229. številka. Ljubljana, četrtek 8. oktobra. VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. ta četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt lota 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za n.••.•«•■ . 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za >:<■■ i •■ a učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana c<-na in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ?e plačuje od čotiri-stopne potit-vrBte 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. Če se tri- ali večkrat tiaka. Dopisi naj se izvole trankirati. — Kokopisi b« ne vračajo. — Uredništvi* je v Ljubljani na colovški cesti v Tavčarjevi hiši „Ilotel Evropa". Opravnistvo, na katero r.aj se blagovolijo pošiljati naročnin*1, reklamacije, oznanila, L j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Rus o Slovencih. j
Omenili smo užc Članka o Slovencih, kil je izšel v št. 207 cđ 22. sept. v petcr\)urg-| skeni   velikem   dnevniku   „Sin oteČestva". spi-al ga je L. Ji e rez in,   bivši   konsul vi Reki, zdaj vladni svetovalec in eden višjih uradnikov v ruskciu niiuiBterstvu vnanjih zadev.   Brez dvombe nij brez važnosti,   da ne ruski  možje tega  soeijalnega  in javnega stauja pečajo z enacimi vprašanji io skrbe za  njihovo  zanimanje  in   osvetljeuje pred ruskim občinstvom.
Pod naslovom „Slovenci i izbirateljnaja reforma" (volilna reform*) piše Beresin v uvodu : „I'lcnie Slovenov, naseljeno v jugozapadnih, p (vincijab avstro-ogerskega ee sarstva, prevefi mulo je znano roškemu cita-jočemu občinstvu. Mi po znamo Slovence bolj po učiteljih geogN lijo, oego po niskih novi uah, katere dajejo jako pičel materijal za seznanjenje s političnim poloienjem in teri-toiijaluui pit mena, ki sestavlja l/10 del vsega prebivalstva. Ci-lajtau je. A mej tem je v prt tečen eui lecu v tem plemenu nastala borba, jako interesantna tako po idejah, za katerih poboruiki so se ogiasile ra/lnue stranke, kakor po vnanjih okoliščinah, kat re so jako karakUiističuo kazale vso zi.stenio volitev v rajhsrat, ki so se vršile pod pritiskom nemškega elementa. Kakor se ta borba kuriozna kaže, tako ima globoka značenja za izsle-dovatelja zdaujega položenja v Avhtriji."
„l'rojavljenje narodnago dviženja sredi slovcuskago plemeni nacalos' tol'ko v ne-davneje vremja, a imeuno s 1848 goda" pravi Bereziu in meni, da je Avstrija tačas Slovanom prijazna kazala se ker jih je rabila proti magjarski revoluciji. To so si Slovani v prid obrnili  in  *>voj narod vzdig-
nili. Bili ho pod enimi in istimi vi d telji, da si so bili v preverjenji ločeni glede re-ligijoznih in drugih načel. Eni so verovali v ueločljivost cerkve in države , a progresisti so trdili nasprotno. Avstrijska konstitucija, meni Bcrezin, je ustavila razvitje slovanskega plemena, ter sovražne Slovanom elemente Neuice in Italijane v delo spravila. Da so se konservativci od progresistov mej Slovani ločili, meni B. je deloma tudi nasledek konstitucije in Nemcev. Ta borba je za Siovaue opasna. Potem prehaja pisatelj k razlaganju federalizma, kakor ga umeje pravna stranka. On razloži zakaj je „nila-deslovenMkaja part'ja" zoper tint federalizem, ki bi posameznim deželicam dal samoupravo iu bi torej velika vtčiua slovenskega narodu, ki je v Šestih deželah zastopati, majoriziranju zročeua bila. („Slovenci v znači teljnom menjiistTČ, v načrtnih sej m a h otdall bi sebja troz to na m.lost in nemilost boljšist\a.") Zatorej pravi Rus dobro: lopo zvišcueni sediojeoji vseh Slovencev v eno kron viuo bi nogi S ovenci o federalizmu govoriti.
O naših domačih protivnikib se tedaj Rus nepovoljno zrazi ko pravi: „Konser-vatiuji ili slarosloveuskaja paitija, koto-raja priujala ta';oe nazvauije ,.kl< rikaln- -pravuoj paitiiu vpolnč odobrila federa-tivnuju prograuimn. Predstaviteljami etoj poseduej partiji javljajut sja gg. Kosta i Bleiwei8, a polifUcskim orgauem „Nnvice". Eti sloveuskije agitatori vstupajut v litera-turnij boj, kotori ue imejet peremirij (j re-mirja): „aut C aesar aut ni h i P, go-vorj at Htaroslove nci i, pozabiva j a blago naroda, p. sila jut vsevozmožnje donosi na politiČeskih svojih protivnikov (pozabljajo blagor naroda in vsemogoče ua-
Kantorčica.
lloiuan s pogonskega zakotja.
(Češko spisala Karlina Svčtla;  poslovenil Franjo T o m š i č.)
(DaUe.)
„Vi ste tedaj ljubosumen, res ljubosumen človek; kakšna sreča"! dejala je ploskajoča z rokama: „To je necenjeua lastnost. Vselej sem si želela ljubosumuega moža, da bi se ;*nela čemu smijati. Takov mož je neu sušljiv vir za zabavo. Ne morete si misliti, kako mc veseli, videti ljubosumuo zategneu obraz, plašne poglede, ta gr» zljiva zuamnja. Nijste mi imeli pokazati, da znate tudi ljubosumen biti, prip;avim vas na to, da ne h- (Lin cele dni nič druzega mislila, nego kako bi to lastnost jako vroče in tmešno v vas prebudila."
Iu pred doktorjem je zasvetela mej temi
besedami zopet neogibua Hucfa pri njegovem zuožji klečeča, s solzuiui obrazom mu na-zuauovaje, kako ga ima za novega Človeškega rešitelja ter mu svojo dušo za podnožje pripravlja . . .
„To je se ve da nekaj Čisto druzegj, nego Euefa", tako se je nehote v njem ozvalo, ko se je pred „škratljem" poklonil, obžalovaje, da je imela denes prvič in zadnjič to neizrekljivo zabavo, ne da bi še bolj hrepenel po časti, ponujati jej zaželeno zabavo, kot ljubusiiucu mož.
Vrne se deucs prvič, kar se je spominjal, dimov, beže iz društva, katerega je drugekrat tako hrepeneče iskal in brez katerega se mu je zdelo, da uiti biti ne more. V sobi se spusti na stol iu zakrivši si z rokami obraz, pade z glavo ua zraven stoječo mizo. V tem stanji je bil tih in uem eno uro, dve, tri . . .
Njegova vnanja postava se nij ganila,
tolcevanja   pošiljajo   na Bvoje politične pro tivnike)".   Ostra sodba je to, ki jo Rus izreka   nad našimi konservativci, naj si jo k srcu vzemo za blagost naroda.
V takem položaji je Slovence našla vo-lliua reforma ). 187;}.   Obrazloživši krivični natn volilni red in razmere prebivalstva po narodnosti v Istri, na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, pove kako se je pri nas agitiralo, kateri so bili volilni shodi, volilni odbori itd. Hvali, da je bila misel „vseslovenskega centralnega volilnega  odbora" dobra politična misel,  ker je  imela tudi namen zaznamke Kranjcev, Štajercev itd. odpraviti, iu obce ime Slovencev do časti pred vnanjim svetom spraviti iu vsaj moralno narodno edinost S oven-cev kazati.   Ker se je videlo, da bode raz-por obče narodni stvari na škodo, skuSali so inl^dosloveuski vodje doseči kak kompromis in res je bila (3. maja o tem konferenca (v matični sobi Ur.).   Berezin pripoveluje, kako jo ta  konfcrciica brez vspeha ostala, ker so klerikalne strasti  zopet razgorelo po razidu konference.
Takole popsuje Rus agitacijo naših klerkalcev: „Klerikali prodolžali po prožnemu agitirovat' za svoih kandidatov, vospolj-zovavšis' (posluživši He) pri etom vpolnč j e-zuitskimi si od s t vami. Fanatizm sta-roslovenov ue ioiSi predelov: svjaščeuuiki (duhovni) s cerkovuoj katedri predavali anatemo (so prekliiijaL) poli tičeskija zajavljcnija mlado-slovenov, nazivaje ih voždej „bezbož-uikami", „massonami", „bogootstapnikami" i tomu podobnimi milimi nazvanjami. S cerkovuoj- že katedri (prižnice) eti revnit*lji (zeloti) narodnago blaga spešili zapretit (zabraniti) svojim pnhožauam (farmanom) čtenije gazet „Slovenski Narod", „Soča," i „ Slovenski Tednik"; čtenije etih gazet, pro,;ove-
ali tem vihamejši se je gibalo v njem. Njegovo notranje je bilo podobno v.tir.cu, V katerem so se vrtite, srečavalc se spenjale in mej seboj se bojevalo uajraznejse misli, bojevali se čuti, pojmi, predsodki. Otik se drugekrat nij, kakor vemo, z mislimi preveč glave trudil; ali deu>'s jo to nagradil. Rre-mišljaval je tako ostro vhvatno, da jo ir.dalo za vsa niiaola leta. Bil je v njem boj tih, odločilen; v zmešnjavi njegovih prs je hiral raz^ajivi stari Človek iu uovi se je z njega rajal. Nastal je v njem trenutek onih velikih, važuih, in kakor so ua vldezno zdi, naglih obratov, ki so'gode v uaravi po istih zakonih in prilikah kakor v človeških prsih. Morje se naglo strese, vzpeui se, in nad zmetanimi valovi se prikazuje ot-k lesketaje se zlatobliščečimi rastlinami, z biseronosnimi vstrigami. To se nam zdi čudovito, ali v skrivnem krilu zemlje se je dolgo delalo, predno so se izvile in osvobodile v notranjem
davali oni, smrteljni greh! No, krome (kljaba) etoj jezuitskoj šajki (drahali) .,in k ljubu vsem zmerjanjem" literatur o v, ko tor i je pri posredatve gazet „Novice" i „Slovenski Gospodar" sipali cel i j e potoki ragateljstv (psovk) na golove zaščitnikov političeakih interesov svojega oteČestva" *— imela je ta borba po mnenji Berezinovem velik vpliv na narod. Ras na dalje razlaga, da je prišel v naš narod izrek, »rajši nemškutarja, nego liberalnega Slovenca," in pogublja tako postopanje.
„V to vremja, kogda peressorilis' (prepirali se), kogda razdalis' sredi ih kriki, čt« > lučše (boljše) predatsja Nčmcam, Čem ustapit svojim" razklada Ris, zmagovali so rea Nemci in vlada, na škodo Slovanstva. In tako imajo dežele, kjer Slovenci prebivajo (Istra, Krajna, Š ti rij a in Karintija) v rajbsratu samo H deputatov a nemško-italijan-ska stranka 46.
V malih podrobnostih je pač" tu in tam Ras kaj zgrešil; tudi ne pozna vpliva vladnega in neugodnosti nemške izreje večine denašnje naše generacije; vendar kakor bralci iz teh kratkih podatkov vidijo, je sploh njegova sodba o Slovencih resnična.
Politični razgled.
V Ljubljani 7. oktobra.
i)i-S(trni *6or zbor bode na dnevnem redu našel 20. okt. S?idlov nasvet o odpisavanji davkov pri nesrečah, in drugo branje akcijske postave.
r.»/.-o češka poslanca dr. Ko-zanek in dr. Knsi sta izročila peticije več občin, ki terjajo naj ae zvrši državopravno uravnanje s češko - slovanskim narodom na podlogi reskripta od 12. sept. 1871.
0 <tfit»nitti»*ske§n namestniku Rodicu je „Vaterland" poročal, da misli odpovedati se svojega mesta, ker vlada neče uvesti slovanskega jezika v srednje šole iu urade, kakor je obljubila ob svojem Času, nego se novovoljeni sekcijski svetnik italija nisimo dr. Pozzi temu protivi. — „Pressc" taji, da bi bil Rodič svojo demisijo dal.
Novoimenovani hrvatski vsenčilišni profesorji so izmej sebe izvolili za rektorja prof. filozofične fakulte g. Mosiča in prof. prav. g. Vojnoviča, za prorektorja zagrebške univerze.
Tutanj«* *l risar Na IVrtiioo^tpiii je dozdaj 1000 volitev v generalne svete znanih in se zdi, da imajo  do   zdaj   razne   barve konservativci
majheno večino. V več okrajih je treba ožje volitve. Večja mesta, kakor Nantes, Mont-pellier, Lyon, Lille in Bordeanx so volila republikansko.
V jvftjrarslcein kantonn Solotarn se je pri ljudskem glasovanji z 8356 glasovi proti 5896 sklenilo, da se imajo štirije kloštri odpraviti mej njimi Mariastein.
&panj*ki vodja upornikov in pože-livec kraljevskega prestola don K ari«.s je bil, kakor telegraf poroča, vsled npora mej svojimi lastnimi vojaki v Durango v spodnji život ustreljen in teško ranjen.
Iz »icfiiifrrv/fr rajha poroča telegraf novico, ki se bode po vsem svetu čudna zdela, namreč, sloveči Bismarckov tekmec in diplomat grof Arnim je od berlinske policije zaprt! Komisija, ki je njegovo stanovanje preiskovala, je terjala od njega neka pisma, ki mu jih je Bismarck pisal. Arnima dolže, da je več državnih aktov prisvojil si. Familija njegova ic vložila prošnjo, naj se iz zapira pusti. — Vse skupaj je velik nemški škandal. Najbrž se Bismarck boji, da ne bi kaka njegovih prav nemških nepoštenih političnih intrig ua svitlo prišla, za to se posilstva poslužuje.
tianski kralj je odprl svoj parlament 5. okt. in v prestolnem Bvojem govoru naglašal, da so razmere z vnanjimi silami dobre; vlada upa, da se severo-šlezvizsko vprašanje srečno reši.
Mej turškim sultanom in njegovim nečakom, princem M nad Etfendijom, postavnim naslednikom na prestolu je nastopilo pomirjen je Pomiril ju jo S?jkul-Idam in bri-tiški poslanik lord Eliot. Sultan je prisegel na koran, da sa nijenega prava Mura-dovega ne bode dotikal, vtded tega je sled-nji obljubil sultanovemu sinu, JuzurT Izzediuu, mesto generalisima. P.«vod t^g:«. važnega obračaja, jo baje sultanovo novo nevarno bo-lthanje.
Dopisi.
Iz I« ta milili ta 2. okt. j iz v. dop.] Akopram smo uže vajeni videti raztrgani in razrušeni mali grad, in bi vsled tega morali se uže navaditi žalostnega pogleda, vendar nas pri vsuccm pogledu obide nehote ne volja in jeza nsd malomarnostjo nasili „spiess-bttrgerjev". Govorilo in pisalo se je uže toliko o teh uašeh podrtijah, da si uže človek ne upa več ziniti, boječ se, da bi se mu ne smijali in rekali, da ne zna druzega, nego malograške razvaline in ž njimi naše mesto grajati pred svetom. Pa če si tudi mašete usta, vi, ki ste »okrivi nad propadom, vendar hočem še enkrat mlatti slamo, da ali site — bog daj, da ne prazno !
Dobro je Se v spomina ponudba bogatega tujca, ki je hotel napraviti lep pot na mali grad in staro zidovje prenoviti in postaviti prijazen rpalazinou, ter po smrti svoji prepustiti mestu v last, kako ste odbili to ponudbo rekoč: nGott weiss, vielleicht ist er einSpion," (kakor se je baje izrazil nekdo).
Pa pustimo kar je, to je. — Če pa uže naš „flpiessbUrgerski". ponos nij dopnstil, da bi bil tujec gledal iz grada doli na mesto, zakaj vendar pnstite, da se vaš ponos zdaj tako zasmehuje, da raste trava tam, kjer bi bilo labko lepo poslopje, kinč našemu mestu. Boste li travo prodajali vsako leto in iz tega preskrbijevali razsvitljavo mestno, ali boste bika gori vlekli, da jo bo snedel ?
Vsako mesto, ko bi imelo taki kraj, če bi imelo tudi denar si izposoditi, napravilo bi gotovo vsaj prijazen stolpič,   iz katerega bi krasni izgled zanimal   tujce  in domače. Pri nas pa, ko ima mesto denar, to nij mogoče kaj ne ? In če bi tudi ne bilo gotovega denara, koliko se ga lehko naredi iz velikih gozdov in sicer brez vsake najmanjše škode. Ako so prejšnji gospodarji   Brneli posekati več, nego po navadi, da so poplačali toliko dolga, servitute odkupili in še prihranili tiso-čev, zakaj bi sedaj tudi ne smeli posekati nekaj potem več in obrniti denar v olepša-nje mesta.   Bogato mesto pa je skibši, ko marsikateri ubogi trg. In tudi po čemu leži denar?   Menda zato, da so nekaterim hrepenenje vzdiguje in hi radi, da bi se „raz-delil" mej „purgarje".   Kako z lahka  bi se popravil stari zid, malo pozidal, ter napravil vsaj stolp im čuvaja, in čuvaj naj bi bil tudi ob enem cerkovnik. Bi li ne hilo to koristno in zraveu pa še lepo ? —   Pa čujte še večo modrost!   Pred nekaj leti sklenilo se je popraviti to starino  in res  so   uže napravili streho, ter jeli kriti,   kar se sprt') mej sabo in hajdi streho doli. Zdaj pa leži celo strešje in opeka zvunaj  na  prostem   in  skoro bo opeka vsa potrta, les bo jel gnjiti, strehe pa le ne bo.   Ko bi hodil zveličar še sedaj po sveta, še bolj ko nad Jeruzalemom zjokati bi so moral nad Kamnikom.   Slabši gospodarstvo, nego — babje.
Pri kopanji vodotoka po šutnji je tudi takov nered, da se bogu usmili. Nerodnost pri odpeljavanji in dovaževanji je očividna in mestu, da bi odpeljal po krajšem potu dvakrat, mora po daljšem potu čas muditi itd.
zemlje one moči , katere so ga na vrh zvele.
Prišla je končno ura spoznanja tudi mlademu, še /mirom tako neskrbnemu, od osode razvajenemu možu ; moč ki je v njem dozdaj tako leno dremala, da se niti probudila nij, ko se je za to ravnalo, zavarovati si srečo življenja je končno prekipela bolest nad zgubljeno ljubezuijo, po lastuem zadolženji izgubleno ! Iu zatreslo se je celo njegovo bitje- In iz valov njegovega notranjega še zmirom tako meglenega, nestanovitnega, od nečimernosti prcprcžeuega, prikazal se je otok lesketajoči se v zlatu dobrih namenov, v biserih  resničnega obžalovanja.
Končno — bilo je uže pozno, jako pozno, še mnogo pozneje, nego je hodil iz krčme domov, — končno je poskočil in začel strastno po sobi hoditi gori in doli.
„0na je imela vendar le prav, da nijsem za nič, da ne vem zakaj in čemu živim, da
delam vse le za kratek čas, da  nij v meni uiti  jedra,   niti   vere,   niti   prepričanosti"! vskliknil  je glasno,   ali zraven je bolj vpil nego govoril.   nSaj je vsaka njena beseda resnica.   Kaj   tu   počnem,   kar   sem   se s hribov vrnil ?   Ali ne kopičim neumnosti na neumnosti, ali sem imel  užc dobro, pošteno misel, kar sem se ločil od nje?   Kaj se n<n igram s svojo   častjo,   hoteč   nastopiti pot, kateri črtim,  le  zato,  da bi joj kaj nalaSč nagajal!   Ali ne igram s svojo srečo, hoteč lo iz praznega maščevanja vezati se na večnost na takovo ljulju brez dušo iu brez srca, kakor je  ta   od   katere   uprav prihajam? Tako   kakor jaz, ravna samo fantaliu a no mož.   Obnašam   so  kljulm doktorskemu diplomu res, kakor šolar.   Pa  saj sem šolar, učim se stoprv živeti,   O Euefa, hotel sem se nad taboj  maščevati,   a  zato   sem tebe sam nad seboj maščeval. Zraven teh, katero sem hotel tebi kljubu za ženo vzeti, spoznal
sem so le tvojo veliko, neizrekljivo vrednost; in pravim iz cele duše, da je nij nad toboj nobene več na zemlji. Ah, zaslužil sem to stokrat, da sem te izgubilj zakaj sem te s tako zanikarnostjo zatajil, in pred kom? Pred ljudmi, ki nijso vredni, da bi poljubo-vali prah pred tvojimi nogami! Tebe nijsem nikakor vreden, v ničem se ne morem k tebi ravnati! Nijsem druzega, nego mizerni, od predsodkov dragih , So bolj mizernih ljudij, odvisni slabeč! Da, to sem, a nič boljšega! To sem še zmirom nedvomljivo dokazal. To nij ni kakor šna zasluga, da sem tako priljubljen, da me hvali celi svet, da z vsacim dobro izhajam ; saj se godi to le zategadelj, ker nijsem s svojimi prizadevanji nikomur na potu, ker s svojimi nagledi nikomur no protivim; kaj bi ljudje na meni grajali, ko na meni n'č nij ! Bil je enkrat v* mojem življenji trenutek, ko se je boljša iskra v meni skresala, ko  sem hotel zares
Z Itnflovljifciteffn okrnita Da
Gorenjskem  1.  okt.   [Izv. dop.]   Z veliko nejevoljo se morajo človeku lasje ščetinit od jeze, ko bere v rSlov. Nar.u poročilo dež. odbora, da je nemškutarski  drž. poslanec bogatin Martin Hočevar, — dolžnik kranjske dežele s 130 015 gold. 95J/a kr. — posebno, če iz lastne izkn&nje ve, kako hudo terjajo, in so terjali od nas tako imenovanih „repre-zentantov", ki smo imeli krčmarje sami leta 1866. nžitnino v najema, zaostale priklade na deželni in zemljiščni zaklad.   Jaz sam sem bil petkrat zarubljen. Ker nijsem mogel od krčmarjev zaostalih zneskov izterjati, pa so mene kot „reprezentanta" davili. Ker nijsem mogel vsega na enkrat plačati, prosil sem za potrpljenje in za obroke.   A koliko ni je bilo dovoljeno?  dva dni,  to je od 81« marca do 2. aprila 1867! In jaz pem moral   plačat',   ako ravno sam Se do dene« nijsem vsega zaostalega dobil, in tudi nikoli vsega ne bom.   Tedaj od tacega,   ki malo ima, mogli so izterjati   do zadnjega solda j ta pa od bogataša, kakor je državni poslanec g. Martin Hočevar,  pa  ne morejo izterjati, čudno, prečudno! Tu se z»pet vidi, kako je enaka pravica za vse.   Vsak krčmar mora takoj plačati,[predno vino na pipo dene. Lo H. ne.   To je živ dokaz, kako se s priprost m navadn'm človekom,  kako pa z boga tašem ravna, tukaj revnega pritiskajo in mu sramoto in stroške delajo   za vsak zaostali sold,  od bogataša,  ki ima od kranjska dežele 130 015 gld. 95T/a kr. denarja v lepu, pa ue morejo  izterjati!   —   Dolenjcem pa Čestitamo, da imajo tacega poslano*
Iz KtitfTdlta 6, oktobra [Izv. dop Zakonska osnova o preustrojstvu politične uprave jo našla v zakonodavnom odboru pre cej hudo opozicijo. Bati so je, da se sabor ne bode sprejel. Denes ima središni sabor ski klub posvetovalno sednico, in če se v njem večina za njo ne bode dobila, jo bodo sabor vladi nazaj odrinil. Svet se vpraša, v čem je nacrtan v zakonske] osnovi upravni organizem boljši od sedanjega? A si na to vprašanje pravega odgovora dati ne more načelo ločitve upravo od sodstva je edino, kar se more hvaliti na znkonskej osnovi. Vse ostalo je pa tako zmedeno, da se politična uprava po tem kalupu pač ne bode lahko izvesti in v pravilnem toku držati dala. Ce bi se iz osnove velike županije in veliki žu-
pani izpustiti smeli, — kar pa ogerska vlada ne pripušča, ker to baje sega v ustroj hiše velikašev ogerskega sabora, — bila bi osnova jako praktična, in organizem dosta ročen in okreten, ker bo se pa pozneje velike županije iu veliki župani v osnovo nriniti morali, izgubila je osnova svoj edinstven slog, ter skoro da nij za nobeno rabo. Tožbe, da je sedanja naša uprava slaba, ne izvirajo toliko iz sedanjega slabepa upravnega organizma, kolikor iz neveljavnosti uradnikov, v katerih rokah je. Najbolji! upravni organizem ne bode našo upravo izboljšal, če pride v roke takim uradnikom, kakoršni sedaj po naših županijah in županijskih okra'ih pa-injejo. 01 kodi pa kovino za vešte, za poštene upravna uradnike vzeti V! — Po izgnan ji Bachovih uradnikov prišla je deželna uprava ljudem v roke, ki so ž njo delali, da se grobo po domače izrazim, kakor — SV-ttja z mehom. Pod Hauchom in Vakan >-vičem je bila cela Hrvatska in Slavonija samo en veliki uradnikluk, iu ti obstoji še denes. M ižurauičcva vlada je vse hvale viedua, da je balto vzdignila nad „avitičuo" deželno upravo. Več pa kot najbolji upravni organizem so vredni vesti in pošteni upravni uradniki, katerih je pa tako malo pri nas.
Našo mestno zastopstvo jo mestni dače tako povisilo, da bode v prihodnje mestni letni dohodek iznašal 350.000 gld. Če se računa, da ima Zagreb razzn okolišu h k njemu Bpadajočik vasi 20 000 ustanovnikov, pride na vsako glavo do 18 gold« mestnega davka in ta je huda. Mestni Bastop obrazložil ;e povišenje dač s tem, da je treba to iu ono v polepšauje in v lagodnost njegovih prebivalcev storiti. Zagrebčani p »trebo namerjavanib naprav tudi nvidevajo, vendar pa nezadovoljstvo z mestnim zastopom od due do dne raste. Obžalovati je, da odium tudi posredno na narodno stranko pada, iz katere je sedanji mestni zastop izšel.
Na našej gimnaziji se je letos toliko dijakov vpisati dalo, da bo treba za sedem razredov paralclke narediti, tako da imamo faktično dvo gimnaziji. Tudi na realki množi se število učencev naglo od leta do leta.
Domače stvari.
— (Nova ljubljanska realka) se bode   tedaj,   kolikor je do zdaj znano, 14.
kaj rednega iz sebe narediti in pri ljudeh kaj veljati. Takrat sem napisal ono nesre-čno-srečno pesem, ki mi je pridobila tvojo ljubezen, ali kmalu je zadušila v meni ne-čimurno8t ljubezen do človeštva in ohromila v meni vzlet k višjemu. Iz slabosti sem si izvolil ugodnejši in mehkejši pot, ki se vije mej samimi močirji, v čigar blatu se ne vidijo nebeške zvezde. Oh, Enefa, kako sem te razžahl! So le zdaj razumevam, kaj ei čutila poznavši, da je tvoj novi odrešeuik sveta človek kakor vsak drugi, da slabši, nego vsak drugi! Ostro, pa pravično si ga imenovala očitnega lažuika! Da, lagal sem očitno, priznavaje se k rečem, katere sem s svojim ravnanjem izdajava! j nijsem držal besede, s katero sem se v svoji mladostni gorečnosti zavezal, nijsem izuril kar je v meni h žalo. Ali Enefa, no smem so spomeni ti, kako zlo si me ljubila, da bi ne zblaznel, ker je vse proč ! Ko bi imel tvojo moč, bi poskusil nazaj dobiti, kar sem izgubil. Kako
odločno si me sunila od sebe! Ko si našla, da v meni nij jedra, si darovala svojemu prepričanju vse : ljubezen, bogastvo, sijajno preskrbljenjc, tndi trenutek nijsi premišljevala, in jaz so ne morem odreči edini svoji napaki. Ali res ne morem? Je res vse izgubljeno? Moram vstati, kar sem? Ne, ne, tisočkrat ne! Nij da bi moral! Pazi ti hudobna, pa mi še vendar zmirom tako draga, Kantorčica! Po tem, kar se zdaj v meni godi, morda si se vendar tudi drug č zmotila: nijsem nikakoršni človeški odrešenik, ali tako nič^v, kakor si me ti delala, morda tudi nijsem. Ko bi te prepričal, da si mi krivico delala, bi se najboljše maščeval nad tabojl . . ."
Otik  nij  prišel to noč niti v posteljo do belega dne je hodil po sobi, neprenehoma o tem premišljevaje, kako bi Bnefo prepričal, da se je drugič hujšo zmotila nad njim, nego prvič. — —
(Dalje prib.)
t. m. slovesno odprla. 13. t. m. zvečer pride z hrzovlakom naučni m'nister Stremaver v Ljubljano. 14. ob 10. uri se bode vršila svečanost v realki. Vzidal se bode zadnji kamen in položil ustanovni spis v prostor, ki jo za to namenjen, in zazidal. Navzočen hode minister in povabljeni hono-acijori. Ko minister Stremivcr pride, začne se po programu svečanost. Govoril bode baje žnpan g. Lašan, dr. Snpan in mladi profesor dr. Supan. Pri telovadnici bode čakala šolska mladina. Ko se kamen vzida, bode minister ogledal poslopje. Potem se vrne k telovadnici, kjer bode ravnatelj Mi hal v pričo Šolske mladino ministra nagovoril. Popoln-dne ob 8. je v kazini banket, katerega se bode udeležilo 70 osoh. Zvečer je pri dvornemu svetniku g. v. VVidmanuu Čaj. Drugi dan I hrzovlakom se odpelje minister.
— (Dnevni red VIII. seje deželnega zbora kranjskega) 8. oktobra do-poludne ob 10. uri jo:    1.  Berilo zapisnika
7. seje. 2. Naznsntta zborničnega predsedstva. 3. Prvo branje vladne predloge stavbenega reda. 4. Poročilo nare dno-gnspodar-skega odseka o vladni predlogi postave o hrambi poljščino. 5. Poročilo finančnega od seka o računskih sklepih deželnega zaklada in njegovih pt dzakladov za 1. 1873. 6. Poročilo finančnega odseka 0 proračunu deželno-kniturnega zaklada za 1. 1875. 7. Poročilo finančnega od-teka 0 dolžnih vžifn'nskih prikladni za deželni in zemljiško-odvczni zaklad.
8. Poročilo finančne pa odseka zarad deželne priklade od piva in žganja. 9. Ustno poročilo finančnega odreka o podpori oOOO glel. dolenjskim po toči zadetim občinam. 8. Ustno poročilo narodno - gospodarskega odseka o subvenciji za ceslo iz Bloške police na Rakek. 11. Poročilo deželnega odbora zarad deželnega eloneska za uravnavo Save pri Krškem.
— (Čitalnica v Bojanu) uljudno vabi vse č. pg. ude in rodoljuhe k dobrodelnemu k o n o e r t n , katerega bodo napravila dne 18. t. m. v prid po streli ponesrečenega posestnika J. llrovatin vulgo Kogelj iz Občine. Sodelovali pri temu koncertu bodo zbori tržaških, rojanskih, skedenjskih in pro-seških pevcev. — Nadejamo se, da se bode gotovo mnogo udov in rodoljubov omenjenega koncerta udeležilo, temveč ker bode taisti pivi veliki koncert slovenski v Trstu, in je v hlagi namen enega naših sobratov odločen.
— (Iz Gradca) se nam piše: V novi enoletni praktični učiteljski tečaj je 44 dijakov sprejetih. Moj njimi je 8 Slovencev, in sicer 4 iz celjskega, 2 iz mariborskega gimnazija, 1 iz mariborskega bogoslovja, 1 iz ljubljanske realke. Nemci so iz vseh kronovin kateri, eden je pa celo iz I.ratislav-skega gimnazija, k nam priromal. Slovenščina se ne pod u ruje. Slovenci so tedaj sklenili do ravnateljstva se obrniti, naj potrebna pota za njih izobraženi e v materinščini stori. (Prav tako. Ur.) Vspeh te molbe Vam hočem prihodnje naznaniti.
— (Pred ]> o r o t n o h o d n i j o ljub Ijansko) je bil predvčeranjem obsojen poštni uradnik K. Leitncr iz Gradca, ki jo zadnji čas v Ljubljani služil, — zarad tega, ker je 16 rekdmandiranih pisem izproneveril ali za svojo porabo nkral, v katerih je bilo 240 gl. V zapor pride na dve leti teške ječe.
Kazne vesti.
* I v a n Turgeujev o slovanski vzajemnosti.) „Lovčevi zapiski", od Iv. Turgeujeva, prvega ruskega novelista so izšli te dni tudi v Češki prestavi na svitlo. Izdajatelj Franc Macha je tuj poslal omenjenemu pisatelju en iztU prestave v krasni, elegantni vizbi. — Vsled tepa je poslal Iv. Turgenjev, ki btauujo v Bottgivaln blizu Pariza v llalganovcj hiši, g. Zakrejsu v Prago pripis, v katerem izreka svojo radost, da se je češkemu občinstvu podalo v prestavi pravo zrcalo ruskega življenja iu nravi, posebno poudarja slovansko vzajemnost, ter izreka v omenjenem pripisu: „pri vseh naših prepirih i u r a z 1 i ču o s t i h s m o mi v u i ven dar ena slovauska kri, a stojmo vemo drug k drugu!
* („N a j starši ljudje".) V neki vasi ua Pomoranskenu so vsled mejnih urejevanj pri nekem zemljišči, potrebne listine pogrešali, torej so morali dokazov iskati, vprašaje najstarše ljudi v vasi, če sc spomiujajo iz mladih let kacili sporočil, ki bi jim pomagali to stvar rešiti. Sodnik, kateri je tožnika zastopal, pokliče torej župana, ter ga prosi, naj mu itueuuje najstarše ljudi iz vasi. Odgovori mu župan, „gospod, prav žal mi je, a nemogoče jo u tr.či vam, ker so uaj-starši ljudje v naši vasi uže vsi pomrli, kako bi jih torej ua pričo poklical."
Vsem bolnim uiti! in zdravje hrvz leka in brez siroiikov po izvrstni
Revalesciere iu Barry
t? £>o 92 tlit*sv&.
2S let uie jo nij bolesni, ki l>i j<> no bila osdra* vila ta prijetna zdravilna hrana, pri odrašcenih i otrocih brez medicin In stroškov; zdravi vse bolezni V Želodcu, na Živcih, dulje prsne, i ua jetrali; žleze
i naduho, bolečino v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-
bavljcnjc, zaprtje, prehlajenje, nespanje, .-slabosti, zlato
lilo, vodenioo. mrzuco, vrtoglavje, silenje krvi v glavo,
šumenje v Ulealb, »labosti in blcvanje ptl nosečih, otožnost, diabet, trpanje, shujšanje, bledieieo in pre-blajeiije; posebno se priporoča za dojenee in je bulje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz inej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzerjrt, p. F. V. Pciickn, pravega profesorja medicine na vseučilišči v .Mariboru, Edravunega svetnika Dr. Anpclstcina, Dr. Sborelanda, Dr. ('ampbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, piolinjc Castle-stuait, Markize de llivlian a mnogo družili imenitnih osob, se razpošiljava na postimo zali t e \ anjc zastonj. Kratki izkaz i/. Sil.000 »pričevalov. Spričevalo z»lra\iluepa svetnika Dr. W ur zor j a,
Donu, I0.jul.le69, Kevaleseiere Da I':irry  v  mnogih slučajih na-gradi \Ba zdravila.  Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri  sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kainnjn, pri pribadljivciu a bolehneni draženji v
sciilui cevi, zaprtji, pri bolebneiu bodenji v obistih in mehurji, tipanje v mehurji i. t. d. — Najbolje iu in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Kud. \\iiizcr, zdrav ilni svetovalec in člen uinopo učenih družtcv.
\V i u <• h e st it, Angleško, .'{. decembra 1842. Vaša iavratna Uev alesciere je ozdravila večletne i  nevarnostne   prikazni,   trebušnih   bolezni, zaprtja, bolne eutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranoeelnik, 96, polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Anpelsteina.
Perolin, 6. maja 1850. Ponavljaje izrekam plede Kevaleseiere ilu llarrv vsestransko, najbolje Ipricevalo.
Dr. A upe I ■ te i n , tajni sauit. svetov alic. Spričevalo št. 76,921. O be rp i m p e r n , i Dndcnskn;, 93. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal H tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter,  ter liičeBar poitžiti nij inopel, je vsled rabe Vaše Kevaleseiere du l$arry pu-polnauia zdrav.
Viljem Kn rk a rt, ranoeelnik.
M o u t on a, Istra.
Učinki Revalesoiere du Barrv »o izvrstni.
Ferd. ( l a u s b c rge r, e. kr. okr. zdravnik. St.Sd.116. (Josp. p. V. Keiieke, pravi profesor medicine na vseučilišču v .Mariboru (Nemčijai, piše v „15 e r 1 i n e r K 1 i n i h e h e W o c h e n s c b r i t' tu od 8. aprila 1872 to le: „Kikdar ne zabita, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kevalcnta Ara-bica" (Kevaleseiere. Dete je v 1. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bij uvalu, kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti; toda Kevaleseiere gaje ozdravila popolnoma v 8 tednih.
št. G4.210.  Markizu de Iirehan, bolehale sedem
let, na nespanji, treslici na vseh udih, sbiijšanji in lnpoliomlriji.
št. 79,810. Goapo vdovo Klommovo, Dtlsaeldor^ na dolgoletnem bolohanjl glavo In davljenji.
Št. 76.877, Plor. Kiillcrjn, e. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, ua pljučnem kašlji in bolclianji dtišnika, omotici i tiščanji v pi>ih.
Št. 75.97U. (lospoda (iuhrichi Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro biczuadejni prsni bolečini iu pretresu čiituie.
Št. 65.715. Gospodični de Moutlouis na uepre-bavdjciiji, nespanji iu hujšanji.
st. 75,928. Barona Sigmo tu letne hramote na rokah In nogah i t. d.
Kevaleseiere je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani fiOkrat več na ecni, glede hrane.
V plubHbtib pnitoah po pol funta 1 gold. 50 kr., L funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fantov 10 sobi., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 goUL,
— Kevaloseiero-Disouitou v puiluith a 2 gobi. 50 kr in 4 gold. 50 kr. — Bevalesoiere-Ohooolateo v pre.hu •u v ploščicah za 12 tas 1 puld. f>0 kr., 24 Us 2 gokl 60 kr., 48 4 gold. 50 kr., v prahu ia 180 ta 10 gold., za 288 taft 20 gold., — za 576 tas 36 gold.
— Prodajo: B ar ry d u iia r r y i Uouip. rin iu>u-...jf 1, It »DI5i*cliKtts«e št. 8, v IJub*J|<tMl Ed Ma.hr, v &rwtlel bratjo O b «: r a n z m o y r, v Jmm-bruka D i e oh ti 4 Fritule, v l'elo%cl P. Hiru-baeher, v I,<mći Ludvig Mullor, v Mariboru t, K o letni k & M. Morič, v Merauu J. B S t o c k ha n .t e n, kukur v v »oh oieatiti pri dobrih lo-karjih m »pucerijskih trgovcih \ tudi razpošilja du uij-cl'u niža ua v 8o kraje po pofituib Oakasnioan ali jovietjib.
Dunajaka borza 7. oktobra.
Enotui dri. dolg v bankovcih . 70 gld. 60 I
Km e i.i ,i: /„ dolg v srebru    .   . 71 „ •_'.">
186*) drž. posojilo..... 108 . —
Akcije narodne banke   .   . 987 „ —
Kredit; e akcijo    .... 247 „ Ji
London........ 100 , 60
Napol.......... 8 n 80
(J. k. oeaiai.......—   „ —
Srebro.........103    n 60
♦ lin jno\    j še slo\en*.hc
1 F. Ciffljermanove „Pesni" j
obsegajoče 274 strani mali 8 0
se po *M> ki*, dobivajo v sledečih bukvarnalu v Ljubljani kleinninvr & Haiuhcrg, Ohmtiiii, Klerr, LerekeV, Till, ..N.-iroilna tiskarna4'; v Gorici: K. Socliar; v Celovcu: Ed. Licpid; v Trstu: (1. II. Se hitu pl: v P t nje in: V¥. Illanke; v Oeljil K. Socliar; v Mariboru: „Naroana tiskaiua". (148—9)
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
lA&tki".
Pod tem naslovom bode „Narodna tiskarna" v Ljubljani izdavala zbirko spisov beletrističuega in znanstvenega zapopadka v zvezkih po 20 do 50 krajcarjev.
Prvih sest zvezkov je že na svitlo prišlo in jih imajo ua prodaj: „Narodna tiskarna" v Ljubljani in Mariboru in sledeči bukvarji:
V Ljubljani: Jane/. Uioutini; Jurij Lercber; Igu. pl, Kleininavr A I'. Mamin-rgj Zeschko & Till; Otokar Klerr. — V Celovci: J. Leon; E. Liepel. — V Mariboru:  „Narodna tiskarna".  V Tratu: F.
II. »Scbimpf. —V Gorici: Karel Sohar. — V Celji: Karel Sobar. — V Ptuji: Vil. Jilanke. — V Zagrebu: Leopold llartmau.
I. zvezek.
Stenografija, sp. dr. Bibiči — ŽivotoptMje, sp. /■v/je Uuž. — Preiern, Preierin ali Pralren, »p.
/•'/•. Lerstik. — Telečja iiečenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. Muchiuvelli, sp. dr. liibič. — Pisma iz ilu.sijc, sp. dr. Celestin. — Tištvo z grozdjem ua K u s k «■ m, sp. dr. J. Vvhtjak. — Oegava bodo? sp. J. Ugrinec. — Narodni jezik iu trgovina, spisal L. liaderlup .....      25 kr.
II. zvezek.
Ivan Erazeiu Talenliah. Izviren roman, spis. J. Jurčič      .      .      .      . .      50 kr.
III. zvezek.
Prvi poljub. Novela, »pisal J. tSkalec — Na črui zemlji. Novela, iptial J- Shaltc       25 kr.
IV. zvezek.
Lepi dnevi. Spisal 1'aulus. — Plašč. Novela. Ruski spisal A^. V. (Jogul; poslovenil L, Gorenjce. — Nekoliko opazok o izdaji slovenskih narodnih peMiij. Spisal prof. dr. Krek .... 25 kr. V. zvezek.
Meta lloldcnis. Roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin llontnik . 50 kr. VI. zvezek.
Kazen. Novela, francoski spisal JI. liiiiire, poslovenil Davorin Jlostmk. — Cerkev iu država V Anioriki. Francoski spisal E. Laboulage, poslovenil Davorin J lastnik .....25 kr.
Umrli
od 1. do 5. okt.: Joz. Skalar, delavce, 67 1. za grižo v bolnišnici. Karel BLjak, gostil otrok 9 dni na Stdjuatnem krči. Jos. Strle, kajžaruk otrok, 2 L, in Fr. Silierer 3 1- oba na vnetjem vratu. Jane/. Gonšuk, 25 ]. v ^bolnišnici za jetiko. Zof. Sahar, hči mizarja na sušici. Apata Križaj, 60 1. stara na p.jue-nici. Anton Uus. o7 ). za jetiko. Anton Drnoi I ik . 57 let star, v bolnišnici za oslabljenjem.
Tc 30	CB cs	
-i o iT. »X-	"j	
li	"	
o*		
		
r*	■s. 8	
	Bi	
	i i	_*
—		
M.		
j.		
•3 C JO		
d. a	a v	CD
Triu«' cene
v Ljubljani 7. oktobra t. 1.
Plenica 5 gl. 10 kr. ; — rež 3 gl. JO kr. | — jočiuen 3 gld. — kr.; — ovea 1 gl. 80 kr.; — ajd; 3 pl. — kr.; — prosO 2 pl. 80 kr.; — koruza — gi
— kr.; — krompir 1 gl. 60 kr.; — fižol 5 gi. 80 ki
— masla funt — gl. 53 kr.; — uiact — gl. 50 kr.
— špeh fribon — gl. 42 kr.; — spob povojen — pl 41 ki.; — jajce po 2'/» kr.; — inle.ka bukaJ 10 kr, govedino funt 30 kr.: — tolotino funt 31 kr.; — ovmjoko imso, funt 28 kr.; — *ena cent 1 gld. 25 kr.; — slauid cent. — pl. 75 kr.; — drva trda B g d. 60 kr. — mehka 4 g:, so kr.
Na ficBtraztcdni  ljudski Soli v je služba za
podučiteljico
h plačo Td)0 gold, eveutu.d z rernuucracijo 420 gold. izpraznjena.
Nemškega iu slovenskega jezika zmožne prosilke  naj  sveja pravilno dokumentirana prosila postavnem potem pošljejo okraj. h< 1 svetu v Ptuji do lil. oktolusa t* 1.
Okrajni šolski svet v Ptuji,
dne '60. sept. 1874. (277—2)
Peti redni
o h € n i zbor
ranjske obrtnijske družbe j
v Ljubljani 31. oktobra 1874 o 4. uri popoludnd
v ravnateljskih sobanaSi društvenih.
---—---—---
IDnevni red:
a) Sporočilo o delovanji v minulem društvenem letn; h) sporočilo pregledovalnega odbora; c) predlog  gospodarskega »veta o  porabi Čistega dnbićka.
Qoap. delničarji, ki se bole udeležiti glasovanja, so na-prošenl, naj v smislu čl. 10 spi. pravil ulože pri društveiicj blupaj-niei svoje delnice vsaj do 25. oktobra, da se jim potem izroče pooblastilni lističi. (878—-2)
Starosta gospodarskega sveta.
izdatei.i iii za crednu)tvo odgovoren: Maks Armič.
LftHtn;na in tisk „Narodne tiskarne".
2578