334
GLOSIRAMO
PRAŠKA SLOVENSKA MISCELANEA
Praška slovenska miscelanea: se pravi kratke raznovrstne informacije o tem, kaj se je v češkem tisku pojavilo iz slovenske literature ali o njej v zadnjem času, ali določneje, v zadnjih petih mesecih, od oktobra 1988 do februarja 1989.
Predvsem: VILENICA '88 je dočakala v češkem tisku precej večji odmev kot v prejšnjih dveh letih. V tedniku Tvorba je objavil (26.10.) njen šefredaktor in udeleženec zadnjega vileniškega srečanja Jaroslav Čejka reportažo z naslovom Vi-lenica 88 in vojna zoper vojno, kjer piše o svojih vtisih iz Vilenice in Slovenije sploh in tudi o svojem obisku v Svetinovi blejski umetniški galeriji (prevod reportaže je bil objavljen v Naših razgledih 23.12.). V nedvomni, čeprav neprokla-mirani zvezi z Vilenico so potem čez štirinajst dni izšle v Tvorbi štiri slovenske pesmi, katerih avtorji so Kajetan Kovic, Veno Taufer, Lojze Krakar in Milan De-kleva (v prevodu F. Benharta), in še teden dni pozneje pod naslovom Načela in devize ocena knjig Priznam, rekel sem ... Cirila Zlobca in Slovenska postna premišljevanja Matjaža Kmecla (avtor ocene F. Benhart).
Novi tednik Zveze pisateljev Kmen je najprej (10.11.) prinesel le posredno omembo Vilenice v prispevku slovaškega pisatelja Antona Hvkischa, ki pledira tu za češkoslovaško »glasnost« in resnicoljubnost in pravi (v dobrem namenu) o Vilenici, da so nam (baje) »organizatorji prepovedali govoriti iz papirja«. Teden dni pozneje smo v tem tedniku brali kratko informacijo o Vilenici v tako popačeni podobi, da se menda splača ta elaborat dobesedno prevesti: »Nagrado Lipica (podeljevana letos tretjič), ki jo dobiva   najbolj   izrazito   delo   srednje-
evropskega avtorja, je sprejel ob priložnosti kongresa slovenskih pisateljev, kije bil v Ljubljani in Trstu, madžarski avtor Peter Esterhazv.« Dodati velja, da v Kmenu do zdaj, v več kot enem letu obstoja, še niso našli prostora za še tako malo informacijo o kulturnem dogajanju v Sloveniji (od drugih jugoslovanskih književnosti so predstavili sedem pesnikov, večinoma s po eno pesmijo).
*
Poleti je izšel v češkem prevodu roman Mateta Dolenca Vampir z Gorjancev, in sicer v založbi Melantrich. Razprodan je bil presenetljivo kot pravšnji bestseller. V obeh najbolj priljubljenih čeških dnevnikih so izšli zelo pohvalni oceni: 15. 10. v Lidovi demokraciji (šifra ko, najbrž Vladimir Kostf ica) s sklepnimi besedami o »zares umetniško kvalitetnem prikazu sodobne slovenske proze«, 20. 10. pa v Svobodnem slovu (Vladimir Novotny) tople besede priznanja avtorju z več vidikov, še zlasti iz vidika literarne srhljivke kot žanra, ki ga v domačih logeh ni zaslediti.
*
Ko sem pri knjigah, ne morem mimo prav nevsakdanjega primera na knjižnem trgu: nekdanji literarni kritik, zdaj »le« preizkušeni prevajalec iz srbohrvaščine Dušan Karpatsky je na domačih tleh (v Zagrebu že ima za sabo knjižni, literar-nozgodovinski krst) debitiral s knjigo, ki nosi naslov Jugoslavska kuchvne. Ja, tudi v resnici gre za kuharsko knjigo. Pa ne zanemarljivo. Že dolga leta se ve, da je Karpatsky odličen kuhar (že takrat je bil, ko je moral pustiti urednikovanje). Ta njegova knjiga (250 strani) pa je odlična kuharica. Vsebuje obsežen strokoven pa
335
Praška slovenska miscelanea
berljivo napisan uvod z razlago lokalnih kulinaričnih posebnosti od Slovenije do Makedonije ter točno 534 receptov od predjedi do vlaganja sadja in zelenjave. Naj bi še poudaril, da Slovenija s svojimi specialitetami ni nikakor zapostavljena. Kar dandanašnji, vsaj pri nas na Češkem, niso mačje solze.
Že omenjeni dnevnik Lidova demo-kracie, kjer vodi kulturno rubriko prijatelj Slovenije dr. Jifi Vitula, posveča slovenskemu kulturnemu dogajanju prav pogosto pozornost v različni podobi. V navedenem obdobju petih mesecev se je 8.12. spomnil Ivana Gunduliča in Ivana Cankarja v skupni jubilejni glosici Dve različni usodi (pisec F. Benhart).
*
Seveda ne moremo mimo dvomesečni-ka za svetovno književnost Svetova literatura (od januarja 1988 ima novega šefredaktorja, kritika Vaclava Valado). V lanski peti številki je slovenska literatura zastopana z oceno zadnjih dveh zbirk Vena Tauferja, Tercine za obtolče-no trobento in Vodenjaki; naslov ocene Nekje bolj v vesolju, avtor F. Benhart. Šesta številka SL predstavlja češkemu bralcu (prvič) pesnika Jožeta Snoja, in sicer s prevodom enajstih pesmi iz zbirke Žalostinke za očetom in očetnjavo; prevedla in o avtorju napisala H. Polakova. Prva številka SL 1989 prinaša spet oceno pesniškega dela, tokrat zbirke Marka Kravosa V znamenju škržata, pozornost je posvečena tudi pesnikovi knjižnici Napisi in nadpisi ter skupnemu delu Marka Kravosa in Franka Vecchieta Sredozemlje; naslov ocene Všechna slava polni trava, avtor F. Benhart.
F.B.