MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
MradnlMvo la apravai Maribor, Oosposk« Ati / Tatatoa araduMtva 3440, npra.a 2464 Uhaja raza« natfalja ta prašnikov vaak dan ob 10. uri / Valja maaačao prajaman « upravi aN po paJU 10 Oln, dostavljen na dom 15 Din / Oglasi po ooaikn / Oglas« spral«m tet« oglašal oddalak -Jtrtnr* » llubtjanl « PoitrJ 4.ko~«J raCua M, 11.*0C
JUTRA
Pred o$t? im kulturnim bolem v NemtiH
Nevarnost spopada med Vatikanom in Berlinom
Nemški narodni socializem, ki si je kakor •drugo povojno gibanje osvoji! o-gromne mase nemškega naroda, zadeva ob novega nasprotnika, na katerega men da ni prej resno mislil — na k a t o l i c i-z e m. Nemški narod je doletela oh reformaciji nesreča, da se je razcepil versko na dva dela, na protestantizem in katolicizem. Glavni predstavniki prvega so severni in severno vzhodni Nemci, pred vsem Prusi, drugega pa južni in jugovzhodni Nemci, pred vsem Bavarci. Dasi pa je protestantov v Nemčiji več kakor katoličanov, so ti vendar igrali vedno zelo veliko vlogo, posebno po svetovni vojni. Nemški katoliški cen-tru«i je bil najbolj homogena nemška stranka, ki je zaradi strankarske razcepljenosti drugih sedela skoraj vedno v vla di in ji dajala tudi državne kanceiarje. Protestanti, ki ne poznajo klerikalizma in zato tudi ne verske strankarske organizacije, so bili v tem oziru daleč za številčno šibkejšimi katoličani.
* o je bil tudi glavni vzrok, da katoličani, to se pravi katoliški škofi in kardinali skupaj z Vatikanom, že spočetka niso gledali prijazno na H i 11 e r j a in njegovo gibanje. Bili so časi, ko so Hitlerja nekako de facto ekskomunicirali, dasi de iure tega le niso storili. Kapitulirali so šele tedaj, ko je Hitler zmagal, toda tudi le iz taktičnih razlogov, ker so upali, da si bodo s tem priborili raz««, privilegije. Tako je bil naposled
•	s	Hitlerjevo	Nemčijo	konkordat
Tj,V0bil ,x) PaPenu rimski bla-
''• Toda narodni socializem, kate-i ega vodilno načelo je »Gleichschaltung«, tctalizirana država, katoličanom ni. da! pričakovanih privilegijev. Smatra! jih je tako kakor vsako drugo stranko za odpravljeno zadevo. Mimo tega so pa klerikalne tendence, ki se niso krile z narodnim socializmom, vzbudile med nekaterimi narodnosocialističnimi voditelji stremljenje po verskem zedinjenju nemškega naroda na podlagi obnovljenega starogermanskega mita. Duhovno podlago za to je da! Alfred Rosen-b e r g v svoji knjigi »Mit dvajsetega stoletja«. Mimo tega so narodni socialisti utesnili katoliško akcijo in monopolizirali vzgojo mladine, tudi katoliške, katero so hoteli nemški cerkveni gospodje vzgajati po svoje.
Vse to je povzročilo nov oster spor med narodnosocialističnim režimom in katoličanstvom, ki se je prenesel tudi na Vatikan. Ta je poslal nemškim katoličanom okrožnico, v kateri jih poziva
na odpor proti nameram narodnih socialistov. Toda za akcijo Vatikana se skriva še nekaj drugega, kar je morda celo glavno — italijanska zunanja politika! Znano je, da je fašizem proglasil rimsko katoliško cerkev za i t a l i j a n-sko nacionalno cerkev in dosegel tudi. da ga ta cerkev podpira roko v roki ne samo v notranji, temveč celo tudi v zunanji politiki. In ker se je ofenziva Vatikana proti nemškemu narodnemu so ciaiizmu pričela znova prav v času, ko so se odnošaji med Italijo in Nemčijo ohladili zaradi Avstrije in sploh Podonavja, se sama po sebi vsiljuje misel, da ie za to ofenzivo Vatikana skrit tudi fašistični Quirinal. Kako bi si sicer mogli ^ razlagati to, da je Vatikan napram fašizmu v Italiji vdan in poslušen in se ne upre niti najbolj očiteniu kršenju konkordata, napram narodnemu socializmu v Nemčiji, ki ie v bistvu isto kar fašizem v Italiji, pa nepopustljiv in agresiven? Te dvojne mere si pač ne moremo razlagati drugače kakor s tem. da je Vatikan v tem primeru v službi fašistične zunanje politike!
Menda se narodni socialisti tega sami dobro zavedajo, saj jih opozarja na to tudi postopanje Vatikana v Avstriji, saj je on tisti, ki daje temelj Mussolinijevim paktom z Dollfussom! Zaradi tega izjavljajo nemški narodni socialisti, da bodo boj z Vatikanom in katolicizmom sprejeli in ga izvedli brezobzirno do zmage. Če je napoved vatikanske ofenzive in narodnosocialistične defenzive z najostrejšim orožjem resna, potem moremo pričakovati, da se bo v Nemčiji razvil v najkrajšem času kulturni boj, kakršnega novejša zgodovina gotovo ne pomni. Kajti narodni socialisti se gotovo ne bodo ustrašili zatreti, če bo treba, tudi katolicizem sam. To se pravi, da bodo katoliško veroizpoved kratkomalo prepovedali in katoliške Nemce spremenili v protestante ali pa v vernike neke nove nemške cerkve. Pristaši narodne socialistične stranke že izjavljajo, da so takoj pripravljeni korporativno izstopiti iz rim ske katoliške cerkve skupaj z ženami in otroki. Ce upoštevamo njihovo ogromno število, bi bil to za rimsko katoliško cerkev udarec, kakršnega od reformacije ni več doživela. Nemški kulturni boj bi se tako utegnil končati slabše za Vatikan kakor za narodni socializem. Narodni socialisti ne bodo poznali šale. Taka zmaga nad Vatikanom v Nemčiji bi pa bila nevarna pobuda tudi za boje proti katolicizmu v drugih državah.	-r.
8
Sklene se prehodna konvencija — Sedanja oborožriev držav ostane — Nemška oborožitev se legalizira
PARIZ, 7. aprila. Članek polslužbe- in prav tako ie zasiguran tudi spre-usga glasila »Petit Parisien« ie vzbu- jem neke prehodnje konvencije v Že-dil včeraj pravo senzacijo, ker nagla- nevi. V zvezi s tem stanjem je franco-ša, da se mora razorožitvena konfe- ska vlada sklenila opustiti dolga leta renca ganiti z mrtve točke. Metoda, zastopano stališče v vprašanju raz-ki jo je izbral v tem pravcu zunanji orožitve in se odločila priznat: Nem-minister Barthou pomeni na vsak čiji efektivno enakopravnost, ki naj načiin precejšen korak dalje Popolno- bi takoj stopila v veljavo. To tezo ie ma naravno je, da mora konferenca zunanji minister Barthou predvsem sprejeti novi načrt, ki bo pripeljal naglaša! na včerajšnji seji vlade in razorežitveni problem do rešitve, ker je radi tega nastopila popolnoma noše v prvi konvenciji ne more izvesti va orientacija v ženevskih pogajanjih, znižanje oborožitve, marveč se mora Polslužbena formulacija spremembe priznati sedanje stanje. Gre torej za francoskega stališča se glasi nekako neko prehodnjo konvencijo in se bo- tako-le: »Namesto konvencije o ?ni-do v tem pravcu vodila še tekom pri- žanju oborožitve, ki je sedaj predla-hocinjega tedna pogajanja med Pari- gana in ki jo mi zagovarjamo, je da-zom, Londonom in Rimom. Pozneje na mož.nost, da se po Mussolinijevih bo pozvana tudi berlinska vlada k so- predlogih ostane pri današnjem sta-delovaniu na tej razpravi. Kar se pa liju oborožitve pod istočasnimi jasni-tiče garancijskega vprašanja, želi mi garancijami. Če bo omenjena kon-Francija to rešiti sporazumno s Polj- vencija sprejeta, bo sledilo legalizifa-sko, Belgijo in državami male antan- nje nemške oborožitve, ki bo popre?
te. Francoski vladi nkrogi izjavljajo, da je uspeh takih pogajanj zasiguran
še temeljito prerešetano.<
Namen Suvšchevega potovanja v London
PODONAVSKE ZADEVE IN RAZOROŽ ITEV. ITALIJA BO ZOPET FORSiRA-
LA PAKT ŠTIRIH.
PARIZ, 7. aprila. Včerajšnja »Popu-laire« se obširno bavi z obiskom podtajnika za zunanje zadeve Suvicha, ki ga namerava italijanski diplomat napraviti v drugi polovici tekočega meseca. Med drugim naglaša: Ko bo italijanski državni podtajnik Suvlch obiskal London, bo nedvomno razpravljal z angleškimi državniki o naslednjih dveh vprašanjih: o posledicah rimskega pakta in vprašanju franccsko-anglešklh pogajanj o razorožitvi. Suvich si bo prizadeval pridobiti Anglijo za rešitev, ki jo predvideva skorajšnji italiiansko-avstrijsko-madžarski sporazum. V posledu avstrijske neodvisnosti ni v stališču Rima in Londona nobene razlike, vendar pa z druge strani sedanje gospodarske odredbe rimskega pakta povzročajo skrbi Angliji, ki nepri-
jazno gleda na poizkus Italije, da bi sebi osigurala koristi preferencialnega režima. Tudi bo laorai Suvich v Londonu ublažit' mučen vtis, ki ga je povzroči) Mussolinijev govor o načrtu italijanske ekspanzije v Afriki in Aziji na vse angleške uradne kroge. Kar se pa tiče vprašanja obrambne garancije, bo Suvich v angleški prestolnici zastopa! stališče svojega šefa Mussolinija, ki je nasproten vsaki garanciji, ki bi šla preko odredb locaru-skega sporazuma. Fašistična Italija, tako meni »Populaire«, bo morebiti pristala na to, toda v tem pogledu bo dala povod za posebne koncesije, in to samo v okviru pakta štirih, to je v kolikor bodo te koncesije predstavljale nov korak k likvidaciji Društva narodov.
Osfri spori v avstrijski vladi
BOJ MED PODKANCELARJEM FEY EM IN KNEZOM STARHEMBERGOM.
STRAH PRED SOCIALISTI.
DUNAJ, 7. aprila. Dejstvo, da je proglasitev nove avstsljske ustave zopet odgodena, je v tesni zvezi z najnovej-šimi nasprotji v Dollfussovl vladi. Ena glavnih težkoč je spor za oblast v hajm-veru med Feyem in knezom Starhember-gom. Podkaucelar Fey je namreč prepovedal odpošiljanje odredb voditelja kneza Starhemberga podrejenim voditeljem in organizacijam hajmvera. Hajmver se mora, po neki Feyevi okrožnici, pokoriti le njemu. Fey je o tem obvestil tudi dr. Dollfussa, kateremu je nato sporočil knez Starhemberg, da si ne dovoljuje ukazovati od podrejenih. Tako je nastal za kulisami oster spor, ki ovira delo vlade. Še bolj pa vznemirja vlado tajno rovarenje socialnih demokratov, ki se Pripravljajo ua nov upor v primeru, da
bi nova ustava odpravila stare državljanske svoboščine. Razburjenje med socialisti je temvečje, ker obsojajo sodišči enako ostro vse obsojence zaradi februarske vstaje, tudi one, ki so se sami javili oblastem.
CITA IN OTON SE PRESELITA V AVSTRIJO.
BUDIMPEŠTA, 7. aprila. Iz Bruslja poročajo, da se bosta bivša cesarica Cita in nadvojvoda Oton preselila iz svojega dvorca v Belgiji v Avstrijo, kjer se bosta za stalno nastanila.
ROMUNIJA ZANIKA.
BUKAREŠTA, 7. aprila. Romunska vlada zanika vesti o svojem odstopu.
Nov spor med laponsko in Kitajsko
PEKING, 7. aprila. Japonska vlada je uradno obvestila kitajske oblasti v Pekingu, da namerava mandžurski cesar Puli obiskati grobove svojih prednikov v okolici Pekinga. Japonske oblasti so zaprosile kitajske varnostne oblasti, naj bi skrbele za to, da se novemu mandžurskemu cesarju ne bi nič hudega zgodilo, ker bi v nasprotnem primeru Japonska ukrenila vse potrebno na kitajskem ozemlju. Na to prošnjo je nankinška vlada odgovorila, da bo izdala odredbo vsem kitajskim varnostnim oblastem, naj cesarja Pujla takoj aretirajo in zapro, čim bi se pojavil na kitajskem ozemlju. ker je po zakonu še vedno kitajski državljan in je v njenih očeh veleizdajalec. Zaradi tega svetuje Kitajska cesarju Pujiu, naj ostane rajše doma.
Oborožitev Nemčije na moriu
LONDON, 7. aprila. Po neki vesti iz Berlina, ki jo objavlja agencija »Reuter«, se Nemčija pripravlja, da bo na pomorski konferenci, ki bo prihodnje leto, sta-
vila konkretne predloge v pogledu vprašanja njene pomorske varnosti. Verjetno je, da bo Nemčija zahtevala, da se v teni pogledu nekako revidirajo mirovne pogodbe. Službeni krogi trde, da Nemčiji ni mnogo ležeče na velikem načrtu o vojni mornarici in da niti ne bo zahtevala na omenjeni konferenci enakopravnosti v pomorski oborožitvi, vendar pa bodo njene zahteve zelo važne za izid pomorske konference, ker bo Nemčija odločno zahtevala, da se ji na vsak način omogoči povečanje njene vojne mornarice.
TURČIJA PROTI ITALIJI.
ANKARA, 7. aprila. Turški zunanji minister Teviik Ruždi bej je v svojem ekspozeju ostro napadel Mussolinija zaradi zadnjega njegovega govora in naglasil, da Turčija ne bo dovolila italijanske ekspanzije ne na Balkanu ne v Mali Aziji.
AVSTRIJSKI PRVI MAJ.
RIM, 7. aprila. Po informacijah fašističnega tiska bo avstrijska vlada proglasila novo ustavo l. maja. Na ta način bo marksistični praznik L maja izbrisan in bo dobil v Avstriji 1. maj značaj splošnega narodnega slavja, ker se bo na ta dan slavila proglasitev nove korporativne ustave.
Dnevne vesti
t Dr. Janko Brejc. Na zagrebški kliniki je umrl včeraj ljubljanski odvetnik dr. Janko Brejc, ena najmarkantnejših slovenskih političnih osebnosti. Rojen na Gorenjskem se je že zgodaj preselil v Celovec, kjer je postal voditelj koroških Slovencev, za katere se je boril tudi v usodnih časih po vojni. Ob prevratu je postal član slovenske vlade v Ljubljani, pozneje pa predsednik deželne vlade. Oi ukinitvi je bil odlikovan z redom sv. Save prve stopnje. Kmalu nato pa se je umaknil iz političnega življenja. Bil je ves čas pristaš SLS, a obenem tudi mož, ki se je zavedal, da so interesi naroda nad ožjimi interesi stranke. V zgodovini našega naroda ostane njegovo ime nepozabljeno. Slava njegovemu spominu!
Smrt narodne žene. Na Moti pri Ljutomeru je umrla daleč naokrog znana ugledna posestnica g. Marija Rajhova, tašča narodnega poslanca g. Lovra Pe-tovarja. Pokopali jo bodo jutri na tamkajšnjem pokopališču. Bodi ji ohranjen časten spomin, žalujočim ostalini naše iskreno sožalje!
Promenadni koncert v mestnem parku. Jutri dopoldne bo ob lepem vremenu prvi letošnji promenadni propagandni koncert v mestnem parku brez vstopnine. Igrala bo vojaška godba pod taktirko kapelnika g. Svobode.
Ogled prazgodovinske zbirke- V mariborskem muzeju bo v nedeljo 8. t. m. dopoldne ob pol 11. uri razkazoval banovinski arhivar in prof. g. Franjo Bašpra zgodovinsko zbirko in zadnje izkopine v Koroščevi ulici. Ljubitelji muzeja, ne zamudite te ugodne prilike!
Nedeljo: popoldanska in večerna kabaretna predstava »Les Costas« v »Veliki kavarni«.
Nočna lekarniška služba. Prihodnji te*
•	den ima nočno lekarniško službo Savo-stova lekarna »Pri Magdaleni« na Kralja Petra trgu.
Dve nezgodi. Predvčerajšnjim so prepeljali v mariborsko bolnišnico 31etnega sina dninarice Ivana Ferkove od Gornje sv. Kungote, ki se je po nesrečnem naključju hudo opekel pri peči, in 11 letnega posest, sina Franca Kolarja iz Laporja, ki si je pri padcu zlomil desno roko.
Potovanja v Chicago na svetovno razstavo v 1. 1934. Z ozirom na velik interes za svetovno razstavo v Chicagu organizira društvo »Putnik« z največjim parobrodnim društvom Hamburg - Amerika Linie društvena potovanja v Chicago. Potovanje bo trajalo 4 tedne. Ker je dolar v zadnjem času izgubil dober de! svoje vrednosti, so se potovanja zelo pocenila, tako da lahko najskronmejši turist obišče Ameriko, svetovno razstavo v Chicagu, glavna mesta Amerike Ne\v York, Detroit,, Washington, Filadelfijo in slapove Niagare. Potovanja se bodo vršila po sledečem redu:	1.	potovanje
od 15. maja do 17. junija: 2. potovanje 5. junija do 8. julija; 3. potovanje 3. julija do 5. avgusta: 4. potovanje 17. julija do 19. avgusta; 5. potovanje 7. avgusta do 9. septembra; 6. potovanje 11. septem bri do 14. oktobra; 7. potovanje 9. okt. do 11. novembra. Potovanje bo stalo o-koli 12.000 Din. Vse nadaljnje informacije, prijave, preskrba vizumov, valut itd. daje »iPutnik« Maribor, Aleksandrova cesta 35 tel. 21-22.
Ogeo’ v Grajskem gozdu. Včeraj dopoldne kmalu po 11. uri je baron Twickel telefonično obvestil mariborske gasilce, da gori v Grajskem gozdu, ki je njegova last. Takoj so pohiteli pod poveljstvom poveljnika mariborske gasilske čete tja gasilci s podeželskim avtom in turbino. Napeljati so morali cevi v 250 metrov oddaljeni ribnik in črpati iz njega vodo. Po 2-urnem gašenju se jim je posrečilo ogenj lokalizirati in tako preprečiti nevarnost, ki je pretila vsemu Grajskemu gozdu. Zgorelo je približno 1 oral gozda in ima baron Twickel precejšnjo škodo. Zanetili so požar potepuhi, ki se ponavadi skrivajo v Grajskem gozdu.
Ljudska univerza v Mariboru. Prihodnji petek 13. aprila pričnemo spet z rednim delom, in sicer predava g. dr. Pre-obraženski, lektor ljubljanske univerze, o velikem ruskem pisatelj« Burni«, nosi-telju Nobiove literarne nagrade.
Na naš Jadran, na naše morje... Mariborska Tujsko-prometna zveza je organizirala za letošnje velikonočne praznike izlet na morje. Iz Maribora je odpotovalo 82 oseb, in so bili med njimi tudi taki, ki so prvič videli veliko lužo. Bili so naravnost vzhičeni nad krasoto našega Jadrana in so mariborski Tujsko prometni zvezi iz srca hvaležni, da jim je pripravila tako prijetne praznike.
Jutri na belo nedeljo velika sokolska tombola Sokola Maribor — matica na Trgu svobode! 11 tombol, med njimi 5000 Din v gotovini, in nad 1000 ostalih dobitkov! Priček ob 2. uri popoldne. — Pred tombolo bo koncert godbe »Drave«. .
Kavarna »Promenada«. V nedeljo 8. marca koncert. Začetek ob 10. uri dopoldne.
Velika narodna prireditev vitežkih čet
NO. Mariborske vitežke Čete bodo priredile v nedeljo 3. junija na letnem telovadišču Sokola Maribor III. v Aškerčevi ulici veliko narodno prireditev in prosijo vsa mariborska nacionalna društva, naj se blagovolijo ozirati na določeni datum in naj na ta dan ne prirejajo svojih prireditev ali nastopov.
Društvo poštnih in tel. zvanič. in slu-žiteljev, pododbor Ma ibor, priredi dne
10.	junija t. I. tombolo na Trgu svobode, kakor vsako leto s kn.snitni dobitki. — Cenjeno občinstvo se naproša, da pridno kupuje tomb. karte. Vsa društva pa opozarjamo in prosimo, da za ta dan ne določijo svojih tombol. Odbor.
Vsak Mariborčan naj kliče telef. 29-70 in se prepriča, če je njegov naslov v »Velikem adresarju za mesto Maribor in širšo okolico«, ki izide tekom leta 1934. pri Tiskovni založbi v Mariboru, Gregorčičeva ul. 26.
Srečen ni, kdor srečo vživa sam... Današnja huda kriza je pahnila v bedo tisoče in tisoče družin, katerih očetje radi brezposelnosti ne zaslužijo niti za košček kruha. Lačni, goli in bosi so ti reveži in nimajo niti najpotrebnejših oblačil. In takih družin je tudi v našem mest veliko število, zato je krajevni odbor Rdečega križa v mariboru pokrenil akcijo in bo stalno vse leto zbiral satro obleko, obutev in perilo ter z nabranimi oblačili in obuvalom oblekel najrevnejše. Rdeči križ apelira na vsa usmiljena srca v Mariboru, naj mu priskočijo na pomoč pri tej akciji in naj darujejo staro in ,>o-nošeno obleko, obuvalo in perilo, ki ga sprejema društveni poverjenik vsak ponedeljek od 15. do 18. ure v domu reševalne postaje na Koroški cesti. Kdor bi pa želel, da bi poslalo društvo poverjenika na dom po darove, naj blagovoli to poročiti društvu telefonično. nismeno ali ustno. Ta dobrodelna akcija Rdečega kri ža je že vpeljana po vseh drugih mestih naše države in ne sme za njimi ostati naš Maribor, o katerem je znano, da ima zlato sr'e 7a troečeri brata.
Nepričakovana sreča mariborskega invalida. Kdo izmed Mariborčanov ne pozna kolporterja raznih listov in časopl sov Ignaca Horvata. S svojo koščeno postavo brez roke je vzbujal pozornost po mariborskih ulicah. Opaziti ga je bilo vsepovsod in ob vsakem času, ko je s slabotnim glasom ponujal svoje »blago« Ni si pa kolporter in vojni invalid Ignac Horvat mislil, da ga bo še kdaj v življenju doletela taka sreča. V vojni mu je oslabel vid in sluh, granata mu je odtrgala levo roko in 1--krat je bil prestreljen. Bil je žilave narave in ni podlegel. Kot invalidu mu je prvotno oblast odklonila invalidnino, na ponovno pritožbo mariborskega pododbora Združe nja vojr.ih invalidov, pa mu je bila priznana invalidnina s 100-odstotnim dodatkom. Pred dnevi je Horvat prejel ob vestilo o ugodni rešitvi svoje pritožbe radi invalidnine in kmalu nato denarno nakaznico glasečo se na 53.600 Din. in to na njegovo ime. Kakšno vesolje, kakšna sreča. Takoj si je kupil hišico v Limbušu in postal posestnik. Nič več ne bo preže bal po mariborskih ulicah in prodajal svojega »blaga«. Slična sreča je dolete la tudi vojnega invalida Jurija Škrbota, ki je služil dolga leta za hlapca pri nekem posestniku v Hočah. Tudi nieirtu ja priznana popolna invalidnina v znesku 63.400 Din.	^
Med. univ.
dr. lože Sekula
se je preselil iz Sodne ulice 9 v Cankarjevo ul. l/II. Ordinira od 8.-9. in od pol 14.—15. ure.
Telefon 28-17.
Eleganten pisemski papir v mapah: Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11.
OBČNI ZBOR ZASEBNIH IN AVTONOMNIH NAMEŠČENCEV. Opozarjamo članstvo Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru, da je danes zvečer ob 20. uri v dvorani hotela »Zamorec« občni zbor. Ker bodo na občnem zboru podali zvezni delegati zelo važna poročila, je dolžnost članstva, da se ga polnoštevilno udeleži in s tem manifestira svojo stanovsko zavest!
Občni zbor Društva ljubiteljev ptičarjev. Mariborska podružnica ljubljanskega Društva ljubiteljev ptičarjev je imela v četrtek zvečer v lovski sobi pri »Orlu« svoj 2. redni letni občni zbor. Iz poročil posameznih funkcionarjev je razvidno zelo uspešno delovanje podružnice. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen dosedanji odbor s predsednikom ravnateljem g. Klobučarjem na čelu. Društvo bo priredilo 15. t. m. pomladansko vzrejno tekmo in bo revir še pravočasno določen.
Društvo Jugoslovanskih obrtnikov z. d- b„ podružnica Maribor, vabi obrtnike na občni zbor, ki bo jutri v nedeljo 8. aprila ob 8.30 uri v Gambrinovi dvorani z važnim dnevnim redom. Referenti iz Ljubljane. Celja in Dravograda.
Esperantsko društvo priredi v nedeljo. 8. aprila izlet v Ptuj. Udeleži se ga tudi naš somišljenik prof. Sirk iz Ijubljan ske univerze. Odhod ob 13. uri od glav. kolodvora z avtobusom ali vlakom. Vrni te v ob 18.30 uri-Podravska podružnica SPD v Rušah bo imela svoj redni občni zbor v sredo
11.	aprila ob 19. uri v Sokolskem domu
v	Rušah. Vabljeni člani in prijatelji društva!
Pozabljiva ženska. Danes dopoldne je pozabila neka revna ženska na Glavnem trgu na mizi v ruto zavito razno špecerijo. Pozabljeno blago dobi pri tržnem nadzorstvu.
Čigav je zlat poročni prstan? Neki delavec je našel včeraj ob zidu pobreške* ga pokopališča zlat poročni prstan in ga oddal v občinskem uradu na Pobrežju, kjer ga lahko dobi kdor ga je izgubil.
Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 8. t. m.: 8.15: poročila; 8.,30: telovadba; 9: versko predavanje; 9.15: prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; 9.45: plošče; 10:	predavanje	o zdravstvu;
10.30: slovenske narodne s spremi jeva-njem radio-orkestra (pojo Ramšek-Nera-tova, Mišičeva in Jože GospiČ); 11.15: slovenska glasba (izvaja radio-orkester); 12: čas, reproducirani koncert slovanskih narodnih pesmi in plesov; 16: predavanje o pridelovanju semena trav in detelje; 16.30: prenos Prosvetnega dne kamniškega sokolskega prosvetnega o-krožja iz Narodne čitalnice v Kamniku; 20: prenos iz opernega gledališča v Ljubljani, v odmoru čas in poročila. — Spored za ponedeljek 9. trn.: Ob 12.15: reproducirani cit raški koncert:	12.45:
poročila; 13: čas, pevski jazz-ansambli na ploščah; 18: poučno predavanje o izobrazbi gospodinjskih pomočnic; 18.30: predavanje o Vestfaliji; 19: reproducirani koncertni valčki: 19.,30:	zdravniška
ura; 20: reproducirane Dvorakove kompozicije; 20.30; prenos koncerta pevske župe >Mokranjac« iz Skoplja; 22: čas, poročila, lahka glasba.
Grajski kino. Od danes dalje eden najlepših in največjih filmov te sezone, triumf filmske umetnosti »Carica Katarina« z Elizabeto Bergner v glavni vlogi.
Kino Union. Od daries sobote dalje prvovrstni senzacionelni velefilm Vcli-ka kletka«, film skrajno napete vsebine, s prvovrstnimi igralci.
Pri lenivosti črevesa, bolezni jeter in želodca, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke, odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin.
-jr-
Narodne gledališče
REPERTOAR.
Sobota, 7. aprila ob 20. uri: »Štambulska
roža«. Zadnjič. Globoko znižane cene
(Od Din 20 navzdol).
Nedelja, S. aprila ob 15. uri: »Jurček«.
Znižane cene. Ob 20. uri: »Rože v
snegu«. Zadnjič. Globoko znižane cene
(od Din 20.— do 3—)
Kaj bo v nedeljo v gledališču. Otroška predstava po znižanih cenah bo popoldne ob 15. uri. Ponove »Jurčka«, pravljično igro Pavla Golie. V tem delu je povezan pravljični svet z jako zabavnimi prizori, tako, da je deci v vseh ozirih ustreženo.
Zvečer poslednja uprizoritev operete »Rože v snegu«! Po daljšem presledku ponove to delo izredno lepe muzike in prisrčnega dejanja ob globoko znižanih cenah od Din 20 navzdol. Ker je to obenem poslednja uprizoritev te uspe'" o-perete, opozarjamo na to predstavo še posebej. _________________________________
Ljudje, ki trpe na otežkočeni telesni potrebi in ki jih radi tega mučijo krvno prenapolnjenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, hemoroidalnem zametku, fistulah jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po četrtinko »Franz Jo šefove« grenčice. Vodilni zdravniki ki-rurgičnih zavodov izjavljajo, da se poslu žujejo »Fra..z Josefove« grenčice po o-peracijah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Zadružna elektrarna za Ptuj-Breg in
okolico v Ptuju ima svoj IX. redni občni zbor v nedeljo 8. t. m. ob 10. uri v posvetovalni dvorani na Mestnem magistratu.
Natakarji se organizirajo in si sami pomagajo. Dolga leta so razne organizacije imele nekak patent na stanovski pokret in so se gerirale kot zastopnice tega ali. onega sloja. Tako je bilo tudi z našimi natakarji, natakaricami in s pomožnim osebjem po hotelih, kavarnah, restavracijah in gostilnah. Naši natakarji so se pričeli zavedati, da bodo lahko uspešno branili svoje interese, če bodo organizirani v lastni stanovski organizaciji. Tako je bila že lani ustanovljena v Mariboru sekcija ženevske Zveze nameščencev hotelirske stroke. Pred kratkim je mariborska sekcija pod vodstvom plačilnega natakarja g. Jožeta PauŠerja organizirala svojo lastno borzo dela. Takoj se je prijavilo 20 natakarjev, ki so iskali Službe. Število je raslo in je do danes sekcija potom svoje borze preskrbela službo 8 natakarjem, 1 kuharju, 2 kuharicama, 1 blagajničarki, 2 prodajalkama peciva, 4 sobaricam, 5 prošenj pa je odklonila radi nezadostne kvalifikacije. V evidenci pa ima še 35 prošnikov. Mariborska sekcija je v stalni zvezi z beograjsko centralo in z vsemi sekcijami v državi. Zveza hotelirskih nameščencev ni politično opredeljena, je samo stanovska organizacija, katere namen je braniti interese tega sloja, ki je prav tako kakor drugi hudo prizadet zaradi današnje krize. Dolžnost vseh natakarjev in pomožnega osebja je, da se v čim večjem številu oklenejo svoje stanovske organizacije. Brezposelni natakarji in vsi, ki v tej stroki iščejo službe, naj se obračajo samo pismeno ali ustmeno na njenega predsednika Jožeta Paušerja na Koroški cesti št. 27.
Redukcija dvojnih zaslužkarjev. Včeraj je izšla prva številka novega beograjskega dnevnika »Narodne Noviue«. Na uvod nem mestu poroča, da pripravlja vlada ukrepe za izvedbo novega proračuna ter da se je na zadnjih sejah bavila v pr-
vi	vrsti z ukrepi, ki naj omogočijo zaposlitev brezposelnih inteligentov. V zve/i s tem je vlada odredila, da se zberejo točni podatki o premoženjskem in rodbinskem stanju vsakega posameznega državnega uslužbenca. Na temelju teh podatkov bodo izdana navodila, da sc vsi oni, ki imajo več zaslužkov, odnosno niso odvisni od državne službe, reducirajo in na njihova mesta nastavijo mladi inteligentl, ki že leta in leta čakajo na namestitev!
V Mariboru, dne 7. IV. 1934.
gJMMM—I UMU« W1«WB
BSSSA
a wmmamK tosna
Opozorilo davkoplačevalcem. V smislu zakona o neposrednih davkih je zapadel v plačilo 1. aprila drugi četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, rentnine, družabnega davka, davka na ncoženjene °sebe, davka na poslovni promet in voj-flice. Davčna uprava za mesto Maribor Poziva vse prizadete davčne obvezance, da te obroke v lastnem interesu poravnajo pravočasno, in sicer najkasneje do 15. maja t. 1. Uslužbenski davek morajo Pobrati, odnosno odvesti davčni upravi s seznamom vsi delodajalci, ki zaposlujejo nad 20 uslužbencev, kakor tudi vse državne in samoupravne institucije in načeloma družbenemu davku zavezane osebe, neglede na število zaposlencev, najkasneje 15. dan po preteku vsakega meseca. Ostali delodajalci pa morejo pobrati uslužbenski davek v davčnih znam kah tako, da jih ob vsakokratnem izplačilu mezde nalepijo v davčni knjižici na za to določenem mestu in uničijo z žigom ali svojeročnim podpisom. Davek na ncoženjene osebe, katerih prejemki znašajo več kot 2500 Din na mesec, pa morajo vsi delodajalci brez izjeme poslati v istem roku davčni upravi v gotovini. Davčni zavezanci splošnega davka na poslovni promet, ki ga plačujejo Po knjigi opravljenega prometa, morajo predložiti prijave in plačati davek za 1. četrtletje, najkasneje do 30. tm. Davčni zavezanci skupnega davka na po-siovni promet, ki plačujejo davek v gotovini in v menicah, pa morajo polagati °d pla';i!a po prometu prejšnjega mese-ca v 20 dneh po preteku vsakega mese-ca z mesečnimi prijavami. Davčni za-yezanci, ki so izbrali za podstavo obračuna promet po fakturah pa morajo plačati odgovarjajoči davek v 50 dneh po Preteku vsakega meseca. Davek novih davčnih zavezancev in novih davčnih Predmetov se mora plačati najkasneje v 20. dneh po prejemu plačilnega naloga.
Okoliški viničarji odgovarjajo »Volks-stimme«. Zadnja »Volksotimme« je med malimi vestmi objavila notico pod naslovom »Vprašanje mleka je važno«, na katero odgovarjajo mariborski okoliški viničarji to-le: Vsak dan slišimo in tudi čitamo, kako se organizirani delavci bore za povijanje plač, za 6-urni delavnik 'n za zboljšanje splošnih socialnih razmet. Mi viničarji sme prav gotovo tisti, ki to gibanje delavstva pozdravljamo. Mi prav dobro vemo, kako trd je kruh, zaslužen z žuljavo roko. Ne moremo pa razumeti članka v »Volksstimme«, ki se upira pravični ceni mleka, z drugimi besedami, kako se ta delavski list bori za dobrobit delavca, obenem pa se tako ne-strokovnjaško in plitko zaganja proti nagemu skoro edinemu zaslužku. Viničarji dobimo za svoje vseletno delo od svojih gospodarjev stanovanje, košček zemlje 111 1 ali 2 kravici ter nekaj travnika in stelje. Naša mezda pa znaša 2 do 4 Din ,,a dan, in koliko je dnevov, ko niti teh dinarjev ni. Lani je marsikaterega naših tovarišev prizadela elementarna nesreča in itjirj uničila vse, kaT si je na borni deputatni njivici pridelal. Edino kar še ima, je 4 do 6 litrov mleka na dan, s katerim se preživlja. Vi mestni delavci, ki se nas tako o'epate in kažete s prstom na deželo, češ, tam je tvoje delo in ne odjedaj nam profesionalnim delavcem kruha, se ne zavedate tega, da nas s takim pritiskom na cene našega skromnega pridelka tirate s trebuhom za kruhom. da smo potemtakem prisiljeni prijeti za vsako delo in ta vsako ceno, če se hočemo preživeti. Mi se trudimo in se bomo še trudili, da svoje odjemalce čim najboljše postrežemo z zdravim in čistim mlekom, zahtevamo pa od vas, da nam naš kruh vsaj deloma poplačate in ne terate cene mleku pod 2 Din. Izkupiček, ki ga dobimo za mleko, pustimo takoj v mestu. Če bi bil kdo poklican, da brani interese najšibkejših, bi moral biti to prav vaš list, ne pa, da z neresničnimi in tendencioznimi vestmi razburjate naj-bednejši delavski sloj.
h zelene bratovščine. Posamezne . sekcije mariborske podružnice Slovenske ga lovskega društva so se te dni konstituirale takole: strelska sekcija: predsednik dr. Kovačec, podpredsednik vpo-kojeni polkovnik Margetič, tajnik Mla-ker, strelski mojster Vukmanič; propagandna sekcija: predsednik Sterger.pod Predsednik Kilar. tajnik Mravljak; pravna sekcija: predsednik dr. Šmid, podpred sednik dr. Kovačec in tajnik Vodopivec.
Težnje in priiožbe okoličanov
Proli tujemu blagu na našem trgu
Pomlad je in vrtovi so že večinoma posejani z različno zelenjavo. Nas okoličane tarejo skrbi, kako bomo vso to zelenjavo spravili v denar, ker tudi letos dovažajo vrtnarji iz Varaždina naj-
mer le redkokdaj proda svoje blago izpod cene in bi sc tega.moral držati tudi mi okoličani, toda razmere nas silijo, če nočemo propasti, da ga prodamo za vsako ceno. In še to bi morali pomisliti
različnejšo zelenjavo in sočivje na ma-; meščani, če bo propadla okolica, bo hu-riborski trg. 2e lani je bilo načeto to do tudi za mesto, vprašanje, mestni in okoliški vrtnarji so protestirali, toda zaman. Okoličani pa smo mnenja, da bi se pri dobri volji in pri popolnem razumevanju naših teženj dalo temu vendarle odppmoči.
Dovoz zelenjave in sočivja iz daljni)! krajev, kakor je Varaždin, na mariborski trg, pa ni samo v škodo nam, ki zelenjavo pridelujemo in prodajamo, marveč je še bolj v škodo mestu samemu.
Ce pomislimo koliko denarja izda ft.ie:
Dandanes vsi sloji in stanovi streme za tem, da se gospodarsko osamosvojijo. In kdo bo zameril nam okoličanom, če nastopimo proti bolgarskim vrtnarjem ki nam pred nosom odjedajo naš kruh. Mnenja smo. da bi se v zadevnem morala dati prednost okoličanom, ki smo domačini, ne pa onim iz drugih krajev.
| Vsaka tovarna in vsako podjetie najame le toliko delavcev, kolikor jih potrebuje v svojem obratu. Tudi z našim tr-
sto za zelenjavo in ko’iko tisočev odne- \ gom je r.ekai sličnega. Če mi svoje po-sejo bolgarski vrtnarji iz Maribora, k: j trebe sami krijemo, ne potrebujemo na ga ne dobimo ne mi in ne meščani več trgu tujega blaga.
nazaj. Oni ns kupujejo svojih potrebščin v mariborskih trgovinah, ne pijejo in ne jedo v mariborskih gostilnah in ne dajo zaslužka mariborskim obrtnikom. Mi okoličani pa pustimo ves denar, kar ga izkupimo, za zelenjavo še z drugim vred v Mariboru. Zato smo mnenja, da je med nami in mestom tesnejša vez, ka-
Nekaj podobnega je tudi z jajci. Štajerska jajca so doslej imela svoj sloves. V zadnjem času pa so pričeli dovažati na mariborski trg jajca iz spodnjih krajev in izgleda, da bomo tudi tu prikrajšani in oškodovani, ker prekupčevalci iz spodnjih krajev ponujajo jajca na trgu mnogo izpod cene. Tri do štiri jajca
kor pa med mestom in vrtnarji iz	dalj*	|	za	1 dinar, po taki ceni jih mi okoličanih krajev.	!	ni-	ne moremo prodajati. Reja	kokoši	bo
Tudi če	bi	se bolgarski vrtnarji	od-,	na	ta način h:;do udarjena'in	s tem	bo
pravili, bi	bil	mariborski trg prav	tako,	v	prvi vrsti udarjen okoliški	kmet.
dobro'založen. Pomisliti je treba samo j S. tem, ko je dopuščeno dovažati iz koliko blaga, zelenjave in sočivja gre , drugih krajev blago na naš trg, se bla-
KJERKOLI BOD
‘ h
POVSOD!
ČOKOLADO!
SEVEDA ZOPET SAMO
nam okoličanom v izgubo, ki ga ne moremo prodati. Prav tako pa ne drži tr» ditev, da bi mi zelenjavo in sočivje dražje prodajali, kakor bolgarski vrtnarji. Nasprotno je res, da ga čestokrat prodamo izpod cene, torej mnogo cenejše kakor oni, samo radi tega, da gremo s praznimi košarami domov. Če pa kateri mariborski mestni vrtnar prodaja te ali one vrste zelenjavo nekoliko dražje, je to popolnoma upravičeno, ker ga stane pridelovanje mnogo več, kakor bolgarske vrtnarje in morajo meščani pomisliti tudi to, da je zelenjava in sočivje od mestnega vrtnarja lepše in boljše ter mnogo bolj sveže. Vrednost blaga moramo vendarle obdržati. Trgovec rta pri-
gostanje mesta nikakor ne boljša. Touyi dijo vsi, ki se bavijo z gospodarskimi vprašanji mesta in okolice. Skrajni čas je že, da ti še merodajni činitelji zganili in preprečili dovoz blaga iz tujih mest na trg, ker bodo ti prekupčevalci drugače izpodrinili nas okoličane. Pomagalo ne bo samo nam. marveč tudi mestu samemu. Če okoličan ne bo imel denarja, kako bo potem kupoval potrebščine v mestu. Zato smatramo za dolžnost, da se mesto in okolica čim tesneje združita in složno sodelujeta v vseh gospodarskih vprašanjih, ker se bo le na ta način dal izboljšati sedanji položaj in le na ta način se bo uspešno reševala kriza, ki io moramo začeti reševati sami.
Zaslužena kazen za zločin
Roparska morilca brala ]anez in \nton Bohinc iz Slovenskih goric obsojena na 55 let težke ’«če
Zadnje dejanje zverinskega roparske-' le nekaj posode in živeža, ki si ga je bil ga umora, ki je bil izvršen lani 22. de-stari Ba'ažič, ki je živel zelo skromno
cembra v Brebrovniku pri Ivanjkovcih se je odigralo včeraj dopoldne na mariborskem sodišču.
Pred velikim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval okrožni sodnik g. dr. Tombak in so bili prisedniki okrožni sodniki gg. Lenart, Zemljič, dr. Kotnik in Kolšek so sedeli na zatožni klopi trije obtoženci, obtoženi roparskega umora <55 letnega starčka Antona Balažiča. Bila sta to brata Janez in Anton Bohinc, oba viničarja, in njuna sorodnica 301etna Ljudmila Plohlova iz Brebrovnika.
Obširna je bila obtožba, ki jo je zastopal državni pravdnik g. Sever. Po izpovedbi obeh obtoženih bratov je izdelala peklenski načrt njuna sorodnica Ljudmila in ju pregovorila, da sta v noči na 23. decembra vdrla v Balažičevo hišico, ki stoji na samoti, z namenom da bi ga oropala. Plohlova je namreč pripovedovala, da ima starček doma večji znesek prihrankov in da bi bilo dobro, £e bi ga oropala in se polastila njegovega premoženja. It lani v jeseni ju je nagovarjala, in izjavila, da bo tudi sama pomagala ter se oblekla v moško obleko. Njen satanski načrt je oba brata, kakor sta to odkrito priznala pri razpravi, popolnoma zmešal in sta takorekoč podzavedno sledila prigovarjanju svoje sorodnice Ljudmile. Ko je legel na zemljo mrak, sta vdrla pri Balažiču, ki se jima je postavil v bran s samokresom v roki. Kakor pobesnela sta planila na prestrašenega starčka, ga podrla na tla, ga zadavila ter obklala z noži. Ko je Balažič hropel v smrtnih bolečinah, sta prebrskala vse kote njegovega stanovanja in vse predale, toda denarja, o katerem jima je pripovedovala Ljudmila, nista našla nikjer. Odne&la sta
in sam v svoji hiSI, pripravil za zimo. V kritičnem trenutku, ko sta brata Bohinca davila starčka, je šel mimo njegove hiše neki domačin in je celo slišal obupne klice na pomoč. Ker pa so prihajali iz hiše zamolkli in predušeni glasovi, sc je tega tako prestrašil, da je pobegnil in ni imel poguma, da bi pogledal, kaj se godi pri Balažiču. Drugo jutro se je naglo raznesla vest, po vsej okolici, da so našli ljudje Balažiča v njegovi hiši mrtvega. Truplo je ležalo na postelji, gornji de! je visel proti tlom, da se je glava dotikala tal. Truplo je bilo razmesarjeno in so se na vratu poznale močne podplutve, iz česar so ljudje takoj sklepali, da so morilci starčka zadavili.
Orožnikom, ki so uvedli takoj temeljito preiskavo, se je kaj kmalu posrečilo izslediti zverinske morilce. Močno vklenjene so spravili najprej v zapore ormoškega sodišča in jih nato eskortirali v Maribor. Pod težo dokazov sta oba brata Bohinca že preiskovalnemu sodniku priznala svoje zločinsko dejanje, le soobtožena Ljudmila je trdovratno tajila vsako sokrivdo. Tako tudi pri včerajšnji razpravi ni ničesar priznala, dočitn obtoženca nista ničesar zanikala.
Po krajšem posvetovanju je senat spoznal brata Janeza in Antona Bohinca za kriva in obsodil Janeza na 20 let težke ječe in trajno izgubo častnih državljanskih pravic, Antona na 15 let težke ječe in trajno izgubo, častnih državljanskih pravic, soobtoženo sorodnico Ljudmilo Plohlovo pa je oprostil vsake krivde. — Državni tožilec g. Sever je prijavil proti obsodbi prvih dveh priziv, proti razsodbi Ljudmile Plohlove pa revizijo.
Biologija Jadrana
Predavanje univ. prof. I. Hadžija iz Ljubljane.
Lepoto Jadranskega morja oznanjajo vsi, ki so se kdaj greli ob zmagovitem solncu njegove obale in sanjali pritajene čare njegovih tihih in silnih noči. Življenje v njegovi globini pa nam je zanimivo prikazal univ. prof. dr. I. Hadži iz Ljubljane v enem poslednjih predavanj Ljudske univerze.
Okoli 135.000 km' obsegajoče morje, predel Sredozemskega morja drugega reda, oblikuje vse pojave velikega morja z izjemo ledenih gor arktičnega in koralnih grebenov tropskega morja. Prav nam Jugoslovanom pripada dolžnost, da proučujemo naše morje, toliko važno v vsakem pogledu: gospodarskem,. znanstvenem in geopolitičnem. Pred vojno je čutila Madžarska vedno premnogo vzrokov za oviranje znanstvenega dela hrvaških biologov, ki jim je vendar (leta 1912.) uspelo sodelovati na italijanski avstrijski ekspediciji po Jadranu s pomočjo vojne mornarice. Publikacije te znanstvene skupine so prva biološka raziskovanja o Jadranskem morju. P-u osvob.ojenju se je na mnogoliko vzpodbudo naših znanstvenih akademij v Beogradu in Zagrebu ustanovil pomorski institut v Splitu, ki sedaj stalno oceono-grafsko in biološko proučuje naš Jadran.
Po opisu kakovosti morske vode. njenih tokov in sestavin ter razlik med našo in italijansko obalo ter njunih oblik, je g. profesor orisal znanstveno opredelitev Jadrana glede globinskih razlik in geografičnega položaja ter razložil pestro življenje planktona, skupnost neskončno majhnih živali in rastlin, ki nekako visf ali plava na vodi in ga prenašajo morski tokovi sem in tja. Posamezna bitja planktona se vzdržujejo s posebnimi pripravami. Nekateri imajo telesca, ki sličijo letalom, drugi preprečujejo potapljanje z majhnim mehurjem, napolnjenim s plinom, z nitkastimi izrastki itd. Rastlinski plankton tvorijo razne bakterije, zlasti planktonske alge. Na mnogih slikah smo zrli ta pestri sve:, s prostim očesom nevidni »anemalični živi prah« in njegova posamezna oblua. ki tvori podlago vsega življenja v morju, zakaj prav on nudi hrano množici majhnih in srednje velikih rib. ki postanejo življenjska potreba in plen močnejših živali, ki zopet služijo mnogoliki potrebi našega ribarstva. Tako se pregibajo biološke danosti v gospodarske potrebe in služijo življenjski meji.
Z mnogimi slikami oživljeno predavanje g. univ. prof. Hadžija nam ie nas Jadran približalo tudi z biološke strani, ki nam je še tako malo znana, a kakor smo se prepričali, nič manj važna in potrebna.
Sejem za prašiče. Na sejenp 6. tm. so pripeljali 250 prašičev. Kupčija je bila zelo živahna in dobra. Prodanih je bilo 135 prašičev. Cene mladim prašičem so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari 80 do 10C Din, 7 do 9 tednov stari 140 do 150, 3 do 4 mesece stari 250 do 280, 5 do 7 mesecev stari 320 do 350, 8 do 10 mesecev stari 450 do 500, leto stari 750 do 800 Din; kg žive teže 6.50 do 7, mrtve pa od 9 do 10 Din.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 2.2 stopinji C nad ničlo: minimalna temperatura je znašala 0.4 stopinje C nad ničlo; barometer je kazal pri 12.1 stopinjah 731.5, reduciran na ničlo pa 730; relativna vlaga 72; vreme je tiho in oblačro. Vremenska napoved napoveduje spremenljivost in toplejše vreme.
AfartSorstirl »Večer tilS* Jnira
V	Maribor u, dne 7. IV. 1934.
j-. 53
Kulturne vesti
Tretja knjiga SSM
Dr. S. Gogola; Temelji obče metodike
$
Pisatelj ni napisal praktične metodike, kakor se to običajno dela in ki obravnava le praktično nasvete in ugotovitve, praktičnega šolskega dela. temveč je podal teorijo metodike, ki je morda prva te vrste v naši pedagoški književnosti in zato tem važnejša, ker je vzgojitelju, bodi to ljudskošolskemu ali srednješolskemu učitelju, nuino potrebna tudi teoretična plat istega, ker mu je to neki pripomoček za teoretično spoznanje raznih vrst metode in metodike in vsega, kar je s tem v nujnostni povezanosti in se naj prenese potom vzgojiteljevega prizadevanja v praktično šolsko delo.
Obča metodika je del praktične pedagogike, ki je zopet nujno odvisna od teoretične, ker more šele dejanje slediti spoznanju o vrednosti tega. kar naj se resnično izvrši. Praktična pedagogika hoče resnično včlovečiti mladega človeka, vsebinsko oblikovati njegovo dušo in tako notranje vzgojiti človeka.
Vrste pedagoškega dela sta izobraže-\ anje in vzgajanje, kar ni eno in isto. k i ko, se to mnogokrat napačno tolmači.
Vzgoja (etimološki pomen: gojiti, predvsem telesno plat) je prizadevanje, da bi otrok ali mladostnik postal polnovreden in organski član tistih zaiednic, v katc rih mu je živeti. Ima torej socialni pra vec. Spranger pravi, da se ptavi vzgajati, dajati smisel in tolmačiti smisel. •-
Izobrazba je le org. del vzgoje, jo do poljijuje v duhov, plasteh našega bitja iti žitja, ima pa po svojem bistvu individualni p ra vec.
Razliko med obema pojmoma zlast občutimo v besedah V. Levstika.: »Samo vzgojen, a ne izobražen človek, bi bil človek brez kulturnega obraza!« Potom obrazbe sprejmemo vase vse vrednote iz kulturnega življenja, ki smo zanje sposobni in lahko stopijo v takšen ali drugačen odnos z mojim življenjem.
Razlikovanje, upoštevanje in izvrševanje teh pojmov je res da problem vseh, pedagoških problemov in se nanj naslanja vsa. predvsem prakt. pedagogika in tudi obča metodika. Za učitelja še ni dovolj. da je duhovno bogat, temveč mora osebno — pristno spoznane vsebine v enaki meri pristnosti prenesti v učenčevo dušo. Metodično se učitelj dviga zlasti v praktičnem udejstvovanju. Gogala ie razdelil svojo knjigo v sledeče oddelke:	praktična pedagogika, metoda v
splošnem, metodika izobraževanja in razmerje med vzgojo in izobrazbo. Izvedel >e podrobr.o analizo vseh teh posameznih delov (z nadaljnlm porazdeljevanjem). Metoda sploh je psihološko utemeljena pot do spoznavanja. Upoštevati moramo učenčevo duševnost, njegovo duševno strukturo, konkretno duševno stanje ter trenutno duševno razpoloženje, kakor tudi učiteljevo duševnost, iz katere nai izvira vsaka metoda. — Vsak predmet, ki ga učitelj podaja, pa naj po-
stvo ljubezni brez najmanjše spolne pri tnesi. V predmetu in vsebini .ie nadalje utemeljeno tudi spoštovanje do učitelja. Prisvajanje je vezano na štiri osnovna doživetja:	predstave, misli, čuvstva in
stremljenja, katerih vsaka dojema samo nekatere in svojstvene predmete. — Nadalje je odvisno na učiteljevo osebnost in kritično dejavnost učenčevo s posrednim ali neposrednim učiteljevim vplivom
— kar je posebno važno za resnično in pravilno spoznanje. Prvi smoter šole je: voditi življenje: Učenec naj spozna resnično življenje, naj ga živo občati. Šola naj dalje goji predvsem teoretično izobrazbo (vsebinsko poglobitev in spoznanje predmetnega smisla!) ter vzbuja socialnost v učencih. Vse to si učenci r.aj osebno osvojijo, v čemer je baš jedro vzgoje, ki ima več vrst (gosp., umetn., religijozna etc.) in ki je cilj 'oblikovanja takih osebnosti-ki ob raznih vednotah doživljajo pristna in pravilna doživetja.
— Gogala se v marsičem opira na izvajanja Fr. Vebra. Povsod se pa kažejo gonilne sile: učiteljeva osebnost, učenčevo človečanstvo, učenčeva in učiteljeva dejavnost .in kritičnost ter upoštevanje duševnosti obeh, umske in čuvstve-ne plati, čemur se mora pridružiti tudi
telesna plat! Vse to pa neprestano sprav lja življenje z vsemi svojimi vrednotami in možnostmi, ki vplivajo na vzgojo ir: izobrazbo in obratno. Odprto vprašanje pa še ostane zame izločitev takozvanih nesposobnih učencev (str. 111, vrsta 10 do 18), kjer treba upoštevati časovno različen duševni razvoj gojenca, ki je lahko prej ali precej kasneje, pa se kljub svoji nekaki časovni nenormalnosti razvije v sposobnega in koristnega člana vsaj do neke meje. Zdi se mi, da tega vprašanja ni mogoče točno diferencirati in podati avtoritativne odločitve. Ta ali oni problem bi menda kdo drug drugače rešil: interesantno bi bilo zato, primerjati Gogalovo s kakšno drugo znanstveno teorijo metodike (ki je še pri nas žal nimamo!). — Resumiranje, čeprav dajo dober pregled, bi lahko odpadic, ker človek pač mora računati pri takem študiju le na resne čitatelje. ki jim taka znanstvena razprava ne mara biti sredstvo za površno pridobivanje pojmov, že celo ne s stališča predmetno-vsebinskega pri-svojevanja.
Gogalova »Obča metodika« je točno znanstveno utemeljena in obdelana in jo odlikuje poleg tega še lep jezik. V naši pedagoški književnosti je bila te vrste knjiga nujno zaželjena, saj smo občutili brez nje veliko praznino vsi, tako srednješolski kakor Ijudskošolski učitelj, ir. prav tako tudi akademik — filozof, sploh vsak, ki mu je poverjena odgovorna naloga vzgojitelja sedaj ali v bodočnosti.
Dragotin Cvetko.
Koncert praškega pevskega zbora
..SMETANA"
Naša Glasbena Matica nam ie v tore!: 3. t. m. nudila prvovrsten koncert, na katerem je pod pokroviteljstvom JČ-lige v M ariboru, mestne občine mariborske in občinskega sveta glavnega mesta Prage nastopil sloviti praški pevski zbor »Smetana«. S tem so ti češki pevci prišli drugič k nam na obisk; prvič so bili leta 1922.. ko so dali večjo serijo koncertov po vseh glavnih krajih naše države. Že tedaj je imelo naše občinstvo priiiko, občudovati vrline te pevske skupine.
Koncert pa. kateremu smo prisostvovali v torek, je presegel vsako naše pričakovanje. Moški zbor »Smetane«, ki je v razdobju 1922—1934 zmagoslavno nesel češko pesem po vsej Evropi, v Holandsko, Poljsko, Nemčijo. Francijo, Švico, Dansko, Avstrijo in Španijo, je družba strogo izbranih in v petju temeljito izvežbanih bavcev, kakršnih je na vsem našem kontinentu prav malo. Tehnična sposobnost tega pevskega zbora meji že na virtuoznost, ki jo podpira redka lepota pevskih glasov, zlasti pa velika prožnost in sijajen blesk tenorjev ter mogočnost basov, ki se žametno prijetno dotikajo najnižjih globin. Zbor je v vseh ozirih tako uravnovešen in discipliniran, da se nam dozdeva kot orjaški instrument; njegova izraznost je na moč izdatna, to pa zaradi tega, ker so glasovi dobro izšolani. Skratka je to
velika mesta, kjer je tudi pevcev na izbiro. Poleg vsega tega pa je potrebno, da se taki pevci posvetijo zborovskemu Petju z največjo vnemo, požrtvovalnostjo in ljubeznijo, da imajo potrebno dozo inteligence, da vidijo v petju cilj, v kolikor iščejo v njem študija in spopoinje-vanja, da vidijo v petju tudi sredstvo, s katerim naj služijo kulturnemu podvigu in ugledu svojega naroda. To vse vidimo v »Smetani« krasno združeno, tako da se nam predstavlja ta pevski zbor kot umetniško zaokrožena celota prve-
stane učenčeva predmetna in duševna zbor. kakršnega si morejo dovoliti le last, za kar jo potreben učenčev predmetni in duševni interes, kar je naloga načina metode. Važna je zlasti ugotovitev', da je metodično prva osebnost, in metoda šole sekundama. Ker hoče metoda ustvariti celega človeka, zato mora upoštevati učenčevo osebnost in človečnost: mora pa metoda izvirati iz posre-dovalčeve dejavnosti in vzbuditi pri spre jemanju učenca njegovo sodelovanje. V najtesnejši zvezi z v ve m dosedanjim je izobrazba, ki je po svoji predmetni določenosti skupek objektivnih vsebin. Njeni deli so le pravilne doživljajske vsebine in objektivna spoznanja. Metode izobraževanja so dvoje; samoizobraževanje in izobraževanje drugih. S tega tudi lahko določimo smoter šole, ki naj oblikuje otrokovo dušo in ki naj bo čuvarica pravilnosti. Mora torej duhovno in normativno voditi. Pri sprejemanju igra vaz r:o vlogo zlasti duševnost učenca, ki mnogo zavisi od vzgojitelja, saj mu je učitelj izvor vsega znanja, nekako sredina med objektivnostjo in učenčevo dušo, Na predmetno prisvajanje pa upliva kot nekak izvor ljubezen med učiteljem in učencem, javljajoč se kot pristno čuv-
hu.ril Pokornš, Jan Mulat in sam dirigent Frant. Spilka. Pevci pa . so .se po-kicnili tudi jugoslovanski muzi in tako so se v družbi gornjih skladateljev znašli Marko Bajuk z dvema narodnima pesmicama. Ant. Dobronič; z »Nagovara-niem« in Mibie Milojevič s »Triptihom«. Osamljen je na programu neslovanski skladatelj Frid. Flegar iz Švice z zborom »Tabor mrtvih«. Predaleč bi do-vcdlo, ako bi se hoteli spuščati v detajlno poročilo o vseh skladbah. Zadostuje naj splošna zabeležba, da je ves program temeljito in vestno naštudiran, tako da so ga pevci mog'i podati vsega zglave, tudi , najmodernejše pesmi. Vsa izvedba je bila mojstrska in skoro se ne j ve, v. kateri skladbi so se bolj odlikovali. Na naše občinstvo so naredile mogočen utis posebno Smetanova krepka »Pesem na ntorju«, Foersterja milobe poln zbor »Mamici«, žc omenjena pretresljiva Hegarjeva sladba, posebno pa cfktno' harmonizirane narodne pesmi, od katerih so se morale nekatere tudi ponoviti. Na koncu programa je zbor dodal Maltitovo narodno »išedlak«. Občinstvo je. bilo sila navdušeno in vzhičeno ter prirejalo pevcem, dirigentu in- solistom burne ovacije, ki so posebno prišle do izraza ob izročitvi lovorjevih vencev (enega je poklonila JC-liga pred prvim, drugega Glasbena Matica pred drugim odmorom).
Le težko smo se ločili od pevcev, ki imajo pred seboj še veliko turnejo po ruši državi, Bolgariji. Turčiji in Grčiji, a hvaležni smo njim in prirediteljem za ta redki in visoki umetniški užitek, ki nam ostane v neizbrisnem spominu, ai
Maksa Snuderla roman »Izgubljena zemlja
Morda ni nikoli nobena doba tako klicala po močnih oblikovalcih peresa, Ja bi jo analizirali, ji postavili diagnozo in ga reda, kot jasno zrcalo stremljenj nje-, morda zapisali tudi zdravilo — v odrc-
govega izbornega umetniškega vodje prof. Frant. Spilke, znanega češkega skladatelja, ki vodi zbor že dolgo vrsto let.
Program sedanje pevske turneje obsega skladbe iz moderne in polumodcr-ne dobe. a zajema tudi nekoliko iz starejše dobe. Tako smo slišali skladbe čeških komponistov Emila Asmana. Milana Balcarja, J. 13. Foersterja, Vilema Petrželke, Bedficha Smetane, Bol. Vo-mačke in Otokarja Zicha. Nekateri so bili zastopani samo z narodnimi pesmicami. tako J. Jindrich. J. N. Polašek. Ru-
šilni misli bodočnosti _ kakor ta, ki smo jo preživeli po veliki svetovni vojni in smo še zdaj vsi sredi nje. Pa prav njena silna razritost je kakor droben pesek puščave, ki ne nudi nikjer 'trdne opore, da smo vsi nestalni, negotovi, nemočni in ni v nas sile, ki bi biti moraia. Prehoden rod smo, pravi Žnuderl v tem svojem romanu: prehoden rod pa ni sposoben velikih dejanj in ne velikih del. Še korajže nima, da bi zagrabil in poizkusil. Menda je to tudi vzrok, da se tiskajo pri nas skoraj sami prevodi, da .ie izvirnih del tako malo in so še tista,
kar jih je, zajeta iz preteklosti ali od koderkoli, le ne iz žive sedanjosti in ne s smelostjo in neizprosno odkritosrčnostjo, ki je prvi pogoj za vsako resnično literarno umetnino.
Makso Žnuderl se je razjezil, vzel je v roko ostro nabrušeno pero in nam napisal roman, ki naj bi bil neizprosna podoba dni in mesecev od zrušenja bivše Avstrije do zrušenja naših koroških upov. Izgubljena zemlja. Morda bi bilo še bolj točno — izgubljeni rod? Dva vlaka vozita v Slovenijo frontnike; potem Maribor, slovensko podeželje, Zagreb, Koroška, plebiscitni boj, plebiscit sam, poraz. Vojaki, študentje, kmetje, lesni špekulanti, bančniki, pa spet vojaki in bojevniki za Koroško. Vse se prepleta, kakor v čudežnem kalejdoskopu. Zato Žnuderlov roman ni podoba posameznih življenj in usod, biti hoče roman kolektivnosti, naroda slovenskega in v njem generacije, ki se je pravkar otela iz krempljev vojne. Način pisanja je bližji literarni reportaži, reportaži jedkega reporterja včasih satirika, ki gleda posmehljivo in omalovažujoče postrani. Celo cinizma je nekaj, dasi je skrbno prikrit. Pred vsem pa je delo pisatelja, ki rije v globino, kakor Peter Dobrota, glavni »junak«, ki je ves on sam. V tam je velika vrlina dela, v tem 'tudi slabost. Mestoma vsaj je pretežko, premračno, brez sprostitve in odrešitve, ki naj bi bila vsaj oddih, če že ne luč na nadaljnjo pot.
Ponekod ali na splošno preveč razglabljajočega modrovanja: kakor preveč rozin v potici; težko poješ izročeno ti-* porcijo. Preveč vertikalnosti, premalo i horicontalnosti, premalo tekoče ' epike. Prevec zgoščene novelistike. V glavni osebnosti, v Petru Dobroti, ni rasti iz kaosa v pre: toertnost, iz povodnji v strugo, samo večno vrtanje v dno je, da bi si človek zaželel vsaj na koncu iz-kristalizacije. Kljub temu je roman nenavadno močna literarna reportaža, tako močna, da je Slovenci tako močne še nismo imeli. Najbližji je tu Žnuderl našemu ameriškemu pisatelju Luisu Adamiču, le da je, kakor sem že dejal, bolj v rtikalcn kakor horicontalen, kot je Adamič. Posamezna poglavja so kakor iz brona vlita in izpričujejo jasno in glasno velikega, oblikovalca, ki nam lahko napiše še tisti roman, ki ga nestrpno pričakujemo.
Žnuderl je nenavadno točen opazovalec, in kar je še več vredno, odkritosrčen je in neizprosno objektiven. Pri tem mu morda zamerimo samo to, da preveč sam ocenjuje svoje ljudi in kaže do njih prejasno svojo lastno ljubezen ali zaničevanje, namesto da bi to oceno prepustil čitatelju, da si, jo sam izlušči. A ti njegovi ljudje so vendar živi. Vsi se jih še dobro spominjajo in mnogo jih je, ki še zdaj žive med nami. Na nekatere lahko pokažemo kar s prstom. Zato bo »Izgubljena zemlja« zlasti Mariborčanom . velik dogodek, dasi nikakor ni le podoba Maribora, Štajerske in Koroške, marveč vse slovenske žemlje in še čez. Žnuderl je prisluhnil v globine, dojel in upodobil. Otel je pozabljenju življenje, ki je bilo naša velika prelomnica. »Izgubljena zemlja« je zalo najbolj sodobno slovensko leposlovno delo in je velik dokaz, da Maribor ni jalova provinca, škoda le. da je v romanu nekaj jezikovnih nedoslednosti, napak in hrvatizmov, kar pa bo motilo samo najbolj tenkočutne. Naj navedem nekatere, le za primer: udati se, usesti se, slučaj, ostrvo, tje, v Reki, ravnotako, dnevno, globja, proč, mesto (namesto), kdo če (hoče), ranjko, ko sta se srečah njiju oči itd. Tudi germanizmov je nekaj.
Roman je izdala v moderni opremi mariborska Tiskovna založba in obsega 328 strani.	R. Rehar.
Karl May: Zbrani spisi. V mesecu »februarju in marcu sta izšla drugi in tretji snopič trinajste knjige Izbranih spisov Karla Maya v avtoriziranem slovenskem prevodu, ki jih izdaja Cirilova knjižnica v Mariboru (Knjigarna Tiskarne sv. Cirila). Ta dva snopiča sta nadaljevanje »Sužnjev«, v katerih prikazuje avtor, ki je že znan odraščajoči mladini vsega sveta, življenje in trpljenje sužnjev Afrike v preteklih časih, ki pa niso še tako zelo 'oddaljeni od sedanjosti. Prav gotovo bodo oboževalci spisov Karla Maya brali tudi »Sužnje« z enakim zanimanjem, kakor doslej izdana dela.
V	M a r i b o r u, dne 7. IV. 1934.
Mariborski »V e c e r 11 i k« Jutri
Stran 5.
MARIJ SKALAN;
29
Roman iz orazgodovine človeštva.
V ječi je bil strahoten mir brezčasja. Od nikoder ni bilo najmanjšega glasu, še rahlejšega šuma ne. Vladala je mrtva tišina in nepopisno črna noč, kakor v smrti. Jetnikoma je pila misli. Vse, kar sta doznavala, je bila grozotna počasnost. Zdelo se jima je, da je od vsega zaostka pretekla nedoumljiva večnost in se bo širila še dalje v vekov veke. Čas je izgubil vsako mero in vsak pomen; ni ga več bilo. Nič nista vedela, kaj je zunaj, dan ali noč, jutro ali večer!
»Lačen sem.« je spregovoril Savada-gak po dolgem molčanju.
V Buramaku se je dvignil vihar odpora. Planil je kvišku in begal iz kota v kot, da se je nekajkrat s čelom zaletel v trdi granitni zid in se skoraj do krvi ranil. Prevzela ga je neodoljiva želja, razdreti ječo ogromne kocke in jih z močjo velikana iz pravljice pometati na človeško mravljišče, ki mu pravijo srce sveta. Mladost
ki noče umreti, mladost, ki hoče živeti, biti se in zmagati, mu je burila vročo azteško kri.
»Ne,« je skoraj zarjul. »rešitev mora biti!. Nočem crkniti v tem smradu kakor mrčes. S kakšno pravico so r.aju vtaknili sem? Zato. ker sva se branila, ker nisva hotela požreti psovk bledopoltih podlasic, ker se nisva pustila zaklati kakor jagnje na žrtveniku svetega Ibisa? Nočern^ segniti v ječi Semisirisa. Kličejo ine naše gore, čaka me Upa, da jo posadim na slona in odnesem v deželo očetov na strani večera.«
Z od razburjenja tresočima se rokama je dotipal kovinska vrata ječe in se zaletel vanje z vso težo svojega mišičastega telesa, da so zašklepetala, a vdala se niso. Zaletel se je drugič, tretjič, če-z golima rokama, dvigniti j t rtič, petič... zaman. Ječa se ni odprla.
Izmučen in potolčen sc je zgrudil na smrdeča vlažna tla ter zastokal.
»Kaj počenjaš?« je vprašal Savada-
gak. »Ječe ne moreš porušiti; poizkušali so gotovo že drugi pred* nama, pa se ni vdala, ker še stoji. In če razbiješ vrata, kaj potem? Kako hočeš ubežati, kako, kod in kam? Brež orožja sva in sama, zunaj so pa oborožene straže, je dvor faraona faraonov, vbjska, Senlisjris; veš narod, vsa celina ...«
»Hudiči!« je zarjul Buramak in si gladil boleče, natolčene ude. Potem je utihnil.
»Tudi jaz nisem sit«, je potrdil Buramak.
»Izstradali naju bodo.«
»Ne verjamem.«'
»Zakaj?«
»Ker imajo z nama višje namene.«
»Višje?«
»Počastitev svetega Apisa...«
»Vsaj zaslišati bi naju morali, saj sva vendar častnika kralja kraljev.«
»Brigajo se za to, kaj sva.«
»Princ princev naju ne bo zapustil.«
»Če bo sploh izvedel, kaj se nama je zgodilo in če naju sam ne bo obsodil.«
»Nikoli, poznani ga. Preveč je Aztek.«
»In če ga bodo poslušali?«
»Bodo ga! Upora si ne žele. Lepše je v miru prežvekovati bogastvo, ki se
steka z vseh štirih strani sveta, kakor prelivati kri v bojih, ki so naporni.«
»Meniš?«
»Verujem.«
»Potem bi naju morali že poklicati pred sodnika.«
»Ne mudi se-jim.«
»Ti torej še nisi obupal?«
»Nisem.«'
»Mene mineva potrpljenje. Strašno je tu. Koliko lepše je v boju. a v poštenem boju, kjer se bojuješ iz oči v oči in si junak. Tu pa si črv, zaprt v rov črne prsti; glista si, ki rije in rije, pa se ne prerije iz teme do solnca.«
Jetnika sta zopet utihnila. Zajel ju je znova brezčasni molk. Prisluškovala sta in čakala.
»Glej, na vse sva mislila«, se je oglasil čez čas Savadagak, »samo na to ne, kar je najvažnejše. Kaj naj rečeva, če najn pokličejo pred sodnika?«
»Da sva se samo branila.«
»Če nama bodo verjeli?«
»Deklici bosta potrdili.«
»Tudi onidve sta Aztekinji. Verjeli bodo rajši drugim.«
(Se bo nadaljevalo.)
Emilian Lilek: Vorschiage zur Losung der deutsch-osterreichischen AnschluU-frago und zur Befriedigung der Deut-schen und Slaven. Celje, 1934. Samozaložba. Strani 84. — Slovenci in sploh Jugoslovani se dosti premalo brigamo za važna aktualna mednarodna vprašaja, zlasti za tista, ki se nas neposredno tičejo. Mislim tu na dejstvo, da se zadovoljujemo skoraj dosledno z bežni-,rii članki v dnevnikih, namesto da bi Probleme poglobili tudi v revijah (takih Slovenci n- pr- sploh nimamo) in v brošurah ter znanstvenih delih, napisanih ne samo v svojem jeziku, marveč tudi v onih, ki bi naše težnje predočili širšemu svetu. S tega stališča moramo zato iskreno pozdraviti navedeno brošuro vladnega svetnika prof. Lileka. Avtor se je tu lotil zelo resno problemov, ki sp nadvse aktualni; problema usode Avstrije, zadovoljitve ter izmirjenja Nemccv in Slovanov itd. Izhajajoč iz edino pravilnega stališča, da imajo tudi Nemci pravičo do združitve v enotni državi, ugotavlja na podlagi zgodovinskih dejstev, etnografije in statistike, kaj bi pri tej združitvi moglo in smelo pripasti Nemcem in kaj ne. Najbolj se bavi seveda z našo nesrečno Koroško. Pri tem navaja zelo zanimive ugotovitve, ki bodo marsikomu docela nove. Mimo tega ]e zbral tako obilico drugega gradiva, da je brošura res zanimiva in bi jo mora! prečitati vsakdo, ki ga zanimajo vprašanja, ki so za nas življenjske važnosti. Svetnik Lilek je obdelal tako podrobno temo, katere sem se jaz le dotaknil ali jo nanaglo orisal v predavanju o »Nemškem narodnem socializmu in njega pomenu za Evropo« v mariborski in celjski Ljudski 'univerzi v mesecu marcu, izhajajoč načelno iz istih temeljev in prihajajoč do istih splošnih zaključkov. K posameznim problemom brošuro se še vrnem, zaenkrat pa opozarjam nanjo vso našo inteligenco. -r.
Pierre Benoit: Konigsmark. Poslovenil Boris Rihteršič. Založil konzorcij »Nov« Dobe« v Celju. Strani 207. Konzorcij »Nove Dobe« v Celju je pravkar izdal ta pomembni roman člana Francoske akademije Pierrea Benoita, enega najbolj čitanih pisateljev sodobnosti. Knjiga se odlikuje po Čudovito lepi kompoziciji in izdaja res mojstra pripovednika, kakršnih premoremo v sedanjosti le malo. Po svx5.il vsebini je zgodovinska sinteza. Slika nam znano zgodovinsko dramo srednjeveškega pustolovca grofa Konigsmarka in vzporedno z njo podobno dramo, ki se je odigrala tik pred začetkom svetovne vojne in v njenih prvih dneh na dvom neke nemške državice. Vmes pa se prepleta tragična, čudno lepa ljubezen knežnje Aurore. zagonetne Rusinje in mladega francoskega visokošnlca. 'Komgsmark« je eden tistih romanov, ki ne bi smeli manjkati v nobeni knjižnici.
V »sako sMn in
roi
teorš
Ljubljanska Ilirija v Mariboru!
Igrala bo s 1SSK Mariborom prvenstveno tekmo.
Jutri v nedeljo 8. tm. se srečata v tekmi za prvenstvo dravske banovine stara rivala SK Ilirija in IS0K Maribor. Dva kluba, čijili srečanja so bila vedno nadvse napeta, zanimiva in so skoro vedno končala z izmeničnimi rezultati. Ilirijani, ki nastopijo jutri v ojačeni postavi: Božič, Berglez, Uiiterreiter, Bogme, Var-šek, Sočan, Lah, Svetic L, Svetic II., Pikic. Pfeifer, imajo svoje najmočnejše 0-rožje v napadu in odlični krilski vrsti, za katerima pa tudi obrambni trio — z našim »Unterlom« na čelu — ne zaostaja-Njihovo moštvo si je s številnimi tekmami z jugoslovanskimi in tujimi klubi pridobilo rutino, ki zlasti v prvenstvenih boiiii igra odločujočo vlogo. Ilirija je bila v Mariboru gost, katerega smo vedno radi videli na športnem prostoru in upamo, da bo jutri to tudi ponovno dokazala z lepo in fair igro.
Mariborčani nastopijo kompletni v najmočnejši postavi, katero sedaj premorejo. Njihova dolžnost je, da v jutrišnjem boju dokažejo, da je bil njihov poraz le slab moment, katerega pa je le z
XII. redni glavni občni zbor sklicuje Ju-goslavenska zimskošportna zveza v Ljubljani 6. maja 1934 v beli dvorani hotela »Union« s sledečim dnevnim redom: Pozdrav in otvoritev, poročilo tajništva in tehničnih odsekov, poročilo blagajnika in nadzornega odbora, določitev sedeža zveze in službenega glasila, volitve upravnega in nadzornega odbora, predlogi upravnega odbora in članov, slučajnosti. — Zbor se prične ob S.,30 zjutraj, v primeru nezadostne udeležbe pa ob 9. uri ne glede na število navzočih članov. Predloge morajo poslati člani najkasneje do 25. aprila upravnemu odboru, sicer se ne morejo razpravljati na skupščini.
Mariborska zimsko-sportna podzveza, službeno. Jutri, v nedeljo 8. tm. ob 9.30 bo v lovski sobi hotela »Orel« 5. redni letni občni zbor MZSP.
PRVA RUSKA LADJA V AMERIŠKEM
pristanišču.
Po 12 letih je v ne\vyorško pristanišče priplula velika ruska motorna ladja »Krim«, ki je pripeljala vino s Kavkaza. V ameriškem pristanišču so ji pripravili lep sprejem in je bilo mnogo veselja zlasti med ameriškimi mornarji, ki niso bili toliko veseli ruskih tovarišev, marveč mokre pošiljke.
200 KILOMETROV Z BREZ.MOTOR-NIM LETALOM.
Angleška letalka Joane Meakin je predvčerajšnjim postavila nov rekord v letenju z brezmotornim letalom. Brez vsake najmanjše nezgode je preletela progo od Darmstadta do Kolna, od koder je nato nadaljevala pot v Bruselj. Iz Bruslja bo odletela v Ostende in namerava preleteti Canale de Manche.
zmago enemu ali drugemu moštvu. Eno klubov sodeč je nemogoče prerokovati zmago nemu ali drugemu moštvu. Eno je gotovo: tako Maribor.kot Ilirija bosta skušala na vsak način doseči zmago, Maribor, da se izogne skoro sigurnemu padcu v drugi razred, Ilirija, da ojači svojo pozicijo na čelu tabele. Uspe li Mariboru, da porazi jutri Ilirijo, tedaj je podana možnost Rapidu in Železničarju, da zasedeta prvi mesti v podzvezni tabeli: v obratnem primeru je Ilirija skoro gotovo uvrščena v poslednjo grupo državnega prvenstva.
Upamo, da si je mariborska športna javnost svesta važnosti jutrišnjega srečanja in da bo temu primerno s svojim obiskom podprla domačega ^zastopnika v težkem in trdem boju. Malo volje, malo bojevitosti in malo sreče — poleg tega pa še nekoliko moralne vzpodbude s strani gledalcev in zmaga je naša! V predtekmi k omenjenemu srečanju, ki bo ob 16. uri v Ljudskem vrtu, nastopita rezervi 1SSK Maribora in SK Železničarja.
Sokovo
Izredni občni zbor Sokola-matice. Sokolsko društvo Maribor-matica ima v četrtek 12. t. m. ob 19. v gornji mali dvorani Narodnega doma izredni občni zbor. Bratje in sestre, vaša dolžnost je, da se občnega zbora zanesljivo udeležite.
Sokolsko društvo Tezno. V nedeljo 8. aprila priredi društvo gozdni tek na približno 7 km. Start in cilj pri šoli. Prijave se sprejemajo do pol ure pred startom, ki bo ob 7. uri. Vabljena so vsa biatska društva k sodelovanju. Proga je lepa iti teče večinoma po gozdu. Prvi trije dobe diplome. Svoj letni nastop priredi društvo 8. julija. Prosimo sosedna bratska društva, da se pri svojih prireditvah ozirajo na ta datum.
Sokol Maribor III., Krčevina - Košaki vprizori danes zvečer ob pol 8. uri v krčevinski šoli duhovito in prav zabavno komedijo »Kariera kancelista Vinciga«. Režira br. dr. Sentočnik. — Članstvo in prijatelji Sokolstva iz kraj in iz Maribora. udeležite se predstave prav mnogoštevilno! S tem nagradite marljive igral-cc moralno, obenem pa razveselite našega, često obupujočega blagajnika. Tore] na svidenje! Zdravo!
GROZEN ZLOČIN BLAZNEGA OČETA.
V Newyorku so nedavno izpustili iz norišnice nekega 31 letnega Johna Mac Hala, ki je bil nad leto dni v njej, misleč, da je že zdrav. Te dni, ko je bila žena spravila otroke spat in je odšla po opravkih v mesto, je pa začel mož iz-nova besneti. V kuhinji je našel kladivo in razbil z njim glavice svojim štirim hčerkicam, od katerih je bila stara najstarejša štiri leta, najmlajša pa 8 mesecev. Mater je čakal grozen prizor. Dva otročička sta bila že mrtva, dva sta pa umirala. Na tleh je ležalo okrvavljeno kladivo. Blazni mož je po zločinu brez sledu izginil.
Novo glavno mesto Rusije.
Kakor poroča agencija »Reuter«, je sovjetska vlada v velikih skrbeh, ker se v zadnjem času rapidno množi prebivalstvo Moskve. Po zadnjih statističnih podatkih in pri zadnjem ljudskem štetju so našteli 3 in pol milijona prebivalcev. Trdi se, da proučuje sovjetska vlada načrt za premestitev prestolnice SSSR iz Moskve v Sverdlovsk, bivši Jekaterinburg. Na ta način bi ostala Moskva kulturno in industrijsko središče Rusije, do-čim bi se birokracija preselila v Sverdlovsk, ki bi se mu na ta način omogočil nagel razvoj.
Mož s 300 ženami.
Vsa danska javnost napeto pričakuje izid procesa proti nekemu trgovcu-.Si-gardu, ki je osumljen, da je na veliko varal ženske in jih tudi prevaral precejšnje število, rekli bi — rekordno. Si-gard je star 53 let in mu obtožnica očita, da je imel ljubezenske zveze s .300 ženskami na Danskem in izven nje. Obtoženec sicer odločno zanika, da bi bil imel pri tem kakšne hudobne namene in •trdi, da je iskal samo življenjske družice, ki bi mu krajšale življenje po njegovi volji. Ko pa so mu predočili, da’ je izvabil od raznih lepih vdov in mladenk precejšnje vsote denarja, je izjavil, da je ta denar jemal kot kavcijo in da bi bil vrnil te zneske še tisti dan, ko bi bil stopil pred oltar. Preiskavo pa otežuje to, da mnoge njegove ljubice nočejo izdati svojih imen.
Pruski princ Leopold pri papežu.
Pruski princ Leopold, ki je pred dnevi prestopil iz protestantovske vere v katoliško, je obiskal Rim in zaprosil -/a avdienco pri papežu Piju XI. 'Papež ga je ljubeznjivo sprejel in mu podelil svoj blagoslov.
Sluibo lile
BS
ŠIVILJA ZA PERILO
išče službo kot preddelavka s kavcijo; gre tudi v kako manjšo trgovino. Natančnejša pojasnila ustmeno na naslov, ki ga pove uprava »Večernika«.	1397.
DEKLE,
pripravno za vse, pridno, pošteno in redno, išče službo. Naslov: Pobrežje, Prešernova ulica 4.	1406,
Pouk
NEMŠČINA
v 6 mesecih! Inteligenčna metoda, siguren' uspeli. Naslov v upravi »Večernika«. 1376
Službo dobi
UČENCA
v modno trgovino sprejmem. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Učenec«. 1372
boljše dekle
vajeno kuhe, šivanja, kakor tudi vseh hišnih del, išče mesto hišnice ali pestrežnicc čez dan. Šla bi tu 'H k starejšemu gospodu za gospodinjo. Naslov v upravi »Večernika«. 1366
PRODAJALKO
sprejmem. Pismene ponudbe s podatki in zahtevami na upr. »Večernika* pod -iZtnož-ua«. . ______________1404,
Stran 6 '
Mariborski »V e č e r n i k« Jutra
maammmmmcaaaam u
V Mariboru, dne 7. IV. 1934.
posojilhich h. z. i o. p. anmsoR. milili m
USTANOVLJENA LETA 1882
Stanje hranilnih ylog 60 milijonov dinarjev
Rezervni zaklad 9,668.000 Din
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje
Mali o
Ramo
POHIŠTVO
lastnega Izdelka dobavlja po
skrajno zmernih cenab Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ul. 22. nasproti tvrdke V. WeixL
naprej samo prt
JOS TICHY IN DRUG.
Konces. elektrotehnnično podjetje, Maribor, Slovenska ul. 16, tel. 27—56, izpeljuje elektroinstalaciie stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga po kon-kurečnih cenah__________________
ZLATO,
zlatnike in platino kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata. Orož-aova ulica 8	2642
Prodam
VRATA
z železom okovana, pripravna za trgovino, prodamo zelo poceni. Ogled: Mlinska 30. 137S
HIŠNI POSESTNIKI!
Obvarujte se nepotrebnihj stroškov o preveliki uporabi vode ter pustite Vaše kloset-ne naprave in vodovode po strokovnjaku pregledati in popraviti. Ta dela izvršuje najcenejše FRANJO KARBA, vodovodni inštalater, stavbeno kleparstvo, Trubarjeva ul. 4. Telefon 24-24.	1377
TRISTANOVANJSKA HIŠA
s trgovskim lokalom na prometni cesti v okolici Maribora ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 1376.
TRAVNIK,
prvovrstni, 4 orale, velik, v Radvanju, ugodno naprodaj samo proti gotovini. Pojasnila v trgovini Josip Krempl, Zg. Radvanje 68.	1374.
Če so potrebne Vaše postelje ponovnega zrahljanja, če so potrebne Vaše madrace ponovnega tapeciranja, če je potrebno Vaše pohištvo nove prevleke, potem se obrnite do nas. Postregli Vas bomo dobro in poceni. Da dosežemo največjo čistost, smo nabavili najnovejše in najmodernejše stroje za razčesavanje žime in afrika in izumili specialno napravo za čiščenje tapeciranega pohištva od prahu.
WEKA
MARIBOR
rv:, immugm
ŽELEZNE, ZLOŽLJIVE, OTROŠKE, BELOEMAJLI-RANE POSTELJE
najceneje pri Novaku, Vetrinjska ulica 7, Koroška cesta 8. 1375.
TAPETNIK OSKAR VVISTAN,
Koroščeva ulica 4, se priporoča. Gre na dom in deželo! ___________ 1239.
SVETLI PREMOG
Din 37.—, žagana bukova drva Din 20.—, prevozi tovorov po znižani ceni. Tičar, Jezdar-ska ul., Telefon 2715.	1228
SPREJMEM NA HRANO
in stanovanje. Mesečno 400 dinarjev. Koroščeva ulica št. 5/11, vrata 9._________1386.
H. COFFOU.
slikarski in pleskarski mojster, se priporoča za v njegovo stroko spadajoča dela ter za »Nitro celulozna« ličarska dela. Prvovrstna izdelava. Maribor, Jugoslovanski trg 3, dvorišče.	1400.
PRODAM HIŠO,
dve sobi, kuhinja in klet. Pobrežje, Aškerčeva ulica 5 pri Mariboru.	1387.
ENONADSTROPNA VILA
v letovišču Dobrna pri Celju se ugodno proda ali odda v najem, stoječa na prijaznem gričku, z gospodarskim poslopjem, sadonosnikom in vrtom. Ponudbe pod »Krasen razgled« na upravo lista pod Štev. »1390«._____ 1390.
STAVBENI PROSTORI
z vrtom sredi mesta poceni naprodaj. Vprašati Ruška c. 3/1, desno.	1391.
JEDILNICA,
dve krasni kredenci 2800 Din, psiha, omare in postelje naprodaj. Ruška c. 3/1, desno. 1392.
TRAVNIK
dam v najem ali prodam za stavbišče proti Kamnici. — Vpraša se v upravi lista. 1398.
PRAZNO SOBO
oddam- Mlinska ul. 35.	1416
SUHO BUKOVO ŽAGOVINO
prodam. Naslov v upravi lista 1408
PRVOVRSTNA TRGOVSKA HIŠA
v centrumu poceni na prodaj. Ponudbe pod »Resen kupec« na upravo lista.	1409
Zahvala.
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega ljubljenega in nepozabnega soproga, očeta, brata, strica, tasta, gospoda
Ivana K5stf-a
inšpektorja fin. kontr. v pok.
izrekamo vsem našo iskreno zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo čč. duhovščini, dr. Franju Pavliču za skrb zdravljenja, zastopstvom raznih drž. uradov, posebno številnemu uslužbenstvu finančne kontrole, pevskemu društvu »Jadran« za ginljivo petje, darovalcem vencev in cvetja, končno vsem, ki so od blizu in daleč spremili pokojnika na zadnji poti.	1418
M a r i b o r, 7. aprila 1934.
Žalujoči svojci in sorodniki.
' ...4'
Opravilna številka iX I 4/5/33-23
HIŠA
z vrtom na prodaj. Marija Brezje 45, Maribor. 1411
VOZ SUHE BUKOVE ŽAGO-VINE
Tičar, Jezdarska ul- 1412
PRIJAZNO HIŠICO,
krasna stavbišča, tudi na obroke, in pisalno mizo proda Schwarz, Klavniška 14.  	1415	_______
STARA VRATA
na prodaj. Pobreška cesta 21, blizu magdalenske cerkve. 1419
Posest
TRGOVSKO VOGALNO HI-ŠO
sredi Maribora. Vilo, dvodru-žinsko 160.000 Din. Dvonadstropno hišo za 175.000 Din in posestva do 300 oralov prodaja Posredovalnica Maribor. Slovenska ulica 26.	1402.
Dražbeni okl
Dne 14. maja 1934 ob 11. uri bo pri podpisanem vsobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Sp. Radvanje, vi. št. 58 S	Cenilna	vrednost Din 230.421.—
Viednost pritikline Din 6.065’—
Najmanjši ponudek Din 115.210.50
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je uradni deski sodišča v Maiiboru,
sodišču
nabit na
Sresko sodišče v Naribam, odd. II
M
dne 12. marca 1S34.
Sobo odda
GOSTILNA BOŽIČ,
Sv. Peter, zopet odprta. Pristna ljutomerska vina in okusna jedila. Za obilen obisk se priporoča Marija Božič. 1407
Lokal
LOKAL Z OPREMO
na Glavnem trgu 23 oddam v najem. Dopise na Karol Florjančič, Celje.	1399.
LOKAL
dam takoj v najem. Vprašati: Koroška c. 63.	1414
Za nove
ZAVESE
vedno lepa izbira
Dekoracijskih tkanin
na razpolago.
Dajemo strokovne na svete brezplačno. Izdelava se izvrši v našem lastnem ateljeju po najnižji ceni.
WEKHffl
POSESTVO
3 orale, hiša, 3 sobe. blizu kolodvora, 40.000. — Posestvo, 13 oralov, lepa hiša, 80.000. — Posestvo, 26 oralov, z ve«! liko trgovsko hišo, tik velike1 tvornice, 180.000. Kakor: trgo vine, gostilne, industrije. »Ra-pid«, Gosposka ul. 28.	1409
V naiem
OPREMLJENO SOBO
solnčno, s posebnim vhodom, v sredini mesta, oddam gospodu. Naslov v upravi »Večernika«.	1344
ELEGANTNO SOBO
s prostim vhodom, električno razsvetljavo, parketom, uaj-večja čistoča, oddam s 1. majem eni ali dvema osebama. Vrazova ul. 6. pritličje, levo.	1337
Stanovante
POLJE,
oziroma posamezni ogoni se oddajo v najem v Studencih, Sokolska ulica 27.___1373.
Sobo išie
PRAZNO, MALO SOBICO
tudi če je nekoliko večja, išče samostojna oseba, ki ic črez dan zaposlena, s 1. majem. Po nudbe pod »štev. 100« na upravo lista.	1364
OPREMLJENO SOBO.
čisto in solnčno, oddam eni ali dvema osebama. Naslov v upravi »Večernika«. 1385.
OPREMLJENO SOBO.
strogo šeparirano, oddam takoj ali s 1». aprilom. Cvetačna ulica 25, vrata št. 6. 1393.
ODDAM LEPO, SEPARIRA-NO SOLNČNO SOBO.
Sodna ulica 30/1.________ 14(,5.
Oddam opremljeno ali pol prazno SOBO s štedilnikom eni ali dvema osebama. Vodnikova ul. 3, Studenci. 1417|
Din 100.
dobi, kdor mi preskrbi stanovanje, sobo in kuhinjo, za 1. maj v sredini mesta ali proti Kamnici v novi hiši. Ponudbe na upravo lista pod »Čisto stanovanjc«.	1380.
SOBO IN KUHINJO
oddam. Koroška cesta 7'6. 1394.
SOBO IN KUHINJO
takoj oddam. Linhartova 1413
LEPO DVOSOBNO STANOVANJE, v lastni hiši, blizu glavnega kolodvora, oddam stranki brez malih oirck, ki bi mi za dobo treh let posodila 25.000 do 30.000 Din in bi se 10 odstotne obresti zaračunale za del mesečne najemnine. Natančnejše Ustmeno. Ponudbe na upravo »Večernika« ood »Stanova-nje«. ___	_	1389.
DVA BOLJŠA DELAVCA
sprejmem na hrano in stanovanje. Jože Vošnjakova ulica 19/11-	_	1423
Ogla&uite!
Najbrže Vam še ni znano, da ima
na Kra Ja Petra trg« št. 1 urar in optik
JAKOB MULAVEC
bogato zalogo zlatnine in srebrnine, jedilnih priborov, servisov itd. v veliki izberi in po zelo nizkih cenah. Izvršuje pa tudi vsa v to stroko spadajoča dela točno, solidno in poceni. Zato pa pohitite in ne odlašajte z na-1267	•*	kupom!	1235
! !
!!
IB DUM IIHDVHE IM
Podružnica :	CELJE
nasproti pošte prei |UZ.NOSTA|ERSKA HRANILNICA
Centrala : MARIBOR
v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice
Sprejema vloge na knjižice In tekoči
račun po najugodnejšem obrestovanju	3et
Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri iei hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno široko spadajoče posle točno in kulantno
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
iTANKO DETELA v Mariboru.