GLASILO SLOVENSKE N EPJPNE PODPORNE JEDNOTE Chicago, 111., petek, 18. junija (Jttnq 15), 1928. ftHastlrajta prt« ukinja ■J« radiopostaje WEVD Podužite se iWtUn jenega vzorca. Chicago, UL — Delavci, tova-riii! Zvezna radiokomiaija ieli ukiniti spominsko radiopostajo, za katero je delavstvo darovalo svoje krvavo zaslužene žulje, da se ohrani svoboda govora v zraka. Prepišite tu natisnjeni vzorec, podpišite ga sami in vaši prijatelji. Kot ameriški državljani imate pravico izraziti svoje mnenje o naznanilu zvezne ra-diokomiaije. Ne odlašajte! Sedite in prepišite vzorec, podpišite ga, nakar obiščite svoje prijatelje in znance in jim recite, da ga podpišejo. Kadar ste nabrali večje število podpisov, od-pošljite protest radiokomisiji v Wasbingtonu. Vzorec se glasi: To the Federal Radio Commission, Washington, D. C. We, the undersigned, wish to enter our protest against the revocation of the license of Station WEVD, the Debs Memorial Radio Station. We believe that minority opinions on public matters should have acceas to the uae of the air as freely as those holding generally accepted views, and that the revocation of the license of WEVD would, in efect, be a denial of the freedom of expression, to a considerable body of the American people. Name ................... Address ..................... Pel milijona revolucijonarnih rojakov v Pekingu ta Tlonteinu. Povsod sU red in Mir. Temu ognjenika je Uae reptfb-* lika Vdbesueia. Peking, 14. jun. — Nacionalistične (kuomintangske) armade ao dovršile okupacijo Pekinga, Tientslna in drugih krajev v severnem Kltaju do mandfturake maja. Brzojavna zveza, ki J« bila pretrgana 7. junija, je spat vzpostavljena in šelemiški promet je tudi deloma normalen. Vojno stanja v Pekingu Je končano. General Jen Hsišen, ki Je ss-časno imenovali govarnerjem province čihli, Ima 250,000 mol. Kristjanski general Feag Juh-siang ima 140,000 in kantonske čete, ki so prišle is Hankova pod vodstvom Pai Cungtetja, štejejo 180,000 mo4. To sneči, da je o-krog pol milijona' vojakov nacionalistične armade v severni Kitajski. Jen Hsišen Je imenoval komisarja ss zunanje sadove v Pekingu in drugega v Tientsinu. Dalje Je obvestil tujeaemake diplomate, da je vas poekrbljeno so btti povabljeni, naj ss preeole v Nsnking, ki Je sdsj glavno meato kitajske republik* Hoover bo «e najboljši, pravijo bankirji v Avstriji in Nemčiji. Dunaj, 14. jun. — "Ameriške kolonije" v centralni Evropi se naravno zanimajo za republikansko konvencijo v Ameriki, kjer pbstavljajo kandidata za bodočega predsednika , svetovnemu imperiju. Dunajski in berlinski listi so si vzeli nalogo, da seznanijo svoje čitatelje s pro-spektivnlmi kandidati; pojasnili so tudi, kje je Kansas City hi kaj pomeni konvencija republikanske stranke. Izmed vseh ksndidatov je Hoover najbolj poznan v centralni Evropi, kjer je tik po vojni vodil pomožno akcijo, nasičujoč lačne množice z ameriškim kruhom in utrjujoč z ameriško mu-nicijo kontrarevolucijo proti boljševizmu. Dunajska "Neue Freie Presse" se vsega tega hvaležno spominja in zaključuje, da za finančne kroge Avstrije in Nemčije bo Hoover še najboljši predsednik. (Baltimore, tyd. »vanje Mario O, ! RUa, 14. jun. — Z ledenega severa je prišla vest, da je general Nobile tudi med onimi, ki so bili ranjeni, ko Je zrakoplov "I-talia" treščil ob tla in as potem ftgubil — igračka viharja. Nobile je pobit na deeni roki in nogi, ali ne nevarno. Počasno gibanje reševalnih ekspedicij je naredilo fašiete zelo nervozne. Vsa Italija je poparjena vsled flaska Nobileve eks-pedicije. Najbolj pobita Je No-blleva žena. ki vsak dan čepi v cerkvi in moli. Papež je odredil pdaebne maše in molitve po vseh cerkvah v Italiji za rešitev No-bilevega moštva. •, NADALJNA RAZKRITJA TRL-STOVE PROPAGANDE. Trust elektrika je porabil velike ; vsota denarja v drla vi Texaa za svojo propagando. Washington, D. C„ 14. junija. — Informacijski biro, katerega Je upravljal trust za proizvajanje električne she v državi Tex as, je porabil nad $2«,000 letno za svojo propagando v šolah in časopisih samo v Texasu. Tako je izpovedal včeraj William C. Grant, direktor biroja, prad zve-t ne obrtno komisijo, ki preiskuje trustovo propagando v šolah In Časopisju. Informatični biro so vzdrževale in podpirale družbe javnih naprav v državi, je dejal Grant v svoji izpovedi. Poleg mnogih člankov, ki so bili poslan! časopisom v priobči t* v, so družba Inaugurirale številna predavanja v vseh večjih mestih država. Trust je imel na svoji plačilni Usti štiri profesorje s teksaška univerze, kateri so prirejali predavanja in propagirali za tru-stove Interese. Izdanih je bilo tudi nad sto tisoč pamfktov, bu-letinov in akroSnic. katar« se je razposlalo višjim šolam, uni varsam In profaaorJem. Pri vsah večjih časopisih je Imel trust vpoaljene svoje ljudi, ki so pl-sali članka v korist trusta In pro-ti maatnemu lastništvu javnih naprav. PROSV politično Las rrvnva blovevsu vasomb pootouîi ieonoq SLmm! te Imiimjm* Sržera Usta» Ctefl*s) fSJS aa Ma. ft jkiemgo ta Ckm 97JO oe bU. fan N H ^^r «e 4i M aa • St—f -f' -.....--—* ' m- . ^BOSTltA* ^ THE E M L1 OH TE W M B HT* , te CS. Sla» MSM M a«Mf, A <\ v t- rt 1 iifi( fates as ipwosa mmimfatm «piko: Osmi Statas (ascapC CMasge) ami Osoetfa fM mrn mM. and fassen immtrtm mM por yoSr.o • a pm mm or thb fcdkratxjd pum 'i e sftfcpaja a. pr. (Mey St-lfSS) psi* vašsge ksesa se m ORGANIZACIJA JE POSTALA NUJNA PQTREBA ZA DELAVCE. , Velik« zveze, ki jih imajo kapitalisti v današnjih dneh med seboj, ustvarjajo nujno potrebo, da ae delavstvo organizira gospodarsko, strokovno in politično» če ne, bo delavstvo pritisnjeno ob steno. Kapitalisti se ne organi zirajo v tem smislu kot delavci, ampak kapitalisti imajo rkupne interese v tem, da pritiskajo na masde, uvajajo dolg delavni ¿as, podaljšajo življenje kapitalističnemu sistemu blagovne produkcije in distribucije in obdrže delavno ljudstvo do gotove meje glede gospodarskih vprašanj v nevedi. Pri kapitalistih opazimo, da ae večinoma zavedajo teh skupnih interesov, medtem ko opazimo med delavnim ljudstvom v splošnem prav malo in^ligence, da velika masa delavnega ljudstva zapopade, da se mora organizirati ne glede na spol, narodnost, vero in polt gospodarsko, strokovno in politično kot razred delavnega ljud-ftva. Kapitalisti so vedno zapopadli, da-svoje interese najboljše čuvajo, ako so organizirani in obdritevajo med-lebojne mednarodne zveze ne glede na vero, epol, narod-nost in polt Posledica tega je, da je kapiUltyom raznega verskega izpovedanja, razne narodnosti Jn polti bilo mogoče plačevati tako nizke mezde, ko jf bilo le mogoče v njih interesu. Kolikor nižje so mezde, kolikor daljši je delavnik, M611 v toliko manj sredstev In časa imajo delavci aa, svojo itch-fH^tl raabo in razvedrilo. Na drugi strani pa opafemo, da se__________________________ umoii šteyilo bresposelnih delavcev, akoravno »e ne pr©4aairtniee. Kar"ee tiie pssivn^ dadra manj blaga, ampak ravno narobe, t L vedno več Jf ** Mmttonj, p« še mi blaga. Z ------ *.....^ Stroji, ki so jih izumili človeški šeniji v olajšavo dela, te uvajajo pri delu na škodo delavcev. Posfegjca takega ravnanja je, da je vedno več delavcev brez dela, naobrat-no se pa množi dobiček podjetnikov. Vedno več delavcev je vrženih na cesto in potisnjenih v obupno stanje. Brezpoeelni delavci pritiskajo na mezde onih, Id delajo. Kapitalisti so veseli, ako je veliko število delavcev brez dela. Brezpoeelni delavci iščejo delo, dfee pošteno prežive. Dostikrat ao pripravljeni delati za nižjo mezdo, tamo da dobe delo. To pa porabijo kapitalisti, Id so lastniki proizvajalnih sredstev, za znižanje delavske mezde. Temu zniževanju mezde je pa treba priti v okom in sicer na ta način v današnji človeški družbi, da se akrajia delavni čas. Da se to doseže, je treba, da je delavno ljudetvo organizirano strokovno in politično. Strokovne organizacije morajo objemati po cele In-d ust ci je, te morajo t» imeti še Medsebojne zveze, da „ med sabo podpirajo druga drugo. Zadaj za strokovnimi organizacijami pa mora bit4 politična organizacija delav-nega ljudstva, da Izvaja svojo politično moč, ako jo strokovno organizirani delavci potrebujejo. * > Prvi potrebni korak je, da se delavno lju^frtvo orga-nlzira strokovno. Strokovno organiziranega delavnega ljudstva v Ameriki je komaj ena četrtina. Politično organiziranega je pa še veliko manj, kar pokažejo izidi i kih volitev.' % Te razmere pokazujejo, da morajo strokovno In politično organizirani delavci izvršltf veliko izobraževalnega dela med ameriškim delavstvom, da bo razumelo, da ie mora organizirati gospodarsko, strokovno" in politično, da Izboljša svoje življenjske razmere in ¿e končno osvobodi mezdne sužnosti. Te vrste izobraaU ne širijo kapitalisti med delavnim ljudstvom, pa tudi Jo ne izvrše na univerzah in drugih Mah. Zavedni delavci morajo biti sami učitelji In izobraževati morajo svoje razredne tovariše, ako lete priti kapitalizmu do živega. Čakati na izobrazbo, da bo kapital! eem Me odpravljen, pomeni uda jati se prijetnim sanjam, ki se ne bodo uresničil*, dokler se delavstvo m- bo samo » pobrigalo za izobrazbo mase delavnega ljudstva. Uobra-ievati maso delavnega ljudstva pa ni lahka reč in tudi mL*«^ '»¿¿¿¡¡¡i in hvaležni prijetno delo. Vsak, ki s* trudi povzdigniti maso de l a v-[ i") i« n. poUki m m_ost ki brezbrižno živi tjevendaa, ljudstvu, da naj čaka na moč kapitalistom in jo podeli delavnemu ljudstvu. Pravega borca ne straši ničesar. Ne boji ae prega-njanja od strani vladajočega razreda, a ravno tako ae ne zmeni za krik in obrekovanje krivih prerokov, ki ae vneraU P'jo v jamti PETEK, 16. /UNU> vpraV sedaj oglašajo na vaek koncih in krajih, da < ejo delavno JJadrtm * ' " * a — Nadaljevanje Prve dni «do peteri s lamve ci Jo le v soboto, toda as vleklo ee Je čet soboto in temu sft* krivi tovi dve točki, odroma pritožbi. In sirer zadeva oziroma re biti obenem glavni odbornik aais SKPZ in hkrati tudi član gl odbor» ie kake druge organizacije. Ako Je slučajno izvoljen pri noši Zvezi v glavni uradin Je ie od poprej gi odbornik ks-ke druge podporne organizacije, pri drugi tekom tridesetih pritetba It. 8», odnosno it. 8 v dni rasignirati. Mnenje zbornice Colorsdu, kjer se Je vršila stsv ks. lana točka v pravilih radi sUvtufcafttvs, katero se Je odpravilo, in sicer radi poetovnice v Pennsjrlvsnljl. Dokler Je taka točka v pravilih, Je poslovanje izključeno. Sprejete Je bila resolucija, da ostalo prsmošsnje Jagoalov. kujete rudarje. Kar pa je premoženje v delnicah pri gotovih v stari domovini, naj ima v oskrbi sedsnji obstoječi odbor. Za operacije sa eno in iste bolesen ee ne plačuje več kot sokrat. Zs operacije v nosu se as plača. Drugo radi operacij ostane večina po steratn. Sklenjeno, da se povila asesment v $2 sklad od $L60 aa $1.70, obe-pe se ss prvih pet dal bolezni ne plača nobene boiniike podpora. Drugače Je člen radi bol-nitke podpore ostsl nespremenjen. Kar ee tiče pasivnosti, se izda sa dobo 8 mesecev, a se lahko podaljša za dobo enega leta. Več kot eno leto ne more biti pasiven noben član. Član tekom pasivnosti je Ae vedno smatran za člana svese, samo ima manj te pravice, to je, pssiven član nima jrsvice do giseovsnjs ne pri društvu, ne pri zvezi Lahko pa je društveni uradT ako ta-dotično društvo. V času pssivnosti člana nima zveza nobene obveznosti, izvzemii po- Ja nad» SSPZ.' Naj _i ix_ nljivih šs te nekaj pome- Je bilo, da se dvema gospodsrje-alužitL Prihodnja konvencija ae bo vršila v Pittsburgh u, Pa., katero mesto Je dobilo največ glasov. Za Pitts-burghompa Je dobil največ glasov Coliinwood. O. Zborovski so menili, da je Pftttfurgh nekakšna centrala Pennaylvanije, kjer ni bHo Is konvencije naše Zve- 9 V glavni odbor sa naslednjo štiri lete oo bili izvoljeni sledeči: Glavnim predsednikom Vstro Grill (Cleveland, O.); podpredsednikom Fr. Bostkb (Chicago, IH.); tajnikom William Buss. (Chicago, 111.); blagajnikom J. Kmet (Clevelaad, O.); vrhovni zdravnik dr. F. J. Kern, (Cleveland, O.) Nadzorni odbor: —• predsednik John Kaion, (Chicago, lil); Fr Mahnich iz Minne-sote in Frank PuoeU « Cleve-landa, O. Porotni odbor: predsednik JfooL Kroteč (Pittsburgh, Pa.); Zaje, (Forest City, Ps.); Krist Stokel, (Cleveland, O.) — Cleveland je torej dobil pot gl. odbornikov, Chicago tri, Pennsylvania dva in Minnesota enega. Volilo se je tudi zs vsakega gl. odbornika po enega namestnika. Večinoma so izvoljeni iz Oevelanda, O., in iz Chicago, I1L * Aatyn Jankovič. » Japdavip zdi nepotrebno še vos ostala tu- Jmj opisovati, ker itak pridejo v kratkem v celoten zapisnik. V četrtek zvečer se je vršil na delegaciji banket. Govorili so vsi glavni odborniki, nadalje konvenčni predsednik Krist Stokal. urednik Enakopravnosti V. Orill. delegatje Ludvik Medve-tek, Valentin Pire, Fr. Pucelj, konvenčni tajnik F. Mahnič (In-diana), zastopnik Enakoprsvno-sti A. Jankovič, in ds ne porabim. Je govoril, pel in uganjal vsestranski humor delegat s ps-lieo Fr. détins iz Kanssss. On je večni delegat ha naših slovenskih naprednih konvoncljsh ter Je stara gorenjska in hkrati delavska koVonina. — Njegova spremljevalka je nad dvajset let stara palica, ki ga je opremljala le na vseh konvencijah» To palico teko hitro pogrela,'da bi si človek ne mislil. Nalsl oo Je ao konvenciji delegat, kl mu je to palico skrivsj vssl in skril, toda takoj Je bU protest prod kon-ijo In dobil jo pošteno svojo Uubljenko nazaj. Torsj delegat ôetina nam Je çapravU obilo ve-selja in zabave na konvenciji, ftrlpomnltl moram, d« jo bil Mr. âetina najsterejši delegs^ osiroma član te konvencije, a I pa jo najbolj iivshno s najlepšimi mladenkami In tonami. On je zaveden delavec ln tr-unijaš. Čast in priznanje njemu! No tem baaketu Je rao bilo, najboljše raspološenjet bili oo veoeli, da skoraj as pomnim Msraikateri delegat la delegatinja ter obenem govornik (amd temi ram bU tudi Jas, večni popotnik), amo bili prooonofls ni in očarani nad slovensko na* eelbino Indlanapolia. ker smo si Jo predstavljali rao drugače, kot v raoaicl Je. 8 tem upam. da Je dvignjena čast slovenske naselbina. ker pri slovesu sam bili vsi nega ljudstva tako rfcoko, da bo goepudm gka * poHtična Z*™ i* . vprašanja saj tako razumela, kot jih on razuma, pa doživi JXaii SS^* TTmà ^nj^rijetnefa in trpljenja v svojem življenju kot o^tud.. sa tako velike mm (Ji vir no.) Ljubljana, Ob Binkoštih.—Na prvi pogled in pa po poročilih, ki jih širijo vodni nezadovoljne-21 hs Jugoslavije, bi se dalo sklepati, da mera bitt po vsej ju-goslovsnskt deželi silen nered. Tods temu brezdvoma ni tako. Resnici na ljubo moramo ugotoviti, da v marsičem tos ne prad-njsčimo moderni uMbi sodobne drisve, vendsr pa tako hudo, kakor pravijo nekateri, le ni. Tudi v soclj al nem-družabnem pogledu moremo videti le napredek, ki se potencira predvsem z emancipacijo posameinlh razredov. Poostritev oocijalnih na-sprotstev — radi razredne zavednosti — brezdvoma ni znsk padanja In opadanja, nego le znak mirnega in logičnega razvoja na boljfte. Ni enako po vsej Jugoslaviji, kajti te dežela Je Jako razlikovi ta deftela. AH Slovenija, ki po kulturi in dvlHsacijl vsekakor prednjoči ostalim krajem Jugoslavije, je le pokazala osamosvojitev delavskejgs razreda la danes moremo reči, da so prvi znaki popolas emancipacije slo-venskega proletarijata od olo-venakega meHaaotva te tu. Pluli am^ fto o emancipaciji leno, proleterske tone, proletar-skoga dekleta od molčaake, pi sali orno ie o duhovni emancipaciji proletaslate od meMansI kultura, dalje o emancipaciji dele vskega isarads v političnem in goepodandram osiru. In tudi telesno • kulturna emancipacija al laostels: navila as Js delov-oko telovadba, delavski Iport proti meščanski (ortoveki in oo-kolaki) telovadbi In prati me-ščanukemu športu. Kakor v vseh ostrih, tako Je bilo tudi tu. Pot Je peljalo no-ragor. Danes ps le lahko reče-mn. ds ae as nahajamo več v skromnih pejotkih t tem osiru Dslavska telovadbe v «oveni Ji lepo napreduje. Povsod v In-dnstrijakih krajih, v radarskih revirjih, v Uabijaai. v Mariboru so zelo razvite dolovake telo vadao Jed note (UTE). ki dobe »stes .te svod kraj ia ki Is aaato- ikim ^. .....• into lavaki. ampak tudi Klerikalni Orel In aberalni Delavstvo mu več v telasnn vzgojo svojih otrok. Oni hodijo le k raan. Nsralšajo jo to preoei b le oe zbira v socialističnih pra Tako ie izgleda, da b^Ml Isvske telovadne enote na»orotnice tadi le obstoječili meščanskih telovadnih organi- •ftSft r J? z® radj Pol^l Uko razvit tudi Delavska mladins ni ipertnih (svaka vsem teikočam, kljub kraljev fiMff itfprilflUim, ki so «ilno ke, svoje lastne delavske tport-ne klube, v katerih razvija in goji šport in v katerih se tadi uči delavske sodalfatične izob- sve Delavskih športnih klubov v Sloveniji je precej ln tudi v meščanskih športnih ltlubili tvorijo delavci večino. Razredno zavednih delavcev pa, ki ne gredo v meščanske športne kldbe, pa ie nI dosti, kajti tako velike zavednosti le nI. Delavsko športno gibanje se v Sloveniji Ifele pre-snavUa,* se tele pravzaprav radi, zato tudi Itevittčno ni tako močno, kakor Je meščansko športno gibanje. Najmočnerjii delavski Iport-ni klub Je v LJuUJanL To je SK Svoboda, Id Je sdlswjrai v delavski hohrscitvahii organizaciji Svoboda. Te Idub Je ie tako močan, da mnogokrat "nabije" močne meščanske khtbe. Vodijo ga spretno Kovač, M Vičič, Večerin, Malovrh. Ta delavski športni klub ima tadi svoje zastopnike v meščanski Športni zvozi, kjer predstavlja, dokler športno gibanje ne bo povsem emancipirano od meščanskega, delavski šport v Sloveniji. Jako močan športni klub je tudi v Mariboru. Ime mu je SK Svoboda, Maribor. Potem je močan naš del. športni klub na Jesenicah, Hrastniku in tudi drugod, kjer so športne sekcije delavske izobraževalne organizacije Svobodo.», V Trbovljah pa Je delavski športni khib SK A mater. Vsi ti športni klubi pa so se zediaili na tem, da je treba popolnoma osamosvojiti delavski razredni šport od meščanskega V .ta namen ee je ustanovila v okviru Svobode posebna športna Zveza, katero vodijo ss. Aleš, Vičič, Kovač ia Malovrh, ki naj izdela natančnejši program in načrt za emancipacijo delavskega športa v Sloveniji v kolikor le ni formalna izvedena. — Dobro pa je tudi to, da imajo delavski športniki svojs glasilo "Delavski športni list," ki izhaja kot priloga socialistične revije "Pod Lipo." Delavski šport v Sloveniji »e rasvija in dolžnost socialističnih funkcljonarjev je, da mladino mesto k alkoholu, uvedejo v naše delavske telovadno in Športne organizacije. razstavo, Id je največje vrste aa sveta. Tuji v tem ti-H simbolike današnjega ni bil ie nikdar takoj močan, popularen in vpliven kot V njegovi slolbi so vse | življenja — od ielezic do aeroplana, od £U-nm do radia. Ustvarjajo ga nevidni možgani legijoaov, na svet mu pomagajo vsi tehnični pripomočki, s katerimi razpobuta Vodilna sngitiks aufraietka London, 14. jun. — Mrs. E-meline Psakhurst, znamenite voditeljica v boju ss šeosko«volilno pravico na Angleškem, je danes umrla v starosti 69 let. Njeno ime ne bo nikdar pozabljeno v zgodovini ženskih pokre-tov. Pankhurstovs je prod dvajsetimi leti vodila uprav besno borbo sa volilno pravico in v tem boju Je bila s svojima hčerama Chriatabel in SOvijo ter s drugimi aufražetkami vred ne-ttetokrat vržena v Ječo. Po vsaki zaporni obeodbi so Pankhur-stove vztrajale v gladovni stav-ki. nakar so jih s sile ia brutal ao naaičevali. 2ene v Angliji, Ameriki ln drugod, ki imajo da-nea volilno pravico jm morajo v dobrem delu zahvaliti Emeii-ni Pankhur »t kot pijonirki au-fratetakega gibanja. Zato Ji o-hranijo blag apomin. Farmarji v krni bsftfajli ss l*M* radteprtjemalkev. Dos Moinoo, Iowa. — Charles D. Keed. predsednik biroja ss vreme is letino v državi lowi. porada. da so krnski farmarji v ssdnjem letu pomnoži« svoje ra-«iioprrjrmnlke ss 104aa. Toliko so kupili novih v enem lotu. Brez malegs 87 odstotkov fsrmarakih hiš v lovri ima radioaparate. ob 'Kanu, tretjem mestu Nemčije, oo otvorili med narod prostor je ogromen "God's country" ima "p?! svojih očetov vsako ¿e( (prestopno) lete celo vrsto sli valih političnih karnevalov stavbe «a se vlečejo več kiksne-ihrano in svojega si trav «dott «ena. Konstrukcije, ™eg* ljudstva. Ta srečna ao iz leMbetas in stekiaiH^ * ^ tukaj. tega stavbarstva pa je\ Vse drugo Je zdaj brez po V Jutoi Ameriki je lj "i, v Aziji se lahko mmmtk gi m visok stolp, na katerem Dve leti se Nemci organizirali T ^^'J1 la Köbi je med aanttipi mesti * tretjem ametu; Poren Je ga latra sa svojo metropola Frsnoosi in Angleži ga imenujejo €oiogns. Slovenci pa ara pravimo tudi Kelmoraja. Mesto le-ži na obeh bregovih Rena ter ni samo na sebi a9č kaj ¿osebno slikovito. Tla, na katerih stoji, ao ravna in zemlja Jo izredno V starih čssih <18. stol.) |e bil Ktfn opasan t mogočnim obzidjem« Ia HevHnimi utrdbami! v mesto ae je prflHo skozi osme* ro vrat, Id so bila za sovražnika vedno saprta. v nove j tem času se je mesto osvobodilo tesnega pasu na stari periferiji in se je začeto širiti na vse strani. ifoln slovi posebno po svojih divnih stavbah v romanskem sloga { s njimi je begat kakor nobeno drugo mesto na svetu. Gotika pa Je le krepkejša in kdhiski dom je znan vsakemu omikanc.il. Ta cerkev ima svojo posebno zgodovina .Engel bert Sveti je bU sklenil zgraditi ns mestu stare romanske katedrale novo stavbo. Temeljni kamen so položili L 1248., zgradba pa je le polagoma nastejalk. V ostalem Je jUHn važno središče nemške voMadustrije in trgovine, bas pa tadi znamenito univerzo. Slovencem je nekoliko znan zaradi tega, ker Je bil tam marsikateri rojak, ki Je moral s trebuhom za kruhom na Westfalsko. Letos se govori in piše o Kttlnu po vsem kulturnem svetu v zvozi s novinsko razstavo. Odkar se človek zaveda svojega dostojanstva, ceni dar govora, ki mil posreduje sporazumevanje z bližnjo in daljno okolico. V najstarejših časih, ko je bil na svetu morda en ssm jezik, je bilo ljudem sporazumevanje lahko. Toda človeitvo Je razkropilo po zemlji, ustvarilo si je razne jezike, živelo je v takih okoliščinah, da je moralo vzdrževati zvsse z vsemi ljudmi. Nastala je potreba ne le po ustnih sporočilih in poizvedbah, smpsk tudi po zabeležbsh tega, kar je bilo in kar se godi. 2e stari narodi: Asirci, Babilonci in Egipčani so iznašli posebne znsmke za to, kar so učeni ljudi je čitali. Sledove svojega živ. ljenja oo nam ostavili v kUnepi-slh, pisavi, ki Je vrezana v opeko in kamen. Poznejši rodovi oo to metodo Pieanja izpopolnili — iznašli so papirus, ki Je bil praktičnej*i od kamenitih tablic. Tadi pi-smenke oo oe razvile, Čeprav so se posluževale še vedno slikovitih podob in kombinacij. Vse to Js bilo le daleč od tiaks v današnjem pomenu beeede, bilo pa Je kljub vsemu njegov zsčetek. Kakšen Je bU prvi časopis bi mords lahko povedali Kitajci, ki eo ohranili nekakšno tisku po-dobno listino is 8. stoletja pr. Kr. Mi sapadnjaki smo bili tedaj še daleč sa njimi. Naš če-■opi« se je razvil iz pisma, iz listin, ki oo se prestavljale zaradi njii varnosti v tuje jezike in so v prepisih romale daleč po ■vetu. Tokšen "tisk" je bil v srednjeveških časih skoraj izključna last samostanskih menihov. Samo oni so umeli pisati in so imeli čas izgotevljati "pi. Pisali so nabožne knjige; knezi pa so imeli ns svojih dvorih pametne učeniake. pi-eerje, katerih je tudi bilo malo. etreljajo iz Mvelildh Bert" I to gre mimo davno je, kdo bo nominirani kandidata, kako Je vpKval >kj note speech," ali pride odi "črn benr in kako ee v sptošnj počutita elefant in magarec. Kansas City je center Ar rike tedni. Vsi norci, ki 6e nI v norišnicah, so odbrusili pet "Kansas City, kjer je v teku ki neval republikanskih bratov, klicni humoristi, ki so pl od besede, imajo tam Butlegarji imajo svoj božič raflnirane prostitutke svoje gnanje. Vse je obsedeno od cljelne politike in od —- zlstsT ga tam mečejo z lopato. Republikanski karneval je otvorjen z molitvijo. Episkoi ni ikof, katoliški škof, Židov* rabinec in mefodistovski ikof vsak po svoje molih k istei Jehovi, naj blsgoslovi intrige graft stare garde. Ako bi Jet va imel ulesa In radioaparat, bi mogel slilati te Itlri prodaj ce, bi rad Videl poteze ns nj| govern obrazu. Pa kaj bi — je to v redu. Vse to spada v u cirkus. Ljudem, ki umirajo za utr jenostjo in monotonostjo, se d pade ta bunk. Lepo je tudi t ker se najviiji bunVarj i ob t kih prilikah skobacajo na tU i narode gkifcok poklon suveren mu ljudstvu, suverenemu voli stvu. Ej, to je neksj vredne To hladi stare rane . . . Rani ki so odprte tekom štirih le so Čez noč zaceljene! Ljudstv se počuti kskor kralj in napil ne prss. Mi, ljudtsvo . . . • • Karneval bi ne bil popolen, p ne bi bilo tam tudi unljskih v< diteljev a la Green, Woll, Ryai Morrison in takih; ki so podedc vali skodelico in slepčeva očal od Gompersa. Njih sedeži so n stopnicah, po katerih korakaj veliki duhovni in čudodelniki tem pel. Tam čepi irska žlsht in milo prosi pivs in drugih olaj šsv za delavstvo ... Ali bo uslišana mila prošnja Seveda bo. Saj so delavci de suverenega volilstva! Kaj želi te, dragi delavci? Česa vam ji treba, mili delavci? Kar povej te— ne, napišite na papir, lepe naštejte vsše želje, vse po vrst ln položite papir ns nsšo mi« ln pustite, nsj tam leži . . . M se ie domislimo in napišemo ni drugi papir vse, vse, vse — ksr hočete . . . Mili, dragi delavci! Art Brisbane, stara krtača, jfl velik bluffer. V enem samem osiru mu Je trebs dsti kredit: odkritosrčno mu teče beseda, brutalno odkritosrčno, kadar govori o delavcih. Baš te dni je zapisal tole: "Z gotovostjo oe lahko refe, da delavstvo ae bo dobilo piva. alti bogvekaj dragega, ksr prosi. Dobilo pa bo — mar ji — krasne obljube is f+ tepUaho bo po plečih, potaplj« no teko močne, da oe mo iz* «Jo pras • • . Green le nosi nsokoli pr« kskor siromakovs peč Do teh dob so bili "tiaki o-me jeni le ns peščico izbrsn* ljudi. Tehnika še ni nsstopi* svojega zmagovitega pohoda i*> svetu. A baš tehnike j« tisto sredstvo. Id Je tisk razširila "> ga'storila dostopnega vsem U» dom. Prvi korak v tej an*ri j« napravil Nemec Guteoberg Človeštvo ga po pravici števa med svoje največje ver ume. njegovo iznajdbo ps največje pridobitve vse* Guteaberg Je sposnal akrivn^-no moč črke in oootevljenih Izrassl je.v les f« „ in jih je ziel odti^ vati. Prineeel Je s tem w • burjo revolucije, kajti ** ' njegovim nsstopom se začen) tisk poglabljati, širiti is '«P PETEK, 15. JWUA. ^MÂtt^ÎÏÎ ÄJ^O^^H^ ÏS^MBÏl^^l^^ •oí odnlk(»irj, xnNncm In pHJft- toljem Utostuo^ 4m S nt-nj* mojttmi ljubemu »oprodu ■ Skozi življenje Neke Umne noči »i po obleki oblečemo «podnje hUu* In sraj-cc, Štirje možje, ter ae v najbolj oddaljen temen kot Tiho je vse. Sptezampo ttoii o1 graji na vrh. tedaj rujara tiče zaikriplje, ia mano ia vpije stražnik, vstreli in kroflja mi zaivttga mimo glave. "Prekleto T V sosednjem Aotoru nekdo ¿astolla v spanju — mi ee izgubimo v temo in ubofi Itallja-ni letajo eek> not okoli Aotora • priiganimi bakJjamL Tu smo ie vse pospravili in napotimo se dalje in »leff T » ko drugo vaa z imenom Brento-nieo. In ne ostanem dolgo. Pride povelje, da gredo Nemci do-mov. Cez not sem postal Nemec in neke lepe noči zapojemo v ta-borittu za alovo par slovenskih pesmi in z luninim/svitom odrinemo čez brde in vinograde naproti lelezni časti. v Trento js za nami. Nahajaj gg v taborUttu Mori, kjer nas popišejo in kjer nas ¿aka na tU •ote Nemcev na vrnitev v domo- stu. kjer pridemo opoldne. Vsa postaja v zastavah — godba I-gra in povsod napisi "Willkom-Heimkehrerf Kar nas je Slovencev, ss ja-| Lep večer ja I na/lepdi, kar sem jih preživel v Italiji. Kolone so pripravljene, preiskane in s mrakom odkorakamo na postajo. Vlak zapiska. Z bogom, Italija, peljemo se v Avstrijo. Od same razburjenosti ne moram spati. Brenner. Meja. Vlak drči proti Inomo- ! J« ae vem, kaj ae godi S k,j. Je resnica aH sanjam? AH grem res domo*, ali ne bo asor da aefcdo kmalu zakžkal: "An (iiamo lavarareT flCuti so trtepett -I Hodimo po feleznijki pragi | Nad ee je naredila. Tam stojijo ^ . ne barake ia krsasmn proti vimo pri komandi» ter povemopo!njfal' k^€r V***0***0 w dl®6e'n pravici, kar smo. In odgovar-1 jajo nam; "Ne Imejte strahu.! Bog ve, ali Ne bomo vas poslali nazaj, ker Drago jutro se napeto) faz poznamo Italijane, pojdite mir ^osposvstako polje, kjer je tek-no domov. Veliko nimamo, da la tibelj bi vas pogostili, a-to, kar ima- Kamen, kjer so nekdaj mo, radi tudi vam damo. "Herr-lli deželni knezi aa uatav* fta sto-lich Willkommenr ji. ograjen, poraita s Dobilo smo kosilo, bel kruh in Fevdalnih vitezov pa ni cigarete. Vlak okinčan z zastavami in zadnjimi zapoznelimi cvetkami — lokomotiva zapiska, — mi pojemo. — "Zbogo min hvala sa gostoljubnost — hvala, hvd- la---" Vlak hiti po Tirolski, 8oino-graiki. Na vseh kolodvorih nam naadravljajo, deUjo cigarete, marmelado, kot bi se vračali kakor zmagovalci, — saj smo zrna-govauci trpljenja. "Pozdravljeni, tisočkrat pozdravljeni r Seltztall St. Michael! Na* vlak odpelje proti Gradcu. Štirje izstopimo. Hočejo nam dati svoj vagon do Celovca. A mi sa zadovoljimo z navadnimi tovornimi. Večer naa najde v fit. Vidu ob Glini. vsa mine, tadi bogaetvo. vlada in al ja j. Cez Goepoeveto proti Grafen-steinu drU nafta pot Na meji. Tu potroiimo zadnji denar » in poleg tega naa ie po- M os, pod katerim teče potok in srsdi mostu na vrvid slovenska zastava. Osvobojena domovina! Padel bi na tla, poljubil tvoje gradi, ti zemlja, ki si me rodila ia po kateri ja tako hrepenele moje srce na makih stepah, v romunskih pragozdih. med skalnatimi gre-beai Tfrolake, pod pekočim fitaU* janakim solncem. TI zemlja Uo* bežni, krasote — zemlja očetov, svobode — bodi mi tieoč In tisočkrat pozdravljena! V kronah drevee zaftumi, kakor bi hotela mati naiaga hrepenenja pozdraviti izgubljene si- Ženske so ss zbirale a ikafl pri vodnjaku sredi trga, prihajale so ia odhajale glaeno govoreč, podobne debelim bučelam. Malo obzorje, kakor tudi rahel stik s velikim svstom, jih je silil v ie podrobnejie raziskovanje domačih skrivnosti. Okrog njih so se podili paglavci s razgretimi obrazi, vpili so in ivrkali po vodi, Id ja Uki isprominčasti kristalni palici tekla is kovinske cevi v levjem gobcu. Motena v važnem razgovoru, je kakšna ozlovoljena ženica večkrat zamahnila za njimi, kot bi odganjala nadležne muhe. Na cerkvenih vratih sloneči berač .s bergljaml jo ja ie parkrat jadrno mahnil s mrzlega stopajiiča za ogel, kjer je stala Vi^lilui irtl^^^fticRt i nn z jIjiah 19 jjoIfii mi lepodiiečih jabolk, finega sočivja in peetro-barvnlh slaščic. Nad tem rakoijem je kralje-vala na nizkem stalen sodeča Mata, zornolična branjevka, ki ja zrla izpod debele volnene rute navidssna mirno predss, v resnici pa pozorno motrila a srooim ofiseom Doželiive oofrledf na* gg^^n^n emss v as wjpssss g* »■■•ga w w prvpsvisv a^ea glavcev, Id jim je na potu mimo tega bogastva hudo požel jen je vaalej tako obtožilo noge, da so poetaii. Oči so jim s širokim pogledom ob-Isžals na občudovaaih predmetih. Zadirčljivs baba sa jim ja sdsla podobna pravljičnemu zmaju, ki čuva nedoetopne zaklade. Stari stražar, ki se je bil na potu od občine do sodnijs večkrat oziral v gostilne, je naenkrat sredi trga obetal. Nato ja dolgo gle-' dal proti vrhovom gora In zmajeval z glavo. Tun gori se je bil namreč pojavil gost pajčo-lan črnih megla, ki so ga nevidni vetrovi ve-nover trgali in veljčki, ki so čakali pripravljeni na blazinici v belih rokah duha. Iskrili so aa draguljev in svetlikali grebotnega razkošja. Zašumeloje. Položili so ji preko belih ramen odelo, obrobljeno z modrikastimi safirjL Zimska kraljičina