Št. 12 (939) L XIX NOVO MESTO, četrtek, 21. III. 1968 Koledar že travnik in Minuli teden smo poročali, da je delavski svet Tovarne pohištva razrešil direktorja in da je komisija za presojo predloga o razrešitvi z večino glasov ugotovila utemeljenost takega ukrepa. Za ureditev razmer v podjetju pa ta korak še ne zadostuje. Pri nadaljnjem reševanju bodo morale sodelovati tako družbeno-politične organizacije kot občinska skupščina. V zvezi s tem navajamo izjave predsednika občinske skupščine Vinka Jurkasa, predsednika občinskega sindikalnega sveta Francija Volčanška in člana komisije za družbeni nadzor, Franca Skindra, ki je predsedoval tudi komisiji za presojo utemeljenosti direktorjeve razrešitve. Koledar že napoveduje pomlad, travnik in gozd pa še spita! Zgodi se včasih spomladi, da je zvečer drevje vse golo in rjavo, ponoči pride blagodejen dež z neba in zjutraj je vse zeleno... Bo to jutri, pojutrišnjem? VINKO JURKAS: »V interesu občinske skupščine je, da si tovarna kadrovsko opomore, da se učvrsti organizacija dela hkrati z vsemi službami v podjetju ter da se čimprej dokonča program nadaljnjega razvoja podjetja. Skupaj z družbeno-politični-mi organizacijami se bo skupščina zavzela za to, da bo v tovarni čimprej zavladal red.« FRANCI VOLCANŠEK: »Zelo mi je žal. da kot predsednik ObSS s sindikalno po- Borci za severno mejo so zborovali 19. marca je bil v Leskovcu pri Krškem zbor prostovoljcev borcev za severno mejo iz občine Krško. Ker jih je za samostojno organizacijo premalo, so povezani v novomeški. Zbor je bil posvečen 50-letnici bojev za severno mejo,-Udeležil se ga je tudi tajnik republiškega odbora prostovoljcev borcev za severno mejo Franc Kristan. Bogat kulturni program je na zboru priredila leskovška osemletka. družnico v podjetju nisem našel skupnega jezika. Menim, da je bila spričo ugotovljenih napak direktorjeva razrešitev utemeljena, vendar bi morali zdaj obračunati še z vsemi drugimi napakami, ki so se dogajale vzporedno. Do- (Nadaljevanje na 5. strani) Sosednje občine pomagajo Žumberku V soboto, 16 marca, se je v Sošicah, v osrčju žumber-škega območja, sestal medobčinski odbor za razvoj žum-berka. Odbor sestavljajo predstavniki občin Samobor, Jastrebarsko, Ozalj in Metlika. Sobotnega sestanka, na katerem so ustanovili štiri komisije, so se udeležili tudi predsedniki občin, ki mejijo na žumberško območje. Odbor je ugotovil, da je treba najprej zgraditi dobre ceste do žumberka, ker se bodo ob tem razvile tudi druge, predvsem gospodarske dejavnosti v žumberku. Razvojni načrt žumberškega območja so izdelali že pred leti. Končno vendarle šola! V Mirni peči so v torek čeli z gradnjo tako težko na slovesen način za-pričakovane nove šole Odlikovanci v Brežicah Predsednik ObS Brežice Vinko Jurkas je 9. marca na letni skupščini Zveze združenj borcev NOV, Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev ter vojaških vojnih invalidov v Brežicah podelil nekaj odlikovanj. Poljska vlada je odlikovala španskega borca Janeza Gramca, predsednik republike Josip Broz-Tito pa je odlikoval Vlada Čurina, Martina Goriška, Alojza Ferenčaka in Alojza Radanovi-ča. Črpalka tudi na drugi strani ceste Te dni je začelo podjetje Petrol graditi bencinsko Črpalko tudi na drugi strani avtomobilske ceste pri Trebnjem. Načrt gradnje rekreacijskega središča, s katerim je povezana tudi oskrba avtomobilistov, se tako že uresničuje. KLICI SOS ZA POŠKODOVANE CESTE IN MOSTOVE Le s strahom čez zakrpana mostova Modernizacija bizeljske ceste bo do poletja dokončana Predstavniki občinske skupščine v Brežicah so se sporazumeli s Cestnim podjetjem iz Novega mesta in zastopniki cestnega sklada SRS za nadaljevanje dela na bizeljski cesti. Asfaltno prevleko morajo napraviti le še na 3.300 metrov dolgem odseku med župelevcem in križiščem v Dobravi. S tem bo modernizacija ceste Brežice—Bizeljsko dokončana. Letošnja zima je močno poškodovala vse ceste v občini, najbolj pa sta bili prizadeti cesti, ki vodita v Pišece in v Sromlje. Za tri tedne so ju morali zapreti celo za avtobusni promet. Ti varnostni ukrepi so bili nujno potrebni, sicer bi škoda na cestah presegla več milijonov. Te ceste so speljane po ilovnatem zemljišču in so bile grajene za prevoz z vprežno živino, torej za težo do treh ton, ne pa za težke tovornjake od osem ton navzgor. Avtobus je težak detev ton torej je razumljivo, da ga niso spustili na razmehčano cestišče. Občani so zelo v skrbeh zaradi obeh mostov. Ko se je ogrelo, je tlak na nekaterih mestih močno vzkipel. To so sicer popravili, vendar na mostu sproti nastajajo nove luknje. Komaj jih zakrpajo z deskami, že se na drugem mostu odpre pogled v deročo Savo in zeleno Krko. Vozniki ta, dokler je bil za ves težji promet zaprt stari krški most. Samo iz CELULOZE so na primer skozi Brežice prepeljali vsak dan sto ton papirja. J. T. V torek, 19. marca ob 10. uri dopoldne, je v Mirni peči buldožer simbolično odgrnil prvo plast zemlje na gradbišču nove šole. Dolgoletni upravičeni želji okoliškega prebivalstva je s tem zadoščeno, čeprav je v reformnem obdobju povsod stiska za denar, je ObS Novo mesto pokazala razumevanje za potrebe prebivalcev, pa tudi mirnopeški občani so se odločili sodelovati . pri gradnji nove šole, saj so se že odločili za samoprispevek. Prisrčno slovesnost je otvo-ril predsednik krajevne skupnosti Mirna peč Karel Galič, ki je pozdravil prebivalce in predstavnike občinske skupščine ter družbeno-političnih organizacij iz Novega mesta. Jože Butara je v imenu ZZB NOV občine Novo mesto predal krajevni organizaciji ZB Mirna peč prapor. O pomenu gradnje nove šole sta govorila šolski upravitelj mir-nopeške šole Franc Nahtigal in referent za kulturo in pro- sveto ObS Novo mesto Ivan Grašič. V prisrčnem kulturnem programu so s petjem in recitacijami sodelovali učenci, skupina pionirjev pa je odnesla cvetje pred spomenik padlih borcev. Prva nagrada v Žužemberku Pionirski odred osnovne šole v Žužemberku je prejel prvo zvezno nagrado za uspešno delo v organizaciji šolske kuhinje. Nagrado v višini 200.000 Sdin je izročil pionir: jem sekretar republiškega odbora RK Maks Klanjšek. Pionirji so ob tej priložnosti izvedli prisrčen kulturni program in obenem zbranim gostom pripovedovali o svojem delu. Kazen za uboj v Prapročah Okrožno sodišče v Novem mestu je v torek dopoldne obravnavalo uboj, ki se je zgodil 28. decembra lani v Dol. Prapročah pri šentlov-vrencu. Avgust Košir je bil obsojen na 4 leta in 6 mesecev strogega zapora, ker je v besu surovo pretepal in brcal svojo ženo Rozalijo, katero je našel do nezavesti opito na tleh, da je zaradi notranjih poškodb takoj umrla. Družinska tragedija, ki se je zaradi pijančevanja matere 4 otrok v starosti od 3 mesecev do 12 let vlekla nekaj let, je dobila epilog pred sodiščem. Senat pod predsedstvom sodnika Antona Trunklja je obtožencu prisodil omiljeno kazen. O procesu bomo obširneje poročali prihodnjič. KOPA, ZA DAVKE! »Zadruga najprej ni odkupila krompirja, potem pa ni marala odkupiti še telice, češ da je predebela... Tako sem moral postaviti tole kopo za oglje, če hočem plačati davke!« je povedal Anton Zupan z Vrha pri Hinjah, ko so k njemu prišli izterjevalci. (Foto: Polde Miklič, prva nagrada za fotografijo tedna) OD 21. DO 31. MARCA Večje padavine z močno ohladitvijo okrog 21. in 29. marca. Suho oziroma lepo vreme okrog 23. oziroma 24. marca. V ostalem nestalno s pogostnimi padavinami. Dr. V. Rt KRŠENJE SAMOUPRAVNIH NAČEL Z DVEH STRANI Čez sedem let pride vse prav Tovarna pohištva se mora kadrovsko in organizacijsko učvrstiti - Bodo pri tem zmagali napredni pogledi ? Nedavni pretresi so bili tudi šola za samoupravne organe GORICA NOVA avtobusov v strahu vozijo čez nevarna mostova. Nosilnost je sicer omejena na 9 ton, toda tovorna vozila se na to ne ozirajo. Most je prenašal ogromno obremenitev vsa le- »Želimo predsedniku Mau dolgo življenje!« To je zdaj uradni pozdrav na Kitajskem, ki ga je slišati od telefonistke, radijskega napovedovalca in ob vremenski napovedi. Da bi bil pozdrav popoln, je treba mahati s knjižico »Misli« M jo Ce Tunga. Knjižico je treba držati v levi roki... Potovalne agencije v DR Nemčiji so ustavile predplačila za izlete v češkoslovaško za veliko noč z obrazložitvijo, da ni več mest. Kaže, da je na češkem tudi pomanjkanje časopisnega papirja, ker so češki časopisi izginili iz kioskov v DR Nemčiji ... V Rimu so med študentovskimi nemiri razbili precej univerzitetnega pohištva. Tako so študenti s pravne fakultete prišli razbijat pohištvo na filozofsko fakulteto, »filozofi« pa so se maščevali z napadom na »pravnike«, če se bo to nadaljevalo, si bodo rimski študentje priborili ne samo novo univerzitetno za-konondajo, ampak tudi popolnoma novo univerzo, ker bodo staro razdejali... Brat pokojnega predsednika ZDA Johna Kennedyja senator Robert Kennedy je sporočil, da bo kandidiral kot predsedniški kandidat proti Johnsonu. »Proti predsedniku osebno nimam nič,« je dejal. Predsednik Johnson pa je odvrnil, da rajši ne pove vsega, kar si misli o senatorju Kennedy-ju ... Kubanski voditelj Fidel Castro je sporočil, da bo država nacionalizirala še tiste privatnike, ki so doslej lahko delovali kot »paraziti«. Med njimi je bilo samo še nekaj lastnikov nočnih lokalov in ulični prodajalci sladoleda in lizik. Ti poslednji so bili posebno nevarni kubanskemu socializmu... Širijo se govorice, da bo predsednik Johnson napovedal vojno Severnemu Vietnamu. To bi bilo zelo lepo od njega, ker res ne gret da Američani sežigajo ljudi z napalm bombami in jih pobijajo s tisočkilskimi bombami brez vojne napovedi ... Dosedanji britanski zunanji minister George Broivn je odstopil, ker v marsičem ni soglašal s svojimi kolegi v vladi. Med drugim se pritožuje, da je med laburisti toliko »očitnega« antiamerika-nizma. Pozabil je omeniti, da je med njimi tudi precej »an-tibroivnizma« in da se je po njegovem odstopu marsikdo oddahnil. Nove zadruge ali delovne enote? Kmetijsko proizvodnjo je treba pospeševati na vseh kmečkih posestvih, ne le na večjih! — Kmetijske zadruge naj bodo organizacije kmetov, v katerih si bodo pomagali po načelu samopomoči Kmetijsko proizvodnjo je treba pospeševati na vseh kmečkih posestvih, ne le na večjih — Kmetijske zadruge naj bodo organizacije kmetov, v katerih si bodo pomagali pio načelu samopomoči. Negodovanje kmetov nad kmetijskimi organizacijami in sedanjo kooperacijo vse bolj prehaja v razprave, kakšne organizacije so jim potrebne. O tem razpravljajo tudi družbeni organi. Mnogi dajejo prav nezadovoljnim kmetom. Nekatere kmetijske organizacije že uvajajo spremembe v korist kmetov, nekatere paše vedno odločno zagovarjajo sedanje organizacijske oblike. V kmetijski zadrugi Novo mesto menijo, da so krog kooperantov in članov preveč zožili s poostrenimi pogoji za kooperacijo. V KZ Stična pa pravijo, da je za kmete najbolje tako, kot je zdaj, češ da pogodbe o kooperaciji lahko sklepajo, s komer hočejo. Sedanjo organizacijo sodelovanja s kmeti zagovarjajo tudi v KIK Pomurka v Murski Soboti, čeprav delijo kmete, s katerimi sklepajo pogodbe, v dve skupini: v kooperante in navadne kmete. To delajo zaradi samoupravljanja. Kmetje na območju kmetijskega TELEGRAMI LUSAKA — Po usmrtitvi petih Afričanov v Rodeziji so se razvneli gverilski spopadi v tej deželi, v kateri vlada rasistična vlada lana Smitha. NEW DELHI — Sedemindvajset oseb je izgubilo življenje in še več jih je bilo ranjenih, ko se je avtobus zrušil v reko Dželam kakih tristo kilometrov severovzhodno od Delhija. JERUZALEM — Izraelski premier Levi Eškol je opozoril Jordanijo, da »naredi konec terorističnim dejanjem, ki jih pripravljajo na njenem ozemlju« in da je odgovorna za kršitve premirja. PEKING — V kitajskem glavnem mestu so se pojavih plakati, ki z velikimi črkami dolžijo glavnega urednika »Rdeče zastave« Ci Pen Juja, da ni hotel objavljati samokritike Liu šao Cija, ki je še vedno predsednik LR Kitajske, in da ga je hotel tako zaščititi. kombinata Žalec, M je znan po uvajanju novih oblik kooperacije, pa menijo, da je treba zadružne oblike kooperacije ločiti od lastne proizvodnje kombinata. Pri kombinatu so lahko posebne delovne enote kmetov — zadružnikov in delavcev, zaposlenih v njih, z lastnim samoupravljanjem. Mnenje teh kmetov se najbolj približuje predlogu, ki ga je poslala v razpravo zvezna gospodarska zbornica. Zelo blizu so mu tudi kmetje v lendavski občini, ki že želijo ustanoviti novo zadrugo. Tudi drugod so kmetje ugodno sprejeli tak predlog. Seveda ne manjka tudi takih kmetov, ki želijo, da bi spet ustanovili take zadruge, kot so jih imeli kmalu po vojni. V nekaterih kmetijskih organizacijah pa trdijo, da bi take spremembe cepile sredstva in sile v kmetijstvu. Te* stvari je treba pogledati iz raznih zornih kotov. Z vključitvijo kmetijskih zadrug v kombinate so v nekaterih občinah res dobili »enotni kmetijski prostor«. V njem pa je navadno velika praznina, ker kmetijska organizacija ne sodeluje z vsemi kmeti, ampak le z večjimi. Kooperacija se je zožila. Manjši kmetje ne morejo o ničemer odločati — imajo le pravico sklepati pogodbe, če zadoste pogojem, ki jih postavlja kolektiv gospodarske organizacije, ne oni. Ali pomeni cepitev sil, če se bodo taki kmetije združevali v novih organizacijah, ko v sedanjih za njih ni prostora? Velika večina kmetov se zdaj ne more vključiti v nobeno organizacijo, ki bi jim pomagala pri gospodarjenju ali v kateri bi si sami pomagali z zadružnim sodelovanjem. Torej so potrebne spremembe v kmetijskih organizacijah ali celo nove zadružne organizacije. Odločitev bo odvisna od dogovorov med kmeti in kmetijskimi organi- ZAGORSK (Sovjetska zveza): Metropolitan NIKODIM (na sliki, stoji) iz oddelka za odnose s tujino pri ruski ortodoksni cerkvi je v nedeljo v tukajšnjem samostanu pozdravil in odprl konferenco teologov. To je zadnji pripravljalni sestanek pred konferenco Svetovnega sveta cerkva, ki bo prihodnje leto v Uppsali. — (UPI) zacijami. Zato naj nove organizacijske oblike ne bi bile strogo določene s predpisi. Upoštevana naj bi bala le načela, da zadruge skrbijo za večjo proizvodnjo zadružnikov; da jih upravljajo zadružniki, med katere so všteti tudi delavci, ki so zaposleni v njih; da se kmetje lahko združujejo tudi v posebnih delovnih enotah s samostojnim obračunom pri večjih kmetijskih organizacijah; in da se lahko združujejo vsi kmetje, ki želijo, ne da bi jih pri tem ovirali s strogimi pogoji o obsegu kooperacije. J. PETEK Za privatnike samo en tovornjak Naglo naraščanje števila privatnih prevoznikov in neustrezno reguliranje njihovih obveznosti je vzbudilo pozornost zvezne skupščine. Odbor za promet je postavil zahtevo, da se izenačijo privatni lastniki tovornjakov in družbenih podjetij. Ta odbor sodi, da je treba za vso državo z zakonom odrediti, da bo prevoz s tovornjaki osnovna dejavnost strokovne osebe in da sme imeti privatnik samo 1 tovornjak omejene nosilnosti. Prav tako je predlog, da se za ta posel prepove bporabljanje tuje delovne sile. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ NAŠE GOSPODARSTVO LETOS — Preučiti in pripraviti je treba ukrepe, ki naj bi pomagali pospešiti oživljanje proizvodnje, so poudarili na skupni seji predsedstva in izvršnega komiteja CK ZK Jugoslavije. Pri tem naj bi zlasti odstranjevali vse, kar otežkoča modernizacijo in močnejše povezovanje gospodarstva ter povečevanje izvoza. O tem so govorili tudi na posvetovanju ekonomistov v Opatiji. Ob tej priliki je podpredsednik zvežne-ga izvršnega sveta Kiro Gligorov poudaril, da je naša letošnja poglavitna naloga, da dosežemo moč nejše oživljanje proizvodnje. Dejal je, da se v ta namen ne smemo izogibati niti uveljavljanja nekaterih ukrepov (na primer uvoznih carin, s katerimi bi bolj zaščitili domače proizvajalce), ki bi na prvi pogled morda utegnili zbuditi vtis, češ da se odmikamo od začrtane smeri. Toda pred očmi imejmo pri tem tudi to, kako uspešneje premagovati posledice, ki jih prinaša kriza svetovnega denarnega sistema (omajan položaj dolarja) za naše gospodarstvo. ■ POKOJNINE LETOS VEČJE ZA 7,8 ODSTOTKA — Tako predlaga izvršilni odbor skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja. Za toliko so se namreč lani povečali življenjski stroški. ■ DAN LJUBLJANČANOV NA REKI — V soboto, 16. tega meseca, sta dva posebna vlaka prijateljstva pripeljala iz Ljubljane na Reko kakih dva tisoč Ljubljančanov v goste. Ljubljančani so s tem vrnili Rečanom njihov lanski obisk v Ljubljani. popoldne sta dve ladji vo- Oživljanje proizvodnje zili goste po Kvarnerskem zalivu. Ob tej priliki sta na ladji stopila v zakonski stan Milena Jug in Dragomir Oblak iz Ljubljane. ■ SAMOUPRAVNI POLOŽAJ OBČINE — Občina še vedno predstavlja bolj obliko državne oblasti kot pa samoupravne skupnosti. — V tak položaj jo spravlja tudi sedanji način njenega financiranja. O svojih sredstvih namreč v mno-gočem še ne odloča sama, marveč jih določajo predpisi zveze in republike. Vendar pa na razvoj samoupravljanja v občini ne vpliva samo način financiranja, marveč tudi mnogi drugi problemi, o katerih se bodo pogovorili na bližnji seji zvezne konference SZDL. Tako so sklenili na nedavni seji predsedstva zvezne konference SZDL. ■ CELJE V AVTOMATSKEM OMREŽJU — Dne 15. marca se je vključilo v avtomatsko telefonsko — za Mariborom — tudi Celje medkrajevno omrežje. Celjani zdaj torej brez posredovanja telefonistk na poštah lahko pokličejo kateregakoli telefonskega naročnika v Jugoslaviji, ki je vključen v avtomatsko telefonsko omrežje. ■ PRAZNIK SLOVENSKEGA PRIMORJA — Letos bo 25-letnica množične vstaje proti okupatorju v Slovenskem Primorju. Osrednja proslava bo 15. septembra v Novi Gorici. ■ NOV SISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA — Začela se je javna razprava o predlaganem novem sistemu zdravstvenega varstva. Novi sistem naj bi omogočil delovnim ljudem, da sami odločajo o tem, v kakšnem obsegu bodo deležni zdravstvene zaščite, o načinu financiranja in o tem, kako kaže uporabiti sredstva, zbrana in namenjena za zdravstveno zaščito. Predvidene so tri oblike zdravstvene zaščite in zavarovanja: Prvič, obvezno osnovno varstvo celotnega prebivalstva, drugič, obvezno zdravstveno zavarovanje delavcev za primer nesreče pri delu in poklicnih obolenj, in tretjič, zdravstveno zavarovanje delavcev ter kmetov v obliki, o kateri bodo sami odločili po samoupravni poti. tedenski zunanjepolitični pregled Na predhodnih volitvah v zvezni ameriški državi New Hampshire je predsednik Johnson doživel nemilo presenečenje. Dobil je samo 7 odstotkov glasov več od svojega tekmeca za predsedniškega kandidata demokratske stranke senatorja McCarthyja. Predhodne volitve so samo preizkus priljubljenosti posameznih kandidatov, prave volitve predsednika ZDA bodo letos 5. novembra. Toda bitka se je že začela. Demokratska stranka je razklana, ker »liberalci« v stranki ne odobravajo Johnsonove politike v Vietnamu. Upanje teh liberalcev je bil doslej senator iz Minnesote Eugene McCar-thy, ki se je spustil v boj proti Johnsonu na lastno pest in brez podpore strankinega aparata. On je bil edini kandidat, ki zatrjuje, da je proti vojni v Vietnamu, in odločno obsoja Johnsona. Komaj so sporočili rezultate predhodnih volitev v New Hampshiru, že se je oglasil brat pokojnega predsednika Kennedyja senator Robert »Bobby« Kennedy, ki je doslej govoril, da ne bo kandidiral. »Bobby« je brž izjavil, da bo tudi on kandidiral, čeprav ni osebni nasprotnik predsednika Johnsona. Kandidiral bo zato, ker mora rešiti Ameriko pred Johnsonovo politiko. Javnost je precej hladno sprejela njegovo zapoznelo kandidaturo, ker dobro ve, da Je Kennedy doslej stal na »stranski liniji« in čakal. Ni verjel, da bi kdo mogel Johnsonu v demokratski stranki do živega. Toda McCarthyjev uspeh ga je opogumil. Realistična ocena daje Ken-nedy.ju prav. »Bobby« ima del aparata za seboj, ima tudi precej navdušenih pristašev, ki mu zamerijo samo to, da si prej ni upal na dan s svojo kandidaturo. Vendar je v politiki vse preračunano in ljudje imajo kratek spomin, če bo Kennedy uspešen, bo vse pozabljeno. Če pa ne bo uspešen, mu bodo očitali, da je s svojo kandidaturo razbil liberalne vrste v stranki in tako zagotovil Johnsonu lahko zmago. Johnsonov komentar: »Ne bom povedal vsega, kar si mislim o senatorju...« Senator McCarthy: »Ne mislim se odpovedati kandidaturi.« Na češkoslovaškem se nadaljuje proces destalinizacije z nezmanjšano sliovitostjo in hitrostjo. Zdaj že vsi zahtevajo odstop predsednika Novot-nega, v katerem vidijo zadnjo in glavno oviro za nujno potrebne spremembe, ki jih bo potrdil plenum KP češkoslovaške na plenumu konec marca. Že pretekli petek so dopisniki raznih časopisnih agen- Kennedv v areni VVASHINGTON — V ameriškem glavnem mestu se Je končala dvodnevna konferenca članic »zlatega sklada«, na kateri so sklenili, da bo dolar še naprej ohranil sedanjo pariteto do zlata. Toda centralne banke bodo odslej prodajale zlato samo za uradne operacije po dosedanji ceni. NORNBERG — Zunanji minister ZR Nemčije Willy Brandt je na kongresu zahodnonemške socialno demokratske stranke (SPD) izjavil, da bi moral Bonn priznati ali spoštovati zahodne poljske meje na Odri in Nisi še pred združitvijo Nemčije ali sklenitvi mirovne pogodbe. cij iz Prage, med njimi tudi Tanjugov, napovedovali »skorajšen« odstop Novot-nega. Ko to pišemo, še ni odstopil, toda nobenega dvoma ni, da se takemu pritisku ne bo mogel več dolgo upirati. Toda položaj predsednika republike ni partijska, temveč državna funkcija, člani CK KPČ so ga na januarskem plenumu letos sicer razrešili dolžnosti prvega sekretarja CK KPČ — Novotny je dotlej imel obe najvišji funkciji v državi — in brez dvoma ga bodo izključili tudi iz prezidi-ja CK KPČ. Toda kako spodnesti Novotnega kot predsednika republike, ne da bi kršili ustavo? Neko slovaško kmetijsko glasilo razglablja o tem in ugotavlja, da ustava ČSSR vsebuje člen, ki govori o tem, da skupščina lahko razreši predsednika republike, če v redu ne izpoljnjuje svojih dolžnosti. Medtem pa je namestnik obrambnega ministra Vladimir Janko naredil samomor, številni drugi funkcionarji pa bodo morali dajati obračun o svoji pretekli dejavnosti, v kateri je bilo dosti nejasnega in mračnega. Spodbudno je to, da po dosedanjih znamenjih sodeč sedanje vrenje na češkoslovaškem ni prikipelo čez lonec. Kaže, da ima novi prvi sekretar CK KPČ Dubček položaj v rokah in da so tudi Čehi sami dovolj trezni in vedo, da je mogoče pokopati preteklost brez prelivanja krvi in homatij. Očitno so se marsikaj naučili od »madžarskih dogodkov« leta 1956, ki so se izrodili v kaos in državljansko vojno. Toda v sedanjem primeru so tudi okoliščine precej drugačne od madžarskih. DOLENJSKI L/ST * TEDNIK* VESTNIK ■ vsak četrtek 60.000 uvodov L i Povečanje pokoj- To vse letos lahko uresničimo' mn v Sloveniji za 7,8 odst. Letošnji družbeno-ekonomski razvoj Slovenije terja od vseh še temeljitejše uresničevanje gospodarske in družbene reforme Republiški in gospodarski zbor Skupščine SR Slovenije sta na svojem zadnjem zasedanju sprejela resolucijo o osnovah družbeno-ekonomskega razvoja SR Slovenije v letu 1968. — Resolucija je usmerjena v še bolj intenzivno uresničevanje gospodarske in družbene reforme ter realno postavlja tiste naloge, ki jih je letos objektivno mogoče uresničiti. Nakazuje naloge, ki so na posameznih področjih najpomembnejše za uresničevanje kratkoročnejših in dolgoročnejših smotrov našega razvoja, navaja nosilce in izvajalce nalog in opozarja na potrebo po koordiniranem sodelovanju vseh neposredno ali posredno zainteresiranih dejavnikov. Resolucija med drugim pravi: — da je poglavitna naloga družbenega in gospodarskega razvoja v letu 1968 nadaljnje uveljavljanje procesov, ki jih je začrtala reforma; — da se morajo proizvodnja, produktivnost in izvoz povečati (proizvodnja za 4—5 odst., izvoz pa za 9—11 odst.), pri čemer mora izvoz rasti hitreje kot proizvodnja; — da mora biti temeljna naloga investicijske politike povečana učinkovitost naložb, kar je mogoče doseči z usmeritvijo investicij v modernizacijo gospodarstva. Posebej poudarja resolucija tudi poslovno sodelovanje v med seboj integriranem gospodarstvu; — med pomembnimi nalogami je tudi ureditev nekaterih vprašanj s področja splošne potrošnje, kot’ so financiranje strokovnega šolstva, usklajevanje pokojnin ter poravnava proračunskih obveznosti iz preteklih let. Izvršni odbor je sprejel sklep, da bo predlagal skupščini republiške skupnosti socialnega zavarovanja, da letos uskladimo pokojnine z večjimi življenjskimi stroški tako, da se povečajo pokojnine za 7.8 odst. Za toliko so izračunali, da so se povečali življenjski stroški v lanskem letu nasproti letu 1966. Skupščina bo verjetno ta sklep sprejela še ta mesec, izplačilo večjih pokojnin pa bi se začelo z majem, ko bi upokojenci dobili tudi razliko za nazaj, saj šteje povečanje od 1. januarja dalje. M. N. Pomoč kmetijstvu Na skupščini Jugoslovanske kmetijske banke so sklenili, da bodo poslej posojila, ki jih daje ta banka za napredek in razvoj kmetijstva, za 1 odstotek cenejša. Hkrati je banka za 1 odstotek dvignila obresti za sredstva, ki jih vlagajo ustanove, podjetja ali varčevalci pri njej. Lani je ta banka odobrila milijardo in 189 milijonov Ndin kreditov, predvsem za poljedeljstvo in nakup novih kmetijskih strojev. ZAKAJ JE BIL ZAKON ODLOŽEN? Gospodarski zbor je zakon o ustanavljanju in poslovanju hranilno-kreditnih služb kmetijskih in gozdnih organizacij sprejel, republiški zbor pa je sklepanje o njem odložil Tako v gospodarskem kot v republiškem zboru se je pri zakonu o hranilno-kreditnih službah pri kmetijskih in gozdarskih organizacijah zataknilo zaradi določila, da je za te službe obvezno dopolnilno jamstvo poslovnih bank. V gospodarskem zboru je naposled prevladajo mnenje, da je takšno dopolnilno jamstvo potrebno in so zakon tudi sprejeli, v republiškem zboru pa so bila mnenja tako različna, da se niso mogli sporazumeti in je naposled poslanec Franci Puhar presekal gordijski vozel s predlogom, naj sklepanje o tem zakonu odlože, kar je zbor tudi storil. Za kaj je pravzaprav šlo? V zakonu je napisano, da prevzema republika jamstvo za vse hranilne vloge pri hranilno-kreditnih službah kmetijskih in gozdnih delovnih organizacijah. Ker bi republika jamčila za te vloge, so postavili določilo, da je potrebno dopolnilno jamstvo poslovnih bank. — Poslanec inž. Janko Kosovel pa je predlagal, naj bi izpustili iz Nove zdravstvene knjižice za kmete Skrbi zaradi zaostankov pri plačilih pri kmetih in skladih zavarovanja — Nove knjižice bo treba vsako leto znova potrditi, to pa bo mogoče le, če bodo dajatve za vsako leto v redu poravnane Ta mesec in najbrž tudi še v aprilu bodo imele službe socialnega zavarovanja kar precej dela, da bi spravile v red vse posle zdravstvenega zavarovanja kmetov tako, kot jim to nalaga zakonski predpis. Vsi kmetje zavarovanci in kmetje borci bodo dobili nove zdravstvene knjižice, »prečesali« in pregledali pa bodo tudi kartoteke zavarovancev, tako da bi dobili kar najbolj točne podatke. Življenje se spreminja, ta je odšel v tujino, drug se je zaposlil doma, spreminja se število družinskih članov, kartoteka pa, ki je sproti ne popravljajo, ne more več da- Višje carine za blago široke potrošnje V enem od štirih zakonov, ki jih je sprejela zvezna skupščina, naj bi se zvišale carine za nekatere proizvode široke potrošnje, industrije gradbenega materiala, nekovin in drugih. Pri uvozu armiranega in okenskega stekla carinska stopnja ne bo več 8, ampak 12 odstotkov. Približno za 4 do 6 odstotkov se bo zvišala carina tudi za druge predmete, ki jih zajema ta zakon. Najbolj- se bo carinska stopnja povečala za uvoz cvetja — od dosedanjih 5 na 40 odstotkov, žvečilnega gumija, poštnih razglednic in čestitk pa od dosedanjih 15 na 40 odstotkov. MILIJON TELEVIZORJEV Niška elektronska industrija je proslavila majlen jubilej: v tovarni tega našega proizvajalca televizorjev in radijskih sprejemnikov so izdelali milijon televizorjev. Od 1958, ko je v Nišu bil narejen prvi televizor, se je ta tovarna pet let pripravljala za množično proizvodnjo in leta 1964 je poslala na tržišče nad 200 tisoč televizorjev. Elektronska industrija je v minulem desetletju načrtno modernizirala proizvodnjo in izšolala strokovni kader in danes sr njeni aparati iskani tako na tržišču zahodne Evrope kot na drugih celinah. ti točnih in preglednih podatkov o vsem, kar je treba vedeti, če hočemo imeti dober pregled o položaju in razme-merah tako velike zavarovalne skupine, kot jo pri nas predstavljajo kmetje. Vse to pa bo povzročilo nekaj sitnosti tudi zavarovancem samim, tistim, ki so še v zaostanku s plačilom prispevka za zdravstveno zavarovanje pa najbrž tudi nemalo skrbi, saj je z novim zakonom, ki je bil sprejet decembra, uvedena kontrola o rednem plačevanju. Nove knjižice bodo morale biti vsako leto potrjene, da bo. zavarovanec lahko uveljavljal pravice, ki mu jih daje zavarovanje. Potrdilo pa bo lahko dobil samo, če bo izkazal, da je dajatve za zavarovanje za vsako minulo leto v redu poravnal. Slišijo se že pritožbe, da bo to povzročilo kmetom precej potov in dela ter zamude časa. Vendar, tu gre za denarne dajatve, za obveznost zavarovanja, da krije stroške pri zdravljenju zavarovanca in ker si skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov pri- zadevajo, da bi se čim bolj izognile zaostankom pri vplačilih, pravijo, da je tak kontrolen ukrep nujen. V zavarovanju delavcev je celo tako urejena kontrola, da mora imeti zavarovanec - delavec zdravstveno knjižico potrjeno vsak tisti mesec, ko gre k zdravniku v ambulanto ali v bolnišnico. V zdravstvenem zavarovanju kmetov, vemo, da prispe--vajo večino denarja v sklade kmetje sami s svojim prispevkom in šele po novem dajo manjši delež tudi kmet-je-delavci, ki so sicer zavarovani po delavskem zavarovanju. In račun pove, da je tudi iz sklada lahko dati za plačilo in doplačilo k zdravstvenim storitvam samo toliko denarja, kot ga imajo skladi. Zato pa je tako nujno, da bi bilo zaostankov čim manj. Uslužbenci zavodov bodo delo v zvezi z izdajo in potrjevanjem novih zdravstvenih knjižic opravili v sodelovanju s krajevnimi uradi, da bi tako prihranili kmetom-zavaro-vancem daljše poti. Razen tega pa v krajevnih uradih tu- di bolje poznajo razmere v svojem okolišu in lahko nudijo službi in kmetom precejšnjo pomoč. Ostane pa še vprašanje, kako bo s tistimi kmeti-zavaro-vanci, ki žive v res tako težavnih življenjskih razmerah, da svojih obveznosti do zdravstvenega zavarovanja ne morejo plačati? Doslej je še nekako šlo, ko ni bilo prave kontrole — sedaj pa bo s potrdilom v knjižici vse veliko bolj natančno. Nič drugega ne bo preostalo, kot da bo v takih izjemnih primerih morala pomagati občina, že doslej so občine večkrat priskočile kmetom na pomoč, ko so plačevale v zdravstvenih zavodih tisti delež plačila, ki bi ga morali sicer plačati kmetje. Podobno bi lahko poskrbele tudi pri plačilu dajatev za sklad — seveda, pa je obseg take pomoči odvisen, če ima občina denar in pa če število socialno ogroženih kmetov ni preveliko. V mesecih, ko te stvari še ne bodo urejene, velja za zdravljenje kmetov isti pogoj kot do sedaj, potek priprav na spremembe, ki jih komunalni zavodi pripravljajo, pa bo opozoril na najbolj pereče probleme, ki jim bo potem treba najti rešitve. MARIJA NAMORŠ zakona vsa tista določila, ka govore o dopolnilnem jamstvu poslovnih bank, češ da bi to zavrlo hranilno-kredit-ne službe. Predstavnik gospodarske zbornice Andrej Petelin je na široko orisal, kako se je ta služba po osvoboditvi razmahnila in da je delovala, četudi ni bilo zakona. O zakonu so razpravljali v zadrugah, ki so bile vse proti takemu dopolnilnemu jamstvu bank, ter je vprašal, zakaj tega mnenja ne upoštevajo. Posebej pa je poudaril, da so se hranilnice že zdaj povezovale s poslovnimi bankami, in to po poslovnem interesu, ter je bilo to sodelovanje v obojno korist. Zakaj bi zdaj uvajali obvezno dopolnilno jamstvo, ko pa so vloge zavarovane z jamstvom ustanovitelja, z likvidnostno rezervo in z obveznim oblikovanjem rezervnega sklada? će bi to določilo ostalo, bi to pomenilo začetek konca teh služb. Inž. Zvone Pelikan je pristavil, da bi te službe postale navaden privesek poslovnih bank. Navsezadnje je Franci Puhar še povedal, da je dobil s Primorskega pismo desetih zadrug, ki so proti takemu določilu v zakonu, da pa za mnenja kmetov, vlagateljev sploh ne vemo in so zakon odložili. ko počakali še kakšen mesec ali dva, da bi mnenja uskladili.« To pa bi lahko tudi prej storili. Bistvo skupščine ni v glasovanju in preglasovanju, ampak v tem, da sprejme odločitve po soočenju argumentov, in sicer tako, da težji argumenti pretehtajo in prepričajo poslance. V. JARC Pokojnine obrtnikov in gostincev Samostojni obrtniki in gostinci v Srbiji so od 1. marca dobili pravico do invalidske pokojnine, ker je republiška skupščina sprejela ustrezni zakon. Njihova pokojnina bo odvisna od tega, za kateri zavarovalni razred se odločijo. Teh razredov je osem, zavarovalna osnova pa se giblje od 500 do 1800 N dinarjev. Obrtniki v Srbiji bodo usta. novili samostojno enoto pokojninskega zavaroanja, ki bo razpolagala tudi z dosflej vplačanimi sredstvi. Aktivni obrtniki naj bi naslednjih petnajst let vplačevali tudi poseben prispevek solidarnosti in tako omogočili zbiranje fonda za zvišanja pokojnin tistih onemoglih in ostarelih obrtnikov, ki imajo le minimalno delovno dobo za pokojnino. Ta zamisel o fondu solidarnosti je naletela na veliko razumevanje in podporo. Izkušnja pa je še v nečem drugem. Zakon so predlagali po hitrem postopku. Že ob glasovanju o tem se je pokazalo, da niso vsi poslanci za tako nagel postopek. Pet jih je bilo proti, šest pa se jih je vzdržalo. Izkazalo se je, da po hitrem postopku ne kaže sprejemati zakonov, zlasti ne, če se je že vnaprej vedelo, da mnenja niso soglasna in da se v hranilno-kreditnih službah upirajo nekaterim določilom zakona. Povsem se lahko strinjamo z mnenjem Francija Puharja, ki je dejal: »Ce so te službe dvajset let lahko delovale brez zakona, bomo lah- Nekateri stari kovanci le še do 31. maja! Prvega junija letos sedanji aluminijasti kovanci za 5, 2, 1 in pol starega dinarja ne bodo več plačilno sredstvo. Ta kovani denar bo Narodna banka potegnila iz prometa od 1. aprila do 31. ma^a. Vse kaže, da se bo počasi le treba navaditi na računanje samo z novimi dinarji... Kmetijski nasveti ♦ - k m m v- ZDAJ JE ZADNJI ČAS, da tudi zamudniki še poškrope sadno drevje proti kaparju, drugim zajedalcem in rastlinskim boleznim. Pomlad je tik pred durmi in z vsako uro je manj časa, če si hočemo zagotoviti v jeseni dobro sadno letino! Kolobarjenje žit Lakota je pogosto kosila v tistih časih, ko so ljudje poznali samo pšenico, proso in ajdo. S temi posevki niso mogli kolobariti, marveč so pustili tretjino vse zemlje neobdelane, da se je odpočila, kot so temu rekli. To je bil čas preložnega gospodarstva. Pred 200 leti so naši kraji dobili krompir, nekaj prej pa še deteljo in koruzo. Te kmetijske rastline so odpravile lakoto, čeprav je bilo ljudi vse več. Njihove lastnosti in zahteve se z žiti dobro ujemajo in omogočajo poljedelcu sestavita dober kolobar. ■ Ce hočemo ohraniti rodovitnost zemlje in dosegati velike pridelke, moramo poznati vsaj osnovna pravila dobrega kolobarjenja — vrstenja posevkov. Na to vpliva cela vrsta stvari. Vnemar ne smemo pustiti zahtev in lastnosti kmetijskih rastlin. Znano je, da nekatere zemljo ugodijo, druge njeno sestavo poslabšajo, ene imajo globoke korenine, druge plitve, ene zahtevajo dušikova gnojila, druge pa ne itd. V Vojvodini že desetletja sejejo pšenico za koruzo, pa vendar se rodovitnost zemlje ne zmanjšuje, če ne bi bila koruza okopavina, bi ta kolobar osiromašil zemljo in s tem tamkajšnje prebivalce. V naših razmerah, ko sejemo deteljo, sta domača in nemška detelja najboljši predhodnici pšenici. Vendar se je pri tem treba bati premočne zemlje in ne smemo povrhu gnojiti še z dušičnimi gnojili. Tudi koruza je dobra predhodnica pšenice, le jeseni se mora kmalu umakniti z njiv, da zemljo lahko pravočasno pripravimo. ■ Pri nas pogosto sejemo pšenico za krompirjem, vendar to ni najboljše. Dobre predhodnice pšenice pa so stročnice, oljna repica in ogrščica, če jih kmetovalci še sejejo. Slabe predhodnice so travno-deteljne mešanice, posebno pa novina in žita. Krmne mešanice, ogrščica in repica so najboljše predhodnice za ozimni ječmen. Tudi deteljišče je dobro, vendar ga je treba pravočasno obrniti, da se zemlja dodobra sesede, da kasneje ne poškoduje šibkih ječmenovih korenin. Za pivovarski ječmen so pesa, repa, kavla, listnati ohrovt in koleraba najboljše predhodnice. Za rž veljajo podobne zahteve kot za pšenico. Inž. M. L. SLOVENSKO PLANINSTVO NI STARO SAMO 75 LET V črno sem žalost zakopan, pa se ozrem v gorenjsko stran, in glej: planine so visoke kakor prej. Oton Zupančič: Pogled na planine (1942) Kaj je planinstvo, čemu ljudje hodijo v gore in podobno vprašanja ponavadi postavljajo tisti, ki sami niso planinci. Odgovorov pa je toliko, da si vsak lahko izbere tistega, ki mu je najbolj všeč. Na primer: planinstvo je šport; planinstvo je kot bolezen — nič ne moreš, če te zagrabi; planinstvo je kot ljubezen, zanj ni leka in tako naprej. Da je v vsakem odgovoru zrno resnice, dokazuje dejstvo, da najdemo na Slovenskem le malo društev, ki bi imela tako trdovratne pristaše. Niso redki funkcionarji planinskih društev, ki delajo že desetletja.^ Na štajerskem so imeli svoj čas planinsko druščino, ki si je postavila geslo: najprej planinstvo, potem vse ostalo. Kratica FRK je pomenila fanatike Ribniške koče, ki so po vojni zgradili za tisti čas prelepo planinsko postojanko. Pri obnovi porušenih planinskih objektov je bil večkrat potreben fanatizem, saj je bilo treba često spraviti gradbeni material na človeških ramenih visoko v gore. Ko letos praznujemo 75. obletnico slovenske planinske organizacije, se moramo spomniti vsaj nekaterih, ki so nesebično delovali za razvoj slovenskega planinstva. Naj začnemo s pionirji, ki so nam dobesedno utirali pot v gore. Pred 190 leti: prvič na Triglavu! To so bili Bohinjci Luka Korošec, Matevž Kos in Štefan Rožič, ki so 26. avgusta 1778 prvi stopili na vrh Triglava (2863 m), ko so vodili ranocelnika Lovrenca Willo-mitzerja iz Stare Fužine. To je bil prvi slovenski alpinist Valentin Stanič, ki je leta 1800 prvi stopil na vrh Velikega Kleka (Grossglockner je s 3797 metri naj višja gora v Avstriji). To so bili trentarski vodniki, brez katerih Julius Kugy ne bi mogel odkriti svetu s svojo zaneseno besedo prečudovitega sveta Julijcev. Bohinjski kaplan Ivan 2van je že leta 1872 ustanovil društvo »Triglavski prijatelji«, prvo planinsko zavetišče v naših gorah (»Triglavski tempelj« za današnjim domom Planika) pa je bilo odprto že leta 1871. Vidimo torej, da slovensko planinstvo ni staro šele 75 let, saj bomo čez 10 let praznovali že 200-letnico prvega pristopa na Triglav. A kljub temu je za nas Slovence tudi obdobje konec prejšnjega stoletja zelo pomembno. Ustanovitev slovenskega planinskega društva je bila v prvi vrsti veliko rodoljubno dejanje. Ko so se poleti 1892 Hauptman, Korenčan in Skof povzpeli na vrh Stola (2236 m), so z ogorčenjem ugotavljali, da tuja roka piše nemške napise v slovenskih gorah. Nemška in avstrijska planinska društva so gradila koče in postavljala nemške napise. Trojica na Stolu je sklenila, da ne odneha prej, dokler ne bo ustanovljeno slovensko planinsko društvo. Njihovo misel so povzeli »piparji« (planinska druščina, ki je dobila ime po dolgih pipah svojih članov) in pripravljalni zbor je bil še isto leto jeseni. Po končanih pripravah je bilo na občnem zboru pri Maliču ustanovljeno 27. februarja 1893 Slovensko planin- sko društvo, ki se ga je kmalu oprijela kratica SPD. Narodnoobrambni značaj tega zbora je časopis Slovenski narod čisto jasno zapisal: »da ohrani slovensko lice slovenskim goram«. Tako se je začel organiziran boj za slovenske gore. To je bil zlasti boj z nemško-avstrijskim Alpenve-reinom, ki je proglašal Triglav za zadnjega čuvaja nemštva na poti do Jadranskega morja. A Jakob Aljaž, župnik iz Dovjega, je kmalu dokazal, čigav je Triglav. Od dov-ške občine je za en goldinar kupil svet na vrhu Triglava in avgusta 1895 na njem postavil na lastne stroške železen stolp, ki je bil imenitno opremljen. V njem so stali celo dva kuhalnika in barometer. Nemci so zahtevali porušitev Alja ževega stolpa In deželni geometer je govoril: »Triglavski stolp odstranimo, župnik Aljaž bo pa plačal 1000 goldinarjev kazni.« Prišlo je do pravde, a Aljaž je zmagal in je kasneje stolp podaril SPD. Stolp stoji še danes, čeprav so mu prerokovali, da ga bodo vzeli prvi zimski viharji, Triglav pa je postal simbol slovenstva in je danes sestavni del grba naše republike. Od 225 do 55.000 članov SPD je štelo prvo leto svoje ustanovitve le 225 članov, a ti ni-~ so držali rok križem. 2e naslednje leto so zgradili kočo na Cmi prsti. Danes je ni več, imenovala pa se je po prof. Franu Orožnu, ki je bil prvi predsednik SPD. Leto 1895 je bilo zelo plodno. Februarja je začel izhajati Planinski vestnik, ki ga še danes dobimo vsak mesec na dom in Je najstarejša slovenska revija. Poleg Aljaževega stolpa so to leto zgradili še Vodnikovo kočo na Velem polju in Staničevo zavetišče v skalah pod glavnim vrhom, že naslednje leto pa Triglavsko kočo na Kredarici in Aljaževo kočo v Vratih. Triglavski dom na Kredarici Je zdaj najvišja oskrbovana planinska postojanka v Jugoslaviji (2.515 m); po zadnji vojni so jo prenovili in TRIGLAV s Križkih podov močno razširili, v njej pa je tudi naša najvišja meteorološka postaja, zato živijo tu ljudje tudi pozimi. Danes imamo Slovenci 104 planinska društva V 10. letih obstoja se je članstvo SPD dvignilo na približno 2000, število planinskih postojank pa na 20. Po prvi svetovni vojni se je organizacija močno učvrstila, pota z rdeče-belo markacijo pa so prekrižala slovenski gorski svet. Pred drugo svetovno vojno je imelo SPD okrog 12.000 članov in 69 planinskih objektov, izmed katerih je bi- lo med vojno 47 porušenih in požganih, pa tudi od drugih ni dosti ostalo. Tako je bilo treba po vojni pošteno zavihati rokave. Predvojne podružnice SPD so postale samostojna planinska društva, ki so povezana v Planinsko zvezo Slovenije (kratica PZS), ta pa je član Planinske zveze Jugoslavije in Mednarodne unije alpskih združenj (UIAA). V PZS so dandanes povezana 104 planinska društva širom po Sloveniji. Najdemo jih tudi v ravninskih predelih in ob morju. Vseh organiziranih planincev, ki redno plačujejo članarino oz. izpolnjujejo članske dolžnosti, je skoraj 55.000, med njimi pa je več kot ena tretjina mladine. V Sloveniji je, razumljivo, mnogo več planincev kot v drugih republikah, vendar spada PZS med najmočnejše planinske organizacije sploh, pri čemer moramo upoštevati, da nas Je vseh Slovencev manj kot en milijon in tri četrt. Za primerjavo poglejmo število članstva pred 3 leti v najbolj znanih društvih alpskih držav: francoski CAF (Club alpin frangais) je imel 46.000 članov, švicarski SAC 63.000 članov, italijanski Club alpino italiano 180.000 članov in približno toliko tudi avstrijski OAV. Tiha želja: vsaj enkrat na Triglav ... Planinska društva oskrbujejo zdaj 175 planinskih domov, koč in zavetišč po vsej Sloveniji, največ pa jih je seveda v Alpah. Čeprav jih Je okrog Triglava kar lepo število, je poleti tesno s prostorom, Kajti vsaj enkraten vzpon na »snežnikov kranjskih sivga poglavarja« je goreča želja premnogega Slovenca, da o Slovenkah sploh ne govorimo (sodeč po uspehih vsakoletne akcije »100 žensk na Triglavu«). Njim se pridružuje lepo število planincev iz drugih republik in iz tujine. V slovenskih planinskih postojankah je nad 5600 ležišč (okrog 3500 več kot pred vojno) in to predstavlja lep delež v našem turizmu. Registriranih obiskovalcev planinskih postojank Je zadnja leta vedno čez 800.000 letno in med njimi je okrog 50.000 tujcev. Obisk Triglava je seveda obvezen tudi za vse »transverzalce«. Slovenska planinska transverzala je pot, ki poteka po grebenih in vrhovih najbolj zanimivih gora od Pohorja do morja. Spoznamo jo po številki 1 v okroglih markacijah. Planinci, ki hodijo po tej poti, vodijo transverzalni dnevnik in zbirajo žige, v priznanje pa dobijo poseben znak. Nekaj je tudi ALJAŽEV STOLP na vrhu Triglava Foto: F. Močnik krajših transverzal, seveda pa je poleg tega markiranih še na stotine kilometrov drugih planinskih poti. Najtežje poti so opremljene s klini in žicami, ki jih je treba oskrbovati prav tako kot napisne table, smerne puščice, zimske markacije itd. Zlasti v visokih gorah terja vzdrževanje zaradi plazov, viharjev in strele veliko dela. Lahko pa se pohvalimo, da je v Alpah le malo predelov, kjer bi bila pota tako dobro nadelana in označena, kot so v Sloveniji. Najnovejša zmaga alpinistov: zimski vzpon na Čopov steber v severni steni Triglava S tem pa še nismo izčrpali dejavnosti slovenske planinske organizacije. Posebno poglavje bi bilo treba posvetiti alpinizmu, a omenimo naj le najnovejši in po svoje najbolj zanimiv uspeh: prven- stveni zimski vzpon na Čopov steber v severni steni Triglava. Ta steber je postal slaven med planinci že takrat, ko ga je kmalu po zadnji vojni v dramatičnih okoliščinah prvi preplezal Joža Cop. Pozimi je vse doslej zavračal poskuse najboljših plezalcev. Letos zadnjega januarja pa so v steno vstopili Belak, Kunaver in Sazonov. Plezali in bivakirali so kar osem dni, kar je pri nas tudi rekorden čas. Kljubovati so morali novozapadlemu snegu, megli in plazovom, ki so grmeli čez steno. Bili pa so dobro izurjeni in opremljeni (med drugim so imeli 3 plezalne vrvi, 64 klinov, 50 kara-binerjev in nič koliko druge »ropotije«). Uspeh je toliko večji, ker so steber napadale v zadnjih letih poleg domačih tudi tuje naveze, ki so že odnesle marsikatero lovoriko. Ta podvig je sprožil eno iz med največ j ih reševalnih akcij pri nas, saj je bilo mobiliziranih nad 50 gorskih reševalcev, na pomoč pa je priletel tudi helikopter avstrijske gorske reševalne službe. Na srečo se je mobilizacija spremenila samo v vajo, kajti trije alpinisti so sami izplezali in se po težkem plazovitem snegu prebili do Ve- m iite, »m Joža čop je eden izmed najbolj znanih planincev in alpinistov starejše generacije. Znan je tudi po svoji šegavosti. Ko je nekoč počival ob poti na Triglav, je prišla za njim skupina turistov. Eden ga nagovori: »Bog daj, Joža, ali je še daleč do Kredarice? Koliko pa računate?« Joža pa pravi: »Jest nič. Zarad mene lohka koj greš.« * Predsednika Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnika tudi poznajo vsi Planinci. Slavnostni govor na prireditvi v počastitev 75-letnice SPD, ki je bila v hali Tivoli, je končal takole: »Veseli nas, da številni dobri ljudje o našem planinskem društvu tudi še po 75 letih dobro mislijo, čeprav je morda pretiravala tista telefonistka na ,Informacijah’, ki je reševalcu križank na vprašanje, kdaj in kje je Hanibal prekoračil Alpe, rekla: ,Ja, tega pa jaz ne vem, to morate pa Planinsko zvezo vprašati, tam vse vedo!'« lega polja, kjer so jih reševalci navdušeno sprejeli. Čast in priznanje Gorski reševalni službi! Prav je, da spregovorimo nekaj besed o Gorski reševalni službi (GRS), ki vsako leto opravi na desetine reševalnih akcij m je uspešno posredovala tudi v drugih republikah. Ta služba ima v svojih vrstah najboljše alpiniste in skupino kakšnih 30 zdravnikov. Opremljeni so z modernimi reševalnimi sredstvi in imajo tudi skupino izvežbanih lavinskih psov. Reševalci se morajo pogosto uriti in so vedno pripravljeni prihiteti na pomoč, večkrat pa tudi dežurajo v gorah in na smučiščih. V gorah Slovenije je letno 70 do 80 težjih gorskih nesreč, od tega 10 do 15 smrtnih. Temu pa Je treba prišteti še na stotine smučarskih nesreč pri katerih tudi večinoma posredujejo gorski reševalci. Z velikimi črkami bi bilo treba zapisati, da reševalci opravljajo plemenito delo prostovoljno in brezplačno! Delovanje planinske organizacije se razteza tudi na odprave v tuja gorstva. Znane so naše ekspedicije v Himalajo, Kavkaz, Ande itd. PZS izdaja planinsko literaturo in zemljevide naših gora, sodeluje prek gorske straže pri varstvu narave in se ukvarja s kulturno in znanstveno obdelavo gorskega sveta. V njenem sestavu deluje tudi vodniška služba. Konec poletja: srečanje v Logarski dolini Čeprav nismo mogli prikazati vsega dela planinske organizacije, pa smo skušali dati bralcem vsaj približen vpogled v delovanje, ki je tako vsestransko, da gotovo zasluži vsaj ob obletnicah pozornost vse slovenske javnosti. Letošnje jubilejno leto imajo planinci v programu še eno veliko akcijo: planinski ■ tabor v Logarski dolini. I Avgusta ali v začetku sep* ■ tembra se bo zbralo v | tem prelepem kotu na ti- ■ soče planincev, da še ■ enkrat proslavijo 75-letnico ■ ustanovitve slovenske pla* ■ ninske organizacije. Tudi ■ mi jim želimo vso srečo ■ pri nadaljnjem delu! Dr. RUPKO GODEC DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov! Čez sedem let pride vse prav (Nadaljevanje s 1. str.) slej so tisti, Id odločajo, vsako mojo pripombo sprejeli kot obrambo direktorja, čeravno tega nisem niti poskušal. Obsodil sem le način njihovega postopka in ga še vedno obsojam. 2elim, da bi s treznim premislekom zadevo končno le uredili.« FRANC SKINDER: »Za vr sto nepravilnosti, ki jih je napravil direktor, je soodgovoren delavski svet in vsi tisti, ki so jih potrdili. Tu so člani kolektiva grešili kot samoupravljavci. Komisija nikoli ni želela zmanjšati direktorjeve odgovornosti za nepravilnosti. Toda pri vseh poskusih, da bi ugotovila objektivno stanje, je bila deležna neupravičenih očitkov, češ da zagovarja direktorja. To kaže, da je delovala v podjetju skupina ljudi, ki so z demago-škimi prijemi pridobili delavski svet za zaščito in uveljavljanje sebičnih interesov. Zakaj na primer niso pri dnevnicah in kilometrinah pravočasno posegli vmes, zakaj ni- Dva prospekta Upravni odbor Turističnega društva Kočevje je sklenil, da bo v prospektu Dolenjske, ki ga bo letos izdala Dolenjska turistična zveza, zastopano s tremi fotografijami tudi območje kočevske občine. Soudeležba za prospekt bo znašala nekaj manj kot 5000 Ndin. Izdan bo predvidoma v 50.000 izvodih. Sprejeli so tudi okvirni sklep, da naj bi predvidor la v prihodnjem letu izdali samostojni barvni prospekt turističnih zanimivosti v občini. Veljal bi okoli 2 do 2,5 milijona Sdin. Imenovah so še posebno komisijo za pripravo materiala za prospekt. so zadržali izplačila, če so vedeli, da niso pošteno obračunane? Tudi osnovna organizacija Zveze komunistov v podjetju ni opravila svoje naloge. Čeravno je po statutu dolžna skrbeti za to, da samoupravni mehanizem pravilno deluje, tega ni izpolnjevala. O delu komunistov v tovarni bo razpravljal občinski komite ZK In še nekaj me zskrblju-je: proti direktorju so nastopali predvsem ljudje z nižjo kvalifikacijo, strokovnjaki z visoko izobrazbo pa so stali ob strani. Kako se bo po vsem tem razvijalo nadaljnje poslovanje? Komisija za družbeni nadzor je bila obveščena o vsem, kar se je dogajalo v tovarni, tudi o nepravilnostih, ki še niso bile javno obravnavane, in bo pozorno spremljala razvoj podjetja,« je zaključil tov. Skinder. NAMESTO TREZNE PRESOJE BOJ ZA OBLAST Kolikor lahko sklepam iz dosedanjega razvoja dogodkov v Tovarni pohištva, je v podjetju narobe predvsem to, da družbeno-politične organizacije in samoupravni organi niso sproti reagirali na škodljive pojave. Odklanjali so pomoč občinske skupščine, občinskega sindikalnega sveta in občinskega komiteja Zveze komunistov. Napake so samoupravni organi potrdili, čeravno so vedeli zanje. Za vsak primer pa so jih na skrivaj zabeležili, saj čez sedem let vse prav pride. Način, s katerim so se lotih odkrivanja napak, kaže, da je bil v ospredju osebni obračun z direktorjem. To je onemogočalo trezno odpravljanje nepravilnosti in je v kolektivu povzročalo zmedo. V ospredju niso bili interesi podjetja, ampak boj za oblast. Občinska skupščina in družbeno-politične organizacije imajo zdaj težko nalogo. Ves svoj vpliv bodo morale zastaviti za to, da bodo v podjetju zmagali napredni pogledi. JOŽICA TEPPEY Več sodelovanja in medsebojne pomoči Krajevne organizacije ZB bodo odslej namenile več časa za medsebojno sodelovanje in pomoč starim in nemočnim članom organizacije. Z malo dobre volje bi rešile lahko marsikateri kritični primer in v prihodnje se ne bi smelo več dogajati, da bi predlagale za družbeno pomoč kmete s 7 ah celo več hektari zemlje, če bodo svoje delo razširile in odprle vrata javnosti, bodo uspehi boljši. C *vv Sejmišča Na sejmu bolj živahno V ponedeljek, 18. marca, je bilo na novomeškem sejmu bolj živahno kot prejšnje krati: naprodaj je bilo 631 pujskov, prodali pa so jih 563. Cene pa so se gibale od 12.000 za manjše do največ 28.000 Sdin za večje prašičke. Na sejmu v Brežicah .V soboto, 16. marca, je bilo na tedenski sejem v Brežicah pripeljanih 902 prašičkov prodanih pa je bilo 446. Manjše so prodajali po 750 do 820 Sdin kg, večje pa po 480 do 560 Sdin kg. *EMO* EMO*EMO* EMO*EMO* EMO* EMO*EMO* EMO* O 2 ul « O 2 IM « O 2 m « o 2 IM * O 2 ih * O 2 Ul « O 2 m * O 2 HI « O 2-Ul *} O 2 Ul * O 2 Ul * ■ O 2 Ul * J E§ UI*EMO*EMO*EMO*EMO*EMO*EMO*EMO*EMO* E Ul Morebiti predstavlja rešitev vaših težav lonec ECONOM h ■M, j, EMO I m m Strokovnjaki o vodni poti Kolpa - Jadran Kolpa bi bila plovna do Broda na Kolpi, od koder bi izvrtali do jadranskega pristanišča Bakar 27 km dolg predor - Ladje bi plule iz Save po Kolpi v Jadran - Gradnja te vodne poti bi bila cenejša kot doslej predlagane iz Save po Ljubljanici, Idrijci in Soči na Jadran Urbanistični zavod projektivni atelje v Ljubljani je konec februarja letos poslal sekretariatu za urbanizem SRS vprašanje o soglasju k osnutku načrta za regulacijo Kolpe. Vlogi je priložil »izvleček iz načrta za energetsko izrabo Kolpe med Karlovcem in gradnjo plovne poti Sava — Kolpa — Kvarner«. Ta sicer skromna dokumentacija je bila poslana še glavnemu urbanističnemu inšpektorju SRS, zavodu za vodno gospodarstvo SRS ter občinskim skupščinam Kočevje, Črnomelj in Metlika. Na Kolpi še 4 elektrarne Po tem načrtu, ki ga je Izdelal dipl. inž. S. Reštarevič iz Zagreba, so na reki Kolpi od Karlovoa do Kuži j a predvidene 4 hidroelektrarne, 3 izmed njih bi bile na plovni poti Kolpar-Jadran. Po tej zamisli bi bila Kolpa plovna vse do Kužlja, ki leži nekaj kilometrov nad Brodom na Kolpi. Na Kolpi bi bile zgrajene naslednje hidroelektrarne, ki bi imele svoje akumulacijske bazene, po katerih bi plule ladje: HE Jelša (pri Karlovcu), HE Novi grad (pri Preloki), HE Blaževe! (pri Starem trgu) in HE Kuželj. Na tem delu Kolpe bi ladje plule v glavnem po akumulacijskih jezerih, dvakrat pa ce- lo skozi predor (pri Karlovcu in Preloki). Najdaljši plovni predor, ki bi bil dolg 27 km, pa bi potekal od Broda na Kolpi do jadranskega pristanišča Bakar. Po sedanjih računih bi se na plovni poti od HE Jelša do Broda na KoJpi, ki je dolga 70 km, dvignil nivo vodne poti za okoli 100 m. Sistem dviganja in spuščanja ladij še ni proučen. Za najprimernejši način prehajanja različnih vodnih nivojev predlagajo kombinacijo s splavom in ladijskimi dvigali. Po izjavi projektantov iz Zagreba bi bila ta vodna pot in povezava z Jadranom bolj utemeljena kot predvidena plovna pot Sava—Ljubljanica —Idrijca—Soča—Jadran. Potekala bi namreč po 185 m nižjem terenu, zaradi česar bi bili stroški gradnje manjši. Tudi izhod vodne poti pri Bakru, ki je potencialna luka za razsuti tovor (predvsem rudo), bi bil ekonomsko utemeljen. Nekatere pripombe k načrtu Vendar pa vse kaže, da načrt ne bo uresničen prej kot v 20 do 40 letih, seveda če sploh bo. K načrtu hrvatskih strokovnjaikov, ki še ni sprejet, imajo namreč naši več pripomb, predvsem pa naslednje: — Na jugu države je še precej neizkoriščenih vodnih tokov, ki bi dajali lahko cenejšo elektriko kot predlagane, razmeroma majhne elektrarne na Kolpi. — Razvoj gradenj atomskih central, dovoljuje oceno, da bo »atomska« elektrika cenejša, zato bo gradnja manjših HE v daljšem perspektivnem obdobju ekonomsko manj utemeljena. — Novi načrti za energetsko izrabo Kolpe v Hrvatski, kjer so ga izdelali, še ni dokončen in ni odobren, zato obstajajo možnosti modifikacije tega načrta. — Izvedba tega načrta bi zahtevala ogromno denarja, zato je gradnja tako odmaknjena, da bo presegla perspektivo razvoja, ki naj jo naša generacija upošteva v urbanističnih načrtih prizadetih treh občin. Seveda je pripomb še več. Ne bi hoteli komentirati, če ima načrt o-plovbi po Kolpi na Jadran več dobrih ali slabih strani, želimo le, da bi odgovorni strokovnjaki o predlogu pošteno in razumno razpravljali ter odločili tako, da bo najbolj koristno za skupnost. akumulacijski j n '0jfJ POPLAVLJEN' »RteOVI METLIKA SKICA PREVIĐENE VODNE POTI ENERGtTSkl TONO. TVJNEt iA PlOV&d ČRN0MPLJ STARI TRG KUŽeu PReiOKA NA K0U>| bj.ažfva je opravil tudi Božo Račič. Bilo bi prav zanimivo, če bi tudj pri nas pripravili tako razstavo. ■ DRUGA LETOŠNJA ŠTEVILKA REVIJE JEZIK IN SLOVSTVO med drugim prinaša naslednje razprave in članke: Janez Sivec: O strokovni usposobljenosti predavateljev slovenščine in o jezikovni ravni predavanj na naših šolah, Francka Varl: Nekaj misli o estetski vzgoji v poklicnih šolah, Janko Čar: Stanje slovenščine v javni rabi in skleni ljutomerskega zborovanja ter še vrsto strokovnih član. kov in razprav. Revijo Jezik in slovstvo izdaja Slavistično društvo Slovenije, ureja pa jo Jože Toporišič. Izvršni odbor TEMELJNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI KOČEVJE razpisuje delovno mesto TAJNIKA izvršnega odbora Pogoji: višja izobrazba pedagoške ali pravne smeri z najmanj 5-letno ustrezno prakso. Razpis bo zaključen 15 dni po objavi. Razpisna komisija za imenovanje upravnika pri GOSTINSKEM PODJETJU »POD LIPO« BRESTANICA razpisuje delovno mesto UPRAVNIKA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednji pogoj: imeti mora priznano visoko kvalifikacijo v gostinski stroki in vsaj pet let prakse. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo razpisni komisiji gostinskega podjetja »POD LIPO«, Brestanica,.najpozneje 15 dni po objavi. Najboljši novomeški atleti v lanskem letu Bogata atletska sezona — Svež veter v atletski organizaciji Letošnja atletska sezona se je začela s slovenskim prvenstvom v dvoranah, ki je bilo * v začetku meseca februarja v Celju. Pred nami je sedaj sezona krosov. Prvi tek so nekatere tekmo- NOGOMET Nogomet na podeželju Na podeželju med mladino živi nogomet. Takoj ko je skopnel sneg, so pričeli igrati. Tako so tudi v Dragovanji vasi in na Do-blički gori že imeli medsebojno prijateljsko srečanje. V prvem letošnjem srečanju so zmagali z visokim rezultatom nogometaši iz Dragovanje vasi. Rezultat 4:0 je nekoliko previsok. Vse štiri zadetke za zmagovalce je dosegel Darko Lilek. VR Bela krajina : JLA Nogometaši črnomaljske Bele krajine so za trening odigrali tri tekme z ekipo garnizije Črnomelj. V prvi tekmi je bil rezultat 5:5, v drugi so zmagali igralci Bele krajine s 5:2. V zadnji, ki je bila odigrana v nemogočih igralnih pogojih, pa so zmagali igralci JLA S 3:2. -LAN- Garnizija : Novo mesto 3:1 Prvo tekmo v letošnji sezoni so novomeški nogometaši igrali z reprezentanco garnizije Novo mesto, medtem ko so se mladinci srečali z ekipo Borca s Pogane. Reprezentanca garnizije je zasluženo zmagala z rezultatom 3:1. Strelca za zmagovalce sta bila: Kaljevič 2 in Frančeškin 1. Za domače je bil uspešen Janez Turk. Nogometaši Novega mesta se niso mogli zoperstaviti boljši ekipi vojakov, v kateri sta igrala tudi igralec Olimpije Frančeškin in Cr-venke Kaljevič. Mladinci so tekmo z gosti iz Pogane izgubili zaradi odlične igre Pece. Rezultat 3:0 je podoba dogodkov na igrišču. M. D. Brežice : Radeče 12:1 V prijateljski nogometni tekmi sta se v Brežicah pomerili dve ekipi celjske nogometne podzveze. Domačini so imeli svoj dan. Visoka zmaga pa je' rezultat skrbnih - - - V. P. valke že opravile. V kratkem bo tudi medobčinsko prvenstvo v krosu. Takrat se bodo pričela tudi že tekmovanja na atletskih stezah. Kaj lahko pričakujemo v prihodnji atletski sezoni? Predvsem bodo uspešni tisti atleti, ki so vso zimo pridno vadili! Kot kaže, se bo tudi stanje v novomeški atletiki le spremenilo, odhod v nekatere druge klube je preklican, mlajši atleti so obljubili ostati v matičnem klubu. Želeli bi, da bi bilo za novomeško atletiko več pomoči, predvsem materialne, da bi se atletika lahko razvijala po začrtani poti. Če primerjamo rezultate naših atletov v lanski tekmovalni se- Občni zbor atletskega kluba Novo mesto bo v nedeljo, 24. marca, ob 10. uri v kino dvorani doma JLA. Pred občnim zborom bodo predvajali barvni film z evropskega atletskega prvenstva. kordl v štafeti 4 x 100 m, višini in skoku ob palici. Poglejmo rezultate novomeških atletov v lanskem letu (v oklepaju so novomeški rekordi): Ženske: 60 m — Tatjana Gazvoda 8.4 (Svetličič 8.0); 100 m — Pred odločitvijo V Kočevju bodo kvalifikacijske tekme za določitev 10. člana republiške odbojkarske lige. Na kvalifikacijah, ki bodo 24. marca, bodo sodelovali: Partizan Gaber je, Novo mesto in Partizan Kočevje. Domači odbojkarji so redno trenirali in bodo skušali izkoristiti prednost domačega igrišča in si priigrati sodelovanje v najvišjem republiškem tekmovanju. A. A. Delavske športne igre Delavske športne igre v Kočevju so že razpisane. Sporazumno s komisijo pri občinskem sindikalnem svetu je razpisala tekmovanje ObZTK Kočevje, ki bo igre tudi vodila. Tekmovali bodo v raznovrstnih športnih panogah. Nekatere sindikalne podružnice so se že prijavile A. A. priprav v telovadnici. Celu- Rudar (Senovo) lozar 4:2 Na stadionu Rudarja na Senovem je bila odigrana prijateljska trening tekma med domačim Rudarjem in Celulozarjem. Navijači Rudarja so bili zelo zadovoljni z igro obeh moštev, posebno pa z igro Rudarja, ki se je revanžiral za visok poraz v Krškem. V prvem delu tekme so imeli domačini premoč, vendar so dosegli samo en zadetek. Proti koncu tekme je Celulozar pokazal vse kvalitete jesenskega prvaka in zmanjšal razliko na 4:2. Zadetke za Rudar so dosegli: Šibila, Brezovšek, Avsenak in Ga-ser, za Celuloazrja pa Klajič 2. J. K. Rog (mlajši) : Rog (starejši) 5:2 V prijateljskem nogometnem srečanju so mlajši igralci Roga iz Kočevja premagali starejše igralce prejšnjega moštva z rezultatom 5:2. Tekma je potekala v prijateljskem vzdušju in se je končala z zasluženo zmago mlajših igralcev. Pri mladincih se je pokazalo, da znajo igrati ter da jim ne manjka požrtvovalnosti in discipline. To je rezultat vztrajnega dela pozimi, ko se je mladinsko moštvo pripravljalo za spomladanski del tekmovanja. Za zmago jso zaslužni predvsem Seljak, Cilenšek, Kopač, Špiletič in Stadler. Zasluge za sedanje uspehe gredo tudi trenerju Slavku šijancu. B. J. zoni z rezultati predlanskega leta ali celo z novomeškimi rekordi, lahko ugotovimo, da je bilo lansko leto zelo plodno. Moški in ženske so postavili vrsto novih rekordov, nekaj pa so jih izenačili. Tri rekorde je zboljšala Katja Močnik, enega Marinka Humerjeva, pa tudi štafeta 4 x 100 je izboljšala rekord. Med atleti je Zdravko Slak postavil nov rekord v troskoku. Izenačeni pa so re- ROKOMET Pomlad pri rokometaših Rokometaši krškega Partizana so se dogovorili, da bodo v nekaj dneh pričeli z rednimi treningi na igrišču ob bazenu. Doslej so vadi- li samo v telovadnici, vendar na parketu ni mogoče trenirati tako kot na normalnem igrišču, kjer so pogoji popolnoma drugačni. Treninge bo vodil trener Rudi Iskra, tehnični vodja pa bo njegov brat Stanko. Prepričam smo, da bo rokometno društvo Partizan doseglo v letošnji tekmovalni sezoni uspeh, kajti zadalo si je nalogo, da se uvrsti v slovensko republiško ligo. s v. n. Brežičanke osme V nedeljo je bil v Ljubljani končan zimski del ženskega odprtega rokometnega prvenstva Slovenije. Proti pričakovanju je zmagala ekipa Zameta z Reke. Brežičanke, ki so tudi sodelovale, se niso preveč proslavile; zasedle so 8. mesto, te. ga pa ne moremo šteti za uspeh. Zadnja srečanja so se končala z naslednjimi izidi: Olimpija — Brežice 4:2, Brežice — Kranj 14:4. Katja Močnik 13.2 (nov rekord); 200 m — Katja Močnik 28.3 (Hude 28.2); 400 m — Katja Močnik 61.2 (nov rekord); 600 m Katja Močnik 1.39.5 (nov rekord); 800 m — Kat ja Močnik 2.22.6 (Hude 2.20.7); 4x100 m — AK Novo mesto 55.8 (nov rekord); višina — Milojka Jereb 1.43 (Gantar 1.46); daljina — Jelka Hude 4.80 (Hude 4.89); krogla — Meta Zagorc 9.79 (Kotnik 11.27); disk — Marinka Humer 30.02 (nov rekord); kopje — Anica Savom 32.47 (Vidmar 36.07). Moški: 60 m — Nebojša Solak 7.6 (Škufca 7.2); 100 m — Jože Šlajkovec 11.5 (Zaletel 11.1); 400 m — Jože Šlajkovec 54.1 (Istenič 52.5); 1000 m — Boris Vovk 2.43.2 (Vovk 2.43.0); 1500 m — Anton Kovačič 4.16.0 (Derganc 4.09.3); 3000 m — Jože čemelč 10.34.2 (Derganc 9.07.1); 4 x 100 m — AK Novo mesto 466.2; višina — Marjan Potrč 1.90 (Penca 1.90); palica — Marjan Jenko 3.10 (Bavdek 3.10); troskok — Zdravko Slak 13.65 (Juvan 13.42); krogla — Marjan Potrč 12.73 (Penko 14.51); disk — Milan Velkavrh 33.05 (Penko 43.53); kopje — Branko Suhy 55.80 (Špilar 68.52). Pri atletinjah letos največ pričakujemo od sester Močnik, Bratko-vičeve, Zagorčeve in nekaterih mlajših atletinj. Med atleti bodo ponovno v ospredju vsi tisti kvalitetni atleti, ki se bodo vrnili v klub. Med sedanjimi atleti pa največ obetata Jože Šlajkovec in Zdravko Slak. Skratka, potrpimo nekoliko, pa bomo imeli pred seboj vse sadove dela čez zimo. Prof. J. Glonar Penko trdno vodi Po 8. kolu Šahovskega turnirja za prvenstvo Novega mesta vodi mojstrski kandidat prof. Igor Penko s 6 točkami in eno prekinjeno partijo, drugi je Šunjič s 4,5 (1), tretje in četrto mesto pa si trenutno delita Škerlj in Sitar s po 4 točkami in t>ol. v VII. kolu je Penko premagal šunjiča, Nagi Škerlja, Tisu Ščapa. Sitar Bjelano-viča. Istenič Jenka in Milic (s črnimi figurami) Adamiča. V Vin. kolu je Penko prekinil dobljeno partijo z Isteničem, dvoboj Sunjič — Adamič je preložen, drugi rezultati pa so: Jenko — Ščap 1:0, Škerlj — Tisu 1 (2:1)2, BjelanoviČ — Nagi 1:0, Milič - Sitar 1(2:1) 3. A. Z. Šah v Kočevju Na turnirju četrtokatego mikov je razen Trobentarja, Ostermana in Zupančiča dosegel tretjo kategorijo še Stane Marincelj. Pri povratnem dvoboju med do-poldanci in popoldanci osnovne šole Kočevje so zmagali popoldanci z visokim rezultatom 7,5 : 2,5. Na turnirju brezkategomikov je Edo Štampar premagal vodečega Kravanjo in trenutno skupaj z njim vodi. Oba imata po šest točk. J. STANIČ Erlahova zmagala Na VI. republiških zimskih igrah gradbincev, ki so bile pretekli teden na Voglu nad Bohinjem, je največji uspeh od Pionirjevih tekmovalcev zabeležila Ljudmila Er. lali. ki je premočno zmagala v slalomu. Erlahova si Je tako poleg zmage na medobčinskih sindikalnih tekmah v črmošnjicah prismu-čala še pomembno zmago na republiškem tekmovanju stanovskih tovarišev. — 0 Novomeščanke - 3. mesto Celje je bilo preteklo nedeljo prizorišče državnega prvenstva v krosu. Med več sto tekmovalci iz vseh republik, razen črne gore, so tekmovale tudi atletinje AK Novo mesto — Danica in Katja Močnik ter Marija Bratkovič. Z uvrstitvijo novomeških atletinj med posameznicami ne moremo biti zadovoljni. Njihova uvrstitev je nekoliko preskromna, medtem ko je ekipna uvrstitev na 3. mesto povsem zadovoljiva. če hočejo atletinje Iz Novega mesta ohraniti primat prve ekipe »Ob žici okupirane Ljubljane«, bo treba nekoliko bolj zasukati rokave. Brez truda ne bo uspehov! Rezultati: mlajše mladinke — 1. Marija Djurkovič (Mladost — Za- greb); starejše mladinke — 1. Ružica Novakovič (Mladost — Priština); 16. Katja Močnik; 17. Danica Močnik; 18. Marija Bratkovič; mlajši mladinci — 1. Bogoljub Jovanovič (Partizan — Kragujevac); starejši mladinci — 1. Panta Maksimovič 21. maj — Rakovica); članice — 1. Djurdjica Rajher (Sarajevo); 2. Vera Nikolič (Morava — Čuprija); člani — 1. Drago Zuntar (Kladivar — Celje). Ekipno: mlajše mladinke — 1. Morava (Čuprija); starejše mladinke — 1. Spartak (Subotica), 2. Slavonija (Osijek), 3. Novo mesto, 4. Kladivar (Celje), 5. Sarajevo in 6. Maribor. Na državnem prvenstvu v krosu, ki je bilo preteklo nedeljo v_ Celju, so tekmovalke Novega mesta v kategoriji starejših mladink ekipno osvojile tretje mest«. — (Foto: Franc Mikec) Žlogar brez poraza črnomaljski šahisti so odigrali šahovski hitropotezni turnir. Nastopilo je 10 šahistov. Ponovno je zmagal Žlogar, ki je premagal vse tekmece,, le z Dragošem je remiziral. Vrstni red: 1. Žlogar 8,5, 2. Dragoš 7.5, 3. Bakarič 7. 4. Piber 6, 5. Vidovič 5, 6. Vrščaj 4, 7. Bedič 3, 8.—9. Lazič in Laterner 2 itd. —LAN— Matulovič in Bradvare-vič med vojaki Dva kvalitetna jugoslovanska šahista Matulovič in Bradvarevič sta obiskala vojake cerkeljske garnizije. Prvi je na 30 deskah zabeležil 25 zmag in 5 remijev. Remizirali so Bora ninčič, Vlado Gostič. Arsenije Boljevič, Miodrag Todorovič in Mile Paripovič. Bradvarevič pa se je srečal z vojaki na 12 deskah in zabeležil 11 zmag in -1 remi. Remiziral je ponovno Mile Faripović. M. JARANOVIC Oživljena dejavnost Po dolgem premoru so se končno dogovorili, da bodo poživili delo v strelskih družinah. Ta dogovor so že pričeli uresničevati in imajo vsak ponedeljek in četrtek redne strelske vaje. Za minuli ponedeljek je bilo napovedano tekmovanje treh družin. Ker strelci ITASA na tekmo niso prišli, so tekmovali samo strelci garnizije in starejši člani. Kočevja. Zmagali so veterani s 764:577 krogov. Najuspešnejša sta bila Planinc in Žvab. A. A. Gimnazija : Semič 64:49 V telovadnici nove osnovne šole v Črnomlju so košarkarji gimnazije premagali mlade igralce iz Semiča. V prvem delu igre so domačini vodili z 8 točkami razlike. Razliko so do konca še povečali. Igra je bila zelo zanimiva, sodil pa je T. Weiss. Gimnazija: Glaser 12, Fortun 20, Dumini 10, Sever 4, Tkalčič 18. Semič: Hančič 2, Pavlakovič 0, •Bukovec I 2, Bukovec II 6, Plut 16 in Kočevar 23. -LAN- Kaj, kje in kdo? To nedeljo se že pričnejo tudi pokrajinska nogometna tekmovanja. V. 1. kolu II. slovenske nogometne lige bo Novo mesto imelo v gosteh ljubljanskega Slovana, Bela krajina pa bo gostovala v Tolminu. V okrajni mladinski nogometni ligi bodo naslednja srečanja: Olimpija : Rog (Kočevje) in Novo mesto : Svoboda (Ljub’jana). Ravno tako se bo pričel nogometni vrvež v celjski podzvezni ligi. V zasavskem derbiju se bosta srečala Celulozar in Brežice, Senovo pa bo gostovalo v Vojniku. KEGLJANJE Športno tekmovanje v Cerkljah Mladinski aktiv Cerklje je priredil turnir v rokometu, šahu ter malem nogometu, kjer so nastopale mladinske ekipe iz brežiške ob-’čine. V nogometu so ekipe zasedle naslednja mesta: 1. Velika Dolina, 2. Črešnjice, 3. Veliki Obrež. Sodelovale pa so še ekipe Brezine, Bukoška, Krške vasi in Cerkelj. V rokometu je bila prva ekipa Cerkelj, ravno tako tudi v šahu. Celoten turnir je bil zelo uspešen, saj je nastopilo kar 10 ekip, gledalcev pa je bilo okoli 300. Š. T. Društveno prvenstvo Pionirski in mladinski oddelki TVD Partizan Kočevje so imeli v nedeljo društveno prvenstvo posameznikov in dvojic v namiznem tenisu. Skupno je nastopilo čez 60 tekmovalcev. Ker so igrali na šestih mizah v veliki telovadnici doma telesne kulture, se je tekmovanje hitro odvijalo. Rezultati: pionirji (polfinale) J. Trobentar — Papež 2:0, D. Bi-žal — Lipovec 2:0. Finale bo odigran kasneje. Mladinci — finale: Osterman — Oražen 2:0. Dvojice-pionirji: 1. Ocepek — Lipovec; mladinci: 1. Osterman — Klun. To je bilo prvo tekmovanje po zimskem treningu in je pokazalo lep napredek posameznikov in množično zanimanje za namizni tenis. A. A. Zlatko Romih zmagovalec Prvo mesto na Dolenjskem mladinskem kegljaškem prvenstvu je osvojil Zlatko Romih (Pionir), ki je podrl 761 kegljev. Sledijo: Ivan Vertuš 746, Robert Romih 741, Stane Jarc 719, Marjan Dravinec 691 itd. Pri članih je po tretjem nastopu v vodstvu Janez Turk, sledita Vinko Rodič in Rudi Fabjan. J. M. Zimska liga V 7. kolu zimske kegljaške lige v Novem mestu je Pionir premagal kegljače Vseh devet z rezultatom 536 : 472 (rekord lige). Luknja pa je premagala Krko s 468 : 420. V drugi ligi je Dolenjski gozdar doživel prvi poraz v tekmi z ekipo Starih devet, rezultat je bil 390 : 354. Iskra pa je porazila Bolnico s 352 : 323. V prvi ligi vodi Pionir z 10 točkami, v drugi ravno tako z 10 Dolenjski gozdar. J. M. Nepričakovani izidi V igri posameznikov kegljačev v Novem mestu je prišlo do velikih presenečenj: Pestič je premagal Hrena, M. Dravinec ‘pa Romiha. Za četrtfinale so se uvrstili igralci Železničarja, Dol. gozdarja, Luknje, Pionirja in Krke. Pri trojkah so v finalu: Pionir I., Luknja I. in Krka I. V finalu trojk bodo tekmovali po dvojnem točkovnem sistemu. Favorit je trojka Pionirja v postavi Hren, Legiša, Krušič, Židanek. J. M. PLANICA 1968 V soboto, 23. marca, ob 11. uri, bodo na 90-metrski skakalnici tekme za pokal Kongs-berg v nedeljo, 24. marca, ob 10.30, pa na 110-metrski skaka!-nici tekme za memorial Jan za Polde. Sodelovali bodo številni mednarodni mojstri v smučar, skih skokih in poletih. PRED VSTOPOM V NOVO SEZONO Valvasor o naših trgih in gradovih DIEGO HURTADO DE MENDOZA Odpustkar Ko smo razpisali naše tekmovanje za fotografijo tedna, so pričakovali, da se bodo odzvali tudi šolski foto krožki. Do danes nismo od njih dobili še prav nobenega posnetka, čeprav vidimo na šolskih razstavah ob koncu leta dovolj lepih slik. Mar predavatelji tehničnega pouka po naših šolah ne znajo vzbuditi v učencih toliko ustvarjalne moči in poguma,, da bi tak posnetek bil vreden objave? Vsi redni sodelavci v tej naši rubriki so si v dveh letih pridobili že kar lepo amatersko in včasih celo poklicno znanje v novinarskem fotografiranju. Tudi učencem osemletk udeležba v tekmovanju ne bi mogla škodovati, kaj menite? Ta teden je prvo nagrado za fotografijo tedna 10.000 Sdin dobil Polde Miklič iz Šentjerneja za »KOPO ZA DAVKE«, drugo nagrado 5.000 Sdin Tone Zalokar iz Krškega za »STARI ŠE VEDNO KLJUBUJE!« in tretjo nagrado 3.000 Sdin Franc Modic iz Ljubljane za »VSAK DAN 850 kilogramov«. Fotografije za nagrado tedna z naslovom avtorja na hrbtni strani in s podatki na posebnem listu papirja pošljite do ponedeljka, 25. marca, do 12. ure uredništvu DOLENJSKEGA LISTA. V 98. letu peš na Mirno Za dan žena na domu Neže Gorjup iz Zabrdja, najstarejše žene na območju mirenske KS Če je res, kar tale tukaj trdi, in če sera jaz slepar, tedaj naj se tale prižnica z menoj vred pogrezne sedem sežnjev globoko v zemljo, od koder naj se nikoli več ne prikažem; če je pa resnica, kar pravim jaz, in če oni, od vraga zapeljan (da bi vas oškodoval za velik blagor), govori neresnico, naj ga zadene kazen in bodi njegova hudobija tukaj vsem očem očitna!« Komaj ti moj pobožni gospod opravi svojo molitev, že se zgrudi alguacil, kakor da ga je udarilo božje, tako da je odmevalo po vsi cerkvi. Začne grozovito vpiti in gosta pena se mu nabira na skremženih ustnah; z rokami in nogami otepa in se vali sem in tja, pri tem pa se strašno spakuje. Vse je onemelo od groze. Kmalu vpijejo vsi vprek, da lastne besede ne slišiš. Eni vpijejo: »Bog mu ob strani stoj!«, drugi: »To je pravična kazen za njegovo krivo pričevanje!« Več mož je pristopilo, eni ga primejo za roke, drugi za noge, s katerimi brca kakor štatljiv mezeg, in ga čvrsto drže. Več kakor petnajst mož ga je držalo. Moj gospod pa je ves ta čas vztrajal na kolenih, z rokami in očmi dvignjenimi proti nebu, kakor da je zamaknjen, in ves hrušč in trušč v cerkvi ga ni mogel motiti v njegovi božanski zamaknjenosti. Naposled so k njemu pristopili nekateri možje in ga zmencali iz zamaknjenosti s tem, da so ga goreče prosili, naj stoji ubogemu umirajočemu algu-acilu ob strani in naj pozabi, kar je bilo. če lahko nesrečniku pomaga, naj to za božjo voljo stori; saj je vendar izpričana gospodova resnicoljubnost in dobrotljivost in na njegove prošnje bo bog morda odvrnil kazen od ubogega krivičnika. Moj gospod je bolščal vanje, kakor da se je pravkar zbudil iz sladkega sna, pogledal je hudodelca in rekel mirno in dostojanstveno: »Dobri ljudje, nikar ne prosite za človeka, na katerem se je bog tako očitno razodel! Ker pa nam je zapovedano, da hudega ne plačujmo s hudim in da odpuščajmo le-tem, ki nas žalijo, lahko z zaupanjem pomolimo h bogu, da bo izpolnil tisto; kar nam zapoveduje, in bo odpustil temule tu, ki ga je žalil s tem, da je nasprotoval njegovi sveti besedi. Vsi prosimo boga! Naj odpusti temule grešniku, naj mu povrne ljubo zdravje in prežene iz njega hudiča, kateremu je bog zavoljo njegovih velikih grehov dopustil, da ga je obsedel.« Vsi so se vrgli na kolena in duhovniki pred oltarjem so začeli peti litanije, moj gospod pa se je med tem približal obsedencu s križem in blagoslovljeno vodo, pel je nad njim, dvigal roke proti nebu in obračal oči kvišku, da nisi videl skoraj nič drugega kakor njih belino. Nato je opravil dolgo, gorečo molitev, da so se verniki, kolikor jih je bilo v cerkvi, topili v solzah kakor ob kakšni pasijonski pridigi. Prosil je boga — saj vendar ni hotel grešnikove smrti, marveč da se spreobrne in živi — naj odpusti obsedencu, ki je zapadel večni smrti, in naj mu povrne življenje in zdravje, da se bo svojih grehov pokesal in spovedal. Ko je to opravil, je rekel, naj mu prineso odpustni listek; tega mu je položil na glavo in alguacilu so se moči naglo vračale. Ko si je spet docela opomogel, se je vrgel mojemu gospodu k nogam, ga prosil odpuščanja in je priznal, da je zoper njega lagal na hudičevo zapoved, prvič zato, da bi mu škodoval in se mu maščeval, drugič pa zato, ker je hudič ves iz sebe, ker stori moj gospod toliko dobrega s tem, da prodaja odpustke. Moj gospod mu je odpustil in sta se zbogala. Zdaj je šlo kakor po loju — po eni uri ga skoraj ni bilo, ki ne bi imel vsaj enega odpustka: kupavali so jih moški kakor ženske, sinovi in hčerke, fantje in dekleta. Novica o dogodku je šla kakor ogenj po vaseh naokoli, in ko sva z gospodom le-te obiskala, ni bilo treba ne pridige ne molitve v cerkvi: ljudje so prišli naravnost v krčmo po odpustke, tako da sva jih v desetih ali dvanajstih krajih prodala več tisoč. Ko se je čudež zgodil, mi je bilo kakor mnogim drugim: pretresen in zgrožen sem vse to verjel; ko pa sem potem videl, kako sta se moj gospod in alguacil režala nad kupčijo in dajala duška svojim dovtipom, sem izpre-videl, da je bil moj prekanjeni in domiselni gospod naučil biriča, kako naj odigra svojo vlogo. KONEC Skoz okno po 2 vreči sladkorja PLUGI SO ZAORALI PRVE SPOMLADANSKE BRAZDE! Na naši sliki orje kmetovalec Lojze Vrtačič s Pristavite z lastnim traktorjem njivo ob Krki. V ozadju Bela cerkev in Vinji vrh. — (Foto: Polde Miklič) METLIKA 1——H Kje Metlika leži. Lega tega mesta. Rodovitnost tal. '•1 FM W Hrvaški običaji tukaj. Kje je stara Slovenska mar-r||hkrka. Stari grb Slavonije. Grb Slovenske marke. Kdaj ■feSSflr Je Slovenska marka prišla h Kranjski. Privilegiji grehov Goriških. Kdaj je Metlika prišla v roke Avstrijske hiše. Metliška prostija. Komenda v tem mestu. Tri cerkve templarjev. Dan volitev mestnega sodnika. Razpadajoči grad v Metliki, čigava last je grad bil prej. Sedanja lastnica gradu. Ubožnica v Metliki in kdaj je bila ustanovljena. Gospoda Andreja Hohenwarta ustanqvno pismo “za ubožnico, ki jo je v Metliki ustanovil. Gospoda Žige Pierscha in njega žene ustanova v Ribnici. Zadnji glavar metliški. Kdo je metliško gospostvo dobil kasneje. Vdor Turkov v Slovensko marko. Različni turški vpadi. Turke preženejo, ko oblegajo Metliko. V Metliki gospodari kuga. Tatvina v Straži - pred okrožnim sodiščem val samo 5.000 Sdin — je ta sladkor kupil, čeprav je vedel, da je bil pridobljen na nepošten način. Ko so tatvino in storilca odkrili, je Trlep dejanje skesano priznal ter povrnil škodo. Po mnenju senata ga je k prvem ukaznivemu dejanju zapeljala mladostna nepremišljenost, zato so mu izrekli temu primerno kazen, ki naj bi na obtoženca vzgojno vplivala. Stane Trlep je bil obsojen na 4 mesece zapora, Valentin Zupančič pa na 1 mesec zapora, oba pogojno za dobo dveh let. Stane Trlep in Valentin Zupančič sta blila pred novomeškim okrožnim sodiščem obtožena zaradi tatvine dveh vreč sladkorja iz žitnega silosa v Gor. Straži oz. nakupa ukradenega blaga. 22. septembra lani je v večernih urah Stane Trlep v družbi z nekim mladoletnikom prišel v notranjost silosa ter vzel dve vreči sladkorja po 50 kg, vredni 26.000 starih dinarjev. Za nakup se je Trlep že prej dogovoril z Zupančičem, in ker je nudil ugodno ceno, za 50 kg sladkorja je zahte- Življenje Antona Šušteršiča v nekaj besedah: poroka, talec, napad na Turjak, avtomobili 100 na uro, penzijon - in še veliko, veliko zanimivega, a tokrat neizrečenega skromno darilo, kar ni mogla verjeti, da se je kdo spomnil nanjo. V sproščenem razgovoru je vsa_ prevzeta rada pripovedovala spomine iz svojega, težkega žwljenja. Rojena je bila 18. januarja 1871 na Stanu pod De-bencem. 15 let je preživela v Ameriki, kjer je bil njen Večkrat se še sama odpravi v 2 km oddaljeno Mirno, pa tudi naš list še vzame v roke in prebere vsaj »ta debelo«.. Ob koncu obiska smo Gorjupovi teti zaželeli zdravja ter obljubili, da se bomo prihodnje leto spet oglasili. P. ŠEMROV Mesto in grad Mottling (v deželnem jeziku Metlika) sta v Slovenski marki, ki pa spada dandanes k Srednji Kranjski, od glavnega mesta Ljubljane enajst milj, med Ljubljano in Karlovcem, oziroma med Novim mestom in Karlovcem: saj štejemo od Novega mesta do Metlike tri milje in od Metlike do Karlovca tri milje ali eno poštno postajo. Mesto stoji takoj pod Uskoviškim pogorjem (Gorjanci), čisto blizu Kolpe. Reka Kolpa je od mesta oddaljena le nekaj minut. Z ene strani ima Metlika zelo visoke Gorjance, preko katerih vodi cesta do Novega mesta, in čeprav so tla kraška, so kljub temu zelo rodovitna, saj tu dobro uspevajo žito, kakor tudi različne vrste sadja in vina. Na drugi strani pa ima Metlika lepa ravna polja in čisto raven svet, ki pa je prav tako zelo rodoviten. Svet tu okoli se obče imenuje Hrvaška, ker prebivalci na splošno govorijo hrvaški in se po hrvaško oblačijo ter imajo tudi hrvaške običaje, če stvar dobro raziščemo, bomo videli, da je bila tu stara Slovenska marka (Vindorum Marchia), saj so svet, ki želi med Kolpo in Krko, prej imenovali Slovenska marka (Vindorum vel Windorum Marchia). Čeprav Sigmund iz Birckena postavlja te-le besede: »Na to deželo meji proti vzhodu gospostvo Slovenska marka, prej Liburnia imenovana, kakor to lahko med drugim posnamemo iz pristavka kraljice Kunigunde Češke, izvedenega iz gornjega imena. Dasd je Slovenska marka bila posebno gospostvo, je kljub temu bila vselej pripojena vojvodini Kranjski, s katero je tudi prišla pod Avstrijo. Vendar pa to ni slovenska zemlja, za katera jo nekateri imajo, ampak le današnja marka in njena obmejna krajina. Sicer imajo vse ozemlje, ki leži med Dravo in Jadranskim morjem, za slovensko deželo, ker govore tu slovensko ali slavonsko, je pa to v resnici Slavonija, ki leži vzhodno med Dravo in Savo, spada pa h kraljevini Ogrski.« Vendar ta znameniti avtor meja Slovenske marke ne postavlja pravilno. Prvič: Liburnia se nikoli na imenovala Vindorum Marchia. Nato: Liburnia je bila nekdaj dežela med rekama Rašo in Krko ob Jadranskem morju ali ob večkrat imenovanem zalivu Sinus Flanaticus, ki je na drugi strani imela visoko gorovje in divjino. Nadalje: ozemlje, ki je ležalo vzhodno med Savo in Dravo, je bila prava Slavonija in ne Slovenska marka, saj je imela celo svoj grb, namreč človeško roko, oboroženo z golo sabljo. Pa tudi Slovenska marka je imela svoj grb, namreč neke vrste kotel, v katerem delajo sir in skuto. Dogajalo se je sicer, da so take dežele spadale zdaj sem, zdaj tja in zamenjale svoje gospodarje. Ne morem, da ne bi na tem mestu omenil, da sem v rokopisih starega župana ljubljanskega Schonlebna našel zapisano, da je bila Slovenska marka deželi Kranjski priključena leta 1366, da pa sem nasprotno temu našel v arhivu slavnih deželnih stanov kranjskih, da sta Leopold in njegov brat Albert III., vojvo- V nekaj sekundah uplenil dva volka na redkost pa je, ker lovci menijo, da na vsem Kočevskem ni več kot 6 volkov. Vendar je Jože Medic pred slabimi tremi meseci že položil na dlako volka, maja 1966 pa je uplenil prvega. Tudi prva dva sta padla na istem mestu. Volkova je položil na dlako s puško kalibra 7x75. Volk je bil težak 36 kg, volkulja pa 31. Stara sta bila 4 leta, kar pa, pravijo lovci, »bodo preverili še v matičnih knjigah«. Za oba bo dobil 1750 Ndin nagrade. Nagrado si je lovec pošteno zaslužil, saj je marsikatero noč prebil na preži, razen tega pa vo>lk v svojem živi j en, v j (okoli 10 let) uniči povprečno za okoli 190.000 novih dinarjev divjadi. I. PRIMC sem nadaljnjih njegovih bese- zvedel, da kritizira social^0 zavarovanje, ker mu še n' rešilo prošnje za pokoj^ a°. Potrdila vandrajo. Prej n.i zaprosil za penzijon, ker Ka je dobivala žena, ki mu j’3 rekla, naj ne prosi, ker ljodo ljudje rekli, da je požrešen. Potem pa je umrla. — No, oče, zdaj pa povejte, kdaj vam je bilo najbolj lepo ali r'aC'bolj hudo ali pa če ste d°živijali kaj zanimivega? sem skuša] pogovor spraviti v tir. ki sem si ga zamislil. — Najbolj je bilo luštno 14 dni, takrat ko sem svojo Urško vzel. Najbolj hudo pa, ko šeni bil med vojno v Ljubija^ v »podmornici« zaprt za ta*ca im so nas tepli... .. • Sem rekel Duletu, ko so naši napadali Turjak, da ne bodo nič naredili, da p0Znam vsak_ kotiček gradu in 6» vem, kje so zidovi naj-tan?"31 tja naj namerijo kanon ■ • • Potem so ga naravnali^ tistimi inštrumenti, pa ni šl° prajv . . . Sem rekel: »Kar Po roru bomo gledali!« In nadnje je granata padla prav tta prag šemtmartinove kaip^e> v kateri so se tresli tisti revčki, ki so jih beli mobj^irali. Na srečo ni eksplodirala ... Dule je bil fejst. Tisti črni Pero Popivoda mi je p9 kar najprej za hrbtom KAJ JE Z »LETEČIMI KROŽNIKI«? V nedeljo, 7. marca, so imeli šentjernejski lovci v svoji koči na Pragu občni zbor. Med drugim so povedali, da bi morali učinkoviteje preganjati divje lovce, ki jih na šentjernejskem območju ni malo. Pripomnili pa so tudi, da so se divji lovci do zdaj maščevali vsem, ki so jih prijavili: enim so posekali trte, drugim drevje itd. Po občnem zboru so lovci spekli na ražnju domačega prašička. (Foto: Polde Miklič.) Sovjetski znanstveniki so sporočili javnosti, da so »leteči krožniki« neznanstvena senzacija brez vsakršnih osnov. Kot drugod so leteče krožnike »videli« tudi v Sovjetski zvezi in tisk jim je posvetil precej pozornosti. Zato je zadeva prišla pred Sovjetsko akademijo znanosti. »Nihče nima resnično nove ugotovitve, ki bi dokazovala obstoj letečih krožnikov,« pravijo znan-stevniki in poudarjajo, da »nobeden od strokovnjakov ni videl teh neugotovljenih letečih predmetov, ampak so očividci zmeraj bili laiki, če bi leteči krožniki res obstajali, bi bili znanstveniki prvi, ki bi o tem dobili neobhod-ne podatke in bi jih takoj začeli proučevati«. Velik požar v Dolenji vasi Zgorelo je pet gospodarskih poslopij, kmetijski pridelki, orodje in drugo -Škode je po prvih ocenah za 17 milijonov Sdin - Požar je zanetil otrok, ki se je igral z vžigalicami bolj katastrofalen, ker je pihal veter, Dolenja vas pa je precej na kupu. Na srečo pa so gasilci ob pomoči vaščanov hitro in učinkovito posredovali. Ogenj je zanetil 5-letni otrok, ki se je v družbi z 8-letnim prijateljem igral z vžigalicami. Igra se je spremenila v besneč požar, ki je grozil, da bo upepelil vso vas. To je spet nauk več za vse starše in varuhe otrok, naj v bodoče bolj pazijo, da otroci ne bodo prišli do vžigalic. Požar je izničil Ivanu Levstiku gospodarsko poslopje, Mariji Mrhar dva kozolca in senik, Marija Ambrožič pa senik, garažo in svinjak. Požar je prizadejal škodo lastnikoma gospodarskih poslopij Karlu Kromarju in Mariji Kromar. Oškodovancem je razen gospodarskih poslopij pogorelo še seno in ostala krma, stroji, vozovi, orodje in drugo, škoda znaša po prvih cenitvah 17 milijonov starih dinarjev, vendar bo le delno krita z zavarovalnino. Požar bi bil lahko še dosti V torek, 12. marca, so okoli 13. ure gasilske sirene naznanile, da je v Dolenji vasi požar. Najprej je začelo goreti v gospodarskem poslopju Ivana Levstika. Od tam se je požar kot furija razširil na sosednja gospodarska poslopja. Kljub razmeroma hitremu posegu gasilskih društev in veliki prizadevnosti gasilcev je požar upepelil pet gospodarskih poslopij in povzročil za 17 milijonov starih dinarjev škode. Pri gašenju je sodelovalo 17 gasilskih društev. Srečni lovec Jože Medic (s puško) z uplenjenima volkovoma. Poleg je tudi vodja gojitvenega lovišča posestva Snežnik, ki ga vsi najbolje poznajo pod imenom Sine. (Foto: Primc) da avstrijska itd., sprejela poklonitev stanov Kranjske, Slovenske marke, Metlike in Istre (zadnje tri dežele sta podedovala po grofu Albertu Goriškem in jih priključila deželi kranjski) osebno v Ljubljani, nato pa meseca julija 1374 deželam potrdila njihove svoboščine. Dognal pa sem tudi, da sta bili Slovenska marka in Metlika leta 1365 pod grofom Albertom Goriškim. Da pa je bil ta tega leta še živ, priča to, ker je v tem letu dal prebivalcem Slovenske marke neke svoboščine, ki se pod prvo točko zajete glasijo. (Sledi vsebina prve točke.) Metlika je torej šele leta 1374 prišla v roke Avstrijske hiše ter ji bila priključena, kar dokazuje Lazius iz tega, ker je bil leta 1373 grof Albert Goriški še pri življenju. Toda vrnimo se zopet nazaj k mestu Metliki, od katerega nas je odpeljala stranska pot. V Metliki je fara, kd nosi ime prostije, katere predstojnik je danes kot prošt gospod Janez Kolbezen. Razen fare je v mestu tudi Nemška hiša ali ko-menda Marijinega nemškega viteškega reda. Leta 1585 je bil tu komtur nemškega reda gospod Marquard z Brda, ki je iz Metlike izgnal luteranske pridigarje. Tej komendi po navadi načeluje predstojnik, kd je v Črnomlju, kjer bo blagohotni bralec lahko našel, kdo je to komendo nekaj let zapored imel. Precej pred mestom v bližini reke Kolpe stoje tri cerkve, ki so jih sezidali nekdaj gospodje templarji in se še danes imenujejo »Tri cerkve gospodov templarjev« (Tri fare). Metlika ima tudi nekaj žegnanj ali letnih sejmov, in sicer: ponedeljek po treh kraljih, 2. februarja, na praznik Oznanjenja Marijinega, na belo nedeljo (ali nedeljo »Quasimodogeniti«), na binkoštni ponedeljek, 12. ^ julija, na praznik vnebovzetja Marijinega, na sv. Martina dan in končno še na dan sv. Mihaela. Mestnega sodnika volijo tu na praznik sv. Mihaela. V mestu stoji grad, ki je bil nekdaj odlično gospostvo, zdaj pa svojemu razpadu blizu in bo tako rekoč propadel, tako da v njem komaj še lahko stanujejo. Grad in gospostvo metliško je bilo pred sto in več leti last gospodov Alapi. Nato so bili lastniki gospostva gospodje grofje Frankopani, od njih pa je prišlo v roke gospodov zagrebškega kapitlja, dokler ga niso kupili gospodje z Doba, in še pred kratkim ga je imel* gospod Volk Vincenc, grof z Doba. Sedaj je lastnica gradu gospa vdova po omenjenem gospodu grofu, gospa Ana Marija grofica z Doba, rojena baronica pl. Leuenberg. Leta 1400 je bil glavar metliški gospod Seifried Gallenberški, splošno znan pod imenom »ljudomili gospod Gallenberški«, ki je kasneje, leta 1405, postal deželni glavar na Kranjskem in dobil obenem tudi glavarstvo v Slovenski marki, kakor dokazuje kupno pismo, ki ga je kot naproše-na priča podpisal. To je bilo, ko je gospod Nix Dyen prodal samostanu v Pleterjah neko posestvo, 6. praz. pred pustom v letu 1411. (Konec prihodnjič) Opazoval medveda in ustrelil dva volka - Skupaj sta tehtala 67 kg - Lovci ne pomnijo, da bi kdo hkrati uplenil dva volka, kar se je pretekli teden posrečilo Jožetu Medicu iz Kočevske Reke 13. marca je okoli 18. ure šel lovec gojitvenega lovišča pri posestvu »Snežnik« na mrhovišče pri štalcerjih opazovat medvede. Eden izmed kraljev kočevskih gozdov je res prišel na pojedino. Okoli 20. ure pa je Jože zaslišal, da je nekaj steklo mimo po travniku. Ob 20.30 je v bližini zatulil volk. Kljub lunini svetlobi je bila vidljivost majhna. Vendar je lovec videl, da se je na travniku nekaj premaknilo. Skozi daljnogled je kakih 103 metrov daleč zagledal volka, ki je ležal, in drugega, ki se je nameraval uleči k prvemu. Jože je hitro pograbil puško in ustrelil na ležečega volka — kasneje so ugotovili, da je bila volkulja. Zadeta žival je samo poskočila, zatulila in obležala mrtva. Drugi volk je zbežal, medved je mimo večerjal naprej, lovec pa je hitro napolnil puško, z daljnogledom poiskal volka, ga potem držal na muhi in ga spremljal. Volk je tekel za nekim brinovim grmičevjem, postal kakih 200 m od lovca in spet stekel. Jože je dobro pomeril v glavo, računal pa je, da ga bo zaradi oddaljenosti in hitrega bega zadel v telo. Toda zadel ga je naravnost v glavo, da je ropar samo padel in se sploh ni več ganil, šele po drugem strelu je pobegnil z mrhovišča tudi medved. Jožetovi lovski tovariši so mi povedali, da je prava redkost in da sploh ne pomnijo, da bi že kdaj' kdo ustrelil dva volkova hkrati, še poseb- V VSAK SLOVENSKI DOM KNJIGE PREŠERNOVE DRUŽBE! Za letošnji praznik so predstavniki mirenskih družb eno-političnih organizacij obiskali naj starejšo žensko na območju krajevne skupnosti in najbrž še daleč naokoli — Nežo Gorjup iz Zabrdja pri Mirni. Ko so ji izročili mož zaposlen kot rudar. Ob albumu porumenelih fotografij smo pokramljali o tistih težkih, pa tudi lepih trenutkih njenega življenja. Kljub visoki starosti se še vedno dobro počuti, za zdravnike pa skoraj ne ve. Komaj sva s 83-letnim Antonom Šušteršičem s Turjaka, ki je služil tri turjaške grofe (da kraljev in cesarjev niti ne štejemo) in je menda ded našega telovadca Mira Cerarja, sedla za mizo v gostilni pri Ahacu, že je bruhnilo iz n.j<2ga: — To je svinjarija, tako hudičevo velika, da je grdo! Seveda sem se ustrašil, potem Pa sem se pomiril, ko stal in grozil z nekakšnim pihalnikom . .. ... Pa tale nova cesta skozi Turjak je nevarna. Vozijo 90, 100 na uro. že večkrat bi me skoraj povozili. . . — No, oče, pa hvala. Moram naprej. — Kaj ne boste nič zapisali? — Sa^ sem že, sproti, ko ste govorili. — N°. n0> potem ste pa bolj brihtni, kot sem si mislil, — so se poslovili oče. Služil je tiri turjaške grofe IFOTOGRAFIJA TEDNA Spomenika padlim še ni Člani ZB, ZROP in VVI so imeli 12. marca redno letno skupščino v Brežicah. O delu občinske Zveze združenj NOV je poročal predsednik Lojze Vučajnk. Lani je bila uspešno pripravljena proslava s podelitvijo domicila Kozjanskemu odredu, niso pa mogli uresničiti zamisli za postavitev spomenika padlim v Brežicah.. Predsedstvo in komisije so v preteklem' obdobju reševali predvsem stanovanjske zadeve borcev, študijsko in družbeno pomoč, rekreacijo članov in povezavo z vsemi družbenimi organizacijami. Oživitev klubov OZN Ena najdelavnejših komisij pri občinski konferenci ZK v Brežicah je komisija za preučevanje mednarodnih političnih dogodkov. Med drugim je ta komisija sklenila oživiti delo klubov OZN po mladinskih aktivih osnovnih šol ter mladinskih organizacijah v mestu in na vasi. Te dni je komisija priredila enodnevni seminar za vodstva klubov. Nanj so bili vabljeni mentorji aktivov na šolah, vodje razrednih skupnosti razredov ter člani občinskega komiteja Zveze komunistov. Lovski dom bo odprt Še preden se bo začela turistična sezona, nameravajo Pišečani ob sobotah in nedeljah odpreti lovski dam turistom. Zdaj sameva brez gostov. Zaprli so ga, ker pravijo lovci, da so dajatve prevelike in da ne morejo poslovati rentabilno. Ko so ga gradili so bili drugačni časi; tedaj je veljal odlok, po katerem planinske postojanke niso bile obdavčene- Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Justina Nuč iz Sevnice — Ireno, Dragica Horvatič iz Gaja — Marijo, Zora Pert-nač iz Dobrove — dečka, Antonija Matjašič iz Dečnih sel — Jožeta, Ivka Barbarič iz Samobora — Ivko, Jelica Gajič iz Brežic — deklico Veronika Požun iz Rožnega — dečka, Marica Baltič iz Klad j a — Ivančico, Ana Klanc iz Sevnice — dečka, Angela Zupančič iz Sevnice — Mitja, Ljudmila Pšeničnik iz Bojsnega — dečka, Štefanija Plantarič iz Tržišča — Miloša, Marija Vranaričič iz Pologov — Zlatka. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so m ponesre-aii in iskali pomoči t brežiški bolnišnici: Anton Kostevc, delavec iz Blatnega, je padel > motorjev in si poškodoval desno nogo; Edo Molan, sin uslužbenca iz Dednje vasi. Je padel pn igri in si poškodoval desno roko; Stjepan Semenski, delavec iz Sv. Križa, J« padel s kolesom in si poškodoval rebra; Zdravko Jelal, delavec iz Volo-dera, se Je usekal s sekiro v desno 'nogo; Evlca Novosele«, delavka iz Savskega Marofa, se je pri delu udarila v desno nogo. RADIO BREŽICE PETEK, 22. MARCA: 18.00—18.25 — Nove plošče RTB, obvestila — 18.25—19.30 — Glasbena oddaja — Itfbrali ste sami. NEDELJA, 24. MARCA: 11.00 — Domače zanimivosti — Uspešno delo in načrti AMD Brežice. — Maks Toplišek: Zasebne sobe in recopcijska služba — Za naše kmetovalce: inž. Lojae Pric — Vzreja piščancev — Predstavljamo vam ansambel Jožeta Lubšine iz Gaberja — Magnetofonski za- K: Pogovarjamo 9e s predsednici občinske zveee prijateljev mladine Brežice Ludvikom Metelkom — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.30 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 26. MARCA: 18.00- 19.00 — Svetujemo vam — Nove plošče Jugotona — Literarni utrinki: Janez Mencinger — Iz naše glasbene šole — Obvestila in film-dki pregled. 19.00—19.30 — Mladinska oddaja — obisk šolskega afetlva Artiče. KRKA GRADI V BREŽICAH NOV PRESKRBOVALNI CENTER Samopostrežnica do avgusta letos Novo mestno naselje bo dobilo trgovino z bogato izbiro blaga Angela Vučajnk, prodajalka rib v ribarnici AGRAR IE v Brežicah proda na teden povprečno 250 kilogramov morskih in sladkovodnih rib. Gospodinje imajo bogato izbiro, saj lahko kupijo krape, some, postrvi, skuše, sardele, klene, tune, jegulje, linje in druge ribe. Ribarnica je odprta štiri dni v tednu. — (Foto: J. Teppy) Avgusta. letos se bo trgovsko podjetje KRKA že lahko postavilo z novo samopostrežno trgovino. Predračunska vrednost zgradbe je ocenjena na 115 milijonov SD. Z gradnjo so že pričeli. Samopostrežnica bo stala ob cesti 21. maja. V ospredju še vedno amaterstvo V soboto, 16. marca, je bila v Brežicah letna skupščina zveze kulturno-prosvetnih organizacij. Kot gost ji je prisostvoval tajnik republiškega sveta ZKPOS Martin Zakonjšek. O delu občinskega sveta je poročal predsednik Jakob Demač, dopolnili pa so ga še poročevalci glasbene, dramske, likovne, knjižničarske in pevske sekcije ter foto-kino kluba. Tovariš Demač je ob sežno obdelal dejavnost kul-tumo-prosvetnih organizacij v občini in seznanil udeležence z rezultati sodelovanja vseh treh svetov ZKPOS v Spodnjem Posavju. Tudi razprava se je omejila predvsem na amaterske oblike kulturno-prosvetnega delovanja. OBA ZBORA STA O VSEM RAZPRAVLJALA VEDNO SKUPAJ Dobra usmerjevalna vloga programa Planiranje je nujno potrebno za uspešnejše delo skupščine Občinska skupščina v Brežicah se je lani sestala 14-krat, povprečno torej več kot enkrat mesečno. Oba zbora sta zasedala vedno skupaj. To zbuja pri nekaterih odbornikih misel, da zbor delovnih skupnosti ni odigral svoje vloge. Drugi spet trdijo, da je njegovo delovno področje težko loči- Zahvala glasbene šole Občinski pihnlni orkester pri glasbeni šoli v Brežicah je lani dobil nove uniforme, ki pa še niso plačane. Občinska skupščina je dala zanje 300.000 S din, pihalci sami 92.000 S din, delovne organizacije pa 250.000 S din. Opekama je prispevala 50.000, trgovsko podjetje KRKA 50.000, obrat SLOVENIJA VINA 50.000, Zdravstveni dom 10.000, obrat Vodne skupnosti 15.000, REGION 25.000 in PIONIR 50.000 S din. Sola se obrača na vse delovne organizacije, ki še niso ničesar prispevale, da ji pomagajo poravnati razliko. Stroški za nove uniforme so namreč bili 1,430.000 S din. ti od delovnega področja občinskega zbora, saj se v občini vsi problemi med seboj tesno prepletajo. Drugače je to v občinah z večjim teritorialnim obsegom in gospodarsko raznolikostjo. Prav zaradi teh ugotovitev je že dalj časa slišati, da bi vse zadeve v občini lahko urejala skupščina kot enoten zbor. V programu za lansko leto je bilo zapisano, da bo skupščina trikrat v letu zasedala skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami kot splošen zbor. V takem sestavu ni zasedala niti enkrat, pač pa so na nekaterih sejah sodelovali predstavniki družbenopolitičnih organizacij in Dovolj snovi za razpravo Pri občinski konferenci ZK dela vrsta komisij in nekatere so že izoblikovale delovne načrte in jih začele uresničevati. 23. februarja se je sestala komisija za mednarodne gospodarske in politične odnose, ki ima trenutno na voljo veliko snovi za razpravo s članstvom. Delovni program je komisija pripravila za nekaj mesecev vnaprej. predstavniki delovnih kolektivov. Gospodarjenje delovnih organizacij in vprašanja, ki zadevajo življenje iri delo občanov, je po mnenju odbornikov skupščina zadovoljivo obravnavala. O dedu so odbornikom poročali tudi sveti. 9 kilometrov do šole V osnovno šolo v Pišeoah pešačijo nekateri otroci po devet do deset kilometrov po poljskih poteh in kolovozih, ki so pozimi polni zametov. Takih učencev imajo 16. Tem otrokom daje šolska kuhinja pred odhodom domov še en obrok malice, saj prebijejo šolarji na poti in pri pouku vsak po deset tir. Najbolj oddaljeni učenci se ne morejo voziti z avtobusom, ker do njihovih zaselkov ne peljejo tako široke poti. Prej so se šolali v Pečicah; po ukinitvi tamkajšnje šole se jih nekaj Šola v Artičah, nekaj pa v Pišecah, ker imajo bliže do tja. Poslopje bo paviljonskega tipa in bo obsegalo 500 kvadratnih metrov površine. Prodajnih prostorov bo 178 kvadratnih metrov. Ta lokal bo imel tudi bife in razgledno teraso. Načrte je napravil projektivni biro REGION iz Brežic. Gradbena dela izvaja podjetje PIONIR. Hladilne naprave bo izdelala škofjeloška tovarna hladilnikov, drugo opremo pa so naročili pri podjetju ALPREM v Kamniku. Trgovsko podjetje KRKA bo poskrbelo tudi za ureditev okolja nove trgovine. Obdali jo bodo z zelenicami in asfaltnimi površinami. Tudi na prostor za parkiranje ne Za rešilni avto so darovali Do 29. februarja je občinski odbor Rdečega križa zabeležil naslednje nove darovalce: Karel Vašcer, tapetništvo, Brežice — 20 Ndin; Joško Jesenšek, gostilna, Videm — 50 Ndin, Mirko Fridl, elek-feroinštalaterstvo, Brežice — 100 Ndin; Francka Biščanič, gostilna, Velika Dolina — 100 Ndin; Fanika Lazanski, gostilna, Bregansko selo — 20 Ndin; Jože Kalin, gostilna, Bregana — 50 Ndin; Boris Ivanšek, gostilna, Jesenice — 20 Ndin; Min ca Horvatič, gostilna, Malemce — 20 Ndin; Milka Katic, gostilna, Dobova 50 Ndin; Alojz More, sodavi-oar, Novo mesto — 100 Ndin; Vladislav Tomazin, župnik, Čatež —10 Ndin; Ivan Poček, elektroservis, Brežioe — 30 Ndin. Skupaj je torej zbranih že 4240 Ndin. Praznik na Silovcu Nedavno tega je bila na Silovcu prisrčna slovesnost: praznovali so otvoritev vodovoda, ki so si ga prizadevni domačini napeljali do svojih hiš. Vodo je tokrat dobilo šest domačij, naslednjih šest pa se bo tega dela lotilo letos. Glavnega voda je do rezervoarja 250 metrov, celotno omrežje pa meri le sto metrov manj kot kilometer. Vsaka hiša je prispevala delo in denar. Vrednost do sedaj opravljenega dela cenijo na nad poldrugi milijon starih dinarjev. Prebivalci se zahvaljujejo občinski skupščini, ker jim je riala cevi, ter krajevni skupnosti za denarno pomoč. Upajo, da bodo tudi pri nadaljevanju dela deležni vsestranske podpore. bodo pozabili; na njem se bo lahko ustavilo do trideset avtomobilov. Nekaj prodajalcev je KRKA že poslala na izpopolnjevanje. Seminarje zanje j« organiziral Center za napredek gospodinjstva v Ljubljani. Tako ob otvoritvi samopostrežnice ne bodo v zadregi za sposoben kader. Nadležen prah v mestu Burja, ki je zaplesala z zadnjim snegom po brežiških ulicah, je napravila zelo koristno delo. Pometla je ogromno prahu in ga dvignila v zrak. Zdaj se vsaj vidi asfalt, prej pa se je kadilo kot na makadamskih cestah. Občani se sprašujejo, zakaj ne bi vsaj dvakrat na leto pomili glavne ulice skozi mesto in izprali nesnage. Morda pa to ne bi bilo tako drago. Letna skupščina ZZB NOV Zveza Združenj borcev NOV občine Brežice je i* mela v torek, 12.marca, redno letno skupščino. Na njej so obravnavali poročila združenja borcev, vojaških vojnih invalidov, Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev, blagajniško poslovanje in poročilo nadzornega odbora. Izvolili so nov odbor in podelili nekaj vojaških odlikovanj. Odlično, planinci! Brežiško Planinsko društvo sodi med najbolj množične organizacije, saj združuje nad 450 članov. Odrasli planinci vzomo skrbe za vzgojo mladine. Iz leta v leto širijo svojo dejavnost. Društvo bo imelo danes, 21. marca, občni zbor. Na programu je tudi predavanje o slovenski planinski transverzali, ki teče od Maribora in Pohorja do Kamniških planin, Karavank in kraških planin do Ankarana. Govoril bo Lojze Hafner iz Kranja. Poslušalcem bo pokazal nad 200 barvnih diapozitivov. Mopedist je podrl pešca 34. februarja dopoldne se J® pred železniško postajo Brežic* pripeljal mopedist bres izpita Aston Krajnčič iz Globokega in s® zaletel v pešca Franca Drugovio* is Brežic. Oba sta padla. Pešec j« utrpel manjše odrgnine po obrazu In ni iskal zdravniške pomoči. W*" terialne škode ni. NOVO V BREŽICAH MATURANTSKI P L KS. Dijaki Četrtih letnikov gimnazije v Brežicah so v soboto, 16. marca, priredili maturantski ples. Zabava Je bila v Cate&kih Toplioah. Udeležili so se Je tudi dijaki tretjih letnikov in pa seveda starši. Vsa mesta so bila razprodana. Vstopnino so dobili dijaki in Jo bodo uporabili za končni Izlet. Prireditev je minila v prijetnem razpoloženju. _ SEMINAR ZA MLADINO. Občinski komite Zveze mladine Je priredil za vodstva aktivov dva enodnevna seminarja. V sredo so se zbrali predsedniki šolskih mladinski aktivov, z vsake šole pa še dmegn semiti reda. V soboto je bil seminar za vodstva vaških aktivov in aktivov v delovnih organizacijah. Dobili so BREŽIŠKE VESTI napotke za vodenje sestankov, u-resnlčevanje sklepov, pripravo proslav in zabavnih prireditev. Z delom Zveze mladine po 8. kongresu je vsakokrat seznanil udeležence član CK ZMS. GOSTOVANJA SO SE NAPOVEDANA. Obiskovalci glodaliAkih predstav sprašujejo, če bo v tej sezoni še gostovala kaka gledališka hiša. Zvedeli smo, da bo 11. aprila obiskalo Brežice Mestno gledališče ljubljansko z delom: »Veter v Sasalrasovih vejah«. Enkrat prideta v goste celjsko gledališče in Mladinsko gledališče iz Ljubljane. Junija bo pred brežiškim občinstvom zapel zbor »Slovenske podporne Jednote« la Cie-velanda. OBČINSKI ODBOR RDECKGA KRIZA se obrača na delovne or-ionizacijo s pro&njo, da bi podprle nabiralno akcijo za nov rešilni avto. Do sedaj so prispevali ranj le posamezni občani ln pokazali bolnikom^0 kT^se nmoraj^> prevažati Dolga vrsta pred kioskom podjetja KOKA iz Varaždina na brežiški tržnici. N»* v neprimernem reiiinem avtu. od- prodaj imajo zaklano perutnino in jo prodajajo kupcem tudi po kosih, kakrsn bor upa, da tudi v Podjetjih od- sj san^} izberejo. Strank je pred kioskom vedno dovolj in včasih morajo naročil n«do začete akcije ne bo dru ^ pQ ^ ^ ^ f Teppy) j , . .yxX ¥ ' • • ;V> OBRTNIKI SO DOLŽNI VODITI EVIDENCO PROMETA Konec olajšav za nove investicije Storitvene dejavnosti so prvih šest mesecev oproščene prispevkov Obvezno vodenje knjig, ki je za obrtnike določila že £®Publiška skupščina, so v krškem sprejeli odborniki z ^Panjem, da bo to osnova ^ realnejšo davčno otore-JJfcnitev. Predvsem so mislili ^ prometni davek. Seveda Gostilna ne more biti pisarna! .Agrokombinat Krško od-r^puje v Podbočju vsak to-^®‘Užbenec izplačuje denar 7* odkupljeno živino kar v j^tllni, kamor pa nekateri ne hodijo posebno ra ?*• Zato se nekateri, zlastd ^pSke, Jezijo in menijo, da morali denar izplačevati j^govini, ki je prostorna in urejena in ima na zalo-P marsikaj, kar kmetje posujejo. Agrokombinatova trgovina ^oddaljena le 50 metrov od P*tilne m naj)xrž ne bo ni-^^ur težko, če bo vanjo po denar, Trgovina bo nedvomno korist, kaj-kmetje, ki bodo prihajali po denar, bodo najbrž kupili tudi vse tisto, f*r potrebujejo za dom. Vsi, radi zavijejo v gostilni), *7 s« je najbrž nazaj grede bodo izognili. J. S. pa bo učinek teh ukrepov odvisen od nadzora novo-vpeljane evidence. Predpisana je za vse proizvodne o-brtnike, ki bodo predvidoma dosegli 15.000 ND čistega dohodka. Ne glede na dohodek pa morajo voditi knjige vsi gostilničarji in vsd avtoprevozniki. Občinska skupščina v Krškem je na zadnji seji sklenila, da morajo voditi knjižno evidenco tudi vsi storitveni obrtniki, ki bodo predvidoma imeli nad 15.000 ND čistega dohodka. Občinski odlok določa olajšave za tiste storitvene obrtnike, ki prvikrat začno obrt. Ti so oproščeni plačevanja prispevkov prvih šest mesecev. Republiški predpis predvideva olajšave za obrtnike, če imajo v uku vajence. V celoti so oproščeni prispevka storitveni obrtniki, ki so starejši od 60 (ženske) oziroma 65 let (moški). Republiška in občinska obdavčitev pavšal is tov znaša letos 12,9 odstotkov. Skupna stopnja Je torej enaka lanski. Za obrtno dejavnost, ki ji odmerjajo prispevek po dejanskem dohodku, so občinske stopnje prav tako nižje od lanskih, in sicer od 10 do 40 odstotkov (lani od 13 do 46 odstotkov). Skupna stopnja bo enaka lanski. Letos so ukinjene posebne o-lajšave za nove investicije. To je v skladu s priznavanjem ekonomske amortizacije. Novi delavnik na podeželju še nima pristašev Prebivalci na podeželju niso navdušeni nad novim delovnim časom. Zaradi dela v vinogradih in na poljih so prej prihajali na krajevne urade v zgodnjih jutranjih urah, nato pa so se spet vračali domov. Mnogi še ne vedo 'za spremenjen delovni čas. Se vedno prihajajo zgodaj v mesto, in ko zvedo, da se uradne ure začno Sele ob 8.30, poiščejo uslužbenca kar na domu. Prav gotovo to ni najboljša rešitev, saj bi moral uslužbenec krajevnega urada delati ves dan, če bi hotel vsem ugoditi. Morda bo prav, če bodo občinske skupščine upoštevale želje prebivalcev na podeželju in poskrbele za najboljšo rešitev pri uvedbi novega delovnega časa na svojih krajevnih uradih. J. š. KRŠKE ■ MALO OBČANOV NA ZBORU VOLIVCEV. Na zadnjem zboru volivcev na Vidmu so obravnavali gospodarjenje občinske skupščine v minulem letu In plan letodnje proračunske porabe. Prisotnih Je bilo zelo malo občanov. Največ Je temu kriva slaba obveščenost prebivalstva. ■ ZA PRAPOR BODO ZBIRALI. Krajevno združenje borcev NOV KrSko Je ena tistih redkih organizacij ZB v občini, ki Se nima svojega prapora. Zato so na letni konferenci pred nedavnim sklenili, da bodo začeli zbirati prispevke za prapor. Nekateri člani so temu nasprotovali. To stališče so utemeljevali s tem, da zdaj zaradi pomanjkanja denarja ln števiilnih drugih nerošenlh problemov nakup prapora trenutno ni primeren. NOVICE ca bodo bazen l^jraanlll. Nameravajo ga temeljito urediti za sezono, ki se bo pričela po prvomajskih praznikih. Zima je napravila precej Škode, nekaj pa tudi otroci, ki so na betonski ploščadi brez dovoljenja igrali nogomet. Pot do baaena so si izbrali čez ograjo. ■ NASAD JABLAN V STARI VASI je star komaj tri leta. 2e lani je zelo lepo obrodil. Letos pričakujejo, da bodo natrgali v njem 16 vagonov Jabolk. Učenci osnovne šole v Krškem so prišli pobirat obrezane veje. AGROKOMBINAT se jim za to delo vsako Jesen oddolži s pridelkom za šolsko kuhinjo. Filmi in razgovori Zdravstveno prosveti jeva- nje prebivalstva je vsako leto pomemben del dejavnosti delavske univerze v Krškem. Skupaj z občinskim odborom Rdečega križa je pripravila razgovore z občani v 14 krajih domače občine. Obiski zdravstvenih delavcev na vasi so se začeli 20. marca in bodo trajali do konca aprila. Obiskovalcem predavanj bodo predvajali tudi poučne filme o umetnem dihanju, transfuziji krvi, alkoholizmu, obolenju srca in poklicnih boleznih. ■ VODA V BAZENU, A NE SAMO ZA PLAVALCE. KrSkl bazen so napolnili s toplo vodo, da plavalci lahko doma trenirajo; pripravljajo se na zimsko državno prvenstvo, ki bo od 29. marca do 1. aprila v Zagrebu. Konec mese- Preklicana prepoved Zvedeli smo, da je bila stroga prepoved za prevoz potnikov čez Krko v Kostanjevici ukinjena. Zdaj jim ni treba več pešačiti, ampak je spet vse po starem. ljudje lahko mirno obsedijo v avtobusu, kadar jih pot zanese skozi turistično Kostanjevico. Kakšna je resnica o mostovih čez Krko, pa ne vedo, zato še vedno pričakujejo pojasnilo tistih, ki upravljajo z njima. Jt. Priprav*^©'? štab za civilno zaščito v tovarni papirja v Krškem ima obširen delovni program. V skladu z zakonom Drugi seminar končan V petek, 15. marca, je bil v Krškem zaključen drugi seminar za civilno zaščito. V obeh seminarjih se je izobraževalo 56 udeležencev iz delovnih organizacij. Predavanja so trajala 40 ur. Aprila bo prišla na vrsto tretja skupina, za katero predvidevajo, da bo imela 35 slušateljev. To bo verjetno zadnji seminar te vrste v izobraževalni sezoni 1967/68. Delavska univerza v Krškem prireja izobraževanje iz civilne zaščite skupaj z delavsko univerzo v Brežicah. o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami se je namenil usposobiti ekipe, k bi v takih primerih lahko takoj priskočile na pomoč. V te namene se bo morala čim bolj izpopolniti služba obveščanja, alarmiranja in zvez, tehnično reševalna služba, požarnovarnostna in zdravstvena služba, služba za javno varnost in kemijska služba. Večino ljudi za te ekipe so že usposobili v tovarni, v prihodnje pa bodo za poglobitev znanja navezali stike z delavsko univerzo in štabom pri občinski skupščini. Nekatere ekipe so opremljene, druge pa nameravajo tehnično opremo še kupiti. Vse skupine so pripravljene za pomoč v tovarni in zunaj nje. Z LETNE KONFERENCE ZDRUŽENJA BORCEV Borci še vedno zapostavljeni Zaradi številnih stanovanjskih enot dobe borci manj sredstev — Odnos socialnega zavarovanja do članov ZB je mačehovski — Delovni program organizacije: skrb za zaposlovanje otrok borcev in oživljanje tradicij narodnoosvobodilnega boja med mladino Po levi ali po desni strani ceste? Ko je bil izdan predpis, da morajo pešci hoditi po levi strani ceste, smo o tem veliko govorili. Nalepili so tudi plakate, ki so opozarja- li na ta predpis. Sčasoma je vse utihnilo in danes še mnogi ne vedo, po kateri strani morajo hoditi. Predpis je bil potreben, saj se vsi tisti, ki ga upoštevajo, laže umaknejo vozilu, ki jim vozi nasproti, in se jim ni treba venomer ozirati, če kdo vozi za njihovim hrbtom. Na letni konferenci krajevne organizacije ZB Krško so 11. marca razpravljali pretežno o materialnem položaju borcev. Številni nerešeni stanovanjski problemi so bili povod za kritiko na račun neenotne stanovanjske politike. V občini je osem stanovanjskih podjetij, nobeno od teh pa ne ureja stanovanjskih razmer borcev, zlasti tistih, ki niso v delovnem razmerju. Le občinska skupšči- Vice Vukov pride v Krško Kulturno-prosve tno društvo SVOBODA je povabilo na gostovanje znanega pevca popevk Viceta Vukova. Vabilo je sprejel in se bo krškemu občinstvu predstavil z dvema nastopoma. Pel bo jutri, 22. mairca, ob 17. UTi in ob 19.30 v domu SVOBODE. Na prireditvi bo sodelovala tudi pevka Višnja Korbar. Ekipa izurjenih prostovoljnih gasilcev iz CELULOZE, ki morajo biti v vsakem času pripravljeni posredovati. Jože Godler - osemdesetletnik Štirinajstega marca je Jože Godler iz Starega grada pri Krškem slavil visok jubilej — 80-let-nico življenja. Z dolgoletnim revolucionarnim delom je zaslužil ob jubileju vso našo pozornost in sahvalo, saj so korraiine njegova političnega dela pognale globoko in zanesljivo. Svoje družinsko življenje je °snoval kmalu po prvi svetovni J°jni. Družino je preživljal z majhnim posestvom ln podeželsko trgovinico. Njegova napredna politična pripadnost pa je prišla do lzraza že leta 1920 ob volitvah v Ustavodajno skupščino, ko je propagiral za stranko KP. Pri drugih volitvah leta 1924 je bil zaradi propagande proti takratnemu klerikalnemu režimu kaznovan z de-kaznijo 1000 din. 2e leta je bil tovariš Jože sprejet v Na njegovem domu so se sha-predvojni revolucionarji Kreft, otermecki in drugi, kjer so sklicevali ilegalne sestanke, pa tudi zadrževali so se za daljša razdobja« Predvsem kadar Je bilo njiho-Vo politično delo vezano na to Področje. Leta 1936 je aktivno sodeloval v pripravah komunistične Manifestacije v Dobovi pred spomenikom bivših bojevnikov. Poleg politične propagande je Jo*e sodeloval r raznih akcijah: PR zbiranju Rdeče pomoči, širjenju literature (Rdeči prapor) S tem delom si Je seveda IJakopal sumničenje takratnih žan-^arjev oziroma režima, sledile so preiskave, pa tudi zapor 1938 v Celju. Prihod okupatorja Jožeta ni iz-“®nadil. Na neenako in neizprosno borbo je bil pripravljen. Sledile so težke življenjske preizkušnje: {^ovo domačijo je zasegel izse-1Jeiyski pas, zato ae je z družino P?21*) jeseni 1941 preselili v svoj vinski hram v Celah pri Zdolah. £Ja tem področju se je povezal s Tončko Čečevo, članico pokrajin-“keRa komiteja za Štajersko, v "»Odnjj pomladi 1942 z grupama aktivistov iz Zagreba ter z oboro- ženo skupino II. grupe odredov. Ker ni manjkalo ovaduhov in izdajalcev, je Jožeta 1943 gestapo ponovno aretiral ter zaprl v Mariboru. Njegov starejši sin Slavko je bil član KP od leta 1939 ter je bil kot sekretar okraja Pilštajn 17. januarja 1945 od Nemcev ubit. Sin Milan je bil sprejet v KP 1941 in meseca februarja 1943 po gestapu aretiran in poslan v taborišče Dachau, kjer je umrl tik pred osvoboditvijo. Te okolnosti so Jožetu narekovale umik v ilegalo. Tako Je tudi storil. Maja 1944 je bil imenovan za kmetijskega referenta za območje Planine in Sevnice in je to dolžnost opravljal vse do osvoboditve. S sabo je imel ženo Pavlo in mlajšega sina Edija, rojenega 1935, medtem ko je sin Vlado, rojen 1928 v tem času že opravljal posle mladinskega sekretarja za okrožje Celje. V partizanih je bila od spomladi 1944 tudi Slavkova žena Milka kot aktivistka, s sabo pa je imela komaj dobro leto staro hferko. Kdor gre danes mimo domačije Jožeta Godlerja ali se zglasi pri njem. lahko opazi, da pri svojih osmih križdh še kar z lahkoto opravlja nekatera dela na svojem posestvu. Ne more pa prikriti, da sta mu hram v čelah in vinograd pod njim prirasla k srcu, da se od njiju ne bi mogel ločiti. Družaben in gostoljuben, kot je, zelo rad povabi svoje prijatelje v hram na kozarček lin pove: »Tu sem s svojo družino in družino svojega sina preživel nekaj nad dve leti okupacije. Okupatorju se kljub preseljevanju ni posrečilo oropati me domače grude — bil sem na svojem.« Za njegovo 80-letnico mu soborci in prijatelji Selimo še vnaprej veliko zdravja ter vedrine, ki Je bila vedno zvesta spremljevalka Jožetovega življenja in čvrsta opora pri premagovanju življenjskih težav. JOŽE PRESKAR na po svojih močeh rešuje te probleme. Delovne organizacije so to v glavnem uredile za vse zaposlene člane Združenj borcev NOV. Precej kritičnih misli so prepovedala na konferenci o politiki socialnega zavarovanja do zdravljenja borcev v naravnih zdraviliščih. Menili so, da bi prav socialno zavarovanje moralo nameniti v prihodnje več sredstev za te potrebe, kajti občinski proračun je tako skromen, da tega ne zmore. člani Zveze borcev prizadevajo tudi posledice zaostrenega gospodarjenja, kot je na primer zmanjševanje števila zaposlenih. Bodočemu izvršnemu odboru so zaradi tega zaupali nalogo, da v okviru svojih pooblastil priporoča zaposlitev tistih otrok članov ZB NOV, ki še niso preskrbljeni. Nazadnje so na konferenci ocenili delo organizacije in posameznih članov pri seznanjanja mladine z zgodovino narodnoosvobodilne vojne in njenim pomenom. Ugot^ili so, da niso bili dovolj aktivni in da je ta skrb bolj ali manj prepuščena šolam, ki pa tudi vsega ne zmorejo. Zato so sklenili, da bodo v prihodnje učinkoviteje sodelovali z mladino in ji čimbolj nazorno posredovali tradicije NOB. Delovni program bodo pripravili skupaj s šo- lo. Prav bi bilo, če bd predpis o hoji po levi strani ceste ponovno objavili. J. S. Ko bo v šolah več prostora S postopnim usposabljanjem osnovnih šol za celodnevno bivanje otrok pod šolsko streho si pedagoški delavci obetajo napredek pri učnih uspehih in manj osipa pred dokončanjem osmega razreda. Trenutno ima varstvo šolarjev organizirano le osnovna špla v Brestanici, šolsko poslopje je bilo šele pred kratkim dograjeno in ima dovolj prostora za učence, ki želijo ostati v šoli tudi po končanem pouku. Zaposleni starši zlasti v mestu komaj čakajo, da Jim bo šola pomagala tisti čas, ko so zdoma- 21 zvez v četrtem razredu Po novi kategorizaciji je v krški občini nekaj nad 100 kilometrov cest četrtega reda. Zanje skrbi samostojna služba pri občinskem cestnem skladu. Komisija, ki je za skupščino pripravila predlog nove razdelitve cest, je upoštevala pripombe občanov in krajevnih organizacij, ozirala pa se je tudi na potrebe in dejanske razmere v cestnem omrežju. V četrti red je vnesla le ceste, ki so res pomembne za krajevni promet, ki povezujejo naselja med seboj ali več naselij z višje kategorizirano cesto. Za ceste, ki v odloku niso upoštevane, bodo morale skrbeti krajevne skupnosti. Letošnja pomlad prinaša sadjarjem na starovaških plantažah AGROKOMBINATA polne roke odgovornega dela. Dvanajst tisoč drevesc 30-hektarskega nasada jablan na pragu četrtega leta je treba razpreti. To delo ni lahko. Ne zahteva le izurjenosti, temveč tudi dokajšnjo mero previdnosti in potrpežljivosti. Lepi nastavek cvetnega brstja obeta letos 160.000 kilogramov prvorazrednih jabolk. — (Foto: inž. Mustar) A^STl IZ \ OBCm> Šmarčna: upirajo se čiščenju dimnikov »Prisiljeni bomo v spremstvu miličnikov o-pravljati ilaše delo, če ne bo šlo drugače. V šmarč-ni kot da so se zarotili: ko vsako drugo sredo v mesecu obiščemo ta kraj, je mnogo hiš zaklenjenih, čeprav ljudje vedo, da je čiščenje obvezno po občinskem odloku in zakonu,k nam je dejal dimnikarski mojster iz Sevnice. O dimnikarski službi smo že nekajkrat pisali, zato bi bil čas, da bi tudi ljudje v tem kraju spoznali, da čiščenje in kontrola dimnikov nista sama sebi namen, marveč to zahteva varnost pred požarom, čiščenju dimn’kov se upirajo tudi nekateri lastniki na Bregu, medtem ko je v drugih vaseh odpor že ponehal. Boštanj: prestavljena prireditev Iz objektivnih razlojfov je bil mladinski aktiv iz Bošta-nja prisiljen prestaviti mladinsko prireditev Pokaži, kaj znaš. Namesto 17. marca bo prireditev v nedeljo, 24. marca, vse drugo pa ostane nespremenjeno. Gostovanje ansambla »Berger« V gasilskem domu v Sevnici bo v nedeljo, 24. marca, nastopil ansambel »Berger« iz Celja, ki ga ljubitelji domače glasbe dobro poznajo. Prav te dni so ti celjski godci sklenili pogodbe za mnoga gostovanja v Avstriji. Z njimi bo v nedeljo pela tudi mlada pevka Malita Ovsenak. Studenec: dogovor o ribezu Pred kratkim je bilo na Studencu predavanje in posvetovanje o gojitvi ribeza. Agronom, predstavnik podjetja Slovenija-sadje iz Ljubljane, je okoli 20 pridelovalcem ribeza govoril o tej dragoceni rastlini. Opozoril je na zahtevne rastne razmere ribeza, ki zahteva najboljšo zemljo na nepozebnem območju, dobro gnojenje in skrbno nego. Menil j©, da je trenutno najboljša sorta Ro-senthal, ki so je treba še razširiti. Na posvetovanju je bil navzoč tudi inž. Slavko Špan iz Sevnice in se po predavanju s kmetovalci dogovoril, da bodo nasade ribeza še povečali. J. 2. Še letos hišno oštevilčenje Letos bo začela posebna komisija urejevati označitev hišnih številk in naselij po vsej občini. Kot je znano, je ponekod precejšnja zmešnjava, ki povzroča neprilike glede pošte in drugega. Komisijo bo vodil inž.Niko Zalokar. Proslava tabora bo prihodnje leto Pisali smo že o pripravah za proslavo st6letnice slovenskega tabora v Sevnici. Vendar je bilo kasneje potrjeno, da tabor ni bil leta 1968, marveč leta 1869, zato je bila proslava stoletnice prestavljena na prihodnje leto. Poseben odbor, ki ga bodo ustanovili, bo poskrbel, da bo slavje dobro pripravljeno. Topli obrok v METALNI Za ureditev jedilnice in kuhinje je večina delavcev pripravljenih prispevati od zaslužka že leta in leta so delavci v Krmelju želeli imeti topel obrok za malico, vendar niti rudnik niti Metalna nista imela na voljo v te namene dovolj denarja. Toda sindikalna podružnica ni mirovala, temveč je poskušala na drug način: razpisala je anketo in z njo ugotovila, da je nad 78 odst. delavcev pripravljenih dajati 2 odst. od 80-letnica Klenovškove Marije Pred kratkim je praznovala 80. rojstni dan Klenovškova Marija iz Zdol. Sorodniki in znanci so prihiteli od vsepovsod, da bi ji stisnili roko, se poveselili z njo in jo obdarovali. Marija Klenovšek se je rodila v številni družini. 2e od otroških let je poznala le delo. Bila je vedno vesela in vsa leta lep vzgled vsem vaščanom. Ko se je poročila, se je preselila na domačijo pod sedanjim domom Lisca. Tu je živela ob svojem možu in vso skrb in ljubezen posvečala otrokom iz revnejših družin. Po- čistih zaslužkov za gradnjo jedilnice in kuhinje. Jedilnica l?i bila v prostorih nekdanje žebljame; v prostorih garaže za osebne avtomobile pa bi uredili kuhinjo, ki bi imela zmogljivost 300 toplih obrokov na dan. Stroški teh del bi skupaj z opremo znašali 7,5 milijona starih dinarjev. Tak je načrt, ki ga nameravajo uresničiti. Hkrati je bilo v omenjeni anketi tudi vprašanje, če so delavci pripravljeni kaj prispevati, da bi uredili dodatne prostore pri proizvodni dvorani, kjer med drugim ni prostora za pleskanje. Veliko članov kolektiva so je obvezalo, da bo v ta namen prispevalo po pet prostovoljnih delovnih ur. Kot je predvideno, bodo vsa ta dela verjetno dokončana že letos v veliko zadovoljstvo zaposlenih v Metalni. B.D. »DOVOLJENJE, PROSIM!« Prejšnji teden je bila v Logu pri Sevnici postavljena »zaseda«, kjer so kontrolirali težo tovornjakov, ki so skupaj z mrazom dobro zdelali nekatere odseke lani asfaltirane ceste. »Prve dni smo ustavili precej tovornjakov, ki so imeli nad 6 ton osnega pritiska; največ jih je bilo iz južnih republik. Zadnje dni pa so taki prekrški vse bolj redki, saj, kot kaže, zveze med šoferji dobro delujejo,« nam je poročal delovodja Jože Izgoršek, ki je skupaj z miličnikom ustavljal vozila. — (Foto: Legan) PRED TRETJO SEJO OBČINSKE KONFERENCE ZK Ne le učiti, temveč tudi vzgajati Učni programi so preveč usmerjeni le v pridobivanje znanja V torek, 26. marca, bo v Sevnici tretja seja občinske konference Zveze komunistov, na kateri bodo obravnavali šolstvo, predvsem vzgojne probleme šol ter kulturno dejavnost. Danes teden se je sestal občinski komite ZK in ocenjeval pripravljeno gradivo. Naj navedemo nekaj misli. stala je dobra krušna mati številnim malčkom, kajti svojih otrok ni imela. V njenem domu je bilo vedno dovolj kruha za mala lačna usta. Še )?red vojno je Marija izgubila moža. Med vojno so k njej pogosto zahajali partizani, skrbela je, da jim je lahko pomagala, čeprav so ji sovražniki zagrozili, da ji bodo požgali domačijo. Svojo domačijo je Marija na stara leta izročila nečakinji. Kljub starosti še vedno rada sede za kolovrat in spretno suče nit, in še vedno rada seže po ročnem delu. Marija Klenovškova je praznovala svoj 80. rojstni dan. Se vedno je nasmejana, vesela in še vedno najde toplo besedo za vsakogar, ki jo obišče. Prijatelji in znanci ji ob tem visokem jubileju želijo še mnogo srečnih in zdravih let! ANGELA KNEZ 80-letnica Murnove mame Te dni je praznovala 80-letnico življenja Murnova mama z Mal-kovca. čestitk domačih in drugih ljudi Je bila zelo vesela. Ob tej priložnosti nam je pripovedovala svoje doživljaje iz minule vojne, v kateri so Malkovčani preživeli veliko bridkosti. Med drugim je spet povedala, kako je pred vojno hranila denar pri nekdanjem trži-škem župniku. Ko je hotela kupi-U svojima sinovoma novi obleki in šla po denar v župnišče, je dobila tam odgovor: »Pofarbajte otroke, saj ne potrebujejo oblek«. Denar sj je potem sposodila drugod in spravila skupaj le za najslabše, kar so takrat imeli v trgovini. Ob lepi partizanski pesmi smo se od vesele mame poslovili ter Ji zaželeli še mnogo srečnih let. Tudi v sevniški občini ugotavljajo, da so učni programi preveč natrpani s poučevanjem, za vzgojo, ki je prvobitnega pomena, pa zmanjkuje časa. Mladina, ki končuje osnovno šolo, ima premalo oblikovan odnos do družbene skupnosti in je pogosto nejasno usmerjena. Marsikaj bo potrebno še dopolniti, da se bo idejnost pouka izboljšala. Nujno bo načrtneje kadrovati in štipen- dirati, uvesti več vzgojne vsebine v šolske programe, imeti boljše stike z družinami in javnostjo, spodbudne j e nagrajevati v šolah ter stalno skrbeti za izboljševanje šolske mreže v občini. Marsikdaj pri vsem tem ni odločilen denar, marveč prizadevnost prosvetnih delavcev, medsebojni odnosi in osebna predanost. Pomembna stalna naloga, s katero je tudi povezana idejnost pouka, je dopolnilno izo- Pokušnja in ocenjevanje salam V nedeljo, 10. marca, je bila v gostilni Vrtovšek v Sevnici vsakoletna pokušnja domačih salam. Posebna petčlanska komisija Je letos ocenila osem vrst domačih salam. Upoštevala je predvsem njihov okus in obliko. Najbolje je bila ocenjena salama, ki je bila last Ivana Zakrajška iz Boštanj a, dnigonagrajena je bila salama Rudija Mlinariča, tretjo nagrado pa je dobila salama Toneta Kozmosa iz Sevnice. Potujoče knjižnice so še potrebne Po podatkih o branju knjig je Jugoslavija še vedno med zadnjimi v Evropi. Po naših krajih so nekdaj imele pomembno mesto potujoče knjižnice; obiskovale so ljudi, ki sicer ne bi mogli do knjig. V sevniški občini menijo, da bi bilo potrebno te knjižnice oživiti, saj* bi pomagale širiti knjigo in branje. NOVICE IZ ŠENTJANŽA ■ 1'KU‘RAVUAJO »CVETJE V JESENI«. Dramska skupina te dni pridno pripravlja igro Cvetje v Jeseni. Pri učenju so težave predvsem zaradi slabe in mrzle dvorane. Z igro nameravajo nastopiti tudi v sosednjih krajih. ■ KONČNO LEPŠA TRGOVINA. Sedanja poslovalnica kmetijskega kombinata »Zasavje« Je bila doslej v neprimernih prostorih. Zdaj »o Jih vendarle načeli urejati, kupci pa si razen tega želijo takš- SlENIŠKI H VESTNIK L . ne izbire blaga in izdelkov, ki Jih kmečki ljudje potrebujejo. ■ OBNOVA HMELJEV11I NASADOV. Lepo vreme je zelo ugodno tudi za obnovo hmoljevlh nasadov in drugo delo v hmeljiščih, zato je kombinat s temi deli močno pohitel. Tudi kmetovalci so opravili že mnogo spomladanskih del v vinogradih in na njivah. ■ ZAHVALA ZA LEP PRAZNIK. Društvo prijateljev mladine je skupaj s krajevno organizacijo SZDL pripravilo lepo proslavo 8. marca s pomočjo občinske konference SZDL, pa tudi obdaritev starih in bolnih žena. Zahvala vsem, ki so k temu kaj prispevali! ■ VELIKO KOLNIH /A GRIPO. Letošnja zima in pomlad sta prinesli tudi veliko obolenj gripe, predvsem pri starejših ljudeh, veliko mladih pa Je zbolelo za nalezljivo zlatenico. bp Pokušnja salam Je postala v Sevnici že prava prireditev. Pred leti se Je manjša skupina moških dogovorila, da se bodo vsako leto 10. marca popoldan, na dan 40-ih mučenikov, zbrali v tej gostilni. Da bo praznik čim lepši, bodo odslej nosili s seboj domačo salamo in jo ocenjevali, kdo ima boljšo. Poskušnja salam Je bila zdaj že več let. krog tistih, ki Jih radi jedo, In tistih, ki jih prinašajo, pa se vsako leto širi. Prav bi bilo, če bi se prihodnjega tekmovanja udeležili tudi okoliški kmetje, zlasti tisti, ki so znani kot dobri izdelovalci salam. Ta zanimiva pokušnja pa bi se nedvomno že v naslednjih lotih lahko razvila v pomembno tradicionalno prireditev, ki bo pripomogla tudi k razvoju sevniškega terizma. M. G. Gradbincem se mudi Cele dneve je mogoče videti delavce trboveljskega gradbenega podjetja »Zasavje« na gradbišču nove trgovske hiše v Sevnici, katere prvi del mora biti dokončan do srede maja. S celjskim podjetjem Merksom pa ima izvajalec del pogodbo, da mora biti Merk-sov del zgotovljen do 1. junija. Pogodbene kazni so ostre, zato se splača pohiteti. Nevarna cesta* proti Trebnjemu Cesta iz Sevnice proti Tržišču in Trebnjemu ima vse bolj živuhen promot, na ovinkih pa je tako ozka, da je stalno nevarnost nesreče. Tovornjaki ali avtobusi se komaj srečujejo, zato bi bilo potrebno čimprej vsaj najhujše ovinke omiliti, ob cesti pa urediti več mest, kjer bi se težja vozila lahko srečavala. S. S. braževanje prosvetnih delavcev. V občini je trenutno še 40 prosvetnih delavcev, ki poučujejo predmetni pouk in bodo morali v 5 letih pridobiti zahtevano izobi-azbo. Konferenca bo obravnavala tudi materialne razmere šol. Čeravno je republiška skupščina sprejela priporočilo, po katerem naj bi šolstvo dobilo vsaj 8 odstotkov več kot lani, je v občini trenutno še nejasno, kako bo s tem. V osnutku občinskega proračuna je za šolstvo namenjenih okoli 130 milijonov, predračun temeljne izobraževalne skupnosti pa znaša 399 milijonov ali 27 odstotkov več kot lani. Razliko naj bi pokrivala republiška izobraževalna skupnost, ki bo pomagala vsem tistim, ki imajo ceno pedagoške ure pod minimumom. Glede. kulturne dejavnosti je potrebno posebej poudarita, da smo spoznali, da denar vendarle ni odločilnega pomena. Manjka usposobljenih, predanih ljudi, ki bi vodili amatersko kulturno dejavnost. Kako take ljudi dobiti, spodbuditi k delu, kako jim dati družbeno priznanje, naj bi prispevala odgovore tudi torkova konferenca. Z nogavicami bo imel lep čas mir Kot menijo na milici v Sevnici, s pomočjo prstnih odtisov po vsej verjetnosti ne bo mogoče ugotoviti, kdo je v noči od pustnega torka do pepelnične srede vlomil v prodajalno Borovo. Ta vlomna tatvina je zanimiva zlasti po tem, da so nepridiprava od vsega najbolj mikale nogavice, čeprav je imel v prodajalni na voljo tudi daleč več vredne predmete. »Za nekaj časa sem preskrbljen,« si je verjetno mislil, ko je iz prodajalne odnesel 150 parov nogavic v vrednosti okoli 80.000 starih dinarjev. Izlet loških strelcev v Rečici 12 članov strelske družine iz Loke je pred kratkim obiskalo strelce v Rečici pri Laškem. Tam so si najprej ogledali sodobno strelišče, ki nosi ime Dušana Poženela, rudarja in padlega partizana. To strelišče so si rečiški strelci naredili sami, le gradivo je prispeval rudnik. Strelišče ima 5 mest za streljanje z malokalibrsko puško in pištolo, v kleti pa je še strelišče za zračno puško. Re-čičani so dobri strelci, saj imajo že 12 različnih priznanj, ki so jih pridobili na raznih tekmovanjih. Tokrat so se z loškimi strelci pomerili le v streljanju s pištolo, pri kateri je potrebne veliko va.;<3. Po tekmovanju je bilo sklenjeno, da bodo loški strelci kmalu spet obiskali Rečičane. S. Sk Vinku Prelogarju v spomin! Krmelj: prvi nastop iz glasbenega oddelka Na letošnji proslavi dneva žena, katere se je udeležilo zelo veliko ljudi, so prvič nastopili tudi učenci glasbenega oddelka iz Krmelja. Čeprav Je minilo šele r alo časa, odkar je bil ta oddelek ustanovljen, so pionirji in pionirke pokazali že lepo znanjo, ki so ga udeleženci proslave toplo pozdravili. V najlepši moški dobi, komaj 46 let star, si se moral posloviti od nas. Zavratna bolezen je strla tudi Tvoje močno telo, ki je vse svoj® sile dalo zemlji, kiateri si bil dober in umen gospodar. Toda kljub težkemu, napornemu kmečkemu delu si vedno našel čas za delo v rajnih organizacijah: bil si občinski, zadružni odbornik, odbornik SZDL, posebno pa si bil predan gasilstvu. Zaupan® naloge si opravljal vestno i-11 v zadovoljstvo vseh, ki so Te izbrali. Krasile so te nadvse lel>e človečke vvline: odkritosrčnost, preprostost in skromnost, ki jih dunes v tem razburkanem svetu tolikanj pogrešamo. Tvoja zadnja pot je pokazala, kako si bil priljubljen- V naših srcih pa bo ostal trajen spomin nate, ki si b» zvest in predan sin naše domovine! Vsem, ki so z njegovo izgubo prizadeti, naše globoko sožalje. „ D. B. Sklad z enoletno zamudo V maju ima ObSS v načrtu ustanovitev sklada za štipendiranje otrok revnejših staršev Prihodnji mesec bo v Trebnjem dograjen še en stanovanjski blok. (Foto: Legan) Najprej stavbe, pozneje stanovanja Tako je bilo sklenjeno na letošnji skupščini stanovalcev »Drugod tarnajo zaradi dremanja hdšniih svatov, pri nas pa smo z delom nekaterih prav zadovoljni. Dobro delajo predvsem na Mimi, v Slovenski vasi in Trebnjem. Od ekonomske stanarine dobijo 4 odst., s tem pa se v novejših stavbah že da nekaj narediti,« meni o hišnih svetih direktor Stanovanjskega podjetja Trebnje Ivan Longar. S 50 lani pridobljenimi novimi stanovanji ima trebanjsko stanovanjsko podjetje trenutno v upravljanju 406 stanovanj, ki so vredna poldrugo milijardo starih dinarjev. Ko je pred kratkim sfcuščina stanovalcev obravnavala zaključni račun podjetja, je bilo sklenjeno, da je najprej potrebno popraviti fasade, strehe, žlebove in dimnike stanovanjskih hiš, šele kasneje pa bodo na vrsti stanovanja. Nadrobneje bo stvari določni še delavski svet podjetja. Kot predvidevajo, bo letos porabljeno za investicijsko vzdrževanje 15 milijonov S din, predvsem za ureditev stavbe krajevnega urada na Mimi, za preureditev dela hiše v trgovino v Dobrniču ter za obnovo dela strehe trebanjskega gradu. V dogovoru z zastopniki Zavoda za spomeniško varstvo je bilo dogovorjeno, da bosta za popravilo te strehe prispevala pol podjetje, pol pa zavod. Za tekoče vzdrževanje bo skupno namenjenih dobrih 7 milijonov starih dinarjev. Ker morajo stanovale’ čedalje več prispevati k ekonomski stanarini, jih prav gotovo zanima, kolikšni so stroški režije stanovanjskega podjetja. Lani je šlo zanjo manj od 11 in pol odstotka, kar ni veliko. Z večanjem števila stanovanj, s katerimi podjetje upravlja, se bodo režijski stroški še zmanjševali. Prav ta čas ugotavljajo, koliko stanovanj bi v občini še potrebovali, ker je gradbeno podjetje Pionir iz Novega mesta pripravljeno zgraditi za trg še en stanovanjski blok. še lanskega maja je bilo na razširjeni seji občinskega sindikalnega sveta sklenjeno, da bodo preučene vse možnosti za ustanovitev občinskega sklada za štipendiranje nadarjenih dijakov in študentov. Skoraj se je že zasukalo leto, vendar zamisel ni bila uresničena. če pogledamo podatke iz dveh največjih podjetij občine: Tovarne šivalnih strojev in DANE, ugotovimo, da sicer štipendirata 21 ljudi, vendar se v TŠS povečani šolajo že zaposleni člani tega kolektiva. Vsa druga podjetja pa ne šolajo omembe vrednega števila ljudi: Kemooprema tri, KZ Trebnje enega itd. S štipendiranjem v družbenih službah je bolje, kar velja predvsem za šolstvo. Kvalifikacijska struktura zaposlenih je v gospodarskih organizacijah trebanjske občine tako slaba, da je tudi ta peščica štipendistov bistveno ne more izboljšati. Kljub večkratnim pozivom mnoga podjetja stanja niso izboljšala, značilen pa je še vedno strah pred šolanimi ljudmi. Potrebno bo še mnogo prizadevanja, da se bodo razmere izboljšale. Občinski sklad bi lahko delno omilil stanje in pomagal k povečanju števila šolanih strokovnjakov v podjetjih, predvsem zato, ker bi šolal domače ljudi, ki se ne bi pomišljali vrniti se v občino. Njegova vloga bi bila tem pomembnejša, čim več razumevanja bi imel sklad pri tistih, ki bi vanj prispevali. Odveč pa so besede o pomenu, ki bi ga imel sklad za tiste nadarjene otroke, ki zaradi pomanjkanja zdaj ne morejo nadaljevati šolanja. M. L. Strelci sprejeli načrt tekmovanj 13. marca je bil kljub slabi udeležbi občni zbor trebanjske strelske družine, ki nosi ime narodnega heroja Franca Kreseta — Cobana. Ob tej priložnosti so razen poročila o dosedanjem delu sprejeli načrt letošnjih tekmovanj in sklenili organizirati srečanja strelcev ob večini letošnjih praznikov. Družina mora letos urediti tudi lastništvo zemlje, na kateri je lani dobila novo strelišče, je bil eden od sklepov zbora. Prvič: veliko radovednežev S prvega Gregorjevega sejma na Veseli gori Jutri spet predavanje prof. Letiniča Jutri, 22. marca, bo ob 18.45 v sejni sobi občinske skupščine na povabilo trebanjskega turističnega društva spet govoril o lepotah naše domovine prof. Šime Letinič iz Ljubljane. Petkovo predavanje bo imelo naslov: Lepote naše domovine od Gorenjske do Dolenjske. Kdor je že kdaj imel priložnost poslušati njegovo šaljivo besedo in gledati njegove barvne diapozitive, mora pritrditi, da je predavanje škoda zamuditi. Predvsem ga je potrebno priporočiti mladini. Z OBČNEGA ZBORA OBČINSKE GASILSKE ZVEZE 17. MARCA „Veliko pričakujemo od kongresa" Dajatve od opreme niso izraz družbenega priznanja gasilstvu »štirinajst milijard dinarjev škode zaradi požarov v Sloveniji samo v letu 1967 je kruto svarilo, da je treba ukreniti vse, da gasilstvo ne bo zamiralo, da bo čimbolj sodobno opremljeno, da bo družba 2 olajšavami podpirala prizadevanja društev,« je med drugim dejal v poročilu predsednik občinske gasilske zveze Pavle Japelj. — Toplo so bile pozdravljene tudi besede podpredsednika republiške gasilske zveze prof. Božiča iz Ljubljane. in oteževalo delo prostovoljnih društev. Iz trebanjske gasilske zveze se bodo kongresa udeležili predsednik zveze Pavle Japelj, poveljnik Franjo Bulc in Matija Sila. Prejšnji teden je krajevna skupnost skupaj s turističnim društvom iz Šentruperta po dveletnem premoru prvič priredila živinski sejem na Veseli gori. Ograjeni prostor za živino je zdaj nekoliko prestavljen na skrajni vzhodni del griča, ker je tako zahtevala tudi turistična ureditev tega lepega kraja. Gregorjev sejem je bil živ, vendar je bilo med obiskovalci veliko radovednežev, ki niso nameravali kupovati, marveč so samo opazovali. Zanimivo je, da so rejci prignali konje celo iz Hrvatske, pa tudi prašičkov ni manjkalo, čeprav sejem ni bil njim namenjen. Sejem bo tudi v aprilu. Na Veseli gori šemtruperško Turistično društvo urejuje grad pod cerkvijo, za kate- rega bo prispevalo tudi društvo upokojencev iz Ljubljane. Za sejem so bila tam že na voljo domača kapljica in jedila, v prihodnje pa bo grajska klet dopolnila lepo turistično Veselo goro. A. K. Še en plemenjak na Luži Sklad za reprodukcijo živine, ki dela v sklopu kmetijske zadruge, je pred nekaj dnevi kupil mladega plemenskega žrebca in ga zaupal rejcu Janezu Majdetu z Luže pri Knežji vasi. Majde ima že enega starejšega žrebca, ki je bil doslej edini plemenjak v vsej občini. Zadnje čase se je povečalo zanimanje za rejo konj, ki jih je mogoče do bro prodati tudi v druge dežele. Namera, da bi gasilcem od-^fcli pomemben vir dohodka 4 odstotke od zavarovalnih Premij — je upravičeno razkrila kri. Na bližnjem zasedanju zvezne skupščine je na dnevnem redu že 9. osnutek j*°vega zakona o gasilstvu, ker obstajajo različna mnenja, na kakšen način pomadi tej pomembni dejavnosti. Y trebanjski občini znaša denar od zavarovalnih premij sk°raj polovico celotnega gajskega sklada. Nič manj ogorčenja ni za-adi carin in prometnega dav-,a> ki ga morajo gasilci pla-0evati pri nakupu gasilske STARI NAČRTI SE VENDARLE URESNIČUJEJO Sodelovanje z dansko tvrdko NIRO Trebanjska KEMOOPREMA si od tega obeta velike koristi Jutri za pokal maršala Tita Jutri, 22. marca, bo ob 17.30 v prostorih delavske univerze v Trebnjem občinsko ekipno šahovsko prvenstvo za pokal maršala Tita. Ekipe sestavljajo po 4 člani, za katere pa ni nujno, da so iz ene sindikalne podružnice. Zmagovalna ekipa, ki jo bodo lahko okrepili še drugi igralci, bo sodelovala na dolenjskem tekmovanju za ta pokal. Petkovo tekmovanje prireja občinski sindikalni svet. Drago Košmrlj o sestanku v Budimpešti Drago Košmrlj, urednik zunanjepolitične redakcije RTV Ljubljana, je v četrtek, 14. marca, na povabilo občinskega sindikalnega sveta predaval v Trebnjem o sestanku komunističnih partij v Budimpešti in o sedanjih političnih dogodkih na Češkoslovaškem in Poljskem. Kot eden izmed 10 jugoslovanskih novinarjev, ki so prisostvovaJi budimpeštanskemu sestanku, je povedal poslušalcem vrsto nadrobnosti, zanimivih ugotovitev iz razgovorov s člani delegacij, posebej pa je osvetlil bistvo sedanje romunske poOitike, ki se zavzema za večjo samostojnost komunističnih partij. O pobegu češkoslovaškega generala Sejna ter o demonstracijah na Poljskem je poslušalce seznanil z bistvom in ozadjem teh dogodkov, za katere je med ljudmi veliko zanimanja. Lani je devetkrat gorelo Na območju trebanjske Jbčine je bilo lani 9 po /ar°,v, kar Je nekaj več *** leta 196(5. Trije požari bili v družbenem sek-lastništva, 6 pa v ^sebnem. V prvem je hi-° Škode aa nekaj nad mi-starih dinarjev, v ^rugem pa dobre štiri mi-ijtone. Pri gašenju j« so jtelovalo 84 gasilcev. Ne-^jkrat so gasilci pomajci gasiti tudi požar na avtomobilski cesti. opreme. »Kot prostovoljci se brez plačila trudimo za naše skupno dobro, od naprošene-ga denarja pa moramo še polniti državno blagajno,« je nazorno zadel bistvo stvari delegat iz Dobrniča. Večina od 26 gasilskih društev, ki imajo 804 člane, je lani zgledno gospodarila. Največ težav je zaradi slabe opremljenosti, ker je potrebno plačevati družbene dajatve. Zadnja leta pa se vlečejo Še naslednji problemi gasilstva: manjka mladine, po- iskati je potrebno cenejši način izobraževanja gasilskih častnikov in podčastnikov, vključiti v gasilske vrste več šolanih ljudi, izboljšati preventivo v podjetjih, poostriti inšpekcijo ter bolj kaznovati malomarnost, ki je kriva mnogih nesreč. Tudi na trebanjskem občnem zboru se je pokazalo, da od letošnjega gasilskega kongresa, ki bo 10. in 11. maja v Kranju, zelo veliko pričar kujejo. Na tem kongresu bodo poskušali urediti vse tisto, kar se je nabiralo dolga leta Verjetno že v maju bo podjetje podpisalo po godbo o sodelovanju z ugledno dansko tvrdko NIRO, ki ima skoraj polstoletno tradicijo v izdelovanju opreme za živilsko in kemično industrjo. Prek KE-MOOPREME si Danci želijo utirati pot tudi na vzhodnoevropska tržišča. Druga novost trebanjskega podjetja je izdelovanje industrijskih naprav iz titana in njegovih zlitin, kar bodo dobivali iz tujine, brž ko bodo urejene uvozne formalnosti. Oglašujte v »L! Za petino nižje cene, boljša kakovost izdelkov, izpolnjevanje dobavnih rokov, boljša organizacija dela, izboljšan notranji transport ter večja delovna disciplina so pripomogli, da se Je to podjetje opomoglo od neusmiljenih udarcev prvih mesecev po u-vedbi gospodarske reforme. Razgovori o sodelovanju v jugoslovanskem združenju vojne industrije pa napovedujejo podjetju še hitrejši napredek. Danes ni treba biti sram predstavnikov podjetja, ko povprašate o lanskem poslovnem letu. Vrednost proizvodnje Je dosegla 425 milijo nov S din ali skoraj še enkrat toliko kot leto dni prej, skladi so dosegli lani 33 milijonov, pokrita je izguba iz prejšnjih let, vse to z Istim številom delavcev, ki delajo v dveh še nepopolnih izmenah. »Vsak dan bolj čutimo, da brez kvalificiranih ljudi ne bomo mogli napredovati. Za kvalificirane delavce smo že poskrbeli; nekdaj jih je bilo 8, zdaj pa jih je že 26 od skupno nekaj čez 60 zaposlenih. Vsako leto damo 10 do 12 učencev v vajensko šolo. Za sprejem na delo v naše podjetje velja pravilo: brez kvalifikacije nikogar v službo! Poiskati pa bomo morali tudi visoko strokovni kader, saj se vse težje zadovoljujemo z zunanjimi sodelavci,« pravi direktor podjetja Ivan Gole. Proizvodna dvorana Je že mesece ln mesece polna cistern za gorivo, ki so postale pomemben izdelek, ki ga delajo med drugim tudi na zalogo. Lotijo se tudi dru- gih del in negodujejo zaradi pomanjkanja nekaterih vrst materiala, odkar je uveden nov režim v zunanjetrgovinskem poslovanju. Z nizko ceno ter solidnimi izdelki si je podjetje pridobilo kupce daleč naokoli. Cisterne in drugi izdelki- polepljeni z reklamnimi napisi, ki ki so se že dobro obrestovali, nosijo glas o KEMOOPREMI skoraj po vsej Jugoslaviji. M. L. Dobrnič: razgovor o proslavi Prejšnji teden so se v Dobrniču sestali odbor krajevne organizacije SZDL, svet krajevne skupnosti in zastopniki občine ter se dogovarjali o pripravah za proslavo 25-letnice prvega kongresa AF2, ki bo v tem kraju v letošnjem oktobru. LETOS JURČIČEVEGA DESETEGA BRATA. Kultumo-umetniško društvo iz Velike Loke, ki mu zdaj predseduje Tone Zibert, je sklenilo na nedavnem občnem zboru letos postaviti na oder Jurčičevega Desetega brata. Igro bo pripravil prizadevni amaterski odrski delavec Ludvik Bizjak iz Mrzle Luže (na sliki). Na zboru so tudi sklenili, da bodo skupno obiskali prvo predstavo Divjega lovca v Kostanjevici, za kar so si že zagotovili sedeže. TMJSKE»YICE Tomšičevo le asfaltirali V ponedeljek so v Kočevju začeli asfaltirati Tomšičevo cesto. Dela, ki jih izvaja podjetje Slovenija oeste, bodo predvidoma končana še ta teden. Precejšen del Tomšičeve bo potekal po povsem novi trasi. Denar za asfaltiranje bodo prispevale gospodarske organizacije in občinska skupščina. O asfaltiranju te ceste so v Kočevju razpravljali več let, vendar doslej niso nikoli zbrali dovolj denarja, čeprav je bila ta cesta že popolnoma uničena in le težko prevozna. Usklađeni predpisi Služba pravne pomoči pri občinskem sindikalnem svetu Kočevje obravnava največ sporov s področja kršitve delovne, socialne in druge zakonodaje. Delovnih sporov je največ zaradi pomanjkljivih samoupravnih aktov delovnih organizacij, saj se dajo ti predpisi pogosto različno tolmačiti. Občinski sindikalni svet je zato opozoril vodstva delovnih organizacij in sindikalnih podružnic, naj notranje predpise uskladijo in odpravijo pomanjkljivosti. Rožna ali Blatna ulica? O asfaltiranju Rožne ulice v Kočevju razpravljajo že vrsto let. Najprej ni prišla na vrsto, ker ni bilo urejeno vodovodno omrežje, zdaj pa je ovira neurejena kanalizacija. Prebivalci že ugibajo, kakšen izgovor bodo pristojni našli potem, ko bo kanalizacija urejena. Seveda so po toliko letih že precej obupali. Zdaj prosijo le še, naj bi njihovo ulico, ki je blatna in skoraj neprehodna, krajevna skupnost vsaj redno vzdrževala, se pravi nasipa-vala gramoz. Steklo na pločniku 18. marca je ob 0.30 Darko Žnidaršič iz Kočevja, star znanec milice in sodišča, razbil dve šipi pri prodajalni mesa na Ljubljanski cesti ter na sosednji pekami in slaščičarni. Miličniki so obe prodajalni zavarovali, dokler nista za zavarovanje poskrbela vodji obeh obratov. Menda je Žnidaršič, po istfavi nekaterih prič, sam dejal, da je razbil šipi zato, ker ba rad spet v zapor. Mopedist ju je podrl 15. marca je ob 20.15 mopedist Ahmid Travljanin iz Mahovnika podrl pri bencinski črpalki v Kočevju Rajka Ojstriča in Anico Švab iz Kočevja. Oba sta iskala pomoč v zdravstvenem domu, Švabova celo z zlomljeno roko. Cesta na tem delu ni primemo osvetljena. Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene: krompir sveže zelje kislo zelje kisla repa fižol v zrnju čebula česen solata korenje peteršilj ohrovt ovetača jabolka hruške pomaranče limone banane ribe jajca (cena za kos) 0,36 in 0,47 0,68 Kočevje Ribnica 0,89 1 3.16 2,70 3.16 3 1,96 2 3.40—5,17 — 2,50 2,60 14 14 8.20 7,70 1,95 2,20 5,10 5,60 4 — 3,46 3,50 1.40—3,53 1,50—3,70 5,60 — (Italija) 4.20 4,60 4,85 4,90 7,40 7,50 (Ekvador) 8,55 — Delavski svet LIK o novi žagi Nova žaga bo veljala skoraj 5 milijonov Ndin — Stara je pogorela — Kolektiv ima še nekatere druge težave Na zadnji seji delavskega sveta podjetja Lesna industrija, Kočevje, so razpravljali predvsem o programu za izgradnjo nove žage. Razen tega so odločali o ukinitvi nekaterih delovnih mest in odpustu 32 delavcev, o vlogah in pritožbah ter drugem. Pri samopostrežni trgovini v Kočevju je domače gradbeno podjetje »Zidar« začelo graditi 36-stanovanjski blok (Foto: Primc) Predračunska vrednost za izgradnjo nove žage je že Nesklepčna konferenca Občinske konference Zveze mladine Kočevje, ki je bila sklicana za soboto, 9. marca, ni bilo. Od 84 vabljenih delegatov jih je prišla na konferenco namreč le dobra tretjina, sklepčna pa bi bila ob ' dvotretjinski udeležbi. Kljub temu so prisotni kar dive uri razpravljali o nekaterih mladinskih zadevah. Med drugim so ugotovili, da je sedanje vodstvo malo delalo, da konferenca tehnično ni bila dobro pripravljena (zato ni bilo zadostne udeležbe), da je v poročilu preveč fraz in premalo konkretnega o delu kočevske mladine, da so na predlogu kandidatne liste za novi komite nekateri mladinci, ki tega ne zaslužijo, in drugo. znana — znaša 4.75 milijona Ndin. Gradnja bo financirana iz lastnih virov, kreditov kočevskih gospodarskih organizacij, Kreditne banke in iz skupnih rezerv gospodarski organizacij republike. Kolektiv Lesne industrije se je odločil za izgradnjo nove žage zato, ker je ekonomski račun pokazal da podjetje brez žage nima bodočnosti in da bi poslovalo z izgubo. Na seji so bili člani delavskega sveta seznanjeni še podrobneje, kako poteka iz- Pokopali so Martina Hočevarja Vsak zaposleni ustvaril za desetino več Manj zaposlenih je naredilo več — Spet si je družba odrezala pri delovnih organizacijah nekoliko več — Zelo različni gospodarski rezultati posameznih panog in še različnejši znotraj njih Dokončna angaliza gospodarjenja v kočevski občini za lani v primerjavi s predlanskim letom je pokazala, da je lani dosežen za 10 odstotkov večji celotni dohodek, za 4 odstotke večji neto produkt, za 2 odstotka višji dohodek za razdelitev, za 7 odstotkov višji kosmati osebni dohodki, za 20 odstotkov več denarja za stanovanjsko izgradnjo, za 17 odstotkov nižji ostali skladi, vse pri za en odstotek manjšem številu zaposlenih. Zanimiva podatka sta še, da se je delitev netoprodukta med delovnimi organizacijami in družbo spremenila za 1 odstotek v škodo delovnih organizacij in da se je delitveno razmerje ostanka dohodka spremenilo za 4 odstotke v korist osebnih dohodkov in na škodo skladov. Zanimivo je tudi, da je lani en zaposleni ustvaril za 10 odstotkov višji celotni dohodek in za 8 odstotkov višji netoprodukt kot leto prej. Posamezne gospodarske panoge so zelo različno zaključile preteklo poslovno leto. če primerjamo samo ustvarjeni netoprodukt, ki je najbolj zanimiv (podobno pa je tudi pri ostalih pokazoval-cih), je najbolj porastel v obrti (za 42 odstotka), gradbeništvu (15), trgovini in gostinstvu ter komunali, medtem ko je v najmočnejših gospodarskih panogah, industriji in kmetijstvu, ostal isti, v prometu pa je celo padel za 3 odstotke. še večja nesorazmerja pa opažamo, če primerjamo posamezna podjeja znotraj gospodarskih panog. Tako je znotraj industrije ustvarila največji porast netoprodukta delovna organizacija, ki je dosegla za 25 odstotkov večjega, naj slabše pa je prišla skozi tista, ki je ustvarila za 19 odstotkov manjšega. Podobno je tudi znotraj obrti, kjer so sicer ustvarile vse delovne organizacije večji netoprodukt kot prej, vendar je med njimi zelo velik razpon, od plus 7 pa do plus 110 odstotkov. Preteklo nedeljo so v Kočevju pokopali Martina Hočevarja, ki je bil rojen pred 76 leti v Beli cerkvi na Dolenjskem. V Kočevje se je priselil 1920 in se zaposlil v rudriiku rjavega premoga. Vedno je delal v naprednih delavskih organizacijah in sodeloval pri štrajkih, zato je bil celo odpuščen in 18 mesecev brez dela. V rudniški jami ga je dvakrat zasulo. Med NOB je bil terenski delavec in član OF. Tudi otroke je vzgojil v naprednem duhu: tako je bil sin Lojze v partizanih, Stanko je bil med vojno zaradi političnega dela zaprt, najmlajša hčerka pa je delala v mladinskih organizacijah. Pokojni Martin Hočevar je bil leta 1948 kot 100-odstotni invalid upokojen, vendar se je še naprej udejstvoval v družbenem življenju, dokler ja ni prezgodnja smrt iztrgala iz naših vrst. delava investicijskega programa za gradnjo žage, kako napredujejo dela pri tehnološke delu programa, o razgovorih z inozemskim dobaviteljem opreme in o možnostih za začetek gradnje. Delavski svet je že pooblastil posamezne vodilne člane kolektiva za podpisovanje kreditnih in ostalih pogodb z izdelovalci ter dobavitelji opreme. Umrla je Remihova mama 12. marca je šalki vasi pri Kočevju umrla Remihova mama, nosilka odlikovanj: partizanske zvezde II. stopnje, ordena bratstva in enotnosti II. stopnje in ordena zaslug za narod II. stopnje. Bila je mati narodnega heroja Dušana Remiha, ki je padel kot komandant bataljona Bračičeve brigade julija 1944 na Pohorju. Leta 1942 sta padla v partizanih njena sinova Ivan in Martin, moža pa so ji isto leto ustrelili Italijani kot talca. Njen sin Martin je nosilec spomenice 1941, v NOB pa je sodelovala še hčerka Dragica. Pokojna Remihova mati je rodila 11 otrok. Dva sta ji kmalu umrla. Med drugim je delala na Rudniku, v tekstilni tovarni Horak v Kočevju, kjer je sodelovala skupaj s sinom Martinom in hčerko Dragico v štrajku. Oba otroka sta bila zato odpuščena z dela, ona pa je morala podvojiti napore, da je s svojim zaslužkom in skromno moževo pokojnino preživljala otroke. Težko je bilo življenje Remihove mame in velike so bile njene žrtve za lepšo prihodnost našega naroda, za socializem. Večna slava njenemu spominu! Prvič le s svojim denarjem V občinski proračun letos prvič ne bo pritekel republiški denar, »pritekle« pa so nove obveznosti - Največ težav bo s financiranjem šolstva - Veliko vprašanje, če bodo osebni dohodki porasli za 8 odstotkov DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ OSKRBA GOSPODINJSTEV Z VODO bi morala biti bolje organizarana, posebno če pride do raznih prekinitev. Potrošniki razumejo, da so možne okvare in da so nujna hitra popravila, vendar bi morali o zapori vode stranke vedno obvestiti, če že ni mogoče vseh gospodarstev, bi morali vsaj strojnice centralnih ogrevanj stanovanjskih in drugih zdradb. Tu bi lahko nastale zaradi nenadnega izpada vode ogromne okvare. Kdo bi nosil odgovornost in kril stroške za tako škodo? Vprašanje je tudi. če je res treba zaradi enega popravila odklopiti vodo precejšnjemu delu mesta. ■ ■ ■ NIHANJE NAPETOSTI ELEKTRIČNEGA TOKA povzroča potrošnikom veliko škodo. Žarnice so res slabe, vendar pa tudi nihanje napetosti povzroča, da žarnice prehitro pregorevajo — nekaterim jih pregori celo do 10 in več na teden. Potrošniki se pritožujejo tudi zaradi slabe organizacije pobiranja tokovine. Plačujemo jo za večje obdobje nazaj, in tako nikoli ne veš, kdaj bo prišel v hišo inkasant in te poterjal za večjo vsoto. Novi, »elektronski« način pobiranja tokovine torej potrošnikom še ni pokazal svojih prednosti. ■ ■ ■ NAD 2500 NAGELJ-CKOV in precej drugega cvetja je bilo samo v Kočevju prodanega za dan žena. Cvetličarna bi nagelj-čkov prodala še več, a jih je zmanjkalo. Imeli smo tudi uspelo centralno predstavo; v gostinskih obratih pa se kar niso mogle zvrstditi rezervacije za večje in manjše pogostitve žena. Tako smo proslavljali dan žena kar ves teden. Nekateri so proslavljali kar v podjetjih. ■ ■ ■ ZAL TUDI LETOS NI BILO NOBENEGA CVETJA za dan žena pred spomenikom žrtev, čeprav je v vojni žrtvovalo življenje tudi precej žena. Pred spomenikom je bilo prazno, čeprav so nosili mimo njega naročja nageljnov in drugega cvetja. Smo res tako hitro pozabili na žene, ki so toliko žrtvovale za žensko enakopravnost. ali pa smo se že navadili na take spodrsljaje? ■ ■ ■ PONOVIL SE JE ŽE TRETJI VLOM v garderobe na športnem stadionu. Tokrat so zmanjkale nogometne žoge, pa tudi sicer je škoda kar precejšnja, ker so vlomilci razbili nova vrata. Upamo, da bodo pobaline odkrili in njihova imena sporočili javnosti. Ta objestnost presega že vse meje! Vprašanje je tudi, zakaj se lahko pobalini potikajo pozno ponoči po mestu? MRH KOMAJ JE BILO ODSTRANJENO eno leglo nesnage, že smo dobili drugo — za novimi blokj v Podgorski ulici. Za objekti odmetujejo vse mogoče odpadke. Dobro bi bilo, da bi posegla vmes sanitarna inšpekcija in stanovalce primerno podučila o osnovnih načelih, ki veljajo v kulturni družbi. Občinska skupščina Kočevje je dobila predlanskim za svoj proračun še 140 milijonov Sdin dopolnilnih sredstev iz republiških virov, lani le še 10 milijonov Sdin, letos pa nič. Tako si bo občinska skupščina prvič morala za vse svoje proračunske izdatke sama oskrbeti denar. V prejšnjih letih je občinska skupščina kljub dopolnilni udeležbi republike težko uspešno zaključila proračunsko leto, saj je neredko celo večkrat v enem letu sprejela rebalans proračuna. Letos je občina spet dobila nove naloge in obveznosti na području pravosodja, milice in narodne obrambe — denarja pa hkrati s pristojnostmi ne. Iz celotnega občinskega proračuna bo šlo polovico denarja za finansiranje temeljne izobraževalne skupnosti, za katero pa ga bo kljpb temu še premalo. Prosvetni delavci pogosto dokazujejo občinski in republiški skup-' ščini ter raznim političnim Letos namerava Turistično društvo Kočevje organizirati 10 izletov po domovini in v inozemstvo. Med drugim bodo organizirali izlet v Trst, s katerim bodo vrnili obiske tržaških turističnih organizacij Kočevski, ki jih je bilo lani precej*. organzacijam, da denarja za izobraževanje ni dovolj. Glavni vir dohodkov proračuna je prispevek iz osebnega dohodka zaposlenih. Dohodki letošnjega proračuna so planirani v taki višini, kot da se bodo osebni dohodki v občini povečali povprečno za 8 odstotkov, kar je pa pre- Mladi ne dajo spati starim Kočevska mladina ima ob sobotah v dvorani družbenih organizacij ples, ki traja uradno do 22. ure, neuradno pa včasih tudi dalj. Italijanski lovci so neko soboto z 10.000 Urami dosegli podaljšanje plesa za uro, če so pa drugi dan kaj odstrelili, ne vemo. Okoliški stanovalci in miličniki se samo zaradi plesa ne razburjajo preveč, čeprav je godba precej glasna. Oboje pa moti hrupno razgrajanje nekaterih razgretih mladincev, ki traja še pozno v noč. Prav to razgrajanje (celo razbijanje šip, prevračanje smetnjakov in stojal za kolesa, tuljenje itd.) občanom ne da spati. Nekaj bi bilo treba ukreniti, da bi šla mladina prej spat kot odrasli! cej optimistično, če upoštevamo sedanje težave v nekaterih organizacijah. Tudi lani je imel občinski proračun občuten izpad prav iz tega vira dohodka. Občinski proračun bo torej letos v velikih težavah, morda celo najivečjtih po vojni. Največ težav bo prav pri financiranju šolstva, če za temeljno izobraževalno skupnost oziroma šolstvo ne bo dovolj denarja, namerava občinska skupščina povišati prispevno stopnjo iz osebnih dohodkov za 0,5 odstotka. Vendar se zaveda, da bi bilo to težko izvesti, ker so nekatere gospodarske organizacije v težkem položaju. Prav zato je tudi veliko vprašanje, če bi ta predlog na seji skupščine dobil potrebno večino. Prodali že 23 avtov V kočevski trgovini »Tehnika« so od novega leta pa do sTedine marca prodali že 11 avtomobilov, od tega 10 ličkov in en fiat 1300. Vse te avtomobile so kupci že prevzeli. Razen tega so prodali še nadaljnjih 7 fičkov in 5 »škod«, ki jih bodo kupci prejeli predvidoma še v tem mesecu. V Kočevju so začeli prodajati avtomobile šele nekako sredi preteklega leta. Vendar so v prvih 80 dneh letos prodali že več avtov kot lani. Skupščina stanovalcev Te dni je bila v Ribnici letna skupščina stanovalcev. Na njej so razpravljali o gospodarjenju in vzdrževanju stavb splošnega ljudskega premoženja, ki so v upravljanju stanovanjsko komunalnega podjetja. Ugotovili so, da bo Umrl komandant Janez V petek, 15. marca zjutraj, je v Ribniški dolini žalostno odjeknila vest, da je nenadoma umrl Janez šega, nekdanji komandant Belokranjskega bataljona. Janez šega je imel trdo življenje. Pred vojno se je ukvarjal z rešetarstvom. V juniju 1941 se je s tovariši Petrom Šobarjem, Francetom Zbašnikom in Janezom Zakrajškom povezal v trojko, ki je izpolnjevala naloge OF. Bil je aktivist OF in član vaške straže do leta 1942. V tem letu so ga Italijani skupaj s tovariši aretirali in internirali na otok Rab. Tudi tu je bil pristaš NOB in prav zaradi svojega prepričanja se je takoj po vrnitvi iz internacije vključil v operativne enote NOV Slovenije, že v začetku 1944 je bil zaradi izredriih sposobnosti imenovan za komandanta Belokranjskega bataljona in to ostal do konca vojne. Bil je dober partizanski komandant, zato so ga imeli borci radi. Bataljon se je bojeval po Beli krajini, po Kočevskem in na Hrvaškem. Pokojni Janez Šega je bil zaradi svojega poguma večkrat odlikovan; dobil je tudi čin kapetana I. klase. Po vojni se je vrnil domov Bil je kmet, obenem pa se j zaposlil v gozdnem prevozništvu .v Ribnici. Kasneje se je premestil v Opekamo, kjer je ostal do upokojitve. Delovnim tovarišem je ostal v spominu kot dober in vesten delavec. Janez Šega si je vedno našel čas za delo v raznih organizacijah: bil je član Združenja borcev, ZROP, ustanovni član PGD Bukovica in nosilec mnogih gasilskih odlikovanj. .To so ga pokopali, je množica ljudi pokazala, kako zelo je cenila nekdanjega komandanta Janeza šego. treba v bodoče posvečati večjo skrb urejevanju starejših zgradb. Seznanjeni so bili s finančnim stanjem in poslovanjem posameznih hišnih svetov ter se pogovorili o programu dela za letos. Izvolili so tudi dva člana v delavski svet enote za gospodarjenje s stanovanjskim skladom ter dva člana v občinsko arbitražno komisijo za stanovanjske zadeve. Udeleženci skupščine so zahteva- li, na/j bi bila skupščina stanovalcev vsaij dvakrat na leto. R. Prošnje pred svetom KS Svet krajevne skupnosti Ribnica je na seji razpravljal o prošnjah petih občanov, da bi jim znižal davčne obveznosti iz kmetijstva. Svet krajevne skupnosti je bil mnenja, naj bi dvema prosilcema davčne obveznosti znižali, trem pa ne. r Prebivalci Loškega potoka so na marsikaj v svojem kraju ponosni. Med lepimi zgradbami pa prednjači skupaj z zdravstvenim domom (v ozadju na sliki) in prosvetnim domom tudi nova trgovina. (Foto: Primc.) Malo prijav na razpise za direktorje Doslej se je na posamezni razpis za direktorja prijavil največ po en kandidat - V sodraški Torbici najnižji osebni dohodki v občini Na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Ribnica so razpravljali o reelekciji direktorjev v nekaterih gospodarskih organizacijah. Relekcija je bila že izvršena v trgovskem podjetju »Jelka«, kmetijski zadrugi Ribnica, INLES Ribnica, Kovinskem podjetju in osnovni šoli Sodražica. V treh gospodarskih organizacijah so bili imenovani dosedanji direktorji, le v enem podjetju je nov človek. Povedati je treba, da je odziv na razpisana mesta direktorjev slab, saj se je doslej v vseh podjetjih, ki so iskala direktorja, prijavil samo po en kandidat. Na seji so ugotovili, da imajo nekateri obrati, ki imajo sedež podjetja izven občine, premalo proste roke pri odločanju o uporabi skladov, ki jih sami ustvarjajo za razširjeno reprodukcijo in obnovo strojev v svojem obratu. Med kolektivi v obratih, ki imajo centrale izven občine, je največ težav v obratu Torbica v Sodražici. V tem obra- tu so zaposlena predvsem mlada kmečka dekleta, ki prejemajo po 35.000 Sdin osebnih dohodkov na mesec. To so naj nižj i osebni dohodki v občini in med najnižjimi v Slo- veniji. Tako povprečje plač pa je bolj miloščina kot pa osebni dohodek. Tako so ugotovili na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Predsedstvo bo predlagalo podjetju Torbica sestanek, ki naj bi se ga udeležili predstavniki občinske skupščine, podjetja Torbice in občinskega sindikalnega sveta. Na njem bi analizirali težak položaj v sodraškem obratu in vzroke zanj. Na seji predsedstva so obravnavali tudi več prošenj za denarno pomoč. Kdo je odgovoren: šola, starši, vsi? Najlaže se je ob pogledu na prestopnika in prestopek v samem sebi tiho zgražati: »Poglej ga, kakšen je!«, odgovornost in dolžnost posredovanja pa naložiti družbi in se tudi nad njo zgražati Kdo je konec koncev odgovoren za pravilno vzgojo mladega rodu? Vprašanje, ki se pogosto postaivlja pred nas v tej ali oni obliki. Starši mislijo, da je to šola, šola trdi, da morajo pri vzgoji sodelovati tudi starši, vsi pa odgovornost radi valijo na ramena družbe. Toda kdo je družba? Mi vsi; ti on, kdorkoli, vsakdo od nas! Ustaljena je že navada, da otroci, ki hodijo v šolo, ne Kako žive in delajo obrati „tujcev" Tuja podjetja imajo v ribniški občini več svojih obratov - Centrale naj ne bodo mačehe svojim obratom Obrati, ki imajo centrale izven občine, zaslužijo večjo pozornost, kot pa smo jim jo posvečali doslej. V ribniški občini smo bili zelo veseli, ko so pred leti prišli k nam možje iz bogatejših občin in tu odprli obrate. Ne smemo pozabiti tudi njihovega deleža za investicije, da so obrati lahko začeli delati in da je v njih dobilo zaposlitev kar precej naših občanov. Obrati so kmalu polno zaževeli, vendar nekaj ni v redu. Delovni koletivi v teh obra- Predavanja za člane ZK Občinski komite ZK Ribnica je organiziral za ribniške komuniste več predavanj. Bogdan Capuder je predaval o najnovejših dogodkih v Vietnamu in vlogi velikih sil, Drago Košmrlj pa o ktu-alnih idejno-političnih dogodkih in mednarodnih odnosih. V ponedeljek, 25. marca, bo predaval Ivan Lapajne o osnovah ekonomske politike in vlogi ZK. O istih temah, vendar v nekoliko skrajšanih oblikah, bodo predavanja še za komuniste iz Loškega potoka, Sodražice in Grčaric. tih ustvarjajo razen sredstev za osebne dohodke in drugo tudi sklade. Tako je samo en obrat, ki ne zaposluje niti 30 ljudi, ustvaril lani 30 milijonov Sdin skladov. Toda od tega je kolektivu obrata osta- lo bore malo. Sredstva, ustvarjena v obratu, bi se morala uporabiti za razširjeno reprodukcijo v samem obratu, ker bi bil le tako zagotovljen obstoj tega kolektiva. Ni prav, da o usodi skladov obratov odloča centrala na škodo obratov, ki so običajno nemočni, ker se noče nihče zameriti višjim, da ne bi padel v nemilost. Tudi organi upravljanja, kolikor jih imajo, ne odločajo dosti, imamo pa tudi primer — v obratu »Torbica« v Sodražici — kjer obratnega delavskega sveta sploh še nimajo, čeprav je tu zaposilenih okrog 40 ljudi; imajo pa štiri predstavnike v centralnem delavskem svetu. V. »Torbici« so zapos'ena predvsem mlada dekleta, ki zaslužijo povprečno po 35.000 Sdin. Gostinski obrat Ribnica ima sedež podjetja v Ljubljani. Tudi v tem obratu imajo člani kolektiva komaj nekaj boljše osebne dohodke kot v »Torbici«. Res je, da so v Ljubljani drugačni pogoji za gostinstvo in zato večji promet, vendar pa ne bi smelo biti takih razlik pri vrednotenju dela v Ribnici ali Ljubljani. Točke, ki so osnova za odmero osebnega dohodka, so v Ribnici precej nižje kot v Ljubljani. O teh zadevah in sploh o delu obratov bosta marala občinska skupščina in občinski sindikalni svet napraviti analizo ter opozoriti na morebitne nepravilnosti. To bo brez dvoma v 'korist ne le obratom, ampak tudi njihovim centralam. Krajevne skupnosti nimajo denarja Krajevne skupnosti v ribniški občini nimajo denarja, da bi lahko uredile ali popravile ceste, razsvetljavo, vodovode in vse tisto, kar zahtevajo občani. Dohodki od gozdov, travnikov, kamnolomov in drugih objektov se še vedno stekajo v občinsko blagajno, KS pa ne dobijo ničesar. Tako so KS ostale le mrtvo telo občine. Volivci tudi na zborih premalo govorijo o teh vprašanjih. V. P. smejo kaditi, poleg drugega seveda. Tu jim šola sama nikakor ne more biti kos, če starši ne sodelujejo. Toda poznam otroka — hodi v četrti razred — ki redno kadi, cigarete pa dobiva doma, v gostilni, šola je brez moči, če starši ne pokažejo do otroka vsaj toliko ljubezni, da bi mu preprečili zdravju škodljivo razvado. Oni dan sem čakal avtobus proti Kočevju. Iz Ribnice je pripeljal šolski avtobus, ki vozi otroke v Grčarice. V Dolenji vasi je izstopil šolar, po vsej verjetnosti iz enega zadnjih razredov. Pod pozduho je malomarno tiščal šolsko torbico, v ustih pa mu je tičala napol dogorela cigareta kot kakemu gozdnemu delavcu. Se pravi, da je osnovnošolski otrok vsaj pol cigarete pokadil na avtobusu, na šolskem avtobusu, s katerim se vozijo tudi manjši otroci, pa, tako je kazalo, to nikogar ni motilo, še najmanj sprevodnika, ki je udobno sedel spredaj poleg šoferja! Pa smo res prišli daleč! Odraslim prepovedujemo ka- jenje v avtobusu, kar je popolnoma pravilno, tu pa se niti sprevodnik niti šofer ne zmenita, ko v šolskem avtobusu kadi trinajst ali štirinajstleten otrok? Pa ne da je sprevodnik v avtobusu le zato, da se vozi z njim in prodaja karte? Ali pa je njegova dolžnost tudi kaj drugega? Mal drugim tudi to, da opozarja mladino, kako naj se obnaša!? Tako bi vsaj človek mislil, če trdimo, da je za vzgojo mladine odgovorna tudi družba. In če smo družba mi vsi! P. GRIVEC Iz »Naše vezi« Uvodnik marčne številke »Naše vezi«, glasila delovne skupnosti INLES Ribnica, je posvečen dnevu žena. Ostali pomembnejši sestavki pa so o zaključnem računu, delu gradbene skupnosti, delu samoupravnih organov, delu mladinskega aktiva ter novem načinu ugotavljanja in spremljanja produktivnosti dela. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ■ KRITIKA NA RAČUN NEKULTURNE VOŽNJE z avtobusi na progi Trava—Ribnica je le zalegla: ob ponedeljkih zjutraj, ko je pritisk potnikov naj večji, vozita na tej progi dva avtobusa. V ostalih dnevih vozi en avtobus, vendar je večji in udobnejši, kot je bil prejšnji. Potniki pričakujejo, da bo SAP Ljubljana to novost obdržal. ■ Z GRADNJO POKOPALIŠČA V HROVAČI namerava letos krajevna skupnost Ribnica nadaljevati. To bo mogoče le, če bodo kmetje, ki so obljubili, da bodo prispevali les za pokopališče, svojo obljubo čimprej izpolnili. Doslej je obvezo izpolnila komaj tretjina darovalcev. ■ NAJBOLJ PEREČA KOMUNALNA UREDITEV, ki naj bi po predlogu krajevne skupnosti Ribnica prišla letos na »prioritetno listo«, je ureditev prostora okoli novozgrajenih stolpnic v Ribnici. Ta del nove Ribnice je podoben lesnemu skladišču. Med stolpnicami so zložena drva, ki spadajo v drvarnice, prostor med stavbami pa se ob vsakem večjem dežju spremeni v blatno brozgo. Zato bo treba cestišče in ostali prostor okoli stolpnic urediti tako, kot predvideva urbanistični načrt. ■ MLADINSKI KLUB OZN V Ribnici je organiziral plesno prireditev. na kateri je igral ansambel »Atoli«. Prireditev ie bila lepo obiskana ■ DRUŠTVO UPOKOJENCEV V RIBNICI želi urediti klubski prostor. Tak prostor bi bil kot nalašč v Johanovi hiši. Stavba je last splošnega ljudskega premoženja in sedaj z njo upravlja Stanovanjsko komunalno podjetje. Treba bi jo bilo urediti, kar bi storilo Društvo upokojencev s svojim denarjem. Letne konte»^"ce upokojen^. Upokojenci ribn.sKi. ^6ine bodo imeli v aprilu letne konference svojih podružnic. 7. aprila bodo imeli letno konferenco v domu Partizana v Sodražici, 14. aprila v dvorani Prosvetnega doma v Loškem potoku, 28. aprila pa v sejni dvorani občinske skupščine v Ribnici. Pričakujejo, da se bodo upokojenci radi odzvali vabilu. V. P. Turisti premalo poznajo ribniški kot Turistična podjetja, pa tudi posamezni turisti se v zadnjem času navdušujejo tudi nad nekaterimi ribniškimi kraji. Lepa pokrajina je vabljiva za vse, ki se hočejo pozimi ali poleti spočiti Nad ribniškim kotom so še posebej navdušeni tudi ribiči in lovci, saj je v nedostopnih gozdovih dovolj divjadi. V zadnjem času so začeli v nekaterih ribniških vaseh odpirati in preurejati gostilne, povečevati število prenočišč, skrbeti pa so začeli tudi za vse, kar bi že v naslednji sezoni lahko privabilo v Ribnico čimveč gostov. V ribniškem kotu bi bilo treba storiti še marsikaj, da bi goste privabili. Ob cesti manjkajo reklamne table, gostišča je treba lepo urediti, treba pa se je tudi potruditi, da bodo gostje opazili ribniško gostoljubnost in šega-vost. Samo tako bodo sem radi zahajali. V. P. Zlobnost na nepravem mestu Lastnik zemljišča ob občinski cesti Ortnek — Velike Poljane je podrl skrivljena drevesa in nasadil nova. Začel je tudi širiti in urejevati cesto od or-tneškega gradu. Pešci in vozniki so bili veseli popravljene ceste. Neznani zlikovec je ponoči polomil in izruval drevesca, naslednjo noč pa je zagradil s kamenjem na ovinku cesto in preprečil vožnjo. Prav je, da ni prišlo do nesreče, saj bi voznik prepozno opazil zapreko na cesti in bi se prav gotovo zadel vanjo. Treba bi bilo poiskati zlobneža, ki nagaja lastniku in onemogoča promet na cesti, ter ga kaznovati. V. P. Dolgovi so grozili KS Novi prosvetni dom Potočani že precej časa uporabljajo, kljub temu pa je članom krajevne skupnosti delal sive lase, ker je bilo treba poravnati še nekaj računov. »Elektro« je grozil da bo odklopil električno napeljavo, če ne plačajo; razen tega je bilo treba poračunati še nekatera gradbena dela. Vendar se je vse nekako srečno končalo. Precejšen del dolga Elektru je plačan, za gradbena dela je račun a-časno poravnala občinska sfltupščina, kasneje pa bo menda morala krajevna skupnost Loški potok ta dolg vračati. Vodovod gradilo Prebivalci naselja Lepovče pri Gorenji vasi so začeli z zemeljskimi deli za vodovod. Lepovče je novo naselje, zraslo po vojni. Prebivalci so sklenili, da si napeljejo vodovod, dolg okoli 500 m. Vsa dela bodo stala približno 35 tisoč Ndin. Material in montažo cevi bo prispevala Vodna skupnost Kočevje-Ribnica, zemeljska dela pa bodo opravili sami. Ker je teren skalo-vit, bodo imeli precej stroškov z miniranjem. Zato jim bo z denarjem priskočila na pomoč ribniška krajevna skupnost. z REŠETO V Semiču smo začeli obnavljati Letos je kmetijska zadruga Črnomelj vendarle organizirala obnovo semiških vinogradov in priskrbela rigolni plug. Ta je pred dnevi začel delati. Do sedaj je prijavljenih za obnovo okoli 5 hektarov površin, prijave pa še vedno dotekajo. Pomembno je, da se je obnova začela, vendar želimo, da bi do prihodnjega leta, ko bo gotovo še mnogo več interesentov za obnovo, pripravili tudi načrte kot v drugih naprednih deželah. Tam najprej določijo vrsto trt, nato začrtajo poti do zidanic, dajejo pa tudi kredite za obnovo in nudijo davčne olajšave. Črnomaljska zadruga je pripeljali iz Vipave nekaj tisoč sadik cepljenk, ki pa so jih vinogradniki že pokupili. Kot kaže, se večina odloča za črnino, ki gre najbolje v denar. Največ kupujejo modro frankinjo in žametno črnino. FRANC DERGANC V nedeljo v Dragatuš! Dragatuška šola je verjetno edina v Beli krajini, ki se načrtno ukvarja z oživljanjem tradicij. V nedeljo, 24. marca popoldne, bodo šolarji v sodelovanju z vaškimi tamburaši organizirali javno prireditev »Bela krajina v pesmi, plesu in običajih«. Predstava bo ob 15. uri v dvorani zadružnega doma, nanjo pa vabijo vse prijatelje belokranjskih običajev. S to prireditvijo se dragatuška šola vključuje tudi v tekmovanje za ■Župančičevo nagrado. OB USTANOVITVI DRUŠTVA ZA POMOČ DUŠEVNO PRIZADETIM „Nas vseh človeška dolžnost je pomagati" V Črnomlju je bilo 3. marca za področje vse Bele krajine ustanovljeno društvo, ki se bo zavzemalo za pomoč otrokom, kakor tudi odraslim, od narave prikrajšanim za normalen umski razvoj Več kot 130 belokranjskih otrok z duševnimi in telesnimi motnjami je že komisijsko pregledanih, od teh pa je 61 že v posebnih šolah, zavodih ali na delu, medtem ko so drugi še doma in živijo v zelo slabih razmerah. Okoli 80 otrok je naknadno prijavljenih za kategorizacijo, razen teh pa je po oceni strokovnjakov v Beli krajini še kakih 100 odraslih ljudi, ki jih je narava prikrajšala za normalen umski razvoj. Vsi duševno prizadeti so poleg skrbi svojcev potrebni še pomoči širše družbene skupnosti, zato je človeška dolžnost vseh zdravih pomagati. To je nekaj ugotovitev iz uvodnega poročila Milene Fa-leskinijeve, ki mu je sledila obširna razprava. Sklenili so najprej v obeh občinah poskrbeti za točno evidenco duševno prizadetih občanov ter jim pomagati pri šolanju, pri usmerjanju v poklic ali urejanju . njihovih življenjskih razmer doma. Ker pa je v Beli krajini precej otrok, ki v rednem šolskem prčcesu ne morejo sodelovati, so menili, da je nujno ustanoviti lastno posebno šolo. To pomeni za duševno prizadete edino možnost za samostojno pot v življenje. Na ustanovnem občnem zboru so navzoči pokazali veliko dobre volje do dela v novem društvu, hvaležni pa so bili tudi za nasvete iz izkušnje, ki so jih posredovali gostje iz Ljubljane, Tolmina in Novega mesta. Po drugi strani so bili tudi razočarani ob dejstvu, da iz Metlike m bilo nikogar in da je na sestanek prišlo tako malo vabljenih prosvetnih in zdravstvenih delavcev. Udeležencem so predvajali še film o življenju, učenju in delu duševno prizadetih otrok v zavodih, zatem pa je tovariš Sušnik, predstavnik republiškega odbora, odgovarjal na vprašanja navzočih staršev duševno prizadetih otrok. Poudaril je, da noben primer ni brezupen, če ga začnemo zdraviti pravočasno in z velikim razumevanjem ter z ljubeznijo do teh otrok. Prav tako prisrčno, celo ganljivo pa je bilo srečanje štirih predstavnikov tolminske posebne šole s starši, katerih otroci se šolajo na Primorskem. Republiški odbor je ob ustanovitvi društva za pomoč duševno prizadetim v Beli krajini daroval 100.000 S din, prošnje za finančno pomoč pa bo društvo v kratkem razposlalo tudi vsem belokranjskim delovnim organizacijam. Dar.es v prosvetnem domu Sekcija za mednarodne odnose pri občinski konferenci SZDL Črnomelj prireja danes, v četrtek, ob 19. uri v prosvetnem domu v Črnomlju razgovor o pomembnejših mednarodnih dogodkih v Evropi. Občane vabijo k udeležbi. Prebujanje v glasbeni šoli V glasbeni šoli vsako leto veseli večer - Letošnji se bo imenoval »Mladost - podaj mi krila« Mladina je pripravljena delati Veliko zanimanje za radioklub med učenci kovinarske šo!e v Črnomlju Dvoboj za kioskom Videti je bilo, da gre zares, pa ni bilo nič hudega. V četrtek opoldne, ko so šli otroci iz šole, se je skupina ustavila za kioskom na trgu. Dva dečka sta odložila šolski torbi, slekla suknjiča in se »šla metat«. Boj je bil kratkotrajen, privabil pa je le nekaj mlajših gledalcev. Zabava je bila končana, ko je prišel avtobus in oba »borca« sta se prijateljsko razšla. Obisk »Seviljskega brivca« Učenci črnomaljske osnovne šole in gimnazije si bodo 24. marca ogledali v ljubljanski Operi Rossinijevega »Seviljskega brivca«. Da bi dvignili kulturno raven šolske mladine, črnomaljske šole že nekaj časa omogočajo svojim učencem večkrat na leto obisk takih kvalitetnih prireditev. K. W. 100 poslušalcev v Tribučah V nedeljo, 10. marca, je bil v Tribučah zaključek »šole za zdravje«. Bila je dobro obiskana, saj je bilo na vsakem predavanju okoli 100 poslušalcev. Vaščani si želijo izobrazbe in so hvaležni vsakomur, ki pride mednje, da jih česa nauči, žal pa znova nastaja vprašanje, kako tak način izobraževanja financirati. K. W. V mestu vedno več ljudi Število prebivalstva v Črnomlju zadnja leta narašča. Na področju matičnega urada je že 7591 prebivalcev, me-sto samo pa jih ima 3788. Toliko jih Črnomelj še ni imel. V mestu živi 1813 moških in 1975 žensk. Poklicna kovinarska šola v Črnomlju je razpisala med dijaki anketo o šolskem in izvenšolskem delu. Odgovoriti je bilo treba, ali se učenci vključujejo v ŠŠD, dramsko sekcijo, pevski zbor, klub OZN, mladinski klub, tabornike, radioamaterje ter krožke za dodatni šolski pouk. Ob anketi lahko ugotovimo, da je kar 79 odstotkov učencev zainteresiranih za dejavnosti na posameznih področjih. Precejšnje število dijakov pa se je odločili za pouk slovenščine in matematike. Dodatni pouk iz slovenščine V nedeljo o mleku in koruzi V nedeljo se bodo nadaljevala predavanja v okviru sekcije za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL Črnomelj. Dopoldne ob 9. uri bodo »O mleku in koruzi« predavanja v Adlešičih, Starem trgu in na Preloki. Istega popoldne ob 15. pa bodo predavanja v Butoraju, Tribučah in Žuničih. Nesreča pri delu 8. marca se je v črnomaljski »Zori« pripetila Silvu Vidmarju hujša nezgoda: ko je v tovarni montiral silose za žagovino, se je odtrgal nepritrjen del, padel nanj in mu zlomil nogo ter poškodoval dve ledveni vretenci. Nezavestnega Vidmarja so odpeljali v novomeško bolnišnico. je razumljiv, saj je veliko dijakov iz Hrvaške. Poklicno kovinarsko šolo obiskuje 71 učencev. Razdeljeni so v tri letnike. Ker se je pred kratkim pričelo drugo polletje, si lahko ogledamo polletni uspeh celotne šole. V prvem letniku je izdelalo 54,5 odstotka učencev, v drugem 64, 7 odst., v tretjem pa 66,7 odst. učencev. Vodstvo šole upa, da se bo Dragatuški RK med najboljšimi V začetku marca je bil v Dragatušu sestanek članov krajevne organizacije Rdečega križa, na katerem je predsednica Francka Bahor poročala o delu organizacije, ki je bila med najboljšimi v občini. Navzoči so poslušali tudi poročilo predstavnikov Podmladka RK, zatem pa so najzaslužnejšim krvodajalcem podelili priznanja. Zlato značko je prejel Janez Kump, srebrno pa Vili Toman, Marija Rožman, Miko Panjan in Franc Brodarič. Ob tej priložnosti je dobil pismeno pohvalo tudi dolgoletni član odbora Miha Lončarič. Želja vseh prisotnih je bila, naj bi se število krvodajalcev še povečalo in da bi se za oddajo krvi odločali tudi novi krvodajalci. Prav tako so želeli, naj bi v organizaciji bolj delali moški, ker so zdaj aktivne predvsem tovarišice. do konca šolskega leta stanje še izboljšalo. Največ anketirancev — 82 odst. — je glasovalo za ustanovitev radiokluba. V Črnomlju so ta predlog vsi z veseljem podprli, sredstva pa bodo dobili od ZM. Ker jim manjka precej strojev, bodo tudi te nabavili. Kljub temu da imajo lastno delavnico, v kateri se usposabljajo strojni ključavničarji, rez-kalci, strugarji, orodjarji in kovači, hodijo na prakso še v BELT, ISKRO, Obrtni servis, rudnik Kanižarico in v podjetje KOVINAR. M. G. Glavni namen prireditve bo, da se oživijo nekatere stare belokranjske in slovenske ljudska pesmi, ker gredo v pozabo. Prva predstava bo 23. marca, v načrtu pa imajo še 11 predstav po okoliških vaseh, katere bo vodil Toni Gašper ič. Glasbeno šolo obiskuje 56 učencev, poučujejo pa jih štirje glasbeni pedagogi. Učenci vadijo v glasbeni šoli, kjer imajo primeren prostor, dobre instrumente ter strokovno pomoč. Med mladino je največ zanimanja za harmoniko in klavir, nekaj se jih uči še kitaro, pred kratkim pa so odprli oddelek za trobento. Ker rnora imati šola tudi estetski videz (za glasbo je poglaviten ambient), so za 400.000 Sdin nabavili opremo ter obnovili glasbeno sobo. Razen rednega šolskega dela, ki je vezano na učni program, se udejstvujejo učenci še v raznih instrumentalnih skupinah: harmonikarskem zboru ter instrumentalnem kvartetu. Veliko pomoč nudijo tudi ženskemu pevskemu zboru, ki obstaja že 20 let. Do konca šolskega leta ga bodo okrepili, v jeseni pova- bili še moške ter pripravili mešani pevski zbor. V planu imajo še ustanovitev mladinske godbe na pihala. Orkester bo v glavnem slonel na delavski mladini, instrumente pa bodo nabavili od ljubljanske miličarske godbe. M. GOŠNIK Rdeči nagelj za 8. marec Letošnji dan žena so posebno lepo proslavili v črnomaljskem kolektivu »Belsad«. Zbrane zaposlene žene in upokojenke so bile najbolj vesele prisrčnega kulturnega programa, ki so ga pripravi- li otroci iz črnomaljskega vrtca in šolarji. Vsem zbranim je o pomenu praznika žena povedala nekaj besed tov. Lozarjeva, potem pa so otroci poklonili ženam rdeč nagelj. Letos v »Belsadu« niso pozabili tudi tistih žena — vdov, katerih možje so dela- li v njihovem podjetju. 8. marca so jih obiskali in jim izročili skromna darila. Oglašujte v PL! Lani na veliko, letos bolj skromno Stanovanjsko podjetje v Črnomlju bo večino letošnjih investicijskih sredstev porabilo le za tekoča vzdrževalna dela Milan Bojc, direktor Stanovanjskega podjetja v Črnomlju, je izjcivil, da bodo letos lahko nadaljevali že začete gradnje: stanovanjski blok v Semiču in v Črnomlju, medtem ko drugih investicijskih del ne bo. — Kako, da so letos vaši načrti tako skromni? — Morajo biti, kajti lani smo preveč porabili. Lani smo plan prekoračili za 88,8 odst. in porabili 5 in pol milijona Sdin več, kot bi smeli. — Kaj vse je bilo z vašim Metrsko blago, konfekcijo, posteljnino, preproge in zavese prodajamo na 5-mesečno brezobrestno odplačilo Oeleteksfil« ČRNOMELJ ČRNOMALJSKI DROBIR ■ LJUDSKA KNJIŽNICA V ĆR NOMLJU je od 1. marca dalje odprta samo ob torkih, četrtkih in petkih dopoldne od 10. do 12. ure ter ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih popoldne od 14. do 18.15 ure. Knjižnica posluje po novem redu, odkar jo je prevzela nova upravnica Lea Grabrijan. ■ PLES V ČRNOMLJU — V soboto je kulturna sekcija črnomaljske mladine priredila ples v prostorih, kjer sicer deluje Šahovska sekcija. Igrala sta mladinski ansambel Pussyke in ansambel JLA. Plesalcev je bilo toliko, da je bil prc^tor premajhen. ■ V SOBOTO, 16. marca, je imela sindikalna podružnica prosvetnih delavcev iz šol Vinica, DragatuS, Stari trg, Sinji vrh in Preloka redno letno konferenco. Obravnavali so zakon o osnovni šoli, idejnost pouka, reelekcijo ter možnosti za uvedbo prostih sobot. Razprava je bila zelo živahna. ■ V NEDELJO so gostovali igralci iz Vranovič z igro »Otrok iz zadrege« na Suhorju. Imeli pa so slab obisk, ker so bili vaščani prav tedaj zbrani pri »žegnanju« zvona. Igra v režiji Albine Urbančič pa je vseer.o uspela. ■ MLADINA IZ GRIBELJ je svoje »Stare grehe« uprizorila občinstvu na Vinici, že prej pa so se igralci predstavili domačemu občinstvu. Uprizoritev sodi v tekmovanje za Zupančičevo nagrado. Obnova vinogradov je v Semiču v razmahu. _ Okoli buldožerja, ki v nekaj urah zrigola vinograd in izkoplje iz zemlje cele skale, je zmeraj dovolj gledalcev. Sprva je bilo za obnovo, ki jo je organizirala kmetijska zadruga Črnomelj, le nekaj interesentov, odkar pa so kmetje videli, kako delo poteka, se za rigolanje mnogi odločajo naknadno. — (Foto: Ria Bačer) denarjem narejenega? — Samo v adaptacije starih stanovanjskih hiš smo vloži- li blizu 21 milijonov dinarjev. Ugotovili smo, da je v naši oskrbi tudi 34 stanovanjskih hiš, starih od 30 do 100 let Razumljivo, da so vse potrebne večjih popravil. Lani smo preuredili še frizerski lokal v Semiču ter začeli graditi dva stanovanjska bloka. Od teh je semiški že pod streho, črnomaljski stolpič pa se šele dviga iz tal. — Boste s popravili v starih stanovanjih nadaljevali? — Vsekakor ne v tako velikem obsegu kot preteklo leto, nekaj pa jih bomo vendarle skušali popraviti. Večina letošnjih sredstev, s katerimi upravlja naše podjetje, bo šla za tekoče vzdrževanje stavb. Izkazalo se je namreč, da so tudi novejše stavbe z nekaterimi bloki vred zaradi zanemarjanja v preteklih letih potrebne takojšnjih popravil, sicer se bo škoda povečala. Radi bi enotne obleke Pevski zbor osnovne šole Črnomelj se bo aktivno vključil v kulturno življenje. Poleg ostalega bo sodeloval na medobčinski reviji v Novem mestu. Prijavil se je tudi na republiško revijo pevskih zborov, ki bo konec maja v Zagorju. Zbor bi rad prišel do enotnih krojev, zato se obrača na črnomaljska podjetja za pomoč in pričakuje pri njihovih samoupravnih organih razumevanje. - K. W. 'KOVICE GALEB< . ANTON OBERC Novomeška kronika ■ ZUNANJOST LEKARNE so pretekli teden dokončno prenovili. Prepleskali so table in izložbo ter nametsili vanjo novo blago, predvsem izdelke tovarne zdravil KRKA. Lekarna ima razstavljene kozmetične pripomočke in zdravila. P DIJAKI ESS in šole za zdravstvene delavce so v četrtek obiskali Ljubljano. Tam so si ogledali muzej NOB in Čehovo dramo »Ivanov«. Gimnazija pa v letošnjem šolskem letu ni obiskala še nobene Ljubljanske kulturne ustanove, čeprav so obiski drame in gledališča v učnem programu. ■ ŽARNICE NA KONZOLNEM MOSTU so bile pred nedavnim spet žrtev neznanih zlikovcev. Nekaj so jih razbili, in tako je most na začetku in ob koncu skoraj popolnoma v temi. ■ V ZGORNJI DELIKATESI so pred tremi dnevi prebarvali lesen strop pred trgovino. Zdaj je trgovina tudi z zunanje strani veliko lepša. Dela jc opravil zasebni obrtnik Tomazin. OB V SAMOPOSTREŽNI TRGO VINI so pričeli urejati mesnico in delikatesni oddelek. Preuredit-vena deda bodo veljala 2,3 milijone Sdin. Mesnica bo predvidoma odprta v začetku aprila, prodajali pa bodo meso, ki ga bo dobavljal škocjanski mesar Pavle Bobič. Pakiranega mesa v prihodnje ne bodo več prodajali. ■ ELEKTROTEHNA se je 18. marca preselila v nove prostore, ki so v prizidani stavbi na Glavnem trgu. V prejšnjem lokalu pa bodo prodajali samo akustične aparate (televizorje, magnetofone, radioaparate in gramofone). Zaradi ugodnosti nakupa so v Elektrotehni podaljšali delovni čas: ob sobotah bodo delali od ft. do 16. ure, druge dni pa od 8. do 12. ure in od 15. do 19. ure. ■ MATURANTSKI PLES srednje kmetijske šole bo 23. marca na Otočcu. Za dobro zabavo je preskrbljeno. Igral bo ansambel Dehors, dijaki pa imajo pripravljen bogat program. Istega dne zvečer bodo izpred hotela Metropol ob 19.30 vozili na Otočec avtobusi. Cena vstopnice je' 1500 Sdin. ■ NA TRŽNICI so v ponedeljek zbujali zanimanje novopostav-Ijeni kioski pod kostanji, vendar v njih še niso prodajali. Dobro so šla v denar jajca po 40 do 45 Sdin, razen tega pa tudi semena in razna zelenjava. Regrat, radič, motovilec in špinača imajo še zmeraj isto ceno: 100 Sdin merica., Suhe slive so prodajali po 320 Sdin kg, čebulo po 230 Sdin, smetano v skodelicah po 250 Sdin, solato po 500 Sdin kg. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA — rodile so: Vaja Nikolič z Zagrebške ceste 27 — Marka, dr. Marija Nastošič iz Jerebove 16 — Nado in Marija Ravter z Ljubljanske 20 — dečka. »Ena gospa je rekla, da naj bi šli uslužbenci stanovanjskega podjetja vsaj za tri mesece stanovat na Mestne njive, pa bi imela vsa stopnišča takoj nove žarnice, urejeno avtomate, nerazbita nihajna vrata in prav gotovo še letos tudi urejene zelenice, ceste in kanale!« meške šole V zadnji številki Dolenjskega lista je bila v rubriki Novomeška kronika objavljena grda in nepreverjena kleveta na račun kolektiva osnovne šole »Katja Ru-pena« v Novem mestu. Ker smo pri stvari močno prizadeti vsi in je na šolo padla senca nehumanosti, v odgovor tole: 8. marca smo resnično pripravili majhno zabavo na šoli. Plačniki te skromne zabave smo bili sami, vsak posamezni prosvetni delavec, tehničnemu osebju pa je stroške poravnala sindikalna podružnica. Naša »ekstra soba« je bila glasbena soba, učilnica. Na to zabavo so bili povabljeni vsi članj našega kolektiva, tudi člani podružničnih šol, varstva in vse tehnično osebje. Prostora je bilo za vse prijavljene dovolj v tej »ekstra sobi« (samo zaradi tega res ni treba graditi nove šole), le da je tehnično osebje izrazilo željo, da bi raje ostalo v drugi u-čilnici. Želji smo ugodili in najprej postregli njim. Okrog desetih zvečer so se večini pridružili tudi oni. Sprejeli smo jih prisrčno ter jih posedli za mizo, ki je bila ves čas pripravljena zanje. Sami so drugi dan izjavili, da so bili zelo zadovoljni. Tudi ob drugih podobnih prilikah (na primer sindikalni izlet) ne ločujemo njih od sebe, »elite«, kot je ironično objavljeno v časopisu. Prav zaradi tega se nam zdi, da se nam je zgodila velika krivica. Sprašujemo se, zakaj se uredništvo Dolenjskega lista ni prepričalo o resničnosti take izjave. Se vam ne zdi, da je žaljenje prosvetnega delavca na tak način še posebno kočljiva stvar, saj ta časopis berejo tudi naSi otroci? Le kakšno mnenje bi imeli o nas, če ne bi odgovorili na krivično obtožbo, ki jo je dala oseba iz vrst tehničnega osebja? Ta je demonstrativno zapustila šolo. čeprav je imela na izbiro en in drug prostor. Ce ne bi le-ta zamudila, bi vedela, kako so dogodki potekali. IVANKA MESTNIK Novo mesto pometače Ob koncu marca bo novomeške ulice prvič pometal stroj, ki ga bo iz uvoza dobilo komunalno podjetje. Po-metalni stroj, za katerega so morali odšteti okoli 15 milijonov SD, bo za Novo mesto velika pridobitev. Pri komunalnem podjetju se že j pripravljajo na demonstracijo strojnega pometanja ulic. Predramiti iznajditelje! Ljubo Žagar, predsednik Ljudske tehnike v Novem mestu, je naštel vrsto del in prireditev; ki naj bi jih orga-nizirali letos. Za fotoamaterje bo zanimiva III. dolenjska razstava pionirskih fotografij, na kateri bodo krog sodelavcev razširili še na spodnjeposavske in ribniško občino. Radioamaterji želijo prirediti med drugim »lov na lisico« in nadaljevati tečaje, društvo kmetijskih tehnikov pa bo bržčas pripravilo tekmovanje, na katerem naj bi se pomerili zadružni in zasebni traktoristi. Radi bi obudili tudi društvo iznajditeljev. To društvo je bilo pred leti precej delavno, ker pa člani-avtorji tehničnih izboljšav v svojih delovnih organizacijah niso našli razumevanja za svoje iznajdbe, se niso hoteli več sestajati. JERNEJ PEČNIK (1835—1914). Znameniti in hkrati zlo-glasni samouki arheolog, ki je iz zaslužkarskih nagibov izkopaval na Kranjskem, največ na Dolenjskem, v letih od 1884—1906. Izkopaval je najprej za deželni muzej v Ljubljani, kasneje pa za dvorni muzej na Dunaju. V svojem času je bil nedvomno najboljši poznavalec arheoloških najdišč na Kranjskem, vendar je s svojim roparskim načinom kopanja storil slovenski arheologiji nepopravljivo škodo. V Novem mestu je 1894 prekopal dve gomili na Marofu, 1902 pa je kopal rimske grobove v Bršlinu. Naša slika ga prikazuje ob izkopavanju gomile na Magdalenski gori 1894, potem ko je končal izkopavanje v Novem mestu. Odgovor iz novo- Stroj bo zamenjal 2. nadaljevanje Trajalo je od 21. avgusta do 11. septembra in ga moramo danes šteti za prvo načrtno izkopavanje v Novem mestu, ki je bilo za takratne strokovne pojme dobro zastavljeno. Izkopavanje sta od začetka vodila dr. Rudolf Hoer-nes, profesor geologije na graški univerzi (brat znanega prazgodovinarja dr. Moritza Hcernesa z Dunaja) in Jernej Pečnik. Profesor Hoer-nes pa je moral kmalu odpotovati, nakar je izkopavanje vodil Pečnik sam oziroma s pomočjo preparatorja Bratine, ki jo prišel iz dunajskega muzeja na pomoč. Iz ohranjenih zapisov se vidi, da je po Hoernosovem odhodu natančnost in strokovnost izkopavanja močno popustila, saj je Pečnik izkopavanje vodil po svojem utrjenem načelu: le številne in bogate najdbe so merilo dobrega izkopavanja, najdiščnim okoliščinam pa ni posvečal nobene pozornosti. Vse izkopano gradivo so poslali v dvomi muzej na Dunaij. Sledilo je zaščitno izkopavanje keltskih in rimskih grobov, ki so jih našli 1902 pri kopanju temeljev za poslopje okrajnega glavarstva (današnje poslopje občinske skupščine na Ljubljanski cesti št. 2) ob južnem vznožju Marofa. Te najdbe so prišle v ljubljanski muzej. Isto leto pa je Pečnik izkopaval rimske grobove v Bršljinu, kjer je našel tudi lepo stekleno čašo z vgravirano grško napitnico »na mnoga leta«, ter je vse najdbe poslal na Dunaj. šele 1905 se je vršilo prvo sistematsko izkopavanje, ki ga j*3 vodil strokovnjak. Bil je to arheolog dr. Walter Šmid, takrat kustos ljubljanskega deželnega muzeja, ki je prekopal dve halštatski gomili: eno v Smolovi hosti in tako imenovano Malenškovo gomilo. V slednji je našel grob ilirskega veljaka, poko- Novomeški učenci svojim materam Pred dnevom žena so učenci novomeške osnovne šole »Katja Rupena« v šolski telovadnici sprejeli svoje matere in jim izvedli kulturni spored s petjem, recitacijami, ritmiko in pozdravnimi besedami. Materam so dali rdeče nageljne. 2. S. Odločitev na Brodu Za novo novomeško šolo so največ prispevali zaposleni občani panega skopaj s konjem. Tudi te najdbe so prišle v zbirko ljubljanskega muzeja. S tem poslednjim izkopavanjem v času avstro-ogrske monarhije je prenehalo arheološko raziskovanje v Novem mestu za dolga desetletja. Vmes pa so posamezniki pošiljali slučajne najdbe po navadi v deželni muzej v Ljubljano, tako da je dosledno vse arheološko gradivo prišlo za vedno v zbirko izven Novega mesta. Nove arheološke najdbe iz mesta zabeležimo šele 1936. Pri preurejanju starega mestnega pokopališča (ki se je razprostiralo na sedanjem Dr. \VALTER ŠMID (1875— 1951). Prvi slovenski arheolog, doma iz Gašteja pri Kranju. Služboval je najprej kot kustos v deželnem muzeju v Ljubljani, nato pa .{e postal deželni arheoljog za štajersko in univerzitetni profesor v Gradcu, kjer je tudi umrl. Leta 1905 je za ljubljanski muzej odkopal dve halštatski gomili v Novem mestu in v njih našel med drugim tudi konjsko opremo, situlo in cisto. Novem« trgu ob južni strani Ljubljanske ceste, tam, kjer so avtobusna postaja, nova pošta in komanda garnizona) v parku so našli dve zidani rimski grobnici, v vsaki od njih pa več lončenih posod. Prebivalci Broda in dela Ir-če vasi so 14. marca na 'enem najbolj obiskanih sestankov v Jakšetovi gostilni izvolili odbor petih članov, ki bo oskrbel predračun in vse drugo za 1000 do 1200 m dolg vodovod, ki ga nameravajo letos napeljati iz Irče vasi. Odbor, ki ga vodita Peter Mihalič in Jože Jerman, bo sklical sestanek, na katerem se bodo podrobneje pogovorili o napeljavi in prispevkih. Udeleženci sestanka so povedali, da bodo za vodovod prispevali denar, brezplačno opravili zemeljska dela in si na svoje stroške napeljali priključke. Fogovo-rili pa so se tudi o popravilu vaških poti. V torek, 19. marca dopoldne, je buldožer zaoral prve metre zemljišča, kjer bo stala, nova mirnopeška šola, ki se je otroci, učitelji in domačini že sedaj vesele. (Foto: M. Vesel) Kmalu prvih 100 milijonov za šolo Do 7. marca se ie za novo novomeško šolo nabralo več kot 85 milijonov starih dinarjev. Zaposleni so prispevali 63 milijonov, delovne organizacije okoli 20,7 milijona, obrtniki 1,5 milijona in kmetje 303.000 starih dinarjev. 84 milijonov starih dinarjev so po sklepu upravnega odbora sklada za novo šolo naložili pogodbeno v Dolenjski banki in hranilnici, kjer se bodo sredstva obrestovala. Na priporočilo občinske skupščine, naj prispevajo po 1 odstotek izplačanih osebnih dohodkov ali po 10.000 Sdin na zaposlenega na leto, so dale delovne organižacije za novo šolo do zdaj 12,7 milijona starih dinarjev: SDK 1,2 milijona, SGP Pionir 5,5 milijona, Elektro 1,5 milijona, Cestno podjetje 675.000, Vodna skupnost Dolenjske 200.000, Podjetje za stanovanjsko izgradijo in urejanje naselij 240.000, tovarna zdravil KRKA 1 milijon in občinski odbor RK 30.000 Sdin. Nekatere med navedenimi delovnimi organizacijami so dale prispevke za lani in letos. Do prejšnjega tedna je pet delovnih organi- zacij podpisalo pogodbe o plačilu prispevka. Izračunali so, da bi dobili za novo šolo na leto 98 milijonov starih dinarjev oziroma v treh letih (do leta 1970) 294 milijonov starih dinarjev, če bi delovne organizacije vsako leto plačale po 10.000 Sdin na zaposlenega. Več delovnih organizacij, med temi predvsem pro- računski zavodi in ustanove, ni podpisalo pogodb. Upravni odbor sklada za novo šolo so obvestile, da nimajo denarja niti za svojo dejavnost. Med 30 delovnimi organizacijami, ki so se ob smrti podpredsednika ZIS Borisa Kraigherja odločile, da bodo namesto za vence dale denar za novo novomeško šolo, tri še niso izpolnile obljube: občinska skupščina, občinska konferenca SZDL in Remont iz Straže. Z vplačilom sredstev 27 delovnih organizacij, ki so tako obljubo izpolnile, se je sklad povečal za 7,965.000 starih dinarjev. §>OBRTNIK< NOVO MESTO [ Športniki in športna društva! Vse vrste športnih potrebščin in športnih dre- [-sov dobite v športnem oddelku nove Obrtni. £ kove poslovalnice NOVA MODA na Cesti ko- e a mandanta Staneta. Sprejemamo tudi posebna naročila. 8ag8SS5SSSSB8aBSH588SSt88SS38B88SS888S^SŠS£!3{3£S8SSS5£S£3£5S Pogovor z zdravnikom HELENA PUHAR ratm Nikomur ne vsiljuj bega svojega znanja, će pa te bo kdaj kdo sam vprašal, rmu pa povej tako, kakor bom jaz tebi... No torej, kje sva že ostala? Da, že vem: kaj Darko Ktfs, učenec osnovne šole v Artičah: OCE naj pomeni tisto, kar je bilo napisano na šolskih vratih in zaradi česar so morali fantje ostati po pouiku v šoli, učiteljica pa je bila nekam jezna. Vidiš, to zadeva vprašanje, kalko lahko pride semenčica, Id je seveda v moškem, do jajčeca v ženski. Ne vem prav, zakaj, ampak nekateri ljudje radi o tej stvari strašno veliko in po nepotrebnem govorijo. Po-sebno pa taki fantje, kot si zdaj ti. Bržčas zato, ker o tem še nič ali vsaj zelo malo vedo. Pa se jim zdi nekam čudno. Nekateri govorijo o tem tudi na grd način, česar spet prav ne razumem. Grdo govorjenje o tem je prav tako zoprno kakor o čemer koli drugem. Nekateri tudi o tem, da hodimo ljudje na stran, zmeraj grdo govore. Ne vem, zakaj. Jasno je le, da sama ta stvar, da neprebavljeno hrano odvajamo, ni ne grda ne lepa. To je ena izmed mnogih nalog telesa. Tudi to, da se človek lahko razvije samo, če se jajčece in semenčica združita, samo po sebi ni niti lepo niti. grdo, ampak enostavno tako je. Tu gre za človekovo potomstvo. Novo življenje se drugače ne more začeti. Pameten človek to ve in se mu sploh ne zdi vredno, da bi o tem ne vem koliko govoril, še celo pa ne grdo. Prepričana sem, da se boš ti tega držal. Ampak poj. diva k stvari. Matjaž spoznava skrivnosti življenja Gotovo se še spominjaš, kakšna je semenčica. Nc"'Oč Ali želite zgraditi svoj lastni vodovod? Preskrba pitne in potrošne vode v redko naseljenih krajih, kjer ni vodovoda, je rešena z majhnimi elektročrpalnimi napravami. Uporabite elektročrpalni agregat (črpalko) ELEKTROKOVINE in odpadlo vam bo težko in dolgotrajno delo s prenašanjem vode v škafu ali vedru potrošnikom v hišo, v hlev, na dvorišče ali na vrt! Naš novi elektročrpalni agregat (črpalka) EvCkt 65 načrpa že v eni uri 1500 litrov vode ob pritisku 1,4 atmosfere oziroma 14 metrov visoko. Za to delo potrebuje le 550 vatov električne energije. Naši črpalni agregati so opremljeni z enofaznim motorjem, ki ga lahko priključite na instalacijo za luč (slika zgoraj). Zahtevajte prospekte in ponudbe v najbližji trgovini s tehniškim materialom ali v našem predstavništvu ELEKTROKOVINE v LJUBLJANI, Titova 38, telefon 315-824. E LE KT ROKOVI NA MARIBOR sem vama jo narisala. Mo da se tudi spomniš, da ima posebno obliko, da je podobna paglavcu. Ima zelo majhno glavico oziroma telo pa precej dolg repek. Semenčice ne mirujejo, ampak se lahko gibljejo, in sicer zelo hitro. Podobno, kot ne miruje kri v človeškem telesu, ampak stalno kroži po vseh delih telesa. Semenčice pa majo določeno pot. Od tam, :jer nastajajo — in ti veš, £je je to — drži na vsako stran v spodnji del trebušne votline posebna cev, imenovana semenovod. Ime pride od tod, ker po tej cevki potujejo semenčice. Semenovoda se združita — tudi v trebušni votlini — s sečnico. Ti pa veš, da drži sečnica v moški spolni ud. Tako lahko odvajaš vodo. Po isti poti pa prihajajo iz moškega telesa tudi semenčice. Mati je s pojasnili malo počakala, da bi dala fantu priložnost za morebitna nova vprašanja. Toda fant je samo zavzeto poslušal. Mati pa je vseeno videla, da s tem še ni zadovoljen. Zato ni pomišljala, marveč se je odločila povedati mu stvar do kraja. — Na pol je s tem že povedano, na kaj so fantje mislili s tisto besedo, ki so jo načečkali na vrata. Ta beseda ni nič drugega kot srd izraz za to, kako pride semenčica do jajčeca, ki pa potuje le do maternice. Zdaj si gotovo lahko že sam misliš, kako se to more zgoditi. Pot je ena sama, to je tista, ki drži od maternice navzdol in po kateri se rodi tudi otrok. Kadar si dva človeka želita dobiti otroka, moški odloži svoje semenčice v to odprtino. To je pravzaprav tisti del telesa, ki ga imamo ženske namesto moškega spolovila. Semenčice tudi v tej odprtini ne mirujejo, marveč se premikajo naprej in tako pridejo do maternice, če se tam katera sreča z jajčecem, pravimo, da je jajčece oplojeno. In le oplojeno jajčece začne rasti v otroka. To je pravzaprav vse, kar da nekaterim ljudem povod za tolikšno besedičenje in neslane opazke. Tebi, ki zdaj veš pravzaprav vse o tem, gotovo ne bo treba tako nespodobno govoriti. Če bi še slišal sošolce ali kogarkoli o tem neumno in grdo govoriti, jim ali pojasni, kako se prav in spodobno govori, ali pa jih pusti in pojdi od njih. Spet je obmolknila, se ozrla na Matjaža in mu sveto vala: (Nadaljevanje) Bralci so me prosili, naj napišem nekaj o vitaminih. Ker so vitamini le del naše potrebne vsakdanje hrane, ki pa je večinoma vse prej kakor pravilna in zadostna, porabljam priliko, da povem o hrani še kaj več. Pravilna, uravnovešena prehrana je še vedno precej problematična, ker je v splošnem ljudje še ne poznajo dovolj. Taka prehrana zahteva pravilno sorazmerje beljakovin, sladkorjev, maščob, vitaminov, rudninskih soli in vode, iz česar je vsa naša hrana sestavljena, da zadošča potrebam vsakega človeka glede na starostno dobo, spol in delo, ki ga nekdo opravlja. Najbolje je, da upoštevamo nekatere skupine jedi, ki jih je znanost, ki se neprestano razvija, razdelila na 6 skupin: 1. meso, ribe, jajca, suho sočivje, 2. mleko, sir, 3. maslo, mast, olje, margarina, 4. kruh, ovseni kosmiči, testenine, riž, zdrob, 5. sveža surova zelenjava, sveže sadje, 6. krompir, sveža kuhana zelenjava. K temu spadajo še razni dodatki, npr. sladkor, med, marmelada, suho sadje in drugo. Pri sestavi jedilnika moramo vzeti od vsake skupine po eno živilo v količini, ki nam jo pokaže tabela za kalorije posamezne hrane. Take tabele dobimo skoraj že v vsakem boljšem koledarju ali priročniku. Ce torej jemo hrano, ki je pestra in po kalorijah pravilna, zadostimo potrebam za rast in razvoj ter za delo. Telo ne bo spremenilo teže. će jemo čez mero, potem se nabere odvečna hrana kot mast v telesu, se pač zredimo. Prevelika zamaščenost pomeni poslabšanje počutja, zmanjšanje delovne sposobnosti in skrajšanje življenjske dobe. Če pa potrebujemo več kalorij, kakor jih dobimo v hrani, potem načne telo zaloge maščobe, se pravi rezerve, teža začne padati. Ko telo porabi maščobe, načne še druge snovi v telesu. To je stradanje, če telo izgubi 30 do 40 odst. lastnih beljakovin, nastopi smrt. Da ba nam bile te stvari bolj jasne, si bomo skušali podrobneje osvetliti posamezne sestavine hrane in njihovo vrednost v kalorijah. Kalorija, še bolje velika kalorija, je množina toplote, ki je potrebna, da segrejemo 1 liter vode za 1 stopinjo C. Ker merimo hrano v gramih, moramo vedeti, koliko kalorij da 1 g hrane: 1 g beljakovin da 4,i kalorije 1 g sladkorja da 4,1 kalorije 1 g maščob da 9,3 kalorije (Nadaljevanje) KRI KI REŠUJE ŽIVLJENJA Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Alojz Poljane in Franc Muhič, člana kolektiva Komunalno podjetje Novoinesto; Vili Plevnik, član kolektiva Invalidsko podjetje Rog, Novo mesto; Franc Bratkovič, član kolektiva KZ Krka, Novo mesto; Frančiška Penca, članica kolektiva Novoles, Straža; Rudi Kmet in Franc Draginc, Slana kolektiva IM V Novo mesto; Jože Primc, kmet iz Koroško vasi; Fani Kastelic, Frančiška Tisov, Pepca Primc, Marija Berkopec, Marija Kralj in Terezija Tisov, gospodinje s Pristave; Alojz Kuhar, kmet s Pristave; Albina Gazvoda m Marija Jenič, gospodinji s Podgrada; Jože Cimermančič. kmet iz Vinje vasi; Jože Hrovat, kmet s Pristave; Marija lankovič, gospodinja iz Vinje vasi; Ana Fomeci, gospodinja Iz Mihovca; Marija Jenič, gospodinja Iz Vinje vasi; Marija Gazvoda, gospodinja iz Mihovca; Ana Progar, članica kolektiva Novoteks, Novo mesto; Jožeta Kobe. delavka s Pristave; lože Božič, kmet iz Jurne vasi; Jožefa Kastclic, gospodinja Iz Vinje vasi; Francka Turk, gospodinja iz Konca; Mariin Gazvoda, kmet iz Mihovca; Jože Mežnar, upokojenec lz Vinje rasi; Franc Erlah, delavec iz Velikega Cerovca, Cecilija Gabrijel, gospodinja iz šmarjete; Jože Bele, šofer iz Stranske vasi; Stanko Staniša, član kolektiva GG Novo mesto; Franc Zorc. učitelj iz Dolža; Frančiška Sironič, gospodinja iz Dolža; \lojz Sironič, zidar z Dolža; Ivan Bele, kmet z Vrha pri Dolžu; Anton Golobič, delavec z Vrha pri Dolžu; Jože Sašek, aidar iz Zajčjega vrha; Alojz Turk, krojač s Podgrada; Franc Dečelik in Ivan Draginc. člana kolektiva Pionir, Novo mesto; lože Korasa, član kolektiva Krka — tovarna zdravil. Novo mesto. NI VEČ ZDRŽAL! Mogočni hrast, ki je po svoje dopolnjeval park kostanjeviške Forme vive, je podlegel viharju. Zgnile so mu korenine, les pa je bil ves črviv. Porabili ga bodo za drva... — (Foto: Polde Miklič) Pravilna in potrebna prehrana v«*™. 2G0DSA O DOBREM BRAHMANU INDIJSKA VAS Franqois Marie Arouet, s pisateljskim imenom Voltaire (1694—1778), je bil francoski pesnik in pisatelj, eden izmed vodij francoskega prosvetljenstva. Napisal je veliko število tragedij, zgodovinskih del, zgodb, kritičnih obravnav in filozofskih spisov. Njegov pisateljski in družbeni vpliv je bil velikanski. Voltaire, ki se je vse življenje z ostrim posmehom boril zoper družbene in verske predsodke, velja za najbolj francoskega duha, ki se je odlikoval z jasnostjo, skladnostjo in žlahtno lahkotnostjo sloga. — V slovenščini imamo njegovi zgodbi Candide (v sijajnem prevodu Otona Župančiča) in Zadig. Na svojih popotovanjih sem spoznal starega brahmana, res prav modrega možna, polnega duhovitosti in hudo učenega; povrh je bil še bogat in prav zato še modrejši; zakaj, ker ni ničesar pogrešal, mu ni bilo treba nikogar varati. V hiši so se mu spretno sukale tri lepe žene in se trudile, da bi mu bile všeč; in kadar se ni zabaval s svojim ženami, se je posvečal modro-slovju. Blizu njegove hiše, ki je bila lepa, bogato okrašena in obdana s prijetnimi vrtovi, je prebivala stara pobožna Indijka, bedasta in prav revna. Nekega dne mi je dejal brahman: »želel bi, da nisem bil rojen.« Vprašal sem ga, zakaj. Odvrnil mi je: »štirideset let se učim, to je štirideset izgubljenih let; druge ljudi poučujem, a sam ničesar ne vem; vse to mi polni dušo s tolikim občutkom ponižanja in studa, da mi je življenje neznosno: rodil sem se, živim v času, in vendar ne vem, kaj je čas; sem na neki točki med dvema neskončnostma, kakor pravijo naši modrijani, a nimam niti pojma o večnosti; sestavljen sem iz gmote; mislim, a nikdar nisem mogel dognati, od kod izvira misel; ne vem, ali je razumnost v meni nekakšna preprosta sposobnost, kakor ta, da znam hoditi, prebavljati, in ali mislim z glavo takisto, kakor prijemam z rokami. Ne le da mi je izvor mojih misli neznan, skrito mi je prav tako tudi izhodišče mojih kretenj: ne vem, čemu sploh živim, a vendar me vsak dan sprašujejo o vseh teh stvareh: odgovarjati moram; nič pravega ne vem odgovoriti; govorim mnogo in ostajam zmešan in osramočen nad samim seboj, brž ko končam. še mnogo huje mi je, kadar me sprašujejo, ali je Višnu rodil Brahmo ali pa sta oba od vekomaj. Bog mi je za pričo, da o tem prav ničesar ne vem, in to se dobro opaža v mojih odgovorih. »Ah, častitljivi oče,« mi pravijo, »poučite nas, kako je to, da zlo preplavlja ves svet.« V 'enakih škripcih sem, kakor tisti, ki me sprašujejo: časih jim pravim, da je na svetu vse v naj lepšem redu; toda vsi tisti, ki so jih vojske čisto uničile in pohabile, mi tega ne verjamejo, jaz sam pa prav tako ne. Skrijem se doma v kot in moja radoznalost in nevednost me pritisneta k tlom. Prebiram naše stare knjige, a te mi samo še zgostijo mrakove. Govorim s tovariši: nekateri mi odgovarjajo, da je treba življenje uživati in se iz ljudi norčevati; drugi mislijo, da vedo neke reči, in se izgubljajo v pretiravanjih, vse to pa lepo-množuje mučno čustvo, ki me navdaja. Časih bi se domala pogreznil v obup, če pomislim, da na kraju vseh mojih preiskav le ne vem, od kod prihajam niti kaj sem, kam grem, niti kaj bo z menoj.« Duševni ustroj tega dobričine me je navdal z resnično skrbjo; ni ga namreč bilo ne razumnejšega ne iskrenejšega človeka mimo njega. Doumel sem, da kolikor jasneje je bilo njegovo spoznanje in kolikor občutljivejše njegovo srce, toliko bolj nesrečen je bil. še tisti dan sem videl staro ženico, ki je stanovala v njegovi soseščini. Vprašal sem jo, ali je ni nikoli zaskrbelo, ker ne ve, kako je ustvarjena njena duša. Vprašanja niti dobro razumela ni: nikdar se še ni bila niti za tre- Smeh stoletij V francoskem parlamentu je imel neki poslanec neskončno dolg in neskončno nepomemben govor Tedaj je ministrski predsednik pripomnil svojim sosedom: »Govoriti in nič povedati je za nekatere politike izredna priložnost, da izrazijo svoje misli.« V razdobju boja za žensko enakopravnost se je neki poslanec silno zavzemal za ženske pravice. Naposled je ves razvnet zaklical: »Sploh pa je med moškim in žensko zelo majhna razlika!« Tedaj je nenadoma vstal sivolas konservativec in med viharnim odobravanjem vzkliknil: »Naj živi razlika!« Ko je bil slavni pisatelj Anatole France izvoljen v Akademijo, ga je princesa Mathilde povabila na slavnostno večerjo. Toda povabljenec ni dosti mislil na to, pozabil je in se domislil svečanosti šele zadnji trenutek. Zato je prišel k princesi celo uro prepozno. Ko se je skušal opravičiti, je bila gostiteljica zelo milostljiva. »Vaša netočnost me celo veseli,« je dejala. »Niste namreč prišli eno uro prepozno, ampak cel teden prezgodaj.« Povabljen je bil za naslednji torek. nutek razmislila nad nobenim teh vprašanj, ki so vznemirjala bruhmana; iz vsega srca je verovala v preobraženje Višnuja, in če si je le kdaj pa kdaj mogla preskrbeti malo vode iz Gangesa, da se je mogla umiti po predpisih, se je imela za najsrečnejšo vseh žensk. Sreča tega ubogega bitja me je vsega prevzela. Vrnil sem se k modrijanu in mu dejal: »Kaj vas ni sram, da ste nesrečni, medtem ko biva prav ca trenutek pred vašimi vrati star avtomat, ki sploh nič ne razmišlja in zadovoljno živi?« »Prav pravite,« mi je odgovoril, »stokrat sem si bil dejal, da bi bil srečen, če bi bil tako bedast, kakor je moja soseda, a vendar ne bi hotel take sreče.« Ta brahmanov odgovor je napravil name globlji vtis od vsega drugega; izpraševal sera se in spoznal, da prav zares tudi jaz sam ne bi hotel biti srečen, če bi moral biti bedast. Predložil sem stvar modrecem in bili so mojih misli. »Ampak v takšnem načinu mišljenja je vendar naravnost divje nasprot-stvo: kajti navsezadnje, za kaj pa gre? Da bi bili srečni. Mar ni vseeno, ali imaš kaj duha ah pa si bedak? še več: vsi, ki zadovoljno žive, zagotovo vedo, da so zadovoljni; tisti, ki razmišljajo, niso tako gotovi, da prav razmišljajo. Jasno je torej,« sem dejal, »izbrati si ne smemo zdrave pameti, že zato ne, ker je tudi ta zdrava pamet v določeni meri vzrok naših nesreč.« Vsi so bili enih misli z menoj, a vendar nisem nikogar našel, ki bi bil hotel pristati na tako kupčijo in hotel postati bedak zato, da bi bil zadovoljen. Iz tega sem spoznal, da srečo sicer zelo cenimo, a pamet še bolj. Ampak če vse to premislimo, se nam zdi, da je zelo nespametno ceniti pamet bolj od sreče. Kako bi se moglo pojasniti to nasprotje? Kakor vsa druga. O njem se da dovolj govoriti. Med nerazvitimi deželami tudi Indija ni izjema. Nemara je le preč' kot druge spoznala, kaj ji je najnujnejše, in začela z vso vnemo razvijati kmetijstvo. Indija dela orjaške korake. Lani je povečala proizvodnjo skoraj za 100 odstotkov. Pred dveima sušnima letoma je Indije požela 89 milijonov ton žitaric in tako dosegla rekord, kateremu mnogi prijatelji Indije niso mogli verjeti, dokler ni bil zadnji kilogram zamenjan za skladiščno priznanico. Letos bo žetev nemara dosegla nad 95 milijonov ton žita. Potem pa sta prišli dve sušni leti, ko se je proizvodnja znišala na 73 oziroma na 75 milijonov ton. Pomoč iz tujine je bila premajhna in nezanesljiva. S tem pa so bile omajane tudi politične in gospodarske postavke prejšnjih načrtov, saj so odkrili povezavo tuje pomoči in domačega gospodarskega stanja: čim večje so težave domačega gospodarstva .toliko težji so pogoji za pomoč iz tujine. DVE ZETVI NA LETO Slabosti indijske načrtovalne postavke, kakor danes razlagajo spremembe, niso bile toliko v »nezadostnem pozna vanju indijske kmečke duše«, kakor v nezadostnem poznavanju »duše tuje pomoči«. Zato je predsednik republike poudaril kot glavno nalogo vlade, da mora Indija do le ti 1970 doseči, da se bo lahko prehranjevala sama. Prvenstvo je dobilo kmetijstvo. To ni zgolj navadna sprememba v dajanju prvenstva, ampak izdelava pravcate »strategije«. Po enoletnem gospodarskem načrtu, ki začasno zamenjuje petletnega, hoče Indija doseči največji napredek na poljih, kjer je že poskrbljeno za na makanje. Pri tem bodo uporabljali novo tehniko, boljše seme in več gnojiva, da bi tako dobili dve žetvi na leto. S tem bo ostvarjena prva »notranja prednost« v poljedelstvu. Druga »notranja prednost« pa zadeva namakanje poljskih površin, ki so na sušnih področjih. Tako se hoče Indija najprej rešiti muhastega »boga« sušnega vetra in vložiti sredstva tja, kjer je ta »bog« najmočnejši. »Obenem s tem pa se hočemo rešiti tudi muha-stvih političnih pojavov,« je zapisal neki indijski časnkar, misleč pri tem na pomoč iz tujine. ZADRUŽNA PROIZVODNJA Za indijsko vas je bila zmeraj značilna ne samo nizka proizvodnja, ampak tudi zaostali premoženjski odnosi. 80 odst. obdelovalne površine je v lasti 20 odst. vaškega prebivalstva. In ko so v pogojih stare proizvodnje take odnose lahko potiskali na drugo mesto, je v pogojih tehničnega napredka to čedalje težje. Razvijanje zadružnega kmetijstva je področje, ki v sedanjih pogojih najbolj zanima indijske gospodarstvenike. Toda polovica deželnih vlad še ni izpeljala agrarne reforme. Razen tega je država od 700.000 akrov zemlje, ki je predvidena za reformo, lahko vzela v svojo pravno last samo 200.000 akrov. Pospešeni razvoj zadružnega gospodarjenja ne obeta ravno posebnih uspehov. Morda se prav zato planska komisija raje ukvarja s sistemom »progresivnega obdavčenja«. Odpor posestnikov do progresivne obdavčitve in agrarne reforme, kakor tudi politični pomen tega elementa, Je videti za deželne organizacije vladajoče stranke povsem razumljiv. Toda s tem ni ustreženo višjim interesom central ne vlade in tudi niso prenehale njene obveznosti do celote. LADISLAV BRUNER Ljudska modrost Počasna voda več brega podere kakor deroča. Kdor veliko govori, veliko ve ali veliko laže. Namečka se še otrok veseli. Kdor veliko pije, ga kmalu zvije. Podarjenemu konju se ne gleda na zobe. Kdor vodo žuli, mu v črevih kruli. Po delu plačilo. Kdor vpraša, ali je treba, ne da rad. Pod kožo je vsakdo krvav. Kdor vpraša, ne zajde. Pod soncem je vse mogoče. Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. »To ste prav dobro povedali, četudi ni bilo na pravem mestu. Zdaj se govori o drugi stvari. Jaz ne pravim, da ni res, ne da je res, kar ste mi povedali, ali vprašam vas, ko bi vam kdo kaj takega pravil, ali bi mu verjeli?« »Na to ne morem nič gotovega odgovoriti.« »Ali bi se vam ne zdelo bolj verjetno, da je človeku, katerega si mislimo na vašem mestu, v vaših okolnostih, prišel ta denar kako drugače v roke? Da ga je dobil za zavetje, ki ga je dajal hudodel-niku, da je bil ta denar tako rekoč njegov delež? Ali pa — tudi to je mogoče — da si ga je sam prisvojil, da ga je izmaknil umirajočemu človeku ali mrliču za prenočišče, za poslednjo strežbo — .« Seljan mu ni dal izgovoriti, jeza in nejevolja ga obide pri zadnjih besedah, srdito mu reče: »Mrliča okrasti! Raje bi pa vendar že denar ponarejal ali pa ponarejalcu potuho dajal in zavetje!« Kdor bi bil slišal Seljana, kako je govoril te besede, bil bi mu gotovo verjel. Tudi gospod sodnik je bil prepričan, da mož govori resnico; a to ga je le še bolj potrdilo v mnenju, da je Seljan Zaplotnikov deležnik. Za zdaj je bil s svojim preiskavanjem in zasliševanjem zadovoljen. Slugi veli, da naj moža odvede v ječo. Hitro se je bilo zvedelo po trgu in okolici, kaj se je zgodilo s Seljanom. Ljudje niso vedeli, kaj naj bi mislili; vsi so poznali in čislali poštenega drvarja; al je mogoče, da bi se bil mož hipoma tako spremenil, da bi bil v zvezi s tistim Zaplotnikom, ali pa celo, da bi bil Sddnika — — ne, kaj takega vendar ne; morilec Seljan ne more biti! Vsi do malega so upali, da se stvar razjasni in da se Seljan skoraj spozna za nedolžnega. Ali kaj drugi ljudje! Ko je Jerica slišala strašno novico, je bila nekaj časa kakor omamljena. Ko se je zavedala, bila je njena prva jasna misel: v trg k očetu! K njemu mora, naj bo, kar hoče; prosila bo, jokala se in rotila gospoda, da jo pusti pred očeta. Ni ji bilo treba prositi. Po dolgem, temnem hodniku je stopal ravno sluga s svojim jetnikom, da bi ga peljal v ječo, ko jima pride uboga deklica naproti. Ko zagleda svojega očeta, zavpije sirota: »Kaj ste storili, oče!« Seljan jo napol resno, napol žalostno pogleda rekoč: »Kako govoriš, dete! Tvoj oče ni nič hudega sto ril.« »O, saj sem vedela, da ne!« reče deklica ter se oklene z obema rokama okoli vratu starega moža; »saj sem vedela, da ste nedolžni, oče; vprašati sem vas hotela samo, česa vas dolže hudobni ljudje, ubogi oče!« »Bodi mirna, hči,« tolaži jo oče. »Zaupaj v Boga kakor jaz; brez njegove volje ne pade vrabec s strehe. On je poslal svojega angela Danielu v levnjak, on bo branil tudi tvojega očeta. Dopustil je, da se mi godi krivica, on že ve zakaj; o svojem času me bo tudi opravičil. Moli, prosi ga, da mi okrajša čas izkušnje in pokore; vendar zgodi- se njegova sveta volja. Pojdi domov, dekle, in mirna bodi! Ne sramuj se nikogar, vsakemu smeš prosto pogledati v obraz ter mu reči: Moj oče je nedolžen!« Z olajšanim srcem, je zapustila deklica svojega očeta. XXIII. Nekaj dni potem sta dva voza drčala po cesti v trg. Drugi, z dvema konjema, bližal se je bolj in bolj prvemu, kateri se mu, dasi je imel samo enega konja, vendar ni dal rad prehiteti. Morebiti bi se bila vendai še nekaj časa hitala, ko bi jima ne bil prišel precej strm klanec na pot. V klanec ne podi voznik, ako je trezen. In trezen je bil Brezarjev Anton, ki je sedel v prvem vozu, tudi na potu iz mesta, če bi bil še tako dobro prodal svoje blago. Ko torej pride do pod klanca, dene vajete iz rok in stopi z voza. V tem trenutku ga je bil drugi voz došel, in mož, ki je sedel na njem, ogovori Antona: »Glej, glej, nikoli bi ne bil verjel, da ima tvoja Liska še toliko ognja v svojih starih udih; in še priganjati je ni treba. Zdaj pa lepo polagoma!« In tudi on stopi z voza ter se bliža Brezarju, rekoč: »Kaj me ne poznaš, da me še ne pogledaš, Anton?« Brezar se res ni bil precej ozrl proti njemu, dasi ga je bil takoj spoznal po glasu. V strašni stiski je bil; da ni bilo klanca pred njim, pognal bi bil svojo kobilico, naj se vse razdrobi! Tako pa se ni mogel ogniti neljubega mu tovariša. Obrne se proti njemu: »Ti, Matija?« »Matija Sodnik, Andreja Sodnika sin!« »Skoraj bi te ne bil spoznal, tako si se izpreme-nil. Kam pa kam?« »čudno vprašanje! Ah povej mi, kaj ti pa je, Anton? Tako si bled, in zdi se mi, kakor da bi se tresel; morda vendar nisi bolan!« »Ne, bolan nisem, Matija; ali tako nanagloma si j mi prišel, prej bi se bil nadejal ne vem koga!« »Ti si še kakor si bil nekdaj; v šoli si se vselej j tresel, kadar te je učitelj nanagloma poklical: Brezar Anton! Ali zdaj si mož in mene se vendar ne boš bal?« DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov! 21 OPEKARNI Brežice razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da je diplomiran gradbeni inženir ali diplomirani ekonomist s 5 leti prakse na vodilnem delovnem mestu v industriji gradbenega materiala; — da ima srednjo, nepopolno srednjo izobrazbo ali strokovno izobrazbo visoko kvalificiranega delavca z 10 leti ustrezne delovne prakse, od tega 5 let na vodilnem delovnem mestu v opekarski stroki. Kandidati morajo priložiti poleg dokazil o šolski in strokovni izobrazbi še kratek življenjepis z opisom dosedanjega službovanja. Razpis bo zaključen 30 dni po objavi. Ponudbe z zahtevanimi dokazili sprejema razpisna komisija Opekarne Brežice. Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja Glasbene šole v Krškem razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: 1. da ima visoko izobrazbo glasbene stroke ter 10 let prakse na glasbenem področju; 2. da ima višjo glasbeno izobrazbo ter 10 let prakse na glasbenem področju; 3. da ima srednjo glasbeno izobrazbo ter 10 let prakse na glasbenem področju. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo razpisni komisiji glasbene šole v Krškem v 15 dneh od dneva objave razpisa. Tovarne čokolade in peciva JMPERIAL“ Krško razpisuje delovno mesto DIREKTORJA podjetja Kandidat mora poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje: a) da ima visokošolsko izobrazbo in tri leta prakse v komerciali, b) da ima srednješolsko izobrazbo in 10 let prakse v komerciali. Kandidati naj dostavijo svoje vloge skupno z dokazi o izpolnjevanju pogojev in potrdilom o nekaznovanosti na gornji naslov v 15 dneh po objavi razpisa. POIZKUSITE NAŠE MESNE PROIZVODE in ostanite tudi njihov potrošnik! POSEBNO VAM PRIPOROČAMO: 0 kranjske klobase 0 lovsko salamo 9 šunkarico 0 vse ostale vrste klobas in salam Za hrenovke, pečenice in safalade sprejemamo posebna naročila. KMETIJSKO IN TKCOVSKO PODJETJE BREŽICE OBRAT KLAVNICA tel. 72-231 ZAVAROVALNICA MARIBOR obvešča vse občane, da so od 1. januarja 1968 v veljavi novi pogoji in ceniki pri vseh zavarovalnicah Jugoslavije. S tem datumom je ukinjena tudi teritorialna zaščita in ni več meja za zavarovance, kakor tudi ne za zavarovalnice. Mariborska zavarovalnica ima svojo tradicijo že vrsto let, saj uspešno deluje in posluje vse od osvoboditve. Tudi pri zahtevi po novih pogojih za obstoj zavarovalnic je zadostila zakonskim predpisom in lahko kot samostojna zavarovalnica dela naprej enakopravno kot vse druge zavarovalnice, ki so se združile. Zastopniki naše zavarovalnice delajo neprekinjeno na našem območju, prav tako pa tudi na ostalih območjih, kjer so formirani novi zastopi izven našega dosedanjega območja. Zaupajte vsa zavarovanja svoje imovine in vsa osebna zavarovanja naši zavarovalnici; ta vam bo nudila najugodnejše pogoje za zavarovanje, prav tako pa je tudi konkurenčna v režiji. Nudimo vam najsolidnejši, hiter in kvaliteten servis! Priporoča se: ZAVAROVALNICA MARIBOR V MARIBORU, PARTIZANSKA CESTA 47 nasproti glavnega kolodvora Kdor zdravje ljubi, ne pije veliko. | Če pa pije, I piie Hermeliko * tc veliko zelenik in Hinogott11 rož po zeniV Hcrmc je najimenit^J MA.RMOR GRADAC tel. 76-177, lok. 8 Po konkurenčnih cenah Izdelujemo vse vrste nagrobnikov, spomenikov, spominskih obeležij in vsa teracerska dela hitro in kvalitetno. LICITACIJA NA CARINARNICI LJUBLJANA CARINARNICA LJUBLJANA BO PRODAJALA na licitaciji 24. in 25. marca 1968 od 8. ure dalje v prostorih carinarnice Ljubljana, šmartinska 152 a — Javna skladišča, motorna vozila in ostali material. Ogled blaga za prodajo bo v petek, 22. marca 1968 od 9. do 13. ure in v soboto, 23. marca od 9. do 13. ure in od 14. do 17. ure v prostorih carinarnice. MOTORNA VOZILA ZAČETNA CENA N DIN 1. osebni avto Mercedes 220 B, 1. 1961, v voznem stanju 2. tovorni avto Hanomag, 1. 1956, v nevoznem stanju 3. osebni avto Ford Taunus 17 M, I. 1962, v nevoznem stanju 4. osebni avlo Opel Rekord 1*00, 1. 1962, v nevoznem stanju 5. osebni avto Moriss 1100, 1. 1965, karamboliran 6. osebni avto Mercedes 190 D, 1. 1961, v nevoznem stanju 7. osebni avto Opel Kadett, 1. 1967, karamboliran 8. osebni avto Opel Karavan, 1. 1958/59, v nevoznem stanju 9. osebni avto Chrevrolet-Impala, 1. 1959, v nevoznem stanju 10. osebni avto Alfa Romeo, Giulietta Ti, I. 1962, karamb. 11. osebni avto Opel Rekord, 1. 1964/65, karamboliran 12. osebni avto Opel Caravan, 1. 1958, v voznem stanju 13. tovorni avto VW-keson, 1. 1963, v nevoznem stanju 14. osebni avto Opel Caravan, 1. 1964, nekompletcn 15. osebni avlo Opel Rekord, 1. 1961, v nevoznem stanju 16. osebni avto Citroen LD 19 P, 1. 1962, v nevoznem stanju 17. osebni avto Fiat Steyer 1100, 1. 1960, v nevoznem stanju 18. osebni avto Volkswagen — Combi, 1. 1959, v nevoz. stanju 19. osebni avto Opel Rekord, 1. 1961, karamboliran 20. osebni avto Opel Rekord, 1. 1959, v nevoznem stanju 21. tovorni avto VVV-Combi-keson, 1. 1957, v nevoznem stanju 22. osebni avto VVV-Combi, 1. 1961, v nevoznem stanju 23. osebni avto NSU Prinz, 1. 1963, nekompleten 24. osebni avto Opel Rekord, 1. 1960, karamboliran 25. osebni avto Opel Rekord, 1. 1965, karamboliran 26. osebni avto Opel Rekord, 1. 1959, v nevoznem stanju 27. dostavni avto Ford Turist, 1. 1962, v nevoznem stanju 28. osebni avto Opel Rekord, 1. 1965, karamboliran 29. osebni avto Opel Rekord, 1. 1959, v nevozneim stanju 30. osebni avto Simca, 1. 1956/57, v nevoznem stanju 31. osebni avto VW, 1. 1954, nekompleten 32. osebni avto Vauxball, t. 1960, karamboliran 33. osebni avto DKVV F 11, 1. 1960, v nevoznem stanju 34. osebni avto Opel Rekord, 1. 1957, v nevoznem stanju 35. osebni avto VW, 1. 1966, nekompleten 36. osebni avto VW, 1. 1954, v nevoznem stanju 37. osebni avto Peugeot Variant, 1. 1963, karamboliran 38. osebni avto Opel Rekord — Caravan, I. 1959/60 karamb. 39. osebni avto DKW 100 S, 1. 1961, v nevoznem stanju 40. osebni avto Vauxliall Cresta, 1. 1960, nekompleten 41. osebni avto Ford Taunus 15 M, 1. 1957, v nevoznem stanju 42. osebni avto NSU Prinz, 1. 1980, v nevoznem stanju 43. osebni avto Sirena, 1. 1960, v nevoznem stanju 44. osebni avto VW-1200, 1. 1957, v nevoznem stanju 45. osebni avlo Sirena, 1. 1961, v nevoznem stanju 46. osebni avto VW Combi, 1. 1966/67, karamboliran 47. osebni avto Renault L-4. 1. 1963, karamboliran 48. osebni avto Lloyd LD 900, letnik 1959, karamboliran 49. osebni avto Fiat Steyer 1100 M, 1. 1957, v nevoz. stanju 50. osebni avto VW, 1. 1957, nekompletcn 51. osebni avto Opel Rekord, 1. 1954, karamboliran 52. osebni avto Škoda, 1201, letnik 1957, v nevoznem stanju 53. osebni avto Lancia Appia, 1. 1959, v nevoznem stanju 54. osebni avto Fiat Steyer 1100 N, 1. 1959, v nevoz. stanju 55. osebni avto VVV-Carman, 1. 1967, karamboliran 56. osebni avto VW, 1. 1956, karamboliran 57. osebni avto VW, 1. 1958, karamboliran 58. osebni avto VW, I. 1953, karamboliran 59. motorno kolo Puch—175 SV, v nevoznem stanju PONOVNO NA LICITACIJI: 60. osebni avto Austin, 1. 1956, v nevoznem stanju 61. osebni avto Hilman, I. 1953, karamboliran 62. osebni avto Mercedes 300 B, 1. 1955, v nevoznem stanju 63. osebni avto Vauxhall Caravan, 1. 1956, v nevoznem stanju 64. osebni avto Renault Daupliine, 1. 1958, nekompleten 65. osebni avto Moriss 1100, 1. 1965, karamboliran 66. motorno kolo NZ 56, 1. 1958, v nevoznem stanju 67. motorno kolo Lambretta 125, I. 1957, v nevoznem stanju 68. motorno kolo Danuvia, I. 1960, v nevoznem stanju 69. motorno kolo ČZ, 1. 1955, v nevoznem stanju OSTALO BLAGO: 70. kabina za tovorni avlo Mercedes (rabljena) 71. 2 motorja za tovorni avto MANN, nekompletna 72. motor za tovorni avto Magirus Deutz, nekompleten 19.000 9600 9600 9500 8600 8300 7900 7800 7800 7600 7600 7500 7200 7200 7200 7200 6900 6800 6800 6700 6600 6600 6300 6200 6200 5900 5900 5900 5600 5200 5200 5000 4900 1900 4600 4500 4300 4300 4200 4200 3900 3600 3600 3400 3300 3200 3200 3100 3000 2900 2800 2800 2800 2800 2000 2600 1800 1600 850 1600 1000 4800 1400 900 1900 1300 800 800 350 450 4800 1800 Ostalo blago: motorji za avtomobile, avlo deli, kolesa, tehnični predmeti in tekstil. Motorna vozila bomo prodajali v nedeljo, 24. marca 1968, ostalo blago pa v ponedeljek, 25. marca 1968. Pravico do udeležbe na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe. Udeleženci morajo v dneh, določenih za ogled, vplačati kavcijo v višini 10 odst. od začetne cene v carinarnici Ljubljana, zastopniki podjetja pa morajo dati tudi pooblastilo. Vse informacije o licitaciji lahko dobite po telefonu od 17. marca 1968 dalje na št. 316-588 — carinarnica Ljubljana. Spisek ostalega blaga za prodajo bo izobešen na oglasni deski carinarnice Ljubljana. Iz Carinarnice Ljubljana veliki spomladanski TELEV] . ; ••• . ' S Regres velja od 26. februarji do zgodnje spomladi. Kdor kupi premog sedaj, si zagotovi naslednje ugodnosti: nižjo ceno, zanesljivo in takojšnjo dobavo, boljšo kvaliteto višjo kalorično vrednost zaradi osušitve. RUDNIK LIGNITA VELENJE RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5,15. 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 15.00. 18.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spo red od 4.30 do 8.00. PETEK, 22. MARCA: 8.08 Glasbena matineja s skladbami o po mladi. 9.25 Jože Ceme poje narodne v priredbi in ob spremljavi Ljuba Rančigaja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12 30 Kmetijski nasveti — inž. Alojz Štuhec: Kritična mesta v oskrbi s semenom. 12.40 Iz kraja v kraj. 13.30 Priporočajo vam . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Turistični napotki. 15.25 Glasbeni intermezzo. 15.45 Kulturni globus. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Človek in zdravje. 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi. 18.45 Na mednarodnih križpotjih 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Majdo Sepe. 20.00 Glasbeni cock-tail 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 23. MARCA: 8.08 Glasbena matineja. 9.25 Dvajset minut z našimi ansambli. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje ooste 11.15 Kar po domače 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Jože Perčej: Reja govedi samo za meso 12.40 ročajo vam . . 14.05 Od melodi- je do melodije. 15.20 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš podlistek — G. Fišer: Zgodbe kratkovidnega človeka. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Igramo tjeat! 18.15 Pravkar prispelo 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Godala v ritmu. 20 00 Tekmovanje ansamblov 21.36 Iz fonoteke radia Koper. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 24. MARCA: 6.00 do 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Svetislav Ruškus: »Vozli«. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnito — tovariši . . 11.00—11.15 Poročila - Turistični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.15 Iz operet nih partitur. 14.00 Glasba ne pozna meja. 14.35 Humoreska tega tedna — Ilf in Petrov: Trikartov se zdravi 14.50 Deset minut s pianistom Borutom Lesjakom 15.05 Nedeljsko športno popoldne 17^05 Pojo znameniti operni pevci 1730 Radilska igra - Tise Aichinger: »Gumbi«. 19.00 Lahko Popevke iz studia 14. 13.30 Pripo-noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.15 Serenadni večer. PONEDELJEK, 25. MARCA: -8.08 Glasbena matineja. 8.55 Za mlade radovedneže 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski' nasveti — inž Dušan Modic: Kako uredimo sadni vrt. 12.40 Slovenske narodne pesmi v raznih izvedbah. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 Poje zbor »Grafika« iz Ljubljane. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Pojeta altistka Milka Evtimova in basist Zdravko Kovač. 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja: Interna 469 Lahko noč. otroci! 19.15 Minute z orkestrom Henry Mancini. 20.00 Naši mladi koncertanti v Slovenski filharmoniji. 22.10 Radi ste jih poslušali. TOREK, 26. MARCA: 8.08 Operna matineja. 9.25 Ansambel Lojzeta Slaka in »Fantje s Praprotna« v narodnih priredbah. 10.15 Pri vas doma 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jelka Hočevar: Pregled totalnih herbicidov in njihova uporaba. 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam .. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 V torek na svidenje! 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Igra Simfonični orkester RTV — Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Radijska igra — Harold Pinter: Večerna šola. 21.15 Deset pevcev — deset melodij. 22.15 Skupni program JRT — studio Beograd. SREDA, 27. MARCA: 8.08 Glasbena matineja z Dvofakom. 9.10 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Slovenske narodne in narodno zabavne melodije za sredo dopoldne 12.30 Kmetijski nasveti — inž Lojze Hrček: Obnavljamo vinograde samo načrtno in strokovno pravilno. 13.30 Priporočajo vam .. . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš podlistek — A Baltrunas: Zaupanje. 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Mladina sebi in vam. 18.15 Naši umetniki vam igrajo 18.40 Naš razgovor 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Vrhovi operne poustvarjalnosti 22.10 Za ljubitelje jazza. ČETRTEK, 28. MARCA: 8.08 Operna matineja. 9.25 Ciganske narodne pesmi. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Janez Brglez: Obvarujmo govejo čredo pred metiljavostjo. 12.40 Igrajo pihalni orkestri. 13.30 Priporočajo vam. 14.05 Izbrali smo vam. 15.20 Glasbeni intermezzo 15.40 Majhen recital pianista Janeza Lovše ta. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Četrtkov simfonični koncert! 18.15 Turistična oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.10 Komorni večeri NEDELJA, 24. MARCA 9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini (Pohorje, Plešivec) — (Beograd) 9.25 Poročila (Ljubljana) 9.30 Zbor Vasilij Mirk iz Konto-vela—Proseka — oddaja iz cikla Naši zbori (Ljubljana) 10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb) 10.45 Mokedajeva matineja: Tepec iz Xenemiinda — češki film (Ljubljana) 12.00 Nedeljska TV konferenca — (Zagreb) 15.10 Mladi in moda — posnetek oddaje iz Londona (Zagreb) 16.00 Smučarski skok; v Planici — posnetek (17.30) (Ljubljana) 17.35 Cik cak (do 17.50) (Ljubljana) 18.55 TV Kažipot (Ljubljana) 19.15 Gora skrivnosti — serijski film (Ljubljana) 19.45 Filmska burleska (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (Beograd) 20.45 Cik cak (Ljubljana) 20.50 TV Magazin — zabavnoglasbena oddaja (Zagreb) 21.50 Športni pregled (JRT) 22.20 TV dnevnik (Beograd) PONEDELJEK, 25. MARCA 9.40 TV v šoli (Zagreb) 10.35 Ruščina (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.50 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb) 15.45 Ruščina — ponovitev — (Zagreb) 16.10 Angleščina (Beograd) 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) (Beograd) 17.00 Poročila (Zagreb) 17.05 Mali svet — oddaja za otroke — (Zagreb) 17.30 Komandir čete — oddaja za JLA (Ljubljana) 18.00 TV Obzornik (Ljubljana) 18.30 Pri naših pravljičarjih: Tina Vajtova (Ljubljana) 18.50 Reportaža — Sarajevo (Zagreb) 19.20 Naše infekcijske bolezni — (Ljubljana) 19.40 Od Budimpešte do Prage — aktualna tema (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (Beograd) 20.30 Cik cak (Ljubljana) 20.35 Dr. Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi (Ljubljana) 21.35 Vzhod da avantgardi življenjsko moč — oddaja iz cikla Pota sodobne glasbe — (Ljubljana) 22.05 Zadnja poročila (Ljubljana) TOREK, 26. MARCA 9.40 TV v šoli (Zagreb) 10.35 Angleščina (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.50 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb) 15.45 Angleščina — ponovitev — (Zagreb) 16.10 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 17.40 Poročila (Ljubljana) 17.45 Risanka (Beograd) 18.00 Obrežje — oddaja za italijansko narodnostno skupino — (Ljubljana) 18.25 Test z glasbo (Ljubljana) 18.45 Beat in balalajke — ansambel Mojmira Sepeta v SZ (Ljubljana) 10 Ameriška protislovja — oddaja iz cikla Svet na zaslonu (Ljubljana) Naročite svoj list na domači naslov 19.50 Cik cak (Ljubljana) 20.00 TV obzornik (Ljubljana) 20.30 Bela karavana — sovjetski celovečerni film (Ljubljana) 22 ,C0 Problemi znanstveno raziskovalnega dela — oddaja iz cikla Človek, znanost in proizvodnja (Ljubljana) 22.30 Zadnja poročila (Ljubljana) SREDA, 27. MARCA 16.55 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) (Beograd) 17.10 Poročila (Ljubljana) 17.15 Obvezane glave — lutkovna zgodba iz serije Kjukčeve dogodivščine (Ljubljana) 17.45 Kje je, kaj je (Beograd) 18.00 TV Obzornik (Ljubljana) 18.20 Združenje radovednežev — oddaja za otroke (Zagreb) 19.05 Glasbena oddaja (Beograd) 19.45 TV Prospekt Zagreb) 20.00 TV Dnevnik (Beograd) 20.30 Cik cak (Ljubljana) 20.35 Izbor popevke za »Zlati ključ« v Karlovyh Varyh — (Beograd) 21.35 Belfegor — serijski film — (Ljubljana) 22.15 Zadnja poročila (Ljubljana) ČETRTEK, 28. MARCA 9.40 TV v šoli (Zagreb) 10.35 Nemščina (Zagreb) 11.00 Angleščina (Beograd) 14.50 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb) 15.45 Nemščina — ponovitev — (Zagreb) 16.10 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 17.10 Poročila (Ljubljana) 17.15 Tik tak: Peter Klepec (Ljubljana) 17.30 Pionirski TV studio (Ljubljana) 18.00 TV Obzornik (Ljubljana) 18.20 Narodna glasba (Beograd) 18.45 Po sledeh napredka (Ljubljana) 19.05 Večer Pavla Minčiča — posnetek iz Ateljeja 212 (Beograd) 19.45 Cik cak (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (Beograd) 20.30 Cik cak (Ljubljana) 20.35 Ob celjskem gledališkem tednu — oddaja iz cikla Kulturna tribuna (Ljubljana) 21.15 S tujega baletnega odr» — (Ljubljana) 21.50 Zadnja poročila (Ljubljana) PETEK, 29. MARCA 9.40 TV v šoli (Zagreb) 14.50 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb) 17.25 Poročila (Ljubljana) 17.30 Moj prijatelj Flicka — serijski film (Ljubljana) 18.00 TV Obzornik (Ljubljana) 18.20 Slovenski ansambli tekmujejo — posnetek javne radijske oddaje (Ljubljana) 19.25 Jubilejni Ho-ruk — 10 let mladinske akcije (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (Beograd) 20.35 Smrt trgovskega potnika — ameriški celovečerni film — (Ljubljana) 22.25 Zadnja poročila (Ljubljana) 22.35 Koncert resne glasbe (Beograd) SOBOTA, 30. MARCA 9.40 TV v šoli (Zagreb) 14.20 TV v šob — ponovitev — (Zagreb) 15.30 Veslaška regata Oxford: — Cambridge — prenos (EVR) 17.35 Kažipot (Ljubljana) 18.00 TV Obzornik (Ljubljana) 18.20 Mladinska igra (Beograd) 19.20 Sprehod skozi čas (Ljub-ljana) - 20.00 TV Dnevnik (Beograd) 20.30 Cik cak (Ljubljana) 20.35 Humoristična oddaja (Beograd) 21.345 Videofon — zabavnoglasbena oddaja (Ljubljana) 21.50 Bonanza — serijski film — (Ljubljana) 22.40 Zadnja poročila (Ljubljana) mercator ŽELITE AVTOMOBIL? že v drugi polovici aprila ga lahko dobite pri N0V0TEHNI v Novem mestu, ki sprejema naročila za vozila: ŠKODA 1000 MB ŠKODA 1000 MB de luxe Vse informacije dobite na upravi podjetja ali po telefonu 21-132. . NIŽJE CENE! Pridite po superavtomatski pralni stroj ZOPPAS k JUGOTEHNIKI, Ljubljana POD TRANCO 2 — pri Čevljarskem mostu Telefon: 23-881 do 23-884 Prejšnja cena CENEJE ga ne dobite nikjer! Sedaj LIT 68.000 in 960 Ndin za carino. Dobava takoj! Jamstvo eno leto! Nadomestni deli zagotovljeni! Po konkurenčnih cenah dobite pri nas tudi HLADILNIKE ZOPPAS. Obrnite se na JUGOTEHNIKO, Ljubljana, Pod Trančo 2. Generalni zastopnik za Jugoslavijo: »MERKUR«, Zagreb, Martičeva ul. 14. Zahtevajte pojasnila! Obiščite nas! DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! V TEM TEDNU VAS ZANIMA go let sin Lojze z ženo Tinco, vnukinja Mojca in Sil vica ter Murgeljnov ata. Petek, 22. marca — Vasilij Sobota, 23. marca — Slava Nedelja’ 24. marca — Simon Ponedeljek, 25. marca — Minka Torek, 26. marca — Maksim Sreda, 27. marca — Rupert četrtek. 28. marca. — Janez Dragi mami Mariji Kralj z Dol- ža želi mnogo sreče, zdravja in veselja za njen dvojni življenjski praznik in Se mnogo let — sin Lojze. Poldetu Pavčku, ki služi vojaški rok v Postojni, za 20-letnico želijo vse najlepše starši, stara mama, brat in sestre. OBVESTI LA I Sporočam cenjenim strankam, da sem odprl elektromehanično delavnico za vse vrste hladilnih naprav in gospodinjskih aparatov na Glavnem trgii št. 1. Se priporočam! Viktor Subotič, elektro-mehanik, Novo mesto. Dragi mami ln očetu Skubic z Gor. Kamene 15 za 50-letnico skupnega življenja želijo še mno- Gostilna Romana Zorka v Družinski vasi prireja ob obletnici 24. marca veselo zabavo. Igrajo »Fantje treh vasi«. Vabljeni! SLUŽBO DOBI MLAJŠO upokojenko za pomoč sprejme uslužbenka z dvema otrokoma v Semiču. Hrana in stanovanje v hiši. Informacije iz prijaznosti pri Francu Dergancu, Semič 3. DVE ŠIVILJI sprejme Pletiljstvo, Vene, Martinja vas 31, Mokronog. GOSPODINJSKO pomočnico išče družina. Plača visoka. Inž. Lukač, Dolomitska 15, Ljubljana. SPREJMEM žensko za varstvo dveh otrok na domu za 8 ur. Naslov v upravi lista (466/68). GOSPODINJSKO pomočnico ali žensko, ki bi 8 ur pazila otroka, sprejmem. Slavko Sitar, Glavni trg 5, Novo mesto. ZAPOSLENI ženski nudim za pomoč v gospodinjstvu brezplačno hrano in stanovanje v Novem mestu. Mestne njive, blok 11, stanovanje 11. STANOVANJA SOBO DAM sostanovalcu. Miha Čolnar, Trdinova 14, Novo mesto. ODDAM SOBO ženski, ki bi mi pazila otroka v izmeni. Naslov v upravi lista. (432/68) IŠČEM neopremljeno sobo v Novem mestu. Plačam vnaprej ali pazim otroka. Naslov v upravi lista. (435/68). ISCEM sobo v centru Novega mesta. Plačam ali vzamem enega otroka v varstvo za hrano in stanovanje. Ponudbe na upravo lista (430/68). IšCEM opremljeno sobo v Novem mestu za daljši čas. Naslov na upravi lista (429/68). GARSONJERO, novo, moderno opremljeno, centralno ogrevano, sončno, ugodno prodam v Novem mestu. Vseljiva takoj! Ponudbe pod »Mestne njive«. ODDAM opremljeno sobo. Naslov v upravi lista. (458/68). V BLIŽINI Kočevja prodam stanovanjsko hišo z vrtom. Naslov v oglasnem oddelku (457/68). DVOSTANOVANJSKO komfortno hišo s centralno kurjavo na olje, negovanim sadovnjakom, ograjeno parcelo, možnost za rejo večje količine perutnine alj za manjšo obrt, proda Smld, Medvode 3. DELAVKE, tečajnice LISCE. JUTRANJKE! Nudim brezplačno stanovanje in hrano za poldnevno pomoč pri gospodinjstvu. Nepužlan, Marokova 6, Sevnica. ISCEM gospodinjo k enemu člova-ku. Nudim ji lepo dosmrtno stanovanje. Naslov v upravi lista (420/68). MOTORNA VOZILA »AUSTIN 1100« 1. 1967, 3500 kilometrov, prodam. Informacije po telefonu št. 83-027, Trebnje, v dopoldanskem času. DOBRO OHRANJEN fiat 750 prodam. Jakše, Kandijska 9, Novo mesto. PRODAM MOTORNO kolo »Maxi« v dobrem stanju. Jože škedelj, Dol. Vrhpolje 12, Šentjernej. PRODAM PRODAM vlsokopritlično hišo z ----------------------- gospodarskim poslopjem in ne- I/1 I n I iy/| kaj zemlje. Po želji prodam tu- »\ w r r IVI di samo hišo. Rožni vrh 1, p. Trebnje. PRODAM enostanovanjsko hišo, takoj vseljivo. Jože Muhič, Ro-gerča vas 79, Novo mesto. PRODAM vseljivo, komfortno enodružinsko hišo z vrtom v Novem mestu. Naslov v upravi lista (412/68). PRODAM 2000 kg sena. DrSlin 29, N»vo mesto, RAZNO PRODAM 11 arov vinograda v Trški gori. Naslov v upravi lista (448/68). PRODAM krožno žago s premerom 100 cm. Kastelic. Biška vas 20, Mirna peč. UGODNO PRODAM pralni stroj »Alba cignus«, visečo kredenco in kuhalnik na tri plošče. Naslov v upravi lista (437/68). PRODAM dva obračalnika, grablje za seno na konjsko vprego in voz zapravljivček, vse v zelo dobrem stanju. Zamenjam tudi za dobro mlado kravo s teletom. Jože Švegelj, Kokrica 1, Kranj. PRODAM stavbno parcelo po ugodni ceni. Mirko Verbič, Re-gerča vas 6, Novo mesto. PRODAM vinograd z zidanico na Ljubnu. Zidanica je primerna za vikend. Naslov v upravi lista (433/68). PRODAM litoželezno kopalno kad. R. Kuhar, Mokronog 86. POCENI PRODAM pralni stroj »Rondo« s centrifugo. Kuhar, Kettejev drevored 33, Novo mesto. PRODAM dve vprežni kosilnici, ena z gumi kolesi. Alojz Keglo-vič, Grmovlje 35, Škocjan. PRODAM seno, otavo in lucerno. Pojasnila v gostilni Kirn na Prekopi pri Kostanjevici. PRODAM vinograd v Soteski. Možen dovoz z avtomobilom. Kristina Skaber, Soteska, Straža. PRODAM dobro ohranjeno orehovo spalnico. Naslov v upravi lista (415/68). PRODAM italijansko pokrivalo za zastavo 750 in volneno blazino za kavč. špilar, Zagrebška 12, Novo mesto. UGODNO PRODAM 2 ms suhih bukovih drv in moško kolo. Janez Rodič, Mestne njive 10, Novo mesto. PRODAM 790 m2 vrta v centru Brežic. — Foto Brežice, Cesta prvih borcev 46. NUJNO PRODAM stanovanje. Ivan Zičkar, C. heroja Maroka 6, Sevnica. ČEBELE v 30 A2 panjih v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Skok — Bogovič, Sevnica, Poljska pot. UGODNO PRODAM 4 dvodelna okna 110 x 115 za roleto in strešno cementno opeko; cena 80 Sdin. Ludvik Mežan, Ponikve 1, Trebnje. PRODAM delavnico za mimo obrt, s podstrešno sobo, ki se da povečati. Naslov v upravi lista (463/68). UGODNO PRODAM kosilnico znamke »Agrija« z več rezervnimi deli, širina 120 cm. Franc Lovšin, Otavice 16, Ribnica na Dolenjskem. PRODAM 1.5 ha lepega kostanjevega in bukovega gozda. Olga Golob, Čatež 6, p. Brežice. PRODAM kombiniran otroški voziček. Uhl, Ragovska 1, Novo mesto. UGODNO PRODAM 14- in 16-Col-ski gumi voz. Bulc, Jurčkova pot 73, Ljubljana. POCENI PRODAM spalnico — orehov furnir z vložki. Naslov v upravi lista (473/68). PRODAM kompletno moderno spalnico, vložke, žimnice, plimo pregrinjalo, 3 preproge in tekač. Lahko tudi kosovno. Vse je odlično ohranjeno. Ivanka Povh, Nad Mlini 8, Novo mesto. PRODAM motorno kosilnico znamke BCS v odličnem stanju. Anton Košec, Podreber 1, Semič. CE ŽELITE osrečiti in razveseliti svoje dekle, ženo ali nevesto, ji kupite lep prstan! Dobite ga pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). MODERNO kuhinjsko pohištvo, kakor tudi druga mizarska dela vam izvrši hitro in kvalitetno Mizarstvo Sitar, Šmihel 69, Novo mesto. PO NAROČILU izdelam razne višine mreže za ograje. Prodam tudi model za betonske zidake in polnilec za polnjenje akumulatorjev. Jože Mikec, Podturn, Dol. Toplice. STE BOLNI? Vas bolijo ledvice, žolčni kamni, želodec, bolujete na jetrih, zlatenici, imate sladkorno, ulkus, črevesni katar? Ste bolni na srcu, na ožilju, se morda preveč debelite? Pri teh boleznih je najvažnejša prehrana! Katera živila in kako pripravljena smete uživati, da boste ozdraveli, boste izvedeli iz knjige »Praktična kuharica« — poglavje o prehrani bolnikov — ki jo je napisal priznani zdravnik internist na podlagi najnovejših dognanj sodobne medicine. Knjiga »Praktična kuharica« ima nad 1000 receptov, 352 strani, stane pa samo 24 Ndin! Naročite jo na naslov: PRAKTIČNA KUHARICA, Ljubljana, poštni predal 302. BOLEZNI JETER (zlatenico, vnetja) zdravi rogaški DONAT vre- slec. Posvetujte se z zdravnikom, DONAT pa dobite v Novem mestu pri STANDARDU (MERCATORJU) in HMELJNIKU. Vsi uporabniki zemlje na koncu ulice Majde Šilc opozarjamo lastnike kokoši, naj jih ne puščajo več na vrtove, kdor tega ne bo upošteval, ga bomo sodno preganjali. m Antonija Udvanc, Gor. vas 16, Šmarjeta, prepovedujem vsak pristop živine in traktorja na mojo njivo na Zadnjih njivah in 2ab-nikih. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Ignac Gorenc, Vinica 26, šmarjeta, prepovedujem pašo vse perutnine in vožnjo z motornimi vozili po moji njivi za Vrtmi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Brežice: 22. in 23. 3. italijansko-francoski barvni film »Vstani in streljaj«. 24. in 25. 3. jugoslovanski barvni film »Breza«. 26. in 27. 3. francoski film »Življenje v dvorcu«. Črnomelj: 22. in 24. 3. ameriški barvni film »Veliki pobeg«. 26. in 27. 3. angleški barvni film »39 stopnic«. 27, in 28. 3. ameriški barvni film »Junak \z Teksasa«. Kočevje »Jadran«: 22. do 24. 3. ameriški barvni film »Ranč Bravo«. 25. 3. jugoslovanski film »Nemirni«. 26. 3. ameriški barvni film »Fani Hils«. 27. tu 28. 3. nemški film »Leteče čudo«. Kostanjevica: 24. marca ameriški film »črne ostroge«. 27. 3. francoski film »Napake in vrline«. Metlika: 22. do 24. 3. nemško-jugoslovanski film »Komisar X« in ameriški barvni film »Nespravljivi«. 27. in 28. 3. švedski film »Sedmi pečat«. Novo mesto — »Krka«: 22. do 25. 3. ameriški barvni film »Kako ukrasti milijon dolarjev«. 26. do 28. 3. francoski film »Baltazar«. Ribnica: 23. in 24. 3. ameriški film »Veličastni blazneži v letečih strojih«. 27. in 28. 3. italijanski film »Rdeča puščava«. Sevnica: 23. in 24. 3. ameriški fiim »Sedmerica jezdi v pekel«. 27. 3. angleški film »En krompir, dva krompirja«. Sodražica: 23. in 24. 3. jugoslovanski film »Lucija«. Trebnje: 23. in 24. 3. italijanski barvni avanturistični film »Rim ske device«. Ljubo Može. Franc Petan in Rudolf Zupančič s Potoka pri Straži prepovedujemo sekanje, ko-šenje in grabljenje v naših gozdovih. Kdor tega ne bo upošteval, ga bomo sodno preganjali. Jože Bartolj, Veliki Cerovec 3, Stopiče, prepovedujem vsakršno hojo in pašo živine po mojem posestvu. Kdor tega ne bo upošteval do 31. 3. 1968, ga bom sodno preganjal. Jože Zupančič, Šentjurje 3, Mirna peč, opozarjam sosede, naj ne puščajo svojih kokoši na moje posestvo. Kdor tega ne bo upošteval do 31. marca, ga bom sodno preganjal. Lovrenc Zvagen iz Stana 6, Mirna, prepovedujem zaobračanje vseh vozil pred mojim vodnjakom in parkiranje. Kdor tega opozorila ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekel v avtobusu na progi Kočevje—Stari trg ob Kolpi zoper Mihaela Šterka iz Sodevc, ter Toneta Domitroviča. Marko Šutej, Dolenja Podgora 5, Stari trg ob Kolpi. VAŽNO OBVESTILO Novomeščanom Obveščamo vse prebivalce Novega mesta, da bo od 25. iuarca do 10. aprila v Novem mestu obvezna deratizacija — javno uničevanje podgan Zaščitite domače živali pred nevarnim strupom! Sanitarna inšpekcija ObS Novo mesto KUPIM 400 kg semenskega krompirja Igor, 150 kg vesna, 150 kg saskia. Sporočite: Grabrijan, Dragoši 4, p. Adlešičl. KUPIM 1000 kg krompirja igor ali Viktorija. Sporočite opis in ceno. Gregorc, Podsmreka 6, Ljubljana. KUPIM enostanovanjsko hišo v Črnomlju ali v Semiču. Naslov v upravi lista (459/68). Prav je, da zveste: Nestrpno pričakovanje ■ »VSAK TEDEN NESTRPNO PRIČAKUJEM četrtka, ko se pojavi pri vratih pismonoša in ml prinese Dolenjski list. Z velikim veseljem segam po tem priljubljenem domačem tedniku in prebiram novice iz vseh krajev prelepe Dolenjske. — Velikokrat berem, da so nekateri naročniki naš list odpovedali, ker se je lani podražil! Ostala bom vaša zvesta naročnica, kajti naš domači pokrajinski tednik mi je v veliko veselje. Lepo vas pozdravlja vaša zvesta bralka Marija Novšak.« — Pismo s to vsebino je v torek dopoldne prišlo iz Gor. Prapreč pri Veliki Loki. Lepo se zahvaljujemo tov. Novšakovi za pozdrave in dobre želje, ki nas spodbujajo, da bi bila prizadevanja delavcev v našem uredništvu in upravi lista kar najuspešnejša! ■ ZGLEDI VLEČEJO! Ta ponedeljek smo dobili zanimivo pismo; poslal nam ga je eden izmed novih naročnikov iz Cabra, ki piše med drugim: »V vašem listu sem prebral članek .Trmast kot turška mula’, pa sem se tudi sam odločil tako kot .avtor’ omenje-ga članka. Na vaš tekoči račun sem nakazal 30 novih dinarjev in prosim, da mi vaš cenjeni list pošiljate na naslov: Jože Zajc, I. G. K. 17, Cabar ...« H ZA VSE LEPE POZDRAVE zvestih naročnikov pri vojakih, ki nam jih pošiljajo iz vseh krajev države, se zahvaljujemo! Vsem ne morem odgovoriti; trudimo pa se, da bi bilo naše vsakotedensko »pismo od doma«, se pravi naš Dolenjski list., za vse bralce doma, po Jugoslaviji in na tujem kar najbolj zanimivo, koristno in vsem prijetno. Lep pozdrav naročnikom in bralcem! DOLENJSKI LIST Neuspešno prehitevanje pri Otočcu Edvard Lesjak iz Kranja se jt 17. marca popoldne peljal po tretjerazredni cesti iz Kronovega v Novo mesto. Pri Otočcu je med prehitevanjem zadel osebni avto zagrebškega voznika Dragoslava Rataja, ki je zavijal na most proti gradu. Škode je bilo za 1.100 Ndin. Kombi preveč po sredini 17. marca popoldne se je Janez Kump peljal s kombijem iz Straže v Novo mesto. V Srebrničah se je pripeljal naproti z osebnim avtom Franc Podržaj. Ker je bil kombi preveč na sredini ceste, sta se vozili oplazili, škodo so ocenili na 6.000 Ndin. Podrl otroka in padei Jože Pezdirc iz Cerkvišča se je 16. marca peljal z .mopedom po Ulici 21. oktobra v Črnomlju. Z leve strani je pred moped pritekel 6-letni Gregor Panjan, ki ga je voznik podrl in tudi sam padel. Otrok si je zlomil nogo in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Tovornjak z dečkom pod cesto 16. marca je metliški prevoznik Jože Brodarič pred hišo v Metliki ustavil tovornjak, ugasnil motor, ga zavrl z ročno zavoro in odšel v hišo. V kabini je ostal voznikov štiriletni sin Boris. Deček je sprostil ročno zavoro, da se je tovornjak začel premikati. Ko je voz- nikov brat Franc opazil, da se tovornjak premika, ga je poskusil ustaviti, vendar se mu ni posrečilo. Tovornjak je bil že na 'brežini, odkoder se je prevrnil in obstal na kolesih. Med prevračanjem je deček padel lz kabine, voznikov brat Franc pa pod avto. Otroku ni bilo nič, Francu Brodariču pa je pritisnilo noge. škode je bilo za 7.000 Ndin. Cikcakasta vožnja pri Gmajni 16. marca dopoldne se je peljal Emil Schmidt iz Berlina z osebnim avtom lz Ljubljane v Zagreb. Pri Gmajni je hotel prehiteti tovornjak, ker pa se je naproti pripeljal Marjan Ložar iz Boričevega s kombijem, tega ni storil, marveč se Je umaknil za tovornjak. Ker pa je hitro vozil, ga je na mokri cesti zaneslo čez cesto v Ložarjev kombi, škodo so ocenili na 6.000 Ndin. Tržaški tovornjak zbil fička s ceste Tržačan Nazario Slatich je 13. marca ponoči vozil tovornjak iz Zagreba v Ljubljano. Na karteljevskem klancu je prehitel tovor- njak iz Gorice. Med prehitevanjem je pripeljal naproti Brusničan Franc Rajk s ličkom. Voznik osebnega avtomobila se je poskušal umakniti, ker pa je bilo za tri vozila premalo prostora, je tržaški tovornjak zadel fička in ga zbil s ceste. Rajkovo vozilo se Je večkrat prevrnilo in obstalo na boku. Voznik in sopotnica sta se laže poškodovala, škodo so ocenili na 8.000 Ndin. Ob prerani ih nepričakovani smrti našega dragega moža in očeta ANTONA CONTE s Tolstega vrha 1 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so mu poklonili vence in cvetje, nam izrazili sožalje in ga spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo Izrekamo vaščanom za pomoč v težkih dneh. kolektivu GORJANCI iz Novega mesta za venec in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za spremstvo in poslovilni govor. Žalujoči: žena, sinovi Ivan. Franci, Tone in hčerka Mimi Ob prerani izgubi dragega meža, očeta in starega očeta FRANCA ROZMANA i* Šmihela 6 pri Novem mestu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in organizacijam, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje ln vence. Posebno pa se zahvaljujemo organizaciji Gasilskega društva Šmihel in gospodu župniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! 2alujoči domači mamici podaljšali življenje. Prisrčna hvala č. g. kaplanu iz Metlike za prelepe besede v slovo naši nepozabni zlati mamici! Žalujoči: sin Jože z družino, hčerke Rezka, Ivanka, Marija in Anica ter vseh pet vnukinj Ob bridki izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA KRHINA iz Mihovice pri Šentjern"ju se zahvaljujemo vsem, ki so mu lajšali trpljenje In ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja dr Zoriču, g. župniku. Zvezi društva upokojencev, kolektivu IMV iz Novega mesta, vaščanom in znancem. Žalujoči: žena Manja. sin Jože. hčerki Fani in Tončka z družinamini ter drugo sorodstvo Ob nenadomestljivi izgubi naše dobre, zlate mamice in stare mamice TEREZIJE GORNIK iz Malih Lešč pri Metliki se lz srca zahvaljujemo vsem sosedom, ki so nam v času njene bolezni in v najtežjih trenutkih nesebično stali ob strani, vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem, znancem in zastopnikom iz občine Metlika, ki so počastili njen spomin, nam izrekli sožalje ln Jo v tako lepem številu spremil) do njenega poslednjega domka. Posebna zahvala tov Vladki škof in njenemu možu s Suhorja za veliko uslugo ter kolektivu ALKO iz Ljubljane za darovani venec in izrečeno sožalje. Iskrena hvala dr. Benki iz zdravstvenega doma Metlika za veliko skrb, da bi naši Ob bridki izgubi našega očeta, brata in strica FRANCA MIKLIČA iz Praproč št. 5 se zahvaljujemo za vso nesebično skrb v njegovi težki bolezni šefu Int. odd. dr. Koscu. dr. Hubscher-ju, dr. Starčeviču in strežnemu osebju int. oddelka bolnice. Zahvaljujemo se ,vsem sorodnikom znancem in prijateljem, ki so nam v težkih urah stali ob strani, posebno vaščanom in članom ZB. ki so ga spremili do zadnjega doma in mu darovali cvetje. Obenem hvala za izrečeno sožalle' Žalujoči: žena z otroki, sestra, bratje ln sorodniki Obvezno cepljenje psov proti steklini bo letos po razporedu, objavljenem na javnih mestih. Veterinarska postaja Novo mesto DOLENJSKI UST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konieren ce SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni tn odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Ja-kopec, Marjan Legan, Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran Tehnični urednik: Marjan Moškon. IZHAJA: vsak četrtek - Posamezna številka 70 par (70 starih din) - Letna naročnina: 32 novih dinarjev (3200 Sdin), polletna naročnina: 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva Je vnaprej — Za Inozemstvo: 50 novih dinarjev (5000 Sdin) oz. 4 ameriške dolarje ali ustrezna druga valuta v vrednosti i amer dolarjev — Tekoči račun pri podr. SDK v Novem mestu: 521 8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 - Poštni predal: 33 — Telefon: (068 ) 21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska: ČP »Deloo v Ljubljani.