r » -t
"i
PRO
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNÖTR
Uradniški la upravalškl profil MIT S. UvndiU Ae*
Offloe of Publication: Miî South Lawndale Am Telephons. RookwoU 1104
LETO—YEAR
to. Ml«. «I Mm I Um Am «f Oumgrmm at lUnk », Ut».
for mailing at ap«cial ralo of
Chicago, 111, pondeljek, 11. avgusta (August 11), 1980.
11M, Art of Oct. I. HIT. aotkooM as leso 14. 1011.
■..i» » p ron a m rar
"""SS?1"*
STEV.—NUMBER 188
Nevzdržne reznere
v južnihfdrževah
Tekstilne tovarne 30 polne vohunov; delavce, ki gimpati zirajo z unionisti, odpuščajo; delo v tovarnah nezdra vo in mnogo delavcev izgubi zdravje za vedno
AcheeUe, JLiL ~ tF. P,) — Tukajšnja Enka korporacija, ki ft lastuje eno največjih tekstilnih tovaren v deželi, se zaman trudi zajeziti val unioniema, ki je objel že večje število njenih delavcev kljub sistematizirani špi-onaži in koimpanijskemu pater-naiizmu. Ker pa je korporacija odločena, da na vsak način onemogoči unijsko gibanje v svoji delavski naselbini, je začela odpuščati vse, ki količkaj simpati-zirajo z unionisti. Pred kratkim je bilo odpuščenih 15 delavcev, ker so bili naklonjeni linijskemu gibanju. Med odpuščenimi je tudi policijski narednik Bob ¿atton, ki je nagovarjal delavce, naj se organizirajo; dalje neki unijski električar in mlad fant Cassidy, ki je bil odpuščen, ker so v žepu njegovega suknjiča našli očetovo unijsko izkazni-co. A vse to ne zaleže dosti, kakor se lahko sodi po izjavah raznih ljudi, ki so v zvezi z Ashevil-sko osrednjo delavsko unijo, ki trdijo, da je že okrog 700 delavcev, kateri delajo v tovarnah Enka korporacije, pristopilo k uniji.
Delavci v dotičnih tovarnah so pod neprestanim nadzorstvom kompanijskih vohunov, ki jih zalezujejo v tovarnah pri delu in zunaj tovaren. Delavca, ki slučajno ne pride na delo, takoj obišče uslužbenec osebnega depN&monta in de delavec ne navede dovolj tehtnega vzroka zu svoje izostajanje z dela, je takoj odpuščen. Delavec, ki je bolan, se ne sme premakniti iz svoje postelje.
vim kemikalijam, pošiljajo domov in jim naročajo, naj ostanejo v posteljah. Eden teh delavcev, ki si je nakopal v Enka delavnicah pljučno bolezen, pripoveduje, da ao ga spravili domov na tak način in pozneje so ga odpustili. Družba odpusti vsakega delavca, o katerem sumi, da ni dovolj odporen proti kemikalijam, ali pa da so iste že zasejale kal bolezni v njegov organizem, da se na ta način izogne raznim odškodninskim tožbam.
Življenje v kompanijski naselbini je tudi vse prej kot idealno. Delavci ne smejo imeti mačk, psov, kokoši ali zelenjavnih vrtov. Ponoči ne sme biti nobenega hrupa. Nihče, razen prebivalcev, ne sme ustaviti avtomobila v tej naselbini, ki se po družbi imenuje Enka. In še ti ne smejo sedet* v avtomobilih tpred svojimi hišami, temveč morajo takoj noter. Če kak delavec pričakuje obisk, bodisi prijatelja ali kakega sorodnika, mora to sporočiti družbi, sicer bi se izpostavil nevarnosti, da bo odpuščen.
1 ■■
Vojaške Me v Marionu
Razburjenja, ki ga je povzročilo UnŠanje dveh zamorcev, se še ni poleglo. Izjava porote
/ Policijska sila Enka korporacije šteje 50 mož. Polovica od teh je v tajni službi ter so na videz navadni delavci, katerih delo pa je vohunjenje med delavci. Za svoje nepošteno delo dobivajo po $110 mesečno. Družba tudi uposluje delavsko vohunsko agencijo A-bernathy, katera ji preskrbuje potrebne informacije in katera je igrala svojo umazano vlogo tudi v znani delavski stavki v Gastoniji. Kompanijska policija je opremljena a plinskimi bombami, puškami, revolverji, bok ser j i ln z drugimi pripomočki za "obrambo" proti neoboro-ženim delavcem. Policaje plača družba.
Frank L. Conders, načelnik kompanljsks policije, je bivši Htavkolomec. V Asheville je priAel l 1906 in je služIl kot Htavkolomec tekom stavke železniških uradnikov. Coners vrši tudi službo magistratnega sodnika in sam sodi delavce, ki jih aretira njegova policija. Mož vodi tudi zapisnik nezaželjenih delavcev, v katerem so izključeni «tavkarji iz Gastonije, Ellza-Mhona in Marlona, ki ga potem predloži družbinemu upo->-Ovalnemu uradniku, da ta lahko "obvaruje" korporacljo pred zavednimi delavci.
Delo v tovarnah te družbe je zvlo nevarno. Delavce Iz mnogih oddelkov pogostokrat vodijo iz tovaren kot alepce, kajti razne kemikalije in kisline, ki se rabijo pri delu, jih začasno oslepijo. Kisline razjedajo delav-<*m nohte, kožne opekline so nekaj vsakdanjega, delavcem se kvarijo oči in pljuča in zelo po-/ -»tokrat se pripeti, ds kak dela vse omedli. 2ensks, ki so občutljivejše, šs bolj trpijo in sko-r<> ne mine dan. da bl ne prinesP kako delavko na nosilnld Iz tovarne. Kemikalije, ki še rabijo v Enka delavnicah so tako močne. da kovan denar, ki ga Ims <ielavec slučajno v žepu zadokf ^•m nor javo barvo.
IMevee. ki pokažejo znake •'abe odpornosti proti škodlji
1, sito., u. avg. — To mV sto, ki je bilo prejšnji dan priča linčanja dveh zamorcev, ki sta bila obtožena roparskega napada in umora, je sedaj pod kontrolo vojaštva Narodne milice, ki je sinoči dospelo iz vojaškega vež-bališča Knoxa, Ky. Vojaške čete je pozval župan Jack Edwards potem, ko so se oglasili pri njem predstavniki zamorskega prebivalstva in izrazili bojazen glede ponovitve plemenskih izgredov.
Državni pravnik Harley Har-dln je sinoči konferiral s pomožnima državnima pravdnikoma glede akcije proti članom drha-li, ki so odgovorni za nasilja. Po končanem posvetovanju js izjavil, da bo pozval okrajno velepo-roto, da uvede preiskavo 1„ septembra.
Izrek mrllškooglednlške porote, ki ga je podala včeraj, se glasi, da sta bila zamorca nasilno obešena po članih drhal!, čijih i-, mena niso znana. ' Morda bi se llnčanje preprečilo, če bi bil šerif Campbell odločno nastopil proti drhall, ko je navalila na jetnišnico. Mesto tega pe je prepovedal svojim ljudem streljanje in vsako rabo orožja ln pozneje se je izgovarjal, da je izdal prepoved, ker se je bal, da bi bilo ranjenih več žensk in otrok, ki so se pridružili drhall, če bl bil ukazal rabo 0-rožje.
, ssmsamsmaaaMSHSOMwn*
Valka aeereča v premo-
Sedem rudarjev ubitih, šsstnsjst ranjenih
PottsvlBs, Pa^ 9. avg. — Sedem rudarjev je bilo ubitih ln lestnsjst ranjenih včeraj popoldne v premogovniku Gilberton, ki ga lastuje PhlledeljAla š Rea-ling Coel k Iren Co., Io se je u-trgala velika plast kamen ia nad njimi in jih podeuls. Poškodbe treh ranjencev so tako resne, ds Sodo najbrž izgubili življenje, 1 Ta premogovnik je bil zaprt več meseoev ln je pričel s obrsto-venjem pred par tedni. Rudarji ee pokladall tračnice, ko 00 je trušil strop nad njimi. Rsšflao moštvo, ki je bilo takoj poslano v premogovnik, je izkopalo pel rudsrjev, ki so ostsll še živi pod plast jo zemlje in kamenja.
Strupena butlegaraka pijača
New York. — Kemiki, ki eo izvršili preiskavo na truplih dveh moških, ki sta umrla na posledicah zastrupi jen ja vsled savžitja alkohola, ao našli v črevesju in želodcu tako veliko količino nikotina, da bl lahko umorila dvanajst ljudi. Butlegarji ho namreč vporab-Ijali nikotin za banan je /Kanja, da je poetalo "kristalno čisto."
Dalje so dognali, da nekateri 'buUegarjl vporebljajo strupeno snov, ki ae rabi za pobijanje mrčesa, za barvanje žganih pijač, ki jih potem prodajajo odjemalcem za drag
Trpljenje delavcev vKaliforttiji
Skrajno slabe delavske razmere v Imperial dolini, kjer je sedež ameriške konzervne industrije. Delsvcl slabo plačani in morajo delati dolge ure
San Quentin, Cal. — (F. P.) — Delovni pogoji v velikih sadnih in zelenjadnih nasadih v dolini Imperial v Kaliforniji in v tamošnjih konzervnih tovarnah eo teko slabi ln delavci žive v tako slabih razmerah, da bi odjemalci z zgražanjem zavrnili vae te produkte, če bl jim bila znana situacija. Tako pravi Oscar Erickson, mlad unlonist, ki se zdaj nahaja v ječi in kateremu eo delavske razmere v dolini Imperial in v Kaliforniji sploh dobro znane, ker je delal 1 v raznih poljedelskih okrajih šl-
^ateM JLêè^Êméam^**^	-'w . . - , .v
nom arzave. • w^^^ippa^^ei Erickson in štirje tovariši, kf so mu pomagali pri organiziranju poljedelskih in konzervnih delavcev v Imperial dolini tekom letošnje spomladi, so bili aretirani, nakar so jih obtožili raznih zločinov ter so bili pozneje obsojeni na več let zapora. On je tajnik Lige poljedelskih delavcev in je zaprt v San Quen-tinu.
"Beli, mehiški, filipinski in zamorski delavci so uprizorili spontane stavke v januarju in februarju," pripoveduje mladi kaznjenec. "Depresija in brezposelnost sta ustvarili zastoj na trgu zslenjave in delodajalci so odredili mezdno znižanje. Naj-prvo so odpustili Mehikance ter jim povedali, da so Filipine! pristali na nižje mezde, namreč na 30c na uro ln ko ao se mehiški delsvcl podsli ter pristali na mezdno znižanje, so na isti način potegnili filipinske poljske delavce. Delavci v konzervnih tovarnah niso nič na boljšem, ker so plačani od kosa in nadzorniki zavržejo toliko konzerv, da delavci utrpijo občutno izgubo ln da so prisiljeni delati od
DELAVSKA FEDERACIJA NVABI-LA MOOSEVJA
Clanl federacije i epa jo, da bo Mooney na delavski praznik že proet in ga vabijo,« naj so udeleži delavske proslave v Grant parku. FedelfctU* tudi apelira na Younga, da takoj ispuetl žrtvi kapttallatlčne zarote
• Chicago. — (F*. P.) — Člani Cikaške delavske federacije so prepričani, da bo Mooney kmalu prišel iz San Quentina, kjer je zaprt že trinajst let ln so na 'svoji zadnji redni seji sklenili, da ga povabijo vimenu federacije, da nastopi kot glavni govornik ob priliki delavake proslave, ki se bo vfršila na delavski , praznik 1. septembra V Grant parku. Takoj nato mu jejbila poslana zadevna brzojavka. Podobna brzojavka je bila poslana tudi Warren Billingsu, ki je bil z Moonfcyjt m obtožen znanega bombnega napada v San Franciecu ln bil z njim vred obsojen na posmrtno ječo.
Govorniki na ^jl federacije so opozarjali na dejstvo, da so priče, s pomočjo katerih eo kalifornijski kapitalisti «pravili v
ječo dva neuatrašljivu delavska voditelja, zdaj priznale j)red kalifornijskim vrhovnim sodiščem, da so bile njihove izpovedbe, ki so obtoževale Mooneyja in Bil-llngea neresnična in da jih je prosekucija pripravila do krivega pričevanja. Samo ostri protesti, ki so prihajali iz veeh de-ov sveta, med katere je treba uključltl napad na ameriško poslaništvo «v Potršcurada, in katerega je vodil Lenip, ao tedaj preprečili usmrtitev teh dvqh žrtev kapitalistične justlce, kajti prvotna sodba se je glssils na smrt na vešaMh.
Istočasno, ko je povabila žrtvi ameriškega j ustičneffa za-rotnlškega sistema na delavsko proslavo v Chlcagu, je federacija sporočila kalifornijskemu go-vernerju Youngu zahtevo, naj nemudoma pomiloeti oba moža, ki ae nahajata v ječi zarsdi zločina, ki ga nista nikdar izvršila.
12 do 18 ur dnevni, če hočejo zaslužiti toliko, da jim ni treba stradati.	v
Beli ln mehiški delavci pripeljejo a seboj svoje družine v starih avtomobilih in taborijo zunaj na polju. Raamere, v katerih živijo^ ao skrajno nezdrave. Voda, ki jo pijejo, je nevarna ln zdravju škodljiva. Zajemajo jo Iz irigacljskih jarkov ln Je topla, nečista in smrdljiva. Ženske in otroci delajo na polju v silni vročini, ki požene živo srebro nemalokrat na 180 stopinj. Komarjev je na milijarde in so zelo nadležni.
Pes obstrelil moškega
mmmmmmm»
Frederickeburg, Ve. — Ce kdo obatreN psa, pravijo, ni to nič izrednega, toda če pse ob-strell Človeka, je to novica« Tako se je zgodilo John J* Pavnu, ki je v temni noči šel z revolverjem na dvorišče svoje hišo nad psa, ki je silovito lajal. Ko je tako Uvel v temi, je neenkrat začutil pasje soba, ki ao ee zagrizli v njegovo nogo. V bolečini mu je psdol revolver na tla, na katerega je potem stopil pee in sprožil petelina. Sledil je etre! In krogla je zadela Psyna v pleče In mu povzročila teško rano, da ao ga morali odpeljati v bolnišnico.
Kitajski rebeli mobilizirajo armado
Rebell se organlalrajo, da strmoglavijo Kalšekovo vlado v Nanklngu. Inozemske vlade odredile bojne ladje proti körn unlatom
Palping, 9. avg. — Rebelna koalicija. ki Ji načelujeta generala Yen Hsi-šan ln Feng Vu-hslang, zbira polmilljonsko armado v severnih pokrajinah Kitajske in ae pripravila, da udari na nacionalistično dfmado, da tako doseže Nanking, glavno mesto nacionalistične vlade.
Vojaštvo, ki sta ga mobilizirala vataška generala, je eedaj na poti proti provinci Honan, kjer se bo po njunem mnenju vršila odločilna ibtka na d njimi In vojaškimi četami prlaaane vlade. Generala imata v načrtu u-stnnovltev vlade, ki bo iskala priznanje inozemskih vlad v opoziciji proti Kalšekovt vladi v Nanklngu.
Kaišek ss bo moral boriti na dveh stransh: proti rebelom s severa ln proti komunistom, ki so zavzeli že več meet v dolini reke Yangtss v prošllh dveh tednih.
SaagaJ, 9. avg. — Inozemske vlade, ki so alarmirane radi komunističnih aktivnosti, eo odredile odhod svojih bojnih ladij proti Kiukiangu, Hankowu ln drugim mestom, katere ogrožajo komunisti. Poročila is Naaklnga govore, da nameravajo komunisti uprizoriti generalno ofenzivo, da dobe pod svojo kontrolo vss glsvns mesta ln Industrljsks središča ob reki Yangtae,
Polet proti Tokljn ee izjalovil
Vancouver, B. C., Kanada, 11, avg. — Bob Werk In Edward L. Brown, letalca iz Seatla, Wash., kl sta se včeraj ob 11, dopoldne dvignila v zrak, da polotita proti Tokiju, Japonska, sta as mo-rala danes zjutraj apustltl na tla v Vancouverju. Vzrok js bil v dslnem zabssanju cevi, ki so dovajalo gasolin.
BOJ INDIJCEV SE NADALJUJE
Farmarske zadruge bodo v onemogočile pretite
V teku Je vroč hoj med farmarefcimi zadrugami in žitnimi oderuhi v žitnem pasu; združene farmarske koopera-
tive.bodo najbrž amagale
ira*»» v gwaMs. VtfMJ |o « obrt* »dlHR kf •	r«>|M|a aira*
i| aa OHM |o višoll »W ladljaoo, fcl ao MM pobHi as lio, V »fcvrJo ft* îimmi nos. vo*M#IJIro lotwUfO k HU m rfroafc* >ilin<M p*fo|oa|o m*é aaglo !■«! »ée v US* Is v«SM#fM l«H|»k»«s !«#*• gjfcasl* so » »torotosM So »Um p*Molo	i * soll si ZomtsoHI lodlMil vaSlMM «o oo4Im|mI So m>
M prall Asean, ofc« MoJo doflofctvao «MM* Ii
__ _ City, Mo. — (F. P. —
Farma raka unija, cvetoča organizacija farmarjev v žitnem in šivinorejekem paau je napovedala nelaproeen boj privatnim prekupčevalcem, ki neusmiljeno pdlrajo pridelovalce žita ln živi norejce in ki so odgovorni za si len padeo cen žttf in živine, Gre za to, če bo farmar dobil pravičen delež od svojih pridelkov aH če bodo razni privatni oderuhi še nadalje poZneli vso smetano, farmarjem pa pustili ostanke. Famarska unija je adaj edino upanje farmarjev, katere je zvezni farmekl odbor popolnoma raeočeral ln od katerega pe pričakujejo nobene resne ln učinkovite odpomočl. , Edino, kar je ta odbor storil dobrega, je atlmulaclja koopera-tivnega trgovanja. Farmarske Žitne kooperacije pa so napredovale še tako daleč, da govorijo
0	popolni izločitvi privatnih žitnih špekulantov, kar nt nemogoče ln je oolo prav verjetno. Boj aa izločitev oderuških prekupčevalcev is žitne trgovine vodi mogočna Farmareka unija« ki si je tekom dolgoletne prakse na kooperativnem polju nabrala bogatih skušenj ln katere vpliv Je čedalje večji. "Farmers Union Herald", uradno glaallo unije piše:
"Vbjna med obema na*>rotu-J očime si skupinama družnimi in privatni Čevetal je v teku. V tm bo nekdo gotovo topen. An 00-do zmagali privatni prekupčevalci ln a tem zadali smrten u-darse zadružnemu gibanju, ali pa bodo odnesle zmago farmarske unije» kar bo pomenilo konec privatnega žitnega trgovanja. Eden ali drugi bo moral podleči v tem gigantskem boju na življenje in emrt"
Unija je poetavila mnogo kon» kurenčnih žitnih elevatorjev v krajih, kjer jih še ni imela, kar jI je omogočil zvezni farmski odbor, ki jI je preskrbe! posojila na nizke obresti; v krajih, kjer so bHl zadružni elevatorjl zadolženi, pa je poetavila nove, ki so jo v nekaterih slučajih stal! polovičo manj, kot Je znašal dolg na starih žitnih slovatorjlh.
Kjer Je farmski odbor odrekel pomoč kooperativam, so ee farmarji aaml potrudili ln nadaljevali započeto delo brez njegove pomoči. Živinorejska industrija je bila na primer zelo udarjena vsled industrijske depresije. Cene živini so močno nasadovele. Do 700 funtov težek junee, Id bl bil lani vrgel ♦80, ss letos proda za komaj 940. Zap i ta no jagnjs, prej vrsdno 17.50, se zdaj dobi za $8.60. Farmarji, ki so bill vslsd sušo prisiljeni prodajati živino, so Izgubili po $80—160 pri vsakem repu. To js prisililo Far-marako unijo In razne farmar-sks zadružne zveze v Minneeotl,
1	owl, Nsbrsski, Ksnsssu ln Missouriju, da so ss združlls v Farmsrako živinorejsko rszpe-čevalno zvezo, ki bo Ukorskoč monopolIzlrala nakup in prodajo živine v teh državah. Ker js zvezni farmski odbor odklonil čarter novi zvszl, so fsrmsrjl sami financirali to sadružniško velepodjetje, ki obeta zadati mo-čan udsrsc privatnim prskupče-vaicem ln odsruhom.
Pesimizem z ozirom na žitne cene v bodočnosti ni uprsvlčen. Suša, ki ntois primere v zsd-njem polstoletju, preti uničiti vss poljsko pride!k* v pokrajinah med srednjim Ohljom na severu In Tennesseejom na jugu In med Vlrginljo (n centralnim Missouriiem. Koruza, oeno In celo tobak, ki je najbolj odpo-
ren
5roti suši, so uničeni po su-'ravtaJio so prizadeti bom-
ši. Pravtat bsdnTäMad
aissippiju.
I v Louleiani in Mie-To bi naravno moralo pognati oene tem poljaklm priddkofa navzgor, kar bl se bilo tudi še agodllo, če bl ne imeli špekulantje svojih prstov vmee in če bl kaaanje na raamere na svetovnih ftitnih tržiščih ne oele-pilo manjših prodsjaloev, ki ss bojijo še nadaljnega padanja oenj in rinejo Žito na trg v otrahu, da bi ne Izgubili.
Slavka v Fraaaijl aa ilrl
Trlatotleoč rudarjev grosi, da bodo puetlll delo, še delodajalci ne pristanejo na njihovo aa-1 hteve
Pariz* 0. avg. -- Trlstotlsoč rudarjev na premogovnem polju severne Franolje Js zagrosilo a št raj kom v slučaju, da drušbe ne prlstansjo aa njihove zahteve in ne dovolijo letnih plačanih počitnic. To gibanje poetaja močnejše radi stavke tekstilnih ln kovinskih dolavoev, ki aahteva-jo višje mezde. V tej atavk! je prizadetih doadaj še dvestotlsoč delavesv.
Rudarji so mnenja» da bo vlada pritisnila na lastnike premo-
govnikov, da h bodo pridali pogajati s njimi, ker se boji, da hi
aicq v SKonomsxi etruziuri
e
Francije. Toda gotovo je fle sedaj, da se bodo operatorji u-plrall do skrajnosti zahtevam rudarjev.
Premogovne drušbe in drugi lnustrljatel ao mnenja, da ao bal nizks mezde franoosldh delav« oev podlaga proiperlteti, ker Im ceneno delo omogoča, da hko konkurirajo a produkti drugih držav, v katerih provla-dujs občutna brezposelnost, do-člm je na Francoskem brezposelnost nepoznana. Zvišanje mezd v tem Času, pravijo, ko Velika Britanija, Nemčija in Bel-gija reducirajo delavake mcede, bl povzročilo breepoeelnoet, kl tepe vse druae evropske državo.
Situacija Je v resnici komplicirana. Mszds francoskih delavcev so zelo nizke, došim draginja življeniklh potrebščin raste ln bo šs bolj kot doslej radi silnih deževnih nalivov, kl so napravili veliko škodo v poljedelskih pokrajinah Francije.
Novi izgradi v ladljl
Afghaaaki rodovi navalili aa britake vojaštvo
Peševar, Indija, 9. avg. — O-boroženi afghanskl rodovi eo včeraj vpadll v mesto Soroaai, ki se nshaja tri milje Jušno od Peševsrja, kjer Je prišlo do epo-padov s briuklm vojaštvom. V bitki Je bilo ubitih In ranjenih več ljudi, tode natančno število še nI znsno.
Britskemu vojaštvu se Je končno posrečilo pognati eovreš-ne četo v beg, toda nevernost s tem šs ni odstranjena, ker se lahko napad ponovi vsak čas. An-glsški srroplani so ves dan vše-raj krožili nad gorato In skalnato pokrajino, kjer sovražni rodovi sbirajo svoje aile aa ponovni nspad.
I Oblasti v Psšavaru ao previdne in so ss dobro savarovals pred nspsdi Vsi vhodi v mesto so zastraženi In nobena oeebe ne sms sapuotitl mosta brce possbnsga dovoljenja.
Odvetnik aretiran
Chlrago. — Pollglje Je v pete« aretirala odvetnika Charles B. Goodmsns, kl Je obdoižen. da Je
osleperil veš ljudi s ničvrednih delnic la

» qr*- - m^pp w r mr

PROSV ETC
PROSVETA
Glasovi iz naselbin
jd mm tarif*
Hafr*r.*ftlji

M.
K Wis
nišaieah (ta Ur prad Idi). Pni
todadrijsb. aejbdj pa ja Id je eas UMMMlf drle**

d aktov v
so rvUsle carino aa amerilkih svtov. 8 te» protledsifom ja do-
•kih avtalk pro-
srffljeae »kfh »ilnili delavcev ia s jih družine.
Por^eraiec federalizrens#e tieka izjavlja, da je isvos smerilkifi »eter Hi pritiklia, ki je lam aaW » kupne produkcije, telo prizadet po rifnem zakone, kajti mnogo inozem ae je oprlo amerttki tarifi fa zrlfado svojo ea-riao aa svte tako vsloko, da nI moče prodajati ameriških ertaik produktov v dotičnib drlavah, ki ao bile najboljši odjemalci. V teka je pravcata cariaaka vojna. Francija. Španija, Italija ia Avstrabja ee najbolj zvišale carino aa avta. S tem so preprečile ameriški avtni sv«s, ki je ssdaj skoro v pspctel stagnaciji.
Radi carinske aoaaileslnosrt ameriških po-stovcdajnikov se ssveda najbolj prisade« v tarifni vojni ameriški deavd ia njihove dra-Itoc. V aormateik časih je bik» zspodsoih v ■rini industriji na mflJjoos delavcev. Treba je pomlelM, da obrata jejo Ia tastu je jo avtai vdepod Jetniki poleg svtalh tovsren tod! svoje parne šape, svoje rudnike In pi luiujsknji«, svoje steklarne In tovarne sa kavčuk Ia ss ms ostale avtne pritlkilne. Ki bilo dovolj, da je pfoHa walstreetsks panika prizadeta tudi delat*!« sloje, treba jo bilo nove carinake določbe, ki je poloisj še portgblsls in vrgla ame-rilko industrijsko- anarhijo v pravcati kaos, milijone dslsveev ps pustila brez dela in jefa.
Današnji način proizvodnje in distribucije je nssedel na kleči, ker m vidi v blaznem drve-nju za nadprofitom, kar Je vrglo vee indu-•trijaki koloe proizvodnje v kaos. Ljudske mneiice pa so tista tarča, v katero je ta silni sastoj najbolj treščil. Kapitalistični sistem ni smošen uravnovesiti industrijske ssnscfjs, od kstrrs si bi ljudstvo slušilo svoj kruh na pošten način. Posledice te jssne nezmolnosti se opsžsjo v Atevllnih zločinih In ropih In v ml-semem življenju delavskih mas. Vprašanje je, koliko časa se bo izkoriščevalsk! sistem šs lshko vzdržal pri življenju? Toliko čsss, ds bedo ddsvske ms«. umskih In ročnih delavcev spoznali», ds se morajo same pripraviti, ds bo-do sposobne prevzel razne industrije pod svo-jo kontrolo, ksr bo služIlo v blaginjo vsemu človeštvu.
Kitajska civilna vojna
Ns Kitajskem se pojavljsjo civilne vojne še proAlih par let. Rasne provinc« In države imsjo svoje poglavarje, ki Jim vladajo. Poleg nsrulne vlade v Nankingu je še drugs "vlade" v PHplugu Poelednje čase m> je razvila civilna vojna, ki ima pri upornikih značaj ko-munizma Ameriško mašč armko Čaaopiaje ocnaltij* upornike i "»»andttT.
Vsa poročila, ki prihajajo hi kitajske. ao vršcna v svet Iz n^li ftangaj ki je nekako Slavno mednarodno »mdlšfe na KiUJakem. Glavno tieaedo imajo Angleži. ki luuijo, da su-nanj) »vrt Izva 1« t tate dogodk. wj nJim ne škodujejo. Na Kitajakem imajo moje interese Angirži. Japonci in Amerikaori. /ato imajo vee tri vlade Um svoje bojne ladj* in «voje čete, da varujejo "lntofW svojih državljanov. Vsi trije so imeli ns Kitajskem dnhlčkarake koncesij« In domačini ao še morali tiijagsneklm vladam piačrvati dav«k — za proukdjo. Pred par leU so se uprli Ia od tedaj naprej m pojavljajo vojn«, ki m vrše proti MjessmakJm Ia domačim iskoriAčovaleem.
KlUjako IJudatvo živi še v («ml. Probl-val«t vo Kitajske »tej« okrog 400 milijonov pre-blvacl«v, ki govore rssna nšnVja t\y salo primitivno. Izkoriščanj« je lahko. Zadnjo časa ao spet poekueJII pri upornikih svojo «rečo komunisti, ki so v nekaterih krajih dobro napredovali ia sapedli važne postojanke.
F. Gerl

in arto-
nv<gk> s tako
vojne m
• /
Ji
«i
komatov
dustrij
t Prelstavco poto-ma fcu^aria. v ka-
aii
tem
kapitalizma
k nl«in
nočejo

Decsjo
Zanimive bcMEke
Čakanje m boljše čase Mlhrsakec. Wls. - Moč vla-dajočegs razreda temelji na nevednosti ljudstvs, zsto uporablja borftoazija vm dana srad-stvs za vzdrževanje in razšir-
jsaje nevednosti in duševne strani delavstvo sdi k zaostalosti. Vm orgadascije dela za nizke plače m in ustanove pod nadzorstvom ge delovne um ©d burloazije m uporablja v to na-jdceti do peaae men. Izdaja m milijarde na leto za vsa ta sredstva, ker ajih meč jo predpogoj moči ia vplji-va vladajočih. Predvssm se
nkukz odvračati od	,r.	ir vtb
ljudstva nezadovoljnost, in to s razmer. Pri takih pomočjo cerkve in časopisja, sprejema lepo doneče Cerkev tolaži trpeč» ljudstvo najin sklepe, ladaja plačilo po smrti, burtoazao in tu lepo obliko« klerikalno časopisje pa mu pri- medtem ko m stvari razvijajo poveduje o lepem, udobnem šiv-! vedno v atmrtm tira. ko se v res-! j en ju, U «a baje daaes živi de- nid ne odpravi ali zmanjša niti lavec, v slabih čaaih pa mu obe- enega zla. U boljše čase in prepeva Edina rešitev iz v lepodonečih frazah o bližajoči § nega. nevzdrUjiveg qposperitotl ter ga na vse nači- r sorialismn. toda boš to jo tš-
kaj
na vse
ae odvrača od spoznanja; povzročajo te žalostne odkod izvirajo vm zla današnje človeške družbe.
Hod te lainjive preroka pa »pada žal tod! mnogo časopisov, katerih obstanek je odvisen odi-
noie od delavcev samih, iaksto-iljenje	_ ^^
rib dolžnost bi bUa predvsem, i stva. Kazrednocavedni p rolo ds učijo ljudstvo resnico bi spo- tarijat se pač zaveda, da se tega
ne da doeeči s kratkim bojem
v
stl nauk. je tisto ro vladajoči razred pobija in zanika je svojih ustanov, predvsem pa potom svojega in njemu naklonjenega časopisja. Soriattpem zahte.a podrfsv-
Med toke časopise «pada tudi tokajšaji slovenski listič, kateri
nje
V
človek preb:l f^ ojia
Ja grav pesnik, ko je vzkb-**Ees si lepa nú tujina, ampak lepši dom je moj__ š.
O.
na političnem polja ali potom kake krvave revotdrije; temveč d je dal nalogo reševanja na-,!e potom mirnega, izobrafeval» časti, dviganje našega nega dela med delovnim Ijnd-ugteda. Po- stvom in potom reform aU iz-kot vd dru-Zboljšanja obstoječih razmer s pomočjo delavske postavodaje, v kateri ima delavstvo vsaj do-loma odločilno besedo. I Predvagm m socializem bori za skrajšanje delovnega čaaa, za starostno zavarovanje, za zavarovanje proti brezposelnosti in odpravo otroškega dela. Glede zadnjega je treba pripomni ti, da so v • tekstilnih tovarnah in številnih drugih indodrijab, posebno v južnih drlavah Unije, zaposljeni desetletni otroci.
Nadalje zahteva socializem' podrta vijenje vseh teipeljnih industrij, kar pomeni državno
izdaji tega listo v katerem m z otročjo sd i II ust jo ia jezuitsko tola t í naivne či-ktti so še slabi čad. pa ao m hWJ^tlf i meh smo Še pa so minile, In koo* kako ne-'tružbe grade p'slo^ja kakor da t* to Imelo ras kakšen tdlnčiltn pomen glede tabdjša-nja obetajočih gospodarskih
Ljudstvo, ki m šs ni naučilo In zdravo prasojsti, čita ■miselnosti In v mnogih slačsjih verjame, kar pomeni, 'Is naM-da prHriganlm l»ir'> nim hlapcem na Nmanfc* pri prizadevanju, da Ijtiddvo ne xjx>zna resničnega i>ok/Aajs in pravih vzrokov sa vladajoče
Gospodarske rasmera niso v sedanjik časih modernega kapitalizma, ki je mednaroden, od-vksne od % olje posameznikov, denarnih kraljev ali političnih vladarjev, temveč od med na n hI-nlh gospodarskih rasmer. Te razmere je povzročil kapitalizem. Jih je moral povsročltl, ker temelji v vsem svojem ustroju na kričečM nasprototvih, ki ne morejo doseči drugegs kakor zmedo in atalne polome v svetovnem gospodarstvu.
Pod kapitalidičnim sistemom m ne psoducirs ss potrebe ljudstvs, tam več za dobiček. Ka-
kontrolo nad vsemi dragimi in-dustrijsmi. Odpraviti se mora v teh temeljnih indudrijsh prekletstvo privatnega laataištva, kar pomeni prve korake k uresničenju socializma.
Delavstvo v evropskih Industrijskih državah je danes že blizu tega dlja, zato je položaj tega delavstva v mnogih odrih boljši, kskor je položaj ameri-šlssga, katero Je še vodno v o-tročji dobi politične nezrelosti.
Ako bi evropske Industrijske dežele ne mučile še vodno tež-koče, povzročene po strašnih posledlcsh svetovne vojne In rszdoru, ki je zavladal v delavskih organizacijah v prvih po* vojnih letih, bi imeli v teh državah socializem že danes skoro uresničen. Toda v teh deželah m mase dvigajo s čimdalje večjo silo; še nekaj let in raaredno-zavednl proletarijat bo triumfi-ral.
pttallssm je pohlepen brasokai-^^^^* 111 a d- „JW rUvnl
vcdstl In sposnavsti svoje pravice In svojo moč. Naloga vseh zavednih ddavcev pa je, da se borijo zoper vsako nasadnja-At vo, zoper vas, kar rasArja med delavstvom nevednost In politično nezrelost Težak je boj proti mogočnemu kapitalističnemu časopisju, tods lahak pa je proti onemu časopisju, ki je ns-• .•\n<«t ««Mano od pomoči delavstva in katero ga vdfc temu ¿aMl«puJe In zavaja."L
/ato naj bo geslo lavca: Proč s takimi
njega glavni predstavniki zavedajo sedaj še čimbolj, da ga baš to vodi v propast.
V vsaki kspitalističsl delali vlada nadprodukdja blaga. In to ne zaradi tega* ker je delav-atvo i »delalo ali pridelalo pre. več pgtftbščin. temveč ssradlte-ga. ker je delovno ljuddvo — farmar in delavec — premalo plačano, da bi moglo kupiti Is-ddke In priddka, sadov« svojega dela. K temu pride šs dolg delovni čas, otroško dalo. d«!o starih delavcev, katei^ bi pod pravičnim družabnim redom morali biti upokojeni, da tak. vaaj doloma vlivajo dH »■ stva. katerega ao v dolgih UUh isd«lal« s Jih pridne rake.
Ali je mogoše pričakovat I pod obstoječim družabnim redom tako svsalk boljših šasm vsaj aa kratko vrsto kt? Nikakor n«. Mednarodni kapital stoji v «»•trem. medsebojnem boju; vm kapitalistične deisls m borijo J sa svetovni trg Kdor i nitjo ceno, to prevladuje na trgu, zato m skuto mikati Mvftjeaakl standard d«lav stva na hlšjo stopnjo. Ta medssbojai boj powr-u
sli kontrshaad. je bilo zaptjeojenih.
od vaaj ob
leč v notranjost aaj mejna ia M ili* j« žnosemra. je kočljiva stvar. V iplošarm so pcebivsl-d daleč stran od meje precej ob-čuUjtvi v tem pogleda. Ah v spkv-■generalni priadje-V- Uudje ne ugovarjajo proti prodiranju smjne-ga stražnika 50 ali več rnQj v notranjost, ako je ob zares sa ¡.fiirrl k i/.*-j! a pc* m pin; ks.
V Zdruienih državah imamo kaUh215 vbodn:h pri^ljeniikih kraj. v katerem	(ports of entry) vštevšn
aroia mlada leto. » aerodromov. Toda v pristanišče New York prihaja navadno več priseljencev, kot škod vse druge postaje skopaj- Ker pa je priseljevanje tako padlo, je Klii*
__Island, največja ameriška prise-
— Rojak, ako"	postaja, postal neke vr-
sločajno pešdsš na obisk k znsn- ***	problem za vla-
cem ali prijatdjeks in ne veš kje do,	. .
deti, stopi na Watorioo Kd pred _ U ^^ M Kfii« 8DD. Tam je vedno družba ro- ▼ H	M
;akov In gotovo ti bo
v m
drjgi povedal za naslov tvojega znanca. Tisti fantje, ki beHnaje ns prostoru doma. so sami rojaki. sami fajn fantje, zsmišle-nI v igra, tods vedno ^ prijazni.
Sedaj pa nekaj novega za naše balinarje. Direktor! j 8DD je sklenil, da m priredi balinarska tekma. Zmagovalcem se bo razdelilo nagrade v zlatu, in sicer L nagrada bode f 10, IL $6 in UL 92-60. Ker bode v nedeljo zvečer v auditoriju, kakor tudi v pondeljek 1. septembra zvečer, koncert v * korist 8. D. D., bode tekma j ako pripravna v pondeljek popoldne in obeta se eliko zabave.
Tudi koocert bo jako zanimiv. K sodelovanju so povabljeni vsi Pfvski zbori v metropoli, kakor tudi nam vsem poznani pevci-solisti, katere vd tako radi podiramo. Sokol iz Collinwoo-da bode pokazal svojo telesno gfcčnost, in dramsko društvo MVerovšek" bb poetavilo na oder nekaj lepega. Vstopnina h koncertu ih plesu js samo ftOc. Po-
drobnčJe 0 programu prihodnjič.
_™
M||niška dsiks4
«maseasaad«
Nedavno je generalni priseljeniški komlssr poudsril, ds priseljeniška posta j s ns Ellis Islandu ima dandanes več osobjs in priprav za pregledovsnje priseljencev, kot j(|l je treba, in da delo mejne straže, organizirane sa preprečevanje vtihotapljanja i-semcev, stolno raate. Za delo priscljt-nišk^Ka ura<la Je potrebno osobje kakih 8000 ftjadt Tisoč izmed teh so priseljeniški inšpektorji. Pribliftno 900 so člsni mejne strsše (border patrol), ki je nameščena ob kopni meji Združenih držav. Ista je na straži tik za mejno črto in patrolirš to ogromni razseg zemlje s polnočjo svtomobllov, železnico, na konju, Čolnih, aero-planih all pa peš. Svrha te mejne strsše je .uloviti one i nožem ce, ki se hočejo vtihotapiti v deželo brez pregleda s strani pri-taljsniških inšpektorjev
časopisi
NU| N. i.— dn«vl naa je zapustil John gol, član Is zapianikar društva št. M0 SNfV ta se odpeljal s Greyhound buaom proti . Pri društvu ga bomo posli. k«r je bil aktiven član. vil m bo v D«nverju. Celo., kjer Ima nekaj sorodnikov n kjer je pred U utl umri njegov eše, član Zapadne aloveuska sva-
Iz Dtnv«rjs nsmeravs poto-ratl v Ban Praadeeo, v deželo «vetja in lepih roi.
Poprej ao skoraj vd ino-iemd, prišedši v New York — razun potnika L in IL morali iti skozi Ellis 1st v ho pregleda. Radi velikega števila novodošlecev so morali ti čakati na otoku. Dandanes pa nuji to poatoja več mogočnosti za nitro pregledovanje, kakor jih je treba.
Na otoku Elfis Islandu je vseh skupaj 27 poslopij, vštevši bolnišnice in elektrarne. Bivališča, namenjena za pridržape inozem ce, so prostorna in sobe so velike, svetle in zračne. Pokrita veranda je na razpolago za inozem-ce zs zabave v slabem vremenu. T\am je tudi igrališče za otroke. Za socijalno oskrbo na otoku skrbi splošni odbor sa pomoč priseljencem, sestavljen od stopnikov trideset orgsnizsdj. Dana je mogočnost zs pogoste o-blske pridržanih oseb in knjige so za njih na razpolago. Poskrbljeno je za zveze med osebami, pridržane na otoku, in njihovimi prijatelji.
Glede pregledovanja novodo-Šlecev na Ellis Ialandu se ni mnogo spremenilo. Inozemd ne rejo zapustiti otoka brez* izhodnega dovoljenja. Izhodi so vsi zastraženi.
. Deževni nalivi v Belgiji Bruselj, Bdgija, 9. svg. — Medtem ko centralne In zapadne države v Ameriki trpe radi velike suše, so v Belgiji in tudi v drugih evropskih državah deževni nalivi skoro na dnevnem redu. Belgijski kmetje pošiljaj** a-pele na vlado, naj jih rasbren nI davkov hi priskoči na pomoč krajem, ki so utrpeli največjo škodo vsled deževnih nalivov.
Predsednik sklical konf glede
Washington, D. C. — Predsednik Hoover je pozval governerje dvanajstih držav, ki so najbolj| prizadete radi suše, ns konferenco, ki m otvori v četrtek! Wsshingtqnu. Ns konferenci se bodo posvetovali glede OdpomoČ-v Išrm^Hi^^H
ne akcije v khijih, kjer Ja napravila največ škode na poljskih pridelkih.
SUKA SMRTI
lfefWak to |s
FOMD&JEK. IL AVGUSTA
Mleko—naia hrana
kraja ae je ugotovilo, ds m ni rtao kontrolo dognati všeh dodaaso sl pr. mleko, U je 4.4»% maščobe ia 10% brezmaščob 19% vode. mosemo tok pnahikt z vestjo uvažati v mesto, ki se pri kontroli omejuje ns določitvi tokoavane specifične teže (L j. teža 1 litra). Na drugi strani ao sopei znani slučaji, ko m istočasno pri enem mleku fe. zvali podatki o specifični teti o maščobi in o sošini sum. da je bila dodana voda. Točna kemična analiza vzorca, ki je bU vzet direktno v hlevu je ps pokazala, da je bilo mleko pristno
Da bi omogoča lf hitro in točno kontrok mleka na tten mesto, sod nabavili v Hamburg
jo takojšnjo prrisksvo mleka ob poljubnem času na peiiubnem mtalu.
Do kakih uspehov nas dovede stolna, te-mdjito kontrola mleka, naj nam pokaže slučaj is prakse. V nekem kraju se je uvedla stalna kontrola 8 vdflrih mlekarn. Tekom % letja je padla mnoiina vzorcev, ki ao bili močno onesnaženi od 21—41% v prvih treh mesecih na 4—7% v zadnjih treh mesecih. Količina vzorcev g vsebino nedopustnih bolezenskih kali. je podU od 14% na 1%. V istem kraju je kazalo 88% vseh vzorcev, ki so bili vzeti od posameznih kmetovalcev, preveliko onesnaženje, podeželske mlekarne so dale 46% vzorcev močno onesnaienih, dva pogodbena živinorejca sta pa dajala vselej le najčistejše mleko.
V več slačsjih naleti kontrola mleka na velike težkoče. En tak slučaj se je pripetil na Švicarskem.
Pri nekih otrocih je nastopilo močno otei-kočenje prebave, ki je bilo povzročeno po mleku. Preiskava je pokazala, da daje dotično mleko smetano, ki se je vlekla kakor niti. Povzročile so to bakterije vrenja, ki so v vročini obstojne. \Pregted živine ni dal nobenih rezultatov, bila je popolnoma zdrava. Tudi pregled krme ni mogel razjasniti vzroka. Na posladku se Je našd izvor teh bakterij v stelji in prahu hleva.
Pri nekem drugem slučaju, ki je dovede! do sodne obravnave, se je postavil sodni izvedenec na strani toženega, češ, da je bila analiza mleka nevdjavaa, ker se ni zadostno premešalo mleko pri vzemanju vzorca. Tošeni je bil na podlagi tega oproščen, vendar je vzklic-no sodišče anuliralo oprostitev, ker je medtem časom laboratorij, ki je izvršil preiskavo mleka na poskudl dokazal, je bilo vzet je vzorca pravilno, da namreč zadošča 5 krstno premešan je mlaka z zajemalko pred jemanjem vzorca in da ni potrebno večkratno pretakanje iz posode v posodo, kakor jo to zahteval omenjeni izvedenec.
Drugi zanimiv dučaj je dedeči: le ddje časa Je obstojal sum, da dodaja neki kmet mleku vodo. Nadzorstvo se je pooetrilo in sum se je povečal. Odredilo se je uradno odvzet je vzorca v hlevu. '.V.
Vsled danih rasmer, je bila mogoča le na-vzočnost policijskega uradnika. Vzeti vsorec ni kazal v primeru z osumljenimi prejšnjimi vzorci nikakih sprememb. Vkljub temu je vztrajal merodajni kemik na ponovno vzetje vzorca v njegovi prisotnosti. Sedsj se je pa ras izkssalo, da je bilo mleko preje potvorje-no s dodstkotn vode in ds je bil podldjski uradnik pri prvem vzetju vzorca prevaran. Seveda se je tako početje zelo strogo kaznovalo.
Na kako nedolžen način se lahke mleko potvarja, sledi iz podatkov, ki sem jih navedel le v prvem delu razprave. Dogaja se namreč, da se molse kravo predno doji teleta. Znano pa je, da je prvi del mleka pri molži manj vreden, ker vsebuje znatno manj maščobe, nego mleko iz druge polovice molže. Tudi zanimiv slučaj je sledeči: Zjutraj ob 6. uri se Je molelo precejšnjo količino mleka z prenizko vsebino maščobe za prodajo. Ob 9. uri se je zopet molzlo m domačo rabo. Bilo ga je seveda veliko manj, ampak z visoko procentuaino veebino maščobe. Isto so je ponavljalo zvečer. Ob 6. uri se je molzlo riabše mleko za trg, ob 9. uri pa boljše za domačo rabo,
Da igra vlogo pri teh manipulacijah včasih tudi nevednod prizadetih, Je razumljivo. Zato ps določujejo zakoni, ki regulirajo promet s mlekom, da m razumeva pod pojmom mleko ali polno mleko le kravje mleko, pridob ljeno s redno, vzdržno in temeljito moišo.
7 s '	.	t	. V	J*
Kako m je razpada potvorba mleka s dodatkom vode, kašejo poročila, preiskovalnih
to
gem slučaju
Eno 1 tu dognan cev mleka cev v lanosu do neprimernih slabega ne kali jetike.
da je bil v 1 le-7$Vfc% v «6 vsor-smetone v 62 vsor-vzorcev mleka je bilo In 16 vzorcev radi 4 vzorcih so bile ugotovlje-
fttevilke ae nanašajo le na inoaemakr preiskave. Boljših pregledov domačega trga šsl nimamo. Čeprav živimo v deželi, ki goji v veliki meri živinorejo. Veliko m je že pisalo o krid našega mlekarstva, velikokrat se je tudi omenilo, da bi lshko izvažali mleko In mlečne izdelke
(DaU* sa S. strad.)	, - -
POSPgUBK. n- AVGUOTÀ-
----mmmmmmmm
mmmm
VeM

\ SMRTI ANTONA KRISTANA
Ob smrti Antona Kriatana je oSlo na rasne delavake organi-gcije, »druge, na rodbino po-
ojnika toliko sožalnih izjav v ligmih in brzojavih, da presega tevilo več ato. Baš te izjave so-,lja, poslane od velikih medna-odnih organisacij, poslane is Amerike in izrečene v velikem elu evropskega tiska sploh, ka-or tudi poslani od uglednih mož u in inozemstva pričajo, kak u-led je užival pokojni baš radi vojega dela.
Naj naštejemo nekaj sožalnih
tjav:
Mednarodna sadružna sveža iz ,ondona: "Z velikim obžalova-jem smo sprejeli vest o smrti redsednika Antony Gristana. zvrsevalni odbor in jas izreka-a Vam naj iskrene jše sožalje. lay, generalni tajnik". Glavni radnički saves is Be-grada: "Potreseni smrču zaslu-nog našeg druga Antona veli-im Kubitkom za opšti naš po-ret mi Vam izražamo našu du-oku žalost."
Delavska zbornica iz Beogra-a: "Povodom smrti zasluznog orea za radniške interese neza-oravnog Antona Kristana prt-ite uverenje o našoj dubokoj alosti i najiskrenijem saučel-u."
Savez srbskih zemljodelskih
adrug: "Veliki gubitak, koji je faie zadrugarstvo pretrpelo iz-enadnom smrču najjačeg pO-ornika zadružne ideje Krista-a, bolno je odjeknilo u svlma rcima zadrugara ovoga sgveza, oji svoje ose^aje žal jen ja i ratski pridružuje vašim." Dalje so poslali iz Beograda lavni zadružni savez, Savez na>-avljačkih zadruga, delavske ztf-ruge v Beogradu, Delavski bornioa v Zagrebu, tajniki sa-ružnih organizacij, voditelji elavskega gibanja, poslala je ožalje znana zadružna ideologija in zadružna delavka Emmy reundlichova iz Avstrije (Du-a j). , f. í.....i*
Iz Amerike so prejeli sožalne rzojavke od SNPJ, od s. Ménto-a in soproge, od Slovenske za-
ružne zveze iz Clevelanda, od roletarca," od Etblna in Franoes ristan. 1	? ' ' °
Sožalje so poslali Oton župan-■ (izražajoč, da je to izguba za odbino, za ves sloveneki narod i za vse one, ki "smo ga ljubili i cenili"), Albin Prepeluh, dr. ramer, ljubljanski iupan, vele-ejem, razne zbornice, zadruge organizacije rudarjev in kovi-arjev 1. t. d.
Velenakupna zadruga čeških olavskih zadrug je poslala plimo z iskrenim sožaljem, češko-lovaéki minister za prehrano i.
Id.
Osrednja zveza delavskih za-rug Češkoslovaške je poslala rzojavno sožalje 1.1, d. Vsega skupaj je prejela Zve» gospodarskih zadrug več sto ¿alnih izjav, prav tako banka, a j več pa družina. To priča, ka-o velika izguba je pokojnikova m rt za zadružno gibanje pri k*. zlasti še med delavstvom.
Otroka je pustila v cerkvi 'redvčerajšnjim sta dve Žen-ki stopili v cerkev sv. Petra ter enadoma zaaliiall otroško ve-lanje iz neke spovednlce. Spogle-l»!i sta ne ter pogledali v apove-»ico. Tisti hip se je izza stebra Izmaknila neka ženska ter ho-I • "diti. Otroke ni imela v na-«h ju ter je bilo jasno, da ga j« ust ¡la. Zato je hitro ena Izmed |n*k vprašala tujko: "Zakaj r Pustili otroka aamegaT" Ne-Knka pa ae je okrenila ter de-"Pazite vi nanj!" ln izginila. -r	»
l<»* ženaki, Beslajevs in Kozl-10*to takoj nato dvignili Or r«»k* iz spovedniee. Nekako 6-dete je bilo dobro oble-rno, poleg njega pa ješaia ate-Mitea. gomličnega čaja. Po-«ta stražniku, ki ju je na-I'1'1 v Dečji dom za iefitpeter-10 ^rkvijo, kier ao takoj v v oskito odloženega otroka , v-'icija pa. se )e seveda spu-'V , n* lov za materjo. TV» se je r1*1" sprva salo ttffeo. Vendar »roti večeru ŠU neka ženska »v blizu ientfeterske cerkve, oblečena tako. kot sU Be-In Kotit» as popi s sli. pa m rs« tega strain» uaUvil

šla pravkar v cerkev pogledat, ali je še dete tamkaj v spoved-
nici.
Na policiji je povedala, da se piše Ana Tome, da je stara 29 let in da je doma is litijske okolice. Z možem svojim se je poročile leta 1928, rodilo se jima je troje otrok, živeli so slabo, oče hodi delat na dnino, denarja ni bilo. Beda je tirala druiino v obup. O-če je lepega dne dejal, da gre po avetu. Oblekel se je v praznično obleko ter odšel. Mati je šla za njim s svojimi otroki do litijske postaje, tamkaj pa je apravil mož otroke razen 7-mesečnega Ivančka nazaj domov, on ter Žena z otrokom pa so se odpeljali kar tako v Ljubljano, ne da ' i točno vedela, za kaj gre. Lačna je blodila po mestu, pa je stopila v cerkve ter polotila v spoved-nlco otroka, zvečer pa je šla pogledat, ali je le tam. Mati je vU deti od bede zmedena, malo ne-preračtmljiva in se še ne ve, kako bo zaključena ta zadeva.
v ,	k. i - "
OSEBNE VESTI
Vsem bralcem Proeveta!
Da bodo brklci ProsVete, naši prektertorski rojaki* stalno obveščeni o poeamesnih osebnih dogodkih (smrti) , bo popisni biro Prbsvete V Ljubljani stalno obveščal o smrti in osebnih zadevah rojakov v stari domovini pod naslovom "Oaehne veetr. O pozorjamo nn to stalno rubrlku, kjer bodo br.Ucl zvedeli vse podobne vesti iz stare domovine.
Smrti: Dne 17. julija je umrla v saitatoriju v Pehringu ga. He-dvika Rajhova roj. Peklar, soproga g. Izidorja Raj ha is Ljutomera. Bolehala je Že delj čaea. — V Zavodnl pri Celju je umrl 19. t. m. T61etnl upokojeni železničar Martin .Stepihar. — V Vinici pri Črnomlju je umrl trgo-vec in posestnik Jurej Sterk. — Na Planini pri Rakeku ja smrtno zadela kap. g. Josipa Podboja in bo njegov* pogreb jutri ob 17. ha domačem pokopališču. —
V	Gerečji vasi je umrla 66-let-na ga. Marija Kajzerberger. — Pri sv. Lovrencu je umrl posestnik g. Martin Slodnjak. — Na Koroškem pri St. Jakobu v Ro-žu je umrl mladi dr. Zdravko Zwitter, ki je lani absolvilar na dunajski Univerzi - V Zagorju ob Savi je umrl 72-letni vpokojeni uradnik TPD g. Ognjeslav (Ig-nac) Firm. — V mariborski po-doficirski šoli se je ustrelil 19-letni gojenec kaplar Blašo Ječe-vlč. — V mariborski bolnici Je umrl 70-letnl Karel Novak, ki je padel s strehe vinarske šole. —
V	mariborski bolnici je umrla Ljudmila Kumpičeva. — V Ko-iakih je umrl 75-letni viničar Avgust žnurar. V celjski bolnici je umrf ' 40-letni najemnik Karol Vidmar iz Jurkloštra. — V Laškem Je umrla 78-letna Tekla Šviga. — Na Hardeku pri Ormožu Je umrl Andrej Hrflč, posestnik. — V Podgradu je umrl veleposestnik Adolf Zorzini. *
V	Črnomlju je umrla ga. Ana Plut roj. Grahek. — V Dominah je umrl 23. t. m. mizar ln posestnik g. Alojzij Urbanlja, star 19 let. — V Splitu Je umrl dijak-ia redni k Slavko Masterl, star 2B et. poslovodja tvrdke Masterl / StraMiču. Bil Je 1. Julija pokli-yin na oroije vaje, zbolel za gri-lo ter v spUtfki bolnici umri. — Ma Planini pri Rakeku je umrl >4-letni Josip Podboj. — Trgovec Kari Hellen v Ptuju ja u-mrl. Zadel gs Je mrtvoud.
LJubljana, 28. jalija 1980. ■ Jože Petrič, bivli mesarski pomočnik od av. Jurja pri Groeup-IJsh, Je bil pred meseci pred ljubljanskim sodnim senatom obaojen ns 6 let Ječe. Petrič Je znsn vlomilec ter se Je potikal po deželi ter s svojim psjdaiem T-gnacom Cimiarjem vlamlja) v razne hiše ter pokradel mnogo blaga. Polno vlomov Je bilo na-lotenlh na nJIJtf. ClmUrja so konrno ujeli V Ljubljani. Petrih pa se je skrival t gosdovlh Gorenj ske. Lani 7. novembre ps so gs izsledili v PodaaHu. Ušel Je orni nI kom že tflM Je «ta tropa sldMUa I«
V Ljubljani aehatogl Po preetanl
Včeraj
warf«
ma kaznjencema odvedejo v kaznilnico v Maribor. Ves čas Je bil Petrič ipiren in ponižen» vklenjen v verige. Ko pa je prišel vlak do Pragerskega, Je postal nemiren. Začel jb menda misliti na svoj načrt. Neopašeno ae je iztrgal is verig, se splssil k oknu ter se nenadoma pognal skozenj. ko je vlak dospel is predora, so orošnlki opazili, da je is-ginil — Petrič.
Pri skoku is vlaka se je Petrič precej poškodoval in oblešal je ob progi nezavesten. Keeneje so ga nessvestnegs našli železniški delavci, spoznali v nJem begunca, ga naložili v tovorni voa ter poslali proti Slovenski Bistrici. Ko se je zavedel in spoznal, da se pelje, je v Slovenski Bistrici snovs pobegnil. Brikonc se je skril v gozdove in oblaati u-pajo, ds ga bodo izsledili. Petrič je star jedva 28 let, a je doslej za svoje grehe preeedel ie nad
10	let v ječi.
kunomor pod viškom—troplo bres glave
Ljubljana, 24. julija 1980 Včeraj zjutraj so našli na dolenjski progi takoj sa garftizij» sko bolnico truplo mladeniča Truplo je bilo bres glave. Železničarji so kinalti našli tudi nedaleč glavo. Obveetlll ao vodmat» sko strašaleo ter ugotovili, da j< to poneerečenec 21-letni Gabri« jel Binguls, doma tz Martlnšči-cev Bosni.
Fant je v .torek zvečer bega) po Vodmatu. Ob mraku je pu-stil svoje tovariše v Duklčevi baraki ter zbežal v Vodmat. Hudo strašno mu je moralo biti, za-kaj obstal je sredi ceste tes jokal Ustavljali so se ljudje tet ga izprsševall, ka mu je. Tožil je, da bi rad s svojim zaslužkom podpiral tudi starše doma v Bosni, da pa zasluži premalo, pošiljati domov ne more in zdaj mi je hudo. Se sam jedva da lahke Šivi.... Poleg tega bi moral krta-lu še k vojakom in ne bo nič za-služil. Fant je skočil na proge irt se vrgel pod vlak, a so mu pa-santi ubranili. Predali so gs stražniku, ki so gs skušali s besedami potolažiti in spraviti v dobro voljo, naivno misleč, da morejo s tem kaj spremeniti v težavi in grenkobi fanta, ki Ja
bil ves obupan, r' V i*'* Fant je odšel y delavsko barako, a je spet zapadel v svoj o-bup. Oblekel se je sjutraj ob 4. ter odšel. Tovariši so mu skuša-
11	ubraniti, a fant Je odšel, taval po ulicah ter nato legel ns progo, položil vrat na tračnico Kmalu je prišel tovorni vlak, ki je fantu dobesedno odreaal glavo. NsŠll so jo nekoliko metrov v stran, dočlm Je truplo oblelato v istem položaju: vrat tik <*> tračnici, truplo, ki drii na tračnico glavo, ki je že nima več. Vsekakor strašen pogled.
Staršem nI mogel pošiljati denarja, podpore. Zdaj bodo oWa-sti poslale materi ln očetu v Bosno sporočilo, da Je fant storil samomor.
To je strašen dogodek, ki da misliti. Koliko Ja teh barak tt koliko Je v njih obupal In nobenih pravic dO Jsvflegs protesta In besede.
Tu Jaki promet. — V mesecu juniju je prišlo preko severu*
naše meje v našo državo 15.0M	«n nsko.
potnikov, letovttčarjev. Med te- J ni T^ ^T. TrnsiLiki. Thl Si največ Avstrijcev ln Cehoelo-	ifS
V	Skednja Je umrl sasluini delavec na gospodarskem in kulturnem polju Vane «edrič. Od 72 let ilvljenja, jih Je M porabil za "Velesilo*, wGos|xxlMrsko društvo" ln sa "Dvorano", središče prejšnjega kulturnega ilvljenja v Skednju, t V Idriji je bil pred krstklm odlikovan s zasluino kolajno Anftm Cuk, ki je lani rešil v I-drijci dva |H»t»pljajoča se voja ka. Pred 16. leti bi pa dobil kolajno, če bi jih zadavil. — Na Leopoldovem predmestju ao te dni pričeli s pripravljalnimi deli pri nevi delavski hiši, ki jo bo sgradil rudnik. — Umrli sot Ana Breitenbergerjsva, rudarjeva žena. atara 4L let. fittetna Frančiška Črnigojeva* bivša go-jtilničarka in 7&-lelni rudar Franc Rejc. >
V	SU. Idriji se Ja ponesrečil Franc Kenda p. d. Hladnik. Vo-sil Je nekaj lesa. Prldirjalo ja mimo,motorno kolo, konji so se iplašlll in ga vlekU sa seboj ka-dh 10 metrov. Zsdobil je hude u-larce na glavi in si apahnil roko. — Žagar na čarjevi žagi Ma-kuc Justin a Stopnlka se je pri razkladanju hlodov težko ponesrečil. Več hlodov se J« nanj sva-lilo in ga močno pretlšnilo in ranilo. Prepeljali so ga v Idrijsko bolnišnico.
. Gradišče pri Kuhad« je z veliko sloveštnostjo obhajalo ženlto-vsnje Kovačiča Angela s Antonijo Franca ln Kovačiča Antona } Franca Marijo* Ms Dane pri Seiani ae je pred kratkim vrnil poaestnik Ivsn fiarite, ki je pred letom odjadral ir Argentino. Vrnil ss je, kskor piše "Novi Ust" s mačkom v žepu.
■V Dobravljah je isbruhnll 8. lunija požar pri poeeatniku Lahu. V eni uri Je vpepetil hlev ln iel drugega poslopja. BU js k sreči zavarovan. — Celenj bo letos približno eno tretjtao. Nade-fall so se dobre letine, Uko lepo le vse kazalo, ko je cvetelo ln tuli pozneje. Tretjino dk-evea je uničil do zadnjega lista podle (miri), češpelj bo prav malo, Jabolk in hrušk ntč.
Na Vrhu av. Mlhaela čakajo zvonovi Že dve leti v zakristiji. 4a bi Jih potegnili V zvonik. Ps kako bi jih, ko svonika — nI. H j udje se pripravljajo, ds bodo «gradili zvonik s robotami. — Latins kaie prav dobro. .
V	JamUeUJsl. junija umrl v fltarostf M let Àlojs Ballet» od
¿V
Ameriški tvristi
govidušil
V	Konjskem ss Js 81. maja pomočila Kristina Ferljsva s Njivic
iAlojsljem Mteršičem s Oslav-„ ki Je sedaj v Franciji, Ženina * nadomestoval nevestin oče.
V	Bregiaja so hrtell od novegs leta do junija pet porok, pat krstov in tri pogreb«*, —Xetoe Je v gorah zelo malo zaaluika ln pravijo, da bi kako javno delo v večjem obsegu prav prišla.
T Člginja seje po sadnem drevju zredilo vse polno mrčesa. Nekateri so zasadili prscej sad naga drevja, toda tožijo da
(fonti pok rade j o.
Jim
vakov. — Cslokupnl promet preko naše aeverne meje od januarja do sdaj znaša 182.961 oseb. ■Tkko nsš tujski promet na* rašča. — Z zadnjo nesrečo na morju skušajo iUUJanl žeti u-spehe zase, hočejo razglasiti, da je naša mornarica slaba. Nasprotno doaegajo: tujakl promet na naši rivljeri se je zadnje ča-ee vnovič povečal. Temu je vzrok tudi, da inozemstvo ne mara verjeti italijanskim vestem. ker Je bilo mnogo nemških iurnalistov na ladji Karagjorg-je ter točno opisujejo nesrečo ter odkrito povedo: Moroslnl Je nalašč sapeljal v Karagjorgja!
Vojaa ga zasleduje a , svojo graso. — Koliko Je med nami ljudi, ki planfje ponoči često Iz strešnik sanj vojnih scen la ki Jtm zetrej>Hsjo živci oš» spominu na frontoT Koliko takih trpinov Je zapustlls vojna? — N. pr. V Verieju je posestnik Martin I-vsn radi vreHaa šel spat v sanO na hlev. Med spanjem ss mu Je začelo sanjati o vojal. Videl Je, kako »s nsskskuja sovražni vo-mrtltl. Da bi as
sarjevo. Dasi Je mstl 11 otrok Id Je bila dolgo let vdov», si Je vendar is nlčs uatvsrlla trdno «tališče.
Na Gočsh sto 24. maja praz novela zlato poroko nalet ni Janez Kodre In njegova 7Sletna Ma»Jožefa lsLei. 2enlaiaznsn pe larsdnl delavnosti. Dom Je sprejel s velikim dolgom. 8 prid-nestjo sto ps a leno vsa popU-čals ia is mnogn pridobila.
V	Vipavi so Si poroiiu lesni trgovec Peter Lutman li Ajdov-šane s Anico Možetove, Ivan Hrib pa s Rafaelo Punčuhovo.
Vet HkelisM. — Bela žena po-bi rs letos posebno med mladimi. — Letina s sadjem kaše slabo.
V	H ruševja so radi neprestanega dežja agrHtl krompir šale AmVpl»
V	Mbaaa Ja umrla spašlera-na gospodinja Gomi^ak Marija v starati 54 let.
b goriškega faHsms, — Pretekli tedA H tilnik «erlibe fa-šlstovske Stranke atrftMk Pino Godina odstopil. Ms n sto so imenovali kot poslance laaileja. ki je M
IJanl je bil pred sodnim J* i« i* hoče usmrtiti. Da hI Si poslanca laaileja. ki Je ie djspel obsojen na A let Ječa. Je skočil nekaj korakev na. ¡ v Garleo Ü pranel p^iele. Pk»la „I ksrnl pa da se edda ta j 1er * strmoglavil na Éam-V fUsHe Jefrevsel tudi fed-
■ -É^y^f zlomljeno nogo. j stvo Hato ' L'leoaao"
radi tega strešnik ust s vil v prisilno deUvnk». Včeraj je|no. OUeial je z zlomljeno aogo jatve listo L'IedWo". rs vtis - nesaaaks Je potrdila, da Je prišel čas, da ga z dvema drugI- Prepeljali so ga v MM - Je bi) (Mej posla*« Cacen
in<
11 Popolo Dl Trlsate Ima novega urednika. — Tajnik fašistov«ke stranke Turatl je imeioval sa glavnega urednika zloglasnega fašlstovskega glaaila "11 Pot>»U> dl Trleete" profesorja Mihaela Rlaola. ki je bil do sdaj uslui-ben pri Piccolfi " --dtr7 | Sadaja vo*nja. — Kočljai To-mai Jug la Trsta je oivrknil konja ln aa odpeljal ls LSonardove ulice v mesto. V Kandlerjevi u-licl je ataremu kočijaiu klonila glav* kakor da bi saspal. Konj ni opasti da se vajeti popustila ia je veselo skakljal naprej. Na ovinku se je kočija etresla In vrgla ras sebe..» mrtvega starčka. Zadela ga je bila arčna kap.
Ti isiša porota. V soboto ae je pred triaikimi porotniki zaključila obravnava proti Joaipu ^ aam nnxiw vujvruunv ^
SifSu ^ll^Tr
1)8. oktobra Isnskega Isto je U» panjs sedel s psr prijatelji pri kosarcu vina v kleti, ko je nenadoma vstopil Franc čehovln v druibl Ferdinanda Jakomlna ter pričet vpiti nad Lipaftjotom, češ, da je raznesel glas po vasi. da mu je on ukradel 600 lir, če tega ne prekliče, se bosta drugače ugledala. Llpanje je vsel nato nuftko ln Cehovlna ustrelil. Tria-ikl porotniki so rassodili. da je obtoženec streljat v sllobrsnu, ln ga oproatili.
■mmmmIMI
; Mleko—naia hrana
(Nsdallevsaja S i. sSraal.)
Vendar so predpogoji ia po-vzdigo našega mlelieretva «tro-gs kontrola mlečnega trga, hI-gijensko urejelte mlekarne i tiKHlerniml kontrolnimi apsratl in primerna zakonodaja, ki se e bi upMlš jfred postavko, da e^|IW»tdano trgovati s mlekom tuberkuloinlh krav, ter končno uvajanje vsemih hlevov, ki bi stali pod stolno kontrolo itvinoedravnlka In kemika ln katerih mleko bi se v prvi vrsti uporabljalo sa prehrano dojen-škov.	^ '
Najbolj vsorne predpise za .promet z mlekom Imajo Združena drimre ameriške. Zahtevajo, naj Ima mleko najmanj. 8.26% maščoba ln brez maščob ne sušlns, zahtevajo postopno uvsjsnje dobsve mle-ka, ki bi odgovarjalo tudi vssm sanitarnim pogojem. lato predpisuje stalno kontrolo ne samo mleka, temvač vaeh prilik, naprav ln oeeb, ki prihajajo količkaj z mlekom v stik.
Na Nemškem so prišli do epo-snanja, da je mleko najbolj pri mamo sredstvo sa popravo škode, ki Jo je vojna povsrošila ns polju prehrane. Higljenikl na-sprokujejo enostranskemu pn-tl ravan Ju športa ln pretvarjanju pašnikov v športna prostore, ki bi ao morali vporabljati v svrho dobave sveiega mleka U prehrano dojenčkov, katerih lika umrljivost bi se nato način preprečUa. Zato so prsd tremi leti ustanovili državno organi sacije za povečaaje vperabt Ta "driavno mlekarski al js stavil tudi nalogo znanstveni materija« o neoporečnega pravega kako se ga hlgljenlšno dbbiva, predelava la raapelara p njegovi hranljivosti in edrsv Stvenem vplivu, o najprimernej šem ravnanju z mlekom In o vpo-/aimoetl v gospodinjstvu. Dru gi cilj Js ugotoviti potrebo močne poostritve prostovoljne In oblsstne kontrole mlečnega trga. Ker Je stotietika rniekarstva d« loma nezadostna ln zastarala in ne sloni na enotnih dovolj široke saovanih preiskovalnih metodah, Je trebs vstvsrjati enot ne dršavno statistiko. Zato je potrebno Motiti enotnih prs-iskovslnih mi^od ln minimalno števMo potrebnih preiskav, uvesti s pomočjo oblsstaik organov tekoče poiektise po enotnem na ¿rtu ns oaemijtj oslskupne države, shirati ln redno objavljati rezultate potom enotne eentrlM.
Take statistike M las lahko dovedle ¿Hj, t, J. preMkrbi. IJudetvs s zdravi«, čistim mie-kom.	' m
upim	'
.......ap
i kIBPPP'
Bismsrck, N. tk, t. svg Dvs bsndtta sta «fsrsj vs v tukajšnje državno banko s orožjem prlailtg urad
izročili 110,600. Po končanem dejaaju «ta r-.-carja pobegnila v avtomobilu, ki jd Je čaksl pred bančnim poslopjem
odbor" obirati sestavi mleka
Îs m
ao ji»
I' ~ i topile >. War dnlks,
Amerikanci čim dalje bolj potujejo v 1nwemetvo In ameriški turisti so v nekaterih evropskih deielah poetaii velik»-ga gospodarskega pomena. Vlade ln privatne organlsaclje dela-vellko reklamo ss prlvabij Amefikancev v njihovo d leto. Rszne dežele imajo avoje turistične urade v Združenih driavah. Vsaj 42 teos«*inakih Vlad ns en ali drugI način pospešuje turizem In poedina mesta tudi prispevajo k propagan-dl.	1 1 \«tr
Znatno je sraatlo šUvIlo tudi inozemcev in naturallslrsnih dr-iavljanov, ki gredo v stari kraj na obtok. Rasne tujerodne or-
Evropo
Inosemci, nastanjeni v Zdruienih državah, se emejo povrni-ti izven kvote. V olajšavo se jim leda takosvani permit, ako sa-prosijo sanj pred avojlm odhodom (približno mesec poprij). Ali tak permit ae dobi le tedaj, ako more dotičnik dokazati, da Je sakonHo prišel v Združene države. Kdor se ne spominja dneva prihoda ali imena parnl-ka, s katerim je prišel, ne moro dobiti permita. Ako vendarle odidejo, je veHkd nevarnost, da ne bodo v stanu priti naaaj. Zgodili eo se bhičajl, da so bili Inosemci, ki so stanovali dvajset ali ve« let v Ameriki, pridr-Šanl na priseljeniški postaji, ker nI moglo najti, M»J »o pri-ŠH prvid v Združene drtavr.
Gospodarska VsŽnost turizma
V svetovnem gospodarstvu Igra turizem važno vlogo. Ame-rlaki turisti trosijo v inosom-etvu ogromne vsoto. Csni se. da so lani ameriški turiati v naj-vainejših inozemskih deželah potrosili več kot 720 milijonov dolarjev. Da Je to vsoto veliko gospodarske vainoatl za dotlčne 4ešele, je samo ob sebi umevno. Ali je velike vainoatl tudi za a-meriško mednarodno trgovino, Denar potrošen vMnosemstvu Je v mednarodni bllanol enakovreden uvozu blaga !s Inozemstva. Za dsšelo, ki Izvaža toliko več blaga, kolikor gs uvsis. ja to velike vsšnosti zs bllsnoiranje mednarodne trgovine.
VaŽnoat ameriškega turizmu Je rasvldns Iz dejetVs, da Je lšni več kot 10 mlljonov Amerikan-cev šlo v Kanado.1 To Je ilekaj več kot znšša prebivalstvo Kanade. Seveda se turizem v dru» ge dežele ne more s tem primerjati, ali turistični promet preko oceana raste od leto do leto. To proeeljovanje ljudi preko oceana je nekaj novega v zgodovini.
Važnost turiama nI pa le v de-narju. lri ss trosi za prevoz, ho* tele, hrano, zabav«, rasne nakupe in slišno. Potniki dobivajo lH>željenje po tujesemakem blagu, kar pospeši/Je uvoz lategs In ao najboljši vr<»P*gundi*ti za produkte onih deiei, ki so jih obiskali. V kulturnem pogledu je turizem' seveds ogromnega
pomena. Potovanje pospešuje
1 11 f
nove ideje ln je činitelj kulturnega napredka.
Ceni se, da je turizem v'Kanadi dandanes četrta izmed najvažnejših Industrij. Turizem ns Kubi prinaša toliko kot tobačna industrija v Švici. Turi a to vek l promet je velike go-apodarske važnosti za Francijo, Italijo in mnogo drugih dežel.
Pila.
Hoom zthltva "iko-aomljo"
Predsednik zahteva od evojega kabineta ln od načelnikov neodvisnih birojev, da ponovno znižajo avoje proračunake postavke, da reil davčna snlia-n ia. od katerih profltlrsjo ks-pitane« —.....- —......-
VVashlngton. — (F. P.) — Cs bo kdo pomagal kakšnemu bres-. posolnemu delavcu do dela, vlsds mu gotovo ne bo, ker predeednlk Hoover spet sahteva od svojegs kabineta ln od načelnikov posa-rassnih neodvisnih birojev, da sniiajo svoje proračuske postavke sa tekoče proračunsko Isto, s čemer se bo omogočilo nadaljna davčna znlšanja, katerih dobrot pa bodo deleini seveda samo kapitalisti, Predsednik sahteva, da morajo to storiti "bres vmeše-vanja v program sa odpomoč brezposelnim", toda jsano je, ds bo znižanje proračunskih postavk pomenilo manj dela ln več bresposelnlh.
| "Ubor", glasilo ielesnlčarske unije, Je s osirom ns to predsednikovo "ekonomično" politiko is-javil: "Najslgurnejil način sa odvrnitev cele vrste deficitov je smanjianje besspoaelnosti ln to skcijo bi morala voditi svezna vlada aama." "Ubor" tudi krts-61 sskladnlškl dspartment, ker je lani porabil okrog 24 milijonov dolarjev sa zgradbo uradnih poslopij. ako prav mu je kongres dovolil nad 80 milijonov za gradbeni program v 1. 1929.
Vzrok za tako ekonomijo, pravi "Labor1!, je Mellonova boja-ten, da mu ne bo mogočo nadaljevati z davčnimi znlianjl, od katerih profltlrsjo aamo bogataši In razne bogato korporaof> je, ki so bres tega ie dovolj bogati, dočlm ljudstvo nima od tega nobenih koristi. Moije, ki se Imenujejo drisvnlke, konča list, 11 morali h poznati, ds idaj, ko so milijoni delavesv bres dsla ni Ššs m Itedsnje pri driavnlh Izdatkih In za sniževanje davkov kspitaiietom. v čijih rokah Je nakupičeno ie itak preveč bo-gaatva.
Prebivalstvo okraja Cook iteje skoro itlrl milijone CIMro. — Uradne itovllke ljudskegs štetjs, ki so bila v petek objsvljene, ksšejo, ds ims okraj Cook (('hicsgo in okollcs) 9,972,484 prebivalcev. Pred desetimi leti Js U okraj štel 8,068,-017 ljudi.
Najsaneeljlvejše lavake veatl ae Troevetr
lat
d nevna ' de-? dnevniku
AU Jih «Uto vsak
0PORTINJI
i m

.. M
M
< aspar. Ser i» i^asaašsls v llsvslas dlsteeca ja Ma Mi
(daaea) grsleftrs aatl^ài s^valki imyt» Havalsl taksd v C«s<rsl parka f Nee fsrba.
I N I >1 \ \ I'INhlf \M S <. » I \ I', I i (IIMI'III \
vitkJ,,
lilt» red.II. ConKira,.^
IS* »UMI. Nt«uk. N. J.
• Pinaud's ^ Shampoo
(Wl	Leaves your
Of	hair lustrous,
fHy?	hdthy, and
*i/f	w/ too dry!
y
s Atfftitftt ¡ton Of send
iLg /,JPffl/Ifi// / ) 'Ml /IT Irw Mtrmtrfo W i ifMlMil, 1/ivi.
M. 220 E 21 Sr . Nnr ft*
^ktoo'l
antiseptic. Alio guar d a against
Ali ste i« naročili Prosve-to aH Mladinski list svojemu prijatelja ali sorodnika ▼ domovino? To k edini dar trajno vrednosti, Id «a n nal denar lahko pošljMs ivojeem v doatovino.
Tiska yabOa 1a veselice In sfiode, yidtnioe, časnike, knjigo, dar Je, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, Bum, angleSkem j eziku in drngtV
KODSTOO TISKARNE APKURA NA ČLANSTVO SJiW, DA TBKOVINK NAROČA Y gVOJI TISKARNI
Vse pojasnilo daje vodstvo tiskarno. Cono Burna, unljako dalo prvo vnU
S. N. P. J. PRINTERY
W-M So. Lawndale Avenne f
CHICAGO, ILU	#
1AM SB DOB« NA tXUO TUDI V8A U8TMENA POJASNILA