18. številka.
Ljubljana, v soboto 23. januvarja 1897.
leto.

Ishaja vaak dan svcčfr,   izinr.Si  ncdelje in piaznike ter velja po poSti  prejcman za   avs t ro-oge rsk e   dežele za *se lefo 15 gld.,   za pol leta 8 gld.,  za četrt leta, 4 gld.,   7a jeden mesec 1 gld. 40 kr.— Za Lj obijano brex p<>6iljan> na Aum zsi <vbc leto  Ki  gld., 7a ćetrt leta  'J gld.  'M kr., za jeden mesec  1  gld.  10 kr. Za pofiiljanje  na d.m radina se po 10 kr.
na  metiec,  po iiO  kr.  za fieti-t leta.  —   Za tuje dežele toliko  već, kolikor pofitnina znaSa.
Za oznanila   [ilačnje se od fitini-topLe jetit-vrste po H kr., će be ozuamlo jedenkrat tiska, po 5  kr., Itt se dvakrat, in po 4 kr., Ce so trikrat  ali   većkrat tiska.
Dopisi  nnj  Fe izvoli frtnkirHti.  —   RckupiBi  te l.e vrpfujo.  —  Uredništvo in  tip ra vnifttvo je na Kongresnem  trg11 St-   12.
Up rtivnifitvu nnj se  blepevolijo pofiiljati narotnine, reklamacije, oznanita, t. j. vae administrativne stvari.
„Veliki parlament*, i.
Veeraj je poštanska zbornioa mirno zaspala ia se več ne vzbudi. Na njeno me sto priđe nova, primorao je torej, da jej posvetimo vsaj jedno solzo, da Be spomnimo, kako je živela in kaj slorila. Toda soha nam neče iz očeša. Biđočnost je sicer nejasna, nihče ne ve povedati, k(tj nam prinese, morda bo prihodnja zbornica Se slabša, nego je bila ravnokar umrla, a to je tuđi vse, kar se more o umrli po-Vedati dobrega pri  nje odprtem  groba.
Finančni minister je preminolo zbornico kratil sa „veliki parlament". Moida je to mislil ironično, ali pa je le v naglici vzel iz angleške zgodovine naslov „veliki parlament", kajti najznačilnejše svojstvo bivše poslanske zbornica je bilo to, da bo bili parlamentovi smotri majhni in da jih je skušal doseći z msjhnimi sredstvi, da se nikdar ni mogel povzpeti na vidje stališče, de je bil veđno nepri-atopen vzvišenpjšim idejam.
Izza decemberake natave jo bila bivša poštanska abornica peta, tnej vsemi pa najkrotkejša. Hitro propadanje staročeške stranke ja napotilo grofa Taaffea, da je posknsil na mesto „železntga obroča" dobiti novo većino, v kateri bi bila tuđi nemškoli-beralna stranka. Bazpastil je dne 23 januvarja 1891. 1. poslansko zbornico in žrtvoval nemčki le vici nje največjega rasprotuika, fiaančoega ministra Dnnajevvgkegs, na čigar mesto je stopil Steinbach. "V novi zbornici so češki nared zastopali Mladočebi, na katero poJporo gref Taaffe ni rtflektoval. Sknšal je spraviti levičarje, Hcbenwartovce ia Poljake pod jeden klobuk, a ni se ma posrećilo, dasi je vzel grefa Kuenburga kot zastopnika levice v ministarstvo. Malenkostna nasprotstva mej temi tremi stran-kami so bila uzrok, da je Kuenburg kmalu odatopil. Levica je zopet z vso odloćaostjo nastopila proti Taaffea in odrekla ćelo dispozicijski fond. Ta nesnosne raumere v parlamenta bo uplivale na grefa Taaffea, da se je sprijaznil z idejo Steinbachovo, narediti konec vsem državnopravnim in naroduost-nim prepirom s tem, da potom volilne reformn spravi   na   njih   mesto za državo in nje bodočoost
najvužaejše vprašanje: socijalno. Tu pa so se koj našle one tri velike stranke, katere so se prej pobijale in v lepi slogi ao levičarji, Hohenvvaitovci in Poljski neskočili Tatfftovo ministeratvo ter je podrli.
Kar je Ta&ffa toliko časa ziman poskcšal, se je zdaj posrećilo. Nastala je koalicija, iz katere se je rodilo najsterilnejše miniatersvo, kar jih je kdaj bilo, VVindiscbgraetzovo. Dolgoletai sovražniki: Ho-henvvartovei, Pcljaki in levičarji so se vsi nadejali, da bode koalicija slazila njih Bankarskim name nora; drng je hotel drugega ujtti v past in ga ope-hariti, nobeden pa ni resno m'sM, zapostaviti svoje strankarske smotre. PovrLi pa je bilo še resiti vo-lilno reformo, in ker se stranke glede te nišo mogle zjediniti, so levicarji porabili celjsko vpradanje za prttvezo in razbili koalicijo.
Sledil je krattk pelitičen intermezzo, Kiolmans-eggovo minieterbtvo, in potem je nastopila nova, zopet „nad strankami" stojeća vlada, Badenijevo ministerstvo, katero je poielc, kur so bili sejali TntfTe, \YindiKchgrBet?. in Kielmsnsegg. Brez posebnih težav je vlada dognala volilno leformo in ve* dragih v&žoih rtfvrtn ter pripravila t\» za sovo delovanja, za pogodbo z Ogersko in za rtšitev državnopravnih io narodno^tnih vprafanj. Tiai # patlainent^ kateri je bil še pred kratkim ttko njcffcp, da je podrl najpo-polnejde zaupanjM cetarjevo nžvajočega Ta&tT«a, je posta 1 slabeten in ponižea in se je brez ugovora ukloail Budenija.
BVelikfga parlnmenfa" ni škoda, in skoro bi ne zaalužil. da se ma piša mkrolig, ko bi z njega stnit.o ne padli tadi oni d?e stranki, katerih boj za nadvlndo je bil deslej jtden pogavi.trih znakov našega nstavnega življenja. Dokler so ei bili liber^Ici in konrerv&tivci eovražciki, dckler &ta se stranki borili brez upmilj*nja in druga dragi slregli po Živ-ljenji, sbi bili svezi, a Čim f,ta cdnebali cd svojih principov, Čim so sa na njih pokajali znaki o&ta* reiosti, sta jeli propadati. Plener je bi Ž9 po raz-padu koalicije ZBpubtil pofaplj&joco se L djo, Hoben vvart je čatal konca zasedanju, du ee umhkne. Zdaj so tako konsetvalivet ka kor Lber&Li brez voditelja ia razdli so se z zavestjo, da se nikdar več ne vi-
di jo. Liheralce bode vihar vodila« borbo đt ci aa i ral, konservativni klub pa jo izgubi! svoje središte, po-samični elementi so se raspršili ia se već ne zdražijo v jfdoo celoto.
To je unanji okvir zgodovina politčnega razvoja naše državne polovice v mioolih Šestih letih. Kaj se je v tena okvira pozitivnoga sfonlo, to pojasnimo v drngfra ćlaoku, Je v naprfj pa povemo, da tadi pozitivno d-!o bivfie poslanske zbornice ni-kakor ni bilo tako, da bi si 'a zbornica mogla ohra-niti ime  „velikega parlamenta".
Topove mesto šol!
Tja poleti je zborovalo v ogirnki prestolici ogromno, po vsem svetu razširjeno društvo tako zvanih „Ijubiteljev miru". DruStvo stoje mej uvojitni član i mnogo slavnih in aplivnih naož, dr2a?aikov, poslancev in učeajakov. Vai ti pa so na zborovanja zatrjevali, s koliko naglostjo eo Š ri ideja mira, ki naj bi povsem zatrla vojne, inwjto teli pa se pj -stavila komisija mož, ki bi odloćali v vseh takih vprašanjih z glasovanjem. Tako bi sa raspustile vse stalne vojske, ne trebalo bi nikikh milijonov već za puške, topove, vojuftnice in za uniforme, nevci pa bi se porabili za kulta rite namene. Zbo-rovanje Ijubiteljev miru je zaključila baronica Sutt-nerica z nAvda»enim nagovorom.
Lftos poleti je pr^potovala rauka carska dvojica skoro veo Evropo. Ustavila se je na Dajaji, v Nemčiji, v Angliji in v Fraociji. Povaod bo sprejeli carja Nikolaja II. in njegovo visoko soprogo izredno bliHĆcbno in Ijubeznivo. Evropski Uati pa so se trudili po vsaki novi napitnici, govorjeni pri dvor-nih dicejih, dekazati, kako prijateljske zveze via-dajo mej vladarji iu kuko sselo scglaaajo prvi držav-niki v ideji —  miru.
AH ni tortj vi^k ironije, da se je uprav sedaj, ko bi se morah po naidufemh govorili na zboiovanju „ljubiteljev miru", po cnb proimenitnih napituicah kconanih gospod.irjev avotn, po vseh tietih žurnalističiiih „dokuzih", d\ jo evropski mir nepremakljiv in zaaiguran, ali ni toroj višek ironije dejstvo, da se prav sedaj š.r: po svetu v*jst o novih miLjonib, katere bo treba dati z>u nove — topove?
LISTE K.
Povesti.
Spisal dr. Iviui TavSar.   I. zvezek.4)
I
Tuđi slovenski narod ima pisateljev, katerim največji neprijatelj ne more očitati, da nišo marljivi nalik mravlji in plodoviti. „Nulla đieB sine linea" —- nobeno leto jim ne mine bres kope novelic. Kakor ura so točni pri dopošiljanju svojih rokopieov, in različni uredniki proeijo Boga, naj jim rosi do-brotno nebo še veS tpkih boletristov . . . Ljudje — naroćniki ditajo one romane in one novelice, a na-vadno niti ne vedo, kdo jim je napisal one stranice, ker ni snov, ni elog, ni ideje, ni sujeti nišo napravili na nje kakega posebnoga utiša. Jedva pročitani, pozabljeni so že vsi tišti plodoviti, marljivi in sila (očni pisatelji kateiegakoli spola.
Vsaki, torej tadi slovenski narod pa ima tuđi
nekaj pisateljev,   ki bi ostali nepozabni,   znameniti,
važni   in   slavni,   ako   bi   bili    napisali   tadi  samo
jedno in le kratko Crtico.   To so pisatelji, ki pri-
»ai 1 i j o s svojim dahom, s svojim slegom vsakogar,
•) Založi 1 piBatelj. Tiskala Ig. pl. Kleinmajr et Fed. Bambeig. 189G. V Ljubljani.
da jih posluša, čita in — kritikuje, bodisi že ugodno ali nasprotovalno, entuzijeetično &Ii sovražno. To so beletristi, s katerimi se hočešoočeš mora baviti javnost, katecih ne more in ne srne prezirati ob-činstvo kakor cne sila plodovite in točne, a neznatne, šablonske peresarje brez peguma, brez originalnosti, brez duha . . .
Jeden tukih slovenskih pisatt ljev, ki je tak oj pri svojem nastopu prisilil vse za leposlovje se za-nimajoč« kroge, da ga čitajo, prenaišfjnjo in — kri-tikujejo, jeden tistib naših pripovedovalcev, ki bi zavzfmal v»žno ocesto v naši slovstvt-nt zgođovini, naj bi bil napisal le jedno samo svojih mnogobrojnih de), — jeden tistib naših romanopiecev, ki se odfi-kujejo i po lastnem, značilnem sloga, i po bogastva idej, i po pegamu, s katerim pođajajo Čitateljstva svoje nazore o svetu, i po temeljitom poznanju naj različnejftib karakt&rjev v slovenskim narodu — jeden takih pisateljev je dr.  Ivan T a v fi a r.
P.satelj, o katerem se ničeear ne piSe, o ka-terem se nihče ne prepira, piša te lj, ki ne vzbudi nikjer ođpora, ker ga sicer vse čita, pa molče* pc-laga nazaj na polica, tak pišate I j je uemiljenja vreden. Nujno mu je treba svetovati: prijatelj, zgrešil si poklič, torej kar odloži peio! — Pisatelj tak ni dr Tavčar. Š^ zoren mlađenič, še nezrel dijak je za-
8tavil svoje pero tur že leta 18J57. prijavil v Mariborski „Zuntf svojo noveleto „Gospa Amalija". Ia takoj s tem spiskom, sicer precasičenim preti-rane romantike, je pokitzal mladi Tavčar toliko individualnosti, da ni post&l pezorea uanj le urednik, nego vse zrelejše in pazljivejše čitateljstvo „Zore". Že v tem prvem spisu, ki nimi s cer uobene posebne vrednoati, je pokazal mladi p:&utelj, da ima bajno domišljijo, da ima krasea jezik in originahn stil ter da oštro opazuje znu&njost sveta. Da ni megel tedaj še psihološki resaično ia temeljito na-B'ikati svojih značajev, nmljivo nam je radi njegove ml* di a ti. Žs tedaj fio pričakorali rodoljubi mnogo lepega od nadarjenega pisatelja, i u ta nada jih ni varala. Tavčar je zastavil krepko svoje pero ter na započeti poti naglo napredovah Vsi najuglednejši slovenski leposlovni listi so imeli flotrudnika Tavčar ja. Tako je pisal v „Zoro", v „Dunajski Zvon", v „Slovana", v „Jurčičevo slovensko knjižnico" in v ,Lj. Zvon" leto za lotom do današnjega dne . . .
Metil bi se pa zulo, če bi aoislil kđo, da flo Tavčarjeve spise 8prerr.lj-vali poveod s priznanjem in pohvalo. Prav naapiotno 1 — Mnogo, premnogo napadov je moral pretrpeti rođoljabni pisatelj radi svojih   spisov;   napadali   pa   ga   nišo le vaemu na«
Na Francoskem nakupijo bije za 120 milijo-nov hitrostrelnih topov in Nemci jih bodo kolikor nož do naglo posnemali. A vat rij ci pa da bođo morali Šteti za istotake leponove topa in topifie — do 100 milijonov! — Ni li to komičeu disakord mej teoretičnimi napitnicami in žumalističnimi do kazili in mej — nakapom topov, ki so radi ,ne-premakljivega in zasiguranega" evropskoga miru vender povsem nepotrebni? Čema li bodo z nova pritiskaki na žepa že itak ubogih davkoplačevalcev, da nabavijo toliko in toliko milijonov za toliko in toliko topov, Če ne bo — vojska? Morda le za parado? — za vajo topničai-jev ? Pa eaj bodo ti knaala izginili 8 sveta, če je kaj vrrjeti baronici Suttnerici 1
Da, da, prebritka ironija je to  večno  govori-čenje in   pisarenje   o   „utrjenum   miru",   ko   kažejo dejstva, da je vse le puhla komedju, katero morajo tiho   in   mirno   poslušati   —   davkoplačevalci Govorili se o svetein miru, Francozi, Italijani, An-gleži  in Španci pa  imajo ali hb pa pripravilo   na krvave vojne!    Pisari ae o mira,  —  v Armeniji,   v Carigradu   pa   koljajo   tisoče   in    tiaoče    nnđolžaih Ijndij! In vstaje,  upori, skrivne družbe, petarde . . vedno in  veduo čujemo kaj  novega,  bar se kar nič ne strinja z omeujeuimi toli   komentiranim«   napit nicarui in govcri . . . in eedaj šj novih  100 milijo nov  za nove topove I
Of kje — v nedoviđni visini! — so Se krasni ideali društva „Ijubiteljev mira0! Kjo fio Se oni čaoi, ko bodo porabljali milijouo, katere plačujejo sedaj za topov«, puške in uniforme, ko bodo po* rabljali one milijone res za kulturne namono, za cole, za umetno^ti, za — — ubog^? — Cehi, Rusini, Slovaki in Siovenci plačujenao državi davke, da bi nam dala tuđi dobrih, narednih dol ... ona pa mm jih da aU nerada, ali pa mm jih uriva s taj m jezikom. Kje bi li bil Se uaš narod v slovenskih obniejnih pokrajinah, da si nismo ustanovili sami — brez države! — svoje aolske družbe, ki ustanavlja dole za slovenske otroke? Bili bi ostali res pravcati barbari, kskor naa zmerjajo isti Nemci, ki ne privofičijo Spodnjestajercem niti nižjega gimnazija . . . ostali bi taki divjaki, kakoidne hočejo imeti nade rojake Ualijani v Tratu, v Istri, v Gorici in drugo I! K*j hoćemo! S.j se natn poanjajo lepi, čisto novi, grozno imeniti in »tdosežao naglo atreljajo3i  —  topovi! —                                   * * *
Državni zbor.
£b Na Dnuajn, 22. jacuvarja,
Zvdnja seja! Zbornica je jako dobro obiskana, galerija je prenapclnjena. Vsiak hoča pr.aostovati važneu^u dogod*u : zaključenju veliktga parlamenta. Za razprave o fo^kah, katere so na dnevnem rerlu se mbCe prav ne meni. tuđi ministra L-debarja odgovor na neko in erpelacijo ne posluh nthče, najmanj polnoštevlno zbr-tni ministri. Pjslanci «e guetejo okrog min sterskih sedežev in «e poslav-Jjajo drug od dražega, zlanti mnogo se jih zbira krog grofa Hjhe&vvarta, grof t Kuenborga in dc. Beera, o   katerih   se   ve,   da   ne   mialijo   vej   kandidirati.
prudka in vsuki nov.flti v umetatsti scvražni kle* rikalei, nego tuđi ijudje, ki bo se nazivali sumi „svobodciaiatačti" . . . Bili «o pač na nvetu i t-daj mnogodtevilni eksemplarji, ki si „napredni" le na — jeziku, a v rrcu ai zagrizeni koneervativci, eta rokopitni tilis:r. ! Tako so ne torej se^li v stari či talnici često im^nitoi kritiki. ki so udribali po Emilu Leonu, ker je uvedel v slovensko lita-ratunco — parket, auK n in — borribile! — nosia-joče aristokrat* ; kritiki, ki so bili baje v dnu svojega pristnossovenskega srca nauta:lj«no žaljeni, ker se je „pruJrzuil" K tn i 1 Luon rabiti v nvojih no-velicah mento hodnika — frak, mesio batire — rapir . . . »Boga ua", bo brumeli listi amešni kriti-kastri, „to vender ni slovensko!" In kezali so na J. Jurč:ča, češ: taku, eamo t*bo srne pisati slovenski pisatelj ! — Emil Loon pa ee ni zmenil za duhovite ^rodoljubne krtike". Hodil je svojo pot ter tekom tridHHt'tih let aap.sal pouoano Stavilo dohrih povestij. Za minoln božične praznike pa je izdal ob lastni nakladi vnaim-je &pte> ter podal svojemu na rodn I. snopić. Na okgantaem papirju, v fiusoa 354 strainj cbsrzajcčeai zvtzku je zbral pet covel in prekrasan puveetuen ciklus „Med gorami", zvezek, katen stoji — pać vsled požrtvovalnosti pisatelja-založirka! — ie 1 gld. 20 novčičev. — O tem zvezku pa naj sprogovorim ua kratko Se nekaj beaedij!
Po glaaovanji o borznem davkti ja priSla na vrsto obrtna novela. Dr. Kronawetter m je sa-man trudil, obnđiti mej poalanci nekaj zanimanja. Zbornica je vzprejela nacrt, takisto tuđi nacrt o dokladah svetnikom najvižjaga sodiŠ3a, o katarem sodtšča je dr. Stranskj- izrekel nekaj krepkih beaed.
Ko je bil rađen dnevoi rad, je predsednik Chlameckj z dalj^im govorom saklju^il zboro-vanje. Nasiikal je v velikih potezah delovanje po-slanske zbornice v minolih deetih letih. Naštel je najvažoejše vseh aklenjenih zakonov, mej katerimi gre prvo meato voliiai reformi, ker je i njim zbornica dokazala, da razume duha časa. Za to jej gre toplo priznanje in upati je, da jo bo prihodnjost mileje sodila, nego sedaj aost. Povsod se epa zuje na9topanje nekega energičnoga radikalizma, a upati je, da Be poareči napeljati ga na pravo pot. Tuđi pogodba z Ogersko prid^ kmalu na vrsto. Želeti je, da se doseže pogodba, katere bo upo&tevala interese nade državne polovice in da ponehajo narodnostni boji ter zaklical  trikratai  ,Hjch<l  cesarju.
V imena zbornice   ee   je   Jaworski sahvalil pre'đsednika Columeckemu  na nantrudnem in  nepri fltranskem vodstvu.    Ko   je   bil  verificiran  zapisnik današnje seje, je  predssdnik zaključil zborovanje.
Po seji se je pod vodstvom grofa Hohenwarta poklonila Chlameckemu posebaa deputacija, katera mu je v dokaz spontovanja poštanske zbornice podarila v spo min zlat z/onec. Hudobni jeziki v kuloirjih so trdili, da bi umestoejše darilo bil zlat nagobĆaik.                    _________
~\r IJlllllJaill^ 23. januvarja. Nova katoliška stranka. „Liuzer Volka-blatt", gUsilo gorenjeavstnjskih klenkalcev, se oi-ločno brani, ds bi nova katoliška stranka, ki se bode šesta vila iz sedanjih konservativcev in Dipau-lijeve stranke, bila verska, teaaveč bode le politična stranka. Vidi se, kakor bi se nekiteri gespodje malo sramovali biti samo verska ali klerikalna stranka. Kaj murda pri gorenjeavstrijskih ktaetih »amo vera veo ne vleče ? Nadalje pa omenjeni list naglada, da bode na narodai moment se bolje ozi-ralo pri vzprejemanju članov v klub nove stranke. S tem je pa precej jaBno povedauo, da hoie nova stranka tirati malo nemškonarodno politiko, če tuđi se boce le malo prikrivati. Če Ebenhochov list trdi, da je nova stranka za narodao jednakoprav-nost, je nas glasovanje o celjski postavki dragače poučilo.
Madarsčina v cerkvi     Midjari   se   grozno jeze,   da   se   jim   ni   dovoMa   madjaraka   1 turgija. Njih listi trdfi, da se J9 papež a tem hotel prikupiti Rununom in Srbom, da je madjarsko liturgijo pre-puvedal.    Posebno j« peči,   da R»ua   do/oljuja   alo-vansko bogoslužje, uadjarjkega pa ne.  Neki  dop s-nik   .Pol. Corr.a   pa sedaj  pojasnnje,   da so pap^Ža pri tem vodili jedino  cerkveni   pomisleki.    Slovan-skim in orijeotakim obredom R m prizn^7a jednako-pravnost z latinskim že zaradi njih starosti.  U pira ee pa rabi vsakega   novodobnega  jozika   v   carkvi, ker  bi  to privelo do razp.^ra v cerkvi.    Rizpala bi v narodne cerkve.   To tem manje R na privoli,  ker imajo protoatantje žive   jozike   v   bogoslužju.     L^ta 1830. so nekateri nemSki duhovniki   zafieli v nem-š'ini roafičevati,   a se jim je to kmalu   strogo   pre povedalo.  Jednako se s^daj posfopa proti Madjarom. Podržavljenje   policije   na  Reki.    Madjari mislijo,  da je  sedaj   priS^l   čas,   da   se R)ka   bolje priklopi 0g6r«ki.    Najprej  hočfjo   upeljati   na  Reki ogerske zakone,   po tem pa   mislijo   podržaviti   policijo. S tem  Madjsri dobe  precej večjo moč na Reki. Tuđi cgerftko upravno   fiodiS";e   rastegne   bvoj   delo-kreg na Reko.  Če vse to  prav gladko pojde, se ne ve.    Ni dobti,   da  se  upirajo Hrvatje,   temveč tuđi previdnejfii Italijani prihajajo dj prepričanja, da  bi Madjari radi izrinili z R^ke  italijanščino, zamonivSi jo z madjarfičino.    Tuđi se Ručani boje,   da se jim polagoma  orreji   samouprava.    Dosedaj   so Madjari le zaradi tega  Reki pucali veliko samoupravo,   da jo bolje odtujijo od Hr»atov in   bolje   navežujo   na Madjare.    Ko sa pa Reka ne bode mogla več   opirati na Hrvatsko, bodo pa Madjari   žo drugaCe po-etopali.
Taji listi v Rusiji. Dosedaj eo v Rusiji vse tuje liste morali s poste poslati na cenzuro in s cenzure zopet na pošto. Pii tem je pač precej čaaa minolo, predno je naročnik debil list v roke. Sedaj pa mielijo pri poštnih uradih nastaviti posebno cenzuro za tuje liste. Tako se bode nekaj časa prihra-
nilo in čitatelji dobe ie primorao hitro li«te. Pa tuđi eedaj bodo morali naročniki precej časa čakati, 6« imajo ▼ dotiinem kraja đovti tajih listo* nara-čenib, prtdao jih bod« prečttal cenior.
Skopeljsko metropolitako vpraianje. V kratkom se snide v Skoplju neki »hod pravoslavne duhovščine. Sodi se, da se izreče odločno proti ine* novanju Ambrozija sa metropolita in obnovljenje srbikega patrijarhata v Ipeku. Kakor vae kas«, stvar ne bode zaspala in otegne naposled rta privesti do cnrkvenega  raskola.
Anglija in Tur čija. Angleski ministerski predsednik Salisbury je pri adresni debati jako odločno govoril proti Turčiji. Rekel je, če sene npelje več resnih reform, da se propad Turčije ne bod« dal dolgo odlagati. Vse vlasti so o tem prepričane, da bodo imelo slabe posledice, Če se ne prtuBtroji turska uprava. V Carigrada 89 pa najbri sa an-glefiko pretenje ne bodo dosti zmenili, ker le pre dobro vedo, da se jim Aoglije ni bati, dokler je Turčija v prijateljstvu z Rusijo. Salisbury je že je-denkrat ravno tako pretil Turčiji s propadom, a vse ni imelo ntbonih poaledic, in jih tuđi sedaj ne bod«. K vetjemu nekateri knstijanski rodovi utegnejo malo z večjim upanjem spora I adi prijeti za oroŽje, da se poskuaijo otresti turškega ižeaa, kakor bi bili sto-rili  sicer.
Slovansko Sokolstvo.
Slovensko Sokolstvo leta 1896. Vseh slovenskih Nokolskih druAter je neki deset. Z mesiji vaga znanja p* imamo Ie o življenja devetih Kajti voi poskuii, da bi iz đesntega ia-vabili glas, ki bi prical o bttji njpgiveaa, so se izjalovili ob trdaem, menda nevzdramaem, ža smrt-oem spanju njega, ki je nosilo ponosno ime „Sa-vinjski  Sokol"!
Devet sokolskih dru$tev toroj po 35 letib! . . . Na Kranjskom 5, Primorskom 3, Štajarskam 1, Kc-rcSkem 0 Lliov so imela ta društva 1. 1896. 1463: najvefi Ljubljanski „Sjkol": 475, najmanj „Djlenjski*:  62
Približno vsak 803 Slovenec in mej temi vsak 559. kranjski Slovenec, C39. primorski Slovence (oziroma Hrvat), 4825. štajarski, 51. ljubljanski in vsak 72. tržiski Slovanec je bil 1. 1896. Sjkol. Cilj nad: ,Kar Slovenec, to Sokol!" je 3a duleč, daločl
Telovadcev je bilo 365, približno vsak četrti Sokol. To bi bilo nekaj, da jih ni toliko le — iz t nte in papirja! Najvač t lovadcev je imel Ljubljanski „Sjkol" : 94 (ozir. 169, s prostovaici), najmanji jih je izkazal „GoriSki Sokol" : 14 PovpreSio savilo telovadcev je izkazalo 8 društev, skupaj 110 4 telovadeev.
Telovadbo   sokolikega   naraštaja   je   gojilo   6
društev. Gojencev  je  bilo   159, naj več zopet v Ljnb-
ljanakem  „Sokoln":  87,   mjraanj   v   Zagorskom 4
Vadit^ljev je bilo  36.   Nttjveč jih je imenoval
.Goreojski Sokol* : 7, najmanj j.h ima „Gorifiki* : 1.
L-»atno tplovadnico ima samo „Zagorski Sokol* ;
vsa druga društva imajo telovadotca  « najen.    Te-
lovadilo   je   5 draSrev po trikrat,   2  po dvakrat,   1
po Gkrat in  1   po 4krat na teden. Javnih   telovadb
jo bilo   18.
Za zabave eo sa vrlo lepo pobrinila društva sokolska. Priredilo sa jih je celih 51! Upamo, da jim jili leto 1897. prinese S« več! Saj bodo» kakor stoje stvari, tndi leto« Hokolskih dručtev najveuja moć, glavna sila  privlačna ...  —
In vender f-memo vkijub navedenim dejstvem biti zadovoljni, še ćelo jako zadovoljni z 'etooa 1896! To lefo je za marsikako sokolsko drufttvo drugo ustanovno leto, Lata 1895. je polovica drufttev spala krepko spanje, iz katerega se je pre-bud.la dvakrat: na Miklavžav večer in ob plesnem venčku v predpnsta. Jedno, dve dradtu eta pre-spali tuđi to. L^tos se je povsod začelo živalno, duloma sokolsko gibanje. Telovadi se po vseh dru« fitvih, osobito v Ljubljani in Trstu se je telovadba v primeri a prejšnjioai leti jako povzdignila. Vsa društva kažejo hvale vredne težnje za zboljSanjeoa telovadnih razmer. Doseči se to ševe ne da danes, jutri. Povsod nedostaja učaih močij. Iskazanih je sicer 36 vaditeljev. To bi bilo skoro dosti za roalo število naAih telovadeov, da ne zasluži nad 50 od-ntotkov teh vaditoljev niti imena boljših telovadcev-začetnikov. U -idevaa, da je jedini pogoj obstoju in napredku sokolskoga društva telovadba, in jedini pogoj uupešni gojitvi telovadbe dobri vaditelji, so vaa kranjska sokolska druStva poš>ljala svoje vadi-telje v solo k Ljubljm=«ketnu „Sokolu", ki je tuđi sam posiljal svoje vaditelje k raznim društvom na Kranjskom, — žal, da so druga druStva preoddaljena — da bi đajali navodila za sestavno telovadbo. Na ta način so se v tem pogledu pripravljala tla pri-hodnji zvezi, s katero se naj naa prav kmalu usmili milostna asoda.
Izredno malo je sic« Se Slovencev, ki bi imeli pravih pojmov o Sokolstva nalogi in cilja, predeodki pa,  ki  so de pred letom dni vladali zlasti
Dalje v prilogi. *^HI
Priloga „Slovenskemo Narodu44 St 18, dnć 23. jannvarja 1897-
mej iotal genco, so izginili malooe popolaoma. Dasi pa 00 vsa vprek drži križem roke, Dam vender znamenja, ki se kažejo po sokolskem neba, dajejo pravico do v Slovencjh jako priljnblieoega teftila: , vesele ga'   upanja v »holjšo prihodnjoat" !  Na zdar !
Podrobnejšo statistiko objavi Ljubljanski „Sokol" v svojem let.nem poroci lu, ki iziđe v kratkom.
Dnevne vesti.
V Li ubijani, 23. januvarja.
—  (Državnozborske volitve)    Uradni   list prijavlja naslt-dnji razglis dtž.   vlade kranjske:   Na podstavi Najviejfga patenta z dne 22. januvarja 1897 in   po   nkazu   gospoda   ministerskega    predsednika kot voditelja c.  kr. ministeratva za notranje   atvari i dne 22. janavarja   1897  so razpis^ne občne nove volitve za  poštansko zbornico državneg%   zbora   ter za njih izvršitev v zmislu zakona z dne 2. aprila 1873. drž. zak. št.  41,   z   dne   4.   oktobra   1882   I ,   drž. sak. St.   142 in z dne 11   junija 1800 1 , drž. zek. St. 169, na krajih   doloć-enih   po členu   I.  § 8a zakona   iz   leta   1882 in po členu I. § 8a  zakonu iz leta  1896 določeni nastopni  dnevi:    I.   Za   volitev po slanca iz oblnega  voiilnega razreda  10. dan me-8eca marca 1897.  U. Za volitev poslanca kmetskih občin  15. dan meseca  marca  1867. III.   Za volitev poslancev mest in trgov 18. dan meaeca marca 1807 in   za   volilni   zbor trgoveke   in obrtne   zbornice v Ljubljani 18. dan mestca marca  1897. IV.   Za volitev poslancev velikega   posestva   20.   dan   mcseca marca 1807.     Natani?n«jša določila   o kraja,  dnevu in ari, kje in kduj   se   začne volitev, kakcr tuđi o uri, kdiij se konč-a oddajanju glaiov, bodo obsezale glasovnico,  ki   jih   prejmo   volilci.    Zajedno   se   vsi državljani moSke^a spola, ki nišo   upisani  v občin -oke voMne imenike, pa si ptisvajajo vclilno pravico v   občnem   volilnem   razreda,    pozivajo,   naj   svojo pravico uajkasneje v osmih dneh do dneva,   ko   se s tem razglasom razpiše  volitev v občini, pri obi'in-skem oradu svojega stanovišta ?glase in   dckažejo. — Ta razglas se jo dunts plakatiral po oeli deželi.
—  (Interpelacija   radi „Učiteljskega   To-variša",) katero ao stavili v državnom zboru poel. đr. Ftrjančič in tovariši, se potero, ko doslovno navede odlok c.  kr. deželnega   predsednika   na   odbor „Slov. učit. društva",   završuje   z naslednjim   vpra-8 a njem   do  ministerskega   predaeduika   kot   voditelja ministeretva aotranjib del: ,Je-li ta,  spoznavši odlok, pripravljen, c. kr.  deželnemu predsedstvu   na Kranjskem pojasniti, da ta odlok v zakonu nikakor ni utemeljen in da mora c. kr. deželno predsedetvo V bodoče opuščati  takšno uplivanje na društva ?
—  („Kitajci,  Kitajci,   ti   noaijo   kite   na glavi đolgć . . .")    tako   so   sinoći   pele,    .sestre Barrison" in ko smo   čuli ta kuplet, smo ee spom-nili prijatelja  .Slovenca"   in njegovega psovanja gledališkega   občinstva.    K«ko   se   je   včeraj   zopet razkoračil!    8   svojo   kitajskodolgo   kito   pretirane krepostnosti   je   udrihal   na   vse   strani,   zlaeti   pa seveda po nhflem listu. Nam očita nedoelednost, ker smo v svojem prvem   poročila   rekli,   da   je nastop šester Barriaon   primeron   kvečjerau   satno   za pred pnstni čas,   đočim   smo  v polemiki   s  „Slovencem" naglašali, da se na   odru   ni   zgodilo nit-  nedecent-nega. Nedoslednost najdo v tem le tišti, kdor naše prve beseđe   po   svoje   zavija.    Tuđi   sedaj smo de mnenja, da sestre Barrison ne »padajo na nad oder, in sicer zategadelj   ue,   ker   na   ćeli   stvari  nič ni. To je primarno za   kak    „prijateljski večer", amet-niške   vrednosti   pa  ta  „prizor"  nima.    Kar pojejo sestre Barrieon je povoem neznatne, njih  „plesa"  pa nibakor ni zmatrati za balet.    S tem,   da nmo  zapisali besede,   da   so   sestre Barrison primerne pač Bamo v predpnstnem času za oder, de nikakor nismo rekli, da se ob njih nastopa epodtikamo, da se nam zdi nedecenten. Kaj Se !   To lahko vidi vsak otrok. in prav zategadelj se  nam zdi „Sloveučevo"  sveto blinsko ropotanje samo smešno.   ,Slovenectf gotovo Se   ni   videl   nikdar   baleta,   sicer   bi ne govoril o pohujšljivih  kofitnmih in o nedecentnem nastepanja. Ce je pa svoje tirade prevđaroo   spisal in požrtvo-valne podpornike slovenskoga gleđališča namenoma insultiral, potem naj nikomur ne zameri, če se tolaži s kupletom: „Kitajci,  Kitajci — oj to so pač glupi ljudjeT
—    (Itepertoir    slovenskoga    gledališča.) Jutri ee bode zopet predstavljala toli zabavna burka 8 petjem MA1 i  je  to  đekle!"   V torek ne bo predstave,  ker   ue   bode   oder  rabil   za  orkestralno
skušnjo, v  četrtek  pa se bode   prvič   pela   velika opera Verdij«va   ,E r n a n i*.
—  (Slovensko   gledališoe.)   Parmovm opera s« je ainoČi trptjič pela io zopftt   dosegla nsjpopcl-nfjSi nsptb.   Zlasti se je odi koval goap. B i n d e r. Po   operi   so   nastopile   zopt>t   „wstre   Barrison" in pele dtiri kuplete. Ker so to pot precizoo wplesale", je naatop stevilnenm občinstva jako cgejal.   Občin-atvo  je vseb   pet dam,   zlasti   pa seveda gdč. P o • lakovo, odlikovalo z živahnim plonkanjem.
—  („Glaabena Matica* v Izubijani) priredi na korift pokojninskemu zaklada svojih učiteljev v čitalntčni   dvorani   „Narednoga doma"   v   Ljubljani tri glasbene večere 3. f^brovarjm, 17. marca in 3. aprila   1897. I.   vselej ob 8   ari.   Vzpored ve čerov obs+ga toćke iz komorne,   vokalne m instrn-mentaloe   glaftbe   ter samespeve.   Sodelujejo:   p. n. Člani slovfnfjke opere,   društveni učitelji in oddclek društvenoga  pevskega zbora.   Vzporedi  za posamne večere ne izdćico posebe.    C^ne   prostorom:   Abono-vani sedflžt za tri večere 2 gl., abonovane rodbinske karte za tri   večere (2 osebi) 3 gl. 50 kr., za vsako esebr: več   1  gld.; izkazani člani „Glasbene Matice" i majo pri abonementa  20% popusta. Sodeži sa po-samne   večere   1  gld. ;   stojiSča   po 50 kr.;   d jaAke ustopnice po 30 kr.  Ustopnice ee dobivajo v tr»fiki g. Sešarka (stara Čitalnics)   in   na večer koncertov od  7. ure dalje v „Narodoem domu".  Priglasi in ob jednem platila na abonement se vzprejem-^jo v navedeni   trafiki   sacdo do 2. februvarja evečer.    Radi blagoga nameoa se preplaČila bvaležno vzpn jemajo.
—   (Pevsko   društvo   „Slaveo")   priredi   v teku letošnjega predpnsta 6e naslednju   veselice,   in sicer v nedeljo dne  31. januvarja in   14. februvarja „Zabavne večere" z malim pl«som v društvenih prostori h  v  „Narodoera domu".    Pristop   k tem večerom   imsjo   samo   člani   (podporni in pevci)   in njihove rodbine,   ali    pa   po   njih   upeljani   gostje. Vstopnine vi.     Posebna vabila Z4 ta večera   se   ne razpošiljejo.  Začetek vselfj ob 7. uri zvečer.   Pustno n»detjo   dne   28.  februvarja   bode običajna  „Slav-čeva    mankarada*    v   telovadnici    BNnrodnega doma",   za   katero   je   pomnoženi   odbor   žu   pričel svoje delovanjp.
—  (Čevljarako bolniško pođporno društvo v Ljubljani)   priredi   plesni   venček   v nedeljo dne  31. januvarja t.  1.  v „Sokolovi"  dvorani  „Na-rodnega doma".   Svirala bode c. in kr. godba peS-polka   kralj   Bulgijcav   št.   20.    Zač^tek   ob   8. uri zvečer. Vntopnin* 50 kr. »a osebo.  Navadoa toaleta. PreplaČila se hvalfžoo   sprejteo,   ker   čisti   dobodek je namenjen   čevljfčrnk;   bolniški   podporni   blagajni.
—   (Pevski  zbor   „Glaebene Matice" )   V ponede'jek, 25. t. » , ob 6. ari   zveder  je   skušaja za sopr&n,  ob 8. uri  za moški zbor (tenor in bas).
—  (Iz Rovškovega fotografskoga zaveda) prišla je te dni k&j   ranimira   elika:   Ljubljana od južne strani.  Prizor je  povzet o pnl.ki   poprave trnovske župne cerkve z odra jednega trnov-skih zvonikov. Slika torvj ni zanimiva   satno v izborni izvršitvi vseh detailov, temveč tuđi radi tega, ker slike Ljubljane od  ta strani fta nimamo in  ker vsled cdstramtve odrov mora Rovdkova slika ostati jedina. Slika je s knrtonom velika 90 om ter   velja 7   gld ;   dobivale   se  pa   bodo tuđi manjše slike s primerno   nižumi   cenarai.    Slika  je razatavljena v prodajalnici   g. Kollmanna,   na   kar   opozarjamo vse podpornike domaće umetnosti.
—   (Konsoroij   mladih   sleparjev.)   Mestna policij«   je piiAla u a s'ed koasorciju  lončarskib po močmkov,  ki so po raznih gnstilnah  na drnge znane osebe jemali  vina, piva, ktobas in kruha na up.  Ko so gostilničftrji dolžnik« tirjali   in   nišo ti o kakem dolgu ničfsnr vedeli, dognnta se }* goljo li a.  Dosedaj je znanih kak<h p"t gnitilničarjev,  ki bo bili  na ta način ogcljufani. Goljoiije so se vršile že dlje časa
—  (Bolnica  usmiljenih  bratov  v Novem mestu) izdala  je ravnnkar svoje tretje Iftoo porodilo in sicer za leto 1896   V tem letu js bilo vzpre-jetih v bolaico G77  bolnikor,   mej   kater mi   jih je bilo 538 iz Kranjske.    Banico jn zapustilo ozdrav ljenih 466,  zboljšanih 133, ncozdravljeoih 13, umrlo jih je 32, v oskrbovanju zaostalo jib je 33.  Štavilo oskrbovalnih dnij vseh bofnikov :   11661. Na vsacega bolnika priđe povcr.H'tio 17 22. Povprečno se je onkrbo valu vsnk dan 3186. Z ?b ne je izcfrlo tekom pretek loga leta 1808 Koncem svojf ga pregledno in obširno sestav-ljenega   porobila   pravi   konvent usmiljenih   bratov: Ker se večkrat pomoČi iskaječi. kojih število zmiraj narašča, radi  pomanjkanja prostora vzprejeti ne mo-rejo, smo prisiljeni,   bolnifinico   na  ta način zdatno razširiti, da prizidnmo  novo prostorno poslopje.    S skrbjo se lotimo tega podjetja kajti pomanjkoje nam naj potrebu ej&Vga za izvršitov   bolnišnice za 80 bol nikov,   zadostujoče    vsem   higijeničnim   potre bara, namreč denetrja.    Vender   pa upamo na pomoč bla-gobotoih naših   dobrotnikov,   kateri nas gotovo ne zapuste, mar več   nam   poraagajo,    nade   podjetje   v korist ubogim trpinom dokončati.  Tadi nas navdu-duje tada, da si   bodo velikodušni   domačini povodom petdesetletnice  vladanja   Nj.   Veličanstva,   na-iega presvitlega cesarja, postavljali večne spominke Ijabezni do bližnjega in da utegne to biti tuđi našemu zavodu v korist.
—  („Bralno   društvo" v Mokronogn)   ima sa leto 1897.  sledeči odbor: Stanko Pirnat, cea. kr. notar   prtdsednik;   Jtnez   Viranf,   župnik   podpred-sednik;   Joža  Rohrmaaa,   not. kand.  tajnik;   J^roej Sbil,   trgovec  in  posestoik,   blagajnik;   Eduarđ  Bo-binec,   učitelj,   knjižničar;    Viktor   Cesuik,   ces. kr. davčnega  urada pristav   in Josip Pogačar,   ces. kr. kanc«Iiftt, odbornika.
—  („Narodna čitalnioa" v Ptoji) ima svoj občni zbor dne 2. svet'ana  1897   ob 2. oziroma ob
3.  nri popcludne s sledečim  vzpcredom:  1. čitanje zapisnika zadnjega obč. ebora.   2. PoroČilo tajnika, blagajnika   in   račamkib   pregledaikov.    3   Volitev predsednika, odbornikov in račuookih  pregtedaikov.
4.   Slučajnosti.
—  (Namestnikom koroškega dež glavarja) je imenovan voJja nemških nacijonatcev in strupeni nasprotnik Slovencev   dr.  Gustav vitez M e t n i t z.
—  (Slovenska dola v Gorici )    V  aredo je bila pri upravnem Bodišča razprava o   pritoŽbi   go-riške mestne obeme v  zađevi dolskega  poslopja   za slovensko ljudsko solo  v Gorici.    fUzsodba se razglasi dne  19    februvarja.
—   (Občinake   volitve   v   Trstu)   se   bodo vršile tekom  meseca febtuvarja. Kakor smo že ope* tovano povndali,  namerava   laska stranka letos vso svojo moč koncentrovati  na okolico.   Tu bo menda zadnji peskus,   oteti Slovencem   še kateri ckoličan-skih mandatov,   upamo   pa,   da se   ponesreči in da si  pribore Slovenci  pri  teh volitvah tuđi tišti mandat, kateri je s&daj  v laftkih rokah.
—  (Politično   društvo    „Edinost")   priredi jutri shod v Sv. Križu    To bode zadnji shod, kateri je društvo pred volitvami  priredilo v trža^ki okolici.
—  (Tržaški   „Independeute"   o  poslanca Nabergoju) Znsramovanje slovenskih   moi   je   po* glavitno orožje, 8  katerim   se   laško   časopieje   bori proti   političnim   prizadevanjem   slovenskoga   življa na tržaftktm ozemlju in v prvi  vrati proti poslancu Nabergpjn.    A   da ravno  tištim   krifačem Nabergoj najbolj imponira, to izprićuje tržaški „Independente", glasilo najradikalnejših   Labov.  Pisoč o sklepih  pro-gresove stranke glede državnozborskih volitnv, pravi ta   list:   BZdaj,   ko   je   agitacija za radikalno spre-membo (strankinega stalidča glede   volitev)   dosegla uspeb, zdi se  nam nekako lahkomiselno,   ako   bi s naše strani ne znali dru gega, nego   norčevati   se  iz „grdobnega lica"   dr.   Lagioje   ali   zanikavati   inte-ligenco poslanca   Nabergoja  ter   smešiti   govorniško
uboštvo v njegovih  priprostih govorih.....On
deluje že 25  l«t  v naši okolici z vztmjnostjo, ki ni le   redka,   nego   skoro   jedina,   s   s'Io   neomahljive volje, deluje pod rofco  v dunajskih   parlamentarnih in  vladoih krogib, oi>azDJe skrbno vse javne urade in   tržaško   namestništvo,   on   je stvaritelj in duša agitacije, ki je iz   malega,   skoro  iz   nič,   napravila jako močno gibanje, katero nas sili  misliti: kaj za to,  če ne  zna govoriti ? On zna nekaj več, on zna del at i, delati po dobro   prerat'unanem   programu, natančno določenem  v  njegov em razumu.  (Jesa*  ma še manjka na  čedaostih moža-politika, to nam kaže sad njegovoga dela v najlepših nspfhih.   Zli 8« nam, da   g. Nabergoja   ne   smamo   smatrati   za predmet šali,   nego   on   nam   bodi   predmet   proučevanja, v pouk o skučenosti in v prospeh la^tnih načel."  Go-spodje   Lahi   so   torej   vender   spoznali, kakov mož je Ivan Nabergoj!
—  (Irređentovski listi)   bi najraje od same jeze iz koŽM ekočilt.   Prel nedavnim čaoom je hvalila odlična italijanska pisateljica   gospa Caterina Pgo* rini Berri   mladontno  moč   in   velikodušne  čednosti Slovanov,  zlasti Slovencev in Hrvatov,   v  deželab, kjer pndejo v  dt tiko z Italijani.    No,   to pa še ni vse.  V R>mn izhaja  zelo ugleden list  „La vita ita-liana", kateri  ima na prvi strani   sliko Danif ja   in kateri ureduje dobro   znan   prefasor Gubernatis.    V tem    listu   je    vseučilidčni    profesor   Sergi   napsal članek, v katereru  dokazuje   ne   samo,   da  je Trst sloveneko meato, temveč tuđi, da so na vsi bne'ki zemlji s  početka   stanovali Štovani,   kafere   so Lv tinci   pokvarili   in  rar.aarodili.     Poleg   tega pa isti profesor oštro  obeoja  način,   po   kojf-m   preganjajo in   tlačijo  Italijani Slovence   in Hrvate.    Lahko   je torej nmevna jezu irredeatov^kih lietov,   katero   so vzdignili   zoper   tako   pisanje,   češ,    da   je   istemu namen bnjskati Slovence in Hrvate   na   boj   za Be-netke,   ter   da   pospešnje   željo,   da   se   na   stolcu sv.  Marka razvije »lovaneka trobojnica.   Nam, Slovencem in Hrvatom,   sicer   ne   more   pomoči    glas prof.  Sergija,   ako  si sami   ne   borno   pomagali ali jeza irrrdentovskib listov nas pa le   veseli  in   pri-jetno zabava.
—  (PoroČil)  ae  je   danes   g. Davorin Vuk-šiniČ, oskrbnik  uemškega viteškoga reda komenda itd.   v  Metliki,   z   goepč.   Klementino   Keki.    Čestitamo !
—  (Raspisane službe.)   V   deželni   bolnici ljubljanski izpraznjena  je   služba  sekun-
d arija z letoim   »djntora  600  gici.    ProSnje  za   to službo    je   poslati   vodstvu  dobrodelnib   zavodov v Ljubljani   do 20   f«br. 1897. — V področji politične nprave za Kranjsko je ispražnjen ad)utum 500 gld. Prošnje z dokazom   teoretičnih  in jaridičnih drt&v nih izpitov  in  znanja  jezihov do  dne 30. januvarja dež. predeedstvu v Ljubljani. —  Pri okr. sodUčn v Đeljaka, oziroma pri  kakem dračem okr. sodiftča, dalje pri okr. sodi ft ča \Volfnberga, ozir.  pri   ka kem dro gena okr. eodifiču   mesti   okrajnosodnih pri stavov.     Prošnje   do dne 29   januvarja preds^dstvu dež. Bodićču v Celovcn. — Pri okrajnem aodiSča v Kindbergn coesto pristava.     Profinje do dne 30. januvarja prednndutvu okrožnega sodidča v Ljubnern (Leoben).  — Pri dež. sodiSču v Gradca,   eventa velno   pri   kftkem   okr.   sod šču   dve   mesti   sodnib priatftvov. Prošnje do dne 28  januiarja predsedatva dež. sodišča v Gradca.
*  (Stoletnica  oesarska  pesmi)   praznovala se bode v ćeli   monarhiji   jako   sloveaoo,   in   sicer dne 12.   febrnvarja.   Po nasvefu glasbenika H»ydna je   minister   grof Sanrfeu   naročil   peanika Leopolda Hascbki, naj zloži primerno pesem   M nister Saarau je   to   pesem   dne   28   januvarja   1797. odobril,   na Jkar   jo   j»   Hayin   ugLsbil. Prvifi   Be   je   cesarska pesem pela dne  12   fnbravarja 171)7. 1,   na rojetni dan ccsarja Franca I.
*  (Tragičen   konec  trgovake  ekspedicije Iz BrasBa   bb   poroča:    Ekspedicija, katera j« pred kratkim   odpotovala v deželo   Bcoin,   ni bila oboro-Žena.     Nje namen   je bil,   izposlovati, da bo angle ikim  trgovcem dovoljeno kapčevanje z Beoinci.    V ekspediciji   je   bilo   0 Aogležev   in   250   zamorcev. Beninci  ao ekspedicijo   za vrat no  napadli.    Dva  Aa gl«Ža  in nekateri zamorci   so zbeŽali,  vse drnge so Đenince ubil>.
*  (Krvav pretep v cerkvi ) V Kamanovem imajo Srbi in Bolgari ukupno   jedno cetkev.    Zdaj, ko ie bilo pravoslavno   novo   Uto, sprli so se Srbi in  Bolgari  v cerkvi in sicer zategadelj, ker so jedni kakor drugi hoteli prvi poljubiti  ikone.    Iz  prepira je nastal pretep, pri katerem  je bilo 12 oseb ubitih. Sele vojaki so naredili konec  boja in  pregnali  pre-tepače iz cerkve.
*   (Lahkoživec — operetna pevka — gle-dališki   ravnatelj.)     Tadi   Geneva   v   Švici   ima svoje  „gledalidk« koinandtVje*. Jeden teb,   mlad in premožen   lahkož'v^c,   je veljal   za   prijatelja   letoa na geoevskem glt-daliflfu   angaževane   operi-1ne   su breti.  Pred kratkim sedel je ž njo v neki loži, kar je gledali&kega ravnatelja hndo ježilo.    Poklical  je komaoderja k sebi  in uoel se j« m>j njima živaben prepir.   Konec je bil, da je komandir dal ravnatelja krepko zaušnico.   Ravnatelj se je   pritožil   pri   ža panstvu   in   to    je   komanderju   prepovedalo   obisk glfdalidča.    Todi   resničen   komando r   se   ne   uda. Najel je advokata in ta je vložil zoper nkaz meit-nega   žnoanstva   rekurz   na   kantonaki   zakonodajni zastop.  Geneva je aeveda silno  razburj«na ia prića-kovati  je burnih debat v parlamenta.
*   (Boj   na   pokopalisči )    V Sarajevu  a a je pri nekem pogrebu unel mej torSkim in pravoslavnim duhovnikom na pokopatišči velik prepir.   Končno ju turski duhovnik vzel iz žcpa   revolver in nstrelil na pravoslavnega.    Dasi    ranjen   je   imel   t»   sa    toliko moči,   da   je  tuđi   vzel  revolvar   in uetrelii.    R*nil je turdkega duhovnika tako nado, da je ta nekaj ur pnzneje umri
Slovenci  in   Slovenke!   ne   z&blte družbe sv. Clrila In Metoda 1
Darila. s
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so zadnji teden poslali: Šantpeterska ženska podruž nica v Ljubljani 104 gl. 20 kr , g. Nikolaj Sadnikar od moške podružnico v Kamniku 14 kron CO vip., katere je nabrala gdč. Joaipina Jaručeva pri veselici v Citalnici; g. učitelj Jos. Stritar 5 gl , katere ja nabrul o priliki občnega zbora „Pevskega drufttva v Braslovčah* ; g. Rsjfco Perušek, cea. kr. profesor v Ljubljani 5 kron za novo leto in g. veletržec Ivan Perdan kot založnik vžigalic družbe sv. Cirila in Metoda 200 kron. Bog povrni družbinim dobrotnikom! Blagajništvo dr o žbe s v. Ci rt 1 a i n Metoda v Ljubljani.
Dunaj 23. januvarja. U rad ni list razglašaNajvišji patent z dne 2 2. j a-nuvarja 18 9 7,, s katerim serazpušča državni zbor in razpisujejo novevo-litve, potem patent z dne 22. januvarja, s katerim se sklicuje novi državni zbor na dan 27. marca. Občne nove volitve se začno dne 9.  marca.
Dunaj 23. januvarja. Štajerski namest-nik marki Bacquehem je prišel semkaj zaradi pretečega izstopa Slovencev iz štajerskega de-želnega zbora.
Dunaj 23. januvarja. Štajerski dež. odbornik dr. Schreiner je dospel sem. Poklicala ga je vlada. Njegov prihod je v zvezi z vo-litvijo v štajerski dež. odbor, oziroma z name-ravanim izstopom slovenskih poslancev iz de-želnega zbora.
Dunaj 23. januvarja. V Gališki se bodo državnozborske volitve vršile v času od 11. do 22. marca, v Bukovim od 10. do 15., na Dolenjem Avstrijskem od 9.—24. marca.
Dunaj   23. januvarja.    Dvajsetletni trg. pomoćnik Stoka je davi umoril  371etno malo pridno   žensko Hraschek,   ker   se   ni  hotela ž njim poročiti, potem pa ubil samega Bebe.
Brno 23. januvarja. Chlumeckv je na-znanil županu, da već ne kandiduje v drž. zbor.
Peterburg 23. januvarja. Iz Tiflisa se poroča, da je prišlo čez rusko mejo 40 000 armenskih begunov, kateri bo zbežali pred Turki. Mnogo otrok je umrlo vsled glađu in mraza.
Narodno-gospodarske stvari.
— Trgovska in obrtniika zbornica v Ljubljani. (D*lje.) XI. Zborn čm svetmk Franc Omersa poroča imenom odsuka o prošnji občioe Blagovica za dovolitev 4 letn»b in živtnskih s«m Djev dne 11. januvarja, 1. marca, 5. jul ja in 17. septembra vsakega leta. Prosst^lji podpirajo svojo prošnjo s tem, da leži vas Blagovica ob državni cesti in da ni v blizini semnjev. Ker je živinoreja v t"j okolici prfcej razvita, bi bilo j»ko konstoo za živinorejce, Če bi svo|o Živino laglje raspucali To bi &e po njih mnenju s semnji labko doseglo in od semDJev bi ne imela koristi le obĆma kot tnka, timvec tadi prebivalci posameznih vaBij. Đo-volitvi semjev ugovarjajo obćine Krkn, Zg. Tabioj, Motmk in Trojaaa. Ugovori obim Krka, Trojaae in Motnik n so ozira vr^dni, puč pa je npodtevati agovor občine Zgornji Tubiaj, ker bi posebno sem-rja dae 5. julija in 17. septembra škodovak onima v tej obcini, ki se vršita le malo dnij po t«b. C. kr. okrajno glavarstvo ne ugovarja, da Blagovica nima ugodne lpge za semnj* in da ee živinoreja ni razvda po okolici, pomisleke pa ima proti pomooŽitvi seronjev, ker jih je v okr^ju že mnogo. Odfiek se pridružuje tema mnenju, ker v bližnjih resnicah so vs^ko leto 3, v Krašnji 2, v Lukovici je 5, v Št. Gotbardu 4 in v Moravčah G letmh in živinskih Becanjev. Dalje sta v brdskem sodnem okraju de dva semnja v Dobu in 4 bo v Dalskem. V vsem je v okraju torej 26 Utjih in živinskih Hem njev. Če se še npodteva, da je v sosednjf-m sodoem okraju k^mniškem vsako leto 28 letnib in živinskih aemnjev, se mora vsakdo preveriti, da sedaj obstojeći flejmi z»dodčajo in da živinorejci v občini blagovidki labko prođado svcjo živino in da bi pomnožitev semjnev škodo vol» že obstoječim bližnjim S'mnjeni. Iz narodno- gotpoilarnkib razlugov odsek ne more priporo^ati pred«ežeče prošnje in torej predlapa: Zbornica na) v smislu tega poro čila predloži svoje mnenje c. kr. deželni vladi. — Predlcg se aprejme.
XII. Zbornični podpredaedaik Anton Klein porcča, da je c. kr. deželna vlada naznan»la zbornici, da je vis. c. kr. ministeretvo za uk ia bogo častje vprbšalo c. kr. namestništvo v Gradoi, če naj se napravi na drž*vni obrtni doli v Gradcu v po-letnem semestru 1896/97. tečaj za izobrazbo risar-skib učiteljev za obrtne nadaljevalne dole Tega te čaja nai bi oe nbiskotali le učitelj« ljudskih in ire-fićanskih dol s štajerskoga, temveč eventuvelno tuđi oni a Kranjikfga in Koroške^a Vsled dotićnega vprašanja imenovanoga namestnidtva, če je želeti takih tečajev z ozirom na tudeželske razmere obrtnih nadaljevalnih gol, je prosila c. kr. deželna vlada za oaznanilo, če bi bila trgoveka ia obrtnička zbornica jednako prejsnjica letom, tuđi I. 1897. pripravljena dovoliti za obiskovalce tega tečaja kako podporo. Število obiskovalcav ne more c kr. deželna vlada prej natančno povedati, dokler ne dojdeti poročili vladnib komisarjev za nadzorovanje obrtnih nada-ljevalnib sol, katera sta se vprašala za mnenje o tej zadevi, vendar pa stevila pet ne bo presesalo in potrebAčina za petmesečni tečaj ne bo višja nego 1200 gL C kr. deželne vlada se je o zadevi obrnil* tuđi na d*želni odbor kranjski in na kranjsko bra-nilnico. Ker na Kranjskem de vedno nedostaje spretnih risarskih učiteljev za obrtne nadaljevaioe Sole ia je pričakovati, da se bodo v nekater«h krajih ustanovile nove fake sole, ki bodo veliko pripomogle k povzdigi cbrta, je odsek za to, da zbornica na pravo t»kega tečaja toplo pozdravi in se zaveže po Bvoih ert'dstvih jednako prejdojim letom dovoiiti podporo. Znr*sak se pa more sele teđaj določiti, ko se brde zvedelo, koliko nčiteljev se bo v tečaj od poslalo. PoroJevalec predlaga imenom odseka: Zbornica naj ob.eati c. kr. deželno vlado, da rade volje dovoli podporo za obiskovalce imenovanoga tečaja sa 1.   1897. —  Predlog se spre me.         (Dalje prih.)
— Državne železnice. Sdaj samo za oseboi in pratežni promet urejena postaja Markov/ce na progi Lvov Crno viče ae je dne 15. janavarja 1897 otvorila tuđi za tovorni promet v celih vagonih.
Poslanog)
Gospoda Janez-a Košenlnl, mesarju in gostilničarja
v  Ljubljani.
Z oz^rom na Vade postopanja proti meni sem primoran javno naatopiti zoper Vas.
Vi bi radi zaklada li z mesom prve ljubljanske restavracije in da bi mene izpodrinili in mi odvzeli kaj odjemalcev, spozabili ste se tako daleč, da iz gole konkurence trošite o meni neresnične govorice, samega sebe pa povzdigujete, babaje se, da koljete same pitane vole.
Za d a n e s zadostuj kratko pojasnilo. Vi ne koljete samo pitanih volov, ampak kupujete tuđi na kraetib stegna in koljete časih tuđi krave in bike, kar bi soltdnemu ljubljanskomu mesarju paČ ne bilo potrebno.
Če Vam to ne zadostuje, Vam Iahko Ae s kako stvarjo postrežem, da se bo bolje spoznal razloček mej Vami in m»j me noj
V Ljubljani, dne 11. januvarja   1897.
t82-2*____                              Josip Seidl.^
*) Za vsebtno tega spisa je urednifitvo   odgovorno le toliko, knlikor dolova 7.aknn.
R«xilrjeno doma>Ae sdravllo. Vedno vefija po-prafiovanja po „Noll-ovem francdskem imanju in soli" dokazu j ej o uspeSni upliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti uteSujofi«, dobro zn^no antirevtmtifino mazilo. V steitlenicah po 90 kr. Po poStnem povzetji razpoftilja to mazilo lekt*r A. MOLIj, c. in kr. dvorili založnik na DUNAJ1, Tuchlauben 9, V zalogah po deželi je izrecno zahtevati HOLL-ov preparat, zaznainovan z varaostno znamko in pod-pisom.                                                                          4 i97—1)
Proti revmatičnim "bolečinam
nporablja se za vribanje boleCih t*<lesnih delov
autlrrheumou lekarj a Piccolija v Iijublj anl
(Duuajska cesta),   Cena steklenici *žb   kr.
fi (44—3)
JProlft xol>ol>oln In  f^iilllubl  sob
Izborno dtlnje
Melusina   ustna in  zobna  voda
utrdi dlesuo in odstranjuje neprijetno sapo iz ust.
Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 5U kr.
.T o 11 i li ti xal«i^a
lekarna M. Leustek, Ljubljana, Rasljeva cesta Št. I,
zraven mesarskega mostu                  (91—2)
žtev. 43.     Deželno gledališćs v Ljubljani.   Dr.pr.767.
V nedeljo, dnć *J4. Juiiiiv«r|«  1HO7.
Ali je to dekle!
Burka s petjem v Stirih dejanjih. Spisal K. Costa. Godbo zložil K. Millocker. Poslovenil V. B.   Kapelnik g. H. Denišek.
Režiser g. R. Inemann.
Prvo dejanje : „V brzojavnem uradu". Dnigo dejanje: ,,Za dobri ntmen". Tretje dejanie: „Baletni mojster in njega  netjakinja".    Će trto  dejanje:  „Brat dijak"
ali „Stara blftau. Blagajnica se odpre   ob 7. uri.    Začetek to£no ob  'l%8. ori.
Konec po 10. uri.
Cene prostorov so razvidne z  gledaliskih listov. Prihodnja   predstava  bo v Cetrtek,   dnć 28. januvarja 1897.
Umrli so v lij ubi Jani:
Dne 21. januvarja:   Ana MarSal,   zdravnikova   vdovu, 69 let, Sv. Petra cesta st. 4ii, otrpnenje srca. V deželni  bolnici:
Dn6 19. jannvarja:  Ivan Keržifi,   poseatnikor sin,   26 let,  pljuftnica.
Meteorologično  porodilo.
1 a «a	Čas opa-zovanja	Stanje barometra v mm.	temperatura v   C	Vetrovi	Nebo	Mokri na t mm. v 24 urah
(J2. 23 n	9, zvefter 7. zjutraj *2. popol.	7100 7115 713-7	02 —07 1-5	brozvetr. si. Bzah. sr. avzh.	sneg snog Bne£	26-1
Srednja   vfierajsnja  temperatura   — 0'3*,   za   1*9*  nad nor malom..
JD"u.risijsl5:st boiza
dne 23  jannvarja 1897.
Skupni državni dolg v aotah .                    .    101   gld  95    kr.
Skapni državni đolg v srebro     .          .    .    102     r    10     .
Avfltrijska zlata renta          ......    1!13    ,    40     „
ftTstnjttka kronska renta 4«/,.....    101     g    20     ,
Ogerska zlat« renta 4«/........    122    ,    20     u
Ogerska kronaka runta A"'c                ...        99      e      65       a
&vstro-ogerttke bančne dolince                 .    ,      959      „      —       a
Kreditne delnioe     ...         .          ...     374      t      10       »
[joudon vista.    ........         .      119      „      75       a
SemAki dri. hankovoi sa 100 mark      .    .        68      ,      76       ,
«) mark    .    .         .........        U      u      74       „
*0 frankov.......              .         9     „     6P/, o
italijuiiftki bankovoi    ......          45       „       10         (
C. kr. oekini.......                                   5       ,       66         „
Dn^ 22. januvarja  1897.
i»/0 državne sre£ke iz 1. 1854 po 250 gld.    146  gld. 50    kl-
Državne Brefike ia 1. 1864 po 100 gld..    .    188    .    50     a
Dunava rog. srećke 5°/, po 100 gld.     ,    .    1V8    o    25     „
Zemlj. ob£. avstr. 4V,^0 Blati zast. litti     .      $9    ,    «0     „
B^editne srećke po 100 gld......   IM    ,    —     „
Ljubljanske Brečke.........      22    a    50     ,
Budolfove srećke po 10 gld......      24    „    —     ,
Akcije anglo-avitr. banke po 200 gld. ,    .    157    B    50     m
Tramway-dru6t. velj. 170 gld. a. v.    .    .    .    468    m    —     ,
Papirnati robelj.........       1     .    97"/4 .
Ivana Hoif-a gladni izđelld
za slabotne in bolnike
posebno pri boleznih na prsib,   pljnčih   in v polrancu,   za kašelj,   Lripavost,   influenco,  malokrvnost:,   blfdičnosfc, bol  v želodca,  h^moroide, kakor tuđi za
n^rvozocst in  splošno telesno slabost  kot dijet^tično ntcdst^o že 50 l«t  izborno  uknfteno in od zdravmkov  priporočeno.              (3ili—10)
Dobivajo se pri Petru Lassnjku, v lekarnab, boljSih drogeriji,b in specerijah; naravnoat p* pri tv. Hoff-u, dvor. dobavltelju, Dunaj, I , Graben, Braunerstrasse 8.
l*ro*f)«'liti   In   <'«»■• f I u I fc f   l>ro/|>l«ono   in   frtnilco.
Izvirališee:   Olesfthubl   Slatina.
Železniška postaja. Zđravilišče in vodo-zdravilnica pri Karlovih varih.
Prospekti zastonj in franko.
t'4-1)   Pri otročjih boleznih      lv
potrebujejo   se   često    kisline    preganjajoča sredstva in zatorej   opozarjajo   zdravniki zaradi mi epa upli tanja svojega na
• LAVNO  tKLADllTI^
katero radi zapisujejo pri žetadčevi kiafini, ftkrofeljnih, pri krvlci, otekanji žlez i. t. d., ravno tako pri katar ih v sapniku in oslov-ekem kašlji, Dvorne^a svetnikn Lnschner-ja monografija o (»iensliubl  Slatini.)
1. najstarejša posreAovalnica staoovanj in slnžeb
Ljubljana Gr. FLUX Bregšt.6
uiijno Itfčei veft xuHrl»uili in KONtiluiftkili  kuhari«
za Ljuliljano in drupod, v karetetn slupaju dobe polnino; *lw K<>H|>O4lari(il; 7 hlMiiij, mej dnigiini jedno za večji penzijon vOpntijo; »irvf.nju in n a tnkttrM li *•{•;», deika itd. itd. — IS'ttjbol(«* nc |»riporo(:ii: we* IVitlli, umili natHkurl«, ki znajo dobro računati; tiekuj iiiočulla <l«'kl«t, porabljivih za vsako delo.            (UB^
(119-3)
stara  15 let,   zmožna   alovenskepa in  nem^kpga   je zika v pisavi, kakor tuđi raČuustva,   Ihčv nioNtu
kot učenka v prodajalnici.
Ponudbu rm upravništvo  „Slov. Naroda".
Dekle
Dva prepeličarja
jeden rudečerujav „Trick", drugi belo in Crno lisast „Tier",
sg od torka pogrešata.
Kdor more kaj poveduti o /gubljenih psilj, dobi gotovo plačilo pri grofu VValder-steinu, Bethovenove ulice št. 3.   (u-j-n
A-^TgTLSfe   ^^©TDaL©        Ces. kr, avstrijske ggfc državne železnice.
M4Mlitr»4UI   mojoiti'r                   >il —.'J)
v Lubljani, Kolezijske ulice št 16, v Trnovem
se priporoća slav. obfiinstvn  in  naznanja,  (Ja iztleluje in popravlja   VHKkuvrNtiiP   Hotie   I*   Iii-uhIo*«^«   lu   imeli«
'«>K»  leMM po najnižjih cenah. Tndi |»ro«ln|Aui   in kupujem tttttro vlnsUo   poh«mI«».
Ogersko-hrvatsko delniško pomorsko (Go)   parobrodno društvo v B*eki.      -d
Preko Reke
najkrajSa in najvarnejša,  ni ej otoki se vijoča vozna crta {elegantni, z HHJvefijim komfortom opremljeni,  električno razsvetljeni parniki) v
:v
os
Hitre vožnje;
%
V no^i   od so-bote  na nedcljo ob 1. uri in vsako sredo dopoludnt; v Kotor prckfi Zadra - Spljeta    in    Orufa, Vsak pondeljek v Spljet-Metkn-vič,   Vsak   petek   v   Ldfiinj-Zadar-Spljet.   Vsak   četrtek    poštni   parniki v Zader-Spljct   in  na  otoke  do Kotora-Vsako nedeljo ob 7. ari zjutraj v Opatijo in Lošinj,   povratek   isti   dan   ob 8. uri 4.r> minnt.
V.
Voinl redi  ae   nah«jajo v Waldhelm>ovem „Kondukterjn" itev. 593-604.
Izvod iz voznesa reda
> " ■■(■ oULnAKlJ UliSl
^.^   WW     NEUCHATEL(5cir^iz|     K/VI
Tr«13aT7-XL«gfeL od 1. oictoTora. 1993,
Niulopno omonjonl prl!i»Jalnl In odh»i»lnt 軫i ornuaćani WO V ■r«ttnJ««Tr<ii>Nk«m čann.                                                        (15-18.
Odhod  Is I,|nblfone (juž. kot.). Prog:« 4es Trblž.
Ob ia. uri ft min. po iuiiii utohiii rlak ▼ Trhli, Reljkk, OoIotm, Fr»nB«Dafoit(>, Iijuhno; <Hr« Selmthal v Anmeo, Iaohl, (}round«n, Bolnograđl iet Klntu-HniHiiiK t Ht«yr, Ijiiic, ni I>ui)»j Ti» Aniatottcn. — Ob T. Uli 10 min. EJutraj oiobui vlak ▼ Trhii, Pttntahol, Heljuk, Coluroo, Kr»niant-fegte, IJubuo, DiinaJ ; ćam Helmtlml t SolnoRrad, oe« Atnututtcn nft Dunaj. — Ob 11. nri 60 ralu. ilopoliKlne otobni Tl»k v Trbi*. Puntabol, BnlJ»k, O«* 1ot«o, IJubno, Het«th«J, .')iin*J — Ut> *. uri pojioludn« onubnl »l»k t Trbli, B«tj4k, Coluvec, I^jubiio; čo* Hetathal t Solnoirrn.l, I,ena-(fa*tein, Zell n» Jesoru, Inomuil, llregeiio, Ourih, (Jouevo, Pirii; t'oz Klt>in-Koiflini{ r Stojr, titnc, Hudojevica, fltonj, Marijino vuro, llob, Krttueoveva.ro, K»rluv«Tar«. Pr»go, Lipiko, Dunaj   Tit  Amatnttpii.
Proga v Novo mosto In v Kooevje.
Ob 6. uri 1IV min. ijutra] metani Tl»k. — Ob 13. uri 56 min. po> poludna m«fanl vlak.  — Ob 8. uri  30 min.  srečer meiaui rlak.
Prlh«»<I   v  I,|iil»l| meo (juž.   kol.). Proga Iz Trblia.
Ob ft. nrl f>'l min. ijiitmj uiobtii Tlak ■ Dunajj« ri* AmKtottfln, t>i|i9h<}^», l'ri*He, Kraiiciivili varov, Karluvih varoT, Ilotia, M»rijiuili van)T, H»nja, Huilajeria, 8i)lin.j«rmia, Linču, Htoyr», Umundeu«, lacliln, Aimefia, Ijjubnu, Olovca, Heljaka, Kraiiruuafoite — Ol) 11. uri 2r> min. dopuludn« oaobui vlak > DuiibJb ri* Ainitettou, Karlovih vsroT, Hot>», Marijinih TftroT, Plj.nja, HudejoTio, Holtio^rada, liinoa, 8toyr», Parica, Uonove, Curiha, Bra-geftca>, Inumoatn, Zalla na jaicru, Ijeiiil-Oaitoinn, Ijjulma, OoIoto«, IiiaoBj, PuntabU — Ob 4. uri 65 min. popoludne osobni vlati % Duiiajn, ljulma, SoUthala, Holjak», Oeluvoa, Kranzensfeate, l'ontabla. — Ob 9. uri 4 min. avoćei uaobnl vlak i Duuaj« via Ainttetton, la I^jubtia, Keljaka, Colovoa., Poutabla.
Proga lx Novega meata In Iz Ko6evja.
Ob H uri 10 min. zjutraj met&iil vlak. — Ob 2. uri Bi min.gpo* j»oluiiu» mc*ftul rlak.  — Ob 8.  uri  3b min.  avočnr moAaui vlak.
>t1ko<l  !■ Ljubljane (drž. kol.) v Kauinlk.
Ob 7. uri 33 min. ijutruj, ob 9. uri f> miu. populudun, ob 6. UM 50 miu, »večer, ob 10. uri 36 miu. »*«ćor. (Poalednji vlak 1» t oktobra ob uedeljah  In praanlkili.)
I>rlliod v Ljubljanu (drž. kol.) U Kuiunlkn.
Ob 8. uri f<6 mio. zjutraj, u>> II. uri \h miu. dopoluilns, oh 6. tut In min. ■večer, ob v. uri bf> min. iveoor (foaltiJtiji vlak lo v oktobru ob uedeljar  in priunikili )
^&JčffiJfPtiP/^/PJPjP^^^
<3 Q <3 Q <3
e
Xdo pHe
4>»-—

l&SES^
s]adno
Vsak
lcdor ljutoi   okusno kavo,   lio^e  zdrav ostati  in  si  kaj   prihraniti-
Trgovski pomoćnik
20 1*t star, i?,urjen v trgovini z železnim in mekanim blipom. želi nvo|o klužbo i»rviu«>iiHI. — Ponudbe vzprejema iz prijaznosti upravnigtvo „Slovenskoga Naroda"  pod 6t. 2»^.                                                        (143—1)
t
•aTSijajni đohođki
Naznanilo za trgovce in podjetnike!
Zaradi odpotovanja in osnovo velike parne pralnice v vefjem hrvatskom mestu (i litstno I>iSo! prodani svojo z obilnim deiom iu 2 najnovej-čim koiiifortuin  prcskrbljeno, pod tvrdko
Petcosig c£
uabajajoCo se
strojno pralnico
združeno 8  kemldno  dUttlnioo,   barvarijo   In  tlakarljo,   po  Jako nlzki oenl.
Foaudtie  do 28. t. m. meni sameran.
(128—2)                                   v Šelenburgovih ulicah št. 6.
0
O
o
<
<
K
o sr
a-*
i
Velika $O~hrajcarska         I
lotenja a Saomosta. 120. februvarja.
w£- Žrebanje S
neprekllono
(7C-7)
€2 lavnl dobltck
: 75.000 *™z
z 20°/0 odbitka.
Srcckc  po  5f» kr. priporoča J. C. Mayer,  banka  v Ljubljani
\
F. Cassermann      (
i
1
krojač za civilne obleke in raznovrstne  uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj c  kr. unif blagajnice drž. železnio uradnikov
"v XjjvT"blisLni, Šalen'toTa.rg-ove ulice ^t. ^
se priporo^n slav.   oit^instvn za  izdelnvanje   civilnih   oblek  po  najnovejgi fagoni ia najpuvoljnejSih  c- n:ili.  An^leško, fraticosko  in tu/.emsko roho ima na skladifića.
Nepreinočljive liaveloke
izdelujc  po  najulžjl. brezkonkarenčnl   oenl.        Gospodom   aradnlkom
se priporoi^a za i/.dclavMiijo   vaakovratnlh   anlform   ter   preskrhnje   vse znivon spadajoče predmete, kukor sablje, mede,  klobuke za parado itd.  (2l'Jl—13)
Kranjsko društvo v varstvo lova
vabi vae gozdne iu lovuke organe, ki so si v 1896. letu pridobli posebnih zaulug za varstvo in povzd go lova, da vlože svoje prošnje za dariia in po* hvale, ki ee pnznavajo  po §.   1,  to*'ka d) in f) pravil
do <ln*> 1. maii-e*«, 1. 1.
pri odboru kranjskega društva v varstvo lova.
Take   prošnje   mora   predstojnik   prositelja   potrditi   in morajo   obaegati kratek a jasen opia delovanja.                                                            (i4o_ij
Odbor kranjskega društva v varstvo  lova.
Popolne strojne uprave
za                         (lOfi—2)
parne opekarnice
dobavljajo kot glavno specijaliteta
Priderik Wannieck & Comp. tovarna za stroje v Brnu (Moravsko).
= Nad  H00 tovara  instaliranih. :=
fer^*tiioff^^sffiff«u^ft7!ft%^
^!f^ni^lfpfp^l^l^^jgjgi]g3f^^'l^lfCl!S^

Krl i»«».i   iihii«1-«! *«. vr.

V«» li  1*O
zalogo       .
priporofta

Kt?S| i*«»«i   i'i-iii»«-«» »i
J. Soklič.
__J
k^W„
josjp reich"^
Ilikanje sukna, barvarija* i in kemična spiralnica ► I Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 \
d se priporoča za vsa v to stroko tspadu- W j lift)                   joča dela.                          ^
* Poatreiba toona. —   Cene  nikle«, r
A
A. KTTNEST
Ljubljana, Židovska nlice št. 4.
Velika zaloga obuval     <2r>)
l&nttteg*   izdolka   za   danje,   fcoapode in
otroko je  vedno na izhero. VBahuršrirt narobila   izvrSujejo  b»  točno in po  nizki ceni.   Vse uitire b»i Btiranju-jej<> in mtnauuenujejo. Pri  zununjih na-roftilih bltt^ovoli uai  so vzoreo vposlati.
Velika zaloga
suknenih ut&nkoT
po znižani ceni pri
Hugo Ihlu
Ljubljana, Pred skofijo št. 2.  s3
Vi'UlojzijErjavec/zU
(ih)         čevljarskl mojster
v Ljubljani, Oevljarske ulioe Št. 3
priporoća se preflast. đuhovSfimi in slav, &■ obAinstvu za obilno naro£evanje nizno- r,, vrstnih (ilnivnl, katera izvrftuje ceti('), t*' po&teno in iz zanesljivo trpežnega nsnja fe od nitjfinojfep do najpriprostej&e oblike. Mere se siiranjujeju, Vnanjim nnroCtlom §*       naj  se hlagoToljno pridene vzorec.
Glavna zaloga prvih tovarn najfinejših klobukov in čepić.
Najnižje cene.
Freknpovaloem tovarnllke oene.
Geni kl      (2H) se p(>5ilja|o brezplafino.
Stari trg št 16.   Ljubljana   Stari trg čt. 16.
^ Ljubljana, FrančiSkan.ske ulice 4. ^
*    Pleskaraka nmjatra c. kr. državne in    J c. kr. priv. južne železnice.            \
Sllkarja naplsov,                     *A
■tavbinskA In pohidtvena pleskarja.     % Tovarna   za   oljnate   barve,   lak in  pokost.              (34)
Zaloga   orliclniftliietc* knrl»olliie|a. MaS^oba za konjska kopita in usnjo.
odercio
izvrstne fapone,Q najboljši  izdelek
ALOJZIJU PERSCHE
Pred škofljo 22, p"!*11-' mcsln? lii«^.
| Pijte domaći liker |
| iz planinskih zelišč I
| „Triglav" |
Puškar in pro-   [DAM    |/A|CpR      V Ljubljani
dajalec biciklov.
Šelenburgoveulice 6.
(JT)                                     Najboljie arejena
Jfti^ delavnioa za popravljanje blolklov In ilvalnlh »trojev
I Največja iztier nafnovejšep
svi Inatega blaga
crno in  tmrvAMto,
za ćele  «bl«ke   in blazf^   priporoCa po  iih.|iiI*|I!i conali         (35)
Alojzij Persche
| Pred Škofljo 22, poleg mestne hlše
:u^"ii
:it;
J. Klauer   v   Ltubljani.
Sobni slikar
Poljanska cesta 72
Josip Erbežnik
Sobni slikar
Moste Š3
izvrinje  vaa v   to  atroko   apad&Joča dela, kollkor mogofio  po  aaj-
nižjlh oen&h. (28)                        Za ttkaaao In trpeino delo ae Jamfil.
]J*J"~ NaroČlla pismenim potom: Moate it. 33. "^^
&i%&tyi3$ir&&QPšp$pf^^
M«i
Tovarna jotisna
i«
J. J. NAGLAS

Ljubljana    <a"'! Turjaški trg štev. 7.
|)C
(2i)    v Voiliuatii st.  3
priporoča p. n. obćinstvu, zlasti ^K- p*>-sestniknm  konj   in  vo/.ov, svoj<»
izdfilujo  vsa  v  ti> stroko spudnjoču dela, M posebno priporo^apK liiSnitn pohfstnikom ^
vexi za stavbe
ter jamf i za dobro delo in to^.no potrežbo. 3
■'.^■.
Ljubljana, lfuiiaJ^ku ceriti st. l;{.
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev in velocipedov.
Ceniki zastonj In franko.
Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo (37)
Poljanski   nasip   št. 8 (IMchora   hib)
pripor<,čji  svojo bogato zalogo
čtodilnili   ognjišč
unJpripr<»Nl4»Jtilli,  k.ikm- tuđi n»»Jll-
■if|Hili, l žolto medjo ali raeuingom montiranih za obklado s počnicnini ali kiihlami.  I'iiprHvIJmijn liitrn in po
oeiil.    Vnanjii   naroAtla bo hitro   i7.vr&6.
HENR1K KENDA
Geneni lepi klobuki za ^ dame.
Y<m1iu> /.iuhijc novosti. l*oprat I|a
se urno  in  prav po cPni. Modni žurnali franko ia mstnnj.        <
,,,.      LJUBLJANA.      c)
M ?wffijes«fi&«fc«r9n«H
'»P^fflff^"*!'-'1*-"™-^^"^^^'^^
.'.TtB.lt
Sv. Petra cesta št. 16  Ljubljana   Sv. Petra cesta št. 16
priporoča svojo veliko zalogo
^1   gotovih,  oblek za gospode in dečke, -   jopic   in   plaščev   za   gospe,   nepre-močljivih. liavelokov itd,
Ol»l<ilc«i   |»«"»  merl  sn  po Dajnovcj&ih uzoic.ili in pn najnižjih cenah  solidno in  najhitreje  iz^otniljajo.                {li'-)
IME ehanik
(38)     Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani
IZflC^lllJC   111    |IO|»l*MVlJ»
NlvikllMt       Nt l'<f|«>       III       VOli.fl-
P^mUi  tor so pr'|>(M'o£a \k ii. ob^.instvii
/.a  izvrSevanje V njf^ovo Htroku   Hpudiiju-
Ćib dcl in popravkov po mtjuižjih cenab,
Vnauja nuročila h« tućno iKvr^ajejo.
Frid. Hoffmann
(2a)
-^ -urar ■**-
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporofa   svojo
niiive^jo   '/aldKo
vaeh vrat
zepmli uf
zlatih, srebrnih, iz tule, jfkln in nikla, kakor tuđi
stenskih ur,
budilk in salonskihur
vse le dobre do najflnejie kvaliteto po nlzklh oenah.
Novosti v žepnlh, kakor tuđi v atenskih urah vedno v zalogl.
Poprave ae lzvriojejo najtoftneje.
^>O0<KJ<«)O^HJ('0OWO(K)<WO00^^
punkar v   Jjjii.l*ljiiiii
Židovske ulice št. 3
pripnrofta svojo bogato /.alogo
«royj» Kit l»v lii oMt*bno var-
nost^   H<r«'ljivrt   iii   iiotrch-
Heiii z« lovce.         (31)
Popravkl  8e izvršujejo v  moji  delavnlcl.
Xj5i^"bljstn.eL,   Stari   trg*   &t©v~. 1. Prva In najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se tuđi dobivajo  vsakovratni  kmetijski strojl.
Posebno pa priporočam svoje   iz vrstne*   mImiuo-
resiiicv  in nilatllnlve,   katere   se  dobivajo
vzlic  njih izbornosti cea6.              (32)
C«nlkl sastonj In poitnlne proato.
^ v Ljuhljani, na Starem trgn št 21
poatrnza toftuo
%   najraznovratnejilmt    itlrlkr&t
na dan svetlmt,   nkuiniml,  zdra-
vlml In alaatnlml
i
Pekarija
Slaščićarna
JAKCB ZiLiZSII I
i-
|v slaščicarski
in
(39)
pekovski obrt
apadajoolml lzđelkl.
Ta  je   dobiti   v s a k   dan ^ đomačo potvico, vseh vrst kruh ♦na vago, ržen   kruh  in prepe čeneo (Vanillo Zwiebaok) ter
pustne krofe,
<^fiajUk(^#'A^hrf^tfaAJi^^*BUU^tfa^^JBrfVa^aVlUtl^^^A^^f^hJU^^^^BU^tf^k^^aa^*JaBataf^BBai
Trgovina z mraioi Nagoni
na dežell, prometa 12 OOO gld., ne o«l<la pod nifodiilmi pogoji. — Več pove g. T. M»lly v Ljubljani, Hradeokega cesta ftt 20.     (125—2)
Semenski grah
V vb*Ii vratah,   posebno   zpodnji   loga&ki in pri-tllkovec pri                      (66—a)
Petru   Ijnssiiik-u  v  Izubijani.
ipostranski zaslužek
150—200 gld. m«B«dno za osobe VBch poklicnih vr.st, ki se hote pečati s prodajo zakonito dovoljenih srečk. — Ponudim na „Hauptstadtlflohe Weohselataben-OeseUsohaft Adler & Oomp., Budapest".   (;wy;J-8)
irMtniiovl|«nn I. 1M74.
^?**=^jzr\
8M Um i 1 i p p J Kn e u s 1 ei n'%
lAV^-^t-^-'-la ■ni   —ni »i i— >■.........■ ■!■!!     ii      ii   - L^m^^^^Vu


Ijabfuhrende j^illen
OT/m^
katerc so ?,e več let preskusene in po odličnih zdravnikih
kot lahko odvajalno, razstopljivo sredstvo priporočane,
no   motijo    pr*'bavlj:inja,   sn   popolnoma   neškodljive.
Ker no  poBlndkurjene, jili otroci  radi uživajo. ŠkaMjicti,  1R  liroKlJlv iniiijofa, volja 15 Itr., zavoj z 8 fikatljicami, torej  b 12(>  kr«»Kl|lvniul,  velja le i  niti. n. v.                (3172 — 12)
7ohtDlfOI ^Ncuntelii-«*e od-
^.dlllDVC&j vBJalne kroglji. -e". — Priatne so samo, ako i majo pridojnno varstveno znainko „Sv. Lenpolda* v radeCem tisku. Nafie registrovane fikat-Ijic-fi, navodi in zavitki morajo imeti podpis   ,9l'lil]fpp   NctiMtciu,   Apu-
Philipp Neustein-ova
Irkarna  pri   ,bv. Leopoldu", Dunaj, I., Phnkenpasse ♦>.
Zalogu v lifnUliHiil pri gg ]ekurjih ti. IMtroll-fu
in  M. ^l»r«U*(M«;lilMeK*>r-|u.
alntilll t
Veliki krah!
New-Jork in London ništa prizanafinla niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebraine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemn plavilu delavnih mo£ij. 1'ooblafiĆen sem izvrSiti ta nalog. Fošiljam torej vsakoraur sl^deče predmete le proti tema, da se mi povrne ^ld.660,
in si cer:


6 knmadov najfinojSih namiznih   BOŽCV s pristao
angležko klinjo; 6 komadov atner. patent srebrnih vilie iz jednega
komada;
6 komadov amer. patent-srebrnih jeđilnih  žlic; 1'2 komadov araer. patent-srebrnih kavnih žlic; 1 komad   amer.  patent - srebrna   zajcmalnica   ca
juho;
1  komad   amer. patent - srebrna   zajemalnka  za nilciku;
2  komada amer. pufent-srebrnih  kapic ea jajca; ti komadov anpleSkih Viktoria-i aSic za podklado; 2 komada efektnih  namiznih  NV**<''nikov;
1 komad redi Ini k za ruj;
1 komad naj finoj Sa si|iatniea za nladkor.
44 komadov vkupe »amo kI«I. <t*6O.
Vsoh teh 44 predmetov je poprej stalo gld. 40 — ter je }*> moči sodaj dobiti po tnj minimalni ceni ghl. 6-fil). Amerikansko patent. - srebo jb ven in ven bela kovina, ki ohdrži bojo srebra 2f> let, za kar se garantuje. V nujholj5i dokaz, da da Je-ta inserat ne temelji  na
nllceLl?:šn.i slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kat ere mu ne bi bilo blago povSeč, povrniti brez zadržka znesek i ti naj nikedor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna   kor
gld 160

Mraza In mokrote branljo Jedino 1« moj«
■Tetovno-inans *^           (3399—5)
Castnisko-konjske ođeje
katere priznavajo ekonomi, posestniki konj, grajski oskrh-niki kot gorke, trpežne, nepokon^ljive konjake ođeje. Iste so jako velike, z zivirai protrami in bordurami opremljene in 8h ttidi rabijo kot gorke posteljne odeje. (Vr.a je za vrsto A. gld. 160 in za vrsto Đ glđ. 2'—. Hn-menodlakaste fljakarske odeje s ti razliCntmi progami in kiordnmmi, kompletno dolge in Biroke, li metra dolge, I1 t metra Široke, jako fine. gld. 350 komad. — Pofii-Ija u jamstvom proti povzetju. Za neugajajofe se povrne denar.   Jedini kraj xa naroAlla :
M. Rundbakin, VVien,  II.. Taborstrasse 35.
««•
darila za svatbe in razne priložnosti
in kot darilo   zii   Nvatbo   in  drti<;e  prilike,   kakor tuđi za
VNiiko boljše ^oH|ii»darstvo. Dobiva se  |f>clluo le v
A.   I0IICH4 IEIIi;it<4-u
glavni   agen'uri  zjedinjenih   amerlsklh   tovarn patent-srebra naDunaji, 11., RemtirandtNtr. 19 v. — Telefon št. 71 U.
PoSilja se v provincijo proti  povzetju  ali će se
znesek naprej  vposlje.                         *»k^ Rs
Ćiatilnl praftek za njo 10 kr.          t   *£)  ^
Pristno lez zraven natiNiijcno varstveno znainko  '     %g   £ (zdrava kovina).                           ^^ *&■ ^
Izvleiek Iz pohvalnih pišem:
Piliš,  dne  24. avgusta 1W9G (peštanski  kornitat\ VaSe   blagorodje!    Z garnituro   sem jako   zadovoljen. Prosim,   pošljite   tri   tako   garniture mojej  svakinji.   grofinji Nyary roj.pl. Somovi v S/;unto.      Haron Jul ij  Nyary.
Aft'i  Weseli pri  S"lni,  na Moravskem. Z doposlano   poSilj^tvijo   sem   bila   [»opolnoma  zadovoljna in prosim  doposlati  mi Se jedno  tako. (Hl—1)                                        FranCiška Wolmann.
(109)  Ljudevit Borovnik    (8J
puškar v  Borovljah (Ferlach)   na  Koroškem
se   priporoi^a   v  izdelovanje   VKtnkovrMtuili   puAek
za lovce in strelce po najnovejsih sistem ih pod popol-nim jamstvom. Tuđi prnlflajt* stare Bamokresnice, vzprejema vuakovrHtna popravili* in jih točno in dobro izvršuje. V*He puške so na c. kr praskuSevalnici i ti od mene  prrskust'iic. — Iiastrovanl cenikl zastonj.

Vozni listi ? Se?. Amerito i
i
s
đ _               (tJ_a»                    pri
I^Holamisko-lineriškičrt'
(NiMfiiisko-Amcriski p.-ir«»l>rotlni družbi)
g       I .Kolowratring 9 IV Wejring;erga8fle
-DUNAJ.
Vm'iJc tinti o&pravu z Dunaja,
m                     ]>4»iftM1lilll    /.HNtolI^j.
Kranjsko društvo v varstvo lova,
T nti p. n  gospodje (iruHtvetiiki, ki hot-ejo letos v mesecu  marca dobiti od društva v varstvo lova
sparjenih jarebic
da   se   pismeno   obroojo   iiaJkaNiieJe   «lo   tlnć   J O. lVI»ru-
1* na odl>or kranjskoga društva  v   varntvo lova.
Odbor kranjskega društva v varstvo iova,
«g   prosijo, varjtt t.
<1*D
^P O EZ O IDI
BBSTADBANT AL COLDSSEO
v Rehif via Amdrasy
Specerijsko blagu in delikatese
P. n.
Uoojava   ee   najuljudneje   ni/.r-zujati,   da   sva   v novi h Ai
na vogalu Kesljeve in Sy. Petra ceste
otvorila svojo
trgovino ^
specerijskim blagomin delikatesami.
iNtotum  so nshaja  najina
9
Potrudila se bova z uajboljšiiu blag"01U poHtreći p. n. odj^malcH in zadovoljiti p. n. j»ostn z i zbornim i mrzlim! jedili in z izvrstniml vini.
Z zagotovilom hitre in točne postrežbe in
Vflespogtovanjern
(12«;—3)
Kham & Murnik
Razne vrste klobas, suuk, rib, sira i.t.d.
Zaloga šampanjca, ruma, likerjev i. t. d.

priporo^a fllavnpmu potnjo<Vmu rb^instvn izborna svoja isterska in ^oriška crna in bela vina, graško pivo iz pivovarne bratov K.eininghaiiB in doinača jedila.
Točna pestrežba po zraernih cenah.
Z velespu6tovanjem
t78~3)              .          Vekoslava Bučar.
3*5f"    Kiiiamćeiio samoc'ista   "^3£
•Mlllkoiitiiu %  n u) » Im 1 I ni i
ilMlU liOVlIllt 1
TomazGva blatna moka
i/ reskih in uoiiiškili  tovurca /.a Tomnžcvo  nioko
je najuplivnejše in najcenejše fosfornokislo gnojilo.
Jamči  se,   da ima v  sebi 15    17  odstotno   citratno raztopljive   fosforne   kisline   in   28   -100 odstotkov
fine nioke.
/a ^tm<*  A'ft-ilo  i>i*>*ti.
'Ax\ zboljdanje zemlje revne na fosforni kislinl, za vsa žita, okopalne in oljnc rustlinc, za vinogradu, bnieluc iu zelenjavsko nasade in poHcbuo za gnojenje travnikov.
PrekaSa ^ledn ni poznojSi vpliv vsc superfosf.itp.
Jedva nedostajoča množinu citrntuo nr/.topljive r>sforne kisline 86 povrne, ccuiki,  strukovni spisi  iu  di'u^a   pojasnila so  n:i  razpolugo.
Vprafianja in taaroCbe naj ae po&iljajo                                          (.42—2)
prodajališču fosfatne moke
čeških tovarn za Tomaževo moko \ Pragi
IrTa.rienga.ssG   1 1.
Zaloga raznovrstnih domaćih in iujih vin
Prodajalnica
za mešano blago, s skladišcem, kletjo in sobo za stanovanje
tik ceste na Loknh pri Xngor|l no o<l«la tnkoj v uitfent. — Pogoji ne ;zvedu pri lastniku Antonu FJIk«»iiMleliit>r-)u na Lokah, p< šta Zagorje >b Savi.                                              (1(7—i)
Danes se odpre
zaloya italijanskih vin
najboljih vrst iz prvih kletij.
Belo vino    ....     liter     24 kr.
„            „        ....          „          32 kr.
„         „        «...         „          3o kr.
Crno vino   ....         „          24 kr.
Marsaletta....          „          4O kr.
Maršala       ....         „          8O kr.
Bloscat    .....          „          72 kr.
Florijanske ulice st. 33.(( ;l)
v največji izfoeri in
po najnižjih cenali
trakove k vencem
z ali brez napisov
v vseh barvali
(98—41                      priporofia
KaroIReckoaosl.
•••••»•• •«•«••'
Sidro
'»«oa«n#0Oi«cte
LINIMENT. CAPSICI COMPOS.
i/. Richterjeve lekarne v Pragl.
Pri/naim Izborno, bolečlne tolažeće mazilo: po -10 kr.,7<> kr. iu I ulil. *e «li>l)iva v vseh lekarnah. 7...litovr»ti n:ij sr- lilairovoli to splo&no priljubljeno domaće zdravilo veilno na kratko kut
Richterjgv Liniment s „sidrom"
in spivjme naj hp iz oprezntibti le take hteklftiic«: kot. pristne , ki imajo znano \arstveno /namko  „Sidro4.           (.'i.'Jili—l'J)
Rirlitcrjpvji Ifkarna \\y\ zlatom lovu v 1'rsisi.
^» gfe, 35K3SS^fe3^l8^gfeg5ii33R3S8;;°*S^Sc;SS><jfe afe,<gi&&
Hl
hi
-8 -JI
Hl
«?
Ht
te-
41 4"*
V sredo dn6 27. t. m.
bode
v hotelu „Lloy(T
domač plesni venček
h kateremu se nljndno vahijo
vsi nadi 6č. p. n. gostje iu obrtni tovariši.
Z velespofitovanjera
Karol in Josipina Poćivaunik.
Hfifel  „Lloyd4.
Hkratn bs asojava  najadaneje   opozarjati,   da so bode imenovani dan točilo priljubljeno
pivo budejeviSke              (lali)
delniške pivovarne.

EK
IK
U*
ih
■''4
"9?
>
komkivozi&fajetoiizam
(120—a)
Sedlar Garrich v Ljubljani, Rimska cesta št. 17.
Izdelovanje porila
N& detelo!      Za gOSpO(J6, QQSpe in Otroke.     Na drot no I
I   I         Krnje« ci» koh|><mU-        |! I
I    i      bel  aifua,    ulmlkft prr".    '<m     ',    j I    i          (»vrmttitkit,  Vire« im. i,nrt,         '[  I
|                      ^ "«t.                      ;i
I    ■       T komiict   po gld. 1!0   do 9-70     jl 1
I    !      • kum »rt     n      ,    >■■',■!,   „ m _       I
I    I           Hl>f^|«« «n dei-bn          il
I     •       Ti   T6llk«ttib.   k»kor  itfOr.J     !|
I , |      1  komiil  po gld. t-— eto 1 40     'I
i          a kotnftd     „      ,     h-16   ,  7T6     A
Rpo«lnJ« hln«>« <«;nl«)     :j
(M  KOHpod«    (I   k»ko»mtij    i|
1  kom.  po gld. — 80  do   1  40    <|
;   a kora.   ,     „      4fio   „   7 6o   ,1 19 ntramlfcov           ;/
W.       (jld.   1-80   do  gl.t.   3 20.       ,7
W\      i3 parov  nin*iko(      J
%V       „(1   Riđ.   J 80   do   4 (JO.         J
V.       la komudov       y
V.       pradirmjšnikor        '/
^^ od glii.3 36 do 5-—  ,/
Za brezhlben  kroj in najaolldnejso   poatrezbn   jam£i   tvrtlka
C. J. Hamann v Ljubljani
zalagatclj  perila več c. kr. CastniSkih uniformovaliS6   in nni-t'ormovanja v nafti c. in  kr. vojui  mornarici.
Davonn Vukšinič Klementina Vukšinič rojena Keki
—Jh« poročena. •i^—
Metlika                           Trsat
dne 23. jannvarja 1897.                (132)
Namesto vsacega drugega obvestila.
na razstavi za zdravje in rreda-vanje bolnikov v Stnttgartn 189D odlikovana z nagrado, je po zdmv-m&kera izreku in mnogih zahval-n h pismih, katerih fitevilo gre v tiso£e, priznana kot jedino, z&roft reelno in neškodljivo sroditvo, 9 knterim se doseže tako pri gospeh kakor pri goapodih lepa in bujna raat las in se prepreci, da no izpadajo in da se ne delti mej njimi prnot; mladi ^ospodje dubć po nje rabi moćne brke. Za nspeh in za neškodljivost 8e garantnje. LonCek 80 kr., Ce se poSlje po poSti ali proti povzctja 90 kr_
K.HOPPE, Wien, XV., Zinkgasse U.
Za kašljujoče
dokazuje nad 1000 spričeval
izbornost
(3147—13)
Kaiserjevih prsnih bonbono?
gotovo iu  hitro ućinjakih':ih pri   14i*nI|ii9 liri« pavoMti,  ka«t»m in znmllateiifu.  Najveća
sp^-oi »l'teta  Avstrije,  Nemčije in Švicarsko. Za-
»fidV1.     IO   in   20   kr.
Zaloga   v   T-jubijani:   viljema   Mayer-Ja,   le-
karna,    Marijin   trg:   in   Mr.   Ph.   M.   Mardet-
aoblaeg-er-ja, lekarna, Profternov trg.
Prasko domaće mazilo
(170»)          iz lekarne          b  (2 4)
je staro, najprej v Pragi  rabljeno domaje zdravilo,
katero obrani rane ftisto in v a ruje vnetJH in bol.fine
manjSa   U r  hladi. — V pusicah  po 35 in 25 kr.
Po pcati 6 kr. već. Haipošilja se vsak dan.
Vsi deli embalaže imajo
zrnven stoječo zakonito
deponovano     var.Htve. o
Tinanikn.
Glavna zaloga:
B. Fragner, lekarna „pri črneni orlu", v Pragi,
Mala stran,   ogel Sporner-jeve ulice 203.
»■»♦♦♦<■ ♦♦♦♦»*   <.0 4»^0  A   V
-'« .- A4 « -fc-  1
♦ ♦
* >
♦
Zobozdravnik A. Paichel Pod Trančo št. 2, poleg ćevljarskega mostu, I. nadstropje ustiivlju  im najnuvpjSi  m n.ijboljSi način                 (1»J—7)
umetne zobe in zobovja
brez vaakili bolečin ter opravlja pl«ni»b<»iHiii»* m \ae zolitie «»pert«olje. < >< Ih ( rt% ii j i* Jo   /,<)l>iu*   1 )< > !«»«"• i n«? v.  n <*irtii~ 14^ iij<mh   živ<"u.
C^!iCS^!K?OCI<QQC"CXXXX
POUDRE & SAVON
so
najpriljubljenejši toaletni predmeti
ele^.intiH'i_;:i   sveta.   —   To  njih  porabi  se  doseže  blesteče bela m  brezporečno   Čista polt    Koža   postane  l>ar/unasto   mcllka
in prosta vseli  nečistostijj    l'rinck  je   presenetljiv in
neprekošenj                         (3126—5)
CBrStretrj-tiratr^o ra.ešlccđ.ljiT7-oI
(>l»vuu khI«»k» '-1* AvHlr«»-4»K«'rMl4o : lekarna „pri kv. Duhu" K. Tou>i»|»
iiHMlt'iluik  A. M1iih»t, jRu^rvb, Ilicu *t. Vi.
Zulou;u ih li|ultl|uuot Di'irlnn  loUurua ^,f»rl  Marlfi lNiuiMKaj*', M. 1-fiiMtcU, lCfHil|«'va ccHtn Ht. 1, pole{» mosarskega mostu.
383CXjiEiKS!5C^ti&
»^ Naznanilo otvoritve. ^
Trgovina
s papirjem in pisalnim orodjem
v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. S (poleg nove pošte).
Usojam so p. n. obftinBtvu uljudno naznanjati, da proglafiara svojo trgovino fie !e danea za otvorjeno, ko je dogotovljena njena opravu. Ker ohf njem s prvi mi tr^ovskimi hiSami, mi je mogofie imeti najboljfte blago in pcjKtaviti najnlije oene. Pri/adeval ai bodem, da bodem imel vedno najnovejše v salogl, posebno:
pisarniške,    šolske,   risarske   in   pisalne
rekvizite,  vizitnice,  kuverte in vse  v to
stroko spadajoče stvari.
OpozarjajoC p. n. občinstvo na svojo povekiano
lz:x± j igove^nico
priporoCiijofi se za obilni obisk, se znamujvm
z velespofitovanjom
J. Bonač.
139-1)
lidajatelj in odgovorni ur< ijnik : Joaip Nolli.
Lastnina in tiak „Narodne Tiskarne".
Prevzemajo se opreme za neveite.
(2158—441           Ustanovljeno leta  1870.
! Cena   in   blago   brez   ]coTilc^.ren.ce I
Prevzemajo se opreme za novorojence. Cenilii v nemškcn, slovanskem In Italijanskem jezika
se iu zahtevv.nje postnine prosto pošiljajo.