URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE „ ■mn niinrrrn i it —— iiw'wiiwrrwi-«wii»—iiiiiim imir —■ i ■— Številka 25 Ljubljana, 21. junija 1972 Cena 6 dinarjev Leto XXIX 224. Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o zaključnem računu Socialistične republike Slovenije (republiškega proračuna) za leto , 1971 Razglaša se zakon o 'zaključnem računu Socialistične republike Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1971, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 8. junija 1972. St. 400-43/72 Ljubljana, dne 9. junija 1972. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1971 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1971. 2. člen Dohodki so bili doseženi in razporejeni po bilanci Proračuna za leto 1971 takole: din skupni dohodki ^ 1.373.835.523,86 skupna razdelitev dogodkov 1.338.124.370,07 nerazporejeni dohodki 35.711.153,79 3. člen Nerazporejene dohodke proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1971 v znesku 35.711.153,79 dinarjev se dodeli — Republiški izobraževalni skupnosti — Računu za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti — Izvršnemu svetu skupščine SR Slovenije za financiranje stanovanjske izgradnje za delavce republiških predstavniških organov in republiške uprave — Pokroviteljskemu odboru za postavitev osnovne šole — spomenika NOB v Cerknem — Republiški konferenci SZDL za proslave in akcije republiškega pomena — Odboru za postavitev mavzoleja Petru II Petroviču Njegošu, Cetinje V republiški proračun za leto 1972: — za dinarsko kritje za nakup deviz 4.411.153,79 4. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. din 15.000. 000 11.000. 000 4.000.000 500.000 500.000 300.000 Bilanca dohodkov in splošnega razporeda dohodkov proračuna Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1971 A — DOHODKI Klasifikacijska številka / Znesek Oblika Podobli- dohodka ka dohodka Vrsta dohodka Po proračunu Po proračunu in poznejših spremembah Doseženo (dejansko) 1 2 3 4 5 6 11 Vrsta 1 — prispevki 11100—105 Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja '144.600.000 198.700.000 212.431.898.67 11106—109 Posebna stopnja republiškega prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja 103.400.000 103.400.000 136.717.396.24 13 Republiški prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti . . . 23.800.000 23.800.000 22.613.350.77 18 Prispevek od sklada skupne porabe . . . 15.000.000 15.000.000 15.956.630;27 Skupaj vrsta 1 — prispevki 286.800.000 340.900.000 387.719.275.95 Klasifikacijska številka Znesek ObUka dohodka Podobli-ka dohodka . Vrsta dohodka Po proračunu Po proračunu in poznejših spremembah Doseženo (dejansko) i 2 4 5 6 Vrsta 2 — davki 21 211 Prometni davek Del davka od prometa blaga na drobno 105.000.000 105.000.000 117.305.704.14 * 214 . Zvezni prometni davek 341.600’000 8O4.6OO.O0O 712.111.216.21 Skupaj vrsta 2 — davki . * s s 5 s » 446.600.000 909.600.000 829.416.920.35 Vrsta 3 — takse 33 Sodne takse v gotovini . . » . . , . . 40.000.000 40.000.000 50.685.883.11 Skupaj vrsta 3 — takse . s » s s s A 40.000.000 40.000.000 50.685.883.11 Vrsta 5 — dohodki po posebnih zveznih predpisih 52 Denarne kazni 22.700.000 22.700.000 27.299.699.34 Skupaj vrsta 5 — dohodki po posebnih zveznih predpisih . 22.700.000 22.700.000 27.299.699.34 - Vrsta 6 — dohodki organov in razni drugi dohodki 62 Dohodki organov in drugi dohodki . . . 1.600.000 1.600.000 4.108.345.11 Skupaj vrsta 6 — dohodki organov in razni drugi dohodki 1.600.000 1.600.000 4.108.345.11 Vrsta 7 — dopolnilna sredstva 72 Namenska dopolnilna sredstva 721 18 % udeležba na zveznem prispevku iz osebnega dohodka . . . . * 50.900.000 722 Namenska dopolnilna sredstva 23.200.000 — 74.605.400.00 Skupaj vrsta 7 — dopolnilna sredstva . . 74.100.000 — 74.605.400.00 Skupaj dohodki za razpored (vrsta 1—7) . 871.800.000 1.314.800.000 1.373.835.523.86 B — SPLOŠNI RAZPORED DOHODKOV Klasifikacijska številka Znesek Oblika dohodka Podobll-ka dohodka Splošni razpored dohodkov Po proračunu Po proračunu In poznejših °°30enž™° spremembah (dejansko) 1 2 , 3 4 5 6 Glavni namen 02 — Znanstvena dejavnost 02-2 02-2-1 Sredstva, razporejena v določenem znesku: Za redno dejavnost 49.000.000 103.100.000.00 103.100.000,00 Skupaj glavni namen 02 (02-2) . s » . 49.000.000 103.100.000.00 103.100.000,00 Glavni namen 03 — Kultumo-prosvetna dejavnost 03-2 03-2-1 Sredstva, razporejena v določenem znesku: Za redno dejavnost < 2.238.000 2.238.000,00 2.238.000,00 03-2-2 Za posebne namene 28.363.400 28.663.400,00 28.654.706,20 Skupaj glavni namen 03 (03-2) . i « « » 30,601.400 30.901.400,00 30.892.706,20 Klasifikacijska številka Znesek Oblika dohodka Podobli-ka dohodka Splošni razpored dohodkov Po proračunu Po proračunu in poznejših spremembah Doseženo (SejansEo) 1 2 3 4 5 6 04-2 04-2-2 Glavni namen 04 — Socialno varstvo Sredstva, razporejena v določenem znesku Za posebne namene * « » 13A 200.000 456.548.507,00 453.250.580,62 Skupaj glavni namen 04 (04-2) . * s . . 134.200.000 453.548.507,00 453.250.580,62 05-2 05-2-2 Glavni namen 05 — Zdravstveno varstvo Sredstva, razporejena v določenem znesku Za posebne namene , 12.000.000 12,737.600,00 12.735.144,30 Skupaj .glavni namen 05 (05-2) . . < « 12.000.000 12,737.600,00 12.735.144,30 07-2 07-2-1 07-2-2 Glavni namen 07 — Delo državnih organov Sredstva razporejena v določenem znesku Za redno dejavnost Za posebne namene * , * . 294.048.300 81.000.300 298.313.090,00 84.589.137,00 298.313.090,00 84.068.511,12 Skupaj glavni namen 07 (07-2) . a s a s 375,048.600 382.902.227,00 382.381.601,12 10-2 Glavni namen 10 — Namenska dopolnilna sredstva občinam Sredstva razporejena v določenem znesku 5.500.000 12.751.300,00 12.665.780,00 Skupaj glavni namen 10 (10-2) 5.500.000 12.751.300,00 12.665.780,00 13-2 Glavni namen 13 — Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev Sredstva razporejena v določenem znesku 24.050.000 25.539.800,70 25.539.798,65 Skupaj glavni namen 13 (13-1 in 13-2) . . 24.050.000 25.539.800,70 25.539.798.65 14-2 14-2-21 14-2-22 Glavni namen 14 — Negospodarske investicije Sredstva, razporejena v določenem znesku Za tekoče naložbe . . Za odplačilo anuitet .... s s s s s 41.943.000 31.557.000 42.377.161,00 28.757.000,00 42.377.063,00 28.755.708,88 Skupaj glavni namen 14 (14-2) . . a » 73.500.000 71.134.161,00 71.132.771,88 18-1 Glavni namen 18 — Rezervni sklad Sredstva, razporejena v odstotku od vseh dohodkov 7.100.000 11.800:000,00 13.148.000,00 Skupaj glavni namen 18 (18-1) . s ♦ » s 7.100.000 11.800.000,00 13.148.000,00 19-2 l(9-2-2 19-2-2 19-2-2 Glavni namen 19 — Nerazporejeni dohodki Sredstva, razporejena v določenem znesku Razporejeno v posebno rezervo .... Sredstva, po odločitvah Skupščine SRS . . 6.000.000 36.400.000 6.585.004,30 36.400.000. 00 46.000. 000.00 6.584.987,30 32.993.000. 00 25.000. 000.00 Skupaj glavni namen 19 (19-2) ... . a 42.400.000 88,985.004,30 64.577.987,30 Skupaj razporejeni in nerazporejeni dohodki (glavni nameni 02-19) 753.400.000 1,196.400.000,001,169.424.370.07 Sredstva razporejena v splošnem delu republiškega proračuna v določenem znesku za izdvajanje sredstev republiškega prispevka iz OD iz delovnega razmerja na posebni račun ih intervencije v gospodarstvu — Za plačilo obveznosti do izvenproračunske bilance federacije ... * ... A 118.400.000 118.400.000,00 118.400.000,00 50.300.000,00 Skupaj . . . 871.800.000 1,314.800.000,00 1,338.142.370,07 225. Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o vračanju, oprostitvi plačevanja in uporabi depozita pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije Razglaša se zakon o vračanju, oprostitvi plačevanja in uporabi depozita pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na-seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 8. junija 1972. St. 403-10/72 Ljubljana, dne 9. junija 1972. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o vračanju, oprostitvi plačevanja in uporabi depozita pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije 1. člen Sredstva, vplačana kot depozit po zakonu o polaganju depozita pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije (Uradni list SFRJ, št. 33/71 in 23/72), se uporabnikom družbenih sredstev vrnejo po poteku dveh let od vplačila. Za sredstva; vplačana kot depozit, se uporabnikom družbenih sredstev obračunajo obresti po obrestni meri 3 °/o na leto za čas od 1. januarja 1973 do vrnitve depozita. 2. člen Poleg investicijskih vlaganj iz 4. in 5. člena zakona o polaganju depozita pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije so obračunavanja in vplačevanja depozita oproščene tudi negospodarske investicije s področja kulturne in socialne dejavnosti (področja 9 nomenklature iz pravilnika o razvrščanju uporabnikov družbenega premoženja po njihovih dejavnostih — Uradni list FLRJ, št. 10/62 in 14/62). 3. člen Ne glede na določbe 1. člena tega zakona se sredstva, ki so bila do uveljavitve tega zakona vplačana kot depozit za investicije in so po 2. členu tega zakona oproščene obračunavanja in vplačevanja depozita, vrnejo deponentom do 31. 12. 1972. Podrobnejšo dinamiko vračanja depozita po prejš-jem odstavku predpiše republiški sekretar za finance v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona. 4 4. člen Sredstva, vplačana kot depozit, se dajo kot poseben kredit poslovnim bankam za kreditiranje organizacij združenega dela' s področja gospodarstva. Namene in pogoje za kredite poslovnih bank po prejšnjem odstavku določi izvršni svet skupščine SR Slovenije s posebnim odlokom. Finančno tehnična opravila za Socialistično republiko Slovenijo po prvem odstavku tega člena opravlja Narodna banka Slovenije. 5. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. 226. Na podlagi petega odstavka 2. točke amandmaja VII k ustavi Socialistične republike Slovenije ter 95. in 99. člena poslovnika skupščine SR Slovenije je skupščina Socialistične republike Slovenije na skupni seji vseh zborov dne 8. junija 1972 sprejela ODLOK o razrešitvi podpredsednika skupščine Socialistične republike Slovenije, predsednika komisije skupščine SR Slovenije za volitve in imenovanja in predsednika komisije skupščine SR Slovenije za državno varnost Marjan Orožen se razreši dolžnosti podpredsednika skupščine Socialistične republike Slovenije, predsednika komisije skupščine SR Slovenije za volitve in imenovanja in predsednika komisije skupščine SR Slovenije za državno varnost. St. 0201-1/72 Ljubljana, dne 9. junija 1972. Skupščina ^ Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 227. Na podlagi petega odstavka 2. točke amandmaja Vil k ustavi Socialistične republike Slovenije in 1. ali-nee 95. člena poslovnika skupščine SR Slovenije je skupščina Socialistične republike Slovenije na skupni seji vseh zborov dne 8. junija 1972 sprejela ODLOK o izvolitvi podpredsednika skupščine Socialistične republike Slovenije Za podpredsednika skupščine Socialistične republike Slovenije se izvoli: Stane Markič. St. 0201-1/72 Ljubljana, dne 9. junija 1972. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 228. Na podlagi 99., 116., 131. in 133. člena poslovnika skupščine Socialistične republike Slovenije je republiški zbor skupščine SR Slovenije na seji dne 8. junija 1972 sprejel ODLOK o izvolitvi člana komisije skupščine SR Slovenije za volitve in imenovanja in o izvolitvi člana komisije skupščine SR Slovenije za državno varnost 1. V komisijo skupščine SR Slovenije za volitve in imenovanja se iz vrst poslancev republiškega zbora skupščine SR Slovenije izvoli Stane Markič. 2. V komisijo skupščine SR Slovenije za državno varnost se iz vrst poslancev republiškega zbora skupščine SR Slovenije izvoli Stane Markič. St. 0201-1/72 Ljubljana, dne 9. junija 1972. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 229. Na podlagi prvega odstavka 181. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 12. člena zakona o volitvah poslancev skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 5-22/69) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 8. junija 1972 sprejela ODLOK o razrešitvi sodnika vrhovnega sodišča SR Slovenije Dolžnosti sodnika vrhovnega sodišča SR Slovenije se razreši Stane Markič. St. 111-13/72 Ljubljana, dne 9. junija 1972. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 230. Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in prvega odstavka II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter v zvezi s 16. členom zakona o splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS, št. 28-180/ ^l) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 8. junija 1972 sprejela ODLOK 0 določitvi števila in izvolitvi članov sveta SR Slovenije za narodno obrambo I I Svet SR Slovenije za narodno obrambo ima predsednika, tajnika in 12 članov. II Svet SR Slovenije za narodno obrambo sestavljajo: predsednik: Stane Kavčič, predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije; tajnik: Franc Kočevar, republiški sekretar za narodno obrambo; člani: Marjan Dolenc, republiški sekretar za gospodarstvo; Vinko Hafner, sekretar komiteja mestne konference ZKS Ljubljana; Albert Jakopi č, komisar glavnega štaba za splošni ljudski odpor SR Slovenije; Miha Košak, dipl. inž., predsednik skupščine mesta Ljubljane; Tone Kropušek, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije; Marjan Orožen, republiški sekretar za notranje zadeve; Bojan Polak, poveljnik glavnega štaba za splošni ljudski odpor SR Slovenije; Stane Potočar, poveljnik IX. armade; Živko Pregl, predsednik republiške konference Zveze mladine Slovenije; Franc Tavčar, načelnik štaba IX. armade; Zora Tomič, republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo; Janez Vipotnik, predsednik republiške konference SZDL Slovenije. III S tem odlokom preneha veljati odlok o določitvi števila in imenovanju članov sveta za narodno obrambo SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 32-238/68). St. 111-60/72 Ljubljana, dne 9. junija 1972. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 231. Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter prvega odstavka II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter 43. člena temeljnega zakona o javnem pravobranilstvu (Uradni list SFRJ, št. 15-299/ 65) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 8. junija 1972 sprejela / ODLOK o imenovanju republiškega javnega pravobranilca Za republiškega javnega pravobranilca se imenuje: dr. Viktor Damjan, dosedanji republiški sekretar za pravosodje in občo upravo. St. 111-68/72 Ljubljana, dne 9. junija 1972. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ' 232. Na podlagi 14. člena zakona o nadomestilu za del obresti uporabnikom investicijskih kreditov na področju turizma v SRS (Uradni list SRS, št. 7/72-88) izdaja republiški sekretar za gospodarstvo v soglasju z republiškim sekretarjem za finance PRAVILNIK o postopku za odobravanje nadomestila za del obresti uporabnikom investicijskih kreditov na področju turizma 1. člen Nadomestila za del obresti uporabnikom investicijskih kreditov na področju turizma (v nadaljnjem besedilu: nadomestila) odobrava posebna komisija po 12. členu zakona o nadomestilu za del obresti uporabnikom investicijskih kreditov na področju turizma v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 7/72, v nadaljnjem besedilu: zakon). 2. člen Komisija iz 12. člena zakona dela in sklepa na sejah. Sklep je sprejet, če zanj glasujeta najmanj dve tretjini članov komisije. 3. člen Komisija zbere vsako leto v mesecu septembru podatke o predračunskih vrednostih projektov, katerih gradnja se bo pričela v naslednjem letu. Te podatke predložijo komisiji kreditodajalci in investitorji. Podatki iz prejšnjega odstavka se predložijo na obrazcu št. 1, ki je sestavni del tega pravilnika. 4. člen ‘ Na podlagi podatkov po prejšnjem členu predlagata republiški sekretariat za gospodarstvo in republiški sekretariat za finance izvršnemu svetu skupščine SR Slovenije znesek, ki naj se predvidi za nadomestilo v finančnem načrtu računa sredstev SR Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti v naslednjem letu. 5. člen Po sprejetju finančnega načrta računa sredstev SR Slovenije za izravnavanje v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti razpiše komisija natečaj za vlaganje zahtevkov za nadomestilo. Natečaj se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. V natečaju mora biti določen rok za vlaganje zahtevkov, ki ne more biti krajši od 30 dni. 6. člen / Zahtevke za nadomestilo vložijo kreditodajalci .in investitorji skupno pri republiškem sekretariatu za gospodarstvo, ki jih nato predloži komisiji. 7. člen Zahtevek za nadomestilo se predloži republiškemu sekretariatu za gospodarstvo v štirih izvodih in sicer na obrazcu št. 2, ki je sestavni del tega pravilnika. Zahtevek podpišeta kredi toda j alec in investitor. Če je kreditodajalec tuja pravna oseba, podpišeta zahtevek investitor in banka, ki tujemu kreditodajalcu iam&i za investitorja. 8. člen Zahtevku za nadomestilo se priloži: — idejni projekt za vse primarne in sekundarne objekte, za turistična naselja pa enoten investicijski program ter idejni projekt za vse objekte, ki so predmet parcialne odobritve; — načrt konstrukcije financiranja in odplačevanja kreditov za posamezen objekt, oziroma za celoten investicijski program turističnega naselja; — izjava krajevno in stvarno pristojnih upravnih organov in delovnih organizacij o stanju in zmogljivosti objektov splošne infrastrukture z ozirom na predvideno investicijo in sicer predvsem o vodovodu, elektrik^ kanalizaciji, cestah, zdravstveni službi in PTT omrežju. K temu mora biti priložena še garancija omenjenih organov oziroma organizacij (občinske skupščine, elektroenergetskega podjetja, cestnega sklada, PTT podjetja itd.), da bo navedena splošna infrastruktura v primeru, če je pomanjkljiva, usposobljena do konca izgradnje turističnega objekta; — fotokopija ali overovljen prepis osnovne kreditne pogodbe; — fotokopija ali overovljen prepis pogodbe o devizni zavezavi. 9. člen Komisija pregleda predložene zahtevke, prouči vso dokumentacijo in za vsak posamezen primer sprejme poseben sklep. Komisija s sklepom zahtevku ugodi ali ga zavrne. 10. člen Sklep, s kateriip komisija zavrne zahtevek za nadomestilo, pošlje z obrazložitvijo kreditodajalcu in investitorju obenem z vso dokumentacijo. Sklep, s katerim komisija ugodi zahtevku za nadostilo, pošlje republiškemu sekretariatu za finance, skupno z obrazcem št. 2. 11. člen Komisija vodi evidenco o sprejetih zahtevkih za nadomestilo in o izdanih sklepih v zvezi s temi zahtevki. 12. člen Komisija odloči o prejetih zahtevkih najkasneje v dveh mesecih po zaključnem natečaju. 13. člen Na podlagi sklepa komisije sklene republiški sekretariat za finance v enem mesecu po sprejetem sklepu s posameznim investitorjem pogodbo o izplačilu nadomestila. 14. člen Komisija sprejme za svoje delo poseben poslovnik. 15. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št.: 402-0140/72 Ljubljana, dne 5. junija 1972. Republiški sekretar za gospodarstvo Marjan Dolenc, dipl. oec. 1. r. Republiški sekretar za finance Jože Florjančič 1. r. Obrazec št. 1 PREDHODNA PRIJAVA INVESTICIJE Investitor .......................................... Namen investicije ........................:.........— Kreditodajalec ....................................... Proračunska vrednost ............................... Kreditna sredstva __________________________________ Lastna sredstva ..................................... Predvideni kreditni pogoji: a) obrestna mera ................................ b) doba odplačevanja ............................ c) devizna zavezava .....!...................... Kratek opis objekta (primarni in sekundarni): a) kraj ..................................... b) vrsta in zmogljivost primarnega objekta .... c) kategorija pri prenočitvenih zmogljivostih .... d) vrsta in zmogljivost sekundarnih objektov e) ostalo .............................. Predviden začetek gradnje ....................... Predviden začetek obratovanja objekta ___________ Obrazec št. 2 zahtevek za nadomestilo za del obresti uporabnikov investicijskih kreditov na področju turizma v SR Sloveniji Investitor ....................................._ Namen investicije ...........................—.. Investicijski znesek (struktura) 100 % a) gradbeni del ...»............................ b) oprema iz uvoza ..............-............ c) domača oprema ............................. d) priprava kadrov ................................. e) izdelava projektov in nadzor ,................ f) rezerva .................................... Kreditodajalec ...................................... Znesek kredita ....................;........i._...___ Kreditni pogoji: a) obrestna mera ...................................i. b) odplačilna doba ................................. c) devizna zavezava ................................ d) vročena sredstva .............................„.i_ e) začetek črpanja kredita ......r.................. f) zapadlost prve anuitete .............................. Predviden začetek gradnje objekta..................... Predviden začetek obratovanja objekta .........-__ Kratek opis objekta (primarni in sekundarni): a) kraj in lokacija .............................. b) zmogljivost primarnega objekta ................ t c) kategorija prenočitvenih zmogljivosti _________ d) vrsta in zmogljivost sekundarnih objektov________ e) ostalo ............................................ Turistični promet preteklega leta v kraju, kjer bo zgrajen objekt: Število domačih prenočitev ............................ Število tujih prenočitev---------------------------—— Odstotek udeležbe tujih prenočitev ..........>.-------- Ostali krajevni podatki: Število vseh turističnih ležišč ....................... Število stalnih prebivalcev v kraju ------------------- Število stalnih prebivalcev na eno turistično ležišče— Kakšna vrsta poslovnega sodelovanja in med katerimi gospodarskimi organizacijami je v kraju izvedena — SPLOŠNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ REPUBLIŠKA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA 233. Na podlagi 4. člena zakona o določitvi premoženjskega cenzusa kot pogoja za pravico do otroškega dodatka in višine otroškega dodatka v letu 1972 (Uradni list SRS,, št. 7-83/72), družbenega dogovora o uresničevanju politike na področju otroškega varstva v SR Sloveniji v letu 1972 in 17. člena statuta republiške skupnosti otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 31-198/70) izdaja izvršni odbor republiške skupnosti otroškega varstva SKLEP o kriterijih za dodeljevanje denarnih pomoči otrokom iz socialno ogroženih kmečkih družin I. Republiška skupnost otroškega varstva zagotavlja v letu 1972 sredstva za denarno pomoč (v nadaljnjem besedilu pomoč) v znesku 6,421.200 dinarjev otrokom iz socialno ogroženih kmečkih družin. Da bi zagotovili pomoč za 10.000 pomoči potrebnih kmečkih otrok se priporoča občinskim skupščinam, da zagotovijo manjkajoča sredstva. Republiška skupnost se bo zavzela za izpopolnitev kriterijev in sistema financiranja denarnih pomoči otrokom iz socialno ogroženih kmečkih družin, ki se bo uveljavil v letu 1973. II. POGOJI ZA PRIDOBITEV POMOČI 1. Pomoč po teh kriterijih se praviloma dodeljuje otrokom iz kmečkih družin, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — da je dohodek iz kmetijstva glavni vir (poglavitni) dohodka njihovih družin; — da živijo v kmečkih gospodinjstvih, katerih skupni katastrski dohodek ne presega 2.000 din letno, katastrski dohodek na družinskega člana pa ne 600 din letno; — da so stari do 15 let; 2. V upravičenih primerih se lahko ob presoji okoliščin in pogojev, v katerih živi družina, pomoč dodeli tudi otroku, ki živi v gospodinjstvu (družini), katero ima višji katastrski dohodek, če je v družini več otrok ali v primeru bolezni ali invalidnosti staršev. 3. Pomoč lahko dobijo tudi otroci, ki so starejši od 15 let, če se šolajo ali so na usposabljanju ali če so trajno težje telesno ali duševno prizadeti. 41 Ce družina izpolnjuje navedene pogoje, pa se zaradi drugih dohodkov in okoliščin nahaja v ugodnem materialnem stanju, se pomoč ne dodeli. 5. V primeru, da več otrok izpolnjuje pogoje za prejemanje pomoči, kot je možno izplačati pomoč, izbira prejemnike po vsestranski presoji vseh okoliščin organ, ki dodeljuje pomoč. III. VIŠINA POMOČI IN NAČIN IZPLAČEVANJA 1. Pomoč za enega otroka znaša praviloma 80 din mesečno. Pomoč, ki se izplačuje za enega otroka, ne sme znašati manj kot 50 din mesečno. 2. Pomoč se izplačuje praviloma staršem v enakih mesečnih zneskih, za prvih 6 mesecev leta 1972 pa se izplača v skupnem znesku. 3. V primerih, ko socialna služba oceni, da bi starši prejete pomoči ne uporabili v korist otroka, se lahko pomoč izplačuje tudi drugim osebam (rejniku, ipd.) ali se pomoč dodeli na drug način (plačilo šolske prehrane ali varstva, pomoč v obleki, hrani itd.). Način izplačevanja mora biti določen v sklepu. IV. ORGAN, KI SKLEPA O DODELITVI POMOČI O dodelitvi denarne pomoči sklepa komisija, ki jo imenujeta izvršni odbor temeljne skupnosti otroškega varstva in za socialno varstvo pristojni svet občinske skupščine. V delu komisije sodeluje tudi predstavnik tiste krajevne skupnosti, iz katere so predlogi, ki jih obravnava komisija. V. POSTOPEK ZA DODELITEV POMOČI 1. Postopek za dodelitev pomoči se začne na pobudo staršev, krajevne skupnosti, osnovne šole, posameznih občanov ali socialne službe. 2. Predloge za dodelitev pomoči zberejo socialne službe občin, ki dopolnijo predloge z obstoječo dokumentacijo o katastrskem dohodku in o številu družinskih članov, ki jo dobi od pristojne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov, ter z drugo dokumentacijo, s katero razpolagajo in jih predložijo komisiji, ki sklepa o dodelitvi pomoči. 3. Socialna služba obvesti družine, ki jim je komisija dodelila denarno pomoč. 4. Socialna služba takoj pošlje prepise vseh predlogov in sklepov o dodelitvi pomoči republiški skupnosti otroškega varstva. 5. Postopek za dodelitev pomoči mora biti končan do 31. avgusta 1972. Socialna služba mora poslati poročilo o izvedbi postopka do 30. septembra 197? republiški skupnosti otroškega varstva. VI. ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV POMOČI 1. V letu 1972 zagotovi republiška skupnost otroškega varstva občinam naslednja sredstva za pomoč: a) občinam, določenim z odlokom o občinah, katerih območja se štejejo za manj razvita območja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 23-154/71) do 65 din mesečno na otroka; b) občinam, določenim z odlokom o razdelitvi sredstev razporejenih v razdelku »Namenska dopolnilna sredstva občinam« — postavka: nafnenska sredstva za socialne podpore (Uradni list SRS, št. 18-187/72) po 50 din na otroka; c) drugim občinam po 40 din na otroka. 2. Občinam se priporoča, da sredstva do polnega zneska pomoči (80 din na otroka) zagotovijo iz svojih sredstev. 3. Komisija mora dodeliti pomoč najmanj tolikšnemu številu otrok, kot je navedeno v izračunu za razdelitev sredstev republiške skupnosti otroškega varstva. Komisija lahko dodeli pomoč manjšemu številu otrok, kot je navedeno v izračunu, če ugotovi, da v občini ni otrok, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev pomoči. V tem primeru mora občina vrniti preostala sredstva republiški skupnosti otroškega varstva. Komisija lahko dodeli pomoč večjemu številu otrok, kot je navedeno v izračunu, če za to zagotovi sredstva občinska skupščina in že izplačana pomoč za enega otroka ni nižja od 50 din mesečno. 4. Sredstva za pomoč otrokom iz kmečkih družin nakaže republiška skupnost otroškega varstva občini, na podlagi njene zahteve. Sredstva se nakažejo na račun postavke iz socialne podpore. Sredstva so namenska in jih občina ne more uporabiti za druge namene. Občine morajo vložiti zahteve za sredstva najkasneje do 31. oktobra 1972. 5. Podrobnejša razdelitev sredstev republiške skupnosti otroškega varstva občinam za denarne pomoči otrdkom iz socialno ogroženih kmečkih družin je sestavni del tega sklepa. St. 56-1/64 Ljubljana, dne 31. maja 1972. \ Predsednik izvršnega odbora republiške skupnosti otroškega varstva Marija Ivkovič 1. r. K temu sklepu je dal soglasje izvršni svet skupščine SR Slovenije s sklepom, št. 56-1/64 z dne 9. junija 1972. SKLEP o razdelitvi sredstev republiške skupnosti otroškega varstva občinam za denarne pomoči otrokom iz socialno šibkih kmečkih družin V letu 1972 prejmejo občine SR Slovenije naslednja sredstva: Občina Število otrok Delež RSOV na 1 otroka Vsota 1. Šmarje 492 383.760 2. Šentjur 228 177.840 3. Lenart 198 154.440 4. Ormož 211 65,00 din mesečno 164.580 5. Ptuj 807 629.460 6. Murska Sobota 1.095 854.100 7. Lendava 513 400.140 8. Ljutomer 116 780,00 din letno 90.480 9. Črnomelj 110 85.800 10. Trebnje 128 99.840 11. Gornja Radgona 222 173.160 SKUPAJ 4.120 3,213.600 12. Sl. Bistrica 201 120.600 13. Sevnica 164 98.400 14. Žalec 142 85.200 15. Mozirje 122 73.200 16. Krško 216 129.600 17. Sl. Konjice 162 50,00 din mesečno 97.200 18. Grosuplje 181 108.600 19. Metlika 35 21.000 20. Cerknica 98 58.800 21. Brežice 249 600,00 din letno 149.400 22. Ribnica 145 87.000 23. Litija 132 79.200 24. Dravograd 45 27.000 25. Ajdovščina 157 94.200 26. Laško 131 ’ 78.600 27. Ilirska Bistrica 167 100.200 28. Tolmin 243 145.800 29. Radlje 141 84.600 30. Idrija 120 72.000 3l. Sežana 257 154.200 Občina Število otrok ?ea,eižofXV Vsota 32. Slovenj Gradec 102 61.200 SKUPAJ 3.210 1,926.000 33. Škofja Loka 132 63.360 34. Kočevje 45 21.600 35. Ravne 30 14.400 36. Nova Gorica 357 171.360 37. Postojna 50 24.000 38. Logatec 36 17.280 39. Ljubljana-Vič 231 40,00 din mesečno 110.880 40. Novo mesto 413 198.240 41. Kamnik 83 42.240 42. Domžale 175 84.000 43. Celje 145 69.600 44. Zagorje 46 480,00 din letno 22.080 45. Vrhnika 23 11.040 46. Maribor 309 148,320 47. Tržič ' 19 9.120 48. Hrastnik 9 4.320 49. Velenje 104 49.920 50. Koper 203 97.440 51. Izola 19 9.120 52. Ljubljana-Moste ' 58 27.840 53. Piran 39 18.720 54. Kranj 38 18.240 55. Jesenice 28 13.440 56. Radovljica 46 22.080 57. Trbovlje 10 4.800 58. Ljubljana-Šiška 12 5.760 59. Ljub.-Center — 60. Lj .-Bežigrad 5 2.400 SKUPAJ 2.670 1.281.600 VSE OBČINE SKUPAJ 10.000 6.421.200 ZVEZA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV SR SLOVENIJE 234. Na podlagi 85. in 86. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/71) je sprejel zbor delegatov zveze skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 16. seji dne 26. maja 1972, po predhodnem soglasju skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev SKLEP o določitvi nevarnosti, pogojev in povračil ter premijske tarife v obveznem zdravstvenem pozavarovanju delavcev I Nevarnosti v obveznem zdravstvenem pozavarovanju delavcev so: 1. večji izdatki za zdravstveno varstvo, ki so posledica večje kolektivne nesreče pri delu, 2. večji izdatki za zdravstveno varstvo, ki nastanejo zaradi večjih naravnih nesreč, 3. večji izdatki za zdravstveno varstvo zaradi epidemij ali nevarnosti epidemij. Za večje kolektivne nesreče pri delu se štejejo zrušenja objektov v gradnji, eksplozije in druge hude nesreče pri delu, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje večjega števila zaposlenih. Ob uveljavljanju zahtevka za povračilo zaradi nastopa večje kolektivne nesreče pri delu mora dati svoje mnenje o tem, ali je bila večja kolektivna nesreča pri delu, republiški štab za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami. Za večje naravne nesreče se štejejo potresi, povodnji, plazovi, neurja in podobne naravne nesreče, zaradi katerih je ogroženo življenje in zdravje večjega števila ljudi. V dvomljivih primerih mora .epubliški štab za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami dati izjavo, ali je nastopajoči primer šteti za naravno nesrečo. Za epidemijo se šteje večji porast obolenj zaradi nalezljivih bolezni ali pojav številnejših obolenj z neznanim povzročiteljem, če jih spremlja febrilno stanje. V spornem ali dvomljivem primeru odloči o tem, ali gre za epidemijo ali ne, republiški medicinski svet. II Šteje se, da je nastopil primer, ki daje skupnosti pravico do povračila iz sklada za obvezno zdravstveno pozavarovanje: 1. če je v večji kolektivni nesreči pri delu prizadetih toliko zavarovancev, da znašajo stroški za njihovo zdravljenje več kot 1 % izdatkov za zdravstveno varstvo v prizadeti skupnosti v tistem poslovnem letu; 2. če stroški zdravljenja poškodovanih in obolelih zaradi večje naravne nesreče presežejo 1 % izdatkov za zdravstveno varstvo v prizadeti skupnosti v tekočem poslovnem letu; 3. če je število obolelih zaradi epidemije za 10 % nad poprečjem za pretekli dve leti v SR Sloveniji in če znašajo stroški za epidemije v dotičnem letu najmanj 1 % celotnih stroškov za zdravstveno varstvo v skupnosti. III Povračilo za pozavarovani primer večjih izdatkov zaradi večje kolektivne nesreče pri delu ali zaradi epidemije znaša 50% teh večjih izdatkov. Višino povračila za pozavarovani primer večjih stroškov zaradi naravne nesreče določi v vsakem primeru posebej zbor delegatov zveze skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev SR Slovenije. IV Premija za pozavarovanje nevarnosti iz I. točke tfe-ga sklepa znaša 0,20 % od ugotovljenega dohodka skup. nosti po izločitvah sredstev, ki se izločajo pred ugotovitvijo dohodka. Premija za pozavarovanje se obračunava in Vplačuje v sklad zdravstvenega pozavarovanja delavcev trimesečno. Skupnosti obračunavajo in vplačujejo pozavarovalno premijo toliko časa, dokler vsota tako izločenih sredstev ne doseže 5 % poprečnih mesečnih izdatkov za zdravstveno v&rstvo v preteklem letu. Neporabljena sredstva sklada za obvezno pozavarovanje delavcev se prenašajo kot dohodek sklada v naslednje poslovno leto. V Povračila za pozavarovanje nevarnosti se obračunavajo in izplačujejo ob zaključku poslovnega leta. VI Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. Št. 11/6-72 Ljubljana, dne 26. maja 1972. Zveza skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev SR Slovenije Predsednik Mirko Kocjan 1. r. ZVEZA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETOV SR SLOVENIJE 235. Na podlagi 85., 86. in 95'. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/71 in 51/71), je sprejel zbor delegatov zveze skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov SR Slovenije na 11. seji dne 31. maja 1972 SKLEP o spremembi sklepa o določitvi nevarnosti, pogojev in povračil v pozavarovanju zdravstvenega zavarovanja kmetov I V sklepu o določbi nevarnosti, pogojev in povračil v pozavarovanju zdravstvenega zavarovanja kmetov (Ur. list SRS, št. 41/71) se spremeni V. točka in se glasi: »Premija za pozavarovane nevarnosti iz I. točke tega sklepa se določi v višini 0,5 % od vplačanega prispevka od katastrskega dohodka negozdnih površin, od dohodkov iz gozda in od pavšalnega zneska na zavarovanca oziroma na zavarovano osebo. Premija se obračunava in vplačuje trimesečno, dokončno pa se obračuna po zaključnem računu.« II Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. Št. 11/4-1972 Ljubljana, dne 31. maja 1972. Predsednik zveze skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov SR Slovenije Nande Vode 1. r. PREDPIS! OBČINSKIH SKUPŠČIN SKUPŠČINA OBČINE CELJE 567. Skupščina občine Celje je po 5. členu zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 17/71) In po 142, členu statuta občine Celje, na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 9. junija 1972 sprejela ODLOK o ureditvi cestnega prometa v naseljih v občini Celje I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja cestni promet v naseljih v občini Celje. Določbe, za katere je to v odloku izrečno navedeno, veljajo le za določena območja v mestu Celju. 2. člen Za javne prometne površine se po tem odloku štejejo ceste, ulice, trgi ter pločniki in vse druge jav- ’ ne površine, po katerih se opravlja promet, II. VPREŽNA VOZILA, ROČNI VOZIČKI IN VODENJE ŽIVINE 3. člen V mestu Celju je prepovedan promet z ročnimi Vozički po Gregorčičevi in Levstikovi ulici ter po Ljubljanski in Mariborski cesti (do odcepa Skaletove Ulice). Občinski upravni organ, ki je pristojen za promet, lahko v upravičenem primeru dovoli posamezniku, da na javnih prometnih površinah iz prvega odstavka tega člena, uporablja ročni voziček. Na javnih prometnih površinah iz prvega odstavka tega člena ter v Aškerčevi, Cankarjevi, Stanetovi, Sodnikovi in Zidanškovi ulici je prepovedan tudi pro-hiet z vprežnimi vozili in vodenje živine. Javne prometne površine iz tega člena je dovoljeno Prečkati z vprežnimi vozili, ročnimi vozički in živino le na Ljubljanski cesti ob križišču s Čopovo ulico in na Mariborski cesti ob odcepu ceste v Trnovlje. III. PRISLANJAN JE KOLES 4. člen V naseljih je prepovedano prislanjanje koles ob 2gradbe in druge objekte, ki mejijo na javne prometne Površine. V naseljih je prepovedano prislanjanje koles ob Pločnike. Na javnih prometnih površinah v naseljih je do-y°ljeno puščati kolesa na mestih, ki so za to določna. Občinski upravni organ, ki je pristojen za promet, določi mesta v naseljih, kjer je dovoljeno puščati kolesa. , Občinski upravni organ, ki je pristojen za komu-Pplne zadeve, je odgovoren, da so mesta za puščanje oles primerno urejena in opremljena. IV. ODLAGANJE KURIVA IN DRUGEGA BLAGA 5. člen Kurivo in drugo blago, ki je dostavljeno naročniku v naselju in odloženo na javno prometno površino, mora biti odstranjeno brez odlašanja in hitro. Javno prometno površino mora uporabnik po odstranitvi blaga temeljito očistiti. V. ŽAGANJE DRV 6. člen Na javnih prometnih površinah v naseljih je prepovedano žaganje drv. VI. UČENJE VOŽNJE Z MOTORNIM VOZILOM 7. člen V mestu Celju je prepovedano učenje kandidatov za voznike motornih vozil in opravljanje vozniških izpitov: — v Aškerčevi, Cankarjevi, Čopovi (med Ljubljansko in Dečkovo cesto), Gregorčičevi, Kersnikovi, Levstikovi in Stanetovi ulici, Ulici XIV. divizije in v Vodnikovi ulici; — na Dečkovi, Ljubljanski, Mariborski in Teharski cesti in — na Titovem trgu in sicer: a) vse leto vsak dan med 5.30 in 7 uro in med 13. in 15 uro; b) v turistični sezoni pa še dodatno: v soboto in dan pred praznikom med 12. in 24. uro; in v nedeljo ter praznik ves dan. Za turistično sezono se po tem odloku šteje čas ,od 1. maja do 30. septembra. VII. PREPOVEDAN PROMET ZA VSA VOZILA 8. člen V mestu Celju je prepovedan promet za vsa vozila v Prešernovi ulici, delu Stanetove ulice (od križišča s Cankarjevo ulico do Prešernove ulice) in na delu Tomšičevega trga (od Prešernove ulice do hiše št. 4). Za vsa vozila je promet prepovedan tudi v delu Ipavčeve ulice (od hiše št. 8a — začetek ograje splošne bolnice do odcepa Oblakove ulice). Na javnih prometnih površinah iz prvega in drugega odstavka tega člena je med 8. in 11. uro dovoljen promet za vozila, ki oskrbujejo organizacije in občane na tem območju. Na javnih prometnih površinah iz prvega odstavka tega člena pa je tak promet dovoljen tudi med 21. in 5. uro. Na javnih prometnih površinah iz prvega odstavka tega člena je prepovedano razkladanje in nakladanje predmetov, ki so daljši kot tri metre, razen med 21. in 5. uro. Prepoved iz prvega odstavka tega člena ne velja za vozila s prednostjo, poštna vozila, ter vozila, ki dovažajo kruh, meso, mleko ter sadje in zelenjavo. Občinski upravni organ, ki je pristojen za promet, lahko v upravičenih primerih izjemoma dovoli promet z vozili na javnih prometnih površinah iz prvega in drugega odstavka tega člena tudi drugim uporabnikom (gradnje in adaptacije na tem območju in podobno). VIII. PARKIRANJE 9. člen Parkirni prostori so po tem odloku prostori na javnih prometnih površinah, na katerih se sme parkirati motorna vozila. Parkirni prostori so splošni in posebni. 10. člen Splošni parkirni prostori so na javnih prometnih površinah, ki so posebnega pomena za promet (modre cone) ali na posebej urejenih prostorih izven vozišča. Na splošnih parkirnih prostorih se sme parkirati le osebne avtomobile in motoma kolesa. 11. člen Parkiranje v modri coni je časovno omejeno. Parkirni prostor v modri coni mora biti označen s prometnim znakom in z označbo na vozišču oziroma pločniku. Prometni znak oziroma označba mora vsebovati obvestilo o vrsti vozil, ki se jih ne sme parkirati in čas dovoljenega parkiranja. Na neoznačenih javnih prometnih površinah v modri coni parkiranje ni dovoljeno. Občinski upravni organ, ki je pristojen za promet, določi, potem ko dobi mnenje občinskega upravnega organa, ki je pristojen za komunalne zadeve, javne prometne površine, ki so posebnega pomena za promet (modre cone) in parkirne prostore na njih. 12. člen Na parkirnih prostorih v modri coni mora imeti vozilo parkirno uro. Parkirna ura mora biti nameščena na vidnem mestu na notranji strani vetrobranskega stekla vozila in mora biti naravnana na čas prihoda vozila -na parkirni prostor. Če je na parkirnem prostoru nameščena parkirna ura, mora voznik, ki je parkiral, uporabiti to uro. 13. člen Če to dovoljujejo prometne razmere, se lahko v modri coni dovoli ustavljanje tovornih motornih vozil zaradi preskrbovanja prodajaln in drugih poslovnih prostorov. Prustori za ustavljanje iz pryega odstavka tega člena morajo biti označeni z rumeno barvo. 14. člen Razkladanje in nakladanje na površinah iz 13. člena tega odloka se mora opraviti brez odlašanja in hitro. Površine iz 13. člena tega odloka, čas njihove uporabe, uporabnike in dovoljeno nosilnost vozil določi občinski upravni organ, ki je pristojen za promet, potem ko dobi mnenje občinskega upravnega organa, ki je pristojen za komunalne zadeve. 15. člen Na javnih prometnih površinah izven modre cone je parkiranje prepovedano kjer je tako določeno s prometnimi znaki. Na pločniku je parkiranje dovoljeno le, če je to označeno. 16. člen Razen v primerih, ki so določeni v predpisih o varnosti cestnega prometa, je prepovedano parkirati vozilo: 1. v pasaži ali hišnem prehodu za pešce, 2. na prostoru določenem za odlaganje posod za smeti, 3. na stezah med stanovanjskimi zgradbami, če bi ostala za druga vozila manj kot 3 metre proste širine. 17. člen Posebni parkirni prostori so v mestu Celju zgrajeni in urejeni izven vozišč in so namenjeni za parkiranje tovornih motornih vozil in avtobusov. Lokacija za te prostore mora biti določena z urbanističnim načrtom. 18. člen Ustavljeno motorno vozilo ne sme imeti motorja v teku več kot dve minuti. To ne velja, če se vozilo ustavi zaradi zastoja prometa ali da bi se ravnalo po znaku, s katerim se ureja promet. IX. UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE PARKIRNIH PROSTOROV 19. člen Splošne in posebne parkirne prostore upravlja in vzdržuje komunalna delovna organizacija, ki jo za to pooblasti občinska skupščina. Posebne parkirne prostore lahko uredi, upravlja in vzdržuje tudi krajevna skupnost. Pooblaščena komunalna delovna organizacija oziroma krajevna skupnost lahko na parkirnih prostorih iz prvega odstavka tega člena organizira čuvajsko službo in to storitev zaračunava. Medsebojne pravice in obveznosti med občino in pooblaščeno komunalno delovno organizacijo se določijo s pogodbo. X. PUŠČANJE POKVARJENIH IN POŠKODOVANIH MOTORNIH VOZIL 20. člen Na javnih prometnih površinah je prepovedano puščati pokvarjena ali poškodovana vozila. Če delavec organa, ki nadzoruje izvrševanje tega odloka ugotovi, da je na javni prometni površini puščeno pokvarjeno ali poškodovano motorno vozilo, odredi, da se vozilo na stroške lastnika oziroma imetnika pravice uporabe, odstrani. Določbe drugega odstavka tega člena se uporabijo tudi v primeru, če je vozilo parkirano na prostoru, kjer je parkiranje prepovedano. 21. člen Višino stroškov za odstranitev vozila, način plačila ter pooblaščeno organizacijo določi občinski upravni organ, ki je pristojen za promet. Če lastnik ali imetnik pravice uporabe sam odstrani vozilo, potem ko je delavec pristojnega organa že poklical pooblaščeno organizacijo, da odstrani vozilo, se zaračunajo le stroški, ki so že nastali. XI. AVTOBUSNE POSTAJE IN POSTAJALIŠČA 22. člen Začetne in končne postaje avtobusov mestnega in primestnega prometa so lahko le na krajih, ki so za to določeni in označeni kot avtobusne postaje. Postajališča za javni mestni in primestni avtobusni promet so lahko samo na za to določenih krajih, ki pa morajo biti označeni. Avtobusne postaje in postajališča določi občinski upravni organ, ki je pristojen za promet, potem ko dobi mnenje občinskega upravnega organa, ki je pristojen za komunalne zadeve. XII. VOŽNJA OTROK S KOLESOM 23. člen Otrok do osmega leta starosti ne sme voziti kolesa na javni prometni površini brez spremstva odrasle osebe. .XIII. POSEBNA UPORABA JAVNIH PROMETNIH POVRŠIN 24. člen munalnih delovnih organizacij, kadar z vozili opravljajo dejavnost, za katero so pooblaščene. Časovni razpored rednih opravil iz prvega odstavka tega člena sestavijo komunalne delovne organizacije v soglasju z občinskim upravnim organom, ki je pristojen za promet. XV. PRISTOJNOST OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV 27. člen Občinski upravni organ, ki je pristojen za promet, lahko potem ko dobi mnenje občinskega upravnega organa, ki je pristojen za komunalo, predpiše tudi naslednje ukrepe za ureditev prometa: 1. začasno prepove promet na posamezni javni prometni površini za vsa vozila ali za posamezne vrste vozil, 2. določi prednostne ali stranske ceste, 3. določi enosmerne ceste, 4. omeji hitrost vožnje v naseljih ali delih naselja, 5. odredi postavitev in vzdrževanje zaščitnih ograj na nevarnih krajih, kjer so ogroženi udeleženci v prometu. 28. člen Nadzorstvo nad izvrševanjem tega odloka opravljajo delavci milice in pooblaščeni delavci pristojnega občinskega upravnega organa. I XVI. KAZENSKE DOLOČBE 29. člen f Z denarno kaznijo od 200 do 2.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba: 1. če razkladanje ali nakladanje na površinah iz 13. člena ni opravljeno brez odlašanja in hitro (prvi odstavek 14. člena); 2. če javno prometno površino uporabi v posebne namene brez dovoljenja (24. člen); 3. če sestavi in uporablja časovmi razpored rednih komunalnih opravil brez soglasja pristojnega občinskega upravnega organa (26. člen). Z denarno kaznijo od 20 do 200 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena. 30. člen Z denarno kaznijo 20 dinarjev se kaznuje takoj na mestu za prekršek: 1. pešec, ki pelje ročni voziček po javni prometni površini, kjer je to prepovedano (prvi odstavek 3. člena); 2. voznik vprežnega vozila ali vodnik živine, ki opravlja promet z vprežnim vozilom oziroma vodi živino na javni prometni površini, kjer je to prepovedano (tretji odstavek 3. člena); 3. kdor prečka javno prometno površino z vprežnim vozilom, ročnim vozičkom ali živino na mestu, kjer to ni dovoljeno (četrti odstavek 3. člena); 4. kdor kuriva ali drugega blaga, ki je odloženo na javno prometno površino, ne odstrani brez odlašanja in hitro (5. člen); 5. kdor žaga drva na javni prometni površini, kjer je to prepovedano (6. člen); 6. voznik inštruktor oziroma član izpitne komisije, ki uči kandidata za voznika motornega vozila oziroma Javne prometne površine se smejo uporabljati samo za promet. V izjemnih primerih se lahko dovoli posebna uporaba javne prometne površine (prekopi zaradi električnih, plinskih, vodovodnih in telefonskih napeljav, kanalizacije in podobno, uporaba prostora zaradi gradbenih del in podobno). Posebna uporaba javne prometne površine se dovoli le v primeru, če se dela ne da opraviti na noben drug način. Dovoljenje se da le za določen čas. S posebno uporabo javne prometne površine se ne sme ogrožati in ovirati prometa. Dovoljenje za posebno uporabo javne prometne površine da občinski upravni organ, ki je' pristojen za komunalne zadeve, potem ko dobi mnenje občinskega upravnega organa, ki je pristojen za promet. Dovoljenje je treba zahtevati najmanj 15 dni pred nameravano posebno uporabo javne prometne površine. V primeru, ko posebne uporabe javne prometne površine ni bilo mogoče predvideti v naprej, se lahko zahteva dovoljenje ne glede na rok, ki je določen. Del javne prometne površine, ki je v posebni uporabi, mora biti vidno zaznamovana s predpisanimi prometnimi znaki in zavarovan s predpisanimi braniki ali z drugimi ustreznimi ograjami. Ponoči in ob slabi vidljivosti mora biti mesto, na katerem se opravlja delo, zaznamovano tudi s predpisanimi lučmi. Takoj, ko preneha posebna uporaba javne prometne površine, mora izvajalec del odstraniti prometne znake, branilke in druge ograje, ki jih je postavil med izvajanjem del na javni prometni površini. Ce se s posebno uporabo poškoduje javna prometna površina, se mora ta površina vzpostaviti v prejšnje stanje. XIV. POSEBNE DOLOČBE ZA VOZILA KOMUNALNIH DELOVNIH ORGANIZACIJ 26. člen Prepovedi in omejitve, ki so predpisane s tem odtokom za vozila, ne veljajo za vozila pooblaščenih ko- l vodi vozniški izpit na javni prometni površini v času, ko je to tam prepovedano (prvi odstavek 7. člena); 7. voznik, ki ne namesti parkirne ure na določenem mestu na vozilu, ali parkirne ure ne naravna na čas prihoda oziroma ne uporabi parkirne ure, ki je na parkirnem prostoru (12. člen); 8. voznik, ki tovornega motornega vozila ne razloži ali naloži brez odlašanja in hitro (prvi odstavek 14. člena); 9. voznik, ki parkira vozilo v nasprotju s 16. členom; 10. voznik, ki pri ustavljenem vozilu pusti motor v teku več kot dve minuti (18. člen); 11. voznik, ki na javni prometni površini pusti pokvarjeno ali poškodovano vozilo (prvi odstavek 20. člena). 31. člen Z denarno kaznijo 10 dinarjev se takoj na mestu kaznuje za prekršek: 1. kolesar, ki prisloni kolo ob zgradbo ali drug objekt, ki meji na javno prometno površino (prvi odstavek 4. člena); 2. kolesar, ki prisloni kolo ob robnik pločnika (drugi odstavek 4. člena); 3. kolesar, ki pusti kolo na mestu, ki ni za to določeno (tretji odstavek 4. člena); 4. starši ali skrbnik, katerih otrok se vozi s kolesom v nasprotju s 23. členom, če so zanemarili svojo dolžnost in niso skrbeli, da bi se otrok ne vozil s kolesom. XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 32. člen Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o ureditvi prometa v mestu Celju (Uradni vestnik Celje, št, 24-284/69). 33. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, razen določbe drugega odstavka 8. člena, ki začne veljati po zgraditvi dovozne ceste, najkasneje pa v enem letu po objavi odloka. St. 14/3-72-7 Celje, dne 9. junija 1972. Predsednik ■ skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 568. Skupščina občine Celje je po 16. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 17/67) in po 142. členu statuta občine Celje, na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 9. junija 1972 sprejela ODLOK o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišča na območju Šmartinskega jezera 1. člen Razglaša se splošna prepoved gradnje ter prepoved parcelacije zemljišča na območju Šmartinskega jezera, ker se za to območje predvideva izdelava zazidalnih načrtov. 2. člen Meja območja iz 1. člena tega odloka poteka takole: Začenja se južno pod brano in zahodno od ceste, ki pelje iz Celja k jezeru, na severozahodnem vogalu parcele 4/2 k. o. Ostrožno, prečka parceli št. 4/1 in 1/1 k. oi Ostrožno ter preide v k. o. Šmartno v Rožni dolini in poteka ob zahodnih robovih parcel št. 915/2, 919, 916, 914, 912/5, 911/2 in 911/1 ter po meji katastrskih občin Šmartno v Rožni dolini in Brezova in se na južnem vogalu parcele št. 634 vrne v k. o. Šmartno v Rožni dolini. Od tu naprej poteka ob zahodnih robovih parcel št. 634, 633, 631, 626, 627/3, 627/2, 627/4 ter 627/1 in na severnem vogalu parcele št. 623, zavije proti severu ob zahodnem robu parcele št. 1181/1, ki je istočasno tudi meja med k. o. Brezova in k. o. Šmartno v Rožni dolini in teče naprej proti severu ob zahodnih mejah parcel št. 617/1, 613, 600, 592, 594, 584, 580, 578/1, 573, 571, 568, 561, 557 in 550 k. o. Šmartno v Rožni dolini. Na meji zadnje navedene parcele se približa meji stanovanjske cone, ki je predvidena po urbanističnem redu za naselje Šmartno v Rožni dolini. Tu se v zahodnem vogalu ter parcele (št. 550) obrne proti severovzhodu in poteka ob severni in severovzhodni me. ji parcele št. 550 in ob severozahodni meji parcel št. 557 in 555, kjer se približa potoku (parč. št. 940), katerega zahodni rob je obenem tudi meja med katastrskima občinama Šmartno v Rožni dolini in Rožni vrh, prečka na križišču cesto Vojnik—Šmartno v Rožni dolini (pare. št. 896) in poteka naprej proti severovzhodu ob severozahodnih mejah parcel št. 237/2, 246/3, 253/2, 254/1, 254/2 in 256/4, kjer se obme proti vzhodu in poteka ob severnem robu krajevne ceste (pare. št. 891/2 k. o. Rožni vrh) prečka mejo med k. o. Rožni vrh in k. o. Brezova ter se pri odcepu ceste v Loče priključi . k cesti Vojnik — Šmartno v Rožni dolini in poteka naprej proti vzhodu ob južni meji te ceste (pare. št. 1201, 987 in 1202 k. o. Brezova), in naprej proti vzhodu ob južnem robu ceste Vojnik—Šmartno v Rožni dolini (pare. št. 1202, 1203), prečka katastrsko mejo med k. o. Brezova in k. o. Arclin v vzhodnem vogalu parcele št. 440/1 k. o. Brezova. Tudi v k. o. Arclin poteka ob južnem robu ceste Vojnik — Šmartno v Rožni dolini (parcela št. 873) ter poteka naprej ob severnih mejah parcel 349/1 in 348, kjer se v vzhodnem vogalu te parcele (348) obrne proti jugu in poteka ob zahodnem robu ceste v Lešje (pare. št. 854) in naprej ob vzhodnih mejah parcel št. 325/2, 325/1, 320 in 302, prečka cesto (pare. št. 851) ter poteka naprej proti jugu ob južni meji parcele št. 301 in naprej ob vzhodnih mejah parcel št. 427/12, 427/10, 427/1, 427/4, 428/9, 578 in 579/2. Tu se v južnem vogalu te parcele (578/2) obme proti zahodu in poteka ob južnih mejah parcel št. 579, 577, 576/2, 573/3, 573/1, 572, 570 56,6/2, 560/4 in 565, prečka cesto (pare. št. 506/5), se obrne proti jugu in poteka ob vzhodnih mejah parcel št. 560/2 in 560/1. Tu se v južnem vogalu te parcele (580/1) obrne proti zahodu in poteka ob južni meji parcel št. 561/1 in 561/2, kjer se obme proti jugozahodu in poteka ob jugozahodnem robu ceste (pare. št. 845), jo v vzhodnem vogalu parcele št. 535/1 prečka ter poteka ob južnem robu parcel št. 513/1, 513/5 in 514/4, preide iz k. o. Arclin v k. o. Ostrožno (pare. št. 316/6), se obrne proti severovzhodu in poteka ob zahodnih- mejah pare. št. 316/6, 318/1 in 316/9 ter ob južnem robu ceste (pare. št. 315/3) in naprej proti jugu ob vzhodnem robu ceste (pare. št. 316/ 13), kjer se v južnem vogalu te parcele tudi konča. ■ 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 351-11/72-2 Celje, dne 9. junija 1972. Predsednik skupščine občine Celje , Dušan Burnik, dip}. inž. 1. r. 569. Skupščina občine Celje je po prvem odstavku 32. člena zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SRS, št. 4/67) in po 142. členu statuta občine Celje, na seji Občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 9. junija 1972 sprejela ODLOK o spremembah odloka o pristojbinah za vetbrinarskd-sanitarne preglede v občini Celje — v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 6. do 14. ure, — v sredo od 6. do 16. ure. 2. člen Občinski upravni organi so dolžni sprejemati nevabljene stranke: od 1. oktobra do 30. aprila v ponedeljek od 8. do 11. ure in od 12. do 15. ure; v sredo od 8. do 11. ure in od 12. do 17. ure; od 1. maja do 30. septembra od 7. do 11. ure in od 7. do 11. ure in od 12. do 14. ure; od 12. do 16. ure. ObčinsKi upravni organi morajo sprejemati nevabljene stranke tudi ob drugih delovnih dneh, razen med 11. in 12. uro, če gre za nujne primere. Ce je sporno, ali gre za nujen primer, odloči o tem predstojnik občinskega upravnega organa. 3. člen V odloku o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede v občini Celje (Uradni vestnik Celje, št. 12-148/67, 7-94/68 in 11/68 ter Uradni list SRS, št. 25-639/ 71) se v 2. točki prvega odstavka 1. člena številka »O.OOS« nadomesti s številko »0,0085«. 2. člen Svet za kmetijstvo in gozdarstvo se pooblašča, da izda prečiščeno besedilo tega odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Ui'ad-nem listu SRS. St. •322-14/72-3 Celje, dne 9. junija 1972. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 570. Skupščina občine Celje je po 135. in 181. členu statuta občine Celje, upoštevajoč odlok o razporeditvi delovnega časa v okviru petdnevnega delovnega tedna (Uradni list SRS, št. 51/71), na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 9. junija 1972 sprejela ODLOK o razporeditvi delovnega časa in o sprejemanju strank pri občinskih organih 1 1. člen Delovni čas v občinskih upravnih organih, občinskem javnem pravobranilstvu in v službi sodnika za prekrške traja od 1. maja do 30. septembra Ne glede na določbo 2. člena tega odloka so dolžni sprejemati stranke vsak delovni dan v delovnem času: — sprejemna pisarna občinskih upravnih organov, —; sprejemna pisarna službe za osebna stanja in potna dovoljenja, — služba za registracijo motornih vozil in voznikov motornih vozil. 4. člen Če terjajo potrebe službe, morajo občinski uprav ni organi zagotoviti ustrezno dežurno službo. O potrebi in obsegu dežurstva odloča tajnik občinske skupščine. 5. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o sprejemanju strank pri občinskih upravnih organih (Uradni vestnik Celje, št. 29-307/68). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 14-3/72-7 Celje, dne 9. junija 1972. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 1 571. Skupščina občine Celje je po 133. in 152. členu statuta občine Celje, upoštevajoč družbeni dogovor o osnovah za nadomestila odbornikom, poslancem in voljenim ter imenovanim funkcionarjem, na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 9. junija 1972 sprejela ODLOK o nadomestilu osebnega dohodka in povračilu stroškov funkcionarjem in odbornikom skupščine občine Celje I. NADOMESTILA IN POVRAČILA FUNKCIONARJEM 1. člen S tem odlokom se ureja nadomestilo osebnega dohodka in povračilo stroškov funkcionarjem, odbornikom in članom skupščinskih teles občinske skupščine. 2. člen Funkcionarjem občinske skupščine, ki so določeni s tem odlokom, pripada stalno mesečno nadomestilo osebnega dohodka. Predsedniku občinske skupščine se določi mesečno nadomestilo osebnega dohodka v višini od 5.100 do 5.500 dinarjev. Podpredsedniku občinske skupščine se določi mesečno nadomestilo osebnega dohodka v višini od 4.800 do 5.100 dinarjev. Funkcionarju, ki opravlja dolžnost, navedeno v drugem in tretjem odstavku tega člena, nepoklicno, pripada 24 % mesečnega nadomestila osebnega dohodka. Višino nadomestila osebnega dohodka v okviru razponov iz tega člena, določi komisija za volitve in imenovanja občinske skupščine. 3. člen A Funkcionarju občinske skupščine, ki svojo dolžnost poklicno opravlja, pripada za čas nezmožnosti za delo zaradi bolezni do 30 dni 80 % stalnega mesečnega nadomestila osebnega dohodka. V primeru nezmožnosti za delo zaradi nesreče pri delu pripada funkcionarju 100 % stalnega mesečnega nadomestila osebnega dohodka/ 4. člen Funkcionarju občinske skupščine, ki svojo dolžnost poklicno opravlja, se ob upokojitvi izplača še znesek v višini mesečnega nadomestila osebnega dohodka. V primeru smrti pa se izplača družini znesek v višini dvakratnega mesečnega nadomestila osebnega dohodka. 5. člen Funkcionarju občinske skupščine, ki svojo dolžnost poklicno opravlja, pripada delno mesečno povračilo stroškov za prevoz na delo, ki znaša toliko kot stroški prevoza za en mesec, zmanjšani za 20 dinarjev. 6. člen Funkcionarju občinske skupščine, ki svojo dolžnost poklicno opravlja, pripada regres za letni dopust v višini 600 dinarjev. II. POVRAČILA ODBORNIKOM 7. člen Odbornikom občinske skupščine in članom skupščinskih teles (v nadaljnem besedilu: odbornik), ki zaradi dela v občinski skupščini ali njenem telesu utrpijo stroške ali izgubijo del svojega osebnega dohodka na svojem delovnem mestu, oziroma pri opravljanju samostojne dejavnosti, imajo pravico do povračila. Organizacija združenega dela, v kateri je odbornik v delovnem razmerju, lahko predloži občinski skup- ščini zahtevek za povračilo izgubljenega dela osebnega dohodka. Odborniku, ki opravlja svobodni poklic, pripada povračilo za izgubljeni osebni dohodek v višini poprečnega bruto osebnega dohodka delavca z visokošolsko izobrazbo v družbenih dejavnostih. Odborniku, ki je zasebni kmetijski proizvajalec, pripada povračilo za izgubljen osebni dohodek v višini poprečnega bruto osebnega dohodka visokokvalificiranega delavca s področja kmetijstva. Odborniku, ki je zasebni obrtnik, pripada povračilo za osebni dohodek v višini poprečnega bruto osebnega dohodka visokokvalificiranega delavca s področja obrti. Poprečni bruto osebni dohodek se ugotovi na podlagi uradnega akta zavoda SRS za statistiko. 8. člen Odbornikom pripada dnevnica, kadar opravijo službeno potovanje za občinsko skupščino. Dnevnica za službeno potovanje izven Celja, ki traja od 8 do 12 ur, znaša 60 dinarjev, dnevnica za službeno potovanje, ki traja nad 12 do 24 ur znaša 80 dinarjev, priznajo pa se tudi stroški za prenočevanje na podlagi računa. Za službeno potovanje v tujino pripadajo odbornikom dnevnice in druga povračila stroškov po določbah uredbe o izdatkih za službena potovanja v tujino, ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške. 9. člen Potni stroški se odbornikom priznavajo v višini potniške tarife za najkrajšo pot z javnim prometnim sredstvom. Za prevoz se lahko uporabi prevozno sredstvo, ki omogoča najprimernejši način potovanja za izvršitev službene naloge. 10. člen Odbornikom je za službena potovanja dovoljena uporaba službenega prevoznega sredstva ali lastnega avtomobila v primerih, ko to narekuje smotrnost ali narava opravila, ko ni ustrezne prometne zveze, ali nastopijo drugi razlogi, ki otežujejo uporabo javnega prometnega sredstva. Povračilo stroškov za uporabo lastnega vozila v službene namene znaša 0,90 dinarjev za dejansko prevoženi kilometer. 11. člen 1 Za udeležbo na sejah občinske skupščine in njenih teles pripada odbornikom povračilo potnih stroškov, če so se udeležili seje, na katero so bili povabljeni in če je kraj njihovega stalnega prebivališča oddaljen toliko, da morajo za prihod na sejo uporabiti javno prometno sredstvo. III. KONČNE DOLOČBE 12. člen Nadomestila osebnega dohodka in povračila iz tega odloka bodo ustrezno valorizirana glede na giba nje stroškov, ki jih pokrivajo ti zneski. Valorizacijo izvrši komisija za volitve in imenovanja v skadu z družbenim dogovorom o osnovah za nadomestilo odbornikom, poslancem in voljenim ter imenovanim funkcionarjem. 13. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povračilu odbornikom in članom skupščinskih teles skupščine občine Celje (Uradni vestnik Celje, št. 22-249/70); 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. ., St. 113-3/72-1 Celje, dne 9. junija 1972. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 572. Skupščina občine Celje je po 155. členu statuta občine Celje, na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 9. junija 1972 sprejela ODLOK o ustanovitvi komisije za varstvo okolja 1. člen Komisija občinske skupščine za sanacijo onesnaženega ozračja in voda (ustanovljena z odlokom — Uradni vestnik Celje, št. 15-186/68) nadaljuje delo kot komisija občinske skupščine za varstvo okolja. 2. člen Komisija ima predsednika in štirinajst članov, ki jih izvoli občinska skupščina. Mandat članov komisije traja štiri leta. 3 4 3. člen Naloga komisije je, da spremlja, obravnava in proučuje vprašanja s področja varstva okolja. Posebno skrb posveča komisija vprašanjem kot so: onesnaženje ozračja in vode, urejanje prostora, zavarovanje pokrajinskih značilnosti, naravnih znamenitosti in redkosti, urejanje urbanega okolja ter hrup in žarče-nja. 4. člen Za obravnavo posameznih vprašanj lahko komisija ustanovi strokovne skupine. 5. člen Komisija daje občinski skupščini poročila in mne-Uja o vprašanjih s področja varstva okolja ter predlo-Se za normativne in druge rešitve. 6. člen Pri svojem delu sodeluje komisija s pristojnimi organi drugih občin in republike, z organizacijami združenega dela ter drugimi organizacijami in organi. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-22/1972 Celje, dne 9. junija 1972. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 573. Po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Celje na 32. seji dne 18. maja 1972 sprejel / SKLEP o javni razgrnitvi predloga spremembe zazidalnega načrta »Otok IV«, po projektu št. 298/72, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje in se nanaša na spremembo zazidave šolskega kompleksa Otok IV I Sprememba zazidalnega načrta se javno razgrinja za čas 30 dni, računano od dneva objave tega sklepa. Razgrnitev bo na oddelku za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Celje. IX V času javne razgrnitve lahko dajo na predlagane spremembe zazidalnega načrta svoje pripombe in predloge delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti in občani. Predsednik sveta za urbanizem, gradbene, komunalne in Stanovanjske zadeve skupščine občine Celje Franc Zelič 1. r. SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE 574. Skupščina občine Grosuplje je po 184. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72) in 102. člena statuta občine Grosuplje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. maja 1972 sprejela ODLOK ustanovitvi komisije za ugotavljanje izvora premoženja 1. člen Ustanovi se komisija občinske skupščine za ugotavljanje izvora premoženja (v nadaljnjem besedilu: komisija). Komisija ima predsednika in štiri člane, ki jih imenuje občinska skupščina. Mandat članov komisije traja štiri leta. 2. člen Naloga komisije je, da uvaja in vodi posebne postopke zoper osebe) ki imajo premoženje ali razpolagajo s sredstvi, oziroma trošijo sredstva, ki so znatno večja od dohodkov, ki so jim ostali po plačilu davkov. Uvedbo in vodenje postopka predpisuje zakon. 3. člen O svojem delu poroča komisija občinski skupščini. 4. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 02-4/72 Grosuplje, dne 24. maja 1972. Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin 1. r. 575. Na podlagi 162. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69) v zvezi z 261. členom zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72) in na podlagi izida referenduma, opravljenega dne 4. junija 1972, je svet krajevne skupnosti Račna na seji dne 7. junija 1972 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za modernizacijo ceste Veliko Mlačevo—Velika Račna—Cušperk I Na območju krajevne skupnosti Račna, ki obsega naselja: Predole, Velika Račna, Mala Račna in Cuš- perk, se vpelje krajevni samoprispevek za modernizacijo ceste Veliko Mlačevo—Velika Račna—Cušperk. II Krajevni samoprispevek se vpelje za, dobo treh let in to od 1. julija 1972 do 30. junija 1975. III Krajevni samoprispevek plačujejo občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Račna, in to: 1. občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja, od katerih se plačuje davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, plačujejo krajevni samoprispevka po stopnji 2 % od neto osebnih dohodkov; 2. starostni, družinski in invalidski upokojenci plačujejo samoprispevek po stopnji 2 % od pokojnin; 3. zavezanci davka od kmetijstva plačujejo samoprispevek po stopnji 5 % od katastrskega dohodka; 4. zavezanci davka iz osebnega dohodka od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev plačujejo samoprispevek po stopnji 3 % od dohodka, ki je osnova za odmero davka iz osebnega dohodka. IV Zavezanci plačujejo samoprispevek takole: 1. za zaposlene občane, katerim se odmerja samoprispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, obračunava in odteguje samoprispevek izplačevalec dohodkov ob izplačilu dohodkov; 2. upokojencem obračunava samoprispevek komunalni zavod za socialno zavarovanje ob izplačilu pokojnin; 3. zavezancem iz točke III. pod 3. in 4. tega sklepa odmerja samoprispevek davčna uprava skupščine občine v rokih in na način kot davek iz osebnega dohodka. Krajevni samoprispevek nakazujejo zavezanci na žiro račun št. 5013-842-1062-009 občini Grosuplje — za krajevno skupnost Račna. V Plačevanje samoprispevka so oproščeni naslednji dohodki: nagrade vajencev v gospodarstvu ter učencev in študentov na praksi, štipendije in posojila za šolanje, prejemki iz zdravstvenega varstva, invalidnin, nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni, pomoč za opremo novorojenčka, otroški dodatek, socialne podpore, priznavalnine ter drugi prejemki socialnega značaja. Obveznosti plačevanja so oproščeni tudi: — upokojenci od minimalnih pokojnin, — zavezanci prispevka od kmetijstva, če katastrski dohodek ne presega 200 din. VI Sredstva iz samoprispevka se zbirajo na posebnem računu krajevne skupnosti Račna. Za zbiranje sredstev samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti. / VII Iz samoprispevka bo' za modernizacijo ceste zbranih predvidoma 250.000 dinarjev. Razliko med celotnimi stroški del in realizacijo samoprispevka bo krajevna skupnost krila iz lastnih in drugih virov. VIII Glede odmere, pobiranja in izterjave krajevnega samoprispevka, veljajo predpisi, ki veljajo za odmero, pobiranje in izterjavo prispevkov in davkov. IX Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi. Št. 014-3/72 Račna, dne 7. junija 1972. Predsednik krajevne skupnosti Račna Anton Potokar 1. r. SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA 576. Na podlagi 6., 10. in 13. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-73/72) ter 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik Celje, št. 35/64) je skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. junija 1972 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen Na koncu prvega odstavka 15. člena odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 12-382/72) se pika spremeni v vejico in nadaljuje: če pogodbeno oddajo pristojni organizaciji za zbiranje mleka letno nad 750 1 kravjega mleka na 1 ha obdelovalne zemlje, se prizna olajšava v višini 35 °/o če pa pogodbeno oddajo letno nad 500 1 kravjega mleka na 1 ha obdelovalne zemlje se prizna olajšava v višini 25 %. 2. člen V 20. členu citiranega odloka se doda nov odstavek, ki glasi: 1 Davka od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka so oproščeni tudi zavezanci iz 8. točke tega člena od dohodkov doseženih z zbiranjem mleka, prevozom mleka od proizvajalca do zbiralnice mleka (avtocesta), kakor tudi od dohodkov doseženih od prevoza smeti in odpadkov ne glede na to, ali je prevoz opravljen s konjsko vprego ali z motornim vozilom za pooblaščeno komunalno delovno organizacijo. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 42-1/72-4 Sevnica, dne 5. junija 1972. Predsednik skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r. 577. Skupščina občine Sevnica je po 2. členu zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 20-129/71) pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 29-212/71) ter 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35/64) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. junija 1972 sprejela ODLOK o določitvi posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja za leto 1972 1. člen Delovne organizacije in državni organi se morajo pri prodaji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini občanov ravnati po zakonu o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 20-129/71) in pravilniku o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 29-212/71) in tem odloku. 2. člen S tem odlokom se določa vrednost posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja po 2. členu zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini in pravilniku o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja. 3. člen Povprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine znaša 2.500 dinarjev. 4. člen Povprečni stroški za komunalno ureditev zemljišč znašajo od povprečne cene stanovanj iz 3. člena tega odloka: — za individualno komunalno potrošnjo 2 % — za kolektivno komunalno potrošnjo 6°/o 5. člen Za izračun prometne vrednosti zemljišča in izrabljenosti hiše oziroma stanovanja veljajo določila pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-4/72-3 Sevnica, dne 5. junija 1972. Predsednik skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r. 578. Skupščina občine Sevnica je po 17. členu temeljnega zakona o sredstvih za delo upravnih organov (Uradni list SFRJ, št. 46-633/64, 57-930/65 in 1-5/67), 8. in 32. člena zakona o geodetski službi (Uradni Ijst SRS, št. 21-126/70) in 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik Celje, št. 35/64) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. junija 1972 sprejela ODLOK o cenah za geodetske tehnične storitve 1. člen Kot geodetske tehnične storitve po tem odloku se štejejo storitve občanom, državnim organom in drugim delovnim organizacijam v zadevah geodetske službe, ki jih izvršuje občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve izven rednega vzdrževanja zemljiškega katastra. 2. člen Za zadeve geodetske službe izven rednega vzdrževanja zemljiškega katastra, ki niso zavezane plačilu taks, se štejejo: 1. parcelacija zemljišč za urbanistične namene, 2. zakoličba zgradb in objektov, 3. izdelava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije in uporaba dovoljenja, 4. delitev parcele po v naprej določenih pogojih (pogojna delitev), 5. vzpostavljanje stanja na zemljišču tako, kot je evidentirano v načrtih in katastrih, 6. geodetska dela v zvezi za razlastitvijo, arondacijo in komasacijo, 7. razmnoževanje načrtov, povečava ali pomanjšava načrtov in kart, 8. obnova izmeritvenih znamenj. 3 3. člen Cene za geodetske storitve iz 2. člena tega odloka znašajo: — za terenska tehnična dela, dejansko opravljena ura po din 43 — za pisarniško tehnična dela ura po din 35 — za delavca, dejansko opravljena ura po din 20 Poleg terenske ure zaračunava občinska geodetska uprava tudi dejanske stroške za osebni prevoz geodetskega strokovnjaka, njegove opreme, ter delavca v višini in ob pogojih določenih v pravilniku upravnega organa. 4. člen Ustvarjanje dohodka iz naslova geodetskih — tehničnih storitev iz 2. člena tega odloka uporabljajo upravni organi za svojo redno dejavnost po razporedu sveta delovne skupnosti organa. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in preneha veljati odlok o načinu in višini zaračunavanja stroškov’ katastrskega urada Sevnica pri izvajanju storitev po naročilu (Uradni vestnik Celje, št. 11-158/66). St. 38-11/72-3 Sevnica, dne 5. junija 1972. Predsednik skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r. 579. Na podlagi 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35/64) in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26-469/ 65) je občinska skupščina Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. junija 1972 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o vzdrževanju javne snage in obveznem odlaganju smeti in odpadkov na območju občine Sevnica 1. člen 20. člen odloka o vzdrževanju javne snage in obveznem odlaganju smeti in odpadkov na območju občine Sevnica (Skupščinski dolenjski list, št. 4-37/70) se dopolni z dvema odstavkoma, ki glasita: Za prekršek iz 19. člena se lahko kaznuje odgovorna ali fizična oseba tudi na kraju samem s 50 din. Denarno kazen na kraju samem izreče organ, oziroma uradna oseba, ki jo pooblasti svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve občinske skupščine Sevnica. 2. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-16/72-3 Sevnica, dne 5. junija 1972. Predsednik skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r. 580. Na podlagi 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35/64) in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26-469/65) je skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. junija 1972 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o urejaivu, vzdrževanju in varstvu zelenja na javnih površinu,! v občini Sevnica 1. člen V prvem odstavku 22. člena odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenja na javnih površinah v občini Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje št. 48/64) se znesek »10.000" črta in nadomesti z zneskom »1.000-« din. Na koncu prvega odstavka citiranega člena se doda nova alinea, ki glasi: »— Lastnik ali uživalec vrta in zelenih površin, ki ne vzdržuje redno teh površin, se za prekršek kaznuje z denarno kaznijo 50 din na kraju samem. Kazen izreče občinski upravni organ pristojen za komunalne zadeve po uradni osebi, ki jo pooblasti svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve občinske skupščine Sevnica. 2. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-15/72-3 Sevnica, dne 5. junija 1972. Predsednik skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r. 581. Na podlagi 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35/64), 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26/65 in 15/ 67) je občinska skupščina na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. junija 1972 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o komunalni ureditvi in zunanjem izgledu naselij v občini Sevnica 1. člen 3. člen odloka o komunalni ureditvi in zunanjem izgledu naselij v občini Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 45/63) se dopolni s sledečimi točkami, ki glasijo: 15. na vseh stavbah z dvokapnimi strehami v naseljih občine Sevnica, ki segajo na javno cesto, na ulico, ali na pločnike je obvezno namestiti snegobrane. ^a že zgrajene stavbe morajo lastniki ali upravljavci namestiti snegobrane v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka. 16. Stanovalci — najemniki in etažni lastniki v stanovanjskih objektih v družbeni lastnini so dolžni vzdrževati okolico objektov — zelenice, žive meje, okrasno grmičevje in drevje ter skrbeti za snago okoli objektov. 17. Hišni sveti morajo sprejeti ustrezne pravilnike o izvajanju točke 16 in sicer v obstoječih objektih, najkasneje do 31/12-1972, v novih objektih pa v 3 mesecih po formiranju hišnega sveta. 18. Hišni sveti so dolžni skrbeti za izvajanje določil v točki 16, upravni organ za komunalne zadeve pri skupščini občine Sevnica pa nadzoruje izvajanje teh določil. 2. člen V 6. členu odloka se doda novi odstavek, ki glasi: Lastniki in upravljale! stanovanjskih in drugih objektov morajo najman dan pred državnimi in občinskimi prazniki ter dnevi prireditev občinskega pomena izobesiti zastave. 3. člen V prvem odstavku 7. člena se doda stavek, ki glasi: V centru mesta Sevnica in naselja Šmarje ni dovoljeno saditi visokorastočih rastlin (koruzo, fižol na kolih itd.). Prepoved saditi visokorastočih rastlin v centru velja na zemljiščih, ki so vidna od trgov, cest in ulic. Zadnji odstavek tega člena se spremeni in glasi: Center mesta Sevnica po tem odloku obsega tele ulice: Glavni trg, Cesto na Dobrovo, Kvedrovo cesto, Prešernovo cesto, Naselje heroja Maroka, Trg svobode, Grič, Savsko cesto, Florjansko ulico do št. 50 in center Šmarje, ki obsega Šmarsko ulico št. 1 do nadvoza in Planinsko cesto hišna št. 1 do Prvomajske ulice (betonski most). 4. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 352-17/72-1 Sevnica, dne 5. junija 1972. Predsednik skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r. 582. Na podlagi 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35-283/64) je skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. junija 1972 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o sestavi in delovnem področju svetov skupščine občine Sevnica 1. člen V 2. členu odloka o sestavi in delovnem področju svetov skupščine občine Sevnica (Skupščinski dolenjski list, št. 23-329/67 in 15-200/69) se za 7. točko doda nova 8. točka, ki se glasi: 8. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu: Predsednika in osem članov sveta imenuje skupščina občine izmed odbornikov in ostalih občanov. 2. člen V 3. členu se za sedmim odstavkom doda nov osmi odstavek, ki se glasi: Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu obravnava in proučuje cestno prometno problematiko, pospešuje prometno vzgojo in izobrazbo udeležencev v cestnem prometu, usmerja prometno vzgojo in preventivno dejavnost v šolah, krajevnih skupnostih, gospodarskih in družbenih organizacijah, razvija in pospešuje varnost cestnega prometa in prometno vzgojo prek sredstev javnega obveščanja in predlaga organom in organizacijam, ki se ukvarjajo z vprašanji cestnega prometa ukrepe za izboljšanje njegove varnosti. Strokovno delo za svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu opravlja oddelek za družbene službe in občo upravo — odsek za občo upravo skupščine občine Sevnica. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 021-13/72-1 Sevnica, dne 5. junija 1972. Predsednik skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r. SKUPŠČINA OBČINE SLOVENSKE KONJICE 583. Svet za komunalne zadeve in urbanizem skupščine občine Slovenske Konjice je po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) na seji dne 14. junija 1972 sprejel SKLEP o razgrnitvi zazidalnega načrta Vitanje I Na javni vpogled se za 30 dni od dneva objave tega sklepa razgrne osnutek zazidalnega načrta Vitanje. II Osnutek zazidalnega načrta so izdelale strokovne službe sklada za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč ter je na vpogled v uradnih dneh v prostorih oddelka za gospodarstvo in finance občine Slovenske Konjice. III K osnutku lahko v času razgrnitve podajo pripombe in predloge občani ter zainteresirane delovne in druge organizacije. IV Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS ter na razglasni deski krajevne skupnosti Vitanje. Št. 06-36/69-3/3 Slovenske Konjice, dne 14. junija 1972. Predsednik sveta za komunalne zadeve in urbanizem skupščine občine Slovenske Konjice Leopold Rihteršič, dipl. inž. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA 584. Na podlagi 28/2 člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin (Uradni list SRS, št. 5/69) in 94. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 1/71 in 17/71) je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. maja 1972 sprejela SKLEP o razrešitvi in imenovanju občinske volilne komisije Vrhnika I V občinski volilni komisiji Vrhnika se razrešijo: 1. Stane Novak kot tajnik komisije, 2. Janez V i r t a r kot namestnik tajnika komisije. II V občinsko volilno komisijo Vrhnika se imenujejo: 1. predsednik — Vladimir L e i t g e b , predsednik občinskega sodišča na Vrhniki, 2. namestnik predsednika — Miha Š 1 u k e 1 j > sodnik občinskega sodišča na Vrhniki, 3. tajnik — Drago Debeljak, tajnik SO Vrhnika, 4. namestnik tajnika — Franc Žužek, načelnik oddelka za obče zadeve in družbene službe, 5. član — Helena P e 1 a n , delavka uprave SO Vrhnika, 6. namestnik člana — Andreja Nikolič, delav' ka uprave SO Vrhnika. III Z objavo tega sklepa preneha veljati sklep o imenovanju občinske volilne komisije Vrhnika (Uradni list SRS, št. 9-57/69). IV Ta Sklep velja takoj. St. 1/3-021-012/72 Vrhnika, dne 23. maja 1972. Predsednik skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavner, inž. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC 585. Svet za finance skupščine občine Žalec je na podlagi 87. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/ 64, 43-334/67, 40-302/68 in 43-232/70) ter 1. člena odloka o določitvi pristojnosti svetov, upravnih in drugih organov občinske skupščine Žalec za opravljanje zadev, ki^so določene z zveznimi in republiškimi predpisi kot pristojnosti občinske skupščine (Uradni vestnik Celje, št. 15-175/70 in 25-316/70 na seji dne 25. maja 1972 sprejel SKLEP o potrditvi zaključnih računov skladov občine Žalec za leto 1971 1 Potrdijo se zaključni računi skladov občine Žalec za leto 1971 kot sledi: 1. Sklad za obnovo in izgradnjo šolskih stavb din — dohodki 5.801.282,77 — izdatki 4,692.308,10 — ostanek sredstev 1,108,974,77 2. Sklad za reševanje stanovanjskega problema udeležencev NOV 5. Sklad sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča din — dohodki 956.750,86 — izdatki 796.877,25 — ostanek sredstev 159.873,61 6. Sklad za preživninsko varstvo kmetov — dohodki 182.783,67 — izdatki 159.681,10 — ostanek sredstev 23.102,57 7. Sklad za požarno varnost — dohodki 298.275,40 — izdatki 196.380,55 — ostanek sredstev 101.894,85 8. Sklad za štipendije in posojila za izobraževanje — dohodki 146.400,30 — izdatki 93.219,05 — ostanek sredstev 53.181,25 9. Zdravstveno investicijski sklad — dohodki 3,00 — izdatki — — ostanek sredstev 3,00 10. Sklad za financiranje teritorialne obrambe — dohodki 318.737,80 — izdatki 295.130,45 — ostanek sredstev 23.607,35 11. sklad za pospeševanje kmetijstva — dohodki 183.297,00 — izdatki 123.257,20 — ostanek sredstev 60.039,80 12. Sklad za kulturo in telesno vzgojo — dohodki 50.673,15 — izdatki 33.021,35 — ostanek sredstev 17.651,80 13. Sklad za pospeševanje turizma — dohodki . 13.161,55 — izdatki 59,50 — ostanek sredstev 13.102,05 — dohodki 2,406.503,85 — izdatki 1,953.763,20 — ostanek sredstev 452.740,65 Sklad za zadeve invalidov in borcev NOV — dohodki 696.802,21 — izdatki 671.474,75 — ostanek sredstev 25.327,46 Cestni sklad — dohodki 3,473.375,25 — izdatki 3,305.534,90 — ostanek sredstev 167.840,35 2 Ostanek sredstev navedenih skladov se preneše kot dohodek ustreznega sklada v leto 1972. 3 Zaključni računi o izvršitvi finančnih načrtov skladov občine Žalec za leto 1971 so sestavni del tega odloka. St. 400-8/72-7 Žalec, dne 25. maja 1972. 586. Svet za finance skupščine občine Žalec je na podlagi 15. člena zakona o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev (Uradni list SRS, št. 46-254/ 70) in 1. člena odloka o določitvi pristojnosti svetov, upravnih in drugih organov občinske skupščine Žalec, za opravljanje zadev, ki so določene z zveznimi in republiškimi predpisi kot pristojnosti občinske skupščine (Uradni vestnik Celje, št. 15-175/70 in 25-316/70) na seji dne 25. maja 1972 sprejel SKLEP o potrditvi zaključnega računa sklada skupnih rezerv občine Žalec za leto 1971 1 Potrdi se zaključni račun sklada skupnih rezerv občine Žalec za leto 1971, ki obsega: — stanje prenesenih sredstev iz leta 1970 — dohodke v letu 1971 — izdatke v letu 1971 — sredstva v letu 1971 — stanje posojil 31. decembra 1971 — stanje na žiro računu 31. decembra 1971 2 Ostanek sredstev po zaključnem računu za leto 1971 v višini 1,424.201,73 din se prenese kot dohodek na sklad skupnih rezerv občine Žalec za leto 1972. 3 Zaključni račun sklada skupnih rezerv občine Žalec za leto 1971 je sestavni del tega sklepa. St. 400-5/72-7 Žalec, dne 25. maja 1972. Predsednik Predsednik skupščine občine Žalec sveta za finance Jožko Rozman 1. r. Karel Kač 1. r. . 587. Svet za finance skupščine občine Žalec je na podlagi 87. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/ 64, 43-334/67, 40-302/68 in 43-232/70) ter 1. člena odloka o določitvi pristojnosti svetov, upravnih in drugih organov občinske skupščine Žalec za opravljanje zadev, ki so določene z zveznimi in republiškimi predpisi kot pristojnosti občinske skupščine (Uradni vestnik Celje, št. 15-175/70 in 25-316/70 na seji dne 25. maja 1972 sprejel SKLEP o soglasju k finančnim načrtom skladov občine Žalec za leto 1972 in sicer: 1. Cestni sklad — dohodki — izdatki din 5,020.000,00 5,020.000,00 3,690,469,89 1,224.502,65 30.705,95 4,884.266,68 3,460.064,95 1,424.201,73 2. Sklad za obnovo in izgradnjo šolskih stavb — dohodki — izdatki 3. Sklad sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča — dohodki — izdatki 4. Sklad za zadeve invalidov in borcev NOV — dohodki — izdatki 5. Sklad za preživninsko varstvo kmetov — dohodki — izdatki 6. Sklad za požarno varnost — dohodki — izdatki 7. Sklad za štipendije in posojila za izobraževanje — dohodki — izdatki 6,005.000,00 6,005.000,00 1,296.040,01 1,296.040,01 925.327,46 925.327,46 228.515.00 228.515.00 271.894,87 271.894,87 243.181,25 243.181,25 8. Sklad za financiranje teritorialne obrambe — dohodki 301.927,00 — izdatki 301.972,00 9. Sklad za reševanje stanovanjskega problema udeležencev NOV — dohodki 2.561.000,00 — izdatki 2.561.000,00 10. Sklad za pospeševanje kmetijstva — dohodki 134.539,80 — izdatki 134.539,80 11. Sklad za pospeševanje turizma — dohodki 60.102,05 — izdatki 60.102,05 12. Sklad skupnih rezerv — dohodki 4.520.417,28 — izdatki 4.520.417,28 Finančni načrti skladov občine Žalec za leto 1972 so sestavni del tega sklepa. St. 400-7/72-7 Žalec, dne 25. maja 1972. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. Predsednik sveta za finance Karel Kač 1. r- 588. , Skupščina občine Žalec je na podlagi 65., 66. in 67. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/67, 40-302/68 in 43-232/70) ter 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210/68 in 24-320/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti, dne 1. junija 1972 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Žalec za leto 1971 1. člen Potrdi se zaključni račun proračuna občine Žalec za leto 1971. 2. člen Zaključni račun proračuna občine Žalec za leto 1971 izkazuje dosežene in razporejene dohodke in sicer: din — skupni dohodki po bilanci proračuna 13.844.282,11 — skupna razporeditev dohodkov po bilanci proračuna 13,293.776,53 — neporabljena sredstva 550.515,58 3. člen Od neporabljenih sredstev po zaključnem računu za leto 1971 se znesek 447.832,88 din prenese kot dohodek v proračun za leto 1972, znesek 102.682,70 din, ki je izločen na posebnem računu pri službi družbenega knjigovodstva pa se prenese v rezervni sklad občine Žalec. 4. člen Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje: din — sredstva 613.757,85 — porabo sredstev 4.272,95 — ostanek sredstev 609.484,90 5. člen Ostanek sredstev rezervnega sklada v višini 609.484,90 din se prenese kot dohodek rezervnega skla- da za leto 1972. 6. člen Zaključni račun proračuna občine Žalec za leto 1971 je sestavni'del tega odloka. 7. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-6/72-7 Žalec, dne 1. junija 1972. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. 589, Skupščina občine Žalec je na podlagi 115. in 117. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/60 in 24/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 1. junija 1972 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o nagradi občine Žalec Odlok o nagradi občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 2/70 in Uradni list SRS, št. 20/71) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo besedilo glasi: ODLOK o nagradi občine Žalec 1. člen Ustanovi se nagrada občine Žalec kot posebno družbeno priznanje za doprinos k razvoju in napredku občine. 2. člen Nagrada občine Žalec je v denarju oziroma posebnem priznanju in jo podeljuje skupščina občine na slavnostni seji ob praznovanju občinskega praznika organizacijam in posameznikom, ki so največ doprinesli k razvoju in napredku, ki ima splošen pomen za občino. 3. člen Vsako leto se podelijo štiri denarne nagrade in eno priznanje. Denarna nagrada se podeli dvem organizacijam in dvem posameznikom; priznanje pa se podeli delovni organizaciji. Denarna nagrada za organizacijo znaša 4000 din, za posameznika pa 1500 din. Sredstva za izplačilo denarnih nagrad se zagotovijo v proračunu občine. t 4. člen Pobudo za podelitev nagrade lahko dajo delovne in družbenopolitične organizacije, strokovna in druga društva in občani. 5. člen Svet za splošne in notranje zadeve skupščine občine sprejme pravilnik za podeljevanje nagrade občine Žalec in predlaga skupščini občine katerim organizacijam in posameznikom se naj podeli nagrada iz 3. člena tega odloka. 6. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 113-5/72-2 Žalec, dne 1. junija 1972. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. 590. Skupščina občine Žalec je na podalgi 68., 69. in 70. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 17-93/71) in na podlagi 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 1. junija 1972 sprejela ODLOK o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu 1. člen Ustanovi se svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki obravnava in proučuje cestnoprometno problematiko, pospešuje prometno vzgojo in izobrazbo udeležencev v cestnem prometu, usmerja prometno vzgojo in preventivno dejavnost organov in organizacij, ki se ukvarjajo z vprašanji varnosti cestnega prometa ter usklajuje njihovo delo ter izdaja in razširja prometnovzgojne publikacije ter opravlja razne vzgojne akcije, ustanavlja strokovne komisije za posamezna področja dela, daje priporočila za delo upravnim organom, delovnim in drugim organizacijam v občini. 2. člen Svet ima 11 članov, ki jih izvoli občinska skupščina izmed svojih članov in predstavnikov zainteresiranih organov in organizacij, strokovnjakov s področja cestnega prometa in vzgojnoizobraževalnih zavodov. Strokovno delo za svet in pripravo gradiva za njegovo sejo opravlja upravni organ pristojen za zadeve s področja cestnega prometa, upravnotehnično delo za svet pa opravlja tajnik sveta. 3. člen Sredstva za delo sveta se zagotovijo v proračunu na podlagi programa dela. Svet pa lahko ustanovi tudi svoj račun pri službi družbenega knjigovodstva. V tem primeru sprejme finančni načrt in zaključni račun, ki ga potrdi občinska skupščina. Sredstva za delo sveta so zagotovljena tudi s prispevki delovnih organizacij in raznimi akcijami sveta in njegovih komisij. 4. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-16/72-2 Žalec, dne 1. junija 1972. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. 591. Skupščina občine Žalec je na podlagi 39., 45., 50., 54. in 71. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13-133/72) in 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210/68 in 24-320/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 1. junija 1972 sprejela ODLOK o starostnem zavarovanju kmetov 1. člen Prispevek za obvezno starostno zavarovanje kmetov (v nadaljnem besedilu: prispevek) se v občini Žalec predpisuje, odmerja in izterjuje po določbah zakona o starostnem zavarovanju kmetov, po določbah tega odloka in po predpisih izdanih na njihovi podlagi. 2. člen Davčna uprava objavi zavezancem višino odmerjenih prispevkov v obliki razporeda po krajevnih skupnostih. Razpored vsebuje priimek, ime in bivališče zavezanca ter odmerjeni znesek prispevka. 3. člen Komisija po 44. členu zakona o starostnem zavarovanju kmetov lahko zmanjša oziroma oprosti plačila prispevka zavezanca, pri katerem ugotovi okoliščine, ki so predpisane v 45. členu zakona. Okoliščine, ki so lahko razlog za zmanjšanje oziroma oprostitev plačila zavezancu, so lahko tudi: — če ima zemljišče v takem višinskem kraju, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi in letni katastrski dohodek ne presega 3.000 din in so dohodki iz kmetijstva osnovni vir sredstev preživljanja članov gospodinjstva; — če letni katastrski dohodek ne presega 1.000 din in so dohodki iz kmetijstva osnovni vir sredstev preživljanja članov gospodinjstva. Višinski kraji so katastrske občine, ki so uvrščene v tretjo in četrto skupino (7. člen odloka o davkih občanov, Uradni list SRS, št. 13-301/72). Zavezancu se prispevek lahko zmanjša tudi po osnovah in merilih 59., 61. in 62. člena zakona o davkih občanov in 13. člena odloka o davkih občanov. 4. člen Za ugotavljanje statusa kmeta-borca NOV po 68. členu zakona o starostnem zavarovanju kmetov jo pristojen oddelek za splošne zadeve in družbene službe, ki izda o tem odločbo. Ta organ tudi ugotovi ali kmet-borec izpolnjuje pogoje za varstveni dodatek. 5. člen Komisija po 44. členu zakona o starostnem zavarovanju kmetov je petčlanska. V komisiji sodelujejo s pravicami in dolžnostmi člana komisije delegati krajevnih skupnosti. Vsaka krajevna skupnost določi ene- i ga delegata. Delegat krajevne skupnosti ima pravice in dolžnosti člana komisije, kadar se odloča o prispevku zavezanca, ki stanuje na območju krajevne skupnosti. 6. člen Prispevek za leto 1972 se plača v dveh enakih obrokih, ki zapadeta v plačilo 1. septembra in 1. novembra 1972. 7. člen Svet za finance lahko na obrazložen predlog davčne uprave odloči, da se zavezancu prispevni dolg v celoti ali deloma’ odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. St. 191-3/72-4 Žalec, dne 1. junija 1972. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. 592. Skupščina občine Žalec je na podlagi tretjega odstavka 30. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51-288/71) in 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210/68 in 24-320/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnost dne 1. junija 1972 sprejela ODLOK o oprostitvi plačevanja cestnine za gasilne avtomobile in specialna motorna vozila komunalnih delovnih organizacij 1. člen Plačevanja pristojbine za cestna motorna vozila ' (cestnine) so oproščeni gasilni avtomobili in specialna motoma vozila komunalnih delovnih organizacij. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 423-6/7-4 Žalec, dne 1. junija 1972. 593. Skupščina občine Žalec je na podlagi 184. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-73/72) in 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210/68 in 24-320/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 1. junija 1972 . sprejela ■ ODLOK o ustanovitvi komisije za ugotavljanje izvora premoženja 1. člen Ustanovi se komisija za ugotavljanje izvora premoženja (v nadaljnjem besedilu: komisija). Komisija ima predsednika in štiri člane, ki jih imenuje občinska skupščina. Mandat članov komisije traja štiri leta. 2. člen Naloga komisije je, da uvaja in vodi posebne postopke zoper osebe, ki imajo premoženje ali razpolagajo s sredstvi, oziroma trošijo sredstva, ki so znatno večja od dohodkov, ki so jim ostali po plačilu davkov. Uvedbo in vodenje postopka predpisuje zakon. 3. člen Komisija poroča p svojem delu občinski skupščini. 4. člen Ta odlok začne veljati takoj po sprejemu in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-12/72-4 Žalec, dne 1. junija 1972. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. 594. Skupščina občine Žalec je na podlagi 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje št. 17-210/ 68 in 24-320/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora, delovnih skupnosti dne 1. junija 1972 sprejela ODLOK o spremembah odloka o družbeni pomoči 1 V odloku o družbeni pomoči (Uradni vestnik Celje, št. 23-331/66) se drugi odstavek 8. člena spremeni tako, da se glasi: »■Šteje se, da ima občan toliko premoženja oziroma dohodkov, da se lahko sam preživlja (2. točka, prvega odstavka tega člena), če skupni dohodki presegajo 250 N din mesečno na člana skupnega gospodinj- stva oziroma gospodarstva, pri čemer se kot dohodek od kmetijstva upošteva dvakratni znesek katastrskega dohodka, preračunan na družinskega člana mesečno.« 2 Drugi odstavek 13. člena se spremeni in se glasi: »Študij sita podpora znaša od 100 do 350 N din mesečno, glede na višino dohodkov upravičenca oziroma njegove družine ter glede na stroške šolanja«. Prvi in drugi odstavek 14. člena se spremenita in se glasita: »Redna in začasna družbena denarna pomoč se dodeli upravičencem v višini od 100 do 400 din mesečno. V izjemnih primerih, ko je upravičencu potrebna tuja pomoč ali kadar gre za številno družino sme biti družbena denarna pomoč višja vendar ne sme presegati 600 din mesečno. Višina enkratne družbene denarne pomoči se določi po prostem preudarku glede na ugotovljene nujne potrebe upravičenca.« 4 Drugi odstavek 16. člena se spremeni in se glasi: »Višina rejnine se določi glede na starost, potrebe in zdravstveno stanje rejenca, znaša pa lahko od 200 do 700 din mesečno.« 5 Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972. Št. 554-2/72-2 Žalec, dne 1. junija 1972. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. 595. • Skupščina občine Žalec izdaja na podlagi 184. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72), 115č člena statuta občine Žalec ter po sklepu seje odbornikov obeh zborov z dne 1. junija 1972 ODLOČBO o imenovanju komisije za ugotavljanje izvora premoženja občanov Imenuje se komisija za ugotavljanje izvora premoženja občanov v naslednjem sestavu: Drago T r ž a n , odbornik iz Petrovč, predsednik, Stane Lavrinc, odbornik iz Kasaz, član Heda 'Resnik, odbornik iz Griž član predstavnik občinske konference SZDL Žalec, član predstavnik občinskega sveta ZSJ Žalec, član. Št. 020-15/72-1/3 Žalec, dne 6. junija 1972. 596. Skupščina občine Žalec izdaja na podlagi 40. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72), 115č člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) ter po sklepu odbornikov obeh zborov z dne 1. junija 1972 ODLOČBO o imenovanju komisije za reševanje pritožb zoper odločbe o odmeri prispevka za starostno zavarovanje kmetov Imenuje se komisija za reševanje pritožb zoper odločbe o odmeri prispevka za starostno zavarovanje kmetov v naslednjem sestavu: 1. Jože Jan, podpredsednik skupščine, predsednik 2. Jožko ing. Marovt, Kombinat Hmezad Žalec, odbornik, za člana 3. Albin Laznik, odbornik, Sigma Žalec, za člana 4. Franc Kos, odbornik, kmet, za člana 5. Jože Vasle, odbornik, kmet, za člana Omenjena komisija pri reševanju pritožb obravnava predvsem vprašanja, ki se nanašajo na pravilne uporabo materialno pravnih predpisov in predpisov o postopku. Št. 020-13/72-1/3 Žalec, dne 6. junija 1972. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. 597. Skupščina občine Žalec izdaja na podlagi 44. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72), 115Č člena statuta občine Žalec ter po sklepu seje odbornikov obeh zborov z dne 1. junija 1972 ODLOČBO o imenovanju komisije za ugotavljanje dolžnega zneska prispevka za starostno zavarovanje kmetov Imenuje se komisija za ugotavljanje dolžnega zneska prispevka za starostno zavarovanje kmetov v naslednjem sestavu: 1. predstavnik občinske konference SZDL Žalec, 2. predstavnik občinskega združenja borcev NOV Žalec, 3. Konrad B r u n š e k , odbornik, kmet, 4. Marjan Jelovšek, odbornik, kmet, 5. predstavnik krajevne skupnosti. Komisija iz 44. člena omenjenega zakona: — ugotovi, ali je zavezanec zmožen plačati odmerjeni prispevek, prispevek zmanjša ali oprosti zavezanca plačila, — določi tiste zavezance z območja občine, ki niso zmožni v celoti plačati in kolikšen del prispevka so zmožni plačati glede na svoj ekonomski položaj. St. 020-14/72-1/3 Žalec, dne 7. junija 1972. Predsednik skupščineobčine Žalec Jožko Rozman 1. r. 598. Skupščina občine Žalec izdaja na podlagi 21. člena pravilnika o knjiženju prispevkov in davkov občanov (Uradni list SFRJ, št. 52/66), 115č člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) ter po sklepu seje odbornikov obeh zborov z dne 1. junija 1972 dr. Adam Medvešek iz Novega Celja, za člana ing. Franc Vrstovšek iz Žalca, za člana Stane Lavrinc, iz Kasane, za člana Jože Medle iz Žalca, za člana Adam Ž g a n k iz Arje vasi, za člana Branko P o v š e iz Dobriča, za člana Stanko V e r d e v, odbornik iz Železnega, za člana Zdravko T e k a v c, odbornik iz Vrbja, za člana St. 020-17/72-1/3 Žalec, dne 7. junija 1972. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. ODLOČBO o imenovanja komisije za pregled zaključnega računa prispevkov in davkov občanov za leto 1971 Imčnuje se.komisija za pregled zaključnega računa prispevkov in davkov občanov za leto 1971 v naslednjem sestavu: Breda Lenarčič, uprava SO Žalec, predsednik, Marija Centrih, SDK Celje, član, Franc Žnidar, uprava SO Žalec, član. St. 020-18/72-1/3 Žalec, dne 7. junija 1972. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. 599. Skupščina občine Žalec izdaja na podlagi 115č člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) ter po sklepu seje odbornikov obeh zborov z dne 1. junija 1972 ODLOČBO POPRAVEK zakona o organizaciji republiške uprave SR Slovenije (prečiščenega besedila) (Uradni list SRS, št. 23-214/72): V 10. členu se v 12. vrsti črta besedilo: »na izvrševanje kazenskih sankcij;« V 38. členu se za besedo »aprilom« doda beseda »1972«. Uredništvo POPRAVEK V odloku skupščine občine Slovenske Konjice o ureditvi prometa na mestnih ulicah v mestu Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 22-513/72), se v 16. členu znesek »50« nadomesti z zneskom »20« dinarjev. Tajništvo skupščine občine Slovenske Konjice POPRAVEK o imenovanju v svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu V svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu s« imenuje: Vinko Jug iz Žalca, za predsednika Dominik Vrbič iz Žalca, za člana Boris Šket iz Žalca, za člana V primerjavi z izvirnikom smo ugotovili, da je v besedilu 1. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 15-389/72) napačno »uporablja pa se od 1. januarja 1972« pravilno pa se glasi »uporablja pa se od 1. januarja 1973«. Tajnik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Mirko Završnik 1. r. VSEBINA: Strao Stran 224. Zakon o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije (republiškega proraču-na) za leto 1971 749 f 225. Zakon o vračanju, oprostitvi plačevanja in uporabi \ depozita pri investicijskih vlaganjih v nove negospo-N'-—^darske in neproizvodne investicije....................752 * .______________________________________________- 226. Odlok o razrešitvi podpredsednika skupščine Socialistične republike Slovenije, predsednika komisije skupščine SR Slovenije za volitve in imenovanja in predsednika komisije skupščine SR Slovenije za državno varnost ....................................................752 227. Odlok o izvolitvi podpredsednika skupščine Socialistične republike Slovenije ..........................752 576. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Sevnica) ...................................767 577. Odlok o določitvi posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja za leto 1972 (Sevnica)....................767 578. Odlok o cenah za geodetske tehnične storitve (Sevnica) 768 579. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o vzdrževanju javne snage in obveznem odlaganju smeti in odpadkov na območju občine Sevnika........................768 Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenja na javnih površinah v občini Sevnica ........................769 228. Odlok o izvolitvi člana komisije skupščine SR Sloveni- je za volitve in imenovanja in o izvolitvi člana komisije skupščine SR Slovenije za državno varnost . . 753 229. Odlok o razrešitvi sodnika vrhovnega sodišča SR Slovenije ............................................ 753 230. Odlok o določitvi števila in izvolitvi članov sveta SR Slovenije za narodno obrambo ......................... 753 231. Odlok o imenovanju republiškega javnega pravobranilstva ..............................................753 232. Pravilnik o postopku za odobravanje nadomestila za del obresti uporabnikom investicijskih kreditov na področju turizma ................................. 754 SPLOŠNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ: 233. Sklep o kriterijih za dodeljevanje denarnih pomoči otrokom iz socialno ogroženih kmečkih družin . . . 756 234. Sklep o določitvi nevarnosti, pogojev in povračil ter premijske tarife v obveznem zdravstvenem pozavaro-vanju delavcev ................................757 235. Sklep o spremembi sklepa o določitvi nevarnosti, pogojev in povračil v pozavarovanju zdravstvenega zavarovanja kmetov . . ................... 758 PREDPISI OBČINSKIH SKUPSCIN: 567. Odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih v občini Celje ............................................. 759 568. Odlok o splošni prepovedi graditve ter prepovedi par- celacije zemljišča na območju Šmartinskega jezera (Celje) ..............................................762 569. Odlok o spremembah odloka o pristojbinah za veteri- narsko-sanitarne preglede v občini Celje............ 763 570. Odlok o razporeditvi delovnega časa in o sprejemanju strank pri občinskih organizacijah (Celje)...........763 571. Odlok o nadomestilu osebnega dohodka in povračilu stroškov funkcionarjem in odbornikom skupščine občine Celje .....................................763 572. Odlok o ustanovitvi komisije za varstvo okolja (Celje) 765 573. Sklep o javni razgrnitvi predloga spremembe zazidal- nega načrta »Otok IV«, po projektu št, 298/72, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje in se nanaša na spremembe zazidave šolskega kompleksa Otok IV (Celje) .....................................785 574. Odlok o ustanovitvi komisije za ugotavljanje izvora premoženja (Grosuplje)...............................766 575. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za modernizacijo ceste Veliko Mlačevo—Velika Račna—Cušperk (Krajevna skupnost Račna) .•••••••••. 766 581. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o komunalni ureditvi in zunanjem izgledu naselij v občini Sevnica 769 582. Odlok o dopolnitvi odloka o sestavi in delovnem področju svetov skupščine občine Sevnica..................770 583. Sklep o razgrnitvi zazidalnega načrta Vitanje (Slovenske Konjice) . . . . . . . .........................770 584. Sklep o razrešitvi in imenovanju občinske volilne komisije Vrhnika ........................................770 585. Sklep o potrditvi zaključnih računov skladov občine Žalec za leto 1971 . ................................ 771 586. Sklep o potrditvi zaključnega računa sklada skupnih rezerv Občine Žalec, za leto 1971 .............. 772 587. Sklep o soglasju k finančnim načrtom skladov občine Žalec za leto 1972 . ................................ 772 588. Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Žalec za leto 1971 . ................................ 773 589. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nagradi občine Žalec....................................... 773 590. Odlok o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (Žalec) ...............................774 591. Odlok o starostnem zavarovanju kmetov (Žalec) . . 774 592. Odlok o oprostitvi plačevanja cestnine za gasilne avto- mobile in specialna motorna vozila komunalnih delovnih organizacij (Žalec) .....................775 593. Odlok o ustanovitvi komisije za ugotavljanje izvora premoženja (Žalec) ................................775 594. Odlok o spremembah odloka o družbeni pbmoči (Žalec) 775 595. Odločba o imenovanju komisije za ugotovljanje izvora premoženja občanov (Žalec)...........................776 596. Odločba o imenovanju komisije za reševanje pritožb zoper odločbe o odmeri prispevka za starostno zavarovanje kmetov (Žalec)..........................776 597. Odločba o imenovanju komisije za ugotavljanje dolž- nega zneska prispevka za starostno zavarovanje kmetov (Žalec) .................................776 598. Odločba o imenovanju komisije za pregled zaključnega računa prispevkov in davkov občanov za leto „ 1971 (Žalec) ....................................... 599. Odločba o imenovanju v svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (Žalec)............................777 — Popravek zakona o organizaciji republiške uprave SR Slovenije (prečiščeno besedilo)......................777 A — Popravek odloka o ureditvi prometa na mestnih ulicah v mestu Slovenske Konjice ....................* ♦ 777 — Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Šmarje pri Jelšah • . 777 Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča*? vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1972 84 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke Uredništvo in uprava: Ljubljana. Veselova tl, poštni predal 379/VII — Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20 701, orodaia brekliei In naročnine 23 579 - Čekovni račun 501-3-60