IM* in ptštnikov. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE i 'l'll L. r^v Issued d*ily except Stmdšys ud Holid*yj l£TO-YEARXL ind diatrlbntod uudar parmit (Ko. 148) authortaod by the AM p«^ ^ mT> ^ Ibj^jil OMae « UMngi. Kupujte vojnovar čevalne znamke. mu Žj « s 8 NOSIJO PO fiTIBI OD fjio in osreeti od obresti kmpanja aa vojnovarčevalne prične 11. maja. Chioago, 111. — Dne 11. maja [pitne kampanja za nakupovanje njBovarčevalnih znamk. Kampa-ija bo trajala do 18. maja. Med ljudstvom ho ae vojnovar | fetalne znamke priljubile, kajti v njih je najboljša metoda za varovanje. Kdor kupi vojnovarče-Inliio znamko danee za $4.16, bo unjo dobil $5 prvega Januarja U23 V vojno varčevalnih znam-[ kih je denar tako dobro naložen, di zvemo zakladništvo ne dovoli, 1di bi jih kdo lastoval za več kot |« tisoč dolarjev. Ta odredba za-Idadniškega tajništva dokazuje, Cje najboljše, če ljudstvo kupu-jp vojnovarčevalne znamke. Dc država Illinois doseže dolo-10 vsoto, tedaj mora v letu 1918 u odrafičena oseba v Illinoi.su iti za $20 vojno varčevalnih ik. lapomnite »i, da vojnovarčeval-[p znamke nosijo po štiri od sto iti in obresti od teh obresti. Člani S. N. P. J. lahko liaroče ijnovareevalne zna mike pri svo-i društvenem tajniku, ki jih zo-naroči pri gl. tajniku 8. N. P. lote. Kdor je tako oddaljen I društvenega tajnika, da ne mola pri njem naročiti vojnovarče-ih znamk, naj jih kupi na po-i t banki ali bližnji šoli. V te-| Stfff*n W> raptun Pr«t»«l Irap.t kmm4r Hiš.) W»Um (rap.t LiUlar (rn> » _ . Hrabvc (rap.) P-I.h.r (r«p > Hhm K*r«Mr <4M>.) W.lkowWk (4 Proti preiakavi so glasovali: Kuna <*«».> .. m irrj&i*-.* Clark iUm.) M mm rSan.) ■ i •>. Glasovanja se niao udeležili sli pa niso bili navzoči: Bouler (de. mokrat), R. H. Mc(^rmik (rep ), Wallace (rep.), Haderlein (dem.), ink (rep ), Toman (dem.) — 7. HaUakr . kimi« (<«•> , CtalUrtan AImtb <«mi.I Uri« . S m It k K«ln4l (<«•«.> Oli«n V Illinoisuj Un oe bfj spremembe. * TM ob &:77 a. n ^ ob 7 J« p.«. AMERUKO MORNARICO PO-MNOŽE NA MJOOO MOŽ New Tork, N. T. - Franklin D. Roosevelt, pomožni mornariški tajnik, je na ahodu v Brookljrnu dejal, da bo ameriška mornarica do novega leta iteU pet etoj tisoč mož. V zafetku vojne Je bi o v mornarici ie 75,000 mož, zdaj pa mornarica šteje 370,000 mož Dejal je, da je težko r teh ča-nih govoriti o mornarici, da govori ne alužijo u informacij« eo-vražniku, pote« je pa <*edel,de Je ^daj v tujih vodah 170 ladij, na katerih je 45^00 pomorščakov. Mezdna dokončala delo" ZA POVIŠANJE MEZDE ŽELEZNIČARJEM POJDE OKOLI $260,000,000. Zadajo beaedo o povišanju železniški ravnatelj. Washington, D. 0. ~ Železniški ravnatelj McAdoo kmalu objavi svoj sklep glede priporočUa železniške mezdne komisije. V dobro podučeuih krogih govore, da komisija priporoča povprečno 20-odstotno povišanje mezde za vse kategorije železničarjev. Ce bo mr. McAdoo sprejel nasvet ko«ai-sije, tedaj pojde okoli 260,000,0^0 dolarjev za povišanje meade. Odkar je vlada prevzela želez-uice, vidimo, da ae Železnilka u-prava trudi, da dobe povišano mezdo slabo plačani železničarji, za katere se ni nihče brigal, do-der so bile železnice pod privatno kontrolo. To dejstvo govori, da vlada boljše akrbi za železniške uslužbence kot privatni železniški podjetniki. Mezdna komiaija ae je pri uravnavi mezd atrogo ravnala po izjavi, ki jo je podala, preden je pri-čela z delom. Določila je višje povišanje za slabo plačane Železničarje kot za tiste, ki prejemajo višjo mezdo. Ravnala se Je po načelu, da morajo slabo plačane kategorije biti tako plačane, da la* h ko izhajajo železničarji, ki pri padajo k njim. S tako odločitvijo mezdne komisije se mora strinjati vsak parne« ten delavec in priznati mora, 4a je komisija povoljno rešila vpra Sanje povišanja mezde. Železniški ravnatelj McAdoo ni obvezen, da se ravna po določbah mezdne komisije. On lahko zniža ali poviša priporočila za poviša nje mezde. fio, ill. četrtek 9. maja (mav) ttis Stev.—NUMBER109. af tka Preaident, A. va o produkciji strojnih pušk pričela. TAMQ POROČA VOJNI TAJNIK Poatiuaster General. Zmaga par nik a Revolucionarno nad potapKačo. gibanjeVAvsIro- Vlada Mogoče prevaaae Ooltovo tovarno aa orožje Washington, D. 0. — Vojni taj nik Baker je naznanil pred zbor-ničuim odsekom za vojaške zado-ve, da jo uvedena preiakava, zaka, produkcija težkih atrojnih pušk Browningovega aiatema tako ne napreduje, kot ao pričakovali. Mr Baker Je sporočil odseku, da še ui-so Uročili strojnih pušk tega ai-stema, dasiravno so v minulem me. ^eeu obljubili, da iaroče prve dovršene puške. Polkovnik Beacan Little, ki je Aodeljen pomožnemu vojnemu taj-liku Crowellu vodi preiskavo. Pol kovnik Little je večki^t obiskal tovarno sa izdelovanje orožja tvrdke Colt Arma Manufaeturlng Oo., ki ni producirala pušk tako, kot so pričakovali. . V podučenih krogih govore, da vojni department peča z načrtom, da prevaame Coltovo tovarno, da tako odpravi vae nedostat-ke, .ki zadržujejo produkcijo pušk. VODJE NASILJA PROTI RU. DARJEM PRIDEJO PRED SODIS0E. Waahington, D. C. — Juatičui department je uvedel preiskavo proti voditeljem, ki so deportirali 1,186 rudarjev iz Bisbeeja, Ariz. Po izjavi pomožnega juatičnega tajnika VVilliam C. Pittaa, in dr. žavnega pravdnika Oliver E. Pa-gane, je bila obtožnica poslrfio zvezni veleporoti v Tusconu, Ariz. Preiskovalci ao poročali, da so po njih mnenju meščani is Bialiee-ja iu drugih nieat, ki ao odgovorni za nasilno deportacijo rudarjev, kršili zvezno postavo, ki prepove > duje opleniti državljane njih u-stavnih pravic na zarotnižki način. Kazen za ta pregrešek je $6,000 denarne globe ali do deaet let ječe. Tuaoon, Aria. — Zvezna porota je pričela zasliševati priče glede nasilnega deportiranja L1M ru. darjev iz Bislieeja, ki Je bilo izvr-šeno lani v juliju. Državni pravdnik bo predlagal, da se osebe, ki so deponirale rudarje, obtoži, da so kršile člen 19. zveznega kazenskega zakonika, ki pravi, da izvrši vsskdo hudodel • stvo, če oropa ameriškega držav. Ijana pravk, ki mu gredo po usta-vL KUKLUKSI SV ARE UtTDI BEBZ DELA V Birmingham, Ala — Skozi Bir-iningham je jezdilo ponoči eto pet* deset jeadecev oblečenih v bele ha> Ije kukluksovcev. Nosili so pred sabo ameriško zastavo ln velik križ iu svarili ljudi, ki ne delajo. Jezdeci so delili letake, v katerih pravijo, ds so Združene države v vojni in da je vsek mož po > t roben, izvzeti so le tisti, kl delajo zoper vledo. Kluklukaovci bodo skrbeli, da bodo delali vsi." Del letaka se čita: "Če ste upravičeni, da se z va* mi ravna tolerantno in uživate varnoat, potem al poiščite delo ln delajte. Zdrev mož, bogetin eli siromak, nima pravice, da konzu* mira, ne da prodne!ra." IMETEK MILJONARJA ZA-SEŽEN Waettugtoa, D. 0^-A. Mitchel Pel mer, upravitelj sovražne lest nine, Je prev»el lastnino George Khreta, newyorškega miljonarja, ki Je aam krati postavo o trgovanju s sovražnikom, ker živi v Ber linu. , Ust n in o cenijo na $40,000,000, od katere Je naloženih $34,000,000 v zemljišču ln poaestvo, $16,000,. 000 ps v osebni lastnini. George Khret Jr„ Je bil obve-šč«n od državnega departmenta, da njegov oče živi v Berlinu ln rekel je Kreneta P. Garvanu, ravnatelju preiskovalnega urada za uprave sovražne lastnine, da ix-ročf vao lastnino upravi za aa. vražo o laatnino. Jlr Pel mer je naznanil, de ne bo premembe v oskrbovanju Ust- ojni tajnik Baker je naštel vsa fakta, ki zadržujejo produkoljo težke Browningove brzoatrelne pu-*ke. Izjavil je, da ni nikdar trdil, da bo do 30. aprila Izročenih tri laoč težkih Browningovih brao-relnih pušk. Predan je odšel mr. Baker v renčijo, je rekel, da bodo v pro-ukeijl lahke Brouningove brao -relne puške doaegle prave uapo-v juniju, ko bodo vaaki te* dovršili več tiaoč pušk Uga Ia te izjave je jaano, da vojni tajnik Baker nI govoril, da bo do 30. aprila Izročenih 3,000 težkih brzoetrelnih pušk. STAVKE CBSTNOŽBLBZNI. SKIE USLrŽBKNCBV NE BO. PtUeburgfa, Pa. ^ Organladja icatnoželezniških uslužbencev je po izjavi zveznega distriktnegs pravdnika E. Loewy llumesa, ki je pogejeiee v sporu med uslužbenci ln družbo, eprejele sporez -1 um. Noben kdnferenčntkov ni hotel razpravljati o stvsri, toda splošna sodba je, da štrajka ne bo. Uslužbenci ao zahtevali 10 cen-tov povišanje mezde na uro. V teku tedne so zastopniki dražbe ponudili 2 centa povišanje, ueluž • benci ao pa svojo zahtevo znlžetl na H centov. DRUGI STEEL JE ZADEL PO TAPUACO Iagiuila ja pod nor je iu ae ni več prikaaala ta njega. WaahiBgtoa, D. 0. - Oflcijelne ln čaanikarske brzojavke, ki so do šlo semkaj, pripovedujeju u tor pedirenju petih ladij Iu o smag ameriške trgovske ladje v bitki s potapljaču. Ameriški parnik "Tyler" s 3,. 928 tonami mrtve tele, preje ka • nadaki parnik, je bil torpediran in potopljen ob francoakem obrežju. Knajst mornarjev je bilo ubitih, aH so pa utonili. I'aruik "Medora", lastnina ka-nsdake pacifične želeauiške dru-žbe je bil potopljen. Noail j« 5,135 mn. Brzojavka ia Barcelone prlpove duje, de je bila torpedi rana Špan aka ladja "Luiaa". Parnik Je bil potopljen pri beleiu dnevu iu na njem je vihrala španska zastava. K. J. Povvers, poveljnik v zvezni momeriški rezervi in kapitan neameriškem parnlku "Lake-moor", ki je bil torpediran 14. u-prila v evropakih vodah, ja dospel pltlaatiško luko. Udje Je bila napadena o polnoči. Rešilo se jo 17 mornarjev, 44 Jih je utonilo. Naznanilo o potopu je olielodanil mornariški department dne 20. a-prila. Kapitan D. J. McDonald, kl Je zapovedoval škuai "John 0. Wal-ter", ae je rešil ao ta način, da jo a peatjo pobil na tip poveljnika potapljače ln skočil v morje. Potapljača, kl je dne 17. marca napadla ameriški parnik "Tide-water"« je bila poražena in naj- BCTrTm. ao ua paruiku Tidewatcr" zagledali potaplja čo. Bila je 150 Jerdov proč od riv. ca in na deeul strani. Ladja se Je obrnila in torped jo je zgrešil za 20 čevljev. Ko je bil oddeu drugI strel s paraika, ao kapitan, prvi strojnik n poveljnik ameriških topnlčar-ev videli, da je bila potapljaču zadeta, kl se je hitro skrils pod morje. Parnik je vozli po tem boju krlžkraž In topnlčarjl ao čakali, da priino streljati na potapljačo, če ■ prikaže Iz vode, toda potapljače n( bilo videti nikjer. OirskJ. OSLEPEL VOJAK ZOPBT DO-BIL VID. D. O. — Thomas Hkerbill, evsfrtfldki vojek, Je vsled razatrelbe granate na Galll-polu Izgubil vM Hedaj ao ga o rdravtii a prav nevedno »iperacljo Preiskava je dognala, de je bile hrbtenica male ia meate pri tU -nika. Ždravnlkl ao postavili hrbtenic ne preve a^eto in vojek Je zopet spregledal , Zdravniki Irjavljajo, de Je vpil-vele ne Hrca. ker Je bila krktenb-a U merta. lo de je Ml vpliv uko velik, de je vojak Izgubil vid. OVOJE ORBDE^SB ^ KRČIJO v Waehiagtou, D. 0. — tteja ovac mora uravnati v Združenih dr. avah po spremenjenih razmerah, ali ae morajo pa skrčiti črede. Do Uga zaključka Ja prišel odbor zs statistiko zvezne trgovske zborni-ca glede reje ovac lu volnene ln -d ust rije. Kot takojšnje sredstva prlporo čajo, da pasejo ovčje črede ns go-ičevah lu posečjlh, ki niso za kmetijo. Farmarji se naj pečejo bolj intenzivno z ovČJerejo in ve-.iki pašniki na zepad". nej saizra-bijo do zadnje meje. Vse lo se U-iko zgodi po mnenju ml bora, ampak ovčarje Je trebe podučiti, na kekAen način lahko pomnože svoje črede. BIVll BANČNI BLAOAJNIK PRUBT RADI PONEVERBE Ogdea, Utah. - TukeJ so ere-tirali Ii. C. 11 oo k stra, bivšega blagajnika v Herricku, H. D., kl ga šele v Omahi, Neb., na olitošbo, da Je poneverli ♦ 1,000 Detektivi pravijo, de so zasledoval llook stra iz Jušne Dekote do kenadsk* meje, od tem do Mehike ln po pa clflčnem obrtjo do tukajšnjega ZAKON PROTI PROFITARJBM D. 0, — Juetlčnl odack je priporočil kongresni zbornici predlogo, ki določa oetre karni aa profltarje, ki osleperijo vledo , Predloge določa ae te vrate hu dodal ce 10 let ječe ell $10,000 de neme gl^>e. *IVIJ0 WILSON", KLIOEJO DEMONSTRANTJB NA ULICAH Dunajska kamarila groal Jugoslovanom i nasiljem. Curih, 8. maja. — Veati ta raz-nih virov alikajo vedno resnejši položaj v Avstriji. Revoluciouar. no gibanje vstaja povsod ua dau. Stockholm, 8. maja. — "Politi-keu" ja včeraj objavil intervju a važno osebo", ki je pravkar pri-Šla iz centralnih držav. Dotlčnlk je prišel v dot iko a mnogimi vpliv-niuil ljudmi ln strankami in govoril Je i osebami, kl zastopajo Lit * vinee, Poljake, Ukrajince, Ru. uiunce, Ogrc, Čehe In Jugoslovane. V Intervjuvu Je dejal, da je po-sebno Avstrija v aelo slabem položaju.' Glad prevladuje povsod In splošne nezadovoljnost tat bila še nikdar tako velika. Hazue narod* nosi i ae gledajo med" aeboj kakor gladili volkovi, Čehi zahtevajo očitav od Avstrije iu v tej srojl 1 zuhtevi so združeni do zadnjega prebivalca; duh revolte je dozorel med Čehi. Poljaki streme po združitvi s poljskim kongresom. "Živijo Wllsonl" Je že.navadeu klic demonstrantov v evatrljsklh mestih. Politična borba v A vatel-I je vedno bolj ostrejša ln ljute u vlada ae ne upa otvorlll novega zawedanja parlamenta. » ■ Ogrska ima dovolj Žita, toda bojkotirala Je Avstrijo, kjer lju. Je stradajo. Delavakl nemiri no kutni na Dunaju in v Pragi. Teli regimenti bivših avatro-ogrskih podanikov, zlaatt Čehov, bore proti Nemcem ? Ukrajini. London, 8. maja. — Dopisnik 'Dell/ M«Ha" javlja la Haaga, da avstrijska vlada pričela deliti koncesije Nemcem ln žugati Ju « goslovauom a "drastičnimi uared. baml". Ministrski predsednik Heyd Icr Je odredil, da ae na Češkem res rs n ži rs deželna, vlada, lu sicer na ta način, da bodo imel! Nemci na Čcžkem prednost, dasi-ravno so v manjšini po številu. Grošnja dunajske vlade, da bo s "strogimi norcdbaml'1 zadušila tebe I no gibanje na Hlovenekem Sn HrvaŠkem, ni ustrašila Jugoslova* nov, Poročevalec trdi, da je aa-vladala sveta jeza med Jugoslova-nI In U na misel Jim ne pride, da bl odstopili od svojih aahUv. Ograki parlament ba raapuščen. K oda ii J, H. maja. — Ograko ča. aoplsje je objavilo pismo cesarje Karla, kl ga Je pisal miiitatrakrmu predsedniku Wekerlu in mu zabl. čil, da mora razpustiti ogrski dr * žavnl zbor In razpisati nove voli. t ve, ako sedanji parlament oe sprejme volilna reforme, kekrŠuo želi vUds. Osa rje v o pismo je menda zadnji poskus preprečenja velike politične krize na Ogrskem, kl je nastale valed volilne reforme. Ob* enem M se Kari rad naredil lepega prod ogrskim ljudstvom, češ da Jc tudi on za hitro uvedbo de-mokrottčne volilne reforme. Na drugI atrani Je gotovo, da bo ogr-skl parlament ubil volilno reformo, kakršne Je bila predložena v originalni predlogi. Oltenetn poro-čajo, da bo vlada v slučaju razpuste parlamenta zevlečevele volitve toliko Čaae, dokler traja vej. na. SOVRAŽNE INOZBMKB IN-TBRNIRANB Oloueeoter, N. J. Uradniki juatičnega departinente la Men tVaneiaca, Cat* eo oddell v tebor za internlreoee dvanajst sovražnih inoremk Odkar Je bil sprej«t zakon, da Internirajo tudi sovražna triosemke, kl opravljajo delo sa sovrežnlka v Združenih drža« vab, ao to prve žene, kl ao Jih In-tcrnlrell Inoeemk* so soproge dvanajstih Nemeav, kl ao bili aretirani ln la-ternIreni v llot Hprlngeu, N. C, V taborišču Olouceater je 27 mol (u len. Možem Je dovoljeno ae aprehajatl p« pomolu poleg taborišča. lenem pe po vrtovih na strehah •vrv. i m .. -s- PROSVBT* ss. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE POPfORNE JEPHOTE Izhafa dnavne n»n nedelj im pratniko*. lastnina slovenski NARODNE PODPORNE JEPNOTE Cm« oglaaov po dogovor«. Rokopiat aa no vračajo. / Naratnisst Zodtojono Mav« (itv.n Chicago) ia Cmdi M * ££ 91.SO za p-,1 lata in 76c za tri mesece; Chicago is insismrtvs M « ss lets, $2 2» as pol loto, ll.lt m tri 'PROSVETA" menijo, ds je zr mesto in občinstvo najboljše, & ortanejo take naprave lastnina privatnih monopolirtov. Jasno je kot beli dan, da imajo volilci mod, da spremene take razmere, če jim niso viač. Ali volilci menda tega nočejo, čeprav se jeze in delajo pesti, če jim privatni monopolisti nalože davek, ki jim ni po volji Ce bi ne bilo tako, bi pri letošnjih spomladanskih volitvah obležali na volivnem bojnem polju kot politični mrliči vsi kandidatje, ki so zagovorniki privatnega monopola. Do sedaj volilci ^^ še niso pokazali volje, da se pro« privatnemu monopolu ae J»tja v Petrogradu valed L ike ,iev»niogti .koro popo!,lomi "THE ENL1GHTENMENT" oftho datlj oacopt Sssdsy and Holidspa. OwU hf tho »lav—le 'itolLool R—Ht on Cbieogo iiubacription : United HtaUta (eacept Chicago) uvo ..-..I 1or-AKn rountriea, >4 60 p«r year. Addraaa: M »ee "PROSVETA" »iT So. Lowdolo awmmm Tololoa Loanadolo 4SSS. Datum v ohlopaj« o. pr. (April tO—lt) polog rmimmm pomeni. da jt mm io • Um dmmvom potalrfa Wo£»i*a. P« * ao vo« •• »stavi Mat. (■•m i« na»lova movito jo pravo* ALI NAJ OSTANEJO NAPRAVE ZA RAZSVETLJAVO MONOPOL PRIVATNIH OSEB? ■■ ▼ njeni stvianji formi je neozdravljive, zato je ps akaejenn ns aanrt. Kdaj nastopi, je pe vprašanje šeaa. Morda prav Junalu, morda ae pa sa časno dobe ia kaka zdravila, bodfcšsjr podoki tWj6oe-ali p« hc hu ie vladajočim 'zdravnikom' šs doatikret aelo ugodno vplivale na avstrijakega bolnika. Če ao jauaajsli v drsžavivem zboru Polja in zato naj se nikar ne jeze, če bo |10,000,000 osUlo plinski dražbi, povrhu jim pa družba še posebej podraži plin. Kakor si kdo postelje, tako tudi leži Z. dilo nekakšne koncesije, pa ao po mirili eno atraako in a tam oalabi i druga Divide et impera! Raz- Avstrijska in mornarica. Medtem, ko se bije na sodiščih in v občinskem svetu v Chicagu boj, kdo dobi $10,000,000,, ki jih je plinska družba zaračunila preveč konzumentom, prihaja plinska družba z zahtevo na dan, da se podraži plin. Družba zahteva, da plača konzument za prvih 1,000 kubičnih čevljev plina en dolar, za vsak nadaljni tisoč pa DO centov. Sedaj plača konzument povprečno 69 centov za vsak tisoč kubičnih čevljev plina. Strokovnjaki trdijo, da je plin nameček poleg drugih produktov, ki se dobe iz premoga, iz katerega delajo plin Družba proda torej vse, kar se dobi iz premoga in o zgub ne more bit! govora. Ko se je sklepala sedanja pogodba, je družba svečano obljubila, da ne bo vprašala za povišanje cene v /enem letu Ali jc družba držala svojo obljubo? Nekaj mesecev po sklenjeni pogodbi je družba zahtevala* dR se pena plinu poviša za 22 odstotkov. Pri sklepanju pogodbe je družba obljubila vse, da spravi pogodbo pod streho. Zdaj je pogodba sklenjena in družba je vrgla krinko od sebe in zahteva povišanje cene za plin. AU gospodje, ki imajo odločilno besedo pri plinski družbi, ne znajo voditi podjetja in so napravili napačen proračun, ko se je sklepala pogodba? Ah, kaj še! Prav nič ae niao zmotili in še prav navihani biznisfnani so. Ce Bi takrat zahtevali tako visoko ceno za sedanji plin, ki je mUtfeo slabejši od prejšnjega po stari pogodbi, bi vse občinstvo hkratu zakričalo, da je to vnebovpijoče ode-ruštvo, in zahtevalo, da mesto zgradi svojo plinarno. Zdaj je pogodba pod streho in gospodje zahtevajo povišanje cene za plin. Ta igra ni nova, ampak je stara. Družba je že enkrat povišala ceno plinu od 68 na 75c, potem je pa lepo izpo-slovala sodnijsko prepoved, da jo mesto ni moglo ovirati pri iztirjanju višje cene od konzumentov. Mestna uprava je toliko dosegla, da strokovnjaki doženejo, če je bila kompanija prisiljena povišati ceno, da nima izgube. Sodba strokovnjakov je sicer ugodno izpadla za konzumente, ali konzumenti še nimajo $10,000,000, ki jih je družba njim zaračunila in vzela po krivici. Družba se zdaj sklicuje, da pogodba ni bila'ustavna, dasiravno je sama na podlagi te )>ogodbc zahtevala sodnijsko prepoved. Afera je zdaj na sodišču in še ni odločena. < Vsa znamenja kažejo, da družba s svojo sedanjo zahtevo napravi zopet tako ftahovo potezo. Ce zahteva družbe ne bo priznana, bo zopet povišala ceno in izpo-slovala sodnijsko prepoved. Mesto bo lahko najelo zopet strokovnjake, ki bodo dokazali, da družba ni bila opravičena pobirati i>ovišane cene. Preden bo preiskava končana, bo družba zaračunila in vzela konzumentom nekaj miljonov dolarjev in mesto se potem lahko zopet toži za te miljone, kot se sedaj toži za prejšnjih deset miljonov dolarjev. Tako se lahko stvar vleče in ponavlja kot povest (Konee). , Pozneje se je izvedelo, de je čaatnikovo ime Edward Wenzel, poročnik rezervne armade, ki je izrabil avoj dopust za udeležbo parlamentarnega zasedanja. V civilnem življenju ee je pedal e tr govino. Po rodu je Nemec a se verne Češke in je aedaj v službi 22. infanterijakega polka. Pozvan je bil valed avojega govora pred vojnega minlatra, ki ae je tisti čaa nahajal v zbornici, toda ker je zbornični predsednik dr. Oro8e Izjavil, da je bila aeja še končana, ko je poročnik pričel z govorom, ae je proti njemu vaako nadaljno postopanje opustilo. Intereaantno v tem dogodku je, da jo 22. infanterijski polk rekru-tiran iz Dalmacije in da ee njegove vojašnice nahajajo v Heroego vini. Oeneralni governer Bosne in Hercegovine je nedavno proglaail preki sod v moatarskcm okraju in zagrozil s smrtno kaznijo vaake-mu, ki ae ga zaloti ali oaumi eode-lovanja v uporniškem gibanju, ali kdor ae ne bo ravnal po izjemnih zakonih za udušitev takih glhanj. Vladne avtoritete ao opravičile to naredbo a tem, da je to edini izhod, da se zabrani vodne pohode črnogorakim četašem, ki jim daje prebivalatvo potuho in varstvo. Ampak to je le pretveza, da ee zakrije pravi namen proglaaa obsednega stanja. Razmere med pre-bivalatvom teh krajev poetajajo vedno bolj napete vsled okrutnosti avstrijakih oblaati. Poročali so, da je moštvo 22. infanterijakega polka, kar ae ga nahaja v Mo-starju, odreklo ppkorščino, ko ae mu je ukazalo streljati na uporni-ke. Zanesljivih poročil aeveda ni lahko dobiti, ker je meja dobro za-strašena in ceipura stroga, toda kljub temu ae lahko aklepa, da *e je vojno poveljništvo tudi v tem slučaju poalužilo avoje atare metode, da je pridejala nezanesljivo moštvo nemškim in ograkim polkom. Vojno poveljništvo ee v tem alučaju bržkone ni upalo po-služiti tiste takUke, kot v začetku vojne, ko ao declmirali uporne polke, to je, da ao nekaj odatotkov moštva poatreljali, pač pa so jih kaznovali na kake druge načine. Da atvar ni ravno prijetna, ae lahko sklepa iz Wenzlovega govora. la jugoalovanakega čaaopiaja se sklepa, da je politično etanje na Slovenakem. Hrvaškem, Bosni ln Hercegovini, Dalmaciji in drugih jugoslovanskih krajih afrajjio kritično. Zagrebški listi so pred nedav* nint poročali, da je vojno poveljništvo izdalo naredbo, da ae vojakom iz teh provinc ne bo izdajalo več dopustov ds preklica. Vse to so znamenja nezadovoljnosti in u por ne ga duha med vojaštvom ju goalovanskih na rod nosti. Udušitev upora v enem avatrij-*kem regimentu po vojaštvu dragega regimenta ni danea v Avstriji nič Izrednega. Ko je poljaki aocialiatični poslati juri kači in steklem polžu, ki nima konca. Konzumenti, ^»^»^^dlj^itlli^m bodo plačevali, mestna občina bo tožila, denar bo pa itrajku v Oalieiji, je izjavil, da w> med vojaštvom raznih avatrijskih narodnoeti vedno ved nezadovolj noati, ki dobiva bolj in bolj odkriti značaj. • Sedaj pa je nastal še atrah pred v račajočimi jetniki iz Rueije. * Liat "Aa Bet", ki isHaja v Bu dimpešti, piše: "Vojni ujetniki i Rusiji se vračajo v velikem šte J vUu v Avatro-Ogrsko. Zs njihov sprejem ee je med drugimi nered hami uvedla tudi štiridnevna karantena, da se preišče njihovo zdravstveno atanje in tudi velac političnih vzrokov. Vojne ujetni kc je treba imeti začasno pod etro-gim nadzorstvom. Mi vemo, da eo v monarhiji ljudje, ki se zadnje čase nekako sumljivo obnašajo To ae mora vzeti v obzir, ko spre jemamo toliko jetnikov, kajti tudi med njimi ao lahko taki, ki jim 91 prav nič do obe tanka naše monarhije. Danee ni več nobena taj nost, da ao Ruai organizirali srbske in rumunske divizije, kakor tudi slovenske in češke brigade izmed podanikov avstro-o grške monarhije, ki ao ae nahajali v ru skem vojnem ujetništvu in jih u vrstili v rusko armado. Zato pa je treba atrego paziti na to,, da ae takim ljudem zabrani nadaljeva nje revolucionarne propaganda mejah monarhije. ' Vaak trezno mialeč človek nam mora pritrdit du zahtevajo intereei nšše države da ee te vojne ujetnike ped nad zoretvom opeauje, klasificira in potem nezanesljive izolira, da ae bodo ogrožali varnost državnega reda." |Vaa taktika vrhovnega avstri, akega vejnega poveljništva gre za tem, da se nezanesljive skupine naj ai bodo še med vojaštvom a med ujetniki izolira, da ne bodo "ogrožale varnost monarhije' Skupine slovanskih vojakov uvr-stujejo med nemške ln madžarske polke. Druge zopet naatanijer takih krajik, bodisi na fronti ali taboriščih v notranjosti države da jih v alučaju upora lahko hitro ukrote. spravljala družba. lVep,vor j.ravi, u„ leg poljakih tudi vojaki drugih r* liti, volilci v Chlcagu pa menda pri vsakih volitvah. Ktreljati na štrajkarje. Posledica 2e prva tožba l>i morala spametovati volilce, da ne j je bila, da so poalali Bošnjake 1 dajo nobenemu kondidatu svojega Klasu, ki ima količkaj Gradec, medtem, ko ao zavzeli nji prijazn? stike s sedanjim županom ali pa Roger Sulliva- Jj^ ,JJJVttGftlWil mamr| |n Madžari nad Rumunri razsvetljavne in telefonske naprave monopol kakšne pri- in kutnund nad Poljaki. Ne te na-vatne družbe. Zahtevali bi t*l kandidatov, da vstopijo za * orodno sovraštva. poobČinjenje vaeh naprav, ki služijo javnosti. Tega volilci niao atorili, ampak ao lepo glasovali za kandidate, ki da vladajoča kaata lahko slavi avoje orgije." Kljub temu ostane fakt, da je rusko dij, v ne pa velikimi plačami. goapoderako katerem ae dane« ,uluj •amo delavce z njihov^ podobi koncesij, kar v * - Ona a 'dem po armadah MmikeJ ^ avstrijskega kajzerja žele££ ,80,Prinlaiale ***** doir se tudi nahajajo v aedaj ^ nih pokrajinah; induatrijaka p^" prenehala a poalovaujem i„ pmm 4ESjp»Hjje ao kr^iu dvajaj ia vladaj, dokler gre. nVI^0^*^^ v koč morajo vendar tuji poaamez- r V^ atranke ia naredi spoznati, da ^'"6"6 druiab^ga reda je in. le orodjtT v fokab hvatrijake in ,1 i ,Uka u{o veli^ ta ogrske avtokracije. In če nas Fteantoo stirtje Kosile Tudi v mornarici ni mnogo bolje/Med mornarji ao se zadnje čase pojavljala uporna gibanja; ta ka gibanja lahko zasledujemo Kotorju in drugih prietauiščnih mestih. Kako kritičen položaj vlada tudi med mornariškim moštom, lahko aklepamo iz tega, da ae je potom ceaarkega dekreta odvzelo poveljništvo brodovja Make Negovanu, ki je rodom Hrvat iz Hrvatake, ln na njegovo mesto postavilo Madžara Nikolaja Hortija. Ob istem času je poročal list "Pesti .Naplo", da bo vladar dvojne monarhije bržkone sam prevzel poveljništvo nad avatrijako mornarico, ki ga bo zaatopal visok mornariški čaatnik in ki kot zaatopnik vladarja ne bo za evoje čine odgovoren parlamentu. Liat doatavlja, da ao te nove naredhc v ozki zvezi z dogodki v mornarici zadnje čase, ki so vodili odgovorne faktorje do teh korakov. Vae to ao snaki trhlosti avatrij-ake državne forme, sa katero se ne navdušuje noben nerod. VI« dajoča klika se mora valed tegs poaluševatl nasilja, še ae hoče obdržati na krmilu; saalombo pa išče v politiki raadvajanja in v protežiranju vaenemškega Uvlja v Avstriji, in nudSerekega na O -grškem. Vse to ne bo rešilo mo • v Krakovu odrekli pokorščino po^Mrklje dvoglavega orlagv njeni ugnsnc oyivMoiijw. JU c« nas tna- . . . - . . T ^ menja ne varajo, ee nam zdi, da eej^lL J^.prini,Aa,a »edaj 14 rodnostni boj koristil v prvi vrsti I "0D1C6K f1«* Vremeni sUtcm, gnjili avstrijski formi ter germa - kar «dpe00 rublje*, I šui®j°» ki«r ji« »iznese pn dohodkov bo pa le okoli 3,300,- iik«- 000,000 rubljev. Ameriška vlada je prevzela t V avojem poročilu je dejal, da bratovanje ameriških železni je bilo pred vojno tretjma držav- pod gvoje vodstvo in kontrol nih dohodkov od monopola na ker ^ p0Btajal železniški prorn« žganje (vodko), ki ee je pozneje pod vodstvom privatnih dnrf odpiiftrll. vedno bolj zamotan. Pri mlii Vsled nereda, ki je posledica ,yU v Washingtonu, D. C, revolucije, notranjih bojev med poviBanje plač in skrajšanje d frakcijami ter zunanjih aovražni- lavnega časa železniškem delt kov, je goepodarsko atanje Ruai- Cem, se je od strani dclavcevpt je v zelo slabem položaju. Ualo, da razni železniški uradn Železnice prevažajo 70 odsiot- ki g0. večinoma ostali v služ kov manj tovora kot preje, med- tuai potem, ko je vluda previ tem, ko so se prometni stroški la železnice pod svojo oskrbo, zvišali do 120,000 rubljev na vr-1 virajo promet ter stavijo rtrf sto napram prejšnjim 11,600 rubljev. Plače delavcem eo ae zvišale sa več sto odstotkov in delavni čas se je znišalo za več ur, tako, da je bilo treba upeljati tri delav nike na dan, V nčkaterih slučajih celo štiri. u 1 Dejal jc, da davkov ne pobira centralna vlada nego provinci-1 bi jo predla" ameriška vla jalni, mestni »n lokalni sveti de- d gvojo kontrolo bi imeU tei lavskih in vojaških delegatov, ki1 porabijo nabrane finance za svoje lokalne potrebe. Novi minister Gukovekij je slikal induetrijalne rasmere v Rusiji v aelo črnih barvah. Omenil je Sormove tovarne za lokomo-1 ni5arjeraf WVeda ne vsim, w tive, kjer ee eedaj izdelajo aamo oat^ da ^ poskušali- rot dve lokomotive na dan, medtem, I pa8ivno regktenco, kl naj Ml ko se jih je preje dovršilo vsak dilJ takratno prometno stanje dan 18. Ena lokomotiva, i«dela- j želcznicah v še slabši položaj, na v omenjeni tovarni, stane daj 600,00 rubljev. Gukovekij je nujno priporo čai sodelovanje vaeh ruakih virov sa izboljšanje tega stanja Pozvati ee mora vse etrokovnja- .... ke, ki naj pomagajo graditi rusko noma drugačen. Država je vsi industrijo na novi podlagi, kajti vojne in revolucijskega proei brez strokovnjakov v raznih in- silno izčrpana, ksr jc nekaj dustrijskih poklicih je napredo- ravnega. Ko bi jo sedsj p vanje nemogoče. Priporočal je zunanji sovražniki pri miru, znižanje števila uradnikov, ter pa nikakor ne mislijo, bi i ljudi, kl opravljajo razna pisar- vlada prece laže stališee pri F niška dela, V tiatih podjetjih, dnjl nove, demokratične R«S kjer jih je mnogo preveč in naj Hedaj je stvar druga. Ontrsl se jim preekrbi deia, ki ne bodo sile delujejo na vse kriplj«. | nesla izgubo državi. Sploh se ovirajo rusko vlado pri njent mora organizirati stvari Uko, kot delovanju za izboljšanje tu* zahteva pametno ckonomako go- med ruakim ljudstvom. Poleg spodarstvo. ga jih ovira tudi buržvszij« Gukovakijevo poraslo je bilo akcija, ki podpihuje notranje] zelo dolgo.. Ko je končal, 00 dele-[pore ter revolucionarne [*"* gatje aprajeli njegov govor z burnim odobravanjem in ploakn-njem. ne zapreke, da bi s tem prikazi javnosti nezmožnost vlade usp šno operirati železniški sistei Ta očitanja in obdolžitve so i ponavljale po#raznih tistih in ja [ nih zastopih, ki gotovo niso bi brez podlage. Z vaako panogo industrije, ve, kl bi jih provzročali prej« gospodarji in če hočemo biti kriti, tudi delavci, namreč h ki si ne morejo misliti svoje "nt Če" drugače, kot če garajo u pi vatno drulfoo. Ameriškim žela sedanji formi, kjer ae aaaa t rs Ijad-etvo ae brezpravno aošesjako ma ao, e katero delaje vladajoči krogi, kar hočejo. Med ljudstvom av-stro-ogrskih narodov kipi in vre kljub vae j bajonet ni aili, ki tišči ki u k ročaje to ljadatvo. V tej tr-kli državi ae vrsto kriza aa krizo bodisi v akupnea, dunajskem ali budimpeštanakem iahiistratv«i. Na ulicah pa ae zbirajo maae ter zahtevajo kralja, pre trie in e prene kanjam vojne aa nemške Imperia-liatične intereae. Na kratko povedano t evetrijako ljadatvo poetaja revolucionarno; razbere ao preevj podobne onim v Ruaijl pred revolucijo. V Ameriki ae ni premenili da, niti aiatem državne forme, še ima vlada težave, predno »pi vi etvari v red. V Rusiji pa je položaj popo ae strmoglaviti belševike Ruski finančni komisar Uuki skij ima kljub \sem ovira«, ee delajo ruaki vladi, up«"* Taks poroča kratka brzojavka IM bo e pomočjo vseh svobodo « iz Moakva. Mnoge tekih porotil bečih faktorjev povzdi*t'il" * so zelo premeni od prvotnega o- j0 na boljšo gospodarsko pe« ngiaela, predno dosežejo svoj cilj V evojem poročilu je in zsglodajo beli dan v >vnosti. tudi omenjal napake, ki jih * To je v vojnih razmerah nekaj hala prejšnja administracij navadnega. nih miniatrv v revolucionar* Brzojavka pravi da je bil Gu- vladah, ker eo ponavljali » kovakif* govor zelo dolg in da na odgovorna meeta v delegat je aprajeli z navdu- ljudi, ki niao kaeH n^B šenjom na znanje. Brzojavka po strokovnega znanja. 7**» ve le, da je minister poročal o teva aedaj Gahevsktj atabem gospodarskem atanju, o Strokovnjakov v finan' » . velikih delavskih plešah, krjtkili j atriji in drugih go*r Ur* delavnih srak, prevelikem štev i tmgah, če se hoče pataOrt r-j du deUveav, kjer M ae dalo rav-Idsraktsu življenju no toliko dela iavašiti z manjšim |M bolševiki eeveeh številom ljudi; |a takega pereči-1 p* na gospodarskem ^ ^ la ee potemtakem mera aklepati, čkvek ni ^Ijsr, pa * da oa aiebih induatrijalnik raz- a^oravtti P^ mer krivi deiavai .ker zahtevajo prevelike plače in kratke delovne ura. . . Gskovskij ja finančni kerakar holševiške vlada v Ruaiji. V svo-jsm porošilu ja getoVs navedel radi draga varake, ki aa apravUi i sepreviu r- ae ka dela ^ pravil kako jsko k.J atavljala čevlje, ki »• ~ a znanja. Ni rr vol urijo strokovnega j« človek mesto, kajti za take alu treba znaujs. * ne dogode v Ruaiji kaki: ,1 katastrofe, se bo njeno go-| Sirsko stanje-pod vodstvoei I^ovujakov izboljšalo, neB If^ kapitalizma, nego * togjjt j (»k«;« ljud»tva- * ITI Z BOJIŠČA, inoleži napredujejo na 1 tem frontah 'London, 8. maja. — Angleška ■ črta je bila v prejšnji noči kuj« na naprej na treh fron-Bed rekama Somme in An Tako javlja danes vojni stan leži »o ujeli nekaj ujetnikov Flandriji ao Nemci ponovit iko bombardiranje v okolici Kna in gore Kemmel. V zrač-bojih so Nemci izgubili šest I lino v, Angleži pa enega, francoski vojni atan je danea ■ o ljutem topniškem hojeva-i na obeh straneh reke Avre ju-fcodno od Amienaa. |ci boji se vrše na večjem Iflandrske fronte. Preteklo jc ter dfli odkar je bila uatav ■ nemška ofenziva iu do danos ne ve, kje bo sovražnik raz- | svoj prihodnji napad. General Foch pošilja na bojišče ■ število svežih det aa oja -zavezniške fronte za vaak | ponovnega nemštkega na Bia. Na vsi fronti od Vpresa I Amienaa, kije dolga 150 milj, i agrinjajo zavezniške rezerve in ■entrirajo na važnih postojan- niki vojni stan je v avojem U poročilu deloma priznal lavalralskih čet, ki ao iztr-iNemcem važne hribe v okoli-I Uorlancourta. Berlinski list ifoaaUche Zeitung" je zbudil Arijo, ko je pisal v eni avojih nih številk: "Nemški marš v Kje končan. Čas je, da enkrat | pojemo, da je nemška o-iva na apadu skrusena." [italijanske fronte ni razen Kih bojev nič novega. ''Ta-itt" v Berlinu piše, da ae na-Ikontigent ameriških čet na ■iki fronti, in sicer v okoH-urmia. Obenem javlja ta list, identificirali med Italijani [slovaško legijo. | generalni štab je včeraj paml poročilo — prvič, ko-je zdaj znano — podrobno Pilo o bojih v Palestini. Po-I *« glasi, da so Nemci in Tur-| petdnevni bitki vzhodno od | Jordan premagali Angleže. [UnRleški vojni sUn je javljal ■j, da so se angleške čete n-Bile iz Es-Salta z namenom, i d zavarujejo ozadja nakar ae nadaljevalo prodiranje.) Obenem ja general Mauirce ob-"J »Sodniškega ministra Bo naija Lawa, da je govoril aaere »nico, ko je na vprašanja v abor-wei dne 23. aprila dejal, da ae govorilo na zavezniškem vejasBl aveiu v Veraailleau o podaljšanju Angleške fronte v Fraeiji. Mauri pravi, da je bil tudi on nav xoč pri zborovanju v VomaiUeau in da ae je tam sklepalo o tej stva-n. Maunca izjavlja dalje, da kot demokrat ne more molčati, kajti njemu ee državljanske Vdolžnosti več kakor vojaške doLŠnoati in za to zahteva parlamentarno preiskavo proti Georgu in Uvu. Mau riefc je reaigniral iz vojnega urada, predno je objavil obtožilno in sen zacionelne pismo. Stvar je zdaj prišla pred parlament in takoj je uatal Georgov atar politični nasprotni, bivši premier Asquith, ki je zahteva javno preiskavo. Njegov predlog, da zbornica izvoli posebni preiskovalni odbor, pride jutri (v četrtek) na dnevni red. Zagovorniki vlade pa izjavljajo, da zbornična preiskava pomeni cenzuro vlade; oni zahtevajo, da rešuje obtožbo sodišče. Vojni svet je že uvedelMisciplinarno preteka vo proti generalu Mauaicu. Bo^ir -aw je izjavil včeraj v zbornici, da je ministrstvo poverilo obtoi mico generala Maurica dvema sodnikoma. Vlada je sploh za to, da ae pro ipkava vrši tajno in zunaj parlamenta, medtem ko zahteva Aa-'qulth in njegova stranka, da se a-era čisti v parlamentu, in sicer javno. Zadeva je vsekakor kritična, poaebno v tem Času, ko ee vrše naj večje bitke na fronti in ko bi mo raie biti vse enerŽije vlade in ljud stva osredotočene na odpor proti sovražniku^Ako parlament uvede preiskavo, kakor zahteva As-fluith, se lahko zgodi, da kabinet poda ostavko. FB08TITK in H Z ameriške fronto. |lameriško armado v Franciji, 8. Na lo renski fronti in ob Maai j« bil včeraj popoldne vihar z deževnimi nalivi, ki ► onemogočili delavnoat artile rili« eroplanov. Uik J. N. llail iz Colfaza, * ni povrnil iz zračnega Najbrže ga je vihar prisi-je spustil na tla v nem-1 črtah, ali jc pa padel v boju *no premočjo. Dnevni seznam izgub. ^'»fflon, 8. maja. — Danes »Ijena lista vsebuje 7tt imen. porazdeljene: Trinajst v iKjju, trije so umrli vsled 111 »n dva sta smrtno ponearcr ,r»>ajHt inož je težko in 41 10 ranjenih, trije pa pogreša- IMIFFfl tH^M iz iMMMtva. Mitična kriza v Angliji. K maja. — Anglija i* krizo, ki je zelo vznomlr--general F. B. Kauri-l Jf Ul PM par tedni fte glav- imrektor lojnih operacij v an- ! v«j«*ta uradu, je obelo-**><>. v katerem dolži lJoy. prve«, o.iniatra, da je ** »ovora v parlamentu ^Ptila tfovoril uereenioo, ke f Ua igo ve armade v I» ko je v savno tintem *Hdaje vMezopotami T" divbdja belokoftoe pe-Fl**"* da ao le tri di- ko ** enote ftičrP* »*\rrinwel vest o veliki novi isnajd bi. Svojim poslušalcem je pripovedoval, da priteče lakoj vroča voda is pipe, če ae posluŽijo nje gove iznajdbo, ki obstoji iz kolu Čka. električne žice, ki se natak ne na pipo in sveše s električnim tokom. Iznajdbo ui prodajal, am pek je le ponujal delnice po do larju za neko družbo v Kadlforni ji, ki izdeluje te kolačke. Pri tem je imel amolo in so ga prijeli. Sodnik ga je kaznoval s 1*0 denarne globe, ker je kršil jasno nebni zakon. Kaj pa je jaano-neb ni sakon f Na delnice mora biti ti sksno, da js na prodaj po "bluo sky law." To se pravi z drugimi besedami, da je podjetje soliduo. M Ja le ,0DnlA Ohioago, DL — Po novi odredbi iivilakegs upravitelja aa driavo Ilttnoia bodo pskl dobili 70 odstotkov manj bele moke. Oe ee to zgodi, se bo konziun kruha znižal sam od sebe. Ko je bila izdana odredba, da dobe gospodje z belo moko 60 o4-utotkov druge moke kot nadomestilo, ao mnoge gospodinje opuati-1« peko kruha doma, ker so pri peku kupile boljši kruh, kot so gs lahko spekle doma. Tako je tudi s sedanjo odredbo za peke. fo poatane kruh ala-bejši, gospodinje ne bodo ve« toliko kruha kupile in ga fcodo nadomestile z drugimi jedrni. ZADNJE VESTL t. maja. — Ettao SeUjr-le-fteea se ao Avstralci sopet sftaott sa jedli ftOO Jardov dole« oa 100 jardoo škoko v nemško fronto, kot besni okstreljevall m OB A VRI OEME TOPOVI. 'TT. ^ L alori —4' strani In stans 25 centov. Naroča ae pri: math. PEZDIR, P. O. B*e 101 i, N»w Yfk,N.Y. RAZSTRELEA T TOVARNI ZA SHODVIK Uradniki tovarne niso >r2avna zemljtfča. Rojakom sesedaj nudi prtl|ka, na-bavkl al Up, vVsvnlal lete«, državen la vledea svet glasom anane VOLiTBAO POSTAVK drievi Minnesota, Kockicktag Cean-tjr, kjer Je drlave le napravila velikanska odvajalne kanale, soraUlMa laaaMla la pripravile sa nsselltev. Tak UmI b efc mU aobtoe la ob vmIms lifMl" b k Mprovljoaa Hrmhm ki Up« Mila. Ta radovlUn avet je bil prej mef-ker Je tUe«UtJa gnile raeoe raatHnotvo la les — šoto Je pa tadl goreajs plast proti akoro sam gaej. CENA AKBU JE 17.00. POGOJI i Vel kat 100 akrov ae store epe oseba kupiti ( manj pa Prt naboru J 00 akrov Jo n toko) ObOO; pri so akrib «100, pri 00 abMfco pooolao oo dobo NABAV« OS T od olodo a. da M ae bilo I raba aa farmo aaootlti. Kot eapleOMo aa ta •vet se prajstaU tadl LIBKBTI BONIH (Libortf Boade aeeaptad) e poloi vrednosti, bres Mekege odbU-ka Te dršerae semljlMe se dobe sa-mo do IB JULIJA lau. Po* a J le o tej poeadbl prtJaUlJom la pIKta ta poj a nn tla v flevonakoai Joallie aa WBfT B SKUBIC Boo« 1111 tft # ABoom IL PRCF. DR. MIILIIN SASIOVBMO 411—lih Avenue (SA SPEOTI VOiVS) PITTSBUROE, PA. Mlak« PROBTiT* ZAJEDAVCI. Splaal I vas Kolek. (Nadaljevanje.) "Ti ai živ aatau, Mathl Podan ae, toda petdo-Mit dolarjev ai tni ukradel, kakor da bi mi jik ua skrivnem izmaknil iz žepa." Dolgi možakar ja naštel dveatopetdeeet dolarjev in kupčija je bila aklenjena. Drugo jutro ob sedmih ata bili Marička lu njena tovarlšica ie pokonci in sta šakali na Ame-rikanca. Tistega dne ata imeli priti na avoj eilj, vsaj tako jima je bilo povedano, tatu je bilo njiju čakanje nekam neetrpno ni nadepolno. Spanec je obe deklici čudovit pokrepčal in poživil in druga drugi ata zatrjevali, da aa še nista tako naspali, odkar ata prvič aedli na vlak v Novem Meatu. Kmalu nato je nekdo potrkal na vrata in Amerl-kanec je vstopil a prijaznim: "Dobro jutro!" Bil je izredno dobre volje in privoščil »i je malo več šale kot po navadi. Deklici nista nič ugovarjali, dasiravno ao bile njegove šale več kot nedolžna in spodobne, la Marička mu je celo dovolila, da jo je zopet vščlpnll v lice. Začudila se je pa, ko je Ame-rikanec povedal med smehom, da je obenem prišel tudi po alovo. Opravki ga zadržujejo v Duluthu, zato mora ostati tam. Toda oni dve ne ameta biti vznemirjeni radi tega. Poskrbel je namreč, da jima je prišel nasproti aam gospodar, pri kate -rem'Imata služili. Z njim ae anldeta na kolodvoru In on ju popelje naravnoat na avoj dom. Zato ata lahko veseli, ker ne bosta .imeli nobenih aitnosti z povpraševanjem in iskanjem, kadar ae ustavi vlak ua zadnji postaji. , Deklici ata bili kajpada zadovoljni. Da ja la nekdo z njima, pa je dobro; toliko boljše pa je, Če je prišel aam goapodar, čeaar nista pričakovali. Marički aa je zdelo, da ja to velika čast, da jI pri-de nasproti gospodar in njene črne oči ao izražale Amerlkanou iakreno zahvalo. Po zajtrku ao šil vsi trije na kolodvor in rea je tam čakal dolg; koščen mož, kl je uljudno pozdravil prišlece. Amerikanec mu je krepko atis-nil roko, kakor da ga sdaj prvič vidi, in nato ga je predata vil deklicama, rekoč, da je to njiju bodoči gospodar. Možakar ae ja naamehnil ln jima Itodiil roko. Marička je prijela roko in sramežljivo gledala v tla. Ce bi gledalo pokonci, bi bila morda videla, kako pomenljivo ja Amerikanec potuežlknll dolginu. bilo je še par minut čaaa in Amerikanec je naglo aegel v roke deklicama, že-leč jima arečo in obljubljajoč, da ju v krotkem ob-iščo. Nato je pa izginil v množici ljudi. Marički se jo storilo milo, ko ae je poalovll Amerlkanee v belem telovniku, katerega je smatrala za svojega največjega dobrotnika. V hipu ao jI s»opM pred oči burni dogodki zadnjih par tednov, kl ao jo vr-gll popolnoma i« tira prejšnjega enakomernega življenja. Žegnanje pri Treh Farah — Amerlkanee, a katerim se je seznanila pri mizi na goetll-nlšktrn vrtu — prljaano vabilo v Ameriko z obljubo, da plača on vozni Uztek, — potovanje čez tuja, volika meata v Kvropi — dolgi dnevi morake poti in zopet potovanje akozl velika ln mala ama- riška meata--vae to se je vrstilo v šivih aLi- kah pred očtni deklloe, ko je zrla za svojim do* brotiilkom, kl Je odhajal. V praih ji je bilo mu«> no, kakor da jo zapušča oče — da, oče I . ,VJ Niti oče bi jI ne bil Uko dober — zlem I njen rodni oče ne, katerega nl nikoli amela poznati . . . Ostalo jI Je upanje, da ga bo še videla kakor je ob -ljubil. V resnici ga nl videla nikdar več . . . Vlak jo ropotal tik jezera, čigar umazani valovi so se zaletavali ob zidan breg, odskakovali in se penili. Kmalu je Izginilo jezero ln izginilo je meeto. Vlak ae je akril v šume, ki so jih zdajpa-zdaj delile gollčave a nizkimi griči, poraslimi z redkim grmovjem in tupatam s kosoin obdelane zemlje. Marička se je potopila v nekakšno otožnost. /delo se jI je, da se je z Amerikaneem vred poalo-vilo od nje vse dobro razpoloženje. Vedela je, da jo i tise vlak na zadnjo postajo, in preden zaide solnce, bo že ua mestu, kamor je namenjena. AH se pa vresničijo vse njene lepe nadet — tlospodar i.e vozi z njo, toda Marička si ni mogla pojaaniti, kako je to, da uiu tie more z lahkim sreem pogledu) i v obraz. No da bi se gn bala — moj Bog, zakaj f — aaj je domač človek, llelokranjec iz semi-ške fare, in vrhu^ga njen bodoči gospodar — ali kljub temu ui mogla vzdržati pogleda iz njegovih ud rtih, sivih oči. Boljlnlmlj je čutila, da je v tistem pogledu nekaj porogljivega, lokavega, ne Npotlolmega iu skoraj nesramnega. Obenem ae je ps vprašala, zakaj da tako čuti. Tuko se je v njej pojavil boj med upanjem in dvomom, ki jo je de-ih i naravnost nervozno. tioapodar, kl je sedel deklicsma naproti, je Ml prerej zgovoren. Nekaj ^nna je izpraševal po novicah iz atarega kraja, potem je pa govoril na dolgo ln Široko o neznanih rečeh iz nove dežele. Smejal ae ja tudi rad in kadar je rar.tegnil usta ua smeh, je vselej pokazal tri pozlačene sobe. Marink* gn je radovedno poslušala, in kadar ae je smejal, ae je tudi ona smejsla a tovarišieo vred — ampak čutila je, da ji smeli ne prihajn iz area, kakor Iti moral, ln zopern ji je bil. Kadar je pa umolknil In uprl avoje ostre, aive mM vanjo, ae ji je zdelo, da jo meri kakor mesar oven, in tedaj je nnjrajše glodala akozl okno na mimoleteče drevje in golicatV Toda šume ni bilo ne konca ne kraja iu plsnjsve niso bile ni«' k«j prijetne Vrinil« ae ji je mi ari, dn ae pelje nekam v divje krsje, ds le* proč ml dolirih ljudi; a hitro jr pobila tn miacl > tolailto, da Imi gotdov kmalu konec in ca tem ae prikaže lepa ravan s velikim meatota. Nekaj ur je preteklo in \lak m* jr končno ustavil oli vKtiožju puate rrhri na hiajltnl poataji "Zdaj amo pa doma'" j r \ t kliknil goapodar in naglo pograbit kovčeka o i* h deklet Marička jr ps doli vrla prvo raaočarsnjc Name« t o v lepo In veliko meatn, kakor je pri čakovala, jc prišla v majhno in pu«'o meater* v nizkimi in večjidel leaenimi hišami, le tupatam je bilo puelopje zidano U opeke v dva ali tri nad • atropja. In nameeto lepe, viaoke palače, kakoršno al je bila predatavljala za avoj bodoči dom, je prišla v leaeno, dvonadatropno hišo puate zunanjoati. Na steklenem pročelju je bil na obeh atraneh na pis: "Saloon". Gospodar je vodil deklici skozi stranska vrata v hišo in po stopnicah v gornje prostore. Na vrhu stopnic je stala debela, razvaljena ženska kakor eod. Dve debeli bradavici ata ji dičili tolsti podbradek in široki nos, in na vrhu glave ji je čepel majhen zvitek razmršenih las, črnih in svetlih kot žima. Na aebi je imela umazano krilo, kl je bilo napeto na vaeh koncih in krajih; rokavi enako napete jope ao bili zaaukani do komolcev, in na mesnatih rokah bilo videti na kupe blata. Marička je pa etrahoma izvedela, da je to njena gospodinja. Bilo je drugo razočaranje 1 Gospodinja je bila zelo uljudna. Odkazala je dekletom proetor, kamor ata odložili avoje reči, in potem ju ja povabila na kosilo. Marička je komaj okuaila jed; nič ji ni šlo v alaat. Bila je allno razočarana; zdelo ae jI je, da ni prišla v pravi kraj in da ae je morala zgoditi velika pomota. Motrila je »obo; atene, atrop in tla >n vee je bilo ne čedno, umazano ln ekrajno zoprno. Ali je to tiati "hotel", o katerem je govoril dobri Amerikanec! . . . , Iz spodnje eobe je slišala hrup, vpitje ln razposajene šenake glasove. Vse to jo je navdajalo z nekim neznanim strahom. Kara je prišla f "Ali ze nič ne bojiš!" je šepetaje vprašala tovarišieo. Zadnja je pa malomarno skomlzgnlla, kakor da bi hotela reči: "Čemu bi ae bala T Tepli naju ne bodo." ' i ii Po koallu jima je rekla gospodinja, da naj greeta počivat. To je ozlovoljilo Maričko. Zakaj počivat t 8*j ae je naapala prejšnjo noč v Duluthu. Ona bi rajša videla, da pove gospodinja kaj o delu ln alužbl, zaradi katere je prišla. Ali je prišla v Ameriko samo za to, da bo jedla in spala f — Končno se je Marička ojunačila in'po -nižno vprašala debelo ženako, da ji odkaže delo, ki ga ima Opravljati. Debeluharica je odgovorila z grobim smehom. Za delo je še dovolj čaaa — je dejala —- saj se nikamor ne mudi. Pomignila je deklicama in šli aU za njo v majhno aobico, ki je bila še čedno opremljena. Notri je bila postelja z vijoličastim pogrinjalom, omara za obleko z ogledalom in par stolov; tU ao bila pokrita a preprogo in po aUnah je bil navlečen papir ,poalikan i rožami. Gospodinja je molče zaprla vrata in deklici sta bili sami. Tovarišica je zopet akontizgnila z ramami, kakor da bi hoteU reči: "Ce hočejo, da apim še podnevi, bom pa spala." Sezuflt ja čevlje, se vlegla na poaUljo in kmalu zaamrčala. Marička je pa sedela na atola in gledala akozi okno. Zunaj je bilo mirno ln dolgočaano. Bazen vpitja otroČZ-jev, kl ao ae podili po dvorišču sosedne hiše, ni bilo nobenega znamenja življenja. Zdelo ae ji je, da ni v Ameriki, temveč v starem kraju. Kdirio dim, ki ae je valil Izza bližnjega griča, kjer je bil železni rudnik, ji je pravil, da je v Ameriki. IU-rička ae je zagledala v dim, in zdelo ae ji je, da vidi v njem vae avoje lepe nade ... DrugI dan nl bilo nič bolje. Goapodlnja je vodila deklici na zajtrk in koailo ln po jedi nazaj v aobo. Kaj to pomenit Marički je bilo obupati. Dolgčas ln posedanje brez dela jo je delalo silno nervozno. Gospodarja nl bilo vea čas blizo, vstkj ona ga ni videla, odkar ju je bil pripeljal; le debela gospodinja ae je valjala okrog nje. Kako z* prna ji je bila ta ženska I Kar videti ni mogla več njenih ogromnih udov. Popoldne je Maričko prfe± magal spanec, ko je slonela a tovarišico na postelji. ' Prejšnjo noč nl mogla spati zaradi hrupa v spodnjic! in ropoU v soaedni sobi. Skoraj vso noč ja bilo ališati stopinje, mrmranje, pritajen smeh in neko nerazumljivo ječanje. Zaatonj al je skušala Marička razvozljatl, kaj vae to pomeni, in pil-no ae je bala, da ne bi kdo ptifel v njeno sobo. Zato nl mogla spati ponoči. V sobi je bil že mrak, ko ae je deklica zdramila. Pogledala je po tovarišici in nje — nl bilo. Strahotna je skočila i drug drugemu podali k spravi m roljubne roke . . . Glej, mol oče je atal proti lastnemu bratu, voj aki obeh ate ai videle v oči, treba je bilo samo migljeja, in vrgli bi ae bili druga na drugo . . . Koliko življenj bi bilo poginilo, koliko krvi bi se bilo pretilo zastonj . . . Brata aU si podala roke, poljubila ae in se spravila, in zdaj ni lepšega in zveatejšega prijateljstva od onega, ki vlada med mojim oče -tom in njegovim bratom Vladisla-vom .. ." "Za ae, Draguška, se ne bojim, ampak sa te, — za te ... ti zvezda mojega življenja,. . . ti vsa moja sreča .... le aa te, da bi v tnji deželi, — še neznana — ne oeUla aama . . razumeš me, Dra-guftka . . . Samo zaradi tebe!" "Ne atraši se bodočih dnij, ljub-Ček moj . . . Naj bo tvoj atrie ka-koršenkoli, morebiti se mi vendar posreči, da ga priklenem na na-Ju . . ." "Takoj ai navezaU na ae celo moje kraljestvo, kjerkoli ao te le videli, toda če boš tudi njega — no vem — ne vem. — Njegovo hrepenenje po kroni in preatolu je aovtolatljivo ... Na amrtni po. etelji je rekel moj pokojni oče: "Pred nikomur ae ne pazita bolj kakor pred svojim stricem . . . ftkofovnka palica ga teti, škofovska obleka mu je neanoano breme — In komaj je za t bmil oči. i . . . Kakor da ae je čez dansko deželo razlilo morje, ko njegovi valovi beene najhujše... In trajalo je precej dolgo, predno se je vae pomirilo in je mogel moj >rat mimo prevzeti očetovo ded ščino ... In komaj aU ai v znamenje 4>rave atianiU roke, je že zopet žvenkeUlo orožje, doneli ao bojni rogovi in pUpoUli drug proti drugemu prapori domorodcev . In ni bilo pura, dokler niao odvedli atriea v Oringaburg . , . Tedaj aem bil aUr kakih deaet let, toda vzrok domačih prepirov mi , e oatal v spominu, da ae mi Ae izbriše do smrti ..." Kralj je dogovoril . . . Draguška ae je zagledaU v plamene na ognjišču, kako ao ae pogrevali, kako ae objemali, kako so bili podobni ognjenim kačam n ko so se najstraetnejše objeli, kako so ae potem požirali . . Zunaj je pihal mrzel, oeter sever. In v temni noči je po ravni pokrajini jezdiU čeU jezdecev hitreje in hitreje proti Koda nju. Ni-kdo ni govoril. Vsi ao se ikar najtesnejše zavijali v .svoje plašče. Baklja za bakljo je ugašala, in od vsake odvržene smolnice so Švig nile iskre v neprodirno temo. Stari jetničar je kakor okame-nel gledal za odhajajočimi in duhu blagoslavljal mlado Valde-marovo neveato, kl je pri svojem prvem koraku v novem domu ta ko velikoduašno pokazala svojo plemenitost. VII. Ko je danski kralj po preteku let zopet gledal svojemu stricu iz obličja v obličje, ni mogel verjeti avojim Očem in ušesom, da je škof Valdemar tako prijazen, Uko ponižen, da ae je tako popolnoma iz-premenll . . . %ahteml ni niti kake službe, niti čaatnega urada najvišjega kancelarja nl hotel apre-jetl. . . Ko je izrekal kraljici zahvalo, da ae ga je apomnlla kot hči Uko daljne dežele, ni mogel zaradi solza niti govoriti, pri vaa-ki beaedi mu je gla8 ihtel in se mu tresel valed nenavadne ginjenoeti . . . Nič drusega ni prosil za se, kakor to, da bi emel živeti dneve zvojega življenja na dvoru, kjer zvezdi na belem čelu goepe dneva obsvetl e avojim aijajem tudi oatanek njegovega življenja . . . Ce pusti kralj nad vaem, kar se je kdaj zgodilo, zraati travo pozabljanja, atori to tem bolj aam, ki priznava svojo napako. . "Prav si imela, Dragnftka, nisi prosila za ničvredneža, moj stric je izpremenjen^/ves izpremenjen Zborovanje zaupaj •lovenake naprej atranke. Kralj Valdemar je izza dobe, ko je bila škofu iatega imena dana prostost, ponovil U besede tolikokrat, da niti aam ni vedel koliko krat. In bil je iz dna duše vesel, da ni odbil prošnje mlade soproge. Morebiti bo torej njegovo vladanje arečno in prinese vsemu narodu reaničen blagoslov. Škof Valdemar je hotel tudi blagoalovltl njiju zakonsko zvezo. Toda Draguška ai je že napro sila očeta Dobrogosta. Škof Valdemar je dobrovoljno odstopil . . . (Dalje prihodnji«.) BAZAR OlKAiKIH ČEHOV. ae je pokazala reaničnoat njegovih i • Češka narodna aveza (Ceškč narodni združeni) priredi akupno z drugimi češkimi in alovašklmi or -ganisaeijaml velik baaar v pavi Ijonn Plzenake pivovarne na 26. cesti In Albany ulici (blizn Kedzie Ave.). Priredba je namenjena v koriat propagande za osvoboditev .avstrijskih narodov izpod babe-burške tiranije. Nedelja, 12. maja je določena kot vseelovanakl dan. Val 8lovani. ki ae aavedajo borbe, ki jo aedaj vrte rasne avatrijake narodnoati za dosego svoje avobode na podla gi samoodločevsnja. naj se udele-še na U dan aUvnoati zavednega češkega naroda v preje omenjenih prostorih. Bazar ae prične U. maja in traja do 19. maja. Slovfenri, katerirji dopušča čaa, naj ae udeleže priredHve bratskega češkega naroda, kajti v tej svetovni borbi rabimo razumevanja ia apoanavanja drug drusega. Ravno v tek čaalh je selo potrebno, da iščemo atike a Cehi, ki vo-dijo danee v Avstriji glavni boj proti tiraniji mogotcev in bres -prsvju. _ RADI PAR KOLAGSV Ohieafo, m. — Oroeeriat Bori aUw MaoewWz jo obetrelil in talko ranil 16-let nega Frank O rac wiesa, ker mu je vse! par kolačev "Slovenski Narod" p«^ se je vršil v Ljubljaui dne 2 bruarja velik sbor RESOLUCIJE. Sprejete resolucije se glase: 1. Zaupniki N. N. S. na Kri skem, zbrani na zboru dne 2. i bruarja 1918 v Ljubljani ,izj ljajo. da je za dosego trijM miru med narodi bistveni poj popolno in vsestransko priz nje pravice samoodločevinji rodov, sklicujoč se na pri* samoodločevanja nifbdov, rešitev slovenskega naroda r u njenju Slovenoev, Hrvatov is bov v eno samostojno državo t i slu majske deklaracije; notr« ureditev te državne celote ie i ra izvesti in urediti po demoki skih načelih v najširšem uma pri čemur se je trert>a sporirti ozirati na posebnosti vseh t deiov naroda; pozdravljajo navdušenjem In priznanjem sedanje korake Jugoilovini ga kluba za dosego teh ciljev poživljajo vse poslance to -onoatran Litve, da zsutivijo svoje moči za uresničenje »ki nega cilja: zedinjenje Hrvat Srbov in Slovencev v lastni ta vi. 2. Uvidevajo nujuo potrt skupnega narodnega zastopd in skupnegs predstavni vaeh jugoslovanskih »tran«, stoje ns osnovi msjske dekli rije. V ts namen nsj ne čim prej in predvsem J"*« vsnski centrslni narodni« za dežele, zastopane v dni skem parlamentu; v tem naj imajo enakopravno «a»wI vo vse deklaraeijske »tnnM organizacije; treba ja P^ tudi jugoslovansko aocijal^ mokracijo, da pristop, in