 28. julija, bodo
mladi sprejeli papeža
Frančiška, v petek, 29.
julija, bodo v parku Blonia
z njim molili križev pot, ki
bo še na poseben način
povezan z usmiljenjem. V
soboto bodo peš romali
na t. i. Kamp usmiljenja,
kjer bo celonočno bdenje
s papežem; prenočili bodo
pod milim nebom in
naslednji dan, 31. julija,
pričakali sklepno
praznično mašo. Goriška
skupina se bo vrnila
domov v ponedeljek, 1.
avgusta, proti večeru.
V goriški nadškofiji se je
tokrat prvič zgodilo, da
gre nadškof na SDM
skupaj s svojimi mladimi.
SDM 2016
foto dpd
foto dpd
Goriška 21. julija 2016 7
Poletno središče Srečanja
Razgibalno ustvarjalne
urice v razigrani družbi
  o šolske knjige, zvezki in
vse, kar spada v šolsko tor-
bo, čemerno ždijo v
kakšnem skritem kotu otroške so-
be, se v prostrani zelenini parka
Zavoda Sv. Družine, na severnem
delu mesta Gorica, oglašajo veseli
otroški glasovi. Že kar dolgo vrsto
let namreč ob začetku počitnic
šolske sestre v ulici don Bosco da-
jajo radovoljno na razpolago svoj
krasni vrt, z obširnim travnikom
in igriščem, da se v njem lahko
uresničuje poletno središče
Srečanja. Tudi letos je to “pusto-
lovsko letovišče” sredi mesta pri-
pravilo AŠZ Olympia v sodelovan-
ju s Skupnostjo družin Sončnica
in Mladinskim domom iz Gorice
za malčke iz zadnjih letnikov vrtca
in osnovnošolske otroke. Po utru-
jajočem šolskem letu otroci v
družbi vrstnikov lahko brezskrbno
preživljajo proste dni predvsem z
razgibavanjem, saj je športna de-
javnost v tem središču na prvem
mestu, po zgledu latinskega pre-
govora Zdrav duh v zdravem tele-
su, v ustvarjalnih delavnicah pa
lahko sproščajo svoje domišljijske
vzgibe.
Prejšnji teden smo obiskali to ra-
zigrano, a disciplinirano druščino
nasmejanih obrazkov: otroci so
ravno sedeli za dolgo mizo ob cve-
točih oleandrih in jedli malico
pod pazljivimi očmi mladih ani-
matork in animatorjev (Mojca
Pintar, Petra Crossato, Veronika
Devetak, Anna Vitale, Valerio Ko-
mic, Jury Devetak; prihodnji te-
den bo prišla še Maja Devetak, ki
ima izkušnje pri delu z otroki s po-
K sebnimi potrebami). Na bližnjemdrevesu je škržat s svojo enoličnopesmijo izražal veselje ob žgočem
soncu, medtem ko smo se pogo-
varjali s koordinatorko središča
Damijano Češčut, ki med šolskim
letom vodi pri AŠZ Olympia široko
ponudbo športne vadbe za mlade
in najmlajše. Povedala nam je, da
se je letošnje središče Srečanja
začelo 13. junija, takoj po koncu
pouka, in se bo prvič končalo šele
12. avgusta. Letos poteka dva me-
seca, kar je zagotovo dobrodošla
novost. Otroci prihajajo ob 7.30 in
odhajajo ob 15.30-16.00. Kdor
želi, ima na razpolago namreč tudi
kosilo. Ostali gredo domov ob
13.30. V letošnjih prvih tednih je
bilo okrog petnajst - dvajset otrok
na teden, ko so središče obiskovali
le osnovnošolci. Ko pa so konec
junija šolsko leto končali tudi
malčki iz vrtcev, je število otrok
kar poskočilo. Prisotnih je 40-45
otrok na teden, polovica je ciciba-
nov iz vrtca, polovica pa osnov-
nošolcev. Malčki so se takoj lepo
vključili v živahno družbo. V
prejšnjih letih je zaradi vsesplošne
krize znatno upadlo število ude-
ležencev središča, letos pa je Da-
mijana Češčut ugotovila – po pre-
verjanju lanskoletnih vpisov -, da
je otrok več kot lani – pred štirimi
leti jih je bilo 58; sprejmejo pa jih
lahko do 60. Otroci so od vsepov-
sod, od Doberdoba do Števerjana.
Letos ni nikogar iz Nove Gorice,
lani jih je bilo nekaj. Vsi ti otroci
obiskujejo naše slovenske šole,
čeprav je precej takih, ki prihajajo
iz italijanskih družin. Češčutova je
pojasnila, da je stalnica središča
športna delavnica; zjutraj imajo
vsi jutranjo telovadbo, potem va-
dijo odbojko, košarko,
nogomet; sproščajo se
tudi z družabnimi igra-
mi. V prejšnjih, zelo
vročih dneh so po sku-
pinah najraje čofotali v
bazenu. Imeli so pa tu-
di poligon – za to so se
preselili v telovadnico
AŠZ Olympia na drevo-
redu 20. septembra; le-
ta je zelo primerno za-
točišče, ko jim vreme
ne dopušča telovaditi
na prostem -, pa tudi za
štafete in še marsikate-
ro drugo športno dejav-
nost. Telesna vadba se-
veda ne zapolni vsega
časa, ki ga preživljajo v
veselem okolju.
/ str. 14
Iva Koršič
Inštitut za varstvo in raziskovanje okolja 
Višji odstrel divjih
prašičev v Brdih
  nštitut za varstvo in razisko-
vanje okolja (ISPRA) je privo-
lil v povečanje kvote odstrela
divjih prašičev v Brdih, in sicer
za sto enot v triletju 2016-2019.
Izredno dovoljenje ne velja za
lovce, ampak samo za osebje
Deželne gozdne straže. “Gre za
pomemben dosežek Pokrajine
Gorica, ki ga po prenosu pristoj-
nosti podeduje Dežela.
Nadejamo si, da bi ta rešitev po-
stala zgled tudi za druga območja
v Furlaniji Julijski krajini, kjer so
težave zaradi množenja divjih
prašičev posebej pekoče”, je na
nedavni novinarski konferenci v
Gorici dejal deželni odbornik za
lov Paolo Panontin. Ta je nato
poudaril, da ima prenos pristoj-
nosti s Pokrajin na Deželo v tem
oziru nedvomno pozitivne po-
sledice. “Doslej so lovski čuvaji
lahko delovali samo na območju
I svoje pokrajine, pri čemer sta Go-rica in Trst imela velike težave za-radi skromnega števila osebja. Po
novem, s poenotenim deželnim
sistemom, lahko vsi lovski čuvaji
v Furlaniji Julijski krajini delujejo
na celotnem deželnem ozemlju”.
S tem bo na primer samo v Po-
krajini Gorica število lovskih
čuvajev, ki jih je možno nameniti
akcijam zoper pretirani porast
divjih prašičev, naraslo s šest na
šestdeset. Srečanje z novinarji je
sklicala podpredsednica goriške
pokrajine Mara Černic, ki je
spomnila, da divji prašiči vse bolj
pustošijo med briškimi vinogra-
di, spustijo pa se tudi do predme-
stnih predelov, kot je na primer
park v Pevmi. Na Goriškem se
število divjih prašičev v pov-
prečju vsako leto poveča za 14
odstotkov.
ARC/PV
Obvestila
Knjižnica Damirja Feigla v Gorici
je po poletnem urniku odprta v
ponedeljek, sredo in petek od 8.00
do 16.00, v torek in četrtek pa od
10.00 do 18.00. Zaradi dopusta
bo zaprta od 8. do 19. avgusta
2016.
Zveza slovenske katoliške
prosvete in Združenje cerkvenih
pevskih zborov Gorica obveščata,
da bo urad od 1. julija do 31.
avgusta deloval od 8. do 14. ure
od ponedeljka do petka. Popoldne
bo urad zaprt. Od 8. do 15. avgusta
bo urad zaprt zaradi dopusta.
SPDG načrtuje v avgustu tridnevni
izlet v Dolomite, v skupino Pale di
San Martino. Predvideno je od 4
do 7 ur hoje dnevno. Zaradi
pravočasne rezervacije prenočišča
je potrebna predhodna prijava.
Informacije daje Vlado tel.
3317059216.
Občina Sovodnje ob Soči sporoča,
da bo občinska knjižnica zaprta
zaradi selitve v nov sedež na
Prvomajski ulici št. 42 (Butkovičeva
hiša) do petka, 16. 9. 2016 (ukrep
župana št. 3 z dne 31. 5. 2016).
Občina Sovodnje ob Soči sporoča,
da bodo v juliju in avgustu 2016
uradi zaprti v popoldanskih urah.
Urniki posameznih uradov so
objavljeni na spletni strani Občine,
in sicer: www. comune. savogna.
go. it
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško prireja v soboto, 6.
avgusta, tradicionalni piknik z
izletom v Slovensko Istro za ogled
Sečoveljskih solin in obisk
zgodovinske ter moderne oljarne
(Tonina hiša). Sledilo bo družabno
srečanje. Vpisujejo po tel. št.: 0481
884156 (Andrej F.), 0481 20801
(Sonja K.), 0481 882183 (Dragica
V.), 0481 78138 (Sonja Š.).
V središču mesta dajamo v najem
prenovljeno stanovanje, primerno
tudi za pisarno. Info tel. 340
9248297.
Prispevke za Slovenski center za gla-
sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na
ravnatelja prof. Silvana Kerševana lah-
ko nakažete na bančni tekoči račun:
Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica)
IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570
036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za
SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Informaci-
je na tajništvu SCGV Emil Komel, tel. št.
0481 532163 ali 0481 547569.
Potrebujem delo in bi z veseljem
pomagala v gospodinjstvu ali pri
skrbi za ostarelega ali bolnega
človeka. Čakam vaš klic na 00386
41 936 652 – Darja.
40-letna mati nudi dnevno nego
starejšim na domu. Ne 24 ur.
Lahko tudi kuha in pospravlja
stanovanje. 3-letne izkušnje. Tel.
00386 41 390 244.
Gospa s triindvajsetletno izkušnjo
nudi dnevno varstvo otrok ali
oskrbo starejših oseb, potrebnih
pomoči. Tel. 00386 41 548537.
Profesorica slovenščine išče delo
(tudi inštrukcije, učna pomoč in
varstvo otrok). Tel. št. 00386 41
256240.
Zanesljiva in izkušena gospa
pomaga pri likanju in čiščenju
stanovanja. Tel. št. 00386
40153213.
20-letna študentka z izkušnjami
nudi lekcije slovenščine,
angleščine, nemščine ter varstvo
otrok. Tel.: 00386 31 478807.
Urejena gospa išče delo za
čiščenje in likanje na območju
Gorice. Tel. št. 00386 31 449311.
Resna gospa s petnajstletno
izkušnjo nudi nego in pomoč
starejšim osebam tudi 24 ur na
dan. Tel. štev. 00386 40 484339.
40-letna mati z večletnimi
izkušnjami in znanjem
italijanščine nudi dnevno nego
starejšim na domu (ne 24 ur
dnevno) ali pomoč pri
gospodinjskih delih in kuhanju. Tel.
00386 41 729548.
Darovi
Ob 37. obletnici smrti predrage
mame Angele Kacin roj. Tušar
darujeta Marija in Metka 100 evrov
za Kulturni center Lojze Bratuž.
Čestitke
V sredo, 13. julija, sta na fakulteti
za agronomijo videmske univerze
končala študij vinogradništva in
vinarstva podpredsednik Fabijan
Muzič in Jakob Figelj. Iz srca jima
čestitajo in želijo še veliko uspehov
člani in prijatelji društva Sedej iz
Števerjana.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 22.7.2016 do 28.7.2016)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s frekvencami
za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za
Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za
Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz;
za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz;
za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www. radiospazio103. it.
Slovenske oddaje so na sporedu
vsak dan razen ob sobotah od
20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 22. julija (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev - Glasba
iz studia 2.
Nedelja, 24. julija, ob 21. uri (vodi
Ilaria Banchig): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Ponedeljek, 25. julija (v studiu Andrej
Baucon): Narodno-zabavna in
zabavna glasba - Zborovski kotiček
- Novice iz naših krajev - Obvestila
in večerni vic.
Torek, 26. julija (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 27. julija (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet: Čigre,
morske lastovke - Izbor melodij.
Četrtek, 28. julija (v studiu Andrej
Baucon): Lahka glasba -
Zanimivosti iz sveta - Obvestila in
večerni vic.
Deželni odbornik za lov Paolo Panontin in podpredsednica
Pokrajine Gorica Mara Černic (Foto FJK)
NAŠ PRAPOR
ZDRUŽENJE KRAJEVNA SKUPNOST PEVMA-ŠTMAVER-OSLAVJE
vabijo na
PRAZNIK SV. ANE
v športno-kulturnem središču v Pevmi
21., 22., 23., 24. julija 2016
Četrtek, 21. julija 2016, ob 19.00
Turnir v odbojki 3 proti 3
6. memorial David Sossou
Petek, 22. julija 2016, ob 19.30
- Predstavitev knjige Vilija Prinčiča V Brucku taborišču 1915-1918
- Odprtje razstav: 
Tragedija beguncev 1915-1918 in Naša mama kuha kafe (Zdravko Gruden)
- Glasbeni nastop mladinske skupine Štmaver
Ob 21. uri
Večerni program: SDRINDULE
Sobota, 23. julija 2016, ob 20.30
Ples s skupino PIKAPOLONICA in s skupino PRIMARNA
Nedelja, 24. julija 2016, ob 8.45
SV. MAŠA S PROCESIJO
ob 10.00 odkritje in blagoslov kipa Marije na vojnih okopih
ob 10.30 razstava, ogled slik in nagrajevanje natečaja
“V DOMAČEM VRTU CVETIJO ...”
Vse dni bodo delovali kioski z jedačo na žaru in pijačo
Razstava bo odprta od 21.7. do 24.7. ves dan in od 25.7. do 31.7.
od 17. do 19. ure in do konca decembra 2016 po dogovoru.
Pod pokroviteljstvom Občine Gorica in v sodelovanju z župnijo sv. Mavra in Silvestra, 
Združenjem pridelovalcev rebule z Oslavja, društvom sKultura2001, središčem CRASG
in Turističnim društvom Solkan
Nadaljujejo se vpisi abonmajev
Slovensko stalno gledališče se tudi letos predstavlja na Goriškem
z bogatim repertoarjem v abonmajski sezoni 2016/2017, ki vsebuje
šest predstav in dva posebna dogodka, ki ga posamič ponujata
Kulturni dom Gorica in Kulturni center Lojze Bratuž iz Gorice.
Uvodna predstava, Čehov Češnjev vrt, bo na sporedu v ponedeljek,
14. novembra 2016 (ob 20.30) v Kulturnem centru Lojze Bratuž v
Gorici.
Na Goriškem že poteka predvpis abonmajev; kdor abonma vpiše
do 29. julija 2016, ima popust. Abonmaji SSG za Gorico so na voljo
pri blagajni Kulturnega doma, ki je odprta od ponedeljka do petka
od 9.00 do 12.00.
Predstave se bodo tudi letos izmenično vrstile na odru Kulturnega
doma in Kulturnega centra L. Bratuž in bodo opremljene z
italijanskimi nadnapisi. V abonmajsko ponudbo je vključen tudi
brezplačen avtobusni prevoz za vse predstave goriškega abonmaja.
Za vse podrobnejše informacije za vpis abonmaja SSG v Gorici se
lahko zainteresirani obrnejo na urad Kulturnega doma v Gorici (ul.
Brass 20 – tel +39 0481 33288 – info@kulturnidom. it).
Abonmajska sezona SSG  2016/2017 v Gorici
Skupinica malih igralcev z mentorico Sanjo Vogrič
Kultura21. julija 20168
14. KONGRES ZKJ
Ostali smo pri pripravah Zveze komuni-
stov Slovenije na 14. kongres jugoslovan-
ske partije januarja 1990 v Beogradu. Še
pred odprtjem kongresa so se 8. januarja
slovenske opozicijske stranke povezale v
volilno koalicijo Demos. Tudi to je seve-
da vplivalo na delegate Zveze komuni-
stov Slovenije, da so postavili konkretne
zahteve po preureditvi ZKJ z ustanovit-
vijo avtonomnih republiških
zvez, pogoj za vzpostavitev libe-
ralnejšega večstrankarskega siste-
ma. Srbija je z Miloševićem vztra-
jala pri centralni organizaciji in
enostrankarskem sistemu. Na ti-
skovni konferenci sta Ciril Ribičič
in Lev Kreft obrazložila slovenske
predloge, ki so bili v celoti za-
vrnjeni, kar je po mnenju Krefta
pomenilo razpad enotne partije.
S težkim srcem, Sonja Lokar z ob-
jokanimi očmi, so slovenski dele-
gati zapustili kongresni center Sa-
va v Novem Beogradu. Srbski
predsednik Milošević je zahteval,
da se kongres nadaljuje, vendar so
bili proti delegati iz Makedonije,
Hrvaške in Bosne in Hercegovine. Kon-
gres smo spremljali iz Trsta, ker so v Ri-
mu menili, da se v Beogradu ne bo zgo-
dilo nič posebnega.
Pot k osamosvojitvi je šla dalje. Prve dni
marca je skupščina v Ljubljani iz urad-
nega naziva republike črtala pridevnik
socialistična, postala je torej Republika
Slovenija. Konec istega meseca je bila za
republiško himno izbrana Prešernova
Zdravljica.
Aprila smo spremljali priprave na prve
večstrankarske volitve. Prepričljivo je
zmagal Demos, nepričakovano pa so
znotraj koalicije največ glasov prejeli
Krščanski demokrati. Komunisti, ki so se
preimenovali v Stranko demokratične
prenove, so prejeli 17, Zveza socialistične
mladine pa dobrih 14 odstotkov, izvol-
jeni pa so bili tudi člani predsedstva,
Ivan Oman, Ciril Zlobec, Matjaž Kmecl
in Dušan Plut. Na balotažnih volitvah za
predsednika predsedstva je zmagal Mi-
lan Kučan.
Pričela so se pogajanja o sestavi nove vla-
de. K razgovoru so bili povabljeni tudi
predstavniki Zveze socialistične mladi-
ne, toda njen predsednik Jožef Školč je
zahteval najmanj 8 ministrstev in pred-
sednika skupščine. Demos je nesprejem-
ljive zahteve odklonil in najprej ponudil
mesto predsednika vlade Pučniku, ki pa
se je zaradi poraza na predsedniških vo-
litvah in iz zdravstvenih razlogov odpo-
vedal mandatu. Poverili so ga Lojzetu Pe-
terletu.
Z mislimi pa sem bil že v Rimu, kjer se
je v prvih dneh junija pričelo svetovno
nogometno prvenstvo. Urednik športne-
ga radijskega pola me je dodelil v Rim,
kjer je Italija odigrala večino tekem. Raje
bi seveda šel v Bologno in Milan, kjer je
igrala Jugoslavija. Na predvečer, 7. junija,
je bil v Karakalovih termah nepozaben
koncert treh tenorjev. Prvič so se skupaj
predstavili in zapeli Luciano Pavarotti,
Placido Domingo in Jose Car-
reras. Repertoar je obsegal ta-
ko operne arije kot slovite po-
pevke, od Cielito lindo do
Oči čarnije. Prvenstvo se je
pričelo s presenečenjem, saj
je v uvodni tekmi Kamerun
premagal svetovne prvake,
Argentince. Zlata jugoslovan-
ska reprezentanca, v kateri so
bili med drugimi Prosinečki,
Boban in seveda Srečko Kata-
nec, član Sampdorie, je
pričela katastrofalno s pora-
zom proti Zahodni Nemčiji s
4:1. Šušljalo se je, da je dele-
gacija z igralci vred zvečer
pred tekmo popila 11 steklenic viskija.
V nadaljevanju so plavi zaigrali bolje in
se uvrstili v četrtfinale. Italija, za katero
so igrali tudi Zenga, Donadoni, Vialli in
Schillacci, najboljši strelec prvenstva, se
je v četrtfinale uvrstila s tremi zmagami.
V osmini finala je Jugoslavija premagala
Španijo z 2:1, Italija pa Urugvaj z 2:0. V
četrtfinalu so se plavi srečali z Argentino,
Katanec ni igral, ker naj bi trenerju Osi-
mu zaupal, da v Ljubljani grozijo njegovi
družini s posledicami, če bi nastopil v
jugoslovanskem dresu. Argentina je Ju-
goslavijo izločila po streljanju enajstme-
trovk, medtem ko je Italija premagala Ir-
sko. Obe polfinalni tekmi sta se končali
s streljanjem enajstmetrovk: Argentina
je izločila Italijo, Nemčija pa Anglijo. Ker
so bili vsi radijski studii v ulici Babuino
ob nedeljah zasedeni, sem poročal iz no-
vega, vendar še ne povsem dokončanega
radiotelevizijskega središča Saxa Rubra v
rimskem predmestju. Navadno me je
spremljal kolega Mario Petrina, doma iz
Catanie, ki me je z vespo peljal, seveda
tedaj brez čelade, na pošiljanje prispev-
kov. Predstavil mi je znanca, poslanca re-
publikanske stranke Salvatoreja Grilla iz
Catanie, ki je imel sorodnike v Gradišču.
Zelo ga je zanimalo dogajanje v Sloveni-
ji, naprosil me je, da bi mu organiziral
srečanje s predstavniki novonastalih slo-
venskih strank. V nekaj več kot šestih
tednih sem v Rimu poleg lepih in prijet-
nih trenutkov doživel tudi marsikaj ne-
prijetnega. Med te spada slučajno srečan-
je v restavraciji s tržaškim poslancem
Krščanske demokracije Sergiom Coloni-
jem. “Kaj delaš tukaj”, me je vprašal,
“Poročam za slovenski radio v Trstu”.
“Dobro izkoriščate državo”.
“Državo, ki nam za nazaj mnogo dolgu-
je”, sem mu odgovoril.
A bili so tudi zelo lepi trenutki. Večerje v
gostilnicah v Trastevereju, kamor so za-
hajali trenerji in nekdanji igralci. Najbolj
zgovoren je bil nekdanji
vezni igralec Torina in
prvoligaški trener Aldo
Agroppi. S svojim tipično
toskanskim naglasom,
zgodbicami in pikrimi
pripombami nas je vedno
spravil v dobro voljo. Pro-
sti dan pred finaloma sem
izkoristil za obisk Spoleta,
saj je na festivalu dveh
svetov nastopal tudi svak,
basist Ivan Sancin.
V malem finalu za tretje
mesto je Italija premagala
Anglijo z goloma Baggia
in Schillacija, medtem ko
je naslov osvojila Nemčija, ki je odpravi-
la Maradonovo Argentino z enajstme-
trovko Brehmeja. Finale sem neposred-
no prenašal z rimskega Olimpica, iz
tržaškega studia pa mi je pomagal Dani-
lo Lovrečič. Po prenosu je bilo treba po-
slati v Trst še prispevek za jutranji radijski
dnevnik. Na stadionu sva se dobri dve
uri po končani tekmi znašla skoraj sama
s Sandrom Mazzolo, ki je prav tako po-
slal prispevke za naslednje jutro. Taksijev
ni bilo, zato sva jo mahnila peš proti sre-
dišču. K sreči ga je neki avtomobilist pre-
poznal, se ustavil in naju popeljal do re-
stavracije, kjer so večerjali kolegi.
/ dalje
Saša Rudolf
Osebni spomini na pot osamosvajanja Slovenije (2)
Samostojni
ZSKP / Digitalizacija župnijskih arhivov slovenskih krajev v Italiji
Za ohranitev dragocenega
krajevnega gradiva
  upnijski arhivi sloven-
skih krajev v Italiji je na-
slov projekta, ki ga ure-
sničuje Zveza slovenske kato-
liške prosvete iz Gorice in ga je
predstavila javnosti 12. julija v
prostorih Galerije Ars na Trav-
niku.
Digitalizirani dokumenti so
odraz zgodovinskih spre-
memb, ki so se dogajale v Evro-
pi v stoletjih. Poleg velikega po-
mena, ki ga imajo za razbiranje
zgodovinskih podatkov, so to
tudi odličen vir za raziskovanje
demografskih podatkov, opise
družinskih jeder, zgodovine
slovenstva na našem ozemlju,
pa tudi dogodkov v naših va-
seh, je bistvo podviga povzela
moderatorka tiskovne konfe-
rence Lucija Tavčar. Sadovi de-
la bodo katalog, DVD-plošča z
gradivom in publikacija z iz-
sledki raziskovalnega dela.
“Projekt nam nalaga veliko de-
la, pa tudi novih izzivov”, je v
uvodnem pozdravu dejala
predsednica ZSKP Franca Pado-
van. Vanj vključujejo veliko
energije in mladih sil. O zvezi
je povedala, da je aktivna na
glasbenem, gledališkem, publi-
cističnem in drugih področjih,
decembra 2015 pa se je delo-
vanje razširilo še na Benečijo,
tako da imajo zdaj “kar 18 čla-
nic in morda se nam bo pri-
družila še katera”, je ponosno
povedala in poudarila dopri-
nos mladih. “To se pozna tudi
pri raznih podvigih”, o čemer
pričajo, med drugimi, štever-
janska in štandreška gledališka
skupina, Dekliška vokalna sku-
pina Bodeča Neža, MePZ Hrast
itd. Vse to veliko pripomore k
temu, da je zanimanje za kul-
turo veliko, zaradi česar se je
Ž
Padovanova srčno zahvalila
vsem sodelavcem.
O vsebinskih vidikih projekta,
posvečenega digitalizaciji do-
kumentov iz župnijskih arhi-
vov, “da bi zajamčili njihov ob-
stoj”, je podrobneje spregovoril
strokovni vodja projekta, prof.
Peter Černic. V začetku je bil
projekt širše zastavljen, digita-
lizirati so želeli tudi župnijske
arhive nekaterih slovenskih va-
si na Tržaškem; zaradi nižjih
sredstev pa so ga morali delno
okrniti in so se zato omenjili
zgolj na področje goriške
nadškofije. Zajeli so Doberdob,
Jamlje, Gabrje, Vrh Sv. Mihae-
la, Rupo, Peč, Sovodnje, Štan-
drež, Podgoro, Pevmo, Štma-
ver, Števerjan in Krmin, so še
povedali na srečanju, ki se ga je
udeležila tudi goriška občinska
odbornica Silvana Romano.
Večkrat se misli, da moderna
tehnologija izriva knjige; v tem
primeru pa se dogaja ravno
obratno, saj “tehnika ustvarja
pogoje za dolgoročno ohranje-
vanje in zaščito papirnatih do-
kumentov”, je dejal Černic. Z
digitalizacijo je to veliko bolj
poceni in učinkovito, ker je
kvaliteta slik boljša, te pa so
lahko dostopne širšemu krogu
ljudi. Digitalizirali so najprej
najstarejše vire, tiste, ki so tudi
najbolj dragoceni, in se posto-
poma približevali letu 1945; po
zakonu so namreč arhivi pro-
sto dostopni, če so stari vsaj 70
let. Večkrat se ne zavedamo bo-
gastva omenjenih arhivov, ki
jih hranijo naše vasi, je še dejal
zgodovinar. Včasih so viri zelo
stari: razmeroma majhna
župnija, kot je gabrska, ima
ohranjeno krstno knjigo iz
leta 1624 (“Zazidano jo je
našel g. Markežič”), torej
šele “10 let po dokončnem
normiranju pisanja takih
knjig”. Po avstrijski zakono-
daji so imeli taki zapisi od le-
ta 1781 dalje javnopravno vel-
javo; v trenutku, ko so se začen-
jale ustanavljati moderne
države - pri nas z Marijo Terezi-
jo in Jožefom II. - so te knjige
postale dejansko matični urad
in pri nas so to ostale vse do le-
ta 1921. Gre predvsem za
krstne oz. rojstne, birmanske,
poročne in mrliške knjige ter t.
i. status animarum, “neke vrste
ljudsko štetje”, popis družin. Te
knjige niso prisotne v vseh
naših župnijah; različni župni-
ki so tudi različno zapisovali;
bolj se bližamo 19. stoletju,
bolj so zapisi jasni in usklajeni
z vnaprej določenimi oblika-
mi. “Večkrat pozabljamo, da
to, kar se dogaja pri nas, je
odraz širših zgodovinskih pro-
cesov. Naša zgodovina je v toku
z evropsko”. Krstne knjige so
postale obvezne s Tridentin-
skim koncilom, z dekretom iz
leta 1563, ki določa, da je treba
zapisovati poroke in krste. Šlo
je za potrebo po kontroli
teritorija v valu protirefor-
macije. Prve krstne knjige
naj bi se uvajale v drugi po-
lovici 16. stol., leta 1614 pa
se določi tudi zapisovanje
mrtvih, obstoj župnijske
mrliške knjige. Župniki so
morali zapisovati po po-
sebnih obrazcih, formule
zapisovanja pa so se s
časom prilagodile. Avstrij-
ska vlada je 1. maja 1781 z
okrožnico določila, da
imajo ti dokumenti javno
in civilno veljavo, februar-
ja 1784 so bile določene tu-
di jezikovne formule. To je
veljalo na ozemljih, ki jih
je cesarstvo neposredno
nadziralo. Napoleon je to
kompetenco prenesel na
državo, po restavraciji pa je
Avstrija poverila Cerkvi in žup-
nijam nalogo vodenja pravih
matičnih uradov: župniki so
postali javni uslužbenci in to
ostali do leta 1921, ko so začeli
ustanavljati matične urade na
občinah. Viri niso popolni in
so vsekakor različni po ra-
zličnih župnijah. Nekateri so se
izgubili, preživeli so več vojn
itd. Iz njih pa lahko le
izluščimo marsikateri podatek,
je dejal Černic. Najprej so po-
membni za zgodovino priim-
kov: lahko spoznamo, kdaj in
kje se pri nas pojavljajo in raz-
vijajo nekateri priimki; na raz-
polago imamo tudi serijo de-
mografskih podatkov, ki
pričajo o tem, koliko ljudi je
živelo na vaseh, s čim so se uk-
varjali, kakšna so bila družin-
ska jedra in kakšni poklici.
Hkrati najdemo opis dogod-
kov, vezanih na religiozno
življenje po vaseh. Končno vi-
dimo tudi, kako se s koncem
19. stoletja začenja uveljavljati
zapisovanje slovenskih imen.
Koordinator projekta Albert
Devetak je obrazložil, da so
projekt razdelili v več faz. V
predhodni fazi vzorčnega razi-
skovanja so ugotavljali, kaj bi
lahko bolj točno našli v arhivih
in kaj bi bilo najbolj potrebno
digitalizirati. Z drugo raziskavo
na terenu so ugotavljali, v
kakšnem stanju sploh so knjige
in kateri problemi bi nastali z
digitaliziranjem. Nato so se lo-
tili iskanja primerne opreme
oz. sistema za digitalno obde-
lavo knjig. Potem ko so teh-
nični sistem dobro preizkusili,
so zdaj v fazi digitalizacije in
pregleda digitaliziranega mate-
riala. Sledila bo faza publikaci-
je, snemanja na DVD in
končne predstavitve. Prošnjo
za projekt so predstavili Deželi
FJk septembra 2013, pogodbo
pa so podpisali šele novembra
2014. Prvotno je bil načrt širše
zastavljen, odobrenih sredstev
pa je bilo precej manj. Ker so
prejeli samo dvajset tisoč
evrov, so morali zmanjšati že
izdatke za nakup opreme:
odločili so se za manjši t. i. pla-
netarni skener in preslikavanje
s fotografskim aparatom. Da bi
se dragocene knjige ne pokva-
rile, so seveda delali v belih ro-
kavicah. Pri projektu so kot
mlajši sodelavci dejavni Stefa-
nia Beretta, Elija Marušič, Luka
Terčič, Patrizia Padovan, Moni-
ca Quaggiato, Andrej Čavdek
“in še drugi bodo prišli v
poštev v naslednjih fazah”, je
dejal Devetak. Franca Padovan
se je ob koncu zahvalila go-
riškemu nadškofu Redaelliju za
potrebna dovoljenja in prijaz-
nost, ter vsem duhovnikom, ki
so sodelovali pri delu. / DD
Albert Devetak, Peter Černic, Franca Padovan, Lucija Tavčar
Sonja Lokar odhaja iz Beograda
Milan Kučan odhaja domov iz Beograda
Kultura 21. julija 2016 9
  kar hladnem julijskem večeru, v
soboto, 16., se je na trgu Ivana
Roba pred imenitno restavrira-
nim Coroninijevim dvorcem v Šempe-
tru pri Novi Gorici zbralo kar lepo število
gledalcev, ki jih je sem pritegnila operna
predstava Don Pasquale italijanskega
skladatelja Gaetana Donizettija (1797-
1848), ki je bil ob koncu 30. in v začetku
40. let 19. stoletja na vrhuncu slave in
veljave. Premierno so to njegovo delo
nastopajoči izvedli konec letošnjega ju-
nija. Uprizoritev znane komične opere v
treh dejanjih je nastala v produkciji Gla-
sbenega gledališča Figaro in izvedbi Ko-
mornega orkestra Ljubljana pod umet-
niškim vodstvom dirigenta in pianista
Igorja Švare, l. 1947 v Ljubljani rojenega
sina priznanega slovenskega dirigenta in
pedagoga dr. Danila Švare. Igor Švara
ima na svojem spisku več kot sedemde-
set izvedenih opernih in baletnih del. V
SNG Opera in balet Ljubljana se je zapo-
slil l. 1972 kot baletni in operni korepe-
titor, l. 1983 je postal stalni dirigent, v
letih 1993-95 je bil v. d. direktorja in
umetniški direktor Opere in baleta Lju-
bljana. Pod njegovo taktirko je opera
Don Pasquale zadobila primerno živa-
hen ritem, na katerega se je dobro ujela
razgibana režija Zdravka Pergerja, bari-
tonista v ljubljanski Operi, ki ima za se-
boj veliko število izoblikovanih opernih
likov in v tem delu nastopa kot doktor
Malatesta. Štiri leta je bil član slovitega
Slovenskega okteta, nad deset let deluje
kot kulturni delavec in je ustanovitelj
Primorskega mednarodne-
ga festivala v Ajdovščini. S
svojim polnim, zrelim gla-
som je privlačno poosebil
zdravnika Malatesto, ki zna
domiselno ozdraviti tudi
srčne rane, in ga živo pri-
kazal tudi z izrazito obraz-
no mimiko. Poleg njega so
v scenografski postavitvi in
okusni, bogati kostumski
podobi (Figaro) nastopili
Franc Javornik kot don Pa-
squale, ki je prepričan, da
je še mladostno čvrst in da
si zato lahko privošči imeti
mlado ženo, Klemen Torkar kot mladi
zaljubljenec Ernesto, Urška Kastelic kot
Norina, ki ljubi Ernesta in se prav zaradi
tega rade volje prepusti “ljubezenski in-
trigi” po Malatestovi zamisli, in Silvo
Škvarč kot notar. S humornimi
poudarki so razpletli vsebino te
Donizettijeve opere buffe, v sre-
dišču katere je ostareli, samski don
Pasquale. Na pragu jeseni življenja
bi se rad oženil, po možno-
sti z mlado, lepo žensko, tu-
di zato da bi se maščeval
nad nečakom Ernestom. Ta se
namreč noče poročiti z žensko, ki
mu jo je stric vsilil, ker ljubi No-
rino. Mladima zaljubljencema z
drzno zvijačo pomaga k uresničit-
vi njune zveze stričev prijatelj Ma-
latesta. S pomočjo lažnega notar-
ja zaigrajo poroko med don Pa-
squalom in Norino. Ta se premeteno
pretvarja v vlogi ljubkega, sramežljivega
dekleta, ki se takoj po poroki spremeni
v razvajeno, muhasto ženo, ki zapravlja
“moževo” premoženje. Don Pasquale je
kaj kmalu vsega sit in privoli v ločitev.
Ta pa pomeni srečo za Ernesta, ki lahko
končno stopi v zakon z ljubljeno Norino.
Srečen konec je za tako komično opero
obvezen kot pač za komedije.
Gledalci so se zabavali ob potegavščini,
katere “žrtev” je naiven don Pasquale, ki
je hotel okusiti sladkosti ljubezni, a je
doživel bridko razočaranje.
Izvajalci so vsi poklicni operni pevci, ne-
kateri dobro poznani, z dolgoletnimi
pevskimi izkušnjami, drugi pa mladi, ki
si uspešno utirajo pot v glasbeni svet.
Franc Javornik, ki je plastično orisal don
Pasquala, v začetku kot prav gibčno po-
skočnega, je svojo umetniško pot začel
v SNG Opera in balet Ljubljana. Tu je l.
1997 prejel naziv prvaka slovenske ope-
re. Kot je zapisano v programskem listu,
se je odlikoval zlasti v komičnih vlogah
italijanskega repertoarja, med temi še
posebno kot Figaro v Rossinijevem Se-
viljskem brivcu. Kritiki ga uvrščajo med
najboljše vokalne interprete Mozarta na
Slovenskem. Mlada Klemen Torkar in
Urška Kastelic (1989) pa imata še vso ka-
riero pred sabo. Tenorist Tor-
kar je na lanskem državnem
tekmovanju mladih sloven-
skih glasbenikov (TEMSIG), v
najvišji kategoriji, prejel prvo
nagrado. Sopranistka Urška
Kastelic s čudovitim vokalnim
razponom ima kar nekaj tudi
mednarodnih izkušenj; izo-
bražuje se pri znanih pevskih
pedagogih in pevcih. Na Aka-
demiji za glasbo v Ljubljani
nadaljuje študij na magistrski
stopnji pri doc. Sabini Cvilak.
Prejela je tudi že vrsto nagrad.
Poslušalci so lahko lepo
spremljali vsebinsko nit opere, tudi zato,
ker so vsi pevci, ki so bili ozvočeni, zelo
jasno in razločno, pa tudi barvito odpeli
svoje vloge – posebno prikupni so bili
nekateri njihovi virtuozni dueti - in pri
tem pokazali, da so dobro podkovani tu-
di v igralski umetnosti - še posebno Per-
ger in Javornik. Gledalci so ob njih, ki
so imeli solidno orkestrsko zaslombo,
uživali, kljub temu da je dirigent zaradi
kratkotrajnega rosenja za nekaj minut
prekinil predstavo, da bi se instrumenti
ne zmočili, in kljub nekaterim “teh-
ničnim” spodrsljajem, ki bi si jih sicer
poklicni izvajalci ne smeli dovoliti.
IK
V
Hopa Cupa
Dogodivščine hitrega škrata
  ako prijetno in osvežujoče je po-
leti hoditi po gozdu in uživati v
svetu veveric, zajčkov, žabic in
drugih njegovih prebivalcev! Ko pa to ni
mogoče, se lahko sprehodimo po obron-
kih domišljijskega sveta, ki nam ga v vseh
letnih časih ponuja dobra knjiga. Taka je
tudi zbirka zgodb gozdnega škrata oziro-
ma škratmojstra Hopa Cupe, ki si jih je
zamislil Marko Gavriloski, ilustrirala pa
Dunja Jogan: oba že kako leto medseboj-
no sodelujeta in ustvarjata za mladinsko
revijo Galeb. Iz tega sodelovanja je nasta-
la tudi knjiga, ki je konec leta 2015 izšla
pri založbi ZTT.
Strukturno zani-
miva literarna na-
nizanka je zgraje-
na iz petih zgodb,
v katerih se poja-
vljajo tudi pe-
sniški vložki v
obliki rimanih šti-
rivrstičnic. Prozna
pripoved, ki jo
bralno nekoliko
bolj izurjena os -
novnošolka in os -
novnošolec več -
krat laže obvlada-
ta kot poezijo, s
svojo fabulo pote-
gne bralca v pe-
sniški krog. To se
mi zdi dobro, saj
se danes na splo -
šno tako mladi
kot zrelejši bralci
večkrat odrekajo
branju poezije, češ
da je pretežka, zapletena, malo razumlji-
va. Preplet nevezane in vezane besede je
torej dobrodošel in celo zanimiv, sodo-
ben, ker omogoča večplastno, igrivo in
obenem malce izzivalno in ne prelahko
branje.
Hopa Cupa je bil poseben škrat, iz kate-
rega so se gozdni, travniški in morski
škratje norčevali, ker je bil za tri fižole
nižji od njih, mu nagajali in ga nenehno
zbadali. Zato se je umikal, bil pa je zelo
hiter: hitro je mislil in hodil, hitro si je
zapomnil, vendar tudi pozabil. Po nasve-
tu čuka Alberta se je odpravil iskat
počasno misel. Poizvedoval je pri dežev-
niku, polžih in še marsikje, naposled pa
jo je našel pod majhnim domačim
grmom. Spoznal je, da jo je imel ves čas
pred nosom: njegov dom se od tedaj ime-
nuje Srečni grm. Prišel je do spoznanja,
da “Skrivnost ni v hitenju, temveč v preu-
darnosti”. Od takrat je vsestransko deja-
ven in raziskujoč duh, iskalec in pomoč -
nik, odprt, pripravljen pomagati gozd-
nim prebivalcem. Tako k njemu prihaja-
jo po nasvet ali po pomoč razne živali,
sove z zlomljenimi kljuni, sove z ote če -
nimi očmi, boječi volkovi, stonoge z za-
vozlanimi nogami in druge. Izvrstno
škratovo delavnico krasi napis: Škratmoj-
ster, popravljalec, razstavljalec, sestavlja-
lec in najditelj rešitev. Hiter kot blisk –
vam na voljo.
Razpleti škratovih dogodivščin prinašajo
veliko spoznanj in ljudskih modrosti,
npr. V pesmih se skrivajo poti do sreče
ali Smeh je pol zdravja idr. Besedišče je
bogato (koconogi čuk, balvan, škrmuc),
prav tako metaforika. Branje bo od naših
otrok zahtevalo nekaj več aktivne pozor-
nosti, tudi brskanje po (spletnem) slovar-
ju. Če doma nimajo druge izdaje SSKJ, je
sicer na internetu dostopna njegova prva
varianta.
Knjigo Hopa Cupa s podnaslovom Do-
godivščine hitrega škrata krasijo ilustra-
cije Dunje Jogan, ki je z mešano tehniko
tempere, svinčnika in kolaža imenitno
zajela duha škratovih doživetij. Vse se od-
vija v naravnem okolju, v gozdu, zdaj
temnem in skrivnostnem, zdaj prijetno
iskrivem in živahnem. Ilustratorka ljubi
odločne barvne zamahe, močne barve in
kontraste. Pri večjih površinah, obsega-
jočih tudi dve strani, se odloča za inten-
zivno pobarvano dno vinsko rdeče, tem-
no modre, oranžno rumene, največkrat
pa zelene barve v različnih odtenkih. V
tem okviru izstopajo figure dreves, zlasti
vitkih, gibkih smrek, vsakovrstnih raz-
nobarvnih listov v različnih velikostih,
ki predstavljajo priljubljen motiv, prapro-
ti, rastlinja, cvetja, tudi sadja. Včasih se
listi in lističi povezujejo v snope, ustvar-
jajoč orientalsko navdahnjene podobe ali
pa sporočilno simboliko dinamičnosti. V
raznoliki ikonografiji gozdnih živali od
ruševke in zaljubljenega divjega petelina
do zajčkov, jele-
nov in sov je za-
nimiv merja-
sec, ki se v
zgodbi Jezni
Kuk spopada z
izbruhi jeze.
Mladi avtor
Marko Gavrilo-
ski se v pripove-
dih dotika poj-
mov, čustev in
iskanja sreče,
obenem opo-
zarja na prepro-
ste življenjske
resnice in mo-
drosti. V prvi
zgodbi Počasna
misel gozdni
junak Hopa Cu-
pa dojame po-
men umirjeno-
sti in počasno-
sti; v zadnji Zaj -
čja sreča z duhovito aluzijo na istoimen-
sko deteljo, s katero se hranijo zajčki,
gozdne živali v iskanju sreče razočarano
ugotovijo, da gre za zelišče. Spoznajo pa,
da vsaka žival lahko najde zadovoljstvo
in srečo zelo blizu doma, če jo zna poi-
skati.
V podkrepitev besedilu so likovne poo-
sebitve pojmov, na primer jeze in sreče,
ki jih je ilustratorka predstavila v otroku
prijaznem slogu. Zanimivi so tudi ročno
izrisani naslovi zgodb ter inicialke kitic.
Zgodbe so sodobne, tako, denimo, pri-
poved Drevesni škrati opozarja na ekolo -
ški vidik in spodbuja otroke k okoljski
osveščenosti. Knjiga je primerno branje
v dobi, ko se otroci z večjim zanimanjem
lotevajo družbenih tem in pojmov.
Majda Artač Sturman
K
Ob francoskem državnem prazniku 
Odlikovanje vitez legije
časti Evgenu Bavčarju
  Parizu živeči filozof, fotograf
in borec za pravice slepih Ev-
gen Bavčar je v četrtek, 14. juli-
ja, v Ljubljani prejel francosko odliko-
vanje vitez legije časti. Kot je ob pode-
litvi priznanja dejal francoski velepo-
slanik v Sloveniji Pierre-Francois Mou-
rie, iz težke življenjske poti narediti
bleščečo zgodbo zmorejo le veliki umi,
kot je Bavčar.
Le-ti po veleposlanikovih besedah
kljub neprijetni usodi najdejo neusa-
hljive vire poguma, navdiha in ustvar-
jalnosti, skratka, ljubezni do življenja.
Kot je ob prejemu odlikovanja dejal
Bavčar, je še posebej ganjen, da je odli-
kovanje prejel na francoski državni
praznik, s katerim se Francozi spomin-
jajo padca Bastilje. Bastilja je bila po
njegovih besedah velik zapor, na svetu
pa je še veliko majhnih bastilj - veliko
različnosti, ki bi jih bilo treba zavzeti.
Kot človek, ki mu je bila odvzeta svo-
boda s posebnimi potrebami, se je
spomnil nekaterih, ki so mu v Franciji
pomagali in ga spodbujali, izražali svo-
jo solidarnost, ter na duha Francije, ki
je slepim in slabovidnim dal njihovo
pisavo.
Veleposlanik je v svojem nagovoru
spomnil, da se je Bavčar po dveh zapo-
rednih nesrečah, zaradi katerih je kot
otrok izgubil vid, ponovno vključil v
navadni šolski sistem in študij nadal-
jeval s sijajnimi rezultati. Doktoriral je
iz filozofije estetike na Sorboni in po-
stal raziskovalec na Nacionalnem cen-
tru za znanstvene raziskave.
V 80. letih minulega stoletja se je začel
poglobljeno ukvarjati s fotografijo.
“Treba je, kot pravite, razlikovati dve
obliki vidnega - tisto, kar vidimo z
očmi, in tisto, kar vidi vaš duh -, zato
se ustrezno označujete kot ikonograf,
raje kot fotograf”, je o lavreatu dejal ve-
leposlanik.
Spomnil je, da je Bavčar tudi častni
doktor na Inštitutu za kritične študije
v Mehiki in
Univerzi v No-
vi Gorici, pre-
davatelj, ki go-
stuje po vsem
svetu, avtor
več kot 150 fo-
tografskih raz-
stav v Franciji
in drugod, ter
avtor pri-
bližno 150 pu-
blikacij, preve-
denih v števil-
ne jezike.
Njegovo delo
in poklicna
pot sta bila
predmet več
dokumentar-
nih filmov, za svoj prispevek k skup-
nim vrednotam, ki krepijo evropskega
duha, pa je prejel nagrado Državljan
Evrope 2016. In navsezadnje so, kot je
poudaril veleposlanik, Francozi po
Bavčarjevi zaslugi konec 80. let minu-
lega stoletja spoznali delo tržaškega pi-
satelja Borisa Pahorja.
Poleg tega je Bavčar resnični ambasa-
dor slepih, zagovornik njihovih pravic
in svetovljanski duh, ki potuje po ce-
lem svetu ter obenem ostaja navezan
na Slovenijo.
Bavčar je, kot so zapisali na francoskem
veleposlaništvu v Ljubljani, odlikovan-
je prejel za izjemen prispevek na po-
dročju umetniške fotografije ter za
osebna prizadevanja pri krepitvi odno-
sov med Francijo in Slovenijo.
V jeseni si bomo njegove fotografske
umetnine lahko ogledali tudi pri nas
v Gorici. Ob njegovi 70-letnici bo
namreč, v septembru v sklopu Medna-
rodnega festivala sodobne glasbe Ko-
gojevi dnevi 2016, razstava njegovih
del v Kulturnem centru Lojze Bratuž.
V
Šempeter pri Gorici / Operna predstava Don Pasquale
Ljubezenske skomine, srčne
rane in trpko razočaranje
Tržaška21. julija 201610
Rojan / Praznik farnih zavetnikov
“Zvezdi dve, dva slavna mučenika, naj proslavlja ves krščanski
rod! Mohor, Fortunat sta nam vodnika, v dom nadzvezdni
kažeta nam pot... ”
Tako je donelo s kora v torek, 12. julija, pri večerni slovesni sv.
maši, ko so pevci rojanskega cerkvenega zbora skupaj z
italijanskim zborom oblikovali pevski del bogoslužja in počastili
rojanska zavetnika sv. Mohorja in Fortunata. Pod vodstvom
Zulejke Devetak in Marcella Paneraia so rojanski pevci ob
spremljavi odličnega organista Paola Venierja srčno zapeli vrsto
priložnostnih pesmi. Slavnostno sveto mašo je pod vodstvom
krajevnega župnika, g. Mosca, darovalo veliko število
duhovnikov. Pevci in godbeniki so spremljali tudi procesijo, ki
se je vila po rojanskih ulicah. Zastavo je tako kot lani nosil
mladi Michael, kateremu se prireditelji verskega dogodka
zahvaljujejo. Prav tako se domači verniki zahvaljujejo tudi štirim
narodnim nošam, ki so dostojanstveno stopale za zastavo in
so priskočile na pomoč rojanski skupnosti, da je lahko na
popolnejši način izpričala svojo slovensko tradicijo.
Škofijski svet laičnih združenj
Pred nedavnim je bila v stolnici svetega Justa svetoletna
svečanost, ki jo je vodil tržaški škof, nadškof Giampaolo
Crepaldi. Po bogoslužju je bilo v svetišču v ulici sv. Mihaela
srečanje Škofijskega sveta laičnih združenj, ki ga je vodil
novoimenovani predsednik Paolo Pesce. Organ, ki mu je
svojčas predsedoval predsednik DSI Sergij Pahor, je
posvetovalnega značaja in sodeluje s škofijo pri oblikovanju
njene politike. Na sestanku je predsednik Pesce spregovoril o
temah, ki jih bo svet obravnaval letos: med te je uvrstil vsebine,
ki se dotikajo družine, pomanjkanje dela, ostarelih v Trstu in
priseljencev. V organu je zastopana tudi slovenska
komponenta. Podpredsednik sveta je namreč prof. Tomaž
Simčič, v odboru sedi tudi Marco Manin, predsednik
Srednjeevropskega zgodovinskega inštituta Josip Pangerc.
Tomaž Simčič zastopa Društvo slovenskih izobražencev, poleg
tega pa so v organ vključene še Zveza cerkvenih pevskih
zborov, Slovenska Vincencijeva konferenca in Slovenska
zamejska skavtska organizacija.
Igor Švab podpredsednik mestne skupščine
Igor Švab, ki je bil na junijskih občinskih volitvah izvoljen na
listi Demokratske stranke, je postal nov podpredsednik
tržaškega občinskega sveta. Mesto podpredsednika
občinskega sveta pripada opoziciji, ki je soglasno, razen
predstavnikov Gibanja 5 zvezd, podprlo kandidaturo Švaba. To
je druga pomembna funkcija, na katero je bil izvoljen
predstavnik SSk. V prejšnjem mandatu ga je levosredinska
večina, ki je podpirala Cosolinijevo upravo, imenovala za
predsednika občinske komisije za proračun in osebje.
Kratke
  Spominska svečanost ob 96. obletnici požiga Narodnega doma
Spoštovanje svobode krepi
demokratične vrednote življenja
STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST 
  arodni dom na ul. Filzi
je že vrsto let prizorišče
svečanosti, ki jo stranka
Slovenska skupnost prireja v spo-
min na boleč dogodek naše slo-
venske preteklosti. Požig Narod-
nega doma 13. julija
1920 s strani
fašističnih skrajnežev
velja namreč za alfo in
omego naše primor-
sko-zamejske etike, je
mejni kamen, na kate-
rem smo zasnovali
našo bit in odnos do
moralnega izročila zlo-
glasnega 20. stoletja.
Brez tedanjega dogod-
ka bi danes Primorci
ne bili to, kar smo.
Narodni dom pa zaradi
svoje sporočilnosti pre-
sega našo ožjo narod-
no dimenzijo, postal je
simbol širšega odpor-
niškega etosa do vsega
zla, ki se je in se še da-
nes dogaja. Tako lahko
sklepamo na podlagi
besed, ki jih je občin-
ski svetnik in novoizvoljeni pod-
predsednik mestne skupščine
SSk Igor Švab izrekel v sredo, 13.
julija, natanko 96 let po požigu
tedanjega hrama slovenske pri-
sotnosti v Trstu. Prav zaradi svoje
vloge je bilo poslopje, zgrajeno
po načrtu Maksa Fabianija na
začetku 20. stoletja, “trn v peti
italijanskim nacionalistom”. Od-
tlej se je za primorske Slovence
začelo najbolj boleče in žalostno
obdobje, ko se je začela najhujša
raznarodovalna politika, ko se je
začela ukinjati slovenska beseda,
ko so se zapirale slovenske šole,
ko ni bilo več dano moliti v ma-
terinem jeziku, ko je ugasnilo
plemenito in ustvarjalno srce
kulturnika in glasbenika Lojzeta
Bratuža. Nekaj let zatem so
fašistične oblasti začele poitali-
jančevati slovenska imena in
priimke, leta 1930 je bil na vrsti
prvi tržaški proces, po katerem so
na bazovski gmajni pod streli
fašistične milice padli Bidovec,
Marušič, Miloš in Valenčič;
začele so se konfinacije, septem-
bra leta 1938 pa je Mussolini prav
v našem mestu na glavnem trgu
razglasil uvedbo zakonov o rasni
N diskriminaciji. “In tako, ko soognjeni zublji požrli Narodnidom, se je začel upor proti fašiz-
mu in takratni diktaturi, primor-
ski Slovenci pa se niso uklonili in
jim je tudi z žrtvovanjem velike-
ga števila svojih sinov uspelo
obdržati pokončno držo sloven-
stva in pripadnost narodu in do-
movini”, je dejal Švab in se ob tej
priložnosti spomnil tudi 25-let-
nice slovenske države.
Dogodek izpred skoraj sto let je
Švabu služil za vpogled v ka-
snejše dogajanje prejšnjega sto-
letja vse do sedanje stvarnosti.
“Tragedije prve in druge svetov-
ne vojne, nacizem in fašizem,
koncentracijska taborišča, totali-
tarni režimi, žal tudi v današjem
času številni krajevni konflikti in
uničevanje kulturne dediščine,
zatiranje človeškega dostojan-
stva, genocid v Srebrenici, samo
da omenim nekatere, so in še da-
nes zadajajo moralni skupnosti
človeštva globoke rane in
sprašujemo se, kdaj bomo lahko
rekli, da živimo v miru, medse-
bojnem spoštovanju in razume-
vanju ter blaginji”, je dejal Švab
in se zato vprašal, kdaj bomo člo-
veku v stiski ponudili roko iskre-
ne pomoči. “Zavedati se mora-
mo, da nas bodo presodili, za kar
bomo znali zgraditi v dobro vseh
in si vedno skupno prizadevali,
da spoštovanje svobode in med-
sebojne solidarnosti krepi demo-
kratične vrednote življenja”. Po
njegovem mnenju dogodki, “kot
je ta danes, morajo za vedno
ostati vtisnjeni v naš kolektivni
spomin ter obstati kot opomin
na vse, kar je zmožen človek, ko
ga v njegovih dejanjih vodi najo-
krutnejše zlo”, je dejal in svoj po-
seg sklenil z besedami nedavno
preminulega
taboriščnika in
nobelovca Elija
Wiesla. ‘Kjerko-
li in kadarkoli
so človeška bit-
ja podvr že na
trpljenju in po-
nižanju, se mo-
ramo opredeli-
ti. Nevtralnost
pomaga tiranu,
nikoli žrtvi.
Tišina opo-
gumlja mu -
čitelja, nikoli
trpinčenega’.
Švabov nago-
vor so pred pro -
čeljem Narod-
nega doma po-
slušali pripad-
niki stranke li-
pove vejice,
podpredsednik de želnega sveta in
deželni tajnik stranke Igor Gabro-
vec, pokrajinski tajnik SSk za
Tržaško Marko Pisani, generalna
konzulka Re publike Slovenije v
Trstu Ingrid Sergaš, ravnateljica
Visoke šole za prevajalce in tol-
mače Lorenza Rega (ta odsek
tržaške univerze domuje danes
namreč v Fabianijevem poslopju)
in predsednik Sveta slo-
venskih organizacij
Walter Bandelj. Letos se
je organizaciji spomin-
ske svečanosti želelo
prvič pridružiti zdru -
ženje Club Touristi
Triestini, ki ima dolgo
preteklost. Ustanovitev
sega namreč v leto
1884. Takrat je
združenje zbiralo okrog
sebe člane različnih
tržaških etni čnih duš,
ki jih je dru ži la ljube-
zen do pohodništva in
jamarst va. Prav zaradi
raznolike narodne pri-
padnosti njegovega
članstva so fašistične
oblasti leta 1922
društvo ukinile. Na no-
vo je zagledalo luč pred
tremi leti in ostalo zve-
sto svojim etičnim (in etničnim)
izhodiščem. Prisotne je pozdravil
predsednik Alessandro Sgambati,
s kraj šim nagovorom se je pred-
stavil tudi novi-
nar Luciano
Santin. Dejal je,
da je fa ši sti čni
vek prizadel tu-
di italijanske
some šča ne, saj
jih je oropal
dodatnih jezi-
kovnih kompe-
tenc (sloven -
ščine namreč).
Ob žaloval je,
da se svečano-
sti ni udeležil
noben vidnejši
italijanski pred-
stavnik tr žaške
politike, zato
da bi Italija res
obračunala s
svojo preteklo-
stjo, pa je na
zamisel časni-
karja Luciana Ceschie predlagal,
da bi zadnji del ul. Filzi poime-
novali prav po Narodnem domu.
IG
  ednarodni festival
Kras Glasbene matice
je od 17. junija do 14.
julija zazvenel po celi deželi,
da bi povezal vse kraje, kjer
slovenska glasbena šola redno
deluje s svojimi sedeži in
podružnicami. Štirinajst
koncertov, devet mojstrskih
tečajev in dve delavnici so
sestavljali letošnji program, ki
je poleg kitare, godal, klavirja
in harfe sprejel še dva nova
“člana”, tolkala in harmoniko.
Šest umetniških vodij ustvarja
program festivala, ki se razvija
po sklopih oz. glasbilih.
V pestro dogajanje so uvedli
kitaristi s štirimi koncerti, ki so
raziskovali različne značaje
klasične kitare v kavarniškem,
cerkvenem, gledališkem,
društvenem okviru. Najprej se
je kitara prikazala z jazzovsko
usmeritvijo dua, ki ga
M sestavljata kitarist Franko Rejain pevka Martina Kocina, natoso sledile sugestije
transkripcij baročnih
mojstrovin v
koncertu Marka
Ferija in Janoša
Jurinčiča, mojstrska
tehnika kubanskega
virtuoza Marca
Tamayja pa je
očarala na
celovečernem
koncertu v goriškem
Kulturnem domu,
nazadnje so
udeleženci tečaja
nastopili v orkestrski
zasedbi pod
vodstvom Lucie
Pizzutel za sproščen
konec večdnevnega
intenzivnega študija.
Tolkala so debitirala
na Festivalu Kras v
Benečiji z brazilskimi
ritmi, ki jih je na tečajih
pričaral tolkalist Andre
Araujo, na koncertu pa
Denise Dantas Quartet,
brazilsko-slovenska skupina, ki
se ukvarja z latinskoameriškim
repertoarjem.
Harfisti so se srečali med
Trstom in Gorico na
mojstrskih tečajih in na
koncertu harfistke Patrizie
Tassini, docentke videmskega
konservatorija, ki je v duu z
Glasbena matica
Mednarodni festival Kras
Foto damj@n
goriškim flavtistom Giorgiom
Marcossijem izvedla v
sovodenjskem Kulturnem
domu program klasičnih in
bolj nenavadnih skladb za to
zasedbo.
V lepem okviru devinskega
Zavoda Združenega
sveta so se študijski
dnevi pianistov
začeli s koncertom
Ljubljanskega
klavirskega tria.
Violinist Vasilij
Meljnikov, čelist Igor
Mitrovič in pianist
Sijavuš Gadjiev so se
predstavili učencem
in publiki s
skladbami Schuberta
in Šostakoviča, nekaj
dni kasneje pa je
prav tam nastopil s
klavirskim recitalom
tudi mladi up
Alessandro Villalva.
Harmonikarji niso
imeli tokrat svoje
delavnice,
dobrodošlico novi
sekciji festivala pa je podal sam
umetniški vodja Igor Zobin na
koncertu “različnih strun” v
sodelovanju z godalnim
kvartetom Chagall. Godala so
poskrbela za odmevni
program, ki se je pričel s
koncertom violončelista Vasje
Legiše na nenavadnem
prizorišču, v veži tržaške
škofije, kjer je potekal tudi
vodeni ogled škofijske kapele
arhitekta Ivana Vurnika, za
katerega je poskrbela Jasna
Merku'. Osrednji dogodek je
bil koncert na Devinskem
gradu, kjer je zaigral priznani
violinist Stefan Milenković,
tokrat v prikupni kombinaciji s
skupino Tango Compas in s
harmonikarjem Markom
Hatlakom.
Posamezne dele festivala so si
zamislili in koordinirali
profesorji in sodelavci
Glasbene matice Janoš
Jurinčič, Tatiana Donis, Andrej
Pirjevec, Claudia Sedmach,
Igor Zobin in Jagoda Kjuder.
PAL
Foto damj@n
Foto damj@n
Igor Švab (foto IG)
Tržaška 21. julija 2016 11
Obvestila
NŠK (ul. San Francesco 20) je
do 26. avgusta 2016 odprta s
poletnim urnikom, in sicer v
ponedeljek, sredo in petek od 8.
do16. ure, v torek in četrtek od
10. do 18. ure; zaradi dopusta
bo zaprta od 15. do 19. avgusta.
Oddelek za mlade bralce je
odprt v ponedeljek od 9. do 14.
ure, v torek od 12. do18. ure, v
sredo od 9. do 17. ure, v četrtek
od 12. do 18. ure, v petek od 9.
do 14. ure; zaprt bo od 1. do 19.
avgusta; Odsek za zgodovino
in etnografijo: obisk po
predhodnem dogovoru; zaprt bo
od 8. do 19. avgusta.
Darovi
Za društvo Rojanski Marijin
dom daruje N. N. 20 evrov.
Za rojanski cerkveni pevski
zbor daruje N. N. 20 evrov.
  Marko De Luisa, nov predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta
S palače, kjer čas bijeta Mihec in Jakec, se težko vidi čez
kraški rob. Za to je potrebno povzpeti se na planoto.
POGOVOR 
  a čelu vzhodnokraške-
ga rajonskega sveta je
prišlo do zamenjave.
Marko Milkovič, ki je deset let
vodil ta rajonski svet, je zapu-
stil svoj položaj (in začasno
tudi politično sceno). Na nje-
govo mesto je bil izvoljen
Marko De Luisa, ki ravno tako
kot njegov predhodnik pripa-
da stranki Slovenska skup-
nost.
Vaše udejstvovanje v politi-
ki vzhodnokraškega rajon-
skega sveta sega v leto
2006, ko ste bili prvič izvol-
jeni v ta organ. V tem dese-
tletnem obdobju ste zato
globoko zrli v problemati-
ke vzhodnokraškega po-
dročja. Ali bi nam jih lahko
predstavili?
Vzhodnokraško območje
tržaške občine sega od Bazo-
vice do Opčin in vsaka vas na
tem območju ima svoje
značilnosti in probleme, ve-
zane na specifičnost kraja. Ta-
ko na primer v Bazovici, na
stičišču dveh čezmejnih pro-
metnic, se vsakodnevno
srečujejo s težavami zaradi
prometa in pomanjkanja pri-
merno urejenih parkirišč ter
z nevarnostjo, ki jo predsta-
vlja vožnja težkih tovornjakov
na poti z mejnega
prehoda pri Pesku
do križišča s
Trbiško cesto. Na
Padričah je še ved-
no aktualno
vprašanje preure-
ditve in uporabe
nekdanjega be-
gunskega tabo-
rišča, občinska ce-
sta pri Hudem letu
je v obupnem
stanju. Popravilo
podpornih zidov pokrajinske
ceste, ki povezuje Padriče z
Gropado, se vleče v nedogled
in glede tega, s prehodom pri-
stojnosti s pokrajine na
deželo ob koncu leta, obeti
niso najboljši. V Trebčah si že
dolgo prizadevajo, da bi z
občino, ki je lastnik Ljudske-
ga doma, dobili ustrezno
rešitev za uporabo in
vzdrževanje doma, saj so
zdajšnji stroški uporabe in na-
jemnine za skromne društve-
ne blagajne domačih društev
previsoki. Prekvalifikacija od-
služene vojašnice pri Banih –
nekdanjega posestva rodbine
Burgstaller – je tudi z odobrit-
vijo novega prostorskega
načrta tržaške občine še daleč
na obzorju, pozornost na to
vprašanje in potreba po
spremljanju tega ostajata torej
na višku. Tudi problem dotra-
janega cestnega nadvoza čez
pokrajinsko cesto ob vhodu v
vas čaka na dostojno rešitev.
Srednje-dolgoročno bi kazalo
porušiti most in urediti
krožišče, kratkoročno pa po-
trebuje nadvoz predvsem
vzdrževalna dela na cestišču
in namestitev primerne var-
nostne ograje. Tudi na
Opčinah je seznam prepo-
trebnih posegov in javnih in-
vesticij še kar dolg, naj tu kot
primer izpostavim le načrt za
javno kanalizacijo: glavne
N zbirne cevi so bile do zdaj po-stavljene le pod Narodno ce-sto in pod del Dunajske ter
Proseške ceste; kje je šele vse
ostalo...!
V preteklih desetletjih so
vzhodnokraške vasi doživele
neuravnovešen širitveni raz-
mah, še predvsem na Pa-
dričah in na Opčinah, čemur
nista sledila razvijanje urba-
nizacijskih del in širitev po-
nudbe javnih storitev. Vasi so
se vse bolj spremenile v “spal-
nice” za meščane, ki se zjutraj
odpravljajo na delo in v šolo
v Trst ter se zvečer vračajo do-
mov “na podeželje”, kjer je
zrak čistejši in kraljuje blažen
mir. S tem pa so nekoč pov-
sem slovenske vasi spremeni-
le svoj videz.
Skupen vsem je tudi problem
neurejenega odvajanja dežev-
nice s cestišča; že ob vsakem
manjšem nalivu se voda v va-
seh nabira sredi cest. Ne gre
samo za izvedbo teh del,
težava je v popolnem poman-
jkanju vzdrževanja, kajti z li-
stjem in peskom zamašeni
odtoki ne služijo ničemur. Ve-
liko nezadovoljstvo pov-
zročajo tudi zabojniki za od-
padke, potrebno bi bilo bolj
smotrno premisliti in urediti
mrežo ekoloških otokov. Na-
sploh nezadostna je tudi oce-
na storitev na področju
vzdrževanja zelenic, javnih
površin, odtočnih jarkov,
skratka, vzdrževanje javnega
prostora ni v redu. Kar se tiče
ponudbe predšolskih in šol-
skih storitev, pa ne morem
mimo ugotovitve, da kljub
dobro razviti mreži občinskih
jasli, vrtcev in rekreacijskih
središč ne ena ne druga me-
stna uprava ni znala zadostiti
povpraševanju slovenskih
družin po tovrstnih uslugah
v slovenskem jeziku na
tržaškem Krasu (jasli in do-
polnilne šolske storitve – SIS
za slovenske šole).
V rajonskem svetu ste bili v
obeh mandatih koordina-
tor urbanistične komisije.
Kako je potekalo delo v njej
in s katerimi načrti ste se
ukvarjali?
Urbanistična komisija je v ra-
jonskem svetu delovno telo,
ki pred zasedanjem
sveta pregleda in
preuči načrte zaseb-
nih in javnih gradenj,
ki jih občinski uradi
pošljejo svetu v vpo-
gled, da se v dodelje-
nem roku izreče o
njih. Mnenje rajon-
skega sveta je tu ob-
vezno, a za urade ne-
obvezujoče, ker ne
gre za tehnično
mnenje, pač pa, če
lahko tako rečem, za
“politično” mnenje.
Kljub temu smo
načrte pregledovali
tudi s pozornostjo do
tehničnih in urbani-
stičnih predpisov in
za mnoge “nespre-
jemljive” načrte smo
negativno mnenje
podkrepili prav z iz-
postavljanjem včasih
kar vprašljivih
načrtovalskih trikov
in s poudarjanjem ne-
gativnega vpliva, ki bi
ga izvedba takega
načrta imela na okol-
je, na življenje v vasi,
na prometno uredi-
tev in podob-
no. Prvi man-
dat je delo ko-
misije zaznamovala še
predkrizna gradbena
mrzlica, ki je v nekaj le-
tih spremenila videz
kraških vasi. Vse do
sprejetja zloglasnega
prostorskega načrta Di-
piazzove uprave, ki je
celoten postopek izve-
dla v “popolni” tajno-
sti, pa ji naposled ni
uspelo načrta dokončno odo-
briti v predvidenem roku in
je k sreči propadel. Upor proti
tistemu načrtu, ki bi v mno-
gočem oškodoval lastnike,
nekdanjo vojašnico pri Banih
pa potencialno spremenil v
novo bivanjsko naselje, se je
začel ravno v vzhodno-
kraškem rajonskem svetu.
Drugi mandat pa sta zazna-
movala sprejetje in odobritev
novega prostorskega načrta
Cosolinijeve uprave, ki se je
zadeve lotila na popolnoma
drug način, bolj participati-
ven. V tej luči in z namenom,
da občinski upravi posreduje-
mo želje in pričakovanja pre-
bivalstva, smo v vsaki vasi pri-
redili javno srečanje, na kate-
rem smo prisluhnili
občanom in zabeležili suge-
stije udeležencev ter na tej po-
dlagi sestavili poročilo - ne-
kakšne smernice - za vsako
vas posebej, ki smo ga nato
posredovali županu in pristoj-
nim odbornikom. Koliko so
od tega upoštevali, je pa dru-
go vprašanje...
Katere načrte je bilo mo-
goče speljati, katere pa ne?
Predvsem v prvem mandatu
je prejšnjemu predsedniku ra-
jonskega sveta kljub mestni
upravi z nasprotnim poli-
tičnim predznakom uspelo
iztržiti marsikateri vzdrževal-
ni poseg na cestah in javni
razsvetljavi, s Cosolinijevo
upravo pa je na Opčinah
končno prišlo do izrednih
vzdrževalnih del na poslopju,
kjer domujeta slovenska in
italijanska nižja srednja šola,
ob sočasni bonifikaciji vinil-
azbestnih podov. Zelo po-
membna pridobitev na po-
dročju izvajanja vidne dvoje-
zičnosti pa je bila letošnja na-
mestitev dvojezičnih kažipo-
tov, tabel in cestnih znakov
na celotnem območju Opčin
in tudi končno namestitev
nosilcev za slovensko zastavo
na pročeljih stavb slovenskih
šol. Sicer je do celovitega
uveljavljanja zakonodaje na
tem področju še daleč, prvi
koraki pa so le bili storjeni,
čeprav tik pred volitvami.
Glede nerešenih načrtov … pa
bi bil - žal - seznam predolg.
Katere pa so vsestranske
prednosti tržaškega Krasa?
Tržaški Kras še vedno priva-
blja tako meščane, ki prihaja-
jo predvsem v poletnih mese-
cih na oddih in skozi vse leto
na sprehode in tek po gozd-
nih stezah, kot najrazličnejše
ljubitelje in raziskovalce pod-
zemnega sveta od blizu in da-
leč. Poleg teh je vedno več tu-
di ozaveščenih odjemalcev, ki
cenijo naravne domače proiz-
vode in so pripravljeni po-
trošiti tudi kaj več za nabavo
“neposredno od pridelovalca
do odjemalca”, v smislu na-
ložbe v zdravo življen-
je. Ob tem bi še omenil
športni turizem, saj je
na območju od Trebč
do Bazovice kartirano
veliko območje, ki sega
tudi čez mejo, s po-
drobno karto za orien-
tacijski tek, primerno
za prirejanje velikih tu-
di mednarodnih
večdnevnih tekmo-
vanj, ki privabljajo ve-
liko število tekmoval-
cev in spremljevalcev iz
različnih evropskih
držav.
Katere dejavnosti (kme-
tijske, gospodarske, tu-
ristične) bi kazalo
spodbuditi?
Če hočemo spodbujati
turistično dejavnost in
ustvarjati s tem poveza-
na delovna mesta, ne
moremo mimo
vprašanja privlačnosti
in urejenosti prostora
in naravnega okolja,
razvitosti storitev, pove-
zav in gostinskih kapa-
citet na podeželju. K te-
mu lahko pripomorejo
tudi dejavnosti, ki so
primarno ustvarile in
ohranjale v času ti-
pično kraško gmajno: v
prvi vrsti so to kmetijske, živi-
norejske in gozdarske dejav-
nosti, ki same na sebi na
našem območju sicer ne mo-
rejo dosegati velikih raz-
sežnosti, so pa neobhodno
potrebne za omenjeni turi-
stični razvoj. Opuščanje teh
tradicionalnih dejavnosti v
povojnem času je privedlo do
zaraščenosti gmajne, ra-
zraščanja tujih invazivnih
vrst, propada krajinske in kul-
turne dediščine. Za razvijanje
turistične ponudbe bi bilo po-
trebno tudi ovrednotiti open-
ski tramvaj in poskrbeti za
promocijo tega zgodovinske-
ga prevoznega sredstva v po-
vezavi z dodatnimi ponudba-
mi, saj je čedalje več tujih obi-
skovalcev Trsta, ki se odločijo
za vožnjo s tramvajem.
Kraški prebivalci so večkrat
izrekli očitke na račun tega,
kako tržaška občina upra-
vlja kraško področje. Tako
je bilo v obdobju župano-
vanja Dipiazze, tako je bilo
tudi v času županovaja Co-
solinija. Ali se s temi očitki
strinjate?
Takole bom rekel: s palače,
kjer čas bijeta Mihec in Jakec,
se težko vidi čez kraški rob. Za
to je potrebno povzpeti se na
planoto.
V čem sta si bila ‘prvi’ Di-
piazza in ‘edini’ Cosolini
različna glede odnosa do
kraškega področja?
No, omenil sem že različen
pristop enega in drugega k
postopku priprave novega
prostorskega načrta, ki tako
ali drugače nedvomno vpliva
na življenje in lastnino ter de-
javnosti lokalnega prebival-
stva. Poleg tega ne moremo
niti prezreti dejstva, da je Di-
piazza razpolagal z višjim pro-
računom in bi lahko postoril
marsikaj več na Krasu, Coso-
lini pa je nastopil prav ob fi-
nančni krizi in ob zloglasnem
“paktu stabilnosti”, kar je po-
trebno objektivno upoštevati
pri ocenjevanju njegovega de-
la in uspeha. Tudi omenjeni
posegi v izvajanju vidne dvo-
jezičnosti kažejo nedvomno
na različni odnos enega in
drugega do tega vprašanja.
Kakšen odnos boste vzpo-
stavili s centralno občinsko
oblastjo kot predsednik ra-
jonskega sveta, organa, ki
je izraz področja in izraža
neposredno vez s prebival-
ci?
Vsekakor nameravam vzpo-
staviti z občinsko upravo nor-
malen “institucionalen” od-
nos, saj predstavljam organ,
ki ima v svoji sredini – sicer v
manjšini – tudi predstavnike
strank večine, ki zdaj upravlja
tržaško občino. Navsezadnje
imajo tudi oni interes, da se
problemi območja, v katerem
živijo, rešujejo.
Katere nasvete vam je dal
vaš predhodnik, Marko
Milkovič, ki je deset let vo-
dil vzhodnokraški rajonski
svet?
Bolj kot z nasveti me je prav
on vztrajno spodbujal, naj
sprejmem izziv ponovne kan-
didature. Menil je, da bo ob
splošni prenovi sveta potreb-
no ohraniti in ovrednotiti tu-
di izkušnje, ki so se nabrale v
preteklem desetletju, da bi
imelo delovanje prenovljene-
ga organa tudi neko kontinui-
teto, da ne bi šle v pozabo za-
deve, ki še niso bile rešene.
V čem menite, da se bo
vaša politika razlikovala od
njegove?
Normalno se različne značaj-
ske poteze posameznika zrca-
lijo tudi v različnem pristopu
k zadevam in problemom, ki
se pojavijo na poti. Poleg tega
imajo nedvomno na to vpliv
tudi različne življenjske in po-
klicne izkušnje. Težko bi vna-
prej napovedoval, v čem se bo
moja politika razlikovala od
Milkovičeve. Za oceno bodo
v času poskrbeli drugi.
IG
Vasi so se v preteklih desetletjih vse bolj
spremenile v “spalnice“ za meščane, 
ki se zjutraj odpravljajo na delo in v šolo
v Trst ter se zvečer vračajo domov” 
na podeželje“, kjer je zrak čistejši 
in blažen mir. S tem pa so nekoč povsem
slovenske vasi spremenile svoj videz.
Opuščanje teh tradicionalnih
dejavnosti v povojnem času 
je privedlo do zaraščenosti
gmajne, razraščanja tujih 
invazivnih vrst, propada 
krajinske in kulturne dediščine. 
Foto IG
Videmska / Aktualno21. julija 201612
  etošnja tradicionalna med-
narodna Poletna šola Bovec
bo v organizaciji celovške
univerze potekala od 15. do 29. av-
gusta 2016. Poleg Filozofske fakul-
tete Univerze v Ljubljani se Polet-
ne šole Bovec vsako leto udeležuje-
jo udeleženci z uni-
verze v Celovcu,
Trstu, Vidmu, Uni-
verze na Primor-
skem, univerze na
Reki in v Mariboru.
Na temo letošnje Po-
letne šole, Umetno-
stno in kulturno po-
sredovanje v Alpsko-
Jadranskem prosto-
ru, bodo potekali
predavanja in delav-
nice, organizirani
bodo ekskurzije in
ogledi mesta, osnova
pa je udeležba na je-
zikovnih tečajih slovenskega,
nemškega, hrvaškega, furlanskega
in italijanskega jezika pod naslo-
vom Mi in naši sosedje.
Ko je leta 1994 stekla prva Poletna
šola, takrat pod imenom Poletna
univerza, si najbrž nihče od po-
budnikov ni mislil, da bo ta med-
narodni izobraževalni projekt do-
bil tako časovno razsežnost in traj-
nost. Z današnje perspektive lahko
rečemo, da je Poletna šola v Bovcu
nekaj izrednega, posebnega in en-
kratnega.
Nastala je v posebnem in izjem-
nem političnem kontekstu. Histo-
rično gledano, je bil to čas velikih
družbenih, političnih in socialnih
preobratov in premikov v Evropi.
L Pobudo za ta projekt lahko doja-memo, če vemo, da je primerjalnozavedanje večine ljudi, kaj Evropo
ločuje in kaj se z njimi dogaja na
obeh straneh “železne zavese” ko-
nec 80. let in na začetku 90. let
prejšnjega stoletja, in da se je tedaj
spremenila politična podoba
Evrope. V takem ozračju je po-
membno poudariti, da so pobud-
niki te bovške Poletne šole, med
katere lahko štejemo tudi takrat-
nega bovškega župana, zdaj rajne-
ga Andrea Stergulca, prav tako raj-
nega profesorja Andreasa Morit-
scha, sicer rojaka, rojenega v Ziljski
dolini, prvega vodje Poletne šole,
in njegovega naslednika, prav tako
rajnega, Karla Stuhlpfarrerja, doje-
li in izrabili to odprto časovno
okence in tudi v prid narodnim
skupnostim v sosednjih državah
razvili temu duhu primerno izo-
braževalno ponudbo.
Bovec so izbrali ravno zato, ker
zgodovina temu kraju ni priza-
našala; zdelo se
jim je pomem-
bno, da deluje
Poletna šola
prav tu, v tem
kraju kot izzivalen medkulturen
mirovni projekt, ki skuša pridobiti
mlade ljudi, da se zavedajo svoje
odgovornosti pri razvijanju in
ohranjevanju družbene raznoliko-
sti.
Danes ugotavljajo, da je ta projekt
Poletne šole veliko
dosegel in veliko
spremenil. V teh 20
letih je to šolo obi-
skovalo mnogo štu-
dentskih generacij iz
Slovenije, Avstrije,
Italije, Hrvaške, Ma-
kedonije, Slovaške in
Ukrajine. Tu so si
osvojili nove jezike
in pridobili novo
znanje o aktualnih
družbenih temah.
Študenti so to okoli-
co spoznali kot nekaj
posebnega, spoznali
so kulturne, politične, jezikovne,
socialne in ekonomske posebnosti
tega kraja. Posebej pomembno pa
je to, da so tu nastala nova poz-
nanstva in prijateljstva. In prav je,
da Bovec ni samo kraj kognitivne-
ga učenja, ampak tudi kraj emo-
cionalnega in socialnega učenja.
Oganizatorji in udeleženci upajo,
da bo Poletna šola ostala kot neke
vrste kal, iz katere naj vzklije veliko
idej za sodelovanje, medsebojno
spoštovanje in sožitje v alpsko-ja-
dranski regiji. Pobudniki Poletne
šole so imeli vizijo, ki so jo začeli
uresničevati, in del te vizije razvi-
jajo tudi današnji profesorji in štu-
denti.
Miran Mihelič
Razveseljive novosti 
Zelena mobilnost
prihodnosti tudi v Sloveniji!
  raji na relaciji Bovec, Ko-
barid in Tolmin so ob sve-
tovnem dnevu okolja in
ob koncu Evropskega zelenega
tedna postali del “Zelene Kelti-
ke”. Gre za projekt polnilnic za
električne avtomobile v večjih
krajih regionalne ceste med Bov-
cem in Idrijo, kjer so polnilnice
postavili že nekaj pred tem. Po-
membno je, da je velik del teh
polnilnic ob robu Triglavskega
narodnega parka in delno tudi
sosednjega Parka Julijskega pred-
gorja. Partnerji so to imenovali z
geslom Zelena mobilnost pri-
hodnosti bo tudi slovenska!, saj
stoji na tej relaciji kar 8 polnilnic.
Tako je tudi domačim in tujim
turistom z električnimi vozili da-
na na razpolago infrastruktura za
brezskrbno in okolju prijazno
vožnjo v čistem okolju.
Na pobudo in ob botrstvu Rotary
kluba in drugih so postavili in 5.
K junija odprli polnilnico za elek-trične avtomobile tudi v Bovcuin istega dne še v Kobaridu in
Tolminu. Kot je bilo povedano,
lahko v enem dnevu napolni teh
osem električnih polnilnic “Ze-
lene Keltike” vsa v Sloveniji regi-
strirana električna vozila. Še na-
prej si bodo prizadevali, da bo na
Keltiki vzpostavljena temeljna in-
frastrukturna mreža za uporab-
nike električnih vozil, saj lahko
v enem dnevu polnijo do 400 vo-
zil, kar trenutno ustreza vsem re-
gistriranim vozilom v Sloveniji,
je poudaril Iztok Seljak iz Hidrie.
Dodatno pa bosta postavljeni po
dve še v Ajdovščini in Medvodah.
Evropska komisarka za transport
Violeta Bulc je ob odprtju prve
polnilne postaje poudarila:
“Elektrifikacija ponuja veliko pri-
ložnost. Vse se ne bo zgodilo čez
noč, saj še vedno čez 95% prome-
ta temelji na nafti. Odločili smo
se za postopno, trajnostno narav-
nano evolucijsko strategijo, ki v
prvi vrsti poudarja elektrifikacijo
uporabnikov. Aktivnosti, kot je
današnja, zato podpiramo tudi fi-
nančno”. Projekt vodi Hidria iz
Idrije s številnimi partnerji.
Seveda je to šele prvi od številnih
možnih projektov pri nas.
Računajo, da bodo prav ti prvi
koraki čez 20 ali 30 let ustvarili
drugačno podobo prometa v
Evropi in še marsikje drugje.
V naši soseščini Italije, Avstrije,
Madžarske... potrebujemo polnil-
no infrastrukturo, da te avtomo-
bile približamo prebivalcem.
Krasno je, da ima Slovenija v teh
lepih krajih celo mrežo polnil-
nic”, je še povedal predsednik
evropske platforme za transport
ERTRAC Stephan Neugebauer in
spomnil, da so postale vizije iz-
pred desetih let danes realnost.
“Ko razmišljamo o prihodnji mo-
bilnosti, bo nekoliko težja kot se-
daj. Omogočiti moramo novo
mobilnost, da ohranimo to kra-
sno naravo”, je dejal in dodal, da
morajo prav mladi sanjati,
ustvarjati inovacije. Ko je nago-
voril prisotne šolarje, je izposta-
vil predvsem tehnične inovacije,
tehnične rešitve, ki bodo varova-
le okolje in obenem omogočale
mobilnost. “Dragi dijaki, raz-
mišljajte o tem, da boste postali
inženirji, kajti ti bodo reševali iz-
zive prihodnosti”. V Bovcu je
polnilnico slavnostno odprl
predsednik države Borut Pahor,
kulturni program pa so pripravili
učenci OŠ Bovec.
MM
Odprtje polilnice pred marketom Kmetijske zadruge v Bovcu
Prehrambne navade v Sloveniji
Slovenec lani zaužil 121 kg
žit in 83 kg sadja
  rebivalec Sloveni-
je je lani porabil za prehra-
no največ žit, in sicer 121
kilogramov, kar je se-
dem kilogramov manj
kot leto prej. Vse več po-
jemo zelenjave - poraba
se je zvišala za pet kilo-
gramov, povprečen Slo-
venec jo je lani zaužil
109 kilogramov.
Povprečen prebivalec
Slovenije je lani porabil
tudi 83 kilogramov
svežega sadja, 88 kilo-
gramov mesa, 68 kilo-
gramov krompirja, 11
kilogramov jajc ter ne-
kaj več kot kilogram
medu, kažejo nedavno
objavljeni podatki stati-
stičnega urada.
Posebno nizko stopnjo
samooskrbe sta lani iz-
kazovali bilanci zelenjave in
krompirja. Pri zelenjavi je znašala
39 odstotkov, pri krompirju pa 59
odstotkov. Stopnja samooskrbe v
bilanci za žito je dosegla 73 od-
P stotkov oz. štiri odstotne točkemanj kot v prejšnjem letu. Do-mača proizvodnja žit je v tem le-
tu dosegla nekaj več kot 620.000
ton, domača potrošnja pa skoraj
860.000 ton.
Domača prireja mesa je v letu
2015 dosegla skoraj 135.000 ton,
domača potrošnja mesa (ta je v
celoti namenjena za prehrano)
pa okoli 180.000 ton. Stopnja sa-
mooskrbe z mesom je
bila v primerjavi z le-
tom 2014 nekoliko
nižja.
Slovenski čebelarji so
lani pridelali več medu
kot v prejšnjem letu,
proizvodnja točenega
medu je namreč
znašala okoli 2000
ton. Stopnja samoo-
skrbe z medom je lani
dosegla 71 odstotkov,
precej več kot v letu
2014, ko je znašala le
20 odstotkov.
Po statističnih podat-
kih je v Sloveniji proiz-
vodnja svežega sadja v
letu 2015 znašala
156.000 ton, domača
potrošnja pa skoraj 260.000 ton.
Stopnja samooskrbe je v tem letu
dosegla 61 odstotkov, prebivalec
Slovenije pa je v povprečju pora-
bil 83 kilogramov svežega sadja.
Sproščeno pri ogledu zgodovinskih
in naravnih zanimivosti
  kstanič je izvorno istrski priimek, ki je na-
stal šele sredi prejšnjega stoletja. Gre za
enega najmlajših slovenskih priimkov, s
skupnim prednikom, ki pa je ovit v tančico
skrivnosti.
Današnji zapis priimka Ekstanič najdemo prvič
leta 1950 v vojaški knjižici kot Ekštanić. Malce
prej, leta 1947, pa kot Ekštajen v izpisku iz po-
ročne knjige. Nedvomno pa gre izvorno za
nemški priimek Eckstein.
Njegov prvi nosilec je bil Viljan Ekstanič, ki je
zgodbo o nastanku priimka in svojem poreklu
odnesel s seboj v grob. Danes ne vemo niti za
točen datum njegovega rojstva, kaj
šele za kraj. Uradni podatki v doku-
mentih pa se razlikujejo. Viljan (Vi-
li) se skrivnostno pojavi takoj po
koncu druge svetovne vojne v Raši
pri Labinu na Hrvaškem, kjer se po-
roči in ustvari družino. O svojem
življenju med drugo svetovno voj-
no, ki je očitno ključno vplivala na
življenje družine, ni nikoli hotel
govoriti. Tudi o sorodnikih ne. Znal
pa je zelo dobro nemško. Nekoč je
omenil le teto, ki naj bi živela v
okolici Brežic, a je ni hotel nikoli
iti obiskat niti vzpostaviti stikov.
Šele na smrtni postelji je sinu zau-
pal imena svojih staršev in sorojen-
cev. Postalo je jasno, da gre za
nemško judovsko družino. Verjetno
je bežala pred holokavstom po bal-
kanski poti proti Izraelu in Viljan je
zaradi neznanih razlogov ostal v Istri.
Eckstein pomeni v nemščini vogelni kamen.
Eck pomeni vogal, stein pa kamen. Priimek je
nastal verjetno, ker so nekemu človeku pripisali
lastnosti vogelnega kamna (trden, ključen, po-
memben). Druga možnost pa je, da gre za kam-
noseka ali zidarja, ki je dobil priimek zaradi svo-
jega poklica. Najdemo ga v Nemčiji in nekdanji
Avstro-Ogrski. Danes je priimek razširjen po
vsem svetu. Samo v ZDA je okoli 2500 Eckstei-
nov. Najdemo tu-
di novejše ra-
zličice priimka:
Echstein, Eckstine,
Exteine. V enci-
klopediji pa najde-
mo tudi nekaj sve-
tovno znanih Ecksteinov med športniki, tu-
di olimpijci. Eckstein NO 5 je najstarejša še
vedno živa nemška znamka cigaret. Proiz-
vajati jih je začel nemški Jud
Abraham M. Eckstein v Göttinge-
nu (1854).
Niso vsi Ecksteini potomci istega
Ecksteina. Zaradi razširjenosti in
pogostnosti je veliko bolj verjet-
no, da so posamezne rodbine dobile
priimek samostojno. Eckstein velja za
priimek nemških judov. A vendar je
med Ecksteini tudi veliko Nemcev, ki
niso judje. Tako najdemo Ecksteine ne
samo med žrtvami holokavsta, ampak
tudi med nacističnimi oficirji.
Glede na nedvomno hude razmere, v katerih je
živela družina Viljanovih staršev v času vzpona
nacistov na oblast, je povsem običajna njegova
nezaupljivost do oblasti, kar je privedlo do pri-
krivanja prave identitete. Razumljivo je tudi, da
ni bil zaupljiv tudi do povojnih jugoslovanskih
komunističnih oblasti, ki so v tistem času v za-
pore in delovna taborišča zapirale na tisoče pov-
sem nedolžnih ljudi. Človek, ki je doživel pre-
ganjanje in bil na robu smrti, tega ne pozabi ni-
koli.
Kraj Viljanovega rojstva je neznanka. Zapisanih
je več različnih imen krajev. Najbolj verjetno je,
da je bil rojen na Spodnjem Saškem v kraju
“Novi fort”. Za kateri kraj gre, pa ni jasno.
E
ISTRSKI PRIIMKI (3)
Tino
 M
a
m
ić
Prvi dokumentirani zapis priimka Ekstanič.
Trgovina v Bratislavi, ki jo je imel v lasti Eckstein, je bila leta 1939 tarča
antisemitskega napada.
EKSTANIČ
20 let izobraževalne ponudbe celovške univerze Alpe Adria 
Mi in naši sosedje
Slovenija 21. julija 2016 13
  Sloveniji obstaja globok prepad
med življenjem t. i. navadnih lju-
di in politiko, ki se v bistvu zav-
zema zgolj za svoj temeljni cilj, to je osta-
ti na oblasti ali pa si jo pridobiti. Počit-
niški čas se navzven kaže tako kot vedno,
toda gre le za videz in napačen vtis.
Množica ljudi se namreč že pripravlja na
jesen, ko se bodo življenjske in družbene
razmere za tistih več kot 300.000
državljanov, ki že zdaj živijo v težavah in
stiskah, najbrž še poslabšale. Predsednik
vlade Miro Cerar nikoli ne govori o obu-
božanih Slovencih; sodeč po njegovih
nastopih in besedah v javnosti, pa kaže,
da se celo sramuje t. i. “malih ljudi in
delavcev”. To je sicer veljalo tudi za nek-
danjega finančnega ministra Dušana
Mramorja, ki naj bi odstopil zaradi preu-
trujenosti in drugih osebnih razlogov.
Njegov odstop je bil že osma zamenjava
ministrov v zdajšnji koalicijski vladi, ki
jo je Dušan Mramor še bolj oslabil. Po
nekaterih mnenjih je namreč veljal za
“edinega prvega kategornika v vladi”.
Toda komu v omenjenih razmerah in
vzdušju priznati zaslugo in pomen za
delovanje tudi zdaj med počitnicami?
Izbrali smo Slovensko karitas, ki zbira
prispevke za 12.000 slovenskih otrok,
katerih svojci nimajo denarja ali drugih
možnosti za nabavo šolskih potrebščin.
Karitas nastopa in pomaga s pojasnilom,
naj “darujmo nekaj od svojega, da bo
otrokom, potrebnim pomoči, jeseni ko-
rak v šolo lažji”. Dodati gre, da bi po do-
ločilih slovenske ustave osnovnošolsko
izobraževanje moralo biti brezplačno.
Vendar nikoli ni bilo tako, saj je bil ved-
no potreben prispevek staršev. Nabava
šolskih potrebščin za otroka, ki gre prvič
v šolo, stane letos najmanj 200 evrov.
Analiza širšega družbenega prizorišča,
tudi upoštevaje razne ankete in javnom-
nenjske raziskave, potrjuje, da se v Slo-
veniji v zadnjem času pojavljajo najra-
zličnejše teze in mnenja tudi o tem,
kakšno oblast sploh imamo v državi.
Najbolj dvoumen in nejasen je tudi v
tem primeru premier Miro Cerar, ki se
je programski konferenci svoje stranke,
Stranke modernega centra, razglasil za
nekakšnega varuha države, “ki jo je tre-
ba ubraniti pred mafijo in lobiji”. Pravi,
da smo pred odločitvijo o tem, kakšno
državo hočemo imeti, mafijsko ali mo-
derno. Po njegovi že znani in ustaljeni
navadi je tudi tokrat dejal, “da bo zadevo
z mafijo in lobiji globlje preučil”. Po ne-
kem drugem prepričanju “je Slovenija v
posesti oblasti, ki je nekakšna mešanica
državnega kapitalizma in socializma”.
Mišljen je seveda prosvetljeni in v mar-
sičem poduhovljeni socializem, ki ne
povzroča več človeških žrtev, kot jih je
nekoč. Vendar pa slovenski socialisti, to
je levičarji, tudi ne morejo navesti no-
bene države na svetu, kjer bi uspeval ra-
dikalni socializem. Predmet
polemike je postal tudi na-
stop kardinala Franca Rode-
ta v Šentjoštu nad Horju-
lom, na tamkajšnji proslavi
25-letnice samostojne
države. V tej vasi so julija leta
1942 ustanovili prvo vaško
stražo v Sloveniji. Kardinal
Franc Rode je bil
oster in natančen v besedah in
pojmih, kar je sicer njegov znani
slog. Poudaril je, “da so komuni-
sti zasejali sovraštvo in s tem po-
rušili narodno enotnost med
Slovenci”. Svoj poseg je jasno
usmeril tudi Peter Sušnik, pred-
sednik Nove Slovenske zaveze.
Dejal je: “Naš problem, podoben
kot v letih 1941 in 1942, je, da
demokratični tabor slovenskih
politikov, strank, mislecev in ci-
vilne družbe ne loči kratko-
ročnih lastnih koristi od vitalnih
interesov slovenskega naroda.
Ob tem se je treba stalno
spraševati, koliko drugorazred-
nosti bomo morali še trpeti in
prenesti”.
Razmere v Sloveniji nekateri po-
nazarjajo tudi s trditvijo o
državljanski vojni, ki da že pote-
ka v državi, dr. Erik Brecelj z onkološkega
inštituta pa z mnenjem, “da razmere
mejijo že na vojno stanje”. Pisatelj Alek-
sander Zorn je v tedenskem magazinu
Reporter zapisal: “Piše se nova zgodovi-
na osamosvojitve Slovenije. Taka, ki bi
naredila tiste, ki so jo skušali preprečiti,
za prave osamosvojitelje. Že stopajo brez
sramu po preprogah državnih proslav.
Ko bo to uspelo, ko bo potvorjena zgo-
dovina postala uradna, bo prišla tudi v
učbenike z novimi imeni vred. Izbruh-
nila bo v vseh knjigah naenkrat, ob fan-
farah medijev na novo ustvarjene demo-
kracije”. Gašper Rudolf, župnik v Meda-
ni v Brdih, je v glasilu Briški časnik zapi-
sal, “da imamo državo notranje razkla-
no, skregano, ščuvano, obremenjeno s
krivicami, sebičnostjo in z dolgovi. Več
kot dve desetletji pasemo sebičnost, ne-
spamet in četo zajedalcev”.
Menimo, da nihče ne more predvideti
in napovedati, kaj se bo s Slovenijo do-
gajalo v prihodnje. Odstop vlade, kljub
sporom in razprtijam med ministri, ni
verjeten. Premier Miro Cerar namreč
lahko zmeraj računa na večino glasov,
ki jih ima sedanja koalicija v parlamen-
tu. Spori med političnimi strankami se
bodo sicer nadaljevali in celo širili, a so
za vlado brez večjega pomena, ker pač
nimajo izvršilne moči. Domnevno vlada
ne bo v prihodnjih dveh letih trajanja
svojega mandata izvedla nobene refor-
me, stremela naj bi zgolj k težnji, da osta-
ne na oblasti, torej da vodi Slovenijo.
Žal, pa so slovenski volivci politično rav-
nodušni, povsem strpni do vlade in vseh
njenih ukrepov. Banke so si na primer
prilastile okoli 5 milijard evrov od dav-
koplačevalcev, vendar tudi te goljufije
ne usmerijo državljanov v odpor. V Slo-
veniji je žal bolj prepričljivo
mnenje, da so vsi v politiki
pokvarjeni, zato naj državljani
ne zaupajo nikomur, češ da bo
politika itak ukrepala in rav-
nala po svoje. Takega mnenja
naj bi bilo kar okoli 60 odstot-
kov slovenskih volivcev.
Vendar pa navajam dve novo-
sti, ki sta nemara aktualni in
spodbudni vsaj za del javnosti.
V Ljubljani je vnovič zaživel
Klub zamejskih študentov iz
Trsta in Gorice. Sicer se je prva
generacija študentov iz zamej-
stva v slovensko glavno mesto
odpravila na študij že v petde-
setih letih prejšnjega stoletja,
posamezniki nemara že prej.
V tem študijskem letu samo v
Ljubljani študira okoli 70 štu-
dentov oziroma študentk iz
Trsta in Gorice. Predsednik
kluba je študent medicine Jernej Legiša.
V Goriških Brdih pa je bila volilna
skupščina območnega odbora Združen-
ja za vrednote slovenske osamosvojitve,
za Brda, Števerjan in Gorico. Za novega
predsednika je bil soglasno izvoljen na-
rodnoobrambni delavec in voditelj, po-
litik in poslovnež Marjan Terpin iz Šte-
verjana. Nasledil je nedavno umrlega
predsednika omenjenega združenja, Pe-
tra Stresa.
Marijan Drobež
V
  ezadovoljstvo v Luki Koper je
povzročala cela vrsta spodrslja-
jev in vprašljivih odločitev mi-
nistrstva za infrastrukturo. Npr. nezrela
začetna izjava ministra Petra
Gašperšiča, da namreč drugega tira Ko-
per-Divača Slovenija ne bo potrebovala
še 30 do 40 let. Pa “fiasko”, ki ga je
doživel s problematično študijo OEC,
ki jo je logistična stroka strgala, in z
neuspelim amaterskim poskusom kan-
didiranja za evropska sredstva za drugi
tir. Napetosti naj bi nastajale tudi zaradi
zavlačevanja ministrstva pri potrjevan-
ju razvojnega programa Luke Koper, pri
izdajanju soglasij za izvajanje posamez-
nih del v pristanišču in pri dodeljevan-
ju novih potrebnih manipulativnih
površin. Tudi ustanovitev projektnega
podjetja javno zasebnega partnerstva
za izgradnjo drugega tira in III. pomola
(JZP) je stroka ocenila za povsem ne-
primeren projekt (drag, zamudniški,
tvegan idr.), za katerega ni pravih izgle-
dov, da bi lahko uspel. Razhajanja so
bila prisotna tudi okrog vprašanja, ali
naj v pristanišču deluje en sam konce-
sionar, za kar se je zagrizeno borila Lu-
ka, ali pa naj se vključi še kdo drug, kar
je zagovarjala vlada. Na kar je Cerar z
usodno zamenjavo nadzornikov, tudi
prek razkritih nespretnih laži, dregnil
v nevralgično točko nadzora nad Luko,
ki se mu rdeči botri ne mislijo odpove-
dati, in se mu je “zgodila kar ulica”, ne
samo divji “štrajk”. Nekdanji predsed-
nik uprave Luke Bruno Korelič je nam-
reč v intervjuju za PN (9. 6. 2016) javno
obelodanil, da so mu pri novačenju za
načrtovan prenovljen nadzorni svet so-
govorniki “namignili, da je zamenjava
nujna zaradi nekooperativnosti uprave
z večinskim lastnikom, to je z vlado”.
Medtem ko pa naj bi Cerar ob svojem
nedavnem obisku Luke, pred uporom,
nasprotno dejal, “da so z rezultati po-
slovanja in vizijo razvoja podjetja zado-
voljni … in da ni razlogov za zamenja-
vo, dokler dobro delajo in ustvarjajo
dobre poslovne rezultate”. V zvezi s
koncesionarji pa je Korelič omenil Ce-
rarjevo izjavo na sedežu uprave Luke,
da so se “enotno dogovorili, da ne
iščejo novega koncesionarja za prista-
nišče, temveč najustreznejšo obliko fi-
nanciranja projekta” (to je JZP, prip.
avt.). Minister Gašperšič pa naj bi, na-
sprotno, “iskal partnerje za vlaganja v
projekt ter ponujal koncesijo za novoz-
grajeno progo in III. pomol, za katerega
pa ima veljavno koncesijsko pogodbo
že Luka”. Pridružil se je še nesrečni spo-
drsljaj sekretarja na gospodarskem mi-
nistrstvu Metoda Dragonje z nere-
sničnimi podatki o Luki in v podjetju
je prekipelo. Priložnost so izkoristili
skriti režiserji dogajanja in ljudi dobe-
sedno poslali na barikade, s povzročit-
vijo ogromne materialne in poslovne
škode udeležencem v prometni verigi,
z ladjami, čakajočimi na pretovor, s sto-
tinami čakajočih vlakovnih kompozicij
na postajah in izogibališčih ter tisoči
izločenih tovornjakov ob cestnih pro-
metnicah.
Vloga domačih “rdečih Kmerov” pri
uporu v Luki
Uporu zato, ker so prevratniki v svojem
revolucionarnem zanosu pohodili
stavkovne predpise, ignorirali zakon o
lastnini in njenih pravicah, se samo-
voljno razglašali za gospodarje prista-
nišča itn. Enega prvih zloslutnih opo-
zoril nam je pred leti, ob posvetovalnih
pogovorih slovenske vlade z Deutsche
Bahnom kot potencialnim investitor-
jem v drugi tir in III. pomol, dal pred-
stavnik obalnega sindikata z grožnjo,
da ne bodo dovolili, da bi “Švabi” v mi-
ru dosegli to, česar niso mogli z
orožjem. S čimer se je še tričetrt stoletja
po končani vojni šel Nemce in partiza-
ne. Vidni akter upora Mladen Jovičić,
delavski predstavnik v nadzornem sve-
tu Luke, pa je ob razhajanjih okrog
koncesionarjev zagrozil ministru
Gašperšiču (Reporter, 12. 10. 2015), “da
bo pri teh odločitvah moral računati
tudi na delavce, ker bodo brez nas
težko pridobili partnerja. Ni nujno, da
organiziramo stavko. Zadošča
državljanska nepokorščina, pa naj
pošlje policijo in vojsko nad nas”. S
čimer je že pol leta pred uporom javno
napovedal scenarij dogodkov, ki smo
jim ravnokar bili priča. Zato deluje ne-
prepričljivo izjava predsednika luške
uprave Draga Matića, naj bi šlo za spon-
tan delavski upor in da člani kriznega
štaba Luke (uprava, predstavniki dveh
reprezentativnih sindikatov in sveta
delavcev) niso bili predhodno ob-
veščeni o dogodku. Prej bo držalo, da
so zanj dobro vedeli, le da so jim stvari
ušle iz rok in so potem prevzeli vajeti v
roke skriti akterji iz ozadja. Kajti izved-
ba več zaporednih javnih manifestacij
s tisoč in več udeleženci terja priprave,
obveščanje, logistiko, preskrbo in
plačilo prevozov itn., kar zmorejo samo
utečene organizacije z razpoložljivimi
finančnimi sredstvi. In te so s svojimi
kričavimi in napihnjenimi gesli “Pri-
morska je vstala”, “Slovenija je vstala”
itn. poskušale uprizoriti nič manj kot
svojo “mini revolucijo”. Posebej bode
pri tem v oči tudi dejstvo, da so na pro-
tivladno manifestacijo v Ljubljani po-
slali svoj pomladek tudi “vladni” So-
cialni demokrati, kar je razkačilo Ce-
rarja, povzročilo nove hude razpoke v
koaliciji, in bi lahko pomenilo, da strici
iz ozadja že iščejo “nov obraz”. Veliko
pove tudi rdeča ikonografija manifesta-
cij in levičarski hujskaški in zavajajoči
slogani. Kot npr. izjava, da so prista-
nišče zgradili zgolj luški delavci, ko pa
je znano, da je npr. samo v letih 1975-
1990, to je polnih 15 let, celotno slo-
vensko gospodarstvo prek Samouprav-
ne interesne skupnosti za železniški in
luški promet prispevalo nepovratna
sredstva za izgradnjo luške infrastruk-
ture v skupni višini okrog 60 milijonov
dolarjev. Ali pa lažniv slogan, da vlada
namerava prodati in s tem uničiti Luko
Koper, ko pa se ve, da koncesija ni raz-
prodaja, in da je parlament v potrjeni
strategiji upravljanja z državnimi na-
ložbami uvrstil Luko Koper med stra-
teške naložbe, v katerih bo vlada
obdržala večinski delež.
Nedorečena temeljna dilema spora
Luka Koper se že dolgo upira vključitvi
novega koncesionarja v pristanišče z
utemeljitvijo, da se je sedanji model
upravljanja z enim koncesionarjem iz-
kazal za uspešnega. To je verjetno res,
vendar s pripombo, da s tem hkrati bra-
ni svoj ugodni monopolni položaj v
pristanišču, ki pa praviloma ni garan-
cija za dobro delo. Vlada prav tako dol-
go prizadeto poudarja, da se preza-
dolžena Slovenija ne more še naprej za-
dolževati, niti za izgradnjo drugega tira
niti za večje luške naložbe, in da obsta-
jajo zainteresirani strateški partnerji, ki
so pripravljeni vlagati v drugi tir pod
pogojem, da dobijo mesto tudi v pri-
stanišču. To dilemo je treba na podlagi
tehtnih argumentov, pod nadzorom
strokovne in laične javnosti, takoj ra-
zrešiti, ker se brez tega ne da uspešno
voditi in razvijati podjetja, ki je ena od
lokomotiv slovenskega gospodarstva.
Tudi zunanji komentatorji (npr. Andrej
Berdon, Primorski dnevnik, 1. 4. 2016)
opozarjajo, “da ideološki spor med
privrženci privatizacije in zagovorniki
javnega upravljanja hromi Luko Koper,
medtem ko sosedna pristanišča hitijo
naprej”. Zavedajoč se izjemnega kon-
junkturnega trenutka, ki ga Berdon
imenuje “biznis stoletja” in ki ga
ustvarjajo visoka gospodarska rast azij-
skih tigrov, njihov povečani blagovni
promet s srednjo Evropo in podvojitev
kapacitet Sueškega prekopa. Trst in Re-
ka npr. že uresničujeta bistveno po-
večanje kapacitet za pretovor kontej-
nerjev, te paradne discipline sodobne-
ga pomorskega prometa, na okrog
1,300.000 TEU. In to pretežno s sredstvi
tujih strateških partnerjev-koncesio-
narjev. Luka Koper pa, ki je doslej imela
primat v kontejnerskem prometu, bo
kljub povečanju sedanjega terminala v
lastni režiji ostala s svojimi zmogljivo-
stmi (1,150.000 TEU) na repu. Kajti že
končan projekt za nov kontejnerski ter-
minal (III. pomol), v vrednosti okrog
500 mio evrov, že poldrugo desetletje
čaka na svojega investitorja, ker preza-
dolžena država in domače obubožane
banke nimajo dovolj kapitala, tujega pa
zagovorniki javne lastnine razglašajo
za “nacionalno katastrofo”. Kot dokaz,
da to ni tako, je Berdon navedel primer
grškega pristanišča Pirej, v katerega je
leta 2009 vstopila velika kitajska ladjar-
ska družba Cosco Pacific, vložila v nje-
govo posodobitev 500 mio evrov,
ustvarila kakih 1000 novih delovnih
mest, prvih pet let vlagala vanj ves do-
biček, plačevala državi milijonske letne
koncesnine in davke in vse gradbene
posle dodelila grškim podjetjem. Torej
veliko, veliko snovi za resen in poglo-
bljen razmislek.
Milan Gregorič
N
Luka Koper / Hudi spodrsljaji ministrstva za infrastrukturo in vlade
Upor v Luki Koper tudi posledica vrste
napak slovenske vlade
V Ljubljani vnovič zaživel Klub zamejskih študentov 
Zdajšnja oblast Slovenijo
usmerja v negotovost
Dušan Mramor
Aktualno21. julija 201614
NATUROPATSKI NASVETI (117)Erika Brajnik
ZLO, BES IN JEZA
Zadnje čase smo na televiziji in družbenih
omrežjih priča nasilnim dogodkom, za kate-
re si ne bi mogli predstavljati, da lahko ob-
stajajo, pa vendar so žal del vsakdana. Vsak-
do izmed nas se ob tem vprašuje, kako je to
sploh mogoče.
Stari kitajski pregovor pravi: “Nič, kar ni člo-
veškega, nam ni tuje”. Smo ljudje, smo
skupnost in v vsem, kar se dogaja okoli člo-
veške skupnosti, se zrcalimo tudi mi. Samo
človek je sposo-
ben tako grozovi-
tih dejanj, živali
tega niso, saj sledi-
jo nagonu, človek
pa ima lastno vo -
ljo in to dejstvo
nas lahko spreme-
ni v okrutneže.
Mar lahko obvla-
dujemo te nago-
ne? Seveda jih lah-
ko, samo hraniti
jih ne smemo. Pa
poglejmo podrobneje, kako lahko to stori-
mo.
Nekateri avtorji povezujejo zlo s pomanj -
kanjem empatije; ko smo preveč zagledani
vase, ko smo preveliki ekstremisti in živimo
na robu, ne čutimo sočutja do sočloveka in
smo lahko zlobni. Res je, da se empatije člo-
vek težko priuči – eni so bolj empatični,
drugi manj, pa vendar, zakaj pride do zla?
Nekateri avtorji zatrjujejo, da se dejanje ene-
ga človeka zrcali v kozmosu celotnega člo-
veštva, da se vibracije mikrokozmosa zrcali-
jo v makrokozmosu. Izraz kozmos v grščini
pomeni red oziroma izhod iz kaosa. Kozmos
nam pomaga utrditi to, kar je pri nas neure-
jeno. Kozmos ima nalogo uravnavanja ne-
ravnovesja, kot je v ravnovesju naš planet, ki
kroži okrog sonca po eni in isti orbiti.
Enako je s človekom; bes in nasilje prežema-
ta celotno našo zgodovino.
Bes in nasilje sta izraz moči človeka, ki jo iz-
korišča tako, da podreja okolico sebi, kar po-
stavlja človeka v peklensko vlogo, vse dokler
se sam ne zaveda
svoje šibkosti,
omejenosti, da je
sam odgovoren za
svoja dejanja, da
sam hrani bes v
sebi, saj ima svo-
bodno voljo.
Človek je zmožen
okrutnih, nasilnih
dejanj, ko do-
pušča, da ga
prežemajo občutki
večvrednosti in bi
najraje postal stvarnik samega sebe. Ko izgi-
ne vest, duša, nasilje prekorači vse meje.
Poznamo več vrst zla v svetu in več vrst na-
silja, nobeno ni slabše od drugega, vsa ima-
jo enako predpostavko, in to je zasejati seme
zla in se širiti po svetu z namenom, da se za-
nemarja ljubezen, ki povezuje vse ljudi med
sabo in celoten svet, stvarstvo in stvarnika.
Tu obstaja moč človeka; ljubezen nas ureja
in daje red, harmonijo, ravnovesje.
/ dalje
www. saeka. si
S 7. strani
Razgibalno ustvarjalne ...
  antazijske zamisli lahko
uresničujejo v delavnici
ročnih izdelkov in likovni
delavnici. Za obe skrbi Marija Jus-
sa (obenem tudi
podkoordinatorka
središča), ki je očit-
no ustvarjalno žili-
co podedovala po
očetu, likovnem
umetniku, prof. Hi-
jacintu Jussi.
Prejšnji, že peti te-
den središča - vseh
jih je devet – so
med sabo imeli
mlado višješolko
Sanjo Vogrič, ki ji je
že od malih nog pri
srcu gledališče in je
to svojo žilico že
večkrat uspešno
pokazala na naših
ljubiteljskih
odrskih deskah, na-
zadnje v letošnji, komaj minuli
sezoni kot režiserka in igralka v
muzikalu Obuti maček v izvedbi
mladinske gledališke skupine
O’Klapa iz Gorice. Sanji je z otro-
ki v treh dneh uspelo, tudi s scen-
skimi “zasloni” in rekviziti, ustva-
riti prizorček, ki ga je sama pri-
krojila za potrebe otrok. Igrici je
naslov Čevljar za pravljice. Njena
posebnost je, da v njej nastopajo
znani pravljični junaki, ki priha-
jajo k čevljarju, da bi jim napravil
čevlje. Med njimi sta seveda tudi
priljubljena Pepelka in Obuti
maček, pa še sodobnejša klovn in
superman. Med nastopajočimi
otroki so predvsem taki, ki so
končali prvi ali tretji razred, glav-
ni igralec-čevljar je letos zapustil
osnovno šolo. Prejšnji petek so
ostalim otrokom prikazali, kaj se
jim je posrečilo ustvariti v tako
kratkem času z mlado, zagnano
gledališko navdušenko, ki je s
svojim vedrim značajem prite-
gnila h gledališkemu delu to ra-
dovedno skupino osnovnošolcev.
Damijana Češčut nam je poveda-
la, da so se zadnji teden junija na
F goriškem Travniku udeležilipredstavitve vseh poletnih sre-dišč na Goriškem. V četrtek, 14.
julija, so se spet odpravili na Trav-
nik v kinodvorano Kinemax na
Amidei Kids, kjer so si ogledali
film za otroke v sklopu tega vsa-
koletnega filmskega festivala.
Dne 22. julija imajo spet v
načrtu obisk Travnika, na ka-
terega že nekaj dni vabi špor-
tna prireditev, ki poživlja ta naš
osrednji trg, ki je, resnici na
ljubo, po navadi prazen in
pust. Ta dan so namreč vsa
“igrala”, nameščena na njem,
na razpolago poletnim sre-
diščem. Tako se bodo otroci
lahko pošteno sprostili in po-
zabavali.
Težav in problemov v polet-
nem središču Srečanja ni, je
odločno dejala Češčutova, “se-
stre so ‘super’ kakor zmeraj, za
karkoli so nam na razpolago,
nudijo nam, karkoli rabimo, če
le morejo”, je pripomnila.
Pravzaprav se imajo vsako leto
lepše, je z vidnim zadoščenjem
zatrdila dinamična Damijana
Češčut, ki je še dodala, da imajo
letos prvič najmlajšega “po-
močnika”, ki bo v prihodnjem
šolskem letu prestopil prag nižje
srednje šole: to je Luka Pahor, ki
je obiskoval središče vsa ta leta,
od vrtca dalje. Tako da je zdaj
“mini mini animator”.
Marija Jussa je ra-
zložila, da se v ustvar-
jalni delavnici dogaja
marsikaj lepega.
Otroci so tudi tu raz-
deljeni po starostnih
skupinah. Po eno uro
se mudijo v tej delav-
nici, kjer zjutraj, ko
jih je več in so bolj
sveži, izdelujejo
ročne izdelke, popol-
dne pa se prepuščajo
barvicam. Navadno
rišejo osnutke tega,
kar bodo ustvarili na-
slednji dan. Kot pravi
umetniki! Iz recikli-
ranih materialov iz-
delujejo prave “male
umetnine”, npr. pla-
stične krožnike so uporabili kot
podlago za “slike”, na katerih
strmijo v gledalca simpatične, bi-
strooke sovice; izkazali so se tudi
v izdelavi poskočnih papirnatih
lutk …
V poletnem središču Srečanja vse
živahno vre v veselem razpo-
loženju; nihče se tu ne dolgočasi!
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Vršilec dolžnosti predsednika prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 19. julija, ob 14. uri
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (25) Mariza Perat
Bernardko je bolezen vedno bolj mučila. Še po-
sebno je trpela zadnji dve leti. Pojavila se je krva-
vitev iz pljuč, pridružile so se druge bolezni, imela
je vnetje na kolenu, tako da brez bergel ni mogla
hoditi. Napadel jo je kostni rak in tudi naduha je
bila vedno hujša. Ob vseh teh boleznih jo je
mučilo še dušno trpljenje. Umrla je 16. aprila
1879, stara 35 let. Njeno nestrohnjeno telo lahko
vidimo v samostanu sv. Gildarda v Neversu.
Francoski pisatelj Emile Zola (1840-1902), ki se je
imel za brezverca, kjub svojemu nasprotovanju
lurškim dogodkom in kljub posmehljivim opaz-
kam na račun lurške vidkinje, z ganjenostjo opi-
suje njeno smrt. Vittorio Messori v zvezi s tem pri-
naša njegove besede:
“Vse je prosila odpuščanja in obljubila, da v ne-
besih na nikogar ne bo pozabila. Njeno trpljenje
je doseglo vrhunec. Kot njen Odrešenik je tudi
ona bila deležna žebljev in trnjeve krone, vsi njeni
udje so bili prebičani, srčna stran je bila odprta...”
Bernardko je papež Pij XI. 16. junija 1925 razglasil
za blaženo, 8. decembra 1933 pa je bila prišteta k
svetnikom.
Vittorio Messori v svoji knjigi piše, da je bilo na
slovesnosti prisotnih 18 kardinalov, 85 patriarhov,
nadškofov in škofov, na desetine vrhov-
nih predstojnikov moških in ženskih re-
dovnih kongregacij, 180 redovnic iz reda
neverskih sester, nadalje predstavniki
mnogih evropskih držav in obeh Ame-
rik. Tudi francoska oblast, ki je Bernar-
dko vedno poniževala in odrivala, je v
Rim poslala svoje predstavnike, saj je
nekdanje, zanjo tako revno in nepo-
membno dekletce zdaj bilo v čast vsej
francoski državi. Ob tisti priložnosti je
papež Pij XI. med drugim dejal:
“Njeno bogastvo sta bili ponižnost in
čistost njene deviške duše”.
Glavni Marijini sporočili v Lurdu sta mo-
litev in pokora za grešnike. Bernardka je
to naročilo lurške Gospe vse življenje iz-
polnjevala, saj sta jo ves čas spremljala
bolezen ter dušno in telesno trpljenje.
Drugo pomembno sporočilo lurške Gospe je po-
trditev njenega Brezmadeženga Spočetja. To re-
snico, ki kot zarja naznanja naše odrešenje, je štiri
leta pred lurškimi dogodki, dne 8. decembra
1854, sv. oče Pij XI. proglasil kot versko resnico,
dogmo.
Kot še piše Vittorio Messori, je don Bosco že istega
leta, 1858, v oratoriju v Valdoccu pri devetdnev-
nici, kot pripravo na praznik Brezmadežne, svo-
jim gojencem govoril o lurških prikazovanjih.
Zanje je zvedel preko svojih prijateljev in dobrot-
nikov, markizov de Barolo, ki so bili v stikih s
Francijo. Don Bosco je torej omenjena prikazo-
vanja sprejel kot verodostojna kar štiri leta pred
njihovo uradno potrditvijo s strani Cerkve.
Lurški čudeži
Izrednih ozdravljenj je bilo v Lurdu od 6.500 do
7.000, vendar jih je cekrvena oblast na podlagi iz-
jav zdravniške komisije priznala samo 67.
Ob potrditvi resničnosti Marijinih prikazovanj v
massabielski votlini 18. januarja 1862 je tarbski
škof msgr. Laurence priznal prvih sedem
čudežnih ozdravljenj, katera je z največjo vestno-
stjo proučila posebna zdravniška komisija. Bolni-
ki, katerih bolezni so po izjavah zdravnikov bile
neozdravljive, so v hipu in za trajno ozdraveli.
Prvi čudež se je zgodil že 27.
februarja 1858.
Louis Bouriette, kamnosek v
Lurdu, star 54 let, je pri ek-
sploziji streliva v kamnolo-
mu izgubil desno oko. Pola-
goma pa mu je vid začel
pešati tudi na levem očesu,
tako da je bil skoro popolno-
ma slep.
Ko je 25. februarja v massa-
bielski votlini začel izvirati
studenec, je nekoliko vlažne
zemlje, katero je po Mariji-
nem naročilu tega dne rabila
Bernardka, dal na robec ter si
jo pritisnil na oči. V živi veri
je zaupno molil k Presveti
Devici. Po 20 letih popolne
slepote na desnem očesu je v
hipu spregledal. To je bil prvi lurški čudež, ki ga
je cerkvena oblast priznala.
Zelo odmevno je bilo tudi hipno ozdravljenje 18-
mesečnega Louisa Justina Duconte, Bouhort,
najmlajšega otroka Bernardkinih sosedov. Čudež
se je zgodil 2. maja 1858.
Otrok je imel jetiko, ki je povzročila paralizo obeh
nog. Deček ni mogel ne hoditi ne stati in niti se-
deti. Njegovo stanje se je tako poslabšalo, da je dr.
Dozous obvestil starše,
da bo deček živel samo
še nekaj ur. Tedaj je
mati otroka prijela in
stekla z njim k massa-
bielski votlini, kjer se je
voda zbirala v pravkar
pripravljeni kotanji. Tu
je mati umirajočega
otroka do vratu potopi-
la v ledeno mrzlo vodo
in ga, polna žive vere,
v njej držala četrt ure.
Po vseh naravnih zako-
nih bi otrok moral um-
reti. Prisotni so osuplo
opazovali njeno počet-
je. Mati je otroka, mo-
drega od mraza, pote-
gnila iz vode in ga odnesla domov. Položila ga je
v zibelko, nato pa ob njej pokleknila in rotila Bo-
ga, naj ji po Marijini priprošnji ozdravi sina. Otrok
je medtem mirno zaspal. Naslednje jutro je brez
pomoči vstal in začel hoditi po sobi kot katerikoli
otrok njegove starosti. Ozdravljenje je potrdila
zdravniška komisija, ki ji je predsedoval dr. Ver-
gez, profesor na medicinski fakulteti v Montpel-
lieru.
/ dalje
Bernardkina krsta v samostanu
Papež Pij XI.
Mladi animatorji s koordinatorko Damijano Češčut
Lutki iz ustvarjalne delavnice
poletnega središča Srečanja
Aktualno / Slovenija 21. julija 2016 15
  si moji dobri prijatelji že dolgo
vedo, da ne hodim več na prosla-
ve in na prireditve. Že kot mla-
dostnica jih nisem marala preveč, am-
pak sem jih vseeno obiskovala, nekoliko
zaradi tiste zdrave naravne mladostne ra-
dovednosti, nekoliko zaradi družbe.
Tam so bili vsi moji znanci, prijatelji in
sošolci. Pozneje sem postala, bi rekli ne-
kateri, med njimi tudi prijatelj Jurij, div-
jak, ki ni “za med ljudi”, ampak samo za
v gozdove. In res iščem v naravi navdih
pa tudi oddih, v objemu zelenja najdejo
moje misli svoje poti. Če si zaželim poe-
zije ali glasbe, pa imam najraje domači
kavč in knjigo s police, da potem v miru
in tišini uživam, berem ali poslušam.
Enostavno praznih besed ne maram. In
ne maram tistih prireditvenih obredov,
kot je primerno oblačenje, postajanje
pred ogledalom, potreba, da si všečen in
da se drugi ozirajo za tabo. Morda je
eden izmed razlogov, da ne zahajam na
tista družabna srečanja, ki jim pravijo
proslave ali prireditve, tudi ta, da že dol-
ga leta shajam s parom dobrih pohod-
niških čevljev, ki se po potrebi spreme-
nijo v telovadne copate ali obutev za
vsakdan, s čisto navadno bombažno ma-
jico in športnimi hlačami. Občutek
imam namreč, da drugega sploh ne po-
trebujem, saj elegantna oblačila spadajo
k mojemu značaju kot kravi sedlo.
Pa ni samo to. Umetnost imam od nek-
daj rada. Če se že zgodi, da sem v mestu,
ne pozabim pogledati še v kako likovno
galerijo, iz knjižnice nosim domov pol-
ne vreče branja, ko imam trenutek pro-
stega časa, sežem veliko raje po knjigi,
kot pa da bi sedela pred televizijo. Ne
maram pa besedičenja, govorov, pona-
vljanja lepih, visokodonečih besed, ki
jih težko razumeš, še težje pa jim najdeš
vsebino. Ker so skovane za to, da so lah-
ko brez nje. Brez vsebine
namreč.
Na teh proslavah, kamor
ne zahajam več, je vse
žalostno in zatohlo. Pri-
reditveni prostori, ki so
vedno brez oken, brez vetra, brez zraku.
In v njih zaudarja po prahu in neonski
razsvetljavi. Jaz pa imam tako rada
svežino. V takih prostorih se potem na-
kopičijo ljudje, ki jim pod šminko in fi-
nimi oblekami sploh
ni videti obličja, še
manj nasmeha. Mor-
da se na takih srečan-
jih sploh ni dovoljeno
smejati. Zdrav smeh je
preglasen, samo pri-
liznjeno nasmihanje,
tu pa tam, drugače pa
resen, odtujen izraz.
Izraz pod masko in
šminko. Ljudi, ki se ne
smejejo več.
Nazadnje te prostore
napolnijo besede. Že
leta so iste, niti besed
nikoli ne prezračijo.
Pohvale in zagotovila,
da je vse lepo in prav,
obljube, da bo še
lepše, seznam tistih,
ki imajo zasluge za to,
da je vse lepo in prav, pa še pozdravi. Že
leta in leta isti anonimni pozdravi. Nič
pravega, nič živega, nič pristnega, nič
smešnega. Besede za oder, ne za ljudi.
Ko sedijo ljudje za mizo, doma ali v go-
stilni, takih besed sploh ne uporabljajo.
Ljudje v gostilnah uporabljajo težke,
konkretne besede. Resnične besede.
Pred nekaj tedni pa sem po dolgem času
vendarle šla med ljudi. Zaradi prijateljice
Margherite. Njej velikokrat uspe, da me
zvabi, včasih za to uporabi izgovor,
včasih samo nasmeh. Tokrat mi je oblju-
bila, da bo po prireditvi zagorel kres in
da bo kulturni večer kratek. Ona namreč
ve, kako rada imam kresovanje, prazno-
vanje solsticija in dolge poletne noči, ki
so že same po sebi poezija. V takih
nočeh nisem rada doma in letam za pra-
vljicami in sanjami. In ravno zato sva se
z možem sredi poletnega popoldneva
odpeljala na Livek.
Že sam kraj je prijeten, na meji med Slo-
venijo in Benečijo, med Primorsko in Al-
pami, med obzorjem, ki se še odpira pro-
ti morju in Furlaniji, ter Krnom s Triglav-
skim parkom v ozadju. Livek je že Slove-
nija in še vedno Benečija.
Pripeljala sva se pozno, kot vedno, ker
se jaz težko ločim od Soče in steza ob
njej ter od pogledov na Krn in Kanin.
Od Livka sva morala še navzgor do
Jevščka, kjer nisva bila še nikoli. Vasi se-
veda ne poznava, zato sva morala
vprašati, kje je Nježna hiša. Pa čeprav na-
ma je Margherita zagotovila, da je tako
lepa in posebna, da jo takoj najdeš, in
da je čisto sredi vasi. V naglici, da ne bi
zamudila, sva jo vseeno spregledala. In
se znašla na dvorišču domačije, kjer me
je oblajal brak jazbečar in so s traktorja
ravno spravljali seno na skedenj. Pove-
dali so mi, da je to, kar iščem, pravzaprav
za mojim hrbtom, par korakov peš. In
sem zagledala to hišo, ki je dolga leta sa-
mevala in propadala. Nazadnje je bila
dom pogumni in v ljubezni ne preveč
srečni domačinki Pepi Nježni. Moža, s
katerim je bila poročena komaj nekaj
mesecev, ji je vzela Galicija, žalovala je
celo življenje in z odločnostjo in kljubo-
valnostjo skrbela za hišo, ki je po njeni
smrti ostala brez dediča in lastnika. Kot
vse hiše, ki niso nikomur več dom, je
žalostno propadala, dokler ni padla v oči
ljudem, ki so v razvalinah videli majhen
biser preteklosti.
Hiša in z njo črna
kuhinja, ki je še da-
nes polna zgodb in
pripovedi, je bila
prenovljena. In
nad kuhinjo še ske-
denj, kjer diši po
senu in slamnatih
snopih, s katerimi
so na novo prekrili
streho. In ravno na
tem skednju smo
posedli, da bi po-
slušali in pripove-
dovali pravljice.
Nekaj je bilo na ti-
stem večeru nove-
ga, drugačnega,
nekaj, kar nosim še
sedaj v srcu. In za-
radi česar je moj
mož, ki sicer slabo govori slovensko, re-
kel, da bi kar ostal. Najprej kraj... Hiša,
ki je skoraj razpadla, a je sedaj živa, da jo
začutiš. Ko si v njej, zaslutiš vonj po di-
mu, pravljice in pripovedi, glasove
otročadi, ki sedi v črni kuhinji, Pepo, ki
pripoveduje, ogenj, ki gori, in mir, ki je
vsepovsod. Ta mir je največ, kar ti hiša
lahko ponudi. Začutiš ga, prepojiš se z
njim in se ustaviš. Tam, kjer se preteklost
spaja s sedanjostjo, se moraš ustaviti. Pa
čeprav prideš tja s tistim navadnim iz-
govorom, ki ga imamo vedno na jeziku:
samo par minut bom tu, ker se mi mudi.
Potem v Nježni hiši na to pozabiš in
ostaneš. Ko moraš oditi, veš samo to, da
bi še ostal. Da se ti ne mudi več.
Pa še ljudi nosim nekje v srcu. Večer, na
katerega naju je Margherita povabila, so
pripravili člani čezmejnega kulturnega
društva Nit. Doma med Benečijo in Po-
sočjem. Doma v teh hribih, kjer se ne
mudi in je v življenju še prostor za poe-
zijo. In je včasih življenje še poezija. Že
od samega začetka sva se počutila doma.
Kot bi se od nekdaj poznali z dekleti, ki
so prišla vsaka s svojo pravljico in s Pol-
dijem, ki so ga priklicali na večer pravljic
z vrta, kjer je ravno sadil solato. Tak lep
večer je namreč bil. Poleten. Za pravljice,
za delo na vrtu in za razmišljanje. Pose-
dli smo na seno, med krivapete, med tra-
move in snope. S kozarcem in harmo-
niko, ki je obljubljala pesem dolgo v
noč. Nobenih odvečnih, nerazumljivih
besed, samo vonj po senu in hiša, ki je
pripovedovala o tisti čarobni besedi...
NEKOČ. Ta preteklost, ki prinaša mir, ki
govori o koreninah. Te vasi nekje na ro-
bu, kamor še niso prišli tisti, ki imajo na-
vadno govore na prireditvah.
Na skednju se mi je čas ustavil. Ni se mi
več mudilo nikamor. Branje me je nežno
zazibalo v otroštvo. Po dolgem času sem
poslušala pravljice. Kako potrebni smo
jih vsi. Vsak dan bolj. Pa miru tudi.
Težko mi je bilo, ker je bilo vse tako ne-
napovedano, da nisem prinesla pravljice
za branje. Nekoč, pred leti, sem jih sama
pisala. Tokrat sem povedala samo dro-
bec svojega življenja. Tako, kot mi je
prišlo na misel. Če ga znaš živeti, je tudi
življenje pravljica. Vsak svojo živimo. Že
dolgo nisem tako pripovedovala. In že
dolgo me nihče ni poslušal. Kultura bi
morala biti to: da se ljudje zberejo in pri-
sluhnejo, izpovedo, ustvarijo. Kultura je
tudi pogovor. Kultura smo ljudje, ki se
družimo. In misli brez vajeti in brez
šminke.
Ko pravljic ni več, nam ni da bi vstali.
Krivapeta pod slamnato streho nas po-
menljivo gleda. Ta svet kresnic, pravljic
in krivapet. Nekoč. Sedaj. Ta svet, ki ga
ni več, a ga najdeš v teh dolinah. Vem,
da ga potrebujem. Vem, da bom ostala.
Suzi Pertot
V
  uka Koper ni bila osamljen primer.
To je bilo jasno že od začetka. Bila
je samo eden od toliko simptomov,
ki kažejo na stanje slovenskega gospodar-
stva. In slovenske države. Nič čudnega,
saj so velike gospodarske zgodbe v Slove-
niji vseskozi med seboj povezane. In to
postaja jasno tudi za Stranko modernega
centra, politično tvorbo premiera Mira
Cerarja, ki postaja vse bolj karikatura sa-
me sebe. Pa ne (samo) zaradi Cerarja,
temveč zaradi vsega, kar se okoli njega
dogaja.
Izgubljena deviškost
Nedavno je na poletnem srečanju stranke
Miro Cerar govoril, kako se Slovenija ne
sme spremeniti v “mafijsko državo z ro-
dovno interesnimi skupinami” in kako
oni tega ne bodo dovolili. Seveda, Cerar-
jeva izhodiščna točka je vselej enaka. In
to že od njegovega ustoličenja: politika,
pri kateri je v ospredju etika. S temi bese-
dami je Cerar premočno zmagal na po-
letnih volitvah leta 2014. Ko danes po-
slušamo Cerarjeve besede, ki mejijo že na
obupanost, se v najboljšem primeru lah-
ko le kislo posmejemo. In tudi to samo v
primeru, da premoremo izrazito mero ci-
nizma. Cerarju se korupcije in klienteliz-
mi dogajajo pod nosom in jih ni sposo-
ben preprečiti. Vlada mu vse bolj razpa-
da, pri čemer premier le s težavo na to
odreagira. Da slovensko državo in njene
primarne gospodarske vzvode obvladu-
jejo različne interesne skupine, je že dalj
časa jasno. In da je vlada šibka, je prav ta-
ko vsem na očeh.
In Cerar je prepričeval javnost, da je nje-
gova vlada najbolj etična in moralna v
vesoljni zgodovini.
Vlada, talka NLB
Primerov, kakršnih je Luka Koper, je bilo
še več. Težko bi pripisali golemu na-
ključju dejstvo, da se je v obdobju vlade
Mira Cerarja na čelo SDH povzpel nek-
danji funkcionar NLB Marko Jazbec rav-
no v obdobju, ko so bili grehi te banke
najbolj pod udarom (predvsem zaradi
prodaje slabih terjatev s strani DUTB). V
vladi nedolžne SMC se je pravzaprav
ugnezdil štab iz NLB. Lahko bi rekli, da
je vrzel pomanjkanja kadrov novonastale
stranke zapolnila jasno izoblikovana in-
teresna sfera. Za Jazbečevo imenovanje
ima precejšnje zasluge Metod Dragonja,
donedavni državni sekretar na fi-
nančnem ministrstvu, ki je bil med leto-
ma 2008 in 2014 direktor predstavništva
NLB v Rusiji. Tretji igralec v tej zgodbi, ki
je pogojevala slovensko državno gospo-
darstvo v lanskem letu, je Matej Narat, ki
je bil med letoma 2002 in 2009 na NLB
med odgovornimi za poslovanje s pod-
jetji. NLB trojica Dragonja – Jazbec – Na-
rat je najbolj zaslužna, da je lani v jeseni
vlada pokazala vrata švedskim upravitel-
jem v Družbi za upravljanje terjatev bank
(DUTB) oziroma slabi banki. Vlada je iz-
vedla to zamenjavo, ko je lani poleti in v
zgodnji jeseni slaba banka skušala pro-
dati dobičkonosno turistično dejavnost
hudo prezadolženega podjetja Sava, kjer
je bil predsednik uprave … Matej Narat
(to mesto je zasedel po umiku iz NLB leta
2009).
In Cerar je še vedno prepričeval javnost,
da je njegova vlada najbolj etična in mo-
ralna v vesoljni zgodovini.
Bančni lobi prevzema DUTB
Frakcija NLB v vladi Mira Ce-
rarja je nemoteno delovala
do afere Luka Koper. Po od-
pustitvi Švedov iz slabe banke
(oktobra lani), so poskušali nastaviti v
nadzorni svet NLB nekdanje kadre iz po-
družnic na Balkanu. To jim ni uspelo, ker
je tako kadrovanje bilo vnebovpijoče celo
za slovensko gluho lozo. Zanimivo pa je
zato pogledati nadaljevanje zgodbe s ka-
drovanjem na DUTB. Spomnimo naj, da
je slaba banka (oziroma DUTB) zelo po-
memben organ, ker je njegova naloga
prodaja vseh slabih terjatev podjetij, ki
so bila prenešena z bank upnic. Kupci
slabih kreditov postanejo neke vrste up-
niki firm, ki so za te kredite izpostavlje-
ne.
Torej, kdo je nastopil na vodilnih mestih
v slabi banki, potem ko je Cerarjeva vlada
(v prvi vrsti državni sekretar Dragonja)
Švedom pokazala vrata? Na mesto pred-
sednika upravnega odbora je bil oktobra
lani imenovan Marko Simoneti. Že spet...
ne gre za neznano ime. Simoneti je bil
med letoma 2009 in 2012 predsednik...
nadzornega sveta NLB. Kako čudno! Pa
smo našli še eno lovko hobotnice. DUTB
bi morala po tržnih pogojih prodajati sla-
be kredite podjetij (in posredno tudi nad-
zor nad temi podjetji) na trgu. In kaj se
je zgodilo pod vlado Mira Cerarja? Za
prodajalce teh slabih kreditov so bili ime-
novani tisti, ki so jih pomagali ustvarjati
v vlogi posojilodajalcev. V slabi banki gre
v obdobju čistke jeseni lani omeniti še
Imreja Balogha. V DUTB je po odslovitvi
Švedov vstopil na mesto izvršnega direk-
torja. Pred tem, od leta 2013, pa je na
imenovanje Banke Slovenije bil tudi
predsednik uprave Probanke v času pri-
silne likvidacije te ustanove. Zakaj ga tu-
kaj izpostavljamo? Preprosto zato, ker so
februarja letos družbi DUTB pripojili lik-
vidirani Probanko in Factor banko (mi-
mogrede, to dejanje je stalo slovenske
davkoplačevalce 50 milijonov evrov). In
skupaj z likividiranima bankama so na
vodilna mesta na slabo banko (torej na
samo DUTB) nameščali kadre iz dveh pri-
pojenih bank. Tiste kadre, ki so bili “za-
služni” za podeljevanje prijateljskih kre-
ditov in ki so pomagali spraviti Probanko
in Factor banko v likvidacijski postopek.
Osnovna poklicanost DUTB je bila, da
reši stanje slabih kreditov in (posredno)
transparentno pokaže na slabo delovanje
slovenskih bank. Danes so nekateri od
bančnikov, ki so kopali bančno luknjo,
na vodilnih položajih v DUTB.
In Cerar je še vedno neutrudno pre-
pričeval javnost, da je njegova vlada naj-
bolj etična in moralna v vesoljni zgodo-
vini.
Kdo je danes “glavni”?
Po aferi “Luka Koper” so pomembni ele-
menti bančnega lobija v ozvezdju da-
našnje vlade padli. Odstopil je Jazbec, od-
stopil je tudi Dragonja. Šlo je za interni
boj med različnimi frakcijami, ki jih
predstavljajo na eni strani Luka Koper, na
drugi pa Dragonja in Jazbec (a o tem
morda kaj več kdaj drugič). Cerar se je,
vsaj navidezno, rešil garde NLB: sam sicer
ni za to storil ničesar. Nasprotno, “dečkov
iz NLB” ni nikoli občutil kot grožnjo. Ve-
like parole o mafijskih navezah so letele
na vodstveno strukturo Luke in njeno
hobotnico.
Stranski učinek tega kaosa pa je vsekakor
ta, da je Slovenija danes brez bistvenih
figur na ključnih položajih za izvajanje
strategije pri upravljanju državnega pre-
moženja. Odstopil je prvi mož SDH Jaz-
bec, odstopil je državni sekretar na fi-
nančnem ministrstvu Dragonja in
prejšnji teden (čeprav iz drugačnih in ne
povsem jasnih razlogov) je odstopil še fi-
nančni minister Mramor. Sesul se je pa-
pirnati grad. Kaj zdaj? Panika, seveda...
Nekdo mora prevzeti vajeti.
Namestitev vodstva SDH pa je začasna,
začasno je tudi vedejevstvo ministrice
Alenke Smerkolj. Cerar pa je našel name-
stnico za Dragonjo. Njegovo odgovorno
mesto je prevzela Miranda Groff Fer-
jančič iz vladnega generalnega sekreta-
riata. Hmmm... kdo je ta gospa? Dejstvo,
da je leta 2000 kandidirala za DZ pri
stranki LDS in leta 2008 na listi Zares ji
daje strankarsko-politični profil. Zanimiv
pa je tudi podatek, da je njen oče Marijan
Groff zelo poznan na Goriškem. Sodelo-
val je pri spodletelem menedžerskem
prevzemu Iskre Avtoelektrike, ki bi šem-
petrsko podjetje skoraj spravilo v stečaj.
Bil pa je soudeležen tudi pri poskusu
prevzema mesne industrije Mip – še ene
tragične zgodbe goriškega gospodarstva.
Marijan Groff je pred nekaj meseci prija-
vil osebni stečaj. Groff Ferjančičeva, ki je
z novim imenovanjem dobila pomem-
bna pooblastila, je torej sorodstveno po-
vezana z akterjem žalostnih gospodar-
skih zgodb pri nas. Pa da ne bo pomote...
v vladi Mira Cerarja sta vseskozi kot tesna
sodelavca prisotna tudi Erik Kopač in
Aleksandar Kešeljević, ki sta bila v času
prevzemanja Iskre Avtoelektrike v nad-
zornem svetu ene od družb prevzemnic...
Ufff... od tolikšne etike in morale kar boli
glava!
kil
L
V objemu pravljic ...
Nježna hiša
Serija odstopov pretresa slovensko vlado
Tolikšna etika, da kar boli glava!
Metod Dragonja
Marko Jazbec
Matej Narat