IV.Iuijii :
IO., 20. in 30. dan vsakega meseca ; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
&
Velja:
za celo leto 2 goldinarja.
Denar naj se pošilja pod napisom:
Uprav ništ vii „Mira4< v Celovcu.
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
&
Leto XVIII.
V Celovcu, 10. maja 1899.
Štev. 13.
Vabilo
k
katoliško-političnega in gospodarskega društva
za Slovence na Koroškem,
ki se bode vršil
v četrtek dné 18. maja 1899. leta
"v Oelovcuu
v dvorani gostilne „pri Sandwirtu“.
Začetek ob 2. uri popoludne. Vspored:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika in blagajnika o delovanju dru-
štva v preteklem letu.
3.	Zapisovanje novih udov in vplačevanje letnih
doneskov.
4.	Volitev novega odbora in dveh pregledovalcev
računov.
5.	Poročila o državnem in deželnem zboru.
6.	Razne razprave, predlogi in nasveti.
K temu shodu uljudno vabimo vse ude političnega društva in tiste slovenske rodoljube, ki se želijo zborovanja udeležiti in smejo z dovoljenjem odbora od udov vpeljani biti.	Odbor.
Deželni zbor koroški
27.	seja dné 21. aprila. Deželni predsednik odgovarja zopet nekaterim vprašanjem. Pravi, da vlada ne more dosti kaj storiti, da se ohrani železna obrt na Koroškem. — Dovoli se več podpor. — Deželnemu odboru se naroči, naj pouči občine, da se pri zidanju novih šol ozirajo bolj na dejanske potrebe ter naj davkoplačevalcem ne nalagajo nepotrebnih stroškov in davkov. — Posl. Jan. Huber utemeljuje svoj predlog, naj država prevzame cesto v leški dolini v svojo oskrb.
28.	seja dné 24. aprila. Mesto Celovec prosi dovoljenja, da sme znova vzeti na posodo 2 milijona goldinarjev. Deželni zbor privoli. —
			
♦	♦	♦	♦ ♦	♦	♦	♦	POlLISfll,	♦	♦	♦	♦ ♦	♦	♦	♦	
„Tri izpod sto!“
(črtica. Spisal —au—)
Bar. Aichelburg poroča, da je deželni zbor lani pregledal 19 občinskih uradov gledé poslovanja. — Dr. Steinwender poroča o načrtu nove lovske postave. O tem se vname daljša razprava, a takoj se pokaže, da iz te postave ne bo nič, ker ji vlada nasprotuje. Vkljubu temu se preide v nadrobno razpravo, ki se nadaljuje tudi v sledečih sejah. (29. in 30.)
Gledé krošnjarstva je sklenil dež. zbor: Deželnemu odboru se naroči, da posreduje pri vladi za to, da odpravi člen XV. pogodbe z Ogersko, ki pospešuje krošnjarstvo. Čim prej naj se prenaredi postava o krošnjarenju tako, da dobe občine pravice, krošnjarenje na svojem ozemlju ali čisto prepovedati, ali omejiti na določen čas v letu. Privilegij za krošnjarenje naj se omeji na malo občin v državi.
31.	seja dné 27. aprila. Na predlog stavbenega odseka so sklene: Deželni odbor naj posreduje pri državni vladi, da ona stori primerne korake za napravo kolodvora na levem bregu Drave pri Spodnjem Dravogradu in deželni odbor naj stori potrebne korake za napravo železnega mosta ravno tam. — Posl. Kiršner predlaga, naj se zniža cena in voznina za umetna gnojila.
32.	seja dné 12. aprila. Posl. Luggin bi imel poročati o povišanju plač deželnim uradnikom. Še le lani so se jim plače povišale in letos hočejo to že zopet! Treba bo zato uradnikom na leto plačevati več 12.180gld. in slugam 1280 gld. Posl. Kot z pa predlaga, naj se stvar preloži, dokler se bo vedelo, odkod vzeti potrebni denar. To se po daljšem razgovoru zgodi. — Prošnja Alb. Trampiča in tovarišev v Humberzi, naj se jim brezplačno prepusti sadje ob državni cesti, se odstopi vladi v uvaževanje. Bil je daljši razgovor o tem, čegavo je prav za prav sadje, ki raste ob državnih cestah.
ŽivinozdraTiiiki.
Prav zanimiv je bil razgovor o prošnji občine Ravno, naj se učencem kmetijske šole dovoli, da smejo v sili opravljati službo živinozdravnikov. Odsek predlaga, naj se prošnja odstopi vladi v uvaževanje.
Posl. Prettner povdarja, da ni treba nobenega uradnega dovoljenja, ako kdo hoče opravljati ta posel, ker v tem oziru ni nobene postavne določbe.
na starini za dober denar, nosil pa ga je v petek in svetek. Škornji so mu bili visoki, trdno narejeni; podkovani so bili z debelimi, železnimi žeblji.
Brati in pisati se ni učil, zato tudi ni nikdar znal ; le številke, kolikor jih imamo po loterijskih stavnicah, poznal je tudi on in jih znal tudi — če bi bila sila — lastnoročno nakrižati.
I.
Tožno je brnel mali vaški zvon in oznanjal okolici, da se je zopet jeden izmed zemljanov preselil v — večnost . . ., tožno je brnel v nov krasen pomladanski dan . . .
„Stari Perlafur je sedaj-le umrl . . ., saj ste ga vsi dobro poznali !“
„Je-li res?! No, star je že bil, kot sama zemlja; nad osemdeset — redka starost! ... Poznali smo ga pa, poznali, kot — star denar !“
„Kdo bode neki prevzel zdaj njegovo kupčijo s-------figami ?!“
„Ne bode ga kmalu zemlja rodila!"---------
„Škoda ga je bilo, čeprav je bil že star!"
Tako so se menili in čudili fantje, ko so v soboto večer pili v krčmi pri Žanetu — novici, ki jo je prinesel sosed o nepričakovani smrti starega Perlafurja.
Perlafur je bil mož stare korenine, starega kroja, mož, kakoršni so nekdaj romali križem naše domovine, kakoršnih pa danes ne vidiš veliko ali nič, pravi slovenski original. Ni bil ravno velik, tudi ne majhen ; ni bil suh niti debel, bil je jajčaste postave, navadnega zagorelega kmetskega obraza. Na glavi je nosil star, črnikast klobuk širokih krajev, stanoviten v vsakem vremenu ; kupil ga je nekdaj
Oče njegov — umen mož — poslali so ga k bližnjemu sosedu, da bi se priučil hlače krpati sebi in drugim, kar je bilo nekdaj še večjega pomena nego danes. Še predno pa je dobil spričevalo sposobnosti, obesil je krojaštvo na klin ; ni mu posebno dišalo. Da je pa on krojač, da je veščak v krojaški stroki, o tem je bil živo prepričan, o tem je pričala njegova ne ravno mnogolika obleka, ki je zagledala vsa le pri njegovi šivanki luč sveta; o tem je pričal osobito njegov stobojni jopič, sestavljen iz stoterih koscev raznobojnega sukna, v katerem se je pokazal vedno le ob velikih praznikih radovednemu svetu.
Popustil je krojaštvo in se posvetil kupčiji — s figami. Romal je ž njimi po celi kranjski deželi, od severa do juga, od vzhoda do zahoda.
„------Torej stari Perlafur je umrl ! . . . Škoda
ga je bilo, res škoda!" oglasil se je najstarejši fant oni večer v krčmi pri Žanetu. Potem pa je govoril njegovemu spominu sledeči govor:
„Kolikrat smo ga goljufali, ko sem bil še mlajši — nikdar ne bom pozabil! Fantovali smo in potem pili ravno pri tej mizi in bili prav Židane volje. Ranjki gospodar je bil takrat še živ. Mimo okna pripoje nekdo — ni bilo nebeško to petje ! Vsi smo jo dobro znali:
Posl. C er ni k navaja nek izgled iz gorčiške doline, kjer je bil nek „mazač“ od okr. glavarstva obsojen, ker je ozdravljal živino, deželna vlada pa ga je kazni zopet oprostila. Deželni predsednik isto potrjuje.	IkS'N
Posl. Hinterhuber govori zoper „maz$ÌÌSg kakor pravi, češ, da ni dopustno, da bi vsakdo smel opravljati živinozdravniško službo. — Posl. Čer ni k pravi, da takoimenovani „ mazači" večinoma izvrstno znajo svoj posel in mnogo dosežejo; do „elegantnih" izprašanih živinozdravnikov pa kmetje dostikrat nimajo pravega zaupanja. V istem smislu govorijo posl. Jan. Huber, dr. Prettner, Kiršner in Grafenauer, ki izreče željo, naj se živinozdravniki še le potem pošiljajo na deželo, ko so kaj poskusili. Sedanji živinozdravniki so mnogokrat preveč „elegant in nobel" in zato ljudje nimajo zaupanja do njih.
Za nadaljevalne šole se dovoli vkup 4500 gld. podpore. — Posl. Černik utemeljuje predlog, naj se prosi vlada, da predloži državnemu zboru postavo, po kateri se orožne vaje v 11. in 12. letu čisto odpravijo.
33.	seja dné 29. aprila. Dr. Steinwender poroča o zavarovalnici za starost. Poseben deželni zavod se ne bo napravil, marveč se naj naša dežela pridruži Nižjeavstrijski. Za pokritje stroškov dovoli zbor 2500 gld. — Proračun deželne hipotečne banke za letošnje leto kaže 2147 gld. primanjkljeja!! —Reši se več manj važnih odsekovih predlogov. Juridično-poli-tični odsek predlaga, naj se vlada naprosi, da do-žene med mestno občino in komuno Velikovec pogodbo, da je opustiti mestno muto.
34.	seja dné 1. maja. Posl. Funder poroča o zavarovalnici zoper točo. Deželni odbor se bo o tem posvetoval z deželnimi odbori sosednjih dežel. — Posl. Černik poroča o deželni zavarovalnici živine. Predložena pravila se potrdijo. Zavarovanje bo neprisilno in vzajemno. Zavarovalnica prične delovati, ko bo oglašene dosti živine. Za prve stroške se dovoli 2000 gld. — O potrebi in uravnavi zavarovalnice je bil daljši razgovor, v katerem se je pokazalo, da gospodje sami ne vedo prav, kaj hočejo. O priliki povemo več kaj o tej za kmete važni zadevi.
Reši se več cestnih zadev. Prošnja občine Grabštanj za podporo k dravskemu mostu se od-
Naša mačka mlade imela Cas’ po dva, čas’ po tri Jedna je bila čisto bela,
Druga mal’ marogasta kakor — P . . . .
Danes pa ga bomo, če vrag ni! — Tako sem si mislil.
„Kaj se kregate?! — Tri izpod sto! — Tri izpod sto!" in med vrati se prikaže njegova postava — bil je stari Perlafur.
Nosil je tudi takrat že to naramnico in noter je imel same fige.
„Le brž sem! . . . Brž sem ž njimi, da bo kupčija!"
Naramnico je postavil kar za mizo v kot, iz malhe je privlekel tisti rdeči mošnjiček, ki ga je imel vedno za srajco po noči in po dnevi, notri pa je imel vse loterijske številke; včasih mu je tudi katere zmanjkalo, saj mu jih ni nihče štel !
— „Tri izpod sto! — Če bode manj kot sto, zapade vreteno fig, če bode več kot sto, dobim dvo-jačo! — Zabadavo (zastonj) pa jaz ne igram!" — Vselej je tako pričel, sukal in vrtel smodko po ustih, potem pa pljuval krog nas — prav po domače.
Sežem v mošnjiček, potegnem vènkaj tri številke, položim jih na mizo, da je lahko vsakdo videl, da ni nobene goljufije, potem pa šteje. On trdi, da znaša vse skupaj sto (100), mi pa devetindevetdeset (99). In šteli smo znova, najprvo jaz in potem za vrstjo vsi, kar jih je bilo tisti večer krog naše mize. Računa le ni hotelo biti ne konca ne kraja. Medtem pa mu izmuzamo kar natihoma vreteno za vretenom iz njegove naramnice; nazadnje pa prime in vrže še to jeden skozi okno venkaj na travo . . .

SpUT’ Slovenci! Ibridilo zahajajte na slovenske shode!
kloni. Več poslancev, tudi Grafenauer, govori za podporo, pa zastonj. — Prošnja živinozdravuikov, naj se uredi njih služba, se za sedaj odkloni.
85. seja dné 2. maja. Gospodarski odsek poroča o podporah iz Strucmanove ustanove.
Skladišča.
Gospodarski odsek poroča o podporah, ki jih naj dežela daje skladiščem. Predlaga: 1. Bajajo naj se brezobrestna posojila za napravo skladišč tedaj, ako jih podpira tudi država. 2. Izve naj se mnenje kmetijske družbe o skladiščih in naj se vlada prosi za podporo. 3. Deželnemu odboru se dà pravica, da sme dati potrebne podpore tedaj, ako se prošnjiki podvržejo pravilom, katera bo deželni odbor za skladišča izdelal (!!). 4. V ta namen se deželnemu odboru dovoli kredit 5000 gld. 5. Deželni odbor naj o tem poroča v prihodnjem zasedanju.
Vidi se, da hoče deželni odbor tudi pri skladiščih vso moč dobiti v svoje roke, da bodo morali oni, ki skladišča napravljajo, plesati tako, kakor gospdda žvižga!
36.	seja dné 3. maja. O postopanju pri agraričnih operacijah se je izdelala nova postava, ki se sprejme nespremenjena in brez razgovora. — Posl. dr. Artur L e miš utemeljuje predlog o pre-osnovi volilnega reda za deželni zbor. Lani cesar dotičnega sklepa deželnega zbora ni potrdil. — Predlogi o skladanju zemljišč se brez razgovora sprejmejo.
37.	seja dné 4. maja. Gospodarski odsek poroča o agrarični reformi (preosnovi poljedelskih postav). Posl. Grafenauer pravi, da je poročevalec dobro slikal žalostno stanje kmetijstva; kar med drugim najbolj tlači kmete, so visoke pri-jemščine. Vlada je sicer državnemu zboru predložila primerno predlogo, a zaradi v državnem zboru vladajočih razmer ni postala postava. Zato govornik predlaga, da naj deželni zbor prosi vlado, naj dotično postavo vpelje s pomočjo § 14. Nemško-na-cijonalna večina je ta predlog seveda—odklonila!
I>opisi prijateljev.
Kronski darovi za velikovško «Narodno šolo“.
Darovali so: Kanonik Franc Holec v Velikovcu 1 krono; provizor Davorin Schmidt v Št. Juriju na Vinogradih 2 kroni; neimenovan rodoljub iz Grebinja 4 krone ; sl. hranilnica in posojilnica v Glinjah namesto venca na krsto nje uda pokojnega Franca Colariča 10 kron. Namesto venca na grob pokojnemu proštu g. Ant. Wakonig u darovali so Slovenci v Beljaku : gg. prof. Jak. Wang 4 krone, kaplan dr. Ehrlich 2 kroni, kaplan M. Riepl 2 kroni, poštni uradnik Blaž Rane 2 kroni, trgovec J. Schuster 2 kroni in želez, uradnik Alojzij Knafelc 2 kroni. Jurij Trunk, kaplan v Šmihelu nad Pliberkom, čisti dobiček od razprodanih »Trdnih sklepov" 33 kron. Dné 7. maja pri inštalaciji č. g. župnika Drag. Hiitt-nerja v Rožeku zbrani rodoljubi 12 kron. Vkup 76 kron. — Živeli nasledniki !
Iz Velikovca. (Mestni vodovod in kmetje.) Naše mesto dobiva svojo pitno vodo že skoz par stoletij iz pol ure od tod oddaljene vasi Mrzla voda. Kakor sem že svoječasno poročal, je 1. 1886. takratni župan Cehner, mestni vodovod iz Mrzlevode vnovič uredil, kupil od posestnika p. d. Soviča močen vrelec, napravil čez vrelec posebno utico in zidal veliki, dva tisoč hektolitrov mereči vodni zbiralnik tik vasi. Kazširjanje in uravnanje mestnega vodovoda pa je vzbudilo pri
„Fige! — Fige! . . . Devetindevetdeset je . . nič več, nič manj. — Kje je pa naramnica?!“
In stari Perlafur se je ozrl v kot: — naramnice njegove ni bilo več tamkaj!
»Moja naramnica! . . . Sto je! . . . Moje fige! Urška, Urška! Kje je moja naramnica! . . Moje fige! —“
In lepa Urška, ki je služila pri ranjkem gospodarju, se nam je namuznila in pritrdila fantom, da pri očetu Perlafurju ni videla danes ne naramnice ne fig.
„Če ni fig.......mi čemo denar !!“ Premiz-
getali in preobrnili smo mu tisti večer vse žepe in malhe pri hlačah in pri jopiču. Ni beliča ni imel.
Vzamemo mu nato klobuk in ga shranimo pri Uršiki: naj ga mu dà, kedarkoli se zopet vrne. — Nikdar ne bodem tega pozabil!"
Tako je končal svoj dolgi govor najstarejši fant v vasi, Štempiharjev Tine, spominjajoč se
ravnokar umrlega starega Perlafurja---------potem
pa je slastno pil.
„Bog ga živi!"
»Bog ga živi!.. Čeprav je že umrl!“ pomagali so vsi.
*
* *
Tamkaj pred cerkvijo, kjer po duhovnem opravilu postajajo krepki, zali kmetski fantje, se spo-gledavajo in pogovarjajo z brhkimi rudečeličnimi dekleti v šumečih krilih — tamkaj med tistimi sladči-čarskimi šotori, kjer prodajajo prodajalke sladke punice, lesene konjičke, svetle sabljice, svete podobice . . ., tamkaj nisi nikdar pogrešal — starega Perlafurja.
kmetih v Mrzli vodi veliko vznemirjenje, ker so se bali za svoje pravice gledé vode. Priznati se sicer mora, da se je kmetom precej ustreglo s tem, da se je odločil poseben vrelec, ki napaja skupni vasai studenec in da se je za slučaj požara napravil sredi vasi vodni zbiralnik, akoravno je premajhen. Ali vendar nezadovoljnost kmetov še ni ponehala in se je prikazala pri raznih priložnostih. Postopanje proti kmetu Škorjancu pa je še posebno pomnožilo to razburjenje. Ovi imenitni posestnik prosil je namreč že 1. 1886. načelstvo mestnega vodovoda dovoljenja, da sme iz bližnjega Sovičevega vrelca, kojega je mestna vodovodna uprava kupila, vodo navodili v svojo hišo, kar se mu je tudi dovolilo proti temu, da plača vsako leto navadni vodni davek, kakor ga plačajo mestni hišni posestniki, in vrhu tega še vsako leto 50 krajcarjev v priznanje, da je oni vrelec le lastnina mestnega vodovoda. Pripomniti moram še, da je Škorjanc še za porabo tega mestu lastnega vrelca posestniku Soviču 100 gld. odškodnine plačal. Čisto neopravičena je torej točka v pogodbi, da mora Škorjanc ravno tako plačevati vodni davek, kakor mestni hišni posestniki. Zakaj Škorjanc dobiva vodo iz dotičnega vrelca v svojo hišo po vodovodu, kte-rega je na lastne stroške napravil, ne pa po mestnem vodovodu; potem je vendar tudi treba pomisliti, da je Škerjančevo posestvo v Mrzli vodi, tedaj tik vrelca, kjer je dosti vode. Posebno je še moralo razžaliti onega posestnika, da se je na njegovo hišo dalo vknjižiti 100 gld. kot kavcijo za mestni vodovod, ako bi svoja plačila za porabo vode ne odrajtoval. To ravnanje je značilno zato, kako „gospdda“ ravna s kmetom. Veseli nas tedaj, da so, kakor čujemo, na merodajnem mestu zdaj sprevideli, da je oni pogoj neumen in so Škorjanca, ki je že 40 gld. vodnega davka plačal, nadaljnega plačevanja^ tega davka oprostili.
Iz Št. Ruperta pri Velikovcu. (Stari šem v ravnilo!) Zavoljo šolskih zamud in oproščenja od obiskanja šole čez poletje so morali stariši nekaterih našo «Nàrodno šolo“ obiskujočih otrok od sosednih krajnih šolskih svetov prestajati razne sitnosti ; nekateri stariši so bili celo z denarnimi globami obloženi, vendar jim jih je naš g. okr. glavar večinoma odpustil. Vsled naše pritožbe je c. kr. deželni šolski svet v Celovcu stališče naše „Nàrodne šole" proti krajnim šolskim svetom na podlagi obstoječih šolskih postav tako-le povoljno uredil. 1. Kar zadene šolske zamude, postave, ki veljajo za javne ljudske šole, za »Nàrodno šolo“, ker je zasebna šola, splošno niso veljavne, ampak za našo šolo velja le odlok c. kr. naučnega ministerstva od 12. maja 1880, št. 62., izdan za deželi Galicijo in Bukovino. Po tem odloku mora vodstvo „Nàrodne šole“ šolske zamude sicer v posebnem zapisniku zapisavati, ali ni vezano nobenemu krajnemu šolskemu svetu jih izkazati. Pač pa sme c. kr. okrajni šolski nadzornik zapisnik šolskih zamud si ogledati in sme stariše takih otrok, ki pogostokrat in brez opravičenega vzroka šolo zamujajo, prisiliti, da pošljejo svoje otroke v kako javno šolo, kjer se taki stariši, ako njihovi otroci še šolo zamujajo, kaznujejo po obstoječih postavah. 2. Gledé oproščenja čez poletje je za „Nàrodno šolo“ le veljaven odlok c. kr. naučnega ministerstva od 1. junija 1884, št. 9725., izdan za Gorenje
Vedel in znal je dobro, bolj kot sama pratika za vse velike in male semenjske dneve, za vse cerkvene slavnosti in božja pota — vedel in znal za teden in dan.
«Fantje! Dekleta! — Tri izpod sto!"
To je bilo vedno njegovo geslo. Tako je kričal vedno bolj in manj, vsikdar pa razločno, da so ga čuli vsi v cerkvi in pred cerkvijo; vedno je grizel in sukal med zobmi črno, nikdar prismojeno smodko, krog sebe pa je pljuval — prav po domače. Obkolila in obstopila ga je — velika množica in stavili so za fige! Jeden je vlekel, drugi mu jemali izpod rok, računali in šteli .... Mladina pa je zlezla na cerkveni zid ali splezala na bližnja drevesa in le od daleč z občudovanjem zrla ves ta prizor.
In ko so stopali ljudje po cerkvenem opravilu domov, krasilo je temu ali onemu vrat — vreteno fig . . .
Doma jih je razdelil med mladino. Kmalu je vedela vsa vas, da je bil danes pri cerkvi — Perlafur in njegove fige.	(Konec sledi.)
Kako so oče Mulej šli prvikrat na „pirš“.
Prej seveda nisem nikomur povedal, dokler sem bil še mlajši, zdaj pa povem, ko sem že star, kako sem prvikrat šel na „pirš“. Halak me je spravljal seboj, sem pa vzel izpod strehe staro puško, s katero so že moj dedej na Francoze streljali, nabil sem jo, kakor sem znal, pa na ramo ž njo in hajdi na „pirš“! Greva z Halakom na «staro posekanje". On mi reče : ti tukaj ostani, jaz pojdem onstran posekanja; pa tiho stopaj!
8®^ Pristopite slovenskemu It at.-pol. in
Avstrijsko. Vsled tega odloka starišem našo šolo obiskujočih otrok za oproščenje čez poletje svojih otrok ni treba več se obračati do kakega krajnega šolskega sveta, ampak vodstvo «Nàrodne šole" sme že samo to oproščenje dati. Vendar sme se oproščenje čez poletje dati le takim otrokom, ki so že 12. leto dopolnili in so ktero-koli šolo že celih 6 let obiskovali. — H koncu pripomnim še, da letos dopolni naša šola tretje leto svojega obstanka in bo slavna družba sv. Cirila in Metoda prosila za njo za pravico javnosti, in ko to dobimo, potem smo rešeni tudi zadnje sitnosti, namreč otrokom, ki 14. leto dosežejo, ne bo treba več skušnje na kaki javni šoli napravljati. V to pomozi Bog!
Iz Žabnic. (Na sv. Višarje!) Dné 11. maj-nika se začne zopet romanje na sv. Višarje. Akoravno je gora še s snegom pokrita, bodo letos romarji lahko in po kopni poti prišli na goro. Napravila se je namreč zložna in lepa pot, sneg se je izmetal od sredi gore prav do cerkve. Naj se tedaj nihče ne boji snega, ker pot je kopna in prav lepa. Želeti bi bilo, da bi romarji tudi letos prav v obilnem številu obiskali našo božjo pot!
Iz Medgorij. (Nemškutarska jeza in cerkveno petje.) Kakor znano, smo imeli lani meseca julija občinske volitve, pri katerih je propadla napuhnjena nemškutarija, katera hoče kakor povsod čez druge zapovedovati. Ker se jim to v Medgorjah vkljub strašanskemu pritisku ni posrečilo, si zdaj ti velikani ne morejo jeze ohladiti, in spravili so se nad cerkvene pevce medgorske. Pri vsaki priložnosti zabavljajo čez petje in hujskajo ljudi, kateri nimajo nobenega čuta in srca za pravo cerkveno glasbo. Nek človek iz Vogelj je srečal neko pevkinjo iz Medgorij, ko je šla v cerkev, in je takoj začel čez petje zabavljati. To je pa vendar že odveč. Vidi se, kakor ne bi bili več v Evropi, nego v deželi temnih culukafrov. Bog daj, da bi takim ljudem enkrat zasijalo solnce v njih temno čelo! Omeniti moram še nekega »podravskega paše", kateri je posebno vnet zabavljivec medgorskih pevcev. Ta je tako predrzen, da se postavi pod cerkveno okno v Medgorjah, seveda zunaj cerkve, in tam se petju posmehuje. Žalibog! Barabar ne zastopi druzega kot kamenje v Dravo voziti. V resnici moram pa povedati, da pojejo v Medgorjah prav lepo, kar se dà na kmetih storiti; pojejo pesmi v cerkvenem duhu zložene iz «Cecilije", in tudi druge od Hladnika in drugih slovečih skladateljev. Vsak pošten človek jim zato ve le hvalo.
Iz Medgorij. (Zahvala.) Nedavno je preč. gosp. Št. Bayer, župnik v Pokrčah, naš častni občan, daroval spet za uboge v naši občini 10 gld. ; zdaj torej že 33 gld. ^ Hvala in slava mu !
Iz Medgorij. (Častni občani.) Pretekli mesec ste me vi, g. urednik, podregnili v rebra, da naj kaj pišem o naših častnih občanih, ko vendar že »Bauernzeitung" iz «Freie Stimmen" prepisuje članke o njih. Smo pa že zopet pozabili vprašati poprej te dve luči nebeške (?), ali smemo imenovati tega ali onega moža častnim občanom. Gotovo bi bili bolj zadeli in nihče bi nas po «zaslugah" ne popraševal, ko bi bili imenovali Ko-šičevega Pepčeka, Bazajevega Franceta in Scho-nerer-ja iu Wolf-a. Pa jaz pohlevno vprašam, zakaj so naši nasprotniki, dokler so bili v občini še
Kraj je bil obraščen z visoko travo in majhnim grmovjem. Srce mi je močno bilo v prsih, kakor menda vsakemu, ki se prvikrat podà na lov. Stopal sem varno in ognil se vsake suhe vejice po tleh, da ne bi preplašil zverine. Še en par korakov skoz travo — »me-e-e!« se zadere strašna zverina pod menoj in poskoči izpod noge, da mi je kar kri zastala po udih. Tresel sem se, srce mi je padlo v hlače, puška pa na tla, — zajec je ušel, jaz pa tudi. Pred Halaka se dolgo nisem upal, potem pa sem djal, da mi je bilo dolg čas čakati tako dolgo v hosti. Tako sem hodil tedaj prvi in zadnjikrat v svojem življenju na „pirš“.	Bapizar.
Zlati nauki za mladino.
Ne misli, da že mladenič si modrijan, poslušaj skušane ljudi in njih nauke v srcu si ohran. — Ne zapravljaj zdravja in premoženja v mladosti, če hočeš veselo in zdravo živeti v starosti. — Katje omamljivo, mlad ne skušaj, zato vino, pivo in tobak pri miru puščaj. — Varuj, dokler ni še pamet dozorela, da ljubezen te ne bo znorela. — Boga ne pozabi pri nobenem delu, ako hočeš, da bode dobri uspeh imelo. — Karkoli delaš, bodi v družbi ali pa sam, stori le to, da te pozneje ne bode sram.
Smešničar.
Iz šole. Katehet vpraša učenca: «Kdo je prvi v katoliški cerkvi?" — «Mežnar!" — «Kako pa to?" — Učenec odgovori: «Zato, ker on vsako jutro cerkev odpira."
gosp. društvo !
na krmilu, pozabili storiti to, kar smo mi zdaj storili? Tako študirane glave — pa pustijo si kaj takega povedati! Nikoli bi ne bila ta presneta sslovensko-klerikalna“ stranka prišla na vrh, kateri so zdaj, kakor so se pri deželnem glavarju in v deželnem zboru pritožili, „na milost in nemilost“ izročeni. V deželnem zboru so zagnali strašen krik, češ, da je nemštvo v nevarnosti. Poslanec Fr. Huber je vprašal zavoljo imenovanja častnih občanov v Medgorjah, češ, da hočemo samo „slo-venizirati“. Vprašal je, kaj misli g. deželni glavar kot načelnik deželnega odbora proti temu sklepu medgorskega občinskega sveta ukreniti, češ, da se ne vé, katere zasluge imajo imenovani možje za medgorsko občino. Pa deželni glavar in v neki drugi seji tudi deželni predsednik nista imela dru-zega odgovora, kakor to, da se bo preiskavalo, ali se je volitev častnih občanov postavnim potom vršila, izpraševati pa po zaslugah imenovanih mož, da niti deželni odbor niti vlada nimata pravice. Preiskava zavoljo pravilnosti volitve se zdaj vrši. Na pereče vprašanje pa ne bodo dobili odgovora, ker se je vse pravilno vršilo. Tako jim ostane le ena luknjica, na katero še morejo piskati, in to je „Bauernzeitung“ in „Freie Stimmen“, v katerih se lahko in brez skrbi lažejo, in katero luknjico jim z veseljem privoščimo, da sploh še morejo piskati. — Pred enim tednom sta se dva modrijana pri pogovoru o obilnih opravkih in sitnostih županske časti gmetovala, da jima ni treba nositi tega bremena. Eden je trdil pri Bogu v nebesih in drugi je z glavo trmal, da bi rajši dal 200 gld., kakor pa bil župan. Tega pa nista povedala, kako sta se pred občinsko volitvijo pol leta ob nedeljah in praznikih vozila v Grabštanj, Pokrče, Št. Peter po pooblastila in tam napajala volilce tako, da sta neko jutro domugredé nekje z vozom odbila vogel hiše. Mora pa vendar le lepa bit’, ta županska čast! „Kp bi lepa ne bTa, bi ne hodil za njo!“
Iz Št. Vida v podjunski dolini. (V slovo učitelju Grùnwalder-ju.) Bilo je jeseni leta 1897., ko je prišel mladi učitelj gospod Ignac Giiiuwalder k nam, da bi poučeval šolsko mladino v Št. Primoški šoli. S svojo prijaznostjo in s svojim ljubeznivim ravnanjen s šolarji prikupil se je kmalu svojim učencem, da so otroci zopet radi in z veseljem hodili v šolo. Bil je prej čas, ko so šolarji drugega razreda le s strahom in trepetom obiskovali šolo ; mnogo jih je iz šole izostajalo, ker so se bali neusmiljene palice in surove pesti! A sedaj stariši še celo v potrebi niso mogli zadrževati svojih otrok, da bi kaj ne zamudili v šoli. Bil je g. Grùnwalder učitelj v pravem pomenu besede, poln veselja in navdušenosti za svoj poklic, in akoravno rodom trd Nemec, bil je vendar spoštovan od vseh ljudi, ker tudi ni zanemarjal svojih krščanskih dolžnostij. Posebno šolarsko petje je gojil tako, da so peli šolarji vsakovrstne pesmi s krepkim glasom, da jih je bilo veselje poslušati. In ker je šlo en čas tudi cerkveno petje v Št. Vidu rakovo pot, ker se cerkveni pevci navadno radi spuntajo ter imajo med seboj — razne boje, tako je ravno začel g. Griimvalder izobraževati šolarje tudi v cerkvenem petju. Ali žalibog, prišlo je drugače! Ker se je g. Grùnwalder iz znanih vzrokov močno zameril celovškim gospodom (bil je v Hodišah ob času volitve na strani g. župnika!), ni bilo mu dano, da bi prestal predpisani učiteljski izpit. Toraj moral si je poiskati drugo službo, šel je k železnici in se preselil od nas v Knittel-feld na Štajerskem. Kako so žalovali šolarji po svojem ljubljenem učitelju, ko so ob velikonočnih počitnicah zvedeli, da ne pride več v šolo ! Mi pa obžalujemo iz srca, da smo izgubili v gosp. Griin-walderju pridnega, vzornega učitelja, poštenega in blagodušnega moža, ter mu voščimo na novem mestu ugotovljeno bodočnost in neskaljeno srečo!
Iz Koprivne. (Drobno blago.) Zimo smo imeli tako prijetno, da je že dolgo ne pomnimo. Voznikom s črne pa ni bila kajsi všeč, ker je prekmalu skopnel sneg. Bilo je že prav vroče, koze so se že februarja pasle, na pepelnico je še eden sejal ozimno rž. Toliko bolj nagajala je pa spomlad koj od začetka. Od zime se ne pričakuje nič dobrega, njej se ne zameri; spomlad je pa, če je grda, toliko bolj zoperna, kolikor lepša bi imela biti. Snežilo je, pa še deževalo vmes in burja je razsajala. Na velikonočni pondeljek je grmelo. Tako se je spolnil rek: „če pred sv. Jurijem grmi, se zima novi." Zmagalo je solnce, mrzli sitni vetrovi pa ne nehajo. V planini posebno občutimo vigredi vojsko v zraku, ko se vetrovi tepejo. — Kakšni „naprednjaki“ smo, kaže tudi to, da se upamo tudi naprej v daljni svet. Eden je šel z ženo in otrokom v Bosno, pod Doljno Tuzlo srečo iskat v šumi. Drugi pa na Kumunsko. Iz soseščine, Črne in Štajerskega (Luče) šlo jih je več. Dva sta šla v Do-navic v fužine denar pridelovat. Alije ljudij preveč, da jih kraj preživiti ne more? Ni tako, dekel in hlapcev primanjkuje. A drugje hočejo več zaslužiti. Eden pride in pravi, kako se tam in tam veliko zasluži in koj hitro so tudi drugi na beg
pripravljeni. Ali drugega kapitala, ki se v plavžih v nevarnost spravi in je več vreden, kot zaslužek tam, ne cenijo dosti, t. j. zdravje. Eden je že prišel nazaj s pokvarjenim zdravjem. — Pri vojaškem naboru v Kapli sta dva postala vojaka. Dosti za naš mali kraj. — V velikem tednu je tu pogorela koča, zavarovana dobro. Hromi gostač se je precej opekel. Znamenito je, da že blizo 20 let ni bilo požara v fari.
Iz Ziljske doline. (Kmet ne bere! — Zavarovanje živine.) Kmetu gre slabo! Davki in plačila tlačijo ga povsod, pomoči pa najde redko-kedaj. Vsi stanovi sicer tožijo o slabih časih, a nobeden ne toži s tako pravico, kakor kmet. Kmet je siromak in ostal bode siromak, dokler si sam ne bode pomagal. Na vse drugo pa kmet prej misli, kot na samopoč. On svoje lastne moči niti ne pozna in spoznati ne more, — ker ne bere. Tako ničesar ne izve o zavodih, katere so si ustanovili kmeti v drugih deželah v svojo korist. On zaostaja v svojem blagostanju — ker ne bere; on ne more poznati in izvedeti, odkod prihaja gospodarski in denarni pritisek — ker ne bere ; on samo dobro vé, da mu slabo gre, a noče pripo-znati, da je največ tega krivo to — ker ne bere. Vrh tega pa ima kmetsko ljudstvo napačno mnenje, da kmet nič druzega ni zmožen ustanoviti in voditi, in da kmeta nič druzega ne more rešiti in vzdržati, kakor — delo njegovih rok. To ni res! Glavna napaka kmetskega ljudstva pa, katera iz tega izvira, je medsebojna nezaupljivost. — Ta nezaupljivost škoduje, tlači in mori kmete bolj kakor davki in bo nadaljevala svojo pogubo-nosno delo, dokler ne bo zaupal kmet kmetu tako, kakor zaupa pravi brat pravemu bratu, kakor zaupa otrok otroku. — Zavarovanje živine je jedna takih stvarij, ki so za kmetsko ljudstvo jako važne, ki pa potrebujejo v prvi vrsti medsebojno zaupanje kmetskega ljudstva, oziroma sosedov. Ustanovitev takih združenj je priprosta stvar, stroškov pri dobri volji ni nobenih, v času nesreče z živino pa je taka naprava za kmeta velikega pomena in ravno v takih slučajih je kmet danes pravi siromak, katerega se nihče ne usmili. Koliko lože bi dosegel kmet kar mu gre, ko bi imel trdno voljo in medsebojno zaupanje! Kmetje, Ziljani! prevdarjajte to zadevo, premotrivajte jo in kateri le količkaj more, naj piše svoje misli po dogovoru z drugim v naš „Mir“. Podlaga zavarovanju živine po mojem mnenju naj bode ta-le: Letno vplačevanje nekega doneska za vsak kos živine. Ozdravljevanje živine po pripoznanem zdravniku. Izplačevanje živine po poginu, in sicer po dogovoru dotičnih zadružnikov. Škode na planinah in dolinskih pašnikih plačajo se po krajevnih razmerah. Kmetje! Namesto kvartanja, zmirjanja in tožarenja pogovarjajte se o tem! Iz malega raste veliko!
JPolitleni pregled.
Avstro - Ogerska. Žalostna resnica je, da nemško-nacijonalci vsiljujejo svoje protiavstrijsko in protikatoliško mišljenje zlasti srednješolski mladini. Tako je zlasti v Celovcu, tako i drugod. Jasno besedo o tem je spregovoril predarelski deželni zbor, v katerem je deželni odbor poročal, da v minulem šolskem letu ni mogel podeliti nobene dijaške ustanove dijakom srednjih šol, ker ni bilo mogoče najti med prosilci vrednega take podpore. Splošno je zavladal med dijaštvom protiavstrijski, nemško-nacijonalni duh ; reda in pokorščine zaman iščeš pri tem dijaštvu. Zagovorniki tega novodobnega toka skušajo sicer nazvati to gibanje navadno otročarijo, toda predsednik tega deželnega zastopa je pojasnil, da taki uradno dokazani izdajalski čini pač niso otročarije, kakor tudi to ne, da učenci demonstrujejo proti učitelju, ki jih po svoji dolžnosti naznani višji oblasti. Jednake nezdrave razmere je opaziti tudi v drugih šolskih zavodih, kjer se očitno smeši verski in avstrijski čut našega nàroda. Z ozirom na to, sklepa glavar, bom vedno odrekal deželno podporo takemu dijaštvu. Tako kakor v tej deželici in še huje se godi marsikje drugje, toda „učeni“ novodobni šolniki nočejo uvideti nevarnosti, ki se deloma z njih pomočjo goji med šolsko mladino! — Strah pred Rusijo je našim nemškim politikom, višjim in nižjim, hudo v kosteh. V kranjskem deželnem zboru so predlagali naši poslanci, naj se uvede na realkah učenje hrvatskegain ruskega jezika. Nemci, kedar le slišijo besedo ruski, tedaj postanejo nemirni. In kot takega Nemca se je pokazal zopet tudi deželni predsednik kranjski, baron Hein. Zavzel se je, kako se more v Avstriji staviti predlog o učenju ruskega jezika! Poslanec kanonik Kalan je barončka dobro poučil, da je Rusija nam prijateljska država in da bo v par desetletjih ruski jezik zavladal povsod kot svetovni jezik, da je torej učenje ruskega jezika v Avstriji umestno in potrebno. Zaradi tega kar rohnijo razni nemški listi in za njimi pokorno capljajo tudi celovške j „Freie Stimmen". Zanimivo pa je to, da so zunaj
v Brajhu“ že davno vpeljali učenje ruskega jezika in uplivni pruski listi odločno zahtevajo, naj se ta stvar še bolj goji. Sevé, v naši ljubi Avstriji moramo tudi v tem oziru ostati precej pedi za Prusom, ker tako hočejo razni velikonemški politični otroci, ki v vsakem kotu vidijo strah — panslavizma (vseslovanstva). Vsak le količkaj razsoden človek ve, da je to eden tistih strahov, ki so na sredi votli, ob krajih jih pa nič ni. Bog daj norcem pamet! — V ogerskem državnem zboru so sprejeli takozvani „kancelparagraf“, ki določa, da bodo djali pod ključ vsakega duhovnika, ki bo v cerkvi na prižnici ali tudi drugače katero zinil o politiki. Svobodoljubni pa so Madžari ravno tako, kakor naši nacijonalci!
o v I è a r.
Na Koroškem. (Wolf na Koroškem.) Prišel je, govoril je od nacijonalcev težko pričakovani Wolf, a na Koroškem je še vse pri starem ! Pridigal je Volk nemško-nacijonalnim ovčicam v Beljaku in Celovcu. Nemški listi pišejo navdušeno o tem verskem odpadniku, v resnici pa ni napravil tolikega utiša, kakor poročajo. Shod v Celovcu je bil pri zaprtih durih. Kdor ni veren pristaš nacijonalne stranke, ni smel vstopiti. Torej niti v Celovcu si mogočni naši nasprotniki niso upali z Wolfom v javnem shodu na dan! Pri zaprtih durih so zborovali in se skrivali! To si je treba zapomniti! Wolf je govoril precej zmerno in ni povedal prav nič novega, izvzemši morda par surovih napadov in pristno „nemških“ psovk! Shodu je predsedoval slavni naš Dobernik, ki je na vsa usta hvalil nemštvo. Verski odpadnik Wolf ter nàrodni odpadnik Dobernik — ali vam to ni krasen parček?!
—	(Akademija), katero so priredili jugoslovanski dijaki s pomočjo blagih čeških žen v zlati Pragi slovenskim šolam na Koroškem v korist, obnesla se je dné 3. t. m. nad vse sijajno! Došlo nam obširno poročilo objavimo prihodnjič.
—	(Duhovske zadeve.) Dné 7. t. m. je bil č. g. Drag. Hiittner slovesno vmeščen na ro-žeško faro. Na mnoga leta! —Božjo službo na sv. Višarjah bodo letos opravljali čč. gg. D. Schmidt, provizor v Št. Juriju na Vinogradih, Jož. S va ton, provizor v Ukvah in o. Dijoniz Spit z er, frančiškan iz Beljaka.
—	(Drobiž.) Postaja Žabnice v kanalski dolini sebo odslej imenovala: „Žabnic e-Višarje“. — Dr. Jos. G ep p el, prej v Št. Pavlu, je imenovan za notarja v Kotu. — Blizu Železja v leški dolini je pogorela dné 30. apr. vas Klebas. Zgorelo je 16 poslopij in 19 glav živine. — Med po-gorelce v Ovčji vasi se je razdelilo 7988 gld. podpore. —- Šolska občina Šmartin pri Timenici je dobila od „schulvereina“ 250 gld. podpore za napravo vodovoda. Judeževi groši!
Na Kranjskem. Državni posl. dr. Jan. Ev. Krek je bival na Vestfalskem (Nemčija), kjer deluje po rudnikih itd. kakih 10 tisoč Slovencev, ki so pri njem opravili velikonočno spoved. O svojem bivanju tam je objavil jako zanimiva pisma v „Slovencu“. — Umrl je v Ljubljani zdravnik dr. Mader, velik dobrotnik revežev. — Vrhniška železnica se odpre in izroči prometu meseca junija t. 1. — V Žireh na Gorenjskem ustrelila sta pretečeni teden dva lovca v jednem jutru osem divjih petelinov.
Na Štajerskem. V Mariboru nameravajo napraviti električno cestno železnico. Tudi krajšo zvezo s Ptujem s pomočjo električne železnice so začeli vpoštevati. — Toča je dné 29. in 30. aprila obiskala mnoge slovenske kraje od Maribora doli do hrvatske in ogerske meje, a nikjer ni napravila posebne škode. — V Križevcih na murskem polju se je ustanovila kmetijska zadruga in posojilnica.
Književnost.
^Pomladnih glasov“, posvečenih slovenski mladini, so izdali ljubljanski bogoslovci letos 9. zvezek na 136 straneh. Uredil jih je Anton Ra ta je c. V knjižici, ki velja broširana 30 kr., v pol platnu 40 kr., v celem platnu 55 kr. in v krasni vezavi 90 kr., je 14 povestij oziroma pesmij. Lepo delo najtopleje priporočamo !
„Nove lurške Šmarnice". Francoski spisal Henrik Lassere. Z dovoljenjem pisateljevim poslovenil Janez Godec, kaplan. Založila Katoliška Bukvama, 300 strani 12°. ; pol usnje 90 kr., usnje z zlato obrezo 1 gld. 20 kr. ; posamezni iztisi po pošti à 5 kr. več. Knjiga je dobro došla Marijinim čestilcem!
50 slovenskih narodnih napevov za klavir, priredil Fran Gerbič. Cena 1 gld. 50 kr., po pošti 1 gld. 55 kr. Založil L. Schwentner, knjigotržec v Ljubljani. Ta krasna zbirka bode gotovo dobrodošla prijateljem slovenskega petja, zatorej jo toplo priporočamo.
Ben-Hnr. Slovenski prevod tega lepega romana iz časov Kristusovih, izišel iz tiskarne A. Gabrščekove, se tam dobi broširan po gld. L20, trdo vezan po gld. 1.50.
Nova nòna knjiga. Ministerstvo je odobrilo knjigo .Slovenski pravopis". Sestavil Fran Levec. Knjiga je izšla na Dunaju v c. kr. zalogi šolskih knjig 1899. 1. in obsega v 8° 165 stranij. Cena vezani knjigi je 50 kr., nevezani 45 kr.
^Mladost." Korotanska povest. Češki spisala G. Preissova. Z dovoljenjem pisateljice poslovenil A. Dermota.
Spominjajte se Oiril-Metodove drmžtoe! *^fg
— Povest znane prijateljice koroških Slovencev se vrši na Koroškem in je jako lepa. Izšla je kot 82.—83. zvezek „ Slovanske knjižnice" in stane 36 kr.
Dva pastirska pisma in nekoliko o dogodkih v Lurdu je podaril mil. g. knezoškof ljubljanski dr. A. Jeglič za pirhe svojim vernikom. Pastirska lista govorita o potovanju mil. knezoškofa v Lurd in sta zelo zanimiva. Dobita se v kat. bukvami v Ljubljani za 5 kr. izvod.
^Apostolski dušni pastir", ali dušni pastir, kakšen naj bo in kako naj deluje. Spisal dr. W. Cramer. Po naročilu in na stroške knezoškofa dr. Jegliča izdal dr. Fr. Lampe. Sloveče delo je tako došlo tudi slovenskim duhovnikom, katerim bo mnogo koristilo. Stane 60 kr.
Podpirajte družbo sv. Cirila in Metoda!
„Naša straža44.
Na Koroškem so dalje pristopili in vplačali:
Ustanovniki: Posojilnica v Spod. Dravogradu 50 K; Posojilnica v Št. Lenartu pri 7 studencih 20 K ; Fr. Petek, župnik, Grebinj, 20 K; Anton Mikuluš, predmestni župnik, Celovec, 10 K ; dr. Al. Kraut, odvetnik, Celovec, 10 K.
Letniki: Fr. Bergman, župnik, Št. Lenart pri 7 stud., 4 K; Št. Bayer, župnik, Pokrče. 6 K; Št. Singer, kaplan, Žel. Kapla, 4 K; Iv. Lubej, župnik, Slov. Šmihel, 4 K; Rup. Krušič, posestnik, Bilčoves, 2 K; Jak. Hedenik, p. d. Dravec, Žihpolje, 1K; Jur. Matija, Perava, 1 K; V. Kovač, Bolcan, 1 K40b; Valentin Šumah, župnik, Šmihel nad Pliberkom, 1 K; Cv. Kramar, kaplan, Pliberk, 1 K; Ant Kaplan, kaplan, Pliberk, 1 K; Jurij Trunk, kaplan, Šmihel, 1 K.
Darovi : Dné 10. marca pri sv. Križu nad Sp. Dravogradom zbrani duhovniki 5 K.
Družbi sv. Cirila in Metoda so v
zadnjem času poslali s Koroškega:
Upravništvo ,Mir“-a po g. V. Legat-u zbirko 230 gld. 73 kr. rHranilno in posojilno društvo" v Celovcu 100 gld. Podružnica za Beljak in okolico 16 gld. Podružnica za Pliberk in okolico čisti dohodek tombole 13 gld. 52 kr. Podružnica v Medgorjah 20 gld. Posojilnica v Sinčivasi 70 gld.
Vabila.
—	Hranilnica in posojilnica v Ziljski Bistrici bode
imela dné 14. maja izvanredni občni zbor in sicer ob 4. uri popoludne pri Nežmanu h. št. 79 na Ziljski Bistrici. Predmet sklepanja tega občnega zbora je: Izvolitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika. K obilni udeležbi prijazno vabi	odbor.
—	Podružnica sv. Cirila in Metoda za Velikovec in okolico napravi na binkoštni pondeljek dné 22. maja 1.1. ob 1/24. uri popoludne v gostilni pri Mežnarju v Št. Štefanu pri Velikovcu svoj letni občni zbor s sledečim vspo-redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Govori o šolah. 3. Volitev novega odbora. 4. Volitev enega zastopnika h glavni skupščini. 5. Pobiranje letnih doneskov. 6. Razni govori in nasveti. Po zborovanju prosta zabava s petjem. K obilni udeležbi vabi vse zavedne Slovence in Slovenke odbor.
—	Hranilnica in posojilnica pri Devici Mariji na
Jezeru v Prevaljah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, napravi svoj izvanredni občni zbor, kateri se bode vršil v četrtek dné 18. maja 1899 ob 10. uri dopoludne v Farni vasi pri Štoklnu s sledečim dnevnim redom: 1. Potrjenja letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Izvolitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika. 4. Razni nasveti.	Načelništvo.
— XXXIV. redni občni zbor „Slovenske Matice" bode v sredo dné 24. maja t. 1. ob 5. uri popoludne v mestni dvorani v Ljubljani. Vrsta razpravam: 1. Predsednikov ogovor. 2. Letno poročilo tajnikovo o dòbi od 16. aprila lani do 15. maja letos. 3. Poročilo blagajnikovo o računskem sklepu za 1. 1898. 4. Volitev treh računskih presojevalcev (§ 9 a) društ. pravil). 5. Poročilo blagajnikovo o proračunu za 1. 1899. 6. Dopolnilna volitev društvenega odbora. 7. Samostojni predlog društvenega odbora, naj se za izdavanje .Slovenskega zemljevida slovenskih pokrajin" dovoli potrebni izredni kredit. 8. Posamezni nasveti in predlogi.
V Ljubljani, dné 4. maja 1899.	Odbor.
Kdor želi v smislu § 4. lit. a) društvenih pravil staviti kak nasvet, ga mora po § 2. lit a) opravilnega reda predložiti odboru in storiti to vsaj do 20. maja t. L, če hoče, da pride v občnem zboru na razgovor.
Naznanila.
Učenca
ki zna dobro pisati, raduniti in brati, sprejme takoj v svojo trgovino z mešanim blagom Vid Mory, trgovec v Šmihelu nad Pliberkom.
Išče se učenec.
Podpisanec želi sprejeti koroškega Slovenca, dečka boljše vrste, kakih 15 let starega in krepkega, ki bi imel veselje izučiti se v milarstvu (Seifensiederei). Učiti bi se moral tri leta in bi imel hrano ter stanovanje v hiši brezplačno. Če bode zanesljiv in priden, napravi se mu tudi potrebna obleka in kedar se bode izučil, ostane lehko pri podpisanemu v službi kot pomagač z dobro plačo.
Ponudbe sprejema Ignacij Foctc, milar v Kranju na Gorenjskem.
C«
c
d
«3
§
Q,
a
GJ
G
G
eippova i^#sladna kava.
Že leta sem izpričano izvrstna primes k bobovi kavi. — Pri živčnih, srenih, želodecnih boleznih, pri pomanjkanju krvi etc. zdravniško priporočena. — Najpriljubljenejša kavina pijača v
stotisočero rodovinah,

Na Najvišje povelje Nj. c. kr. apost. Veličanstva.
XXII. c. kr. državna loterija.
Za skupne vojaške dobrodelne namene.
Le-ta denarna loterija — edina v Avstriji postavno dovoljena — ima 12.728 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 403.160 kron.
Glavni dobitek je:
300.000 kron.
Za izplačanje dobitkov jamčujejo dohodki c. kr. loterije.
Žrebanje je nepreklicno dné 15. junija 1899. leta.
Ena srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo v oddelku za državne loterije na Dunaju L, Riemergasse 7, v loterijskih nabiralnicah, tobakarnah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Načrti za žrebanje za kupovalce srečk zastonj.
Srečke se dopošiljajo poštnine prosto.
C. kr. ravnateljstvo za loterijske dohodke.
Oddelek za državne loterije.
Posestvo,
ki obsega okrog 11 oralov, z mnogo sadjem, kakih 20 minut od Pliberka, je z vsem premakljivim blagom (inventarjem), ker se je prevzela trgovina, po ceni na prodaj. Več pové gosp. Tomaž Plešivčnik (Kronwirt) v Pliberku.
Proda ali v najem se dà
mntni mlin * gostilno in lepo obkroženo kmetijo. Prodà se takoj. Kupni pogoji so ugodni. Kje? pové upravništvo „Mir“-a.
Matija Planko
119^ v Celovcu, Salmstrasse št. 6.

priporoča svojo veliko zalogo
šivalnih strojev
najboljših vrst črev-Ijarjem, krojačem in šiviljam po najnižjih cenah ter je prodaja tudi na obroke. — Dalje ima v zalogi vedno na izbiro
železne blagajniee
raznih velikostij, varne proti ognju in tatovom. — V svoji delavnici popravlja po nizki ceni vsakovrstne šivalne stroje in kolesa.
Hiša na prodaj.
Jože Lačein, p. d. Sušnik v Toprijah pri Dholici, pošta Poreče ob vrbskem jezeru, prodà svojo hišo.
Služba cerkovnika in organista
na Gozilanjala (pošta Vrba na Koroškem) se takoj oddà. Več pové farno predstojništvo na Gozdanjah.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.