Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velJA: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman Telji: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trib-at. Pri ve&ratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniški ulici h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne.

V Ljubljani, v četrtek 2. oktobra 1884.
Letnik XII.
Deželni zbor kranjski.
(VI. seja, 1. oktobra 1884.) (Konec.)
Dr. Poklukar potem poroča o proračunih vstanoTnih zakladov za 1. 1885, ki se sprejmo s sledečimi številkami:
1.	Dijaški zaklad:
Potrebščina 25935 gld. IOV2 kr. Zaklada 26112 „ 77
Ostanek	287 gld. 66'/2 kr.
2.	Zaklad dekliških vstanov:
Potrebščina 1380 gld. 3 kr. Zaklada 1372 „ 24 „
Primanjkljej 7 „ 79 „
3.	Grof Savrov vstanovni zaklad:
Potrebščina 109 gld. 92 kr. Zaklada 121 „ 84 „
Ostanek	11	gld. 92 kr. 4. Glavarjev zaklad:
Potrebščina	5229 gld. 84 kr.
Zaklada	7436	„ 72 „
Ostanek 2206	gld.	88 kr.
5.	Učiteljska vstanova:
Potrebščina 556	gld.	— kr.
Zaklada 645	„	— ,
Ostanek 89	gld.	— kr.
6.	Sirotinski zaklad:
Potrebščina 14096	gld.	96 kr.
Zaklada 17230	„	60 „
Oštanek 3133	gld.	64 kr.
7.	Ilirski vstanovni zaklad za slepe:
Potrebščina 148	gld.	85 kr.
Zaklada 225	„	34 „
Ostanek 76	gld.	49 kr.
8.	Cesarice Elizabete invalidni zaklad:
Potrebščina 282	gld.	— kr.
Zaklada 325	„	92 „
Ostanek
43 gld. 92 kr.
9. Postojnske jame invalidni zaklad:
Potrebščina 37 gld. 80 kr. Zaklada 37 „ 84 „
Ostanek — gld. 4 kr.
10.	Trevizinijeva vstanova za invalide:
Potrebščina 100 gld. — kr. Zaklada tudi -100 „ — „
11.	Metelkova invalidna vstanova:
Potrebščina 37 gld. 80 kr. Zaklada tudi 37 „ 80 „
12.	Invalidni zaklad Ljubljanskih gospej št. L:
Potrebščina 67 gld. 20 kr. Zaklada tudi 67 , 20 „
13.	Invalidni zaklad Ljubljanskih gospej št.H.:
Potrebščina 437 gld. — kr. Zaklada 451 „ 50 „
Ostanek 14 gld. 50	kr,
14.	Muzejni zaklad:
Potrebščina 2960 gld. —	kr.
Zaklada 202 „ 13	„
Primanjkljej 2757 gld. 87	kr.
15.	Kalistrov vstanovni zaklad:
Potrebščina 3886 gld. 46 kr.
Zaklada tudi 3886 „ 46	„
16.	Holdheimova vstanova za gluhoneme:
Potrebščine 770 gld. 53	kr.
Zaklada 818 „ 69	„
. Ostanek 48 gld. 16	kr.
17.	Wolfova vstanova za gluhoneme:
Potrebščina 78 gld. 72	kr.
Zaklada 1434 „ 41	„
Ostanek 1360 gld. 69	kr.
18.	Dr. Lovro Tomanova vstanova:
Potrebščina 336 gld. —	kr.
Zaklada tudi 336 „ —	„
19.	Hans Engelshanserjeva vstanova za uboge plemenitaže:
Potrebščina 1176 gld. 90 kr.
Zaklada 1137 „ 96	„
Primanjkljfj 38 gld. 94 kr.
20. Baron Flodnigov vstanovni zaklad:
Potrebščina 2323 gld. 45 kr. Zaklada 3049 „ 8 „ Ostanek 725 gld. 63 kr.
Gosp. Kersnik poroča ustmeno o računskem sklepu gledišnega zaklada za 1. 1883 in o proračuna za 1. 1885.
Bačunski sklep za leto 1883 kaže nam: prave dohodke z ... . 9322 gld. 077, kr. prehodnjo dohodke z . . . 7689 „ 01 potem prave stroške z . . 10778 gld. 68V2 kr. prehodnje stroške z . . . 3708 „95 „ in konečno povekšanje premoženja za....... 1220 gld. 21 kr.
ktero povekšanje nahaja slavni zbor v dotični prilogi vtemeljeno.
Da se je presegla pri pravih stroških pod tekočo štev. IV. za „vzdrževanje sedanjih poslopij" preliminirana svota 450 gold. za celih 2510 gold. ima svoj vzrok v tem, da se je za adoptiranje redutne hiše in vzlasti za prezidanje nekterih sob v učilnice izdalo še za 1. 1882 2828 gold. 73 kr. Itak je iz računskega sklepa razviden strošek za požarno policijsko prezidavanje gledišča, ki znaša za deželni zaklad 1440 gold. 43 kr., tako, da se je početkom proračunjenja svota 4000 gold. v primerno pač mali meri potrebovala.
V imenu finančnega odseka stavim toraj predlog: Slavni zbor naj odobri računski sklep gledišnega zaklada za 1. 1883.
Proračun za leto 1885 kaže nam:
skupno potrebščino za...... 2840 gld.
zaklada za.......... 2947 „
toraj presežek za........107 gld.
Stanovnine znašajo letos vzlasti vsled odpovede konditorije v gledišči manj nego prejšnja leta, pa tudi v potrebščini nastaviti se je smela nižje svota za vzdrževanje poslopij, ker so vsa še le popravljena in prenovljena.
Finančni odsek zato predlaga: Slavni zbor naj vzame poročilo deželnega zbora o proračunu gledišnega zaklada za leto 1885 na znanje, ter odobri tamkaj navedene nastavke.
12.
LISTEK.
Mladega Gašparja življenje in trpljenje.
Prosto poslovenil I. S. Gombarov.
(Dalje.)
Gašpar je bil 17 let star in bi moral stopiti v Parvo. Takrat pa mu oče z žalostnimi srcem naznani, rekoč: „Veš Gašpar, kar se je sestra omožila, nimam jaz nič več doma zapovedovati. Jaz sem zdaj le na izgovoru in imam komaj toliko, kar sam potrebujem. Tebi toraj ne morem več pomagati, in boš moral doma ostati. Močen in velik si zadosti, da se kakega dela poprimeš, mislim, da bi se šel usnjarije učit."
Gašpar je naredil kisel obraz, kajti če tudi v dijaških letih ni imel veliko veselih dni, veselja do študiranja pa vendar ni zgubil. Zdaj bi tedaj naj vse prestane nadloge in vso pridobljeno znanje bilo zastonj? Z glavo zmaja in resno reče: „Oče, če mi vi no morete več pomagati, pa mi dovolite na lastno roko študiranje nadaljevati. V Mariboru bi pač moralo vse krščansko usmiljenje vsahniti, če ne bi nikoga našel, ki bi ubogemu dijaku kos kruha dal, saj več
ne potrebujem. Pustite me le v Maribor in ondu bom od vrat do vrat prosil, dokler ne dobim toliko, kar potrebujem."
Te besede so očeta silno ganile. „Greva skupaj, pravi, jaz bom ti pomagal prositi."
Šla sta tedaj v Maribor in to-le dosegla: V prvi hiši, kjer prav ponižno potrkata, so njima prijazno rekli: „0e vidva nam kaj dasta, bomo hvaležno vzeli, vama pa ne moremo nič dati, ker sami nimamo nič."
Pri drugi hiši se gospod nad njima razjezi, rekoč: „Bog ve, kako jo to: Dijaki beračijo, delavci tehtajo, mestni zastop pobira za siromake in berači nas vsak dan nadlegujejo. V tem mestu bi moral človek samo za berače služiti."
Tedaj dalje. „Tu imata par krajcarjev in pustita me pri miru!" In takoj so se vrata za njima zaprle.
Nekaj boljše je bilo pri četrti hiši. „Če drugod kaj dobita, tudi jaz ne odrečem. Poprašajte toraj poznej."
V peti, šesti, sedmi hiši pa nista nič dobila.
Zdaj zapusti starčeka korajža. „Pustiva to, Gašpar ; midva bi morala pol sveta preberačiti in vendar ne bi dobila kos kruha. Le pojdi z menoj domov."
„Pri eni hiši še poskusiva, oče. če mi tam spodleti, tedaj pač vse pustim in tudi študiranje na klin obesim. Poznam še staro premožno medičarco; pri njej hočem zadnjo srečo poskusiti."
Gre toraj k medičarci in pove svojo prošnjo prav lepo in ginljivo. Medičarca se mu tako britko nasmeji, da ni bilo nič prida pričakovati. „Glejte mi tako močnega cepca, pa se ne sramuje za kruh beračiti. Kdor si v svojem napuhu naprej vzame gospod študent biti, mora tudi za svoj želodec skrbeti; kdor pa tega no more, naj svinje ali ovce pase, pa bo si že kruh prislužil."
Na to je Gašpar odšel in skoraj bi se bil razjokal.
Beračiti jo britko, kedar dar dobi, kako še le, kedar mesto dara mora poslušati zasramovanje in psovanje!
VIII. Poglavje.
Kako ubogi Gašpar v najvcči sili najde dobrotnika, ki ga goljufa; potem postane plačan inštruktor in postrežiek.
Nobeden ni besedice govoril, ne oče in ne Gašpar, ampak tiho sta šla po cesti iz Maribora,
\
Za njim poroča dr. Poklukar o pravilih za dešiio sirotnišnico Vincencijeve družbe „Oollegium Marianum" v Ljubljani, rekši, da je upravni odsek premenil samo nektere premembo v §§ 2., 3. in 15. Po predlogu deželnega odbora naj bi se namreč točka b) § 2. glasila:
„Poduk v vseh za ljudsko šolo predpisanih učnih predmetih, kakor tudi prisvojitev obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi."
Po nasvetu upravnega odseka pa naj se ta točka glasi:
„ Poduk v vseh za ljudsko šolo predpisanih učnih predmetih, zlasti v maternem in tudi, kolikor mogoče, v drugem deželnem jeziku."
Ta prememba je sprožila jako obširno razpravo, kakoršne bi človek ne bil pričakoval. G. Dežman se je silno razjaril nad to premembo, ter predlagal, da naj se oddelek b) § 2. sprejme po načrtu deželnega odbora. G. deželni predsednik sam, rekel je nekako Dežman, je slišal, da so cesar priporočali učenje nemškega jezika, zdaj se pa zavodu na prosto voljo pripušča, koliko naj se podučuje nemščina.
G. deželni predsednik Winkler Dežmanu odgovarja, da bi bila vlada gotovo zadovoljna, ko bi se mogli otroci v sirotnišnici do dobrega izuriti v obeh jezieih. Nikakor pa ne sprevidi, da bi bila za nemščino kaka nevarnost, ako se § 2. sprejme po načrtu odsekovem. Glavni poduk se mora povsod vršiti v maternem jeziku, in ko so se bistvenih reči naučili, naj se otroči uče druzega jezika, kolikor ravno morejo. Preveč pa bi bilo od otrok zahtevati, da se morajo tudr druzega jezika v zavodu naučiti do dobrega. Ta določba je tudi rav-nopravna za otroke obeh jezikov, ker je vsakteremu slobodno učiti se v svojem maternem jeziku, nemškemu otroku v nemškem, slovenskim otrokom pa v slovenskem jeziku, kar je v soglasju s temeljnimi postavami. Otroci, zlasti slovenski otroci, se bodo gotovo toliko nemščine naučili, kolikor je bodo potrebovali za svoj poklic in zlasti za obrtnijski stan. Vlada nima nič zoper to, ako se § 2. sprejme po načrtu deželnega odbora, ali nobene nevarnosti ne vidi tudi v tem, ako se sprejme v obliki, kakor je predlaga upravni odsek.
Gosp. Svetec podučuje Dežmana, da ni prav umel besed „kolikor mogoče — nach Thunlichkeit", — ker te besede poduka v drugem deželnem jeziku ne prepuščajo na prosto voljo zavodu, ampak marveč priporočajo, da se mora za poduk v drugem jeziku skrbeti kolikor le mogoče.
G. Dežman odgovarja, da ga lepe besede v zbornici ne bodo prepričale; slovenski časniki še le povedo, kaj je pravi pomen teh besed. Kadar koli je bilo v časnikih govor o dekliški sirotnišnici, so „Slovenski Narod" in drugi slovenski listi gnali strašanski hrup ter se hudovali, kako je mogoče v sirotnišnici, kjer se gojenke vzdržujejo z deželnimi denarji, spregovoriti sploh kako nemško besedo!
G. Luckmann je hotel porabiti to priliko, da bi si olajšal srce, in se znebil tega, kar je hotel povedati pri vladnem odgovoru na njegovo interpelacijo, pa tedaj ni mogel. Pričel je milovaje, da se je zopet vnel boj za jezik (klici na levi; saj ga Vi pričenjate), in da vsak Kranjec želi, da bi njegovi
otroci znali nemški. Narodni poslanci pa druzega programa nimajo, kakor jezik (oho! na levi), in sicer samo zarad tega, da bi v deželi gospodovali (živahni ugovori na levi in klici: o stvari govorite!). G. deželnemu predsedniku očita, da je preveč popustljiv (conciliant) proti narodni stranki. Dalje omenja odgovora na svojo interpelacijo, ki je njegovo stranko osupnil, in se celo spominja lanskih deželno-zborovih volitev v velikem posestvu in pritožbe, ki jo je bila liberalna stranka na Dunaj! pri državni sodniji vložila zoper sestavo volilnega imenika, češ, da se je vlada pri sostavi tega imenika obrnila do mestnega odbora, narodni mestni odbor pa ji je odgovoril, kar je ravno hotel, ter ji naznanil samo one hišne posestnike, ki so bili njegovi stranki vgodni. Mestni odbor nima druzega programa kakor : Nix deutsch! V takem in enakem smislu je gosp. Luckmann govoril, toraj ni bilo čuda, da ga je g. deželni glavar opominjal, naj ostane pri reči sami. G. Luckmann: Človek je vesel, da dobi priliko govoriti ; tukaj je 60.000 Nemcev (veselost na levi) — no v Ljubljani jih je 6000, in ti pač zaslužijo nemški poduk.
Dr. Bleiweis prav dobro prime Dežmana, češ, da on od sirotišnice ne tirja nič druzega, kakor da bi se tam otroci dresirali po nemški. Njegova stranka pač res nima druzega programa, kakor da bi ponemčila našo deželo. (Dobro.)
Dr. Papež: Požarna straža nasprotne stranke je zatrobila v rog, da nemščina gori in da je treba gasiti. Dežman mora sam vedeti, da je neki veljaven gospod priporočal izpustiti besede „v besedi in pisavi — in Wort und Schrift". Otroci se najbolj uče, ako se uče v svojem jeziku.
G. Grasselli odločno oporeka in protestira zoper natolcevanje Luckmannovo, kakor da bi bil mestni odbor ali prav za prav magistrat deželni vladi nalašč dal napačna in nezadostna poročila pri sostavi volilnega imenika velikih posestnikov in do-tične besede Luckmannove imenuje zlobno obrekovanje (dobro, dobro!).
G. Luckmann se izgovarja, da je le ponavljal, kar je vladni zastopnik govoril pri dotični sodnijski obravnavi (klici: pa on ni hotel sumničiti I). Za njim se oglasijo še enkrat Svetec, Papež in Dežman, potem vladni zastopnik Hočevar, in naposled poprime besedo tudi g. Faber v čast in hvalisanje nemškega „Schulvereina" in njegovega koristnega delovanja (ugovori); tudi priporoča vladi, da bi morala vendar dobro pomisliti vse, kar zadeva napravo, ki se zdržuje z deželnimi denarji. — Vladni zastopnik Hočevar g. Fabru pojasni, da sirotišče „Marianum" ni javen, ampak privaten zavod.
Zadnjo besedo ima poročevalec dr. Poklukar, ki obširno odgovarja g. Dežmanu, po čigar misli bi naj bilo sirotišče zgolj dresura za nemški jezik, ne pa odgojilnica sirot. Dežman je med drugim rekel, da mojstri, ko sprejemajo učence, poprašujejo: kannst deutsch? Nekteri mojstri res tako poprašujejo, pa govornik je prepričan, da raje sprejmejo brihtnega dečka, ki odgovori: „nix deutsch", kakor pa zabitega, ko bi tudi nemški znal. Dežman je našteval tudi nemška imena dobrotnikov raznih dobrodelnih vstanov. Toda imena nič ne pričajo, sicer bi ranjki Bleivveis nikdar ne bil Slovenec, Dežman pa tudi ne
to, kar je. Eavno tako Dežman ni imel prav tožiti: das ist eine jammervolle Gleichberechtigung! Določilo se je po postavi, kar vsakteremu gr^; vsak otrok se bo podučeval v maternem jeziku, to je do-ločeno, poleg tega pa je tudi še zaukazano, da naj se uči druzega jezika. Ako je Dežman hvalno omenjal, da se v Kočevskih šolah nemški otroci uče slovenskega jezika, je to pač prav in priča, da se bomo s Kočevarji že razumeli, z Dežmanom pa nikdar ne. (Veselost, ki se je vdeležuje tudi Dežman).
Za poročevalcem se še opravičuje bar. Schwe-gel, da on ni pritrdil § 2., kakor ga predlaga odsek, kar bi se sklepalo iz besed poročevalčevih, ampak da je on reč vse drugače umel. Poklukar odgovarja, da ni imenoval nobenega imena in je le omenjaj, da v odseku ni bilo nobenega ugovora. To povzdigne barona Tauffererja, ki naznani, da on v odseku ni glasoval za odsekov načrt. Pri glasovanji se predlog Dežmanov zavrže in § 2. se sprejme po nasvetu odsekovem. Eavno tako se sprejmo tudi vsi drugi paragrafi tako, kakor jih je predlagal upravni odsek. Ugovora ni bilo nikjer, kakor pri § 3., pri kterem je Dežman spregovoril nekoliko besed.
Ob dveh je bila ta zadeva dovršena in pravila sirotišnice potrjena, potem pa seja sklejena, z naznanilom, da pridejo danes ne dovršene točke na dnevni red prihodnje seje, ki bo 3. t. m. ob devetih dopoludne.
Politični pregled.
v Ljubljani, 2. oktobra. Notranje dežele.
V štajarskem deželnem »boru odgovarjal je deželni odbornik Schreiner na interpelacijo Bož. Eaiča gled6 Ptujske gimnazije, kjer se je vodja nadomestil, ne da bi se bilo mesto razpisalo. Schreiner pravi: „Učiteljstvo na Ptujski gimnaziji obstoji iz 7 učiteljev, od kterih je dosedaj le 5 nastavljenih in od teh so trije rojeni Slovenci. Ostali dve siste-mizirani službi opravljajo trije suplentje, kterih je eden tudi slovenščine zmožen. Da so trije suplenti, ima svoj vzrok v tem, ker je vodja zgodovinar in bi bil brez suplentov on edina iz tega stroka sprašana učilna moč. Temu se pa vendar ne more naložiti toliko ur za poduk, kakor jih je imel suplent, ako hoče pojeg poduka tudi še ravnateljstvo dobro opravljati. Ce so pa trije suplenti mesto dveh profesorjev, zarad tega dežela ni nič na slabejem, kajti dva profesorja vedno še več staneta nego trije suplenti. Sicer pa ta izjema obstoji le letos, drugo leto je ne bo več. Da se je služba ravnatelja oddala brez razpisa, ima v tem svoj vzrok, ker se je dosedanji vodja ravnateljsva odpoklical v Gradec in se je imenovanju ravnatelja že silno mudilo. Slovenščine ni potreba znati na Ptujski gimnaziji, kerje učni jezik nemški!!!!" Tako se godi po Štajarskem. Profesorjem, kterim je slovenska mladina v poduk izročena, ni potreba znati slovenščine; lepa reč! Glede interpelacije poslanca Jermana, da bi se tistim vinorejcem davek odpisal, kterim je trtna uš vinograde poškodovala ali pa vničila, rekel je cesarski namestnik tako, da se po postavi davki odpisujejo le pri škodi, ki jo napravi povodenj ali pa toča. Vendar pa je finančno ministerstvo izdelalo v tem oziru načrt postave, kte-rega bode predložilo državnemu zboru v potrjenje.
žalo.stna in nevoljna, posebno Gašpar. Bilo je v jesen in proti večeru. Po prašni cesti njima je naproti prišel ovčar, kterega kratko pozdravita in hočeta mimo iti, on pa se vstopi pred nju ter vpraša od kod in kam?
Bil je ta ovčar majhno čudno človeče s pravim fakinskim obrazom; s svojimi rujavimi očmi je vedno mežikal, z rokami pa je krilil in z nogami mezil, kakor bi imel kršele; jezik je imel boljši, kakor ktera koli baba in lagati je znal, da se mu je kar kadilo od ust.
„Hm, tako je tedaj zdaj z vašim fantom! Ali ■ste mi povedali vse resnično? No, jaz vam verujem. Saj pravim, tem Mariborčanom manjka vsem tukajle notri v srcu, nemajo žive krščanske vere. In to je grdo, to je sramota. Če jaz vašega sina pogledam, si ne morem drugače misliti, kakor da bo iz njega enkrat goreč fajmošter, ki bo preobračal nevernike, kakor jaz vračam svoje ovce. Le poglejte si ga, če mojim besedam ne verujete. Ta fant mora študirati, pa je. Oe ne — in pri teh besedah povzdigne svoj prst — če ne, bote vi enkrat pred Bogom odgovor (lajali, če svojega fanta odtegnete njegovem vzvišenemu poklicu. Tako je, pa je! Toraj dalje! Jaz vzamem
vašega fanta k sebi, saj veste, kaj se to pravi, jaz vzamem vašega fanta, kterega nihče v celem mestu ni hotel vzeti. Vaš Gašpar bo pri meni stanoval, jaz ga vzamem k sebi, jaz, da jaz ga vzamem!"
„Naj vam Bog povrne!" rečejo oče ginjen in vesel; Gašpar pa ni nič rekel, ker ta brbljav človek mu ni bil nikakor všeč.
„Bog, se ve da, mora povsod največ storiti, nadaljuje resno ovčar; nekaj pa morate tudi vi. To se pravi: Vi mi zato, da bo Gašpar pri meni, pošljete, kar zamorete: kruh, meso, drva, krompir... Kaj delate tako dolg obraz? Mar preveč zahtevam? Ali sem za stanovanje kaj zahteval? Ne krajcarja ne. Nc bodite toraj nehvaležni in porabite priložnost, ki se vam ponuja. Vem, da ste na izgovoru, da nimate nič, pa dobro prijatelje imate, strice in tetice, sosede in druge usmiljene ljudi. Tom dajte ponižno prijazno besedo in vsi bodo vam radi pomagali, da vaš Gašpar daljo študira. Vsak bo že zavoljo časti rad nekaj storil, da bodo dobili gospoda v fari. No, dajte roko, mož-beseda! (Jez teden dni pride Gašpar k meni, in tako dobro mu bo, kakor Bogu v nebesih."
Oče so dali roko, če tudi malo nezaupljivo, pogovarjali so se še to in to ter se razšli.
čez teden dni je prišel Gašpar k ovčarju in je imel ondu mirne dneve, dokler je še bilo kaj, kar je bil s seboj pi-inesel. Ko pa so vse potrosili in „po-šteni" ovčar ni imel več kaj od Gašparjevega vzeti, bilo je tudi prijateljstva konec. Zdaj bi se rad be-raškega študenta znebil in to je na sledeči način izpeljal.
Neko nedeljo ide h Gašparjevemu profesorju, so globoko prikloni ter pravi: „Žal mi je, pa ne morem drugače; prišel sem Gašparja tožit. Ta študent se je k meni vsilil ter obljubil, da bo si za hrano in svoje potrebe sam skrbel, zdaj pa hoče, da bi ga jaz redil. Tega jaz ne morem, ko bi tudi hotel. Tudi drva sem moral zavoljo njega kupiti, da ne bi zmrzaval, zdaj pa neče nič plačati. Meni se zdi, da je to lahkomiselni slepar. Prosim milostljivi gospod profesor, zapovejte mu Vi, da naj plača, kar je dolžan, potem bom mu pa odpovedal stanovanje."
K nesreči je bil Gašparjev profesor čmeren človek, v svojih sklepih bolj nagel kakor pravičen. Pokliče toraj zatoženega Gašparja k sebi in ga ojstro ošteje. V uvodu svojega nagovora ga je imenoval sleparja, je veliko žvekal o dijaški časti in poštenji, ki se po takih pritepencih oskruni ter mu zapove,
Po tisti postavi bodo vinognadi, ktere je gosposka zarad trtno uši pokončati dala, pod naslednjimi pogoji 8 let davka prosti od dneva, kadar se bodo zopet zasadli, ako je dotični vinograd v bregu in ima tako plitvo plast rodovitne zemlje, da bi se z večjo koristjo za kaj druzega porabiti dal in pa da so trte take, kakoršne po gosposki izdana določila zahtevajo.
Kako nem^Jei časniki kar po notah lažejo, dokazati hočemo svojim bralcem iz naslednjega. „Innsbrucker Tagblatt" je prinesel novico, da je cesar o priliki otvorjenja predarlske železnice v Bre-genci s češkim poslancem dr. Eiegerjem govoril. Dr. Eieger je to priliko porabil ter je cesarju tožil o svojih nemških sorojakih na Ceskem, rekoč: „Herbstov predlog o razločitvi nemških krajev iz čeških in zopet nasprotno se nikakor ne sme za resnobnega sprejeti. Herbst ga je le stavil, pravi dr. Eieger predrzno, ut aliquid fecisse videatur, (da bi z njim drugim pesek v oči brusil); sicer se pa tisti predlog tudi nikdar izpeljati ne da, kajti v Čehah se ne sme irredenti pot pripravljati. (Žal, da so jo že ondašnji nemško-liberalci v življenje sklicali. Vr.) Gospod dr. Eieger je to tako glasno govoril, da so ga okoli stoječi lahko slišali in razumeli in so se Nemci nad temi besedami škandali-zirali." „Politika" pa pravi, da je vsa notica v „Innsbrucker Tagblattu" od prvega H pa do poslednje pike nad i vsa izmišljena in zlagana in da dr. Eieger v Bregencu po dvornem obedu s cesarjem ni nikdar tako govori ! Nemški časniki se zaradi tega silno jeze in pravijo, da je to navadno ova-duštvo! Kaj pa bi bilo, če bi bilo tudi res! ? Da so Nemci, kar jih na liberalno komando posluša, večji prijatelji Prusiji nego Avstriji, svoji domovini, čivkajo že vrabci na strehi in so toraj izdajice. Od kedaj pa je ovaduštvo izdajic nečastno dejanje? Dr. Eieger bi bil zarad tega, ako bi bil on s cesarjem res tako govoril, kakor se mu od nemške strani podtika, za svojo iz pravega domoljubja izvirajoče odkritosrčnost križec zaslužil!
SusinsJei leliib v gališkelm deželnem zboru sklenil je staviti predlog glede predavanja na ondašnjih srednjih šolah, da naj se taisto po iztočni polovici Galicije vrši v rusinskem jeziku, ako se v kakem razredu vsaj 20 dijakov zanj oglasi. V to svrho mislijo si osnovati na vsaki srednji šoli paralelke, ne da bi si še le dovoljenja pri deželnem zboru za to iskati morali. Prej ko ne, da jim bodo Poljaki, ki sami za-se povsod najvišje pravice zahtevajo, kar se jih pod avstrijsko krono le doseči zamore, tudi stavljeni predlog odobrili in tako Nemcem gled^ izvrševanja ravnopravnosti lep izgled dali. Vsaj spodobilo bi se tako; kajti kdor sam za-se vse zahteva, mora tudi za svojega bližnjega odprto roko in odprto srce imeti, drugače je neznosen sebičnež. Sicer je pa v političnem življenji sebičnež več ali manj vsak, ker se vsakdo drži načela, da je Bog oče sam sebi najprej brado vstvaril, kar se iz narodnega stališča tudi nikomur zameriti ne sme, dokler se taista sebičnost ne sprevrne v politično vmazanost in nesamnost, s kakoršno se pa po Avstriji ravno naši politični nasprotniki Lahi, Nemci in nemčurji posebno odlikujejo. Poljaki bodo v tem slučaji izvestno dali dober izgled drugim ne-slovanskim narodom, recimo Madjarom, Nemcem in Lahom, kako se mora razumeti že več kot tisočkrat navedeni član .XIX. temeljnih postav, kteri se to-likrat zamenja s § 19. — tiskovnega zakona pri sklicavanji nanj.
Hrvaški deželni »hov odprl se je na 30. septembra in pri otvorilni slavnosti bili so skoraj vsi poslanci navzoči. Ko je posebna deputacija bana v sobo pripeljala, pozdravili so ga poslanci z radostnimi živio-klici. Nereda ni bilo nobenega.
Ogerski državni sibor otvoril se je, kakor smo že telegrafičuo poročali, na 29. septembra na jako slovesen način opoludne. Eaz kraljevega gradu
obljubljeni in dolžni denar svojemu dobrotniku kmalu plačati, sicer bi bil on prisiljen zoper njega z vso postavno ojstrostjo postopati.
Gašpar je spoznal, da profesorjeve besede ne potrebujejo nikakšnega pojasnila, vendar glede modrosti in pravičnosti se mu niso zdele dostojne visoko učenega gospoda; zakaj po njegovem mnenji si je pošteni ovčar pač njegove hrane pošten del prisvojil in drva je ovčar tudi za-se kupil, pa bi zdaj rad, naj bi jih Gašpar plačal.
S čem bi jih naj plačal? On ni imel groša in od doma ga tudi no bo dobil, to že naprej ve. In vendar je gospod profesor modro razsodil: Plačaj. V tej sili se spomni Gašpar staro klobasarice, pri kteri je poprej stanoval; njej je svojo nadlogo potožil, in blaga ženka mu ni le z denarjem pomagala, ampak ga je tudi spet na stanovanje vzela. O blaga klobasarica, ti si bila Gašparju pravi angelj varuh. Tvoje blago srce in tvoje dobre klobase ima hvaležni Gašpar vedno v blagem spominu!
(Dalje prih)
vihrale so zastave v cesarskih, ogerskih in hrvaških barvah. Vreme je bilo kakor nalašč in ob Vsl2-uri dopoludne so se bili že vsi poslanci v prekrasni narodni noši skupaj pripeljali. Ceste, po kterih so kočije prihajale, so bile kar nagnjetene radovednega naroda. Na trgu sv. Jurja stala sta pa dva bata-lijona vojakov v paradi z vojaško godbo na boku in zastavo na čelu. Po dokončani službi božji podal se je cesar v kraljeve prostore, kjer je toliko časa počakal, da mu je vrhovni dvorni obrednik javit prišel, da so poslanci že zbrani. Cesar se je takoj s svojim spremstvom podal v veliko dvorano, kjer so ga z živahnimi „eljen"-klici pozdravili, zunaj pa je godba zaigrala cesarsko himno, tamborji bili so generalmarš, vojaki so pa prezentirali. Ko so se vsi po predpisanih obredih vstopili, vsedel se je cesar na prestol, se je pokril ter je z jasnim, čistim in določnim glasom prebral prestolni govor, kterega smo v poglavitnih potezah že poslednjič omenili.
Tnanje držaTe.
Kakor se iz Rima čuje, se je menda konzi-storij preložil na pozneji, splošnemu zdravju po Italiji ugodneji čas, kakor je današnji, ko kolera po vseh krajih od Napolja do Benetek razsaja, če tudi nekoliko pojema. Sedanji konzistorij je za Avstrijce sploh važen, za nas Slovence pa še posebej, kajti imenovati in potrditi se ima na njem naš višji duhovni pastir, knez in škof Ljubljanski dr. Jakob Misj a.
O ruskih Poljakih in njihovih razmerah čujejo se razna mnenja, od kar je car Aleksander Skiernievice zapustil. Vsi se strinjajo v tem, da se jim bodo do sedaj silno žalostne razmere zboljšale, toda le po eni strani, po drugi bo pa menda še vse pri starem ostalo. Najboljše se bo Poljakom obrnilo glede administrativnega značaja deželne uprave. Po tej strani dobili bodo naprave: na pr. porotne sodnije, samoupravna okrajna zastopstva, kakor so po Euskem vpeljana. V narodnostnem oziru pa ne bo še nobene spremembe, ter bo poljski jezik tudi še na dalje, kakor do sedaj imel svojo veljavo le v domači družini in družbi narodnjakov. Po šolah, uradih in v javnem življenji ga bodo pa zanaprej še ravno tako izganjali, kakor ga do sedaj niso tjekaj pustili. Naj si bo že tako ali tako, toliko je gotovega, da v bodočnosti razmere takošne ne bodo ostale, kakor so bile do sedaj, da bi se enega bali in druzega sovražili, temveč se čas očividno približuje, ko si bodo Eusi in Poljaki sprijaznjeni v roko segli in vso medsebojno mržnjo pozabili. Kakor je bilo neznosno sovraštvo, ki je skoraj sto let dva mogočna slovanska rodova na veliko kvar celega Slovanstva drug do druzega navdajalo, tako bode še vroče in srčno ter krepko prijateljstvo, ki bo med Eusi in Poljaki na mesto sedanjega sovraštva nastopilo.
Da je v Effiptu Nubar paša napravil državno komedijo, ktera bi ondašnje državne upnike zdatno oškodovala, smo že poročali. Da so se velesile temu bankerotnemu koraku vprle, smo tudi že povedali. Da se pa Angleži silno motijo, ako mislijo, da bodo velesile, ki so za poroka pri egiptovskem državnem dolgu, edino le pri ugovoru ostale, čita se danes po novinah. Velesile, kakor so Avstrija, Francoska, Nemčija, odločno tirjajo, da se ima Nubarjev razglas, vsled kterega se vsi zunanji dohodki izročajo finančnemu ministru na razpolaganje, in ne več, kakor do sedaj v posebno blagajnico, iz ktere so se dolgovi plačevali, takoj preklicati in na njegovo mesto zopet stara pogodba za veljavno proglasiti. Kaj da so Angleži s tem korakom nameravali, se nič kaj ne ve. Toliko bi si bili pa vendar-le lahko mislili, da Evropa kar meni nič, tebi nič ne bo zadovoljna, ako ji napravijo korak, kakoršen je ravno omenjeni, vsled kterega se naj Evropa za garantiran dolg pod nosom obriše. Poroške velesile bi bile gotovo največje polajšave obljubile in tudi privolile, ko bi bila Angleška v zvezi z Egiptom takih zahtevala, silno se jim pa za malo zdi, da jih je John Buli kar tako, rekli bi, čez noč s kuhalnico obriti hotel. Da mu za ta čin sramota ne izostane, je verjetno, kajti velesile zahtevale bodo vse, da prekliče, kar je včinil.
Egiptovski komisar N o r t h b r o c k, ki je z generalom Wolseleyem ob enem v Egipt šel, pravijo, da je že skoraj svoj posel opravil in se bo menda konec oktobra domu povrnil. Da so tudi k temu vspehi Gordona mnogo pripomogli se pač ne da tajiti.
Mahkota in še mnogo druzih, sledila je pridiga na prostem. Slava govorniku gosp. J. Dolencu, župniku Ižanskemu! S krepko, za tolik avditorij izdatno donečo besedo, navduševal je nas delati za čast Gospodovo, delati za Boga, ki je za to vse preobilni plačnik. Globoko smo bili ginjeni. Za tem je bil nOfer" za novo cerkev in naposled slovesna sv. maša, ktero je služil preč. g. kanonik Urbas med obilno asistenco sosednih duhovnikov v zalo ovenčanem šotoru, ki je bil prav okusno postavljen v sredi bodoče nove cerkve. Podobo čisto nove po dopad-Ijivem obrisu vbrane cerkve kazali so ta dan visoki mlaji z lepimi venci vezani drug do druzega gosto nasajeni krog in krog poleg novega ozidja, ki je zdaj še le z Zemljinem površjem enakoravno bilo. Novo svetišče dela se na čisto novem lepem prostoru; zida ga znani mojster Paleschini. Bog daj srečo in pomoč! Bog nam ohrani in podpiraj vrlega našega gosp. župnika J. Dernovšeka in obudi nam obilno blagih dobrotnikov, ki bodo nam pri težavnem delu pripomogli; s temi voščili smo lepo slovesnost dokončavši podali se domu; sveto opravilo trajalo je od 10. ure zjutraj do na eno popo-ludne.
DomaČe novice.
Izvirni dopisi.
Želimlje, 30. sept. „To je dan, kterega je naredil Gospod"' — moramo reči Želimljani o pretekli nedelji. Vložili smo slovesno — kamen — temeljni kamen za našo farno cerkev, ki danes že čvrsto raste. Vreme je bilo prelepo, ljudstva domačega in iz vsega okrožja ogromna množica. Po dovršenih svetih obredih blagoslovljenja glavnega kamna, v kterega se je vložilo zraven spomenice — pisane na pergament — in podpisane od duhovščine ter od zavetnika fare Želimlijske gosp. Leona grofa Auer-sperga, g. grofa Chorinskega, okrajnega glavarja g.
(f Preč. kanonik g. Josef Pavšler), starosta Ljubljanskega stolnega kapitelna, roj. v Kranju 8. marca 1808, mašnik posvečen 19. avg. 1832, služil v Tržaški škofiji, naposled dekan v Dolini, zlatomašnik, je včeraj, 1. okt., popoludne proti šestim po dolgi bolezni umrl v 77. letu svoje starosti. Pogreb njegov bo jutri popoludne ob štirih. Pri stolnem kapi-teljnu je zdaj izpraznjenih že 5 kanonikatov.
(F soboto 4. t. m. v god presvitlega cesarja Franca Jožefa) bodo ob 10. uri dopoludne v stolni cerkvi preč. g. prošt Jožef Zupan darovali slovesno sv. mašo, h kteri je g. deželni glavar v včerajšnji seji deželnega zbora povabil tudi vse poslance rekši:
„Slavni zbor!
Prihodnjo soboto, 4. oktobra, praznujemo god našega presvitlega cesarja. Po vabilu slavne vlade se bo v soboto ob 10. uri dopoludne slovesna maša v stolni cerkvi obhajala.
Vdeležujmo se božje službe in priporočimo Vse-gamogočnemu prevzvišeno osobo premilostljivega vladarja. Deželnega g. načelnika pa prosim, da Njih Veličanstvu našo preponižno voščilo z najpokornejšim izrazom vedne zvestobe in vdanosti naznaniti blagovoli."
Deželni predsednik baron Winkler: „Bodem".
(Schneidov jnogreh) bo jutri, 3. t. m., popoludne ob dveh. Truplo se bode vzdignilo na sv. Ja-kopa trgu v Virantovi hiši ter spremilo na kolodvor južne železnice, od koder se bode prepeljalo v Poče blizo Glognica na Dolenjem Avstrijskem', kjer je ranjki tudi imel neko posestvo. Tam se bode v soboto ob 11. uri dopoludne položilo v družinsko rakvo. Deželni zbor je izdal poseben parte (mrtvaški list) in je za 7. t. m. pri sv. Jakopu ob 9. uri naročil slovesno sv. mašo po ranjkem g. Schneidu. Tudi bo položil na njegovo rakvo venec s črnimi trakovi z nemškim pa slovenskim napisom. Narodni poslanci naročili so poleg tega svojemu tovarišu še poseben venec z narodnimi trakovi in samo slovenskim napisom.
{V LjuUjansko semenišče) se je oglasilo v prvo leto deset gospodov, a ker so trije v vojaški zavezi, vstopilo jih bode za zdaj samo sedem. Ees malo za sedanje razmere.
{Dnevni red VII. seje deželnega zbora kranjskega) v Ljubljani dne 3. oktobra 1884 ob 9. uri dopoludne. 1. Branje zapisnika o VI. deželnozborni seji dne 1. oktobra 1884. — 2. Naznanila zborničnega predsedstva. — 3. Priloga 36. Poročilo gospodarskega odseka o agrarnih razmerah na Kranjskem A. o dednem pravu na kmetih in o kmetskih do-.movih, B. o pristojbinah (k prilogi 14). — 4. Ustna poročila finančnega odseka o prošnji: a) Ljubljanske ljudske kuhinje za podporo; b) gimnazijskega vodstva Kočevskega glede podpore za učence. — 5. Ustno poročilo upravnega odseka o § 3 marg. št. 9 letnega poročila „enketa za posvetovanje načrtane postave o govedoreji". — 6. Ustno poročilo upravnega odseka
o predlogi deželnega odbora, s kterim se predlaga načrt deželne postave glede doneskov zavarovalnih družeb in društev k stroškom gasilnih straž, ter v podporo onesrečenim gasilnim stražnikom, in o kterem se poroča o vprašanji zarad vpeljave prisilnega zavarovanja. (K prilogi 25). — 7. Ustno poročilo upravnega odseka o § 6 letnega poročila. — 8. Ustna poročila finančnega odseka o prošnji: a) Zapletel Marije, vdove stanovskega kancelista za miloščino; b) vodstva ljudske šole v Premu glede podpore za napravo bervi čez „Eeko"; c) Šumija Franca, glede podpore za izdajo arhiva za domoznanstvo; d) šolske občine Cerkniške glede posojila 2000 gld. v namen razširjanja šolskega poslopja; e) Tomšiča Ivana, vrednika „Vrtca" glede podpore; f) Prašnikarja Matija, bivšega učitelja na šoli za silo, glede miloščine; g) učiteljev Kamniškega okraja za dovoljenje funkcijskih doklad, odškodovanja za stanovanje in predplačil; h) Pirnata Jerneja, šolskega učitelja v Pre-čini, da bi se mu priznala IL, III. in IV. starostna priklada. — 9. Dopolnina volitev 1 člana v šolski odsek. — 10. Dopolnilna volitev 1 člana v peticijski odsek.
{čast, Icomur čast.) Gospa Murnikova, soproga cesarskega sovetnika in tajnika trgovinske zbornice, g. Ivana Murnika, položila je na mrtvaški oder viteza Schneida, prekrasen venec z dragocenimi trakovi v narodnih barvah in palmovo vejo — simbol miru. Kakor čujemo velja oboje skupaj 60 gold. 1 Slava vrli domoljubinji.
{Duhovslce spremembe v Tržaški Škofiji.) Za konzistorjalne svetovalce so bili imenovani: č. g. Ferd. Staudacher, častni kanonik, č. g. Karol Fabris, župnik pri sv. Jakobu in č. g. Iv. Legat, malega semenišča vodja. — č. g. Mih. Fleischer se je zarad slabega zdravja odpovedal konzistorjal-nemu tajništvu ter je prišel na njegovo mesto g. I. Buttignoni. — Č. g. Karol Maiti je postal učitelj krščanskega nauka na c. kr. navtični akademiji in č. g. Jul. V ar t o na c. kr. nižji gimnaziji. — V pokoj je šel č. Fr. Goltan, kaplan v Aba-ciji ter prišel na njegovo mesto č. g. Mat. Grškovic. — Umrl je č. g. Mat. Pauman, dekan kate-dralnega kapitelja v Kopru, konkurs za izpranjeno mesto je razpisan do 20. oktobra t. 1.
(Nesreča) prigodila se je danes zjutraj na južnem kolodvoru. Dunajski poštni vlak zakadil se je v tovorni vlak vsled slabo postavljenega zmena ("VVeehsel) na tiru. Priletel je vanj s tako silo, da kakor se čuje, je lokomotivi dimnik odletel, na tovornem vlaku je pa 7 ali 8 voz potrtih in nakopičenih, kakor kake stare ribniške škatlje. Osobni kondukter opraskan je nekoliko po glavi, sicer se ni nobeni osobi kaj zalega zgodilo.
(Pretep) napravili so včeraj popoludne najnovejši branitelji domovine — vojaški novinci na spodnjih Poljanah pri Židanu, kjer so enega tako oklestili, da so ga morali v bolnišnico odnesti. Le tako naprej, kedar se med saboj vsi pobijete do zadnjega zverila, potem bo pa mir.
(„Slov. Narod") je včeraj že zopet prišel v položaj, da so ga čitale, kakor se običajno reče, le tri osobe: vrednik namreč, korektor in pa državni pravdnik. Zakaj da ga je poslednji vsega za-se naročil, nam ni znano.
(F odbor za osiiSevanja močvirja) voljena sta bila včeraj gg. mestni ekonom Jakob Tomee in hišni hišni posestnik Franjo Trtnik.
(Deseti Vrat.) „S1. Nar." se poroča iz Škofje Loke: „Da bi jedna mati imela 10 sinov po vrsti, pa bi ne bilo nič ženskega spola vmes, je pač velika, skoraj neverjetna redkost. A pri nas jo imamo. V Poljanski fari, na Kovskem vrhu je kmet Kožuh (po hišnem imenu), ki ima 10 zaporedoma rojenih sinov. Deseti brat je že štiri leta star in ima posebne lastnosti, kakoršnih pri druzih otrocih ni."
(Potrjen zakon.) Cesar je potrdil v isterskem deželnem zboru skleneni zakon, po kterem se ima nstanoviti deželni kulturni svet za Istro. Znano je, da je bil dotični vladni načrt omenjenemu deželnemu zboru trikrat predložen, a skleneni zakon dvakrat ni dobil Najvišjega potrjenja, ker je deželni zbor zahteval preveč oblasti za-se; pri tretji obravnavi pa je bil primoran vdati se vladnim zahtevam. Deželni kulturni svet bo jako koristen Istri, posebno slovanskemu prebivalstvu, ker bo v njem imelo lahko večino, ako bo le hotelo, posebno, ako vstanovi več podružnic, ker vsaka podružnica ima pravico, pošiljati enega uda v kulturni svet.	(„Edin.")
(Miši na pošti.) Naši ekspediciji vrnila se je iz Celja št. 223 „Slovenca" z opazko na pasu: „Eetour Laibach", kamor je »Slovenec" danes tudi resnično došel, toda spodaj na desnem voglu odjeden ali pa odtrgan, ktera čast se mu je morala nekje nalašč napraviti, kajti manjka ga trikot, čegar kateti po tri palce merite. Došli list ima podobo, kakor bi ga bile miši — menda nemčurske — oškrtale. Dober tek!
Razne
reči.
— Duhovske eksercicije v Brnu je vodil letos naš rojak o. Stare, ud Jezusove družbe, ki je imel v Petrovu na Moravskem 1. 1883 pridige celi majnik z največim vspehom.
—	Dvakrat v rakvi. Dne 19. t. m. so pokopali na zgornjem Avstrijskem neko Terezijo Koth-bauer. L. 1849 je navidezno umrla in je ležala že dva dni v rakvi. Imeli so jo že pokopati, ko prinese star služabnik nekoliko pijavk ter dene eno na žilo. To je pomagalo; gospodinja se je zbudila k novemu življenju in je živela še 35 let.
—	Dijaško življenje na vseučiliščih. Premišljeni prijatelji vede že dolga časa tožijo o burkah, ktere vganjajo „akademični državljani" in o nedelavnosti, kteri se je ta vrsta človeške družbe na Nemškem in Avstrijskem izročila. V Mnihovem n. pr. ne doseže doba predavanj še pet mesecev ne. Ostali čas pa porabi akademična mladina za sha-janje po krčmah, popijanje in poboje v „knajpah" (zanikrnih krčmah); nemški ministri Gossler in Lutz pa tako počenjanje še hvalijo, akoravno ga postava prepoveduje. Pruski minister, ki je dosegel v kulturnem boji visoko dostojanstvo, menda je bil še poveljnik, je pri nekem njemu na čast prirejenem obedu še celo demonstrativno pohvalil razuzdana dijaška društva, kakor da bi se v njih gojilo domoljubje, zraven je pa javno zasramoval in žalil one poštene dijake, kterim se studi pijančevanje in dvoboj. Po tem takem se toraj ni čuditi, ako dan na dan beremo o krvavih pretepih in lahkomiseljnih umorih v dvoboji med prepirajočimi se akademiki. Vse drugače se pa odlikujejo katoliška dijaška društva, kterih naloga je popolnoma se izobražiti za svoj stan, se med seboj podpirati, navduševati za najdražje svetinje sv. vere in domovine ter v nedolžnih zabavah si vedriti svojega duha. Premnogokrat so katoliške dijake že napadli njihovi liberalni kolegi, pa oni so obdržali vedno dostojnost in takt. Tako vedenje je pa tudi prav veliko pripomoglo, da se katoliški vse-učiliščniki odlikujejo od svojih liberalnih tovarišev ne samo v nravnosti, marveč tudi v vednosti. Že te vrstice kažejo kako potrebna so tudi našim visoko-šolcem katoliška društva. Na Dunaji je sicer izvrstno tako društvo „Austria", pa žalibog nima ravno odveč udov. Še bolj žalostno pa je, da se slovenski dijaki vanj ne vpisujejo in so tako oddaljeni od domovine v verskem oziru brez podpore, kakor trs nad vodo. Naloga vseh pravih prijateljev učeče se mladine je, nagovarjati na Dunaji se izobražujoče mladenče, da vstopijo v katoliško „Austrio"; v veliko večji meri veljd to poštenim staršem tacih mladenčev, ako hočejo, da jim ne iztrga velikomestni duh časa še one iskre sv. vere iz srca, ki je morda še ostala na gimnaziji. Ako se bodo naši vseučiliščniki jeli vpisavati v katoliška društva , namesto da bi bili sami na-se navezani, ali bi bili udje društev, ki so ustanovljena samo na narodnostni podlagi, potem bo tudi verska mlačnost v izobraženih stanovih jela pojemati; potem se bodo zmanjšale tožbe, da so uradniki pri-prostemu ljudstvu v verskem oziru le v pohujšanje, ker prezirajo najvažnejše božje in cerkvene postave. Dokler pa ne bo na vseučiliščih akademičnih društev, na konservativni, katoliški podlagi, v kterih se bo ogrevala naša „nadepolna" mladina za vero in domovino, toliko časa nam bo manjkalo izobraženih pa poštenih mož, ki naj bi v javnem življenji zastopali naše ljudstvo v vsacem oziru, tudi v verskem. Ko pridejo z vseučilišča katoliški, značajni možje, ne bomo pred volitvami več v tacih zadregah, kakor smo sedaj in ne bomo več volili radikalcev in liberalcev; potem ne bodo naši poslanci samo takrat katoliški, ko se z medenimi besedami potegujejo za mandat in takrat nam ne bo zadosti, da obljubi poslanec, da ne bo zoper katoliško cerkev nič storil (kar je obljubil dobroznani poslanec dolenjskih mest), ampak obljubiti bo moral in s preteklim delovanjem nas prepričati, da bo vselej tudi za katoliško cerkev po vseh svojih močeh delal. Toraj Bog živi katoliška akademična društva in njihove ude!
Telegrami.
Gradec, 1. oktobra. Deželni zbor je po predlogu poslanca Vošnjaka sadjarskemu društvu v Šentjurji ob južni železnici dovolil ']00 goldinarjev podpore.
Trst, 1. oktobra. Grška kraljeva družina do.šla je semkaj. Na kolodvoru sprejeli so jo odlionjaki in nekteri konzuli ptujih držav. Kraljici so se izročili kj'asni venci.
Rim, 1. oktobra. Papež bo pruskega poslanika Scblozerja jutri v petek sprejel v avdijenci.
London, 1. oktobra. Pravijo, da je admiral Oourbet v nedeljo Kelung že v drugič napadel. Brzojavna zveza med Formozo in Fu-Oevom je pretrgana.
Tujci.
30. sept.
Pri Mallčl: Baron Lutteroth, ccs. nemški general-konsul,, s soprogo, iz Trsta. — Prano Uhrer, c. k. dvorni sovetnik, s hčerjo, iz Trsta. — B. Docetvano, trgovec, iz Bellune. — V. Gattwald, trgovec, iz Austerlice. — Julij Sohweitzer, ravnatelj tovarne, iz_Nounkirclina. — Alojzija BlasiS, zasebniea, s hčerjo, iz Gradca. — Janez Schunta, c. k. nadporočnik, iz Gradca.
—	J. Jaklitsch, trg. pot., iz Kaniže. — Kari Pasan, gojzdar, iz Grčeric.
Pri Slonu: Prane Sehmidt, trgovec, iz Oedenburga. — S. Kohn, trgovec, iz Siofoka. — Marija pl. Mattaohich, grašča-kinja, s Hrvaškega. — Janez Zodof, trg. pot. iz Schlagenwalda.
—	Janez Wagner, c. k. živinozdravnik, iz Ptuja. — Potočnik,, inženir, iz Krope.
Pri Tavčarji; Helena Carciotto, zasobnica, s sinom, iz Trsta. — Demeter Czozzy, zasebnik, s hčerjo, iz Trsta. — Dr. Albin Poznik, c. k. notar, iz Rudolfova.
Pri Avstrijskem caru: Prane Klement, z družino, iz Petschaua. — Josip Sterniia, posestnik, iz Rudolfova.
Pri Južnem kolodvoru: J. NeesM, s soprogo, z Dunaja. — Hirschmann in Koch, gled. igralke, z Dunaja. — P. Lozicr, zasebnik, iz Novevasi. — Plor. Loidl, strojar, iz Sehlad-minga. — Moric Dirnpock, trg. pot., iz Gradca. — Josip Goljevschek, trg. pot., iz Kanala. — Vojteh Pogačnik, c. kr. podčastnik, iz Ptuja. — J. Juvančič, posestnik, iz Železnikov.
Umrli so:
27.	sept. Liza Prešel, gostija, 76 let, Poljanska cesta št.. 19, kap.
28.	sept. Petronila Porster, godbenega ravnatelja hči, 2 dni, Semeniške ulice št. 4, oslabljenje.
29.	sept. Miroslava Kogl, zasebniea. 60 let, Kongresni trg št. 14, Morbus Brighthii.
v bolnišnici:
26.	sept. Andrej Rotar, mlinar, 41 let, srčna napaka. — Egidij Kulovič, čevljar, 50 let, jetika.
27.	sept. Neža Marenko, delavčeva žena, 50 let, Hemiplegie.
28.	sept. Anton Rovšek, gostač, 66 let, Pneumothoras.
Društvu za napravo zvonov za cerkev Jezusovega presv. Srca v Ljubljani
so darovali:
1.	Gospod	Josip Regali, posestnik in mizar,
2.	Gospa	Ana Regali, raizarjeza soproga, .
3.	„	Katarina Močnik, branjevka, . .
4.	Gospod	Peter Toman, kamnosek, . . .
5.	„	Anton Jeločnik, posestnik, . .
6.	„	Jožef Jerič, vpok. župnik, . .
7.	Gospa	Marija Pfefferer, zasebniea, . .
8.	Gospod	Msr. Luka Jeran, korar, . . .
9.	„	Andrej Zamejic, korar, . . .
10.	„	Prane Bahovec, posestnik, . .
11.	Gospa	Marija Bahovec, pos. soproga, .
12.	Gospod Matija Jager, posestnik, . . .
13.	„	Alojzij Jenko, pek,.....
14.	„	Lovrenc Kopač......
15.	„	Valentin Plehan .....
16.	„	Anton Kržič, katehet, ....
17.	„	Gustav Garioh......
18.	„	Prane Pilko.......
19.	„	dr. Anton Jarc, prošt.....
20.	„	Anton Gigoj......
21.	„	Gašpar Jemec, posestnik' ....
22.	Gospa	Marija Jemee, pos. soproga, . . .
23.	Gospod Josip Jesich, posestnik, ....
24.	Gospa	Marija Jesich pos. soproga, . . .
25.	Romarji svetih Lušarij . . . . . . .
26.	Gospod Anton Urbas, mestni župnik, . .
27.	„	Janez Dogan, mizar,.....
28.	Gospa	Antonija Dogan, mizarjeva soproga.
5 starih
5	gold.
5	„
5	„
5	„
5	„
5	„
5	„
5	„
5	„
10	„
5	„
6	„ 5	„ 5	„ 5	„ 5	„ 5	„ 5	„ 5	„
dvajsetie
5	gold.
5	„
''	n
5	„
80	„
5	„
5	„
5	„
]>unajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 2. oktobra.
Papirna renta po 100 gld.....80	gl. 95 kr.
Sreberna „ „ „ „ • • • •	81	„	95	„
avstr. zlata renta, davka prosta . .	103	„	15	„
Papirna renta, davka prosta . . .	95	„	95	,.
Akcije avstr.-ogerske banke . .	857	„	—	„
Kreditne akcije............289	„	40	„
London.......121	„	60	„
Srebro.......—	„	—	n
Ces. cekini.......5	„	77	„
Francoski napoleond......9	„	66';, „
Nemške marke......59	„	75	„
v zalogi Franc Kirchheima v Matncu je izšla knjiga, ktero razprodaja tudi KntollSlca Kulcvarnn.

Predigten
aiif alte ^onntage dcM Jaltres.
Von J. P. Toussaint, Priester.
384 strani v osmerki. — Cena 2 gl. 40 kr.
Te nedeljske pridigo bo kot dopolnitev zelo razširjenim misijonskim ogovorom istega spisatelja, kteri so pred dvemi leti izišli pod naslovom „Rette deine Seele". Pripoznanje, kte-rega so zadnje tudi v tukajšnjem kraju našle, zamore tudi zgoraj omenjenim nedeljskim pridigam zagotovljeno biti.