St. 52 fibsta, imem* PiSIriia - .j " T- A^ivcfi. a. K). »a rafal v Trstu, v ntdilfo 1. marca 1925. Posamezna številka 20 cent. Letnik L „opisi tik ti!*" ..stv®: ulica sv. Frančifika .« r -zijajo nrodalRvia. Nefranklraia te ne vračajo. — '"»izvorni uradnik: "urnost. Tisk ti3kxr»» fcLmoit. Narrtiln „C L leta L 32.— in celo leto L 5). — vet. »recnIStva In uprave it. 11-57- i < EDINOST Posamezne Številke v Trstu In okolici po 30 cest — Oflaai se računajo v Urokoctl eae koloM <72 hum.) — OgUst trgovcev Ui obrtnikov mm po 40 cent cjuutnice, satavale, poslanice la vaWla po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali ofiast po 20 cent beaeda, najmanj pa L 2 — Oglasi, naročnina In reklamacije se pottljajo Izključno uprav* Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Aslikega kev. 20, L nadstropja. — Telefon uredništva la uprave 1141. ' ^ HU'V .a venske stranke lahko postavljajo svojim j ŠClS^° pokojnim tudi v bodoče Nemoteno nagrob- T tf« v? * F ul cL.^.iU. e Tr^i sodniku Učiteljske zveze obljubilo, da se bodo knfige, ki so bile v rabi ze prejšnje leto, mogle rabati tudi v tekočem letu. Uči- to^stvo je na neki konferenci upravičeno protestiralo proti omenjeni naredbe. Kako občinski svetovalec Graziani je celo vložil tozadevno vprašanje na goriškega župana. Že takoj spočetka smo bili prepričani, da ta gorostasni sklep nikakor ne bo mogel obveljati. In res je prejelo tajništvo goriškega pokrajinskega odbora našega enotnega poUtičnega društva «Edinost», ki je Interveniralo na goriškem magistratu obvestilo, da je dotični referent izjavil, da odredba goriškega občinskega odbora o nagrobnih napisih ne velja več In da slo-lahko postavljajo ne spomenike s slovenskimi napisi. Tudi dosedanji napisi bodo smeli ostati nedotaknjeni na svojem mestu. — Dotične stranke naj se obračajo na goriški magistrat, i kjer jim bo brez vsakih težkoč izdano tozadevno dovoljenje. naj se pričakujejo od učitelja uspehi, če sc ne sanejo ne on ne otroci posluževali neogibno potrebne knjige? Protest pa je ostal na kateri je bilo določeno, da se skliče na 4. marca *seja parlamentarnega kluba samostojnih demokrat c/v'. Istočasno se bo vršila seja radikalskegA kluba. Rekonstrukcija kabineta se bo izvršila, ko bo veriiskacijski odbor izvršil ^voja delo. Iz vlade bosta i istopila Stirmin in Drinković ter bržkone vsi ministri brez portfelja. Podpredsednik Trif kovic bo bržkone prevzel kar resort in nato odšel na oddih v Primorje. Kakor je bilo že javljeno, ostane razmerje med radikali in samostojnimi demokrati nespremenjeno. Poslanik pri Vatikanu dr. Smodlaka je bil danes pri PaŠiću v zadetvi konkordata z Vatikanom. Ministrski odbor je rešil vsa vprašanja glede načrta za konkordat. Dr. Smodlaka je pooblaščen, da uvede preliminarna pogajanja z Vatikanom. Zunanji minister dr. Ninčić je posetU nemškega poslanika ter mu izrazil sožalje radi tsmrti predsednika Eberta. Notranji minister je objavil poročilo o izvršeni likvidaciji pokrajinske uprave na Hrvatskem. Kakor doznavajo iz opozcijskih krogov, so načelniki opozicijskih strank na eni izmed zadnjih sej sklenili sestaviti deklaracijo, v kateri bo opozicija začrtala svoj program. Deklaracija je zamišljena kot odgo- lista «Brenner Burger Zeitung» in čez pet ostala opoldne na nujni seji. let je bil že izvoljen v vodstvo nemške; BERLIN, 28. Pogreb predsednika Fberta socialistične stranke ter si obdržal isto-j se bo vršil na jbrže v sredo. Kancelar Lu-časno predsedništvo' mladinskih delarvskih; ther bo smel pri tej priliki žalni govor, organizacij. Leta 1912 je bil izvoljen za po-; Pruska vlada je proglasila splošno žalo-slanca v državnem zboru in-leto po tem —! vanje, tako da »so za danes, jutri in za dan po Beblovi smrti— za predsednika socija- i pejreba odpovedane vse javne vcse!;ce in Hstične stranke. j bodo te dni zaprta gledališča in vsi kine- pomoč ■ rnatogra.fi. Na današnji seji vlade se je kan-ia je šlo! celar spomnil Ebertove smrti ter izjavil. Leta 1914 je obljubil Wilhelmu pomoč svoje istranke v svetovni vojn, čaš da je šlo tedaj za bej protti caristični Rusiji. 20. julija 1917 pa je bil med tistimi, ki so nastopih za «revohici;o za mir>>, kjer je šlo — v času, ko se je morala simatrati zmaga centralnih vlasti za izključeno — za odvmitev popolnega poraza Nemčije. Po premirju in po begu cetsarja je Ebert takoj začutil, da je poklican, da postane žarišče novega reda. Tedaj je tudi Hin-denburg priznal oblast nove vlade pod vodstvom načelnika socijalnih demokralov. Tedaj so se pa cfbrnili proti njemu ekstre- da bo pozneje govoril o njegovem delu m njegovih vzvišenih lastnosti, potrjenih v najtežjih zgodovinskih trenutkih. Proslavil je za enkrat le njegovo globoko ljubezen do domovine. Z vseh strani Nemčije prihajajo neprestano izrazi sožalja. < Nord Deut-scher Lloyd>- je odredil, da morajo vse njegove ladje, ki vozijo po vseh cceanih, ra^-vesšti zastavo na pol droga. Sožalje v Italiji RIM, 28. Ministrski predsednik Mussc.li- mistkčni člani direktorija, prišlo je do krva- ™ )e odredil, da morajo v znak sožalia radi vih poskusov sovjetske'revolucije, katere' ®nrti predsednika nemške države Eberta je pa Ebert s pomočjo Noskeja udušil in vsi državni uradi kraljevine razvesiti zasta-zgodilo se je o priliki enega takih poskusov — januarja 1919 —, ko sta padla Lieb- knecbt n Rosa Luxemburg. Koansinist.i in neodvisni sociralisti so takrat vo na pol droga s florom. RIM, 28. Vsled smrti Friderika Eberta, predsednika nemške republike, je kralj zakričali, odredil osemdnevno dvorno žalovanje. Isto proti morilcu in izdajalcu, ampak velika 5as.no je kralj tudi v imenu kraljice odposlal - - mit u socijalno-demokratska množica in vsi Nem-, Ebert ovi ženi sozalno brzojavko. Izrazil jc vor na prestomi govor, besfavil jo bo Lfjuoa ^ ki sc si ^eleli rc 1a, so mu dali (brzojavno svoje sožalje tudi nemškemu Davidović, ki bo deklaracijo prečita: tucu | prav Konstituanta v Weimarju ga je 6. fe- kancelarju Lutherju. v narodni skupščini.____bmarja 1919 proglasila za prvega pred- sedniška dižaive. Na ta način utrjeni njegov položaj se je le enkrat zamajal, in sicer marca 1920, ^.a . _ i Kappovega puča. Ebert je takrat zbe- ntku ter mu izrazil sožalje predsednika re-v Dresden, po predaji Kappovih in Er- publike radi Ebertove smrti. Predsednik itntrtli r'kny/V7/>H1h t fS 1 n ns io bila re- poslanske zbornice in predsednik senata Ponavljamo: dasi j'e s tem le popravljena nezaslišana krivica, pozdravljamo to dej- do sedaj brez uspeha; ?otsko skrbništvo ni stvo, ker priča o tem, da je goriška občin-1 smatralo za potrebno, da bi gorajo prepc -ska uprava vendar le spoznala gorostasnost ved suspendiralo vsaf do tedaj, dokler se ne nameravanega nasilja nad slovenskimi najde nadomestilo za sedainje šolske knjige, pokojniki. Nerazumljivo pa ostane ono In to kljub svojemu zagotovilu, danemu ob drugo dejstvo, da je namreč goriški občin- j začetku šolskega leta. ki szuo ga zgoraj siri 'odbor obtičal na pol poti svojega spo- omeuilif znanja. Tudi po preklicu onega zloglasnega AK bo ostalo pri tem? Ali je res mogoče, sklepa bo veljala določba, da je potrebno da bi morali ostati šolski otroci sredi šol-ca ?!ovenski nagrobni napis posebno dovo- j skega leta brez šolskih knjig? To vprašanje ljenje goriške občinske upiave. S tem po- stavimo tu javno g. šolskemu skrbniku. O lovi carstvom prihaja goriški občinski odbor tem novem udarcu naperjenem proti vsa-v protislovje s samim seboj. Zakaj: ali so >kemu uspehu ljudsko-šolskega pouka pa ho slovenski nagrobni napisi dovoljeni — in' še treba govoriti odločno in z vso jasnostjo! Koliko dolguje Jugoslavija Angliji BEOGRAD, 28. (Izv.) Zunanje ministrstvo je bilo obveščeno, da je v angleški zbornici referent za medzavezniške dolgove poročal, da znaša vojno posojilo Anglije Jugoslaviji 2,900.000 šterlngov, pomožno posojilo 2,390.C<;0 šterlingov in 190 tisoč dolguje Jugo^Vv*ia za prevozne stro»-ške srbske armade. Vpad bolgarskih komi t ase v BEOGRAD, 28. (Izv.) Notranje ministrstvo je prejelo obvestilo*, da so bolgarski komitaši vpadli v bregalniško okrožje. Kmetje in orožniki so jih po dolgem boju zagnali preko meje. Komitaši so imeli ve* like zgube. Francosko sožalje PARIZ, 28. Ravnatelj protokola De Tou-quer3 se je pedal davi k nemškemu pcsla- casa hardtovih oboroženih tolp pa* je bila re- poslanski publika zopet rešena. Kot državni pred-j sta izrazila sožalje v imenu obeh zbornic sednik se Ebert ni več udeleževal stran-i parlamenta. žajnje in sicer enako onemu, ki ga predvideva kredit napram Nemčiji. Italija iti Romunija, je naglašal Herriot, se branita plačevati. ker zahtevata, da se morajo upo- Fašizem v boju zoper opozicijo in bojevnike Pred zborovanjem mak-imalistov malistična stranka hoče popolno svobodo, da bo lahko svobodno delovala za blaginjo proletarijata. Zdi se pa, da ta struja ne bo prodrla, ker ima preveč skrajne zahteve. Bolj močni sta drugi dve struji: prva se zavzema za to, da bi ise blok aventiucev ohranil in da bi pri volitvah nastopili maksimalisti skupno z ostalo opozioijo; protestira proti navzočnosti francoskih čet v saraki kotlini. V noti se pripominja, da se že 5 let dela na organizaciji krajovne žemdarmerije in da se je svet Društva narodov že sedetmkrat bavil s tem vprašanjem visled enajstih poročil, ki jih je v tem KT i i j i j ^j1''1'|iczi*u prejel od nemške vlade. Akoravno'je Namerava se skleniti, da bodo vsa gieda:l_f „„^„u* _ wn™n1 lisča v Jugoslaviji odslej smela porabljati vse svoje dohodke poleg subvencij ki jih dobivajo od države, d o čim so doslej morala svcije dohodke oddajati državi. Gledališka konferenca v Beogradu BEOGRAD, 28. Včeraj je pričela kon-j ferenca upravnikov gledališč v Jugoslaviji Nova nota Nemčija za odstranitev francoskih čet iz sarske kotline BERLIN, 28. Nemška državna vlada je, stevati reparacije, ki jih morajo odra naslonila na Društvo, narodov noto, kjer i vati premaganci. Z oziresn na varstvo Francije je relcel Herriot, da je prišel ugoden trenutek /a pogajanja, pri katerih se bodo zavezniki tcuna- List «Balkan» pod prisilno poravnavo BEOGRAD,6 28. Danes se je na sodišču isvet — tako ugotavlja i»ota — imenoval pred kakim letom režim v sarski kotlini za sleherni predlog, "ki"bi ga utegnila toz prehodnega, razpolaga vendar vladna ko- de,vno ,predttožiti Nemčija. Zato predlai misija za sarsko kothno le s 570 orožniki, - - .... akoravno ibi jih potrebovala 3-4 tisoč. Nota nadalje zatrjuje, da ima nemška vlada pravico zahtevati, da se izvršijo klavzule mi I. stopnje vršila razprava o prtsi.'ni poravna-!ravne pogodbe, katere besedilo je poipol-vi med upniki in lastniki beograjskega lista j noma jasno. Na podlagi teh klavzul se «Balkan». Lastniki nudijo upnikom 100} mora vzdrževanje reda prepustiti le krar RIM, 28. Vse kaže, da se bo Mussolini-jev poskus, da bi z naznanitvijo volitev povzročil v opozicijskem taboru razdor,; druga struja je tudi za ohranitev bloka, a popohircma ponesrečil. Naznanitev volitev,'za popolno samcistojnost maksimalistov pri oziroma predložitev novega volilnega za- volitvah. k on a, (je v prvem trenutku sicer povzročila precejšnjo zmedenost, a v zadnjem časa Boj proti bojevnikom - . ... .. j ■. , Boj, ki ga je napovedal fašizem, oziroma sc ,e opozicija zopet orientirala in to na fašistovska vlada bojevnikom po zborova-seistaniCih »voditeljev in parlamentarnih klu- nju v Assisi, postaja vedno ostrejši. Faši-bov posameznih strank, ki ,o sestavljajo. | zem hoče za vsako ceno razbiti Udruženje Na vseh teh sestankih se je pred vsem bojervnikov, ker se je osrednji odbor izre-povdarjala potreba c* oipozictja - tu gre ke, proU sedaftji (Vladi po na du na bo. predvsem za avenhnee - nastopa slcsno: jevnike v Rjmu dne 4. ^vembra. Od tedaj in tako prepreci poskus fašizma, da bi za-|dalje l30 skušali fašisti doseči, da bi posoja! razaor mea njo. v tem pogledu je t krajinske organizacije izrekle nezaupnico velike važnosti zborovanje unitarcev, katerem je bila sprejeta resolucija, gredo aventfnci po sedanji poti dalje na;j bi se dosegel sporazum za skupno postopanje vseh opozicijskih skupin glede (volitev. Ako pride v resnici pozneje do takega sporazuma, bi ravno volitve združile vse Opozicijiskc skupine proti fašizmu in bi vo litve dosegle ravno nasprotno od namena, s katerim so bile napovedane. Na seji izvršilnega odbora opozicije, ki se je vršila na Montecitortju, je bilo itgjo*-fromljeno, da vlada med aventinci popoln sporazum. Uradno poročilo pravi, da bodo šli aventinci pj dosedanji poti dalje. Seje ao se udeležili on. Turali, De Gasperi, di Cesaro, Oro-No-bili, Amendola in Facćhi-cetti. Za enotnost opozicijskega bloka bo velike važnosti kitrifnje zborovanje maksi-malćstoiv v Milanu, Med maksimalisti je v zadnjem času postala zelo močna struja, J zacije. ki zahteva, da maksimalisti izstopijo iz opo-l epskega bloka, češ da sestavljajo blok RIM n>am .osrednjemu, vodstvu. Toda poskus se je v , glavnem ponesrečil. Od 76 sekcij je zavzelo stališče proti osrednjemu odboru le okoli 20 sekcij in to v pokrajinah, kjer je fašizem v premoči. ^ Osrednji odbor Udruženja bojevnikorv je sklical za 5.. 6. in 7. marca kongres bo«jev- mkotv. Prvotno je bilo določeno, da se bo vršil kongres v Viareggiot, na zadnji seji pa je osrednji odbor določil Rim za krao kongresa. Na kongresu v Assisi je bilo zastopanih 315.000 bojevnikov, v Rimu pa jih bo okoli 380.000. Vlada skuša preprečiti zborovanje z motivacijo, da ni sklican kongres v smislu pravil, ker da pravila ne predvidevajo kongresa v tem času. Osrednji odbor je odigoivoril na pismo ministrskega predsedništva, da se smatra to zborovanje za nadaljevanje jesenskega zasedanja. Kongres ®c bo torej vršil in osrednji odbor je že o tem obvestil pokrajinske organi- Mussolini že dela , t ... . -----, 28. Danes dopoldne je ministrski po većini meščanske stranke iu tlu radi j predsednik Mussolini sprejel v svojem zalega .blok ščiti interese meščanstva. Maksi-j sebnem stanovanju ministra za notranje za- procenl.no poravnavo z 12 procentnimi obresti tekom enega leta. Ureditev semestrov na univerzah v Jugoslaviji BEOGRAD, 28. Minister prosvete Pribi-čević je podpisal naredbo, da se na vseučiliščih prične zimski semester dne 1. oktobra in traja do 15. februarja, letni semester pa se začne dne 1. marca in traja do 30. junija Ta odredba velja že za letni semester tega leta. Tržaški tatovi v Zagrebu? ZAGREB, 28. (Iziv.) Danes ponoči ^jo vdrli v urade velikega župana tatovi ter odnesli iz blagajne oddelka za socijalno politiko 46.000 dmartjev in za 39.000 dinarjev kolkov. Vlomilci so pustili na licu mesta orodje, ki je tržaškega izvora. 0 tatcjviii ni nikake sledi. Skrito orožje v Avstriji Kontrolna komisija odkrila 10.0€0 granat in 2.000 pušk DUNAJ, 28. Medzavezniška vojaška kontrolna komisija nadaljuje v Avstriji z odkritji vojnega materijala, ki bi ga morala Avstrija že davno oddati zaveznikom glasom dodočb versailleske mirovne pogodbe. V Blumau-u, ki je za časa svetovne vojne oskrboval bivšo avstrijsko armado z orožjem in strelivom, je odkrila kontrolna komisija pred tremi dnevi 10 tisoč granat, napol rej enih s strupenimi plini. Čeravno so bile ar anate shranjene v nekem državnem skladišču, zatrjuje avstrijska vlada, da so granate lastnina nekega privatnika, kar pa je zek? neverjetno. Danes predpotdne je kontrola* konmja zopet iztaknftla v neki k beta v S emmering-heido 2 tiaoč pušk m rveojo množino artilerijske opreme. Te vesti morajo povzročati mučen vtis v medzavezniških krogih, kajti v zadnjem času so bile odkrite v Avstriji tako velike nmoižine orožja, da bi lahko napolnile nad dve isto vagonov. jevni žendarmeriji in se bi navzočnosti franccskih čet ne smelo dopustiti, ker ni ta v skladu s položajem sarske kotline, ki se jo mora sanatrati za ozemlje plebiscita, pri katerem je prizadeta tudi Francija sama. Nemška vlada — zaključuje nota —• pričakuje, da bo Društvo narodov vendar enkrat priznalo versailleisko miroivno pogodbo in da bo poskrbelo za izvršitev njenih predhodnih določb. _ Nemški priziv na renoracUsko komisijo za rešitev spora z Romunijo BERLIN, 28. Nemška vlada je sklenila uložiti priziv na reparacijsko komisijo za Poravnavo spora, nastalega z Romunijo, redsednik nemške komisije za vojna bremena v Parizu je bil pozvan, da sestavi noto za reparacifsko komisijo, v kateri naj se razloži vsa zadeva o tem sporu in zahteva; da reparacifaka komisija proglasi zahie-ve romunske »vlade za neutemeljene. Vlada v Bukareštu je pa že izrazila svoje prepričanje, da se bo spor likvidiral na direktnih pogajanjih med obema državama. Z današnjim korakom pa hoče Nemčija pripraviti reparacijsko komisijo do tega, da ugotovi, da so romunske zahteve v smislu londonskega dogovora pretirane, in da predlaga Romuniji prijateljsko poravnavo. FroBCosho s'alltfe glede medzavezoiskih dolgov Herriotove izjave - Francija pripravljena ponovno proučiti versailiesko pogodbo PARIZ, 28. Senatni komisiji za zunanje zadeve je izjavil ministrski predsednik Herriot, da potekafo poga;-nja z Anglijo glede medzavezniških dolgov jako uspešno in da zastopajo Zedinjene države v zadevi dolgov isto stališče kot preteklo leto. Herriot le pripomnil, da je treba fiksirati število letnih plačil, predvidenih v Daweso-vem načrtu, ter £h pa možnosti spraviti v sklad z onimi plačili, ki bodoi določeni za medzaveznške dolgove. Razun tega se bi moralo priznati francoskim dolgovom zni- morali sporazumeti glede procedure in pot-gojev, v smislu katerih morajo dovodi pogajanja do zaželjenih uspehov. Francija je pripravljena v popolnem ohsegu prepevati versailiesko pogodbo in upoštevati a-aga francoska vlada konferenco na kateri hi se izmenjali vidiki. Ta konferenca naj bi se sestala 'v Bruslju po zborovanju sveta Društva narodov. Nemčija, je rekel Herriot, bo gotovo siprejela Cunov predlog glede garancije in miru. Vendar pa ni Nemčija do sedaj objavila še nikakih predlogov, ki bi se tikali njenih mej s Čehoslovaško, Poljsko in Avstrijo. Glede Vranglove mornarice je pripomnil francoski ministrski predsednik, da je Francija popolnoma upravičena jo obdržati; »vendar pa je treba upoštevati duh, ki preveva sedanjo Rusijo. Sicer na je Vrang-lova mornarica v takem stanju, da jc le ena oklopnica nekaj vredna; toda še ta potrebuje popravil, ki bi trajala skoraj leto dni. Francoska finančna konferenca Vlada bo najela posojilo za provizorično marčno dvanajstino PARIZ, 28. Listi pravijo, da tso finančni komferenci, ki ise je vršila včeraj na Quai d'Orsay pod predsedstvom ministrskega predsednika Herriota, prisostvovali finančni minister, glavni ravnatelj Francoske banke, predsednik in poročevalci finančnih komisij zbornice in senata. Konferenca se je pričela včeraj ob 21 in se je zaključila ob 2 zjutraj. «Matin» zatrjuje, da je bil večji del konference pc svečen vsestranskemu preučevanju vprašanja pro-vizorične dvanajstine. Izmenjavanje vidikov med zborovalci je dovedlo do zaključkov, ki jih bo morala finančna komisija predložiti zbornici. Finančna komisija senata je izrazila željo, da se najme j>osojilo na provizorično dvanajstino za mesec marec. Vlada in finančni komisiji popolnoma soglašajo, da se mora varčevati na vi<*ej črti z ozirom na sedanji težki finančni položaj. Poslanička konferenca in poročilo medza-vez&iške kontrolne komisije PARIZ, 28. «Petk Parisien* poroča, da se poslanička konferenca* ki bi se inoraJa vrJiti ta teden, sestane šele v pondeljek. Seja je bila odgode na radi tega, ker se poslaniki nadejajo, da bo vertsailleski odbor zaključil proučavanje poročila medzavez-niške vojaške kontrolne komisije v Nemčiji ter predložil istega dne konferenci svojje vidike glede tega obširnega poročila. Vznemirjenje Poljske rodi varstva ,lK*kor p°r<**jo opoudicmM PARii 28. Številni Hsti komentiraj iz, čcvc4 tucfl žc f"kt?Cno PQfW farne, ki ph je podal pred kratkim poljski zunanji minister. Te izjave kažejo, da }e Pfetfeka glede varstva jako vznemirjena. •iMatfru piše: Poljska se čim bolj vznemirja raafi diploma tifinega koraka, ki ga je pod-vzela Francija napram Nemčiji in pri čemer «e ne upošteva Poljska kakor ostale obmejne driave. Tozadevno je imel potiski poslanik poj^ovor z Herriotom in z ravnateljem poHtsčnih zadev. «Matin» se vprašuje, •fi bi ne bito bolje, skrvesno proglasiti, in fco §e prextno se sestane svet Društva nai-podov, da ostanejo Francija in njert zavezniki v osrednji Evropi kakor tudi1 večina držav zvesti vsebini ženevskega protokola. Stalež francoske vojsk« za leto 1925 PARIZ, 28. Zbornica je včeraj nadaljevala razpravo o finančnem zakonu ter je od.brila člene, ki določajo stalež francoske vojsfce za leto 1925. Po teh določbah bo knela francoska armada; 607 tisoč mož, 72 tisoč 500 podoficirjev in 32 tisoč oficirjev; mornarica pa bo štela 55 tisoč mornarjev in 4 tisoč 200 oficirjev. Komunist obsojen na 3 leta ječe rsdi nameravanega atentata LONDON, 28. Član angleške komunistične stranke Pcrcy Gibson, rudar po pc>-kKcu, je zaupal nekaterim osebam, da bo s pomočjo eksplozivnih snovi pognal v zrak električno centralo v Newcastlc-u, da lahko oplenijo komunisti vse trgovine v temi. Vrhovno sodišče ga je obsodilo na tri Jeta težke ječe. Policija je izsledila na stanovanju obtožcnca veliko količino eksplozivnih snovi, ki bi gotovo zadostovale za uresničitev gciinavedenega pogubonosnega načrta. Bolgarska vlada preti komunistični rotaciji Tudi opozicija odobrava najstrožje ukrepe proti komunistom SOFIJA, 28. Zbornica je pričela razpravo o zakcsiskem načrtu, ki naj spopolni zak:«n o zaščiti države. Poslednji dogodki, ki so jih povzročili komunisti v Bolgariji, so pri il tli vlado, da preuči najenergičnejša sredstva proti morebitnemu ponavljanju sličnih incidentov. Opozicijski govorniki, med temi voditelj de:nokralt«vke stranke Malino v, socijaJistične stranke Pastuhov in rad;ka'ec Stankov, so se -v principu izrekli prGti izjemnim zakonom. Vendar pa so priznali p:diebo, da se mora vlada v sedanjem trenutku posluževati najstrožjih ukrepov proti neprestanim provokacijam bolj-ševiških agentov. Sirašmi eksploziju v Bruzlifji 100 mrtvih in 600 ranjenih - 3.000 hiš porušenih RIO JANEIRO, 28. V Nitheryu blizu Rio Janeira se je vnelo skladišče eksplozivnih snovi ter zletelo v zrak. Nad sto delavcev je izgubilo pri tej nesreči življenje; šest slo pa jih je bilo ranjenih. Vsled silne eksplozije se je porušilo v ckolici tri tisoč hiš. Velik požar v St, Poellnu ^ DUNAJ, 28. V delavnicah zveznih železnic v St. Poeltnu je izbruhnil požar v oddelku za lakiranje. Zgorelo je med drugim 12 popolnoma novih Pullmannovih vagonov, med njimi tudi še nerabljeni salonski voz za državnega predsednika. Škoda se ceni na več milijonov kron. Pismo Iz /»soslaviie Ljubljana, 27. februarja 1925. Še dober teden dni pa se sestane naša skupščina in politična siiuacija bo jasna. Toda jasna je pravzaprav že danes. Koncentracijska vlada je pokopana v vseh svojih nijansah in sedanja vlada ostane v svojem bist,u nespremenjena. Na ločitev radikalov cd san-ostojnih demokratov ni niti mislili. Je tako glasno poudarilo glasilo radikalov Samouprava •>, je enako določno izjavila vlada sarna in je končno to potrdila tudi (pozicija, ko je izdala svoj komunike, v ka-j> rera odločno ou'klanja vsako zvezo z radikali. Ostane toiej vse pri starem in boj med opozicijo in vlado se bo nadaljeval z vso ostrostjo. Bilo bi prerano govoriti, kdo bo v tem boju zmagal, ker boj ne bo dobojevan kmalu in more končati tudi s kompromisom. Moč vlade je v tem, da ima 11 mandatov ( več ko vsa opozicija. Poleg tega imajo vladne stranke močno zaslombo izven parlamenta. Disciplina v lastnih vrstah je dobra in popoln neuspeh neodvisnih radikalov pri volitvah je disc>»lino samo utrdil. Moč vlade je končno tudi v tem, da je njen program enoten in da je njej na čelu Pašič, ki ima tako močno avtoriteto, da ;e vsako frendiranje nemogoče. Moč opozicije pa je zlasti v tem, da predstavlja nesporno večino Slovencev, Hrvatov in Maslimanov. To dejstvo nima samo moralno silo, temveč tudi reelno. Le moralnega pomena pa je dejstvo, da je opozicija prejela nad 300.000 glasov več ko vse vladne stranke. Najslabša stran, ki je tudi povzročila padec Davidovičeve vlade, je neenotnost opozicije. Poprej smo imeli poročevalca naj vsem Slovanom v Julijski) Krajini služi v pouk in najnujnejše svarila! Govori jim v lapi-damem zlogu, da mora vsaka «pcisebna taktik a odvojena od misli enotne bojne fronte in složnega dela za interese narodne vkupnosti, neiabežno zavesti našo narodno politiko z glavne na stranske p»cti — v goščavo, polno nevarnosti! Nobena «posebna taktika* ne bi bila mogla n. pr. preprečiti proslule Gentile-jeve šolske reforme, niti ne izključitve našega jezika iz deželnih, državnih in občinskih uradov. Ni je italijanske stranke, ki bi bila mogla ali hotela obvarovati našo inteligenco, predvsem duhovščino in učiteljstvo, pred strašnim preganjanjem. Istotako je z žrv^enfckšma gospodarakinsi interesi našegai ljudstva. Ns je pomoči in zaščite od nikjer in od nikogar. In -je ne bo* — vsaj za dosledne čase ne! Saj nam je «Pžccolo» odkrito zaklical: Lasciate 'cgni »peranza! — ko piše: «Zamenjava ti pravice narodnih manjšin v pluriaiacrjonalni državi s peščico drugo-rocfcev v narodni italijanski enoti, kakor delajct to naši Slovani, govoriti o š>o4skih zahtevah je bfla 14. t. m. odpu- v LaniSču v Istri Mena iz »tužbe. Iz nekega poročila, ki točno odgovarja resnici, posnemamo sledeče odstavke: Med vzroki, ki so povzročili odpust gospodične Prašel, bi bili naslednji: Na zidu v Čitalnici je vbel nabiralnik «Družbe sv. Cirila in Metoda* še izza j moči morajo ven, da si poičče-jo kruh. 9 voli razvidno, kako trnjevo je žHI/enfe naših učiteljev na deželi. Posebno Istra j« v tem pogledu pr<*vi pekel za učiteljska žrtve. Tako se torej postopa z učitelji. «.Cfr-ščenje» se vrši neusmiljeno dalje. In na vrsto imajo priti še drugi. Našo učiteljske _ - m „' , _,___j . a. _ , « , s-* predvojnih časov. ČttaJnica pa se nahaja kakšnimi občutki odhajajo si lahko misf*-. v igtem poslopju zraven šolske sobe. Za- j mo. Kako bodo ti naši izgnanci govorili o radi tega nabiralnika in zaradi pisanjai! Italiji tam zunaj, ne briga nič tukajšnjih «Istansike Riječi® je bila dvakrat pozvana1 zagrizenih šovinistov. k tamošnjim orožnikom, ki bivajo kakšnih! Brez vsake krivde zapode oblastva učt-dvajset korakov daleč od njenega stano- j telja ali učiteljico iz službe, pa če ima 5e vanja in šole. Nabiralnik so pozneje od-; toliko službenih let. Ne družinske razme. nesli in ob tej priliki je bila Angela Pra-! re, ne starost, ne službena leta, ne dobra Sel tudi zasiišana. O rož niš ki brigadir ji da je bila v družbi z dvema drugima lov kvalifikacija, ne osebna neomadeževanost tudi predbaciva, j ne igra pri tem postopanju najmanjše rvloge. Nasprotno: čim več zaslug, tembolj ri&£ca*na na nekem učiteljskem sestanku je verjetno, da pojde tak nesrečnik ___ v TVstemku. Povod za to samničenje je! gnan-stvo. Neznačajneži, kopitarji aH izda 13 flif flln^tf rio an /uia 11 Alio M vr« /V : I n i j-i« n n /^n , je oddaljena od pravice, pa jih ne najdejo. Še vztrajajo in Trstemka uro hoda. Za pobijanje omenje-1 čakajo, ker ne morejo verjeti, da je mo nega predbacivanja je dosti dokazov na razpolago. Kako more biti naša učiteljica odgovorna, da visi na' zidu čitalnice neki nabiralnik. Za ta «državni zločin* je odgovoren pač načelnik čitalnice. A naša učiteljica ni sploh nikoli sodelovala pri čitalnici. Kar se tiče «Istarske Riječi», nimajo prav nikakih dokazov, da je ona dopisovalka tega lista. Sicer pa, ali mora baš učitelj nositi odgovornost za to, kar pišejo politične novine. Razen teh «dokaz-ov» ji bodo morda našteli še «težjih». Toda ona je najbolj goče vreči na cesto učitelja, ki ima deset, petnajst in več let službe, samo zaradi nekaterih formalnosti, kakor se to dogaja z nekaterimi tržaškimi učitelji in učiteljicami. V teh »slučajih ni nobenega takozva-nega političnega vzroka, vendar pa se ie našel vzrok v nedefinitivno?li in hajdi po svetu brez pokojnine in brez odpravnine, potem ko si dal svojo mladost. To so krivice, ki vpijejo v nebo. Pa si upa glasilo vladajoče stranke izreči obsodbo nad resnico. Zgražate se nad očitanji krivice in ne odnehate. Vi bi hoteli nas še dalje tepsti in preganjati, obenem pa zahtevate, naj vas hvalimo, kaka mirnih in najmarljrvejših učiteljic. Sicer ste dobri in velikodušni. Še vse drugače bi pa so v Lanišču ljudje dc/volj zreli za vse javno življenje in ne potrebujejo učitelja, ki se more torej posvetiti samo šc4i. In gospodična Andjelka se ni nikdar bavila z nikakim delovanjem izven šole. Tako -se glasi poročilo. Iz njega je do>-' srtaost režima. treba razkričati zlo, ki ga počenjate proti našemu rodu na tem ozemlju. Zadostuje, če samo zabeležimo vaša dnevna dejanja brez nikakega pretiravanja ne kounen-jtarfa, ta dejanja dovolj karakteriziralo nar « c ™ nit r £»+ J m rt ¥ | se ne more več govoriti o ideoloških pro* (blemih gibanja. Ali govori drugače, negtf Dr. Anton Gregorčič-nevarno obolel Iz Gorice nam poroča jo, da je veleč. g. i misli, aH pa prisluškuje, da potem ovaja. dr. Anton Gregorčič nevarnoi obolel. Dne Po»sta!o je v nasvadi, da se na strankinih ll. januarja t. I. je ta velezasJužni mož — razpravah vsaka nespametnost, vsaka kakcT znano — slavil svojo zlato mašo in; bre-zznača-jnost rešuje s sklicevanjem na sprejemal številne čestitke, ki so mu pri- enofndvajsetorico pogojev, na *cenlralizr-hajale te vr?t hvaležnih rojakov. Sedaj pa rano disciplinc , ali pa na «lenjinizem». je V postelji Že tri tedne in Se ne more Pesede r> «d*ktahiri nrolrtnriiafa* in re- ki sledi takim slabim svetoval cem, moglo imeti le samo razočaranje in škod 3.» Torej nič pravic za nas o narodno manjšino, nič pravice našamu jez?ku pri oblast-vih, nikar naj ne mislimo na kako obzirno postopanje glede na posebne jezikovne, kulturne, socijalne in gospodarske potrebe našega ljudstva! «Piccolo» je še dcistavil: «Ati odpovejte se vsemu in pomagajte nam pri našem «presnovljalnem» de hi v vrstah vašega ljudstiva — ali^ pa vas ne poznamo, ker ste vsi nacijonalisti, ( _____ _ proletarijata* skoraj ganiti. Sivolasemu bolniku sol nege voluci-ji so poslale le priučene formule popolnoma odpovedale in čuti veliko sla- brez duševne vsebine, ki j^h delavci istoh bost po vsem telesu. Zdi se, da ga muči tako ponavljajo. Ravno ideološka kriza, ki arterioskleroza — poapnenje žil. P-c( noči' Se nahaja v nji tretja intci nacijonala in Idi in po dnevu mu strežela dve c druži-jivo združeno z drugi-m — dela stvar Včerajšnja vest iz Prage pravi, da je Se.mučne jšo.in neprijetnejšo. Na ta način češka komunistična stranka * polnem vidmioJ za licem na,bo,)^ , le vinarski h >> re-razkroju. Da ta kriza res zadobiva vedno j ™Iuc*akih kretenj najzila.vejs, klad po večji razmah, pričajo poročila v vseh, po- ^ah m najdvvnejso spekulacijo po kar iialističnih Ustih. Dunaiska n1eri- Na 7-aJtljucku pravi Warmonmn, da sebnci pa v socijalističnih listih. Dunajska Arbeiter Zeitung» pravi, da je vzrok raz _! on in mnogi drugi z njim smatrajo položaj v postopanju članov I za neznosen. S tem, da izstopa iz stranke-, sovjetske komisije, ki se ne le na tajnih J P^ se ne ločuje od idejo. Te pa ne m re • kolu v prvi vT's-ti postalo pri nas že -sila kočljiva stvar. Ves boj o najvitalnejših vprašanjih, kulturnih in gospodarskih, našega ljudstva so iz-jvestni krogi v zadnjem času posebno izrazito prenesli na — cisebno polje: v prerekanje o politični zmožnosti ali nezmož- J nosti naših posameznih oseb v naši politični organizaciji in o njihovih pretveznih «posebnih» in «pristranskih:, namenih. Da je pri tem v igri vsa bodočnost našega ljudstva na primorskem ozemlju, da je to ljudstvo zaradi takih oblik boja tudi trenutno oškodovano mcralno in materijalno: to je dejstvo, ki ga ni treba šele dokazovati. Saj je škoda na dfemi. Omenili bi le, da taki boj zadeva tudi ob vest (vodilnih politikovf ki morajo biti v prvi vrsti Slovenci, potem pa tudi ljudje! A to ne morda le v navadnem smislu besede, ampak «luč, ki sveti na gori» in ki so vanjo uprti pogledi toliko slehernega inteligenta v meistu, kolikor zadnjega kmetiča naše vasi! Pa pofVrnimo se k svojemu namenu. Nedavno temu je priobčil «Piccolo» pretve-zen razgovor svojega goriškega poročevalca z nekim — kakor je naglaša) — odličnim goriškim politikom. Takoj na to pa je sledila odločna izjava od prizadete strani, da je ta pretvezni razgovor gladko izmišljen. BUi smo torej na jasnem, da je goriški poročevalec tržaškega lista le po-vil v obliko raizgovora — svoje IaisAne misli, srvioje želje in svoje račune. Zato je vredno, da se nekoliko pobavimo s tem pretveznim «razgovorom*, ki pa je bil v resnici le — samogovor Halijanskega novinarja. Podtaknil je svojemu pretveznemu informatorju neke besede o nekih obljubah, ki bi jih bili dobili naši domači goriški nasprotniki od ne vemo katere italijanske stranke. In dostavil je cinično: «Ne vemo, kako daleč morejo segati neke obljube italijanskih strank. V Rimu gledajo stvari iz višine Campkloglia. Mali obmejni pro-Iblenri se v pc-HtičnA krogih odtegujejo opozicija vsaj vama pred a ale tel« s trni Radića, pravilni cenitvi, Ne more se torej zanir .. r , ,f „ • u - • sestankih strankinih voditeljev, marveč l nikdo- vzeti v zakup, ali jo> monopoliziraj v bojno fronto za odločno m breziobzirno ^ na laičnih zborovanjih narinjajo Kar zapušča, je le posoda, oblika, sredstva borbo, razjarimo« še bol, naše nasprotnike ^ prayi ^^^ na(i delavskim gifca- i k __ njem. Nastopajo sicer anonimno-, vendar i dajejo občutiti poslancem in tajnikom, da! so od njih oehteni. Obenem hočejo v kc- ! I in ne dosežemo prav nič cd njih. Morda bo res tako. Dosežemo pa nekaj drugega, neprecenljivega. Če bomo složno, z uje-dinjenkni mečmi utrjali ram upu na?cmu ;n na§i „adi■> ne-neki Bercik. Ko je kontrolna komisija iz-! utemeljeni. In prav zalo pa ne bo naš list vedla reviizijo, so se gospodje med seboj namenjen samo ožjim dijaš'tim vrsiam, temveč obmetavali z raznimi očitanji ter se izgo- tudi in prav posebno vsem onim, ki se za naš va/riado drug na drugega, kdo da je nepra- .pokret zanimajo, n razveseli naj tudi mračna vilno porabljal iz Moskve došli denar. j čela onih ki zro z gestami obupancev na našo Ogl^a pa je še bolje informiran* ' m adež. Da, krvave, go rebnoje o naše gla; priča. Poslanec Wamibrunn, ki je izstopil ^ 1 Lm'emu "je^ve iz koimunisitične stranke, je naslovil na sjcron-ne financijelne moči ne bi dopuščale izvedbe vsega tega — in brez podpiranja i dijakov samih i naših prijateljev bi naš načrt 17 osrednje tajništvo pismo, v katerem z živo besedo označuje metode teh narinje- nih voditeljev komunistične stranke. Od ostal pač samo načrt, ali bi pa bf!o naše pod-zaidnjega strankinega kongresa je nastalo; jetje preskromno, da bi upali na večji uspeh. nomrrr-nr» neza-! ostali ba v gaz; običa-n h dijašicih lističev*. iv neradi, v stranki povsem nemožno stanje, neza konit položaj. Strankin shod je ^teptal ^ naklonjenih src, svoje lastne zakone, srvoi organizacijski | trgovccv> denarnih 2avodov itd.f statut. Poskvvni red se je izvajal sleparski, j dcnarno ' podporo obračamo do vseh zlasti do da nam z ■Piuiui, A ---—— / . ' J. J. , UCUUllIU (JUllJ/UiU priskočijo na pomoč. J V zastopstvo stranke so prišli tudi ljuaje,, svesti naj si bcd0( da nc bo ;zgubljcna niti ki so misliti le nase, na svojo karijero, na ena nam darovana stotinka in da jim bo za politično Spekulacijo! To je — prava VSa< dar nase dijaštvo hvaležno. Vse druge Warmbrunn — družba brez zaupanja, brez | pa, ki jim je nemogoče poslati denarnih pro- notranje strankine legalnosti, brez kvalitete, torej najslabši elementi, ki so jih mogli dobiti. Člani najvišje strankine m- stovoljnih prispevkov, vabimo že sedaj v krog svojih naročnikov, v krog prijateljem našega lista! — Vse prispevke sprejema tov. Grzinić ---«1 - _ c|lf5k: nrafkp noliciie ! Željko, Trst - Tri«ste, via S. Francesco 31, IV. spance so o^leduhi_ Dijaki in prijatelji! Doživeli smo na lan-Po vsaki seji političnega biroa je bil pred- ^^ JsredlljejJl9icm kongresu v Gorici \rstno sednik policije obveščen o najzaupnejsih; glavo naše cenlraTnc organizacije vkljub mno-stvareh. Na strankinem kongresu je bria! gjm oviramt ki se jih nismo strašili, — in na neznosna atmosfera nezaupanja in medse- j vseh je sedaj, da doživimo šc drugo pobožnega sumničenja-. Z nobenim sodrugom; membno — krstno slavo našega glasila! Tudi {u smo se ie borili in ie borimo z raznim) ovirami, ki nas pa ne spravijo iz ravnotežja, ker smo ie mladi in hočemo naprej do cilja krepko stopati. —• Udruženje dovanakih srednješolcev ▼ Italiji, odsek za izdaqo glasil«; B. Verčon, t. č. načelnik. — VOJNI OŠKODOVANCI POZORI Napro-i eni snio, da objavimo sledeče opozorilo: Z aziroin na nove zakonite določbe v stvari vojne odškodnine, daje podpisani brezplačno potrebna pojasnila vsak dan od 9. ure predpoldne naprej v Sežani, restavracija «Amf». Josip Rjebec. — * Don Josip Kompare. Dne 11. februarja t. 1. je v St. Louis Mo. v Zedinjenih državah umrl v starosti 66 let občeznani don Josip Kompare, bivši kaplan v Skednju in Buzetu ter večletni župnik v Ospu. Bil je nad 16 let istrski deželni poslanec, ki si je med istrskim ljudstvom pridobil nevenlji-vih zaslug. Sodeloval je z dr. Laginjo, dr. M. Mandičcm in Spinčičcm. Leta 1907. je prevzel nalogo ustanovitve slo-vensko-hrvatske katoliške kolonije v Zedinjenih državah. Odloči! se je ter odpotoval še istega leta v Ameriko. Ustanovil se je v St. Louisu Mo., a jer je tud? sezidal novo cerkev sv, Jožeta za slov.-hrvatsko kolonijo. Zadnja leta se mu je posebno tožilo po domovini. Želel si je zopet povratka v svoj stari kraj, ali bolezen mu tega ni dopustila. Bolehal je na vodenici, -kateri je tudi podlegel. Znan je bil kot narodni obuditeij povsod, kjer je služboval. Bodi mu rahla tuja zemlja! — Naš novi podlistek. V kratkem pričnemo objavljati v podlistku velezanimiv roman. • Moč preteklostih vlada nad glavnima junakoma. Od poglavja do poglavja se stopnjuje napetost. Ko bosle prebrali prvo poglavje, ne boste izpustili' nobene številke. — «Gorlška Straža» je nagromadila v svojih dveh zadnjih številkah zopet cel kup napadov, •aperjenih proti našemu listu. Gospodje stru-jarji dobijo zasluženi odgovor v prihodnji številki vF.dinosti >. Seveda se mi že iz obzirov do naših čitateljev, katerih je «Edinost > v prvi vrsti, ne bomo ponižali do metod psovk, ki se jih poslužuje goriški list. Iz urada. Političnega društva «Edinost» v Trst. I. C. Carina za uvoz poljedelskih strojev in orodja je sledeča: Plugi in njega del: do 10 q r Lir 27.—, od 10---30 q lir 24—, od 30 q dalje po lir. 21.0. MSatilnice do 10 q lir 27,—, od 10 do 30 q }.;r 24.—, od 30 q dalje po lir 21.—. Stroji za žetev in za košnjo so carine prosti. Deli strojev za žetev in za kešnjo do 10 q Lir 21.60, od 10 do 30 q lir 19.20, od 30 q dalje po 16.£0. Drugi stroji izdelani večinoma iz leca spadajo ▼ skupino «neimenovanih> ter slane carina 21.— za q. Drugi po 27.— lir za q. Tajništvo. — Tragedija slovtnske rodbine v Dalmaciji. V Šmihel pri Novem mestu je prispelo uradno poročilo, da je bil dne 9. februarja v okolici Celingrada v svoji baraki ubit in sežgan v Šmihel pristojni pisar Anton Pire, 31 let star Todom iz Velikega Podljubna. Ubita je bila tudi njegova žena, in sedem mt-sccev stara kčerka. Pire je bil tamikaj uslužben kol pomožni uradni-k pri nekem šuraskem podjetju. Natančnejših poroči 1 o grozodejstvu še ni. ZA AKADEMSKO PRIREDITEV ki se bo vršila v soboto, dne 7. marca, v dvorani Modugno, vlada med našim občinstvom velikansko zanimanje. Vstopnice so že skoro vse razprodane. Kar jih je Šc na razpolago, se morejo dvigniti tekom tedna v ulici Fabio Filzi št. 10, L od 16.-19. ure. Dre£iftf£K& uesti Zadnja repriza «Madame Bcnivard» pri Sv. Jake bir. Danes popoldne ob 3.30 uprizori <Čita!nica» pri Sv. Jakobu zadnjič v tej sezoni veleza-bavno komedijo Madame Bonivard*. Igro režira g, Marij t>ila, ki igra obenem tudi glavno ulogo. V naslovni ulogi nastopi ga. Silova. V cfrugih večjih ulogah nastopijo še g. Terčič, g, «CeIestin» in drugi. Kdor se hoče spet cn-Krat pošteno nasmejati, ta naj pride danes popoldne k Sv. Jakobu. Opozarjamo predvsem naše ckoličane na to predstavo. — Pevski zbor «Gissbene Maiice». Jutri, v pondeljek, ob 19. uri pevska vaja za moške glasove. Priporoča se točnost in polnoštcvil- nost. — Žensko dobre delna udruženje priredi ta teden dve predavanji. V R o j a n-u bo v petek o polosmih zvečer, govori! bo zdravnik o slabokrvnosti*; dostop imajo le odrasle Cianice. V S v. Kr i ž u pa bo predavanje v četrtek ob šestih, in sicer o < pomenu ročnega dela». Društvo vabi članice, naj se udeleže predavanj v čim večjem številu. Manjka sam predavateljev, zato naj vsaka porabi redko priliko, da sliši dobro, poučno besedo. Odbor. — Kolaši! Danes, točno ob 14. uri, pevska i vaja. V slučaju ugodnega vremena ob 15. uri izlet. . ; »čitalnica pri Sv, Jakobu«. Jutri, v pondeljek, ob 8.30 vaje za «Scampolo». Zaradi gostovanja v Postojni je neobhodno potrebna aavzočnosl vseh igralcev. — Mladinsko društvo «Tabor» v Sežani ima danes cb 11. uri odborovo sejo. Prosim točnost in navzočnost vseh odbornikov. Predsednik. — M. D. P. Opčine, ima danes popoldne točno ob 2. uri III. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdravni govor tov. predsednika; 2. prečitanje zapisnika II. izrednega občnega zbora; 3. poročila: a) tajnika, b) blagajničarkc, c) revizorjev; 4. poročila odsekov; 5. voiilev novega odbora; 6. slučajnosti. Vabljeni so zastopniki bratskih društev. Odbor. kr»t dve Četi, in sicer «M. D. P.» — Trst in «Sparta» iz Škedoia. Ne smemo izpustiti močne m stare čete «M. D. P.» Opčine, ki je tudi prijavila svoj pristanek. Tekme bi se morale pričeti danes, ali vsled nastalih tehničnih ovir — prejeli smo namreč dopis S. U., da čete društev, ki so včlanjene v imenovanem udruženju, ne morejo tekmovati s četami, ki niso članice S. U. — zato smo morali prenesti akcijo za teden dni in s tem dali možnost, da društva, ki niso še eventualno včlanjena v tem času lahko še pošlejo S. U. svoj priglas. Vsa društva, ki so vpisala svoje čete k turneju za kupo, se opozarjajo, da pošljejo T, K. «Adrijc» (m to tisti, iti niso še tega storili) do torka zvečer imenik igralcev in njihove slike. Obenem naj nam javijo igrišča, katera imajo na razpolago oziroma kje bi želeli igrati. Dotična društva, ki tega ne izpolnijo do imenovanega dneva, se smatrajo kakor da ne bi bila vpisana in izgube pravico do tekmovanja in do povračila vpisnine. Vsako društvo, ki se je prijavilo za tekme, naj pošlje svojega zastopnika na sestanek, ki se bo vršil v torek 3. t. m. v gostilni D. P. D. pri Sv. Jakobu. Tehnična komisija S. D. «Adria». — Športno udruženje potom svojega osrednjega odbora je smatralo za potrebno, da sklene na svoji seji, da se bo strogo držalo pravil sprejetih na ustanovnem občnem zboru zlasti pa § 18 lit. 'h, ki pravi, da zabranjuje svojim članicam tekmovati z nečlanicami. Vsled tega se opozarjajo vse članice in nečla-ntce S. U., da za »kupo S. D. Adria smejo tekmovati samo pravi člani članic Športnega udruženja. Do lega sklepa je prisililo odbor S. U. nekorektno postopanje nekega športnega odse'. na Corso Garibaldi. Sledil je predstavi s takim zanimanjem, da ni zapazil, ko mu je spreten uzmo vič segel v žep ter mu izmaknil listnico z zne-, skom 500 lir in raznimi osebami listinami. — Šele čez nekaj časa je neprijetno presenečen ugotovil, da je listnica izginila. K sreči pa ni bilo še prepozno. Dva orožnika, katerim je Grmek takoj javil dogodek, sta imela dober nos; kmalu potem sta aretirala 26Ietnega težaka Cosimo Paladino, stanujočega v ulici Malcanton št. 11, pri Siaterem so na kvesturi, kamor je bil odveden, našli ukradeno listnico. Tako je prišel Grmek v posest svojih stvari, Paladino je pa moral v zapor. Skrivnost hiše št. 7. Že delj časa so nekatere mlade, fino oblečene ženske zahajale v ponoćnih urah v hišo št. 7 v ulici S. Nicolo; prihajale so v družbi mladih gospodov, s katerimi so se p o delj časa ustavljale v stanovanju zasebnice Marije T. Sčasoma so se nekaterim najemnikom zazdeli ti nočni obiski precej sumljivi in končno se je nekdo pritožil na kve-sturo. Neki večer pred kratkim so si policijski agenti natančneje ogledali hišo in prišli nenadoma v stanovanje Marije T. Presenetili so štiri mlade ženske, ki so se očividno zelo dobro razumele z enakim številom mladih gospodov. Moški so se kmalu opravičili, po kaj so prišli, toda Evine hčerke niso mogle najti primernega izgovora. Da bi jim dali priliko, da se domislijo; so jih agenti povabili na kve-sturo, dočim so moški nemoteno odšli. Ženske so bile po zaslišanju pridržane v zaporu Lastnica stanovanja se bo morala zagovarjati za svojo «gostoljubnost» pred sodiščem. Teška nezgoda kmeta. Včeraj popoldne se je v Praprotu pri Šempolaju ponesrečil 42letni kmet Ivan Milič, doma iz omenjene vasi. Mož je sekal na domačem vrtu drevo, ki se je nenadoma tako nesrečno podrlo, da je mož obležal ped deblom. Pri tem je zaaobil na desnem stegnu veliko, do kosti šegajočo rano; k sreči pa mu ni zlomilo kosti Ponesrečencu so prihiteli na pomoč nekateri kmetje ter ga prenesli na dom kjer so mu rano za silo obvezali. Nato je bil nesrečni kmet prepeljan v jnestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kakih 6 tednov. nesel toliko snovi, z vsem potrebnim objaš-1 njenjem in iirino, ni mogel svojih izvajanj še Ccončati (za kar smo mu — mimogrede rečeno — zelo hvaležni, ker ga bomo imeli priliko ie enkrat slišati v prav kratkem času). Samo na kratko naj omenimo — ob priliki več — da smo bili iznenađeni ob popolni novosti snovi. Res je sicer, da nas» je že naslov predavanja: o razvoju duŠevnosti, malo pripravil na to, ker je to predmet, o'katerem dosedaj še ni bilo govora v dosedanjih znanstvenih publikacijah našega znanstvenika. — Dramatično društvo v Gorici uprizori dne 7. in 8. marca v dvorani Trgovskega doma velezabavno in duhovito veseloigro v treh dejanjih, «Pos!ednji mož», spisal F. X. Svoboda. Povsod, kjer je igra bila igrana, je dosegla velikanske uspehe. V Pragi je doživela ta veseloigra čez sto uprizoritev v eni sezoni. Igro je prevedel iz češčine in jo priredil za slovenski eder nam dobro znani dramatik Fran Go-vekar. «Poslednji mož» je igra jako originalne zamisli. Avtor nam tu opisuje moža, ki si je vtepcl v glavo, oziroma ima nekako fiksno idejo, da mora on, v družini povsod biti zraven in vse nadzirati, sploh povsodi mora on imeti zraven svoi nos. «Še muho ako ubijete, moram jaz za to vedeti» pravi. Pri tem seveda pa trpi cela obitelj, ker oče, oziroma mož ne dovoli nobenen-.u članu družine, da bi najmanjšo stvarco po svoje naredil. Še najbolj pa pazi na hčerke, da bi ja ne dobile ženina po njihovi volji. Torej, pravi stari godrnjač. Igra ima celo vrsto komjničnih prizorov in, ako je igra tudi dobro podana, se gledalec nc more ubraniti smeha do konca. Režija, kakor tudi igralci se trudijo kar najpožrtvovalneje, da bo igra dobro podana in da bo cenjeno občinstvo zapustilo dvorano kar najzadovoljnejše. V glavni vlogi nastopi, naš ja-ko nadarjeni in pridni član igralskega zbora g. Živic. Tudi vse ostale vloge so v jako dobrih rokah, tako da smo prepričani, da uspeh ne sme izostati. Režijo vodi društveni režiser g. C. Bratu ž. II oglasi se računajo po 20 sto t. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2,—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4-— Kdor išče službo* plača polovično ceno. HIŠA z zemljiščem ali sairo zemljišče, 1300 sežnjev, trte, voda, prodam. Laurenčič, Guardiella 1183, Farneto. (294) HIŠA s temi stanovanji vrtom in dvoriščem za vrdelskim kolodvorom št. 1603 se preda. (295) 16,000 LIR na prvo vknjižbo na dobro posestvo iščem. Naslov pri upravništvu. (290) KUHARICE, soba rice, hišne, pestunje in drugo osobje za hotele in bare v Trstu in drugih mestih se iščejo. Trst Via Machiavelli 24, Posredovalnica. 291 Vesti z Goriškega ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV. Iz DobravelJ. V četrtek, dne 26. t, m. je predaval pri nas, v «Pevskem in bralnem društvu« vseuč. prof. dr. France Veber. Kljub ne ravno prikladni uri se je zbralo zelo številno poslušalstvo, ki je z vidnim zavzetjem za stvar spremljalo temeljita, za nas tako nova izvajanja. Le prekratko je bil merjen čas. — Upamo pa, da bomo slišali vsaj v doglednem času zopet kaj. — Is Gorice. V četrtek dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer je univ. prof. dr. France Veber nadaljeval #voja izvajanja «0 razvoju duievno-sti». Polna dvorana v Trg. domu je ladosfen dokaz za zanimanje, ki ga je vzbudil slovenski strokovnjak s svojim predavanjem. Čeravno je g. profesor v kratkem času iz- ČEVLJARSKI vajenec s-e sprejme v ulici Ar-cata št. 8. 292 SOBICO, opremljeno, zračno odda mala družina poštenemu delavcu. Chiarbola sup. 62. vrata 11, v bližini pošte pri Sv. Jakobu. 293 HIŠA NA PRODAJ. Radi druskih razmer se proda na prometnem kraju na deželi, eno uro od železniške postaje po zelo ugodni ceni, hiša s 5 sobami, podstrešjem in drugimi kmečkimi prostori. Pred hišo obzidano dvorišče in okroglo 1200 m vrta. Cena po dogovoru, počaka se lahko tudi večjo svoto proti garanciji. Pojasnila daje Dominik Štrekelj župan v Gorjanskem. 239 ELEKTRIČEN MOTOR 15 HP 50 periodov, 220 voltas (L 2350) plošča z dvema valjarjema za mlenje (L 2900) in popolni stroji z vzmetjo za mlenje žita (L2300) vse v najboljšem stanju se prodajo v Romansu (pri Gradiški). Ponudbe pod «Motor» na Vittorio Molesini Gorina. 296 SREČO, preteklost in bodočnost življenja pove kiromant v ulici Pield 12 vrata 6. 297 DEKLO išče mala družina; 130 lir mesečno, dobra hrana. Predstavili se od 9-12 Via Commerciale Scorcola 353 (Villa Emilia. (296) PRIZMATIČNE daljnoglede 'kupuje Giusto Hirsch, optik, v Trstu, Via Mazzini 36. 253 MLEKAR, s šestletno prakso, izurjen tudi za parni stroj, išče službo. Kastelic Ivan, II. Bistrica 134. (270) 39LETNA, vdova, 3 blnim otrokom, želi službe kot služkinja tudi v Jugoslaviji. Bobek Marija, via Ferriera 43. (273; SVILOREJCI! Zdaj je zadnji čas, da si zagotovite dobro seme sviloprejk. Prednaročila sprejema Just Ušaj, agronom, Gorica Via Favetti 6. (282) PRODAJALNA zelenjave se proda. Rojan, via Montorsino 7. . (283) TOVORNI AVTO 15 tez polnov, z vozom, nosi pet ton in avto Fiat torpedo se prodata. Fratelli Garibaldi, Via S. Francesco, 50 Trst. (265) POMLAD!!! Ob začetku ' NOVE SEZ1JE opozarjamo cenjene odjemalce, da si ogledajo-pred nakupom za pomlad, naše oddelke, ki so preskrbljeni z elegantnim, modernim in najnovejšim blagom, ki smo ga prejeli iz največjih obrtnih središč tu- in inozemstva. Corso Všff. im. !1B.V if. 16. PmttaMim jI Tiskarna Edinost S l. marcem začnejo redni in hitri tečaji Via Lavatoio št. 5, K 201 Rff^sut eijica: Tiny Sonda Kfampferer. Vprašajte povsod umivali R. Crismandch jii in Mm liter. „ mm IMiii zavod za zdravljenje In diagnostiko primarija 67 dr. A. de Fiori v Gorici. Corso Vitt. Em. III. it. 14 Zadružna Zveza v Trstu 203 fer posluje -t« od 1. marca 1925 naprej v novih uradih lin. Frcncesco ^flssisiiej. PRIVATNA KLINIKA DR CICERO v POSTOJNI Izvršujejo se vse klrurgične In notranje ogeratlje Vsa električna zdravljenja Sprejema od 9-12 in od 2-4. ŽARKI X TRGOVSKI pomočnik z dobrimi spričevali išče službe v trgovini z mešanim blagom v mestu ali na deželi. Alojzij Spetič Guardiella S. Giovanni inf. 497, Trst. (287) Gelesa Beniamino «Fiali v Via Carducci št. 20 Telefon 42-33 Specija)«teta masivnih sob iz bukovega lesa, po zmernih cenah. G. DOLLINAR, Trst. Via Ugo Polonio št. 5 (prej Via BacchiJ Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 51 BABICA, avtori7irana, sprejema noseče. Zdravnik ca razpp'.ago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giuiia 29. 64 Naia zavarovalnica 99 UNION «« ie Mivečia svetima zavarovalnica DtlniSki kapital Fr. 20 Miljonov, zav. kapitali v veljavi čez 70 Miljardov Fr. Ustanovljena 1828. Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Via Barzellini št. 2V I. 43 — Zastopniki se še sprejemajo. — Mestna hranilnica ljubljanska (GMDSKfl ŠTEDIONICA) <\ LJUBLJANI (6MPSM ŠTEDIONICA) STANJE VLOŽENEGA DENARJA preko 125 m!lijonov dinarjev ali 500 milijonov kron. — SPREJEMA VLOGE na hranilne knjižice In iekočl račun proll najugodnejšemu obrestovanju. — ZLASTI PLAČUJE za vloge proti dogovorjeni v tekočem računu najvišje mogoče obresH. — JAMSTVO za vse vloge in obresti, fudl tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za nje poleg lastnega hranilnlčnega premoŽenja še mesfo Ljubljana z vsem premoženjem in davčno* močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, znpnl uradi cerkveni in občine občinski denar. — Nadi rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar popolnoma ▼aren« ŠOLA — Na zabavnem večeru na Opčinali se je zbraloL 30. 35 za Šolsko društvo. Darovalcem kot nabiralcu srčna hvala! —^ Mesto cvetja na grob prijateljice Olge Ponikvarjeve daruje Justina Kraljeva L 15.— svetoivanski podružnici Šolskega društva. — Denar hrani upravništvo. — Mesto cvetja na grob pode. Olgi Ponikvar daruje g.a Jurkič 25 L podružnici Šolskega društva pri Sv. Ivanu. Bennm por&čila, DEVIZE Amsterdam od 9SS.— do 995— Bel E"ja od 128 50 d« 125.50; Pariz 127.-- do 127.50 >adon odr 117.50 do 117.35 ; Ncw York od 24 70 do 2*.U0; Španija od 347.— do 352. — ; Švica od 475.— do 477.— ; Atene od 3S 50 do 40 f.0; Berlin do 5*5.— do 595.— ; Bakareit od 11.-50 do 12.40; Praga od 73.2) do 73.70 : Ogrska od (».0335 do 0.';3&5; Dunaj od ».03 45 do 0.0355; Zagrab od 3^.4c* do 39.70. VALUTA; Avstrijsk« kron«* od 0 0345 do 0.0335; dinarii od 39.30 do 39.60 ; dolarji od 24.65 do 24.75; novet po 20 frankov od 94.— do 95,— fuut šter-liajj od 117.50 do 117.75. Benečijske obveznice 81.60. ■a Zlato« srebro, krona, I f platin, dP kupuje TRST, via Torre bianca 21, TRST 27. februarja - 7. marca Otvoritev novih hitrih tečajev Skupne in zasebne lekcije Izprašani profesorji dotičnih narodnosti I i ElKialLtlMI v3. mt^mšij g » ustanovljenu leta 1A92 »S I izvršuje vsako elektrotehnično delo. I v Na željo proračuni. I Via Hozzini 3. 66 Telefon 6-16 0 g_________________ _ _ s MallsoljSi iivalni stroji so Zisfcrns ALBERT pm Trst, Via Wa sini MIRODILNICA MARIO ¥mUM sv. M. YmL iwm 2 M m prodaja na debelo in drobno. 63 Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement, sadra itd. Postrežba na dom. Bogata izbera slikar, vzorcev (štampov.) Vetifca izbera cepMaih potrebščin. I__Hoivecjs iarcstvo Brezplačen pouk v vezenju. Posebni stroji za šiv'nje i inn*^ in vezenje L 570. — . ,a ^^sS** ~~ klopni z dvema predaloma r ± ivi-^fi I. 720.—. Izbera inozem- skih strojev po najzmer- nej*ih cena!«. Zaloga §ivajnih strojev in * potrebščin » 24 Csrv2!!ini, Trst, Via C. cardacci n Na zahtevo se poJijejo ceniki. ALOJZIJ POVH urar In zl8l«> Piazzn 2,1, o. Tei. 3-29 Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega Je, di se preprICa o cenah. 6'i jjarel stopioM iml TržošKo mMm in hranilnica ieeisirova«ia zadruga z o:nejrni^ po-oltvou uradu je v svoji la-lui ivšl ulica Torrefoianca štev. 19, 1. n. Sprejema n«vadne hranilne vlo^e na knjižice, vloge na tekoči račun in vlo^a za čekovni promet, ter jih obre>ttije večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne ure za stranke oi 9 do 13 Ob nedeljah in pra7tiikili je urad zaprt Št. teief. 25-S7. 16 LJUDSKA BANK. A v POSTOJNI (prej NOTRRANJSKA POSOJILNICA) reg. zad. z omej. por. Sprejemi »lose na hranilne Knjižice in uio$e na tekoči račun. 450 strdLov r eai minuti. V Bcrnu so se te dni vršili poskusi z novo strojno puško. Navzoči so bili zastopniki državnih in lokalnih oblasti, reprezentanti vojske in številni časnikarji. Švicarska viada namreč potrebuje za odkup i»uma 16 in pol milijona švicarskih frankov in za to vsoto je treba agitirati med ljudstvom. Mitraljezo jž iiurnil polkovnik Miiller, poveljnik tehnične divizije švicarske vojske. Strojna puška tehta nekaj manj kakor devet kilogramov ter odda lahko 450 strelov v eni minuti. Opremljen« je tako ekonomično, da je v njej prostora za 30 pasov po 130 nabojev, katere lahko mitraljeza izbruha v pičlih desetih minutah. Novo orožje ie fino skonstruirano ter predstavlja dozdaj rekordno mitraljezo. švicarska vlada namerava s tem orožjem opremiti svojo konjenico in zlasti alpske čete. Daja posojila kakor tudi izvrSuje vse v bančno stroko spadajoče posle :::::: pod najugodnejšimi pogoji. :::::: Obrestuje vezane vloge po dogovoru. Izdaja brezplačno clrkularne čeke :::: Banca Nazlonale di Credito. :::: Predno kaj nakupite, obiščite Veliko skladišč® pohištva tvrd!, ki bi jo hočeš nočeš morala poslušati tudi slovenska ušesa. Fašisti io zahtevajo, ljudstvo jo soglasno odklanja ob navzočnosti osmero orožnikov z g. ruaršaiom na čeiu. Kdo je izzval incident in i kdo moti red v dvoranirTe jasno, in edino lo-i tfično bi bilo, da bi bil g. raarešal odstranil fašiste. Namesto tega je dopustil, da je trajal incident dalje, teko da smo si morali pomagati simi. Energični predsednik g. Kalin je, odklonivsi v s a; ko nadaljno odgovornost, za j nekaj časa prekinil godbo in ples, na kar jc j g. m«ire£al dal izprazniti dvorano. Giovinczza i se tudi ta dan ni igrala. j Bod; ta slučaj drugim dmrlvom v bodrilo j in zgled, da ni mogoče nasilnim potem nari- j ! niti ljudstvu tuje volje, če le nastopa možato | j in en dušno. Nič ne de, če se moramo včasih j i odreči takim stvarem kakor so maškarade in t j ja vni p'esi, msmfestac5ia narodnega oonosa ; i pri vsem ljudstvu in njegova moralna moč j i isora vzbuditi spoštovanje tudi pri tistih, ki nas ne iju»ijo. Varnostna oblast pa vedi, da pri nas ni nikdar incidentov, če jih namenoma ne izzovejo, tisti, ki so jim naše prireditve trn v peli. Iz fržašk« ??okr»|ifte — Postojaa. V nsdeljo, 8. marca, ob 8. uri zvečer bo pod okriljem tukajšnjega dramat. j društva < Sovič» gostovala šentjakobska 'Ci-! tainica> iz Trsta z uprizoritvijo dobro znane ; zabavne igre v treh dejanjih cScampolo*. — ! Igra, katera je bUa žc neštetokrat uprizorjena na večjih gledaliških od :h, ~bo nudila tudi tu kako urico lepega užitka. V to svrho bo postavila <Čitalnica» svoje najboljše igralce na oder, med temi v glavni vlogi dobro znanega gleda!iš3:ega igralca g. Tcrčiča. Pričakujemo, da bo ljudstvo v čim večjem številu prihitelo na to prireditev, v dokaz, da zna ceniti društvo, ki si je nadelo nalogo, nuditi nam umetniški užitek. — Dostop k tej igri je otrokom zabranjen. — Ktr se je bali močnega navala pri blagajni, boio listki v predprodaji pri g. Pctrič-u od 1. marca dalje. številke izžrebane 23. februarja 5925. Bari 57 38 47 67 87 Firenze ?0 12 73 60 40 Milano ' 40 6 25 43 84 Napoli 24 36 48 67 90 Palermio ' 58 32 9 42 18 Roina 79 43 87 73 60 Torino 33 82 17 41 2 Venezia 37 90 78 32 53 Znanost in Biffisst — GoKja: Peterčbove poslednje sanje. Otroška igra v štirih slikah. — Ubogi Peterček! — Kruta vojna ti je ugrabila očeta in tudi mamica je morala leči v črni grob. Sam si ostal s staro babico, ki jedva čaka, da tudi njo povede smrt v večno življenje. Ubogi Peterčdk! Ni ti dano, da bi spoznal vso lepoto in krasoto življenja in sveta, ker v reYŠč:ni si rojen in v revščina boš umrl. Ali vidiš mamica, mrtva mamica, skrb: še vedno zate. Izprosila je bajno kraljestvo sanj, da te ono vzame v svoje območje, da tr raz-itkaže vse ono, kar si ti v svoji otroški fantaziji predstavljal o davni bajki kralja Matjaža, o šumljenju tajinstvenega gozda, ki tvori s svojo za nas nerazumljivo tišino vir vse poezije in zibelj bujne fantazije o gozdnih čudnih in skritih bitij. Kralj Matjaž! Čudapolen vladar podzemeljskega sveta, ki jedva čakaš da požen-eš svojo silno vojsko na piano, da zasvoji ves svet. — Kraljica Alenka! Kraljičina Alenčical Prečna bitja, odeta v ono čarobno milino, ki sije samo z obraza dobrih in pravičnih, te bodo očarale, Peterček! Ali gledi: niti v sanjah ne ostaneš brez nesreče! Zaikaj si se zameril poveljniku Matjaževe vojske, da te ta zapodi iz dvora? Ali dobrohotni čarovnik Grča te povede v bajni gozd Kar si v gozdu zrl ne zaostaja gotovo za krasoto očarujočega dvora podzemeljskega glavarja. Končno srečaš Jezušč-ka, ki usliši tvojo gorečo prošnjo, da bi spet zazrl ljubo mamico. Pride Jezušček pote! Poda ti ročice in povede te med angeljne, v nebeški raji Zopet zreš mamico, zopet ugledaš očeta. — In ves angeljski zbor mu čast zapoje in nebeška fanfara pozdravi uhed ubogega trpina Peterčka v nebeško kraljestvo. Dramatični odsek M.D.P. - Trst, ki z veliko vnemo pripravlja to otrošiko igro, je gotov popotnega uspeha. Tehnična stran igre je dodobra pripravljena. Kostumi so že gotovi. Zbor in fanfaro pridno vadi društveni član H. š., ki je tudi pripravil in uredil glazbo za one .točke v igri, kjer jih zahteva avtor. Odbor bo razposlal prihodnji teden listke .za vstop k igri. Nadalje so vstopnice v razprodaji od pcndel&a naprej v gostilni D.K.D. pri Sv. Jatkobu (od 20. naprej). Istotako so v razprodaji sedeži. Nevrnjene vstopnice se smatrajo za sprejete.^ Nadalje j« odbor sklenil, da svirajo med odmori mladi mandolinisti razne komade. — Pri-četek igre točno ob 20. Naročajte in Sirite „EDINOST" j Gospodarstva. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU ulica Raffineria št. 7, ima v zalogi: Semena: zelje zgodnje in pozno nemškega izvora, pesa rdeča Mamut in rumena Ecken-dorf, cvetoči karfijol, snežna kepa, ipinačo, redkvico ^čo okroglo, rdečo podolgasto in belo dolgo, zgodnji nizki grah, seme salatine, solate, radiča, čebulček, solatno peso, krmsko peso, korenje ter druga vrtn? in cvetlična semena. Trave: laško Ijulko, francosko pahovko, mačji rep in travniško bilnico. Detelj«: inkarnatno domačo in lucerno. Vsa semena so preizkušsna in zajamčena, bodisi glede kaljivosti kakor tudi glede vrste. Škarje za obrezovanje, francoskega tipa. Umetna gnojila: superfosfat, kalijevo sol, amonijev sulfat in čilski soiiter. Bisuiiaf zdravilo za na spolovilih obolelo govejo živino. Zanaške za steklenice, vehe za sod i. Šure za cepljenje trt z žico. Cepilni vosek in razne druge gospodarske potrebščine. Čflski somer je ravnokar dospel, ter se ga dobi v zalogi, ul. Raffineria 7. Ibermol sredstvo za zimsko pokoačavaaje sadaih in trtoih zaglid&lcev. Priporoča sc kot izvrstno sredstvo proti vsem zajedalcev sadnega drevja in vinske trte. Uporablja se uspešno po zimi, ko rastline še počivajo, s tem da napadeno drevje škropimo -s-- škropilnico. Na 100 litrov vode se vzame 6—8 kg