Stev. 6. V Ljubljani, dne 10 februarja 1927. Mesečna priloga ..Novice v slikah". Poštnina plačana * gotovini. Leto 40 ——~■———^——_ lasilo toKotluTMiakr kinnljke trme. - (rn» !W l>lti /.* rfl» lelo. — /a inozemstvo 60 Din. -Ii tLstnk itnrUka I Din. — V Innoihtneiu dnin maka drtrhaa Tratila ali 11J« prostor 10 Din. Izb^a irorto oh B zjutrt], - tfput m dopisi na| se potUUaJo CrednUtvn ..UomoUuba", narodna, reklamacij« In latorall pa irpramiStrn ..Domoljuba" v Ljubljani. Ko|'"arjova o lira ttev. 6. Nova vlada. Radikalna stranka, ki sama šteje sko-||> polovico vseli skupščinskih poslancev, icsi veliko odgovornost za državo, njen lapredek ali njen zastoj. Zakaj — kakor razmere danes — se brez nje, šo manj p rut i njej no inore vladati. Te odgovornosti se radikalna stranka V zadnjih letih žal ni dovolj zavedala. Pre-|nog< krat so ji bilo strankarske koristi kot državne. Zato ni čuda, da je država [vsakem oziru propadala in to tem hitreje Lkrat, kadar se je radikalna stranka ve-■ la z Žerjav-Pribičevičevo stranko, katere clini namen je izrabljati državno oblast za (rij proti veri in za zaščito neomejenega — iioitalizma. j Danes jo država finančno, gospodarico in socialno zašla v tako brezupen po-}žaj, da se je radikalni stranki začela po-rno vest oglašati. Treba je nekaj nare-1 i, da se to propadanje ustavi in država &"asi spelje na trden tir. Prva potreba je lla zato najprej izločiti vso stranke, ki Ižavo sarr > ,plačkajo:. Tega se je radialna stranka dobro zavedla, zato ni niti 'pogajanja stopila z Žerjav-Pribičevičevo emakratsko stranko. To bi se reklo hu-ffca z Belcebubom izganjati. Na drugi strani pa je bilo treba pokati resnih .sodelavcev, ki imajo voljo pa rdi zmožnost vleči državni voz iz globo-sga blata, kamor ga je zlasti zavozila žer-voveka stranka. Tu sta prišli v poštev v ni vrsti dve stranki: Davidovičeva de-okratska in SLS. Obžalujemo, da ni dc-o do sporazuma med radikali in Davido-devci, obžalujemo tembolj, ker so se po-janja razbila iz strankarskih razlogov. SLS je skozi 5 let v narodni skupščini kvdarjala, da je treba državo gospodarji temeljito 'preurediti ter je tudi veti no ijvedno stavila nove predloge. Nekaj je ;gla, a za glavne in najpotrebnejše na-e je ostala vlada gluha. Sedaj pa, ko saki dan bolj uresničuje to, kar je SLS irej napovedovala, da mora ob takem >daistvu vse propasti, sedaj pa je ra-lna stranka spoznala, da je go.^podar-program SLS dober recept zoper gosposko krizo. Ko je SLS videla, da sedaj kalni stranki ne manjka dobre volje, e vendar začne državno gospodarstvo 10, stvarno in resno upravljati, so naši anci smatrali kot narodno iu državno dolžnost, da pomagajo. Da radikali z vstopom SLS res hočejo resno delati za ozdravitev gospodarske krize, kaže naslednja izjava ministr. predsednika Uzunoviča, ki jo je dal 1. februarja in v kateri povdarja to-le: Morda ste vi s svoje strani opazili, da predstavlja sodelovanje SI/S posebnost, ki dokazuje, da se bo gospodurskim in socialnim vprašanjem posvetilo še več pozornosti. Kajti zastopniki SLS so pri posvetovanjih pa tudi sicer, vedno zelo nagla-šali to vprašanje. V tej smeri smatram za veliko pridobitev, da je prevzel ministrstvo za kmetijstvo dr. Kulovec,.ki ga bo vodil z voljo in razumevanjem. Socialno politiko jo dobil za ta resor morda najboljše usposobljeni dr. Gosar. Glede ministra za javna (lela, inženerja in vseučili-škega profesorja Dušana Serneca pa lahko izjavim, da ga poznam že od prej, ko s^m bil šo sam minister za javna dela, s kolikim razumevanjem se je zanimal za vsa vprašanja tega resora. Lahko nnglasim, da se je davi na konferenci po prisegi sklenilo, da se bo, čim bo proračun v finančnem odboru končno-veljavno gotov in bo finačni minister kolikor toliko razbremenjen, ho odbor ministrov že pripravljen material za ozdravitev gospodarske krize takoj prevzel v pretres in v delo.« In SLS bo pomagala pri tem gospodarskem delu, dokler bo radikalna stranka to dobro voljo ohranila. Kakor hitro pa bi radikalno stranko ta dobra volja minila — česar v državnem interesu ne želimo — bodo muli poslanci šli. Zakaj brezuspešno bi se trudilo 20 ljudi, če bi jih 110 (toliko Iz današnje številke. Vladu bo predložila obsežen gospodarski program za ozdravitev gospodarske in finančne krize v državi. Program je delo Slov. ljudsko stranke. — Dohodninski davek se zniža, pobiranje davkov se omili, cena soli se znii.d, trošarina na sveče, karbid, cikorijo, riž in kavine surogate se ukine. — Vlada dobila 45 glasov večine v narodni skupščini, osramočeni žerjavovci, ki jih je celo opozicija pustila na cedilu radi njihovega neresnega hujskanja. — Kaj naj naredijo tisti, ki so zamudili rok za napoved dohodnine. — Kako se gospodari v državnih podjetjih. — Stanje Družbe sv. Mohorja po posameznih župnijah. — Današnji številki so priložene Novice v slikah za februar. je radikalov) delalo proti. Samo za ministrske stolčke pa SLS ni in noče biti. Kakšna bo torej prihodnjost? Ne napovedujemo. Mi samo vemo, da se je že v prvih dneh, ko je tudi SLS prijela za krmilo, pri državni ladji začutil močen preokret: vlada je napovedala velike gospodarske reformo. Baš to je namreč p;va zahteva SLS. .Jasno pa je, da čez noč ne bo do teh reform prišlo. Propalega in na vse strani zadolženega posestva ni mogoče v enem dnevu dvigniti. Za to je treba vztrajnega in sporazumnega dc-la in dovolj časa. Če bodo ti pogoji dar i, potem smemo trdno upati, da se bo začelo polagoma obračati na boljše. Če pa ti pogoji ne bodo dani — in vsakdo ve, kako nestalno in čez noč spremenljivo je vse v naši državi — potem zboljšanja žal ne bo. Mi vemo, da SLS ne bo dala nobenega povoda, da bi se delo za ozdravitev gospodarske in finančne krize v državi prekinilo in preprečilo. SLS na delu za ozdravitev gospodarske Dohodninski davek se zniža! Davčna praksa se omilil Finančni odbor je pretresel in sprejel že ves proračun še pod prejšnjo vlado, tako da sedaj ni bilo mogoče več kaj prida izpremeniti. Vendur so naši poslanci porabili še zadnji trenutek, da so se sprejele nekatere olajšave, nadaljnjo pa, kolikor bo dopuščalo ravnotežje državnega proraču- na, se bo skušalo vnesti, ko se bo proračun pretresal še v narodni skupščini. Finančni minister jo znižal v prora-čuuu cono za sol za pol dinarja pri kilogramu, popolnoma jo odpravil trošarino »a riž, sveče, karbid, surogate kave in na cikorijo, za ostale davke jo odredil, da so Slron 90. 1>odo lahko plačevali v Četrt letnih ol.ro- kf? ako jo »ostanek večji kot !M> fei enega leta. Davki se bodo lahko plačevali boni, ki & utrgala vlada pri »menjavanju kron v d,- "nrJTik pred zaključkom proračunske obravnave je poslanec Smcdej stavil naslednje predloge: K 1 Eksistenčni minimum se zvisn o« j na 6000 Din. Davčne oblasti v Sloveniji (lo-biio navodila otl ministra in ravnateljstva za davke, da se ublaži dosedanja grozna praksa pri podpisovanju dohodnine, d. ir-govsko bolniško podporno društvo v Ljubljani se smatra kot nadomestni zavod za bolniško in (lrugo zavarovanje. 4. V členu 140. se ukine predlog odvzetja 20 odst. doklade prometnemu osebju. Ta doklada torej c slane. 5. ('rta se člen 183.. ki določa, da se dolgovi ne morejo iztirjati po oni eksekucije. ti. Znižajo se kazni radi mono-polskih kazenskih dejanj. Za kmetsko ljudstvo je zlasti važen prvi predlog, da se zviša najmanjši obdavčljivi dohodek od 5000 na 6000 Din. S tem dolgi vrsti kmetov, ki so imeli desedaj napovedanega dohodka neka čez 5000 Din — in takih je zelo veliko — ne bo več treba plačevati dohodninskega davka, ostalim pa se bo znižal. To bo zlasti še v pošlev prišlo, ko dobijo davčne oblasti navodilo, da morajo pri predpisovanju davkov mileje postopali kot dotlej. Pripominjamo, da ti predlogi, ki jih je finančni odbor sprejel, pridejo v veljavo s 1. aprilom, ko se začenja novo proračunsko leto. Vlada napoveduje nadaljnja zboljšanja. Sodelovanje SLS v vladi se pozna na celi črti. Večina finančnega odbora je sklenila. da pridejo v poročilu finančnega odbora, ki se mora predložiti narodni skupščini s spreetim proračunom vred, naslednje smernice za ozdravitev gospodarske krize: Potrebna je deetatizacija državnih gospodarskih podjetij. (To se pravi: državna podjetja, ki dcclej izkazujejo same izgube, naj se dajejo v najem. Glej prvi članek v današnjem :• Gospodarju«.) V valutni politiki so mora obdržati stalnost. (Nestalncst valute je namreč vzrok hudim izgubam v trgovcem svetu.) Valutna reforma se ne sme izvesti preje, dokler se ne zboljsnjo gospodarske razmere. Oimpreje je treba skleniti trgovinske pogodbe z inozemstvom in pri tem carinsko politiko voditi v smislu zahtev najširših ljudskih slojev. (Pri carini so zlasti udarjeni naši kmetje, ki morajo za kmetijske stroje in potrebščine plačevati ogromne vsote kot carino.) Davki se morajo izenačiti. Pravilno se mora tudi rešiti vprašanje davčnih zaostankov. i{ro- ŽmZ; Z,elez,niški tarifi sc todo prilagodili gospodarskim potrebam. Vlada smaSa za "^aznejše delo tehnično dovriiteTeb. i stoječe železniške mreže in gra fo. | leznioe gradile s posojilom in koncesijami, Gradbam v lastni državni režiji se bo k ogibalo in jih bo smatrala le kot skrajno izjemo. Da se pospeši zgraditev pr am«. nili železniških linij, bo pod ugodnimi okolnostmi pritegnila vojaštvo. Gospodarski odbor in moder,,!, socialna politika. S spremebo poslovnika se bo pole« fi,lačnega sestavil gospodarski odbor. Via-da bo izvedla potrebno reforme na polju socialne politike, ki se naj prilagodi sedanjim gospodarskim razmeram radi izdatnejše zaščite in zavarovanja delavstva. Za varčevanje. Načelo varčevanja, ki ga je kr. vlada pričela izvajati vsestransko, bo izvajala tu« tj d i nadalje v državnem gospodarstvu. Pa tudi v zasebnem gospodarstvu bo izvajala, kolikor se bo dalo doseči z možnimi ukrepi, da se pobija nepotrebni luksus. Preosnova uprave. Vlada bo ukrenila vso, da vpelje red, urne t iu poenostavitev v državno upravo s plrcgim izvajanjem zakonov in ustave, To so v glavnem vodilne smernice vladne gcrpcdnrsko politike. Vlada bo izdala celo vrslo zakonodajnih in upravnih i ukrepov. l'o potrebi in v interesu čim bi-, trejšegn ukvarjanja pa bo od narodne skupščine zahtevala posebna zakonska po-J obliHtila. Narodna skupščina. 2. febr. je nova vlada žc stopila |rcdl finančni odbor. Nasprotniki, med kateri-; mi fo naibpsnejŠi vprav žerjavovci, eo se j trdno nadejali in na vse strani preroM vali, da bo vlada padla pri prvem glaso-J vanju. Dr. Žerjav o.sial sam. V finančni odbor jo je to pot primii^l celo sum dr. Žerjav, ki ga drugače ni bilo; zlepa videti na seji. Seveda za Slovenijo! se boriti, to dr. Žerjav milostno prepusti našim poslancem. Sedaj pa ni šlo za tOi ali so za Slovenijo kaj pribori ali nc, t* J več za to, če je mogoče zastopnike k1ovW'> skega ljudstva takoj prvi dan vreči iz vr.-, de in preprečiti njihovo gospodarsko delo za Slovenijo. Žerjavovci so stavili v finančnem ^ boru vse tiste predloge, ki jih je svoj ®s slavila SLS, pa so žerjavovci norce I"!1' iz njih. (To so bili predlogi za zboljW gospodarskega položaja v Sloveniji-) h'®' ga se vidi, da žerjavovccm ni bilo za pr«' loge — zakaj sicer ne bi bili dosedaj vedi proti njim in ne bi danzadnem nase P slance zmerjali radi njih kot prevratne« mente. Bilo jim je zato, da hujskajo. Via«"' večina je rekla, da se mora množica žerjavovskih predlogov — bilo jih je , da 40 — najprvo preštudirati, kako b' vP vali na izpremembo proračuna. F'"®!1", minister je tudi izjavil, da bo vse predi« opozicije upošteval, le da jih mora prej natančno proučiti, kar jo pravilno stališče. Davidovičevci in muslimani so to takoj razumeli in so rekli, da jo to pravilno. Žerjavovci pa so vztrajali na tem, da se morajo predlogi takoj sprejeti. Ko je prišlo do glasovanja, je celo del opozicije — in sicer davidovičevai in muslimani — glasoval z vlado, tako da je bila dr. Žerjavova pot v finančni odbor ena sama velika blamaža. Dr. Žerjav je dobil 6 glasov, vlada pa 17. Dr. Žerjav je ves poparjen odšel od seje. Belgrajski listo so |. vsesplošno obsojali sramotni nastop žerja-, Vovcev, kateri so s tem dokazali, da jim ni Čisto nič za delo v državi, pač pa za raz-diranje in hujskanje. Nova vlada pred narodno skupščino. Žerjavovski časopisi so z velikimi fcrkanui napovedovali, da bo vlada v narodni skupščini ostala v manjšini, ker nima večine. O, to je bilo bridkega razočaranja I Vlada je takoj stopila pred narodno skupščino. Galerij© so bile nabito polne, zakaj opozicija je takoj napovedala bojno glasovanje. Žerjavovsla poslanec Agatano-vič je predlagal, naj se dovoli čisto svobodno nošenje orožja (menda zato, da bodo znani pretepači zopet lahko nekaznovano streljali na nedolžne ljudi). Zahteval je nujnost. Skupščinski predsednik je odredil glasovanje. Ob izidu glasovanja se je ugotovilo, da je vlada dobila 45 glasov več ■kot opozicija- Radiču se otepajo lastne besede. Radičevci so sestavili obtožbo proti notranjemu ministru Boži Maksimoviču, češ, da je nasilno nastopal ob zadnjih volitvah. To obtožnico so dalii podpisati davi-dovičevcem in federalistom. Toda obojni so podpise odbili, ker nečejo z radičevci imeti nič skupnega. Federalisti so vrhu tega povedali, da jo Maksimovič že pri predzadnjih volitvah nasilno nastopal, pa je Radič pozneje izjavil, da je bila to državna potreba 1 Nato so radičevci sami vložili obtožnico. Seje narodne skupščine so se nato po zahtevah poslovnika odložile do 10. februarja, da imajo poslanci priliko proučiti proračun, ki se bo do 1. aprila obravnaval v narodni skupščini. Kako »Domovina" laže. »Že dolgo časa so se klerikalci ponu-|ali radikalom,« pravi ta časopis. — Radič pa je opetovano izjavil, da klerikalci nočejo v vlado in da zato štrajkajo proti državi. Ministrski predsednik Uzunovič je ponovno ivabil SLS v vlado, posebno v svojem znanem govoru v finančnem odboru 12. januarja, ko se je obrnil na poslanca Smo-deja ter ga nujno pozval, naj SLS stopi v ivlado. In nato je dr. Korošec odgovoril 16. jan. na ljubljanskem shodu: Mi tega ne odklanjamo, toda v vlado bomo šli samo takrat, ako nam ne bo treba zatajiti in izdati niti ene točke našega programa in ako Prnmo dobili jamstvo, sigurno in trdno jamstvo, ne pa samo meglenih obljub, da se Po vlada brigala za vse stanove našega ljudstva in da ho spoštovala vse njegovo zahteve. »Domovina« naj pa laže naprej. »Sprejeli so vse od radikalov stavljeno predloge, tudi te, da sta v vladi dva generala,« čveka dalje žerjavovski tednik. Ravno narobe je res: radikali so sprejeli program SLS, v kolikor je potreben za ozdravljenje težkih gospodarskih razmer, v katere je zabredla država baš po zaslugi žerjavovcev. >Slovenski narod« sam, torej časopis, ki se tiska v isti tiskarni kot »Domovina«: in ki ima istega gospodarja, je priobčil pogoje, katere je stavila SLS za vstop v vlado in ki jih je sedanja Uzunovi-čeva vlada morala sprejeti, kar se je že tudi pokazalo v prvih dneh sedanjega režima-Domovina pa laže naprej. Kar se pa tiče generala kot železniškega ministra, smo mi še vedno proti njemu. Toda, če nam radikalna stranka po večletnem trdem boju končno da resno obljubo, da sprejema naše predloge za gospodarsko pomoč Sloveniji, potem mi nismo tako brezvestni, da bi radi enega generala — ki je pa, mimogrede povedano, v železniških vprašanjih strokovnjak, ker je po poklicu inženir in je pri armadi vodil železniški oddelek — prepustili Slovenijo še nadalje njeni usodi. Ko je SLS videla, da je pri radikalih nekaj dobre volje tudi za Slovenijo, je zvesta svojemu programu takoj zgrabila za to priliko, da Sloveniji pomaga ter generala čisto z mirno vestjo vtaknila v žep. Radi enega generala ne bo- : mo pustili Slovenije dalje propadati, če se je ponudila prilika, vsaj malo ji pomagati. »Klerikalci so popolnoma pozabili na avtonomijo,« žaluje »Domovina!:. Glej, glej, odkod naenkrat ta ljubezen liberalcev do — avtonomije? Bodite potolaženi. Nič ni pozabljeno. Če ne verjamete nam, verjemite vsaj vašemu voditelju g. Pribičeviču, ! ki je rekel te dni: »Radikali so se vrgli v naročje Korošcu, čeprav ta ni smatral za potrebno, odreči se svojemu avtonomistič-nemu programu, c »No zahtevamo, da store klerikalci črez noč, ker je to nemogoče,« piše »Domovina« svojim brezmiselnim čitateljem. Na drugi strani pa »Jutro« vpije, ko so naši komaj par dni v vladi, da nismo davkov izenačili, davkov znižali, da se ne bri- ' gamo za kronske upokojence itd., sploh, da smo krivi vseh težav in nadlog. »Jutro« in »Domovino« pišejo eni in isti ljudje. Se- , daj pa primerjajte obojno. Ali je tem ljudem za Slovenijo ali za hujskanje? »Radikali in klerikalci imajo samo 155 glasov, in so torej v manjšini,« laže zadnja »Domovina«. Pa glej ga spaka: nova vlada je dobila, čeprav je opozicija nujno sklica- | la v parlament vse svoje poslance, že pri prvem svojem nastopu — 45 glasov večine, j »Domovina« naj laže dalje I Kaplan pri Št. Petru pri Mariboru je v šoli delil neke volivne listke, trdi Domovina. Res pa je, da kaplan ni delil v šoli prav nobenih listkov. Domovina le laži. Klerikalni generalni štab v Mariboru je izdal armadno povelje na vso duhovščino, da mora ta s prižnic storiti vse, da se šance SLS še v zadnjem hipu malo popravijo, trdi »Domovina«. Laž od prvo do zadnje črke J »Domovinarji« naj kar pokažejo tisto armadno poveljel Iz predalov »Domovine". »SLS bomo odpustili sto drugih napak« pravi »Domovina:, samo če bo glede davkov kaj dosegla. — J0 že nekaj, bo še več. Toda vi ste v svoj brezverski liberalizem tako zatelebani, da klerikalcev ne boste pohvalili, pa če bi tudi vsak samostojni demokrat dobil v dar osla, ki bi mu delal cekine. »Tako vsaj pol leta hi radi videli vladali klerikalce,« hinavsko pripoveduje li-: beralni tednik. Ce Bog da, se bo zgodilo. | Toda, ne kličite vraga! Kaj bodo rekle vaše — prazne kaše? Rakek je stara liberalna trdnjava in i po mnenju dopisnika klerikalizem tam stal-; no propada. — In vendar je dobila SLS, j kakor še nikdar, pri volitvah v oblastno skupščino več glasov kot liberalci. Mi smo s takim ipropadanjem« zadovoljni, liberalci pa menda tudi. Tudi pri občinskih volitvah preteklo nedeljo je SLS dobila 45 glasov več kot pri prejšnjih, žerjavovska pa tri odbornike manj kot preje, kljub temu, da so jim samostojneži pomagali, j V Kostanjevici so bili samostojni demokratje pri zadnjih volitvah strašno te-peni, kajti SLS je dobila 387 glasov, žerja-j vovci pa ubogih 20. Vsega da jo bil kriv neki mož, ki nosi gamaše. No ja, prihodnjič pa tudi Vi nataknite svojim agitatorjem ga-mašo in zmaga bo Vaša. V Dvoru pri Žužemberku so imeli žerjavovci vedno veliko besedo in vendar je dobila SLS pri volitvah trikrat več glasov kot liberalna gospoda. Zdaj so tolažijo, da ni bilo v njihovi skrinjici nobene »zajčje jagode«. Počakajte, da začno oblastne skupščine delovati in videli bomo, kje je zajčja zalega — doma. V Sodražici žerjavovci žalujejo, ker so bili pri volitvah po notah tepeni. Zdaj upajo, da bodo tržani prijateljem propadle Sla-venske banke zaupali — gospodarske odbore. Bomo videli I V Št. Rupertu nad Laškim »domovi-narjem« ne ugajata dušna pastirja, ker se premalo brigata za »Domovino« in »Vodnikovo družbo«. Dopisnik pravi, da so tam nekateri ljudje, ki »Domovino«, če jo primejo slučajno v roke, takoj izpustijo. Bra-vo, zavedni Št. Ruperčani. Tako naj bi bilo vselej in povsod. Domovina ne spada niti v krščansko niti v slovensko hišo I Pri sv. Jederti nad Laškim je dobila SLS veliko večino in vendar prorokujo ta-mošnji dopisnik, da bo SLS doživela po treh volitvah popoln polom. — Nikar ne farbajte ljudi, kajti ravno narobe bo: po treh volitvah boste morda celo vi, g. dopisnik, spoznali svojo zmoto in poslali — klerikalec. Iz Osluševcev piše poročevalec, da demokrati ne zanilcujejo zaslug SLS. — Če je tako, zakaj pa napadate zaslužne ljudi po žerjavovskih listih hj širite med verno ljudstvo lažnivo, protiversko židovsko časopisno kugo? Ia- Amerika sc imenuje fin« rajava kotenina, izdelana iz nai-boljšega ameriškega bomba?a. — Po tr.krntae.u pranju postane snežno bela. V zalogi p; A. & E. SKABERNE - Ljubljana, Mril... iti 10 3» ,«......in im mini........... d Ponatis »Domoljubove« povesti, kolikor je je izšlo v prvih treh letošnjih številkah »Domoljuba«, je namenjena samo onim naročnikom, ki se sedaj oglašajo in bi ne imeli nobene koristi od sedaj izhajajočega ~ Domoljubovega? podlistka. Stari naročniki torej ponatisa ne dobe. d Samo par številk še prejmejo oni dosedanji naročniki, ki še niso obnovili naročnine za leto 1927. Komur je mari, da se mu list tudi nadalje redno dopošilja, . naj torej nemudoma pošlje vsaj del naročnine. Za pol leta stane »Domoljub« 19 Din, za četrt leta pa 10 Din. Kdor nima položnice, naj jo zahteva po dopisnici. d. Goveja kuga — metuljavost — je izbruhnila v Prekmurju in severno od Maribora. Ljudje morajo živino kar po vrsti klati, veliko pa je je že poginilo. Po lanskih povodnjih je bilo precej verjetno, da bo bolezen sredi zime izbruhnila. Kmetijskemu ministrstvu so bili tedaj predloženi načrti, kaj naj ukrane, da se bolozen prepreči. Ukrenilo pa se ni ničesar. Naši de-' želni poslanci so posredovali pri sedanjem kmetijskem ministru dr. Kulovcu, naj kaj ukrene. Dr. Kulovec je takoj poslal 16.000 dinarjev — toliko denarja je bilo še na razpolago — ter odredil, da se v okužene kraje takoj pošljejo živinozdravniki, da se kuga omeji. d Izjava. Z oziram na dopis iz Leskov-ca pri Krškem z dne 26. t. m. bi utegnil kdo sumiti, da sem jaz kot sorodnik demokratskega kandidata, g. Šribarja iz Ar-drega, volil pri oblastnih volitvah SDS. Zato sedaj odločno izjavljam, da nisem pristaš te stranke in tudi v bodoče ne mislim postati, da je nisem volil ne zdaj, ne kdaj prej in je tudi nikoli ne bom, mar- Pri Sv. Ani v Slovenskih goricah ima »Domovina« kaj burkastega poročevalca. SLS je dobila šestkrat več glasov kot liberalci in dopisnik pravi, da je bila skrinjica SLS zato tako polna, ker so lovili volivce s cigaretami »Sava«. — Prihodnjič se založite Vi z »Zetamk in - klerikalni zmaj bo na tleh. V Draginjski dolini je imel neki pes na vratni verižici napis: »Volite vsi v i skrinjico.-c Tamošnji dopisnik se zelo hu-tluje, ker liberalcev še psi več ne marajo. V Šmarju pri Jelšah je moralo biti za volitev v oblastno skupščino pa res hudo. ^Domovina« pise, da so se postavile v boj-n?.r I n ?11'?1 Manjine družbarice, S£«5r • Turk in ®toklas, cerkven mar H 11 !LTrrii °rgani8t in konsu-nis, dn°'vda je os,al gospod do- pisnik .Domovine« se pri življenju. všeč i f"11 Ž"-Pnik 1'keralcem ni kei 11 e priporoča veri sovražnih Časopisov in graja nedostojno modo, zlasti . pn obisku cerkve. Na koncu pravi S bterii« dopisun: »Edina narodova opora t sveta vera.« - Lepo je od Vas da to »r; tavate, j0;la še ^ ^ d« delujete tako, kot vera in Cerkev učita. ras omama« anaBBS^K > zvest somišl slu-obl., več da sem in ostanem ter volivec SLS. - Straža sv. Valentina, dne 31. jan. 1927. Alojzij Tomazin. posestnik in načelnik V. K. Zveze. d španska bolezen v naši državi. Po dobljenih podatkih je bilo od 15. do 21. januarja prijavljenih starih in novih čajev: V varaždinskem okraju, zagr. 200 obolenj; v velikogoriškem o!;raju, zagrebška oblast, 280 obolenj; v koprivni-šlcem okraju, osiješka oblast, 38 obolenj; v novskem okraju, primor.-krajiška oblast, 100 obolenj; v mestu Karlovcu, primorsko-krajiška oblast, 90 obolenj; v mestu Senju, primorsko-krajiška oblast, 36 obolenj; v ncvcbečejskem okraju, belgrajska oblast, 45 obolenj; v debnrskem okraju, bitoljska oblast, 179 obolenj. V ostalih krajih in mestih obstoje le posamezni slučaji. Vsi podatki so soglasni v tem, da so obolenja lahkega značaja in da so nevarnosti redke. d Ali bomo zopet začeli? V neči med nedeljo in pondeljkem v preteklem tednu je zaiel goreti farovški hlev na Bledu. Ker pa so ogenj kmalu opazili, ni pogorelo drugo kot par grabelj, pclkno in vreča plev. Zdi se, da požigalec še nima dosti. d Srebrno poroko je praznoval 6. t. 111. v krogu svoje družine deželni posanec g. Jože Erjavec, župan v Dragi pri Višnji gori. Zvestemu somišljeniku in požrtvovalnemu delavcu v višnjegorskem okraju iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo, mnogo let v blagor lastni družini in blagor ljudstva. d Havziranje v vlakih je železniški minister najstrožje prepovedal. Sprevodnik, ki bo to trpel, bo takoj odstavljen in degradiran. Ootra cdredba je izdana tudi glede tatvin na vlakih. d žrtev liberalnega režima. Ko je pri nas vladal zloglasni žerjavovski režim, je morala Slovenija doživljati najrazličnejša m najknvičneiša preganjania. ta doba' je se vsem v najbolj Žalostnem spominu in še je trezni liberalci Še danes v dnu srca sramujejo. Sedaj je zopet pobrala smrt eno ta,, Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7, kam« "j pošlje svoj naslov, stan, rojstno leto H datum rojstva. d Umrl je 7. t. m. v Slov. Konjicah •>»' dotni dekan in arhidialkon g. Franc Hraste! j v 75. letu slarosti. N. v m. p.! , d Podsulo ga jc. V velenjskem rudm' ku so trije uslužbenci pregledovali ja®] ker je bila na nekaterih mestih nevarno* vdora. Baš ko so pregledavali neko mef' »e je strop udri, navzoči inžener je sreč«« Iodskočil, nekega delavca je močno oplazilo, upravitelja Jaroslava Šzičko pa ja čisto zasulo, da ga ja zadušilo in so mrtvega izvlekli izpod razvalin. d Novice v slikah za februar so priložene današnji številki. d Knez-dclavec umrl. V Mariboru je umrl v nedeljo ruski knez Bom Alekaan-drovič O b o 1 e n s k i j. Pokojni je bil rojen 1. 1870. v Moekvi in je bil pred pobegom iz domovine carski polkovnik. V Mariboru je živel s svojo rodbino v velikem pomanjkanju. Preživljal je sebe in svoje z navadnim ročnim delom v vrtnariji Dža-mon.a. Kot bivši polkovnik je bil rajni pokopan z vojaškimi čaatmi. d Vevška papirnica je začela odpuščati I delavstvo. Pretekli teden je bilo odpuščenih 18 delavcev. Delavstvo je nato na shodu v jDruitvenem domu proti temu odločno procesiralo, vsled česar bodo potrebna pogači Slovanska apostolu sv. Ciril in Me-|tod. Splošna sodba občinstva o knjigi s tem [naslovom je, da je to ena najlepših in najcenejših slovenskih knj g, pisana tako poljudno, da jo tudi najbolj preprosti z veseljem čitajo. Knjiga so boro kot povert, zu- I nimanje čitateljevo rasle od poglavja do podavja. Knjigo krasi 42 lepih slik. Cena II je 23 Din, za člane Apostolstva sv. Cirila in -■Metoda pni poverjenikih 16 Din (s poštni- no), brez poštnine pa 15 Din. d J. L. R. Dopis je v hudem nasprotju s tiskovnim zakonom. Zato oprostite. d Visoko odiikovanjo slovenske knjige. Pisatelj nove alovenske knjige »Slovanska apostola sv. Ciril in Metod«, univ. prof. dr. Fr. Gfivec je prejal od papeževega državnega tajnika kardinala Gasparrija pismo, ki mu sporoča častitko in pohvalo sv. očeta za lepo novo knjigo. — Pismo hvali pisateljev namen, da je ob 1100 letnici sv. Cirila izpopolnil dosedanje živolo-p.se slovanskih apostolov v tem oziru, da je niuno življenje preiskal in opisal tudi z bogoslovne in nabožno strani, in to tako, da morejo knjigo s pridom čitati in premišljevati izobraženi in priprosti. — Zato sv. oče pisatelju častita, ga blagoslavlja in prosi Bo«a. da bi se izpolnile pisateljeve želje, naj bi se vsi, ki jih durži spomin slovanskih apostolov, zedinili v eni .veri in v najtesnejši vzajemni ljubezni. d Žalostna zgodba lahkovernega dekleta. Pretekli teden se je odigrala na avstrijski strani v bližini državne moje žalostna drama. Neki fant je s kolom do 6mrti pobil mlado prekmursko deke iz So-disinec. Neizkušeno dekle se je pred par leti podalo v Avstrijo iskat službe. Službo je dobila, obenem pa tudi zašla na slaba pota. Iz padca se je rodil greh in mlado flekle je postala nezakonska mati. Nesreča jie ni izpametovala. Grehu je sledil greh lin ona bi imela zopet postati mati. To .je fbilo fantu, ki jo je zapeljal, preveč, zato je sklenil, da se je na vsak način iznebi. Zasnoval jo zvit načrt. Nekega jutra še v temi je prišel k dekletu in ga zvabil od doma, češ, da gresta na Tišino po krstni list in se potem poročita. Dekle je ponudbo iveselo sprejelo in brez oljotavlianja sledilo fantu. Komaj pa sta se oddaljila od hiše za kakega pol kilometra, je začel tant dafkle s kolom obdelovati in ga je tako dolgo tepel, da se je mrtvo zgrudilo na tla. Truplo je nato zavlekel v neko bližn.,0 mlako, kjer so ga mimoidoči našli in izvlekli. Preiskava je dognala, da je nasio-pila smrt vsled udarcev. Za brezsrčnim zločincem ni bilo treba dolgo stikali. Je ža ped ključem in lahko razmišlja o svojem krutem dejanju dokler pravica ne izreče nad njim sodbe, ki jo zasluži. d Velika železniška nesreča. Na postaji Medok v Liki sta trčila brzi in osebni vlak. Karambol je bil silen, popolnoma pokvarjeni sta obe lokomotivi, prva dva voza v obeh vlai SUpljn. Pet požarov ie iau' .o v zadnjih os.ni:h dneh mesto koplje. Gotovo so požari delo zločinske roke. V nedeljo i-' v mestu kar na dveh krajih izbcr.lr.ii požar in upepelii vel&o hik Kadi pomanjkanja vode je bilo gsšenje silno traoapoSno m je gorelo vso noč. t! Za noro Smartororske rvonove so podali naši upravi in sicer: Frank Sajovi? in Ivanka Oberstar iz Gevelanda. Ohio. vsak po 5 dolarjev, ne imenovani L. K. :r Ljubljane pa 100 Din. — Naj jim obilo povrne Šmarnocr-rska M. Bož a in obudi se mnogo posneiaovalcev! Pri tej priliki ponovno opozarjamo na noše ranriednice s Jmarnogorskim svetiščem. d Ofiv Domoljuba^. ki iščejo poslov ali shižb. kakor tudi d Odpoved milijonske J NV*Wku * umrl prv**tanteki u,dustri-kv M in lord. Zapustil je svoji hoen U raciji, CNe l prestopila v katoliško vero ter vstof«-a v & en mili^ dol^ ••ev jKxi pogojem, da »top >7;v \atc?.lsvk* w tXv f to hčerko najbolj ljubil in Vbil do' srrti Moste«. ker je slav ka- samotar. Večk-st je stal pred mosiansk:~i vrati ter jokal, a ni se mogel odkviti. os M pw*topU samostanski prag in hčerjo obiski'.. Vse sorodstvo si >e pn-sadevsJo. da bi redovnico zopet spravni k očetu Ko v nedela ra pogojno dediščino. m -iti'as trenutek podvomila: odrekla se je dediščini ter ostala zvesta svoji veri in obljubi. . d Bratomor Pri Mostam v vasi Do-brie 'e ubil Mirko Želiko svojega miajšegs brata Ivana. Prv.ep je nastal vsled tega. ker Ivan ni dal Mirku razpisa, ko ga je ■..srčnost ii uprave. tudi dokazati. da je res naročen naš list. u Slovenske narodne pesmi za moški ir. mešani zbor. zbral in uredil Marko Ba-juk. V. zvezek M. Bajuk je vešč nabiralec in hartivttizaior narodnih pesmi. V 5. zvezku izdal iS pe»a;. icred kater"i je 21 nvš.-dh in 5 mešanih zborov. Med slednji-r.. ;e tudi mana ciganska. Katere doseiaj k r..sr.\> videli uglasbene. Harmoniiarija .'e v zaanem Bajukovem slogu. Zbirka sta-r.e Din 1> Nooča se pr. ,Tugoslovan>ki tiskam'. Obver* stell* pri *ojski. Navodilo. kako na; postopajo mladeniči, novinci, ob-veouk. ir. njihovi roditelji, da se izognejo nepr. LKam in da dosežejo ugodnosti, ki jim po zakonu o ustroju vojske in murna r ;e od L litS- pripadaj Sestavil Ruooi! Juvanec, kapeian L razred a. Zeio uf -rabita knjiaci. za naše fante. S.ine 10 Dir. s pošta r^ par več ter se naroča pr. p.-s£-tf .hi Javasra. Celje. Ipevfera aL 2. ' d f«? potrti <> T yt uarunk T neker, raskem ritn. ki je očis^ai v scesneii ine-tffc. d K« i& debe';*. !1. b-5: v vv:kagi I * Iraii ohrani nsanrtii rti UEOrOV. ij^fciti tt ičriTje bo vpaijfcja ttršti . >sč. ki s.; ze-ic trdr^ri. z£rt> a. to do motali piarati % dck'i«de ni jcsaiK«-senj^u d£.-ef' pri sroj. lat: n: roda. da se leoen za tednom po-Tsavijajo soešoe dogodbice. ko probr.san dejoBtnuet nastope kot pracaa.an nemški princ, ki je se^-sda pc«vsod, Lasti v bol jših kr.^ri predse« spiosaeg* obtnevania. Zo-prt se * apodiio te- dni. da se * pojavil toGi aek> fin >pravx v Heide!-i R?« s oftail v ds^em pksai- škem društvu. To so bile sijajne gostije do zgodnjih juter, navdušene monarhistiČnpravlja najceneje in najbolje puškar F. K. Kaiser. it Pri aakcpn testeaia zažitevajte vedfiu in povsod »anK> >Pekatete<, ki prekssajo po okusu in kakovosti vse di^ge d >inkov Turu: prepozno došio. d Smlednik. Istotako Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v lubljani, poleg hotela,Union*. Obrestovanje najugodneje. Posojila proti vknHžbi na posestva, proti _poroStvu Ltd. ____ >Ti preljuoi »v>j morek. ali ne p-"4em res s čutom->< >Ne. Cv bi imela čut, bi ne pela; Boj za prestolonasledstvo v Romuniji. Kakor znano, je moral svoječasno romunski prestolonasleo končana Se pred pol šesto uro, vabimo tudi okoličane, naj jo čimštevilneje posetljo. n Orel pri Sv. Heleni uprizori v nedeljo 18. t. m. ob 8 popoldne. Smeha polno burko v 8 dejanjih »Davek na samce« in petie »Lepi Jurij« ln »Deklici«. Vsi vljudno vabljem- ADLESICK 08 KOLPI. (PoBiv.) Ker se Sirijo govrlce po vaseh, da sva podpisana prejela neki okoli 2000 Din nagrade od SL.S za agitacijo za Domoljub, izjavljava, da to ni res. Naša poštena, stranka ne deli nagrad kot nekatere druge stranke, kojim so more marsikaj očitati. In tudi ne zahtevava nobene nagrade za pošteno delo, ker smatrava za Svojo dolžnost delati za pošteno katoliško čsaopisje, kar bova tudi za naprej z veseljem izvrševala. Zato, kdor nama dokaže, da sva prejela le en dinar nagrade, mu izplačava 30.000 Din za dokaz resnice. Torej vidva gospoda, n« delo, obeta se vama lep zaslužek ali pa ostaneta lažnika. Poiek Jurij, Mike Veseli«. ŠT. JAN2 NA DOLENJSKEM. Pred kratkim je ugasnila luč življenja po dolgotrajni bolezni 81 letnemu pos. sinu Antonu Jakoša Iz Gradca. Bil je zvest pristaj SLS. Bog mu daj večno plačilo 1 SV. 02BALD OB DBAVI. Drava je zopet zahtevala svojo žrtev. V soboto dne 29. Jan. je 'utonil »plavar Feliks Santl p. d. Andrejčkov, doma ie Selnice ob Dravi. Peljali so splav iz hlodov. Pri tako imenovani Got-Jenk Skali splav priletel ob breg s tako silo, da se je raabil. Trije možje so si komaj rešili življenje, četrti pa- je utonil. Bog mu bodi milost-ljivl — Volitve so tudi tukaj dobro Izpadle v prid SLS, čeravno jili mnogo ni šlo na volišče n Kat prosvetno društvo na' Brdu pri Lukovi« ponovi v nedeljo dne 20. februarja ob 8 pop. v Društvenem doniu ljudsko igro »Revček Andrej-ček«. Na veselo svidenje 1 n Kat. prosvetno društvo v Dobu vprizori v nedeljo dne 18. februarja 1927 burko s petjem v 8 dejanjih' »Lumpkcij vagabund«.' Tamburanje so prične točno ob 8. uri. n Ksaverij v Savinjski dolini: Naše Prosvetno društvo priredi dne 18. t. m: predpustno veselico. Zelje mešanega in moškega zbora. Kolo pred žrtvenikom pleše deča ' »Nj.jgova edina hčerka«, burka. Začetek o"b pol 3 konec ob i>ol B. Cisti dobiček gre za zidavo društvenega doma. n Šolske Sestre v Begunjah naznanjajo, da bodo za dobo od 1. maja do 30. septembra t. 1. sprejemale učenke, ki imajo veselje se priučiti pretežno le praktičnega gospodinjstva kakor: kuhanja, pri čemer se bo polagala važnost na kon-serviranje sadja in zelenjadl, šivanja, krojnega risanja, pranja, likanja, vrtnarstva in drugih v gospodinjstvo spadajočih del. Dekleta, ki se žele za poljubno dobo vaditi omenjenega, naj se obrnejo na Šolske sestre v Begunjah, p. Vodice nad Ljubljano, kier se na željo dobe potrebne informacije. n Na Ovsišah pri Ponartu bo sv. Valentina dan, v ponedeljek one 14 februarja t. 1., vsakoletni cerkveni shod. Sv. maše bodo ob 7, ob 9 ter 10; pridiga pa ob pol 10. Po zadnji sv. maši bo navadno darovanje. Castlvci in častivke sv. Valentina, ne zamudite lepe prilike! n Sr Valentin na Jarč.jem brdu. Praznik pa-trena naše podružne cerkve se bo obhajal 14. febr. Sv. maše bodo: ob pol 9, ob 9 pridiga in sv. maša z blagoslovom, ker se na ta dan po ukazu škofijskega ordinariata slovesno obhaja 1100 letni jubilej sv. Oirila. Romarji so vabljeni. n Ubogi invalid išče bivališče gosp. Jožefa Mohoriča, kateri Je bil skupno v italijanskem ujetništvu v Mantovi pri 82. stotnill z Ignacijem Lauri-čem iz Drage št. 14, poŠta 3tiitt» Laurič prosi, da sporoči g. Mohorič ali kateri njegov znanec njegov naslov. Gre za invalidsko podporo. zaradi zanemarjenosti, nekateri pa niso smeji ker niso bili vpisani v volivni imenik. CERKLJE OB KRKI. (Dovolj učnih moti.) Na Kalu pri Št. Janžu nimajo — l«ot beremo v »Domoljubu« — nič šole, ker ni učnih moči. Isto tožijo na Telčah pri Mokronogu. Pri nas pa imamo ta 280 otrok 10 učnih moči. Toliko jih je, da se nltt razvrstiti ne morejo, ker je samo pet razredov s tremi ozir. dvema paraleikama. Dva sta torej brez dela. Plačo seveda potegneta tudi »ur-laubarja« brez dopusta. Ali ne diši to po korupciji?! Kdor dela, naj bo plačan, ne pa narobe! Šolski oblasti priporočamo, da naj naredi red! — Pred 14 dnevi smo dobili novega šol. upravitelja, ki še ni naš državljan. Prišel je iz zasebnega ozemlja. Želimo mu zadovoljstva! — M. Tomazln. SV. LENART NAD LAŠKIM. (Zavednost.) Lep zgled požrtvovalnosti ob času volitev nam je dal naš novi župljan Anton Bernik. Na dan volitev je ob 1. uri po noti šel odtod, da se Je odpeljal v svojo domovinsko občino Medvode na Kranjskem, kjer je spustil kroglico v Skrinjico naše stranke. Čast in hvala mn! Mnogi naši pristaši pa so imeli svoj volivni lokal takorekoč pred nosom, pa jih ni bilo videti na volišču. Pričakujemo, da bodo drugikrat izvrših svojo volivno dolžnost, da bo naša zmaga nad nasprotniki še bolj sijajna. — Letos bomo imeli tukaj prvikrat sejme in sicer: 1. na cvetao soboto; 2. B. julija; S. 15. septembra in 4. 4. novembra. Za naše sejme sta se posebno potegovala naš poslanec in sedanji minister dr. Go-sar in bivši živinozdravnik v Laškem g. dr. Je-rlna, ki ga je g. Pucelj premestil odtod, minister dr. Kulovec pa zopet nazaj. DRAVLJE. (Delo.) Napočilo je novo leto. Vse se je sgibalo v živahno življenje. »Domoljub« si Je pridobil prav lepo število prijateljev. »Slovenec« si je pomnožil krog svojih naročnikov. Tudi »Pravica« ima svoj del. Volitve so obudile v življenje vse stranke in strančice. Celo šišenski oboževalci radičevskega veternjaštva so prišli k nam lovit »ribe« s svojo polomljeno ladjo. Pripeljala so dva »samostojna kmeta« iz Ljubljane In g. Ažmana lz Radovljice, pa še niso mogli prepričati zboTOvalcev o »nadvse plodonosni« radičevski politiki. Novo leto je tudi v naša društva zaneslo duha delavnosti in pridnosti. Dramatični odsek Je na Svečnico prav dobro pozabaval svoje občinstvo s šaloigro: »Križarska vojska«. Na pustno nedeljo pa bo zopet pripravil dovolj smeha, da se dostojno zaključi veseli in razposajeni prod pust. V stari obleki marljivosti hi žilavostt Je seveda ostala tudi naša orlovska družina. Le žal, da bo moralo več članov k vojakom. Žrtvovali so mnogo večerov društvu ln delu, a ne v Izgubo. Kaj da človeku orlovska izobrazbo, spoznali bodo šele sedaj. Odsek pripravlja svojim najboljšim primerno poslovitev. Priredil bo 18. febr. zvečer poslovilno akademijo. SOSTRO. Goriška begunka vdova Marija PaviiS Je umrla tukaj dne 4. februarja v 92. letu starosti. Ob izbruhu vojne a Italijo Je morala zapustiti svoj .lom v Cepovuiiu in se jo naselita pri na« « svojim najmlajšim sinom, ki jc sedaj v 51. letu. Njen sin Peter, čigar družna biva tudi » tukijšnji Župniji, Je padel v svetovni vojni,* ena 1 ii je p« v Avstriji. Zenica, ki je dosegla tako časti Ijivo starost, je bi'a uelo mirna, se Je vživela v na3e razmere, da jI je poatn! naj kraj njena druga domovina. Zadnje čn«o je bila brez vseli sredstev, * »o ji dobri ljudje pomagali, dn se je preživela. trebnje, (f eericrraiki Materi« t spomin.) Kako čudovita in nam neumljiva so pota bolje Previdnosti! Pred par meseci je bil Se ves v žanri mladosti in zdravju, ves v skrbi In vnem! Ka časi božjo v cerkvi In iiven nje. zvest delavec v vseh katolISklh prosvetnih, verskih In pokUSnih organizacijah, met razSirJevalee kutollikega časopisja, steber domače hiše — kar ga nenadoma obišče ntrratna bolezen, vrže na postelj, kljubuje vsej zdravniški vedi — In ga preganja, dokler nain g« ne pusti mrtvega na meji med mladeniško in moško dobo.. Oh, koliko svežega, zelenega cvelja »o mu nanesla ljubeča srca! Cela soba. kjer Je zadnjič počival naš Matevž, se je spremenila v cvetoč vrt sredi zime. K pogrebu je prihitela cela župnija. Marijina družba naših deklet, dobra mater«, katerim je tako hudo za posirežljivim Matevžem, možje — kot v velikonočno procesijo uvrščeni —, fantje in t žalno sastavo naJi Orli, katerim »vest tovariš in brat Je bil od ustanovitve društva. Pevci so zapeli prad hišo, orgtniradje »o se zvrstile In Orli so dvignili drago telo. Zalili si>rovod je vodil doinaSI g. dekan v spremstvu B duhovnikov. 25 vencev je glasna priča ljubezni, ki je vezala pokojnega z drago mu trebanjsko laro. Na pokopališču so Je poslovil od ljubega prijatelja v Imenu orjrnlzaoij in cele župnije deželni poslanec g. Ignacij Pevce. Pri govoru so vnovič zaibtela srca vseh in sol?« »o padale in rosile svežo gomilo prerano umrlega. — Zadnji akordi fiesmi, svežo cvetje in tihe solze »o mehka odeja, ki je zakrila dra^ogn Mitevža. Na vrhu trebanjskega grička počivaš in iz uebes gledaš na nas, Matevž. Borimo se za iste »zore, kot si se Ti, hrepenimo po isti Dobroti, kot Ti, — n* svidenje, Matevž, pri isti Lepoti, ki jo zreš Ti. mrpija-izl.vkb. (Razno.) V sedanji gospodarski krizi si hoče slovenski kmet na načine pomagali iz zagate. Prnv iz tega »tališča so se kmetje naše okolice oprijeli hmeljarstva. ki v ugodnih razmerah še največ nese. izkušnja je pokazala, da brez dobrih sušilnic ni mogoče uspešno hnteljariti, vsakemu pa ni mogoče graditi moderno sušilnico za tisto beiev hmelja, kar ga pridela. Zato so prišli nekateri uvidevni »ožje aa tole idejo: zgradi naj se moderna, vsem aahtevam uspešnega hmeljarstva usreiajoča su-lilnira tn to v okviru tukajšnje Kmetijske zadruge. Sušilnica bi bila v pni vrsti v korist malim kmetom. Za uresničenje tega načrta naj b< prispevala nekaj okr. blagajna, nekaj kmet in rnlok. zadruga, nekaj i« zainteresirani posestniki sami. Toda nekaterim demokratskim magnatom ni všeč to, da bi »i ljudje pomagali brez njihove komande; zato na-»protujojo lia vse lulplje. Begajo ljudi z govor-jenjem, da 110 bo nič s sušilnico; da bo samo in Telike posestnike, mali ne kodo prišli v poMev. Toda le puiasi, gospo,!je! če vam je toliko r.a le kal« kmete, čeuu pa hečete delniško družbo? Ako računal« na kmebko nevedno.! se boste ure- ©lil IZOBRAZBJ Družba sv. Mohorja leta 1926. (Dalje.) 101. Podlij* . . 102. Nova Oslica . 109. Bled . . . 104. Breznica . . 105. Krško . ■ ■ 108. D. M v Polju 107. Struge . . . 108. Brdo, S'. Vid 5G15 er-5» r>r>48 5-542 .rr5r3 5 528 5 50': 5-480 155. Preserjo......... 1 M. Zalimi.......... 157. Stari rg nri Ložu...... 158. Sela pri Sumberku..... 150. Ljubljana: frančiškanska žifivi a IGO. Bana Loka........ 101. Cerknica......... 102. St. Lambert........ 163. Mokronog......... 164. Dobrova......... IGo. Rovte.......... 100. laskov ic a......... 107. Polica 4-02-1 4-00« i-(xm 3-929 S 928 3-906 3-8 k 8-SSV HM HT/ 3-8h 3-777 70u 109. Črni vrh nad Polh. gr.......5-105 110. Bela cerkev 111. Nevtje . . 112. Predoslje . . 113. Grahovo . 114. Zg. Tuhinj 115. Tržič . . 116 Dob ... 117. Vič . . . 118. Skofjn Loka , 119. Krasrja . . ICO. Gor. Logatec . 121. Sodrržica . . It-i Dobrmč . . . 123. Sv Duh . . . 124. Selca . . . 125 Zasip . , . 126. Brezovica . . 127. Koroška Pela 128. Preska . 123. Polhov gradeč 130. Ribnica . 181. Komenda . . 132 Sp. Tuhinj '0u 5-304 5-301» 5 !X3 0-223 5.16(1 108. Moravče, Sv. Kri.*, Sc. Tioj:ca, Vrhpo'je "68., 169. Vel. Lašče ..........8-851) 170. .Invor ................ 171. št. Vid pri SUčni........8-64:i 172. Toirn"e!j ..........3!3b 173. Kokra......................3007 174. Ziri.............S-555 175. haion H, Radoinl o........H510 I-15.J 176. žnuirUn pti Liiji........3.'4i 5-008 5064 5007 t o&s 4-020 4 860 4-8211 4-784 1-778 4-761 4-('87 4-6" II ■1-603 4"S3 4-577 177. Kostanjevica 178. Kovor . . 170. Prinifk'jve . . . lsfj. Cerklje pri Kiauju 3-5» 3-"0(i 3 4"u 3-;ri, 181 llnec ............ 4 504 184. Mengeš, Groblje 1S5. Kresnico 4-475 4-11.8 136. Domžale...........4 ZCtit 181. Metlika............3-i(» 1^2. M ni a . . ........3-37« 1; a. Se!a »ri Kamniku........ 181. šmari;<» ...........8-3P3 IS"). Sv. Gora...........8-297 lt6. Vel Dolina.......... 187. Borovnica...........S257 l!-.s. Krka........................3 21,> 189. Hru.»n.ce...........b'..ii 1EO. Hote ier.Uca..........322« 101. Ho'i? ............3-2lir, 102. Jan'V ............8-!0'i lf.3. Hob . ........3lfz 104. Stnihel pri Nove in neilu.....3 1.0 105. 137. Ljubljana: Sv. ,1,-kob 138. Trebnje ....... 130. Svibno........ 140. Rudnik........ 141. St. Go ard....... 142. Kara pri Kostelu . . . . 143. Gozl ........ 144. St. Jurje pri Sniariji . . . 145. Stična........ 146. Vavta vas....... 147. Prežganjo ....... 148. Jesenice ....... 140. Ovslše........ !50. šmarbn pri Kranju . . . 151. ftpr.alič........ 152. Čatež pod Zaplazom . . . 153. Boli. Bistrica...... 154. Radeče pri Zidanem mostu 4-357 4 3- . 4 »•312 ;-8iolje..... las. Kopanj....... 100. Do.enja vas..... 200. Šenčur, l!ras>:je, OL.ewck 201. Dobrepoljo..... 2(r:. Čatež ob Savi .... 203. Itloke ....... 204. Mirna peč...... 20". I.ipoglav...... 20«. Draga tuš...... 207. St. Jurij pod Kuinoin . . 208. Sv. Trojica...... 200. S'. Ru|*srt...... 210. Strmijo....... 211. Trala ....... 212. Ljubljana: Sv. reter . . 213. Cerklje ob Krki .... , . . . »111 . . . . r-037 . . . • .....30"t . . . . 8(01 . . . . 2-075 > 'rto \ ) | i 2 00« . 2-8 i ! . ! . 2S78 . 2--'5f» 2-M'i . . 2-K42 . . . 2-82» . 2-'<14 . . 2-707 2-703 . . . 2-786 (Konec prih.l zali! Mi kmetja že vemo kom« lahko zaupamo. Zaupali homo ljudem, ki »o pokarali smisel za napredek v dejanju, ne pa nekterim oniejencem, ki si štejejo vdolžiiost, da so pri vsaki dobri stvari za — cokljol — Na Svečntco so pa fanljo in dekleta tukajSrjega Prcsvelnega društva uprizorili burko >Babilcnc. Igra je dobro izpadla. Videli smo, da so naši fantje in dekleta zmožni pokazati nekaj boljšega. Igro ponove v nedeljo 13. t. m v novi dvorani v Kolovratu Tako je prav! Mladira si išče plemenitejše zabave kot pa je brezplodno posedanje doma in po gos'ilnah. Podpirajmo njeno atrem-ljenje in se njenih prireditev v obilnem številu udeležujemo. HOTEDRšICA. (Občinske volitve.) V nedeljo, dne 13. I m bomo imeli občinske volitve. Zanje se posebno zanimajo Žerjavovci, ki mislijo, .Ia se bo dalo 80 ve.lno « Hotedriicl po demokratsko goapodm-iti. Njihov iosednaji iupan p« noč« vsč prevzeli kan- didature na prvem mestu, ker se menda njemu samemu dozdeva, da potrebujemo vzoniegi kr-ščanikegu župana. Da bi si žerjavovci zagotovili uspeh, so izbrali za nositeljn krščanskega možu, jo samo nn zunaj njihove pameti. Naši demokratjo se bahajo, da so biti dobri gospodarji. Mi pa vemo, d« so dobili od prejšnjega župana na roko lepo tisočake, danes pa ni kljub poviškom občini® doklad nill prebite pnre. In kaj so storili? Mo«1* ki še otrok ne drži. Uravnali t-o polok, da se DegU usmili. Vodovod, ki je ves razdrapan, pa čaka popravita. Pot nn Ravnik, ki so jo pred tremi let' obljubovali, je Se vedno posuta samo t demokratskimi obljubami. Molje, pometite a žerjavovci! Kroglico vrzite vsi v drugo skrinjico! To je lis1" poštenih krščanskih mol Tako si ludi zagotovite pomoč deželnega zbora. Tako delajo v<«e občine na Slovenskem, kjer «0 zavedni uioije. Zakaj b! nit zaostajali Vsi na voliSče, vsi svojo kroglico v drug« skrinjico! Ob 1100 Eetnici sv. Cirila. (I/, skupnega pastirskega lista jugoslovanskih Škofov.) V vrsti svetih jubilejev, s katerim.! je Gospod tako obilno blagoslovil naše dni, se s krščanskega Vzhoda bliža jubilej, nam posebno drag in ljub. To je poseben jubilej vprav slovanskih katoliških narodov. Jubilej, v katerem je združenia naša verska katoliška slava in naš narodni ponos. Ob ko-ncu leta 820 ali v začetku leta 827 je bil v mestu Solunu rojen sv. Ciril, eden izmed dveh bratov-apostolov slovanskih. Torej praznujemo 1100 letnico našega apostola sv. Cirila. Sv. Ciril je bil sicer mlajši izmed obeh bratov-apostolov, a je bil glava in duša slovanskega misijonskega delovanja naših apostolov. Torej ob tisoosloletnici sv. Cirila po pravici slavimo spomin obeh slovanskih apostolov. Res jo biio že pred svetima bratomn pokristjanjenih mnogo Slovanov. Toda ta sveta moža Previdnosti božje sta znala, kakor še nihče pred njima, približati se srcu mladih slovanskih narodov, jih objeli in vzgajati z veliko ljubeznijo in z očetovskim razumevanjem za njihove potrebe in boli, govoriti jim v njihovem sladkem joziku, podati jim evangelij Kristusov v beseda in pismu, ki je bil ) Slovanom razumljivo, prilagoditi se njihovi blagi duši. In zato je bif uspeh njunega apostolskega delovanja tako obilen in bogat. Slovani so po sv Cirilu in Metodu vzljubili krščanstvo, sprejeli ga v srce, s krščanstvom prešinili vse svojo življenje in čuvstvovanje. In od tedaj so mu ostali zvesti. Zvesti do danes. Sveta brala sta s svojo apostolsko modrostjo in s svojo požrtvovalno ljubeznijo pokristjanila slovansko dušo. Zato nam je teko drag njun spomin. Zato na sveta brata-apestol". prenašamo vso svojo ljubezen do naše očetovske katoliške vere. Onadva sta duhovna, verska očeta katoliških slovanskih narodov. Zahvalimo se njima, dragi v Kristusu, ob njunem in našem jubileju. Zahvalimo se njima in Gospodu, ki je tako zgodaj pogledal na naš v globoo.ni svojega usmilje-Ijcnja in nas privedel iz teme k božji svetlobi in v božje kraljestvo, da smo postali Njegovi olroci in dediči vseh onih neizrečenih darov resnice 'in milosti, ki jih je naš Odrešenik shranil v svoji sveti Cerkvi, da se toliko stoletij grejemo na solncu edine in prave vere Kristusove! Naše mesto je ob sv. Cirilu in Metodu. Njuna Cerkev je tudi naša Cerkev. Sveta rimska, katoliška Cerkev je tudi naša Cerkev. Njuna prosveta je tudi naša prosveta« Ona sta nam prinesla krščansko iz« o b r a z b o. Ona sta nas s knjigo in pro-sveto privedla k Bogu. Taka naj bo tudi danes naša izobrazba. Plemenita, krščanska, katoliška izobrazba. Naj naša izobrazba teži k Bogu! Naj hrepeni po duhovnih, večnih dobrinah, a ne samo za zemeljskim blagostanjem in užitkom! Naj siri kraljestvo božje v človeški družbi in v dušah in naj povsod spoštuje Gospodovo postavo 1 I Sveta brata sta bila apostola božjega kraljestva med slovanskimi na-j rodi. To kraljestvo božje sta ona nam za-! pustila kot dedščino. In skrb za to kraljestvo božje, to je zahteva naše hvaležnosti i njunemu spominu. Toda, dragi v Kristusu, to njuno delo je pokvarila človeška zloba. V njive slovanskih narodov, v katere sta ona sejala ' seme božjo resnice in cerkvene edinosti, I je vselej sovražnik, hudobni duh, zmoto in razkol. Žalostni cerkvenii razkol je potegnil za seboj tudi velik del krščanskih slovanskih narodov, katerim sta sveta brata oznanjala božjo besedo. Ne toliko po svoji krivdi, kolikor zaradi nesrečnih raz-1 mer in tujih grehov se dane3 še celi bratski slovanski narodi nahajajo izven materinskega naročja svete in vesoljne katoliške Cerkve. In kot bridka rana že več stoletij teži ta razkol Cerkev božjo. In stoletja že I Cerkev vzdihuje po velikem dnevu obno-' vitve cerkvene edinosti med krščanskim Vzhodom in katoliškim Zahodom, »da bodo vsi eno« (Jan. 17, 21). Pri katoliških slovanskih narodih se je živo razmahnilo Ciril-Metodijsko gibanje za cerkveno cdinrjtvo. Tudi mi ne smemo biti zadnji. Nam je Previdnost božja namenila častno nalogo, da naj bomo most, po katerem bi k cerkvenemu edinstvu prišli naši najbližji bratje po krvi in rodu. Jubilej sv. Cirila naj bo prerojeuje apostolstva in vneme za veiiko delo cerkvenega edinstva z našimi vzhodnimi brati v Kristusu! Vsak, dragi verniki, mora sodelovati pri tem delu. In predobrotljivii Gospod, tako upamo, bo pogledal na veliko skupno molitev milijonov katoliških Slovanov in na molitev naših apostolov sv. Cirila in ft^etoda. Slišal bo glas Cerkve, ki vsako leto na praznik naših apostolov moli: >0, naj v&e, ki so zašli v zmoto, zbere en Kristusov ovčnjak; in naj se sveta vera še lepšo razcvete.« Pa bomo zopet vsi eno v pravi veri in ljubezni, v polnem zmislu »ena čreda in en pastir« (Jan. 10. 16). Dobre povesti. Ljudska knjižnica, ki izhaja v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani in prinaša najboljše svetovne povesti v lepih slovenskih prevodih, je izdala pravkar dva nova zv i in sicer: 24. zvezek A. Marby, Hanka. Luži-ško srbska povest. Cena 22 Din, v celo platno vezan izvod z lepo naslovno sliko pa 30 Din. Ta lepa povest nas ber zelo zanimala, posebno zato, ker se godi med lu-žiškimi Srbi t. j. malem ostanku nekdanjih polsrbskih Slovanov. Lužiški Srbi stanujejo na ozemlju približno tako velikem kakor polovica nekdanje kranjske dežele. To ozemlje leži sredi Nemčije, kakih 80 km južno od Berlina. Četudi od vseh strani obdani od Nemcev, ljubijo lužiški Srbi svoj slovanski jezik in svojo narodnost nad vse. Lužiški Slovani imajo svojo veliko zgodovino in mnogo slavnih mož, ki so si pridobili neprecenljivih zaslug za svoj narod in svoj jezik. Oni nočejo utoniti v nemškem morju; vse to nam silno lepo opisuje | naša povest. 28. zvezek Ljudske knjižnice pa nudi Joža Lavrenčičev prevod mladinske povesti »Storžek« in njegovo burkasto življenje, ki jo je spisal slavni italijanski mladinski pisatelj Carlo Korencini. Prevajalec sam pripoveduje, da je mladina kar oblegala knjigarne kadarkoli je izšla kaka nova knjiga tega znanega pisatelja. Ta zvezek Ljudske knjižnice velja 14 Din, vezana v platno pa 22 Din. d Revček Andrejček. Ljudska igra v petih dejanjih. Za slovenske odre priredil Adolf Robida. Pevske točke uglasbil Marko Bajuk. V Ljubljani 1928. Založila Jugoslovanska knjigama. Ljudski oder IX. zrezek. Uena za igro 18 Din, za pevske točke 20 dinarjev. Revček Andrejček je pri nas tako udomačen, da velia že za Slovenca. Igra ima vse lastnosti, da se vsakomur priljubi in prikupi. Bogato dejanje, resni prizori, prizori za zabavo iu smeh, mlada ljubezen in trpljenje starih, onemoglih poslov, vse to igro priporoča. Oseb ima Revček Andrejček 20, 14 moških in 6 ženskih, vendar je igra prirejena tako, da se lahko igra z devet moškimi in štirimi ženskimi vlogami. Pevska točke je zložil Marko Bajuk v lahkem narodnem slogu. Ta izborni poznavavec slovenske narodne pesmi je zadel preprosto melodijo in jo združil s prav preprosto spremljavo, ki se da igrati tudi na harmoniju. Fantovski večeri v pismih. XVI. Kaj pa ples? Predpust je. Vse se hoče vrteti. Tudi tebe mika, dragi fant. Morda imate že vse dogovorjeno in dovoljeno, kedaj in koliko se bo plesalo v vaši fari. Je torej tudi na mestu, da tudi midva slišiva kratko, pa pametno besedo o plesu. Kaj pa je ples? Ples je sam na sebi cela vrsta telesniH gibanj, ki so urejena po gotovih pravilih in jih spremlja petje ali godba ali oboje. Ta gibanja so naravni izraz veselosti, izraz radosti in sreče. Kot tak je ples sam po sebi nedolZna zabava, ukoreninjena v starih navadah pri vseh narodih. V tem smislu se ples tudi goji kot vesela družabna zabava pod primernim nadzorstvom in v primerni okolici — brez popivanja in razbrzdanega veselja-čenja — celo v dobrih katoliških družbah zlasti v Ameriki in na Angleškem. Proti takemu plesu tudi katoliški Slovenci ne moremo ugovarjati. Zakaj tudi Slovenci stojimo danes kot narod na svetovnem po-zorišču in če bi se hoteli boriti proti tej ali na družabni navadi z dokazi, ki jih drugod ne dopuščajo, bi to pomenilo omejenost in bo svet preko nas šel na dnevni red. Toda ali pa so današnji plesi res taki?. Ali so posebej med nami Slovenci? Kaj še? ' Kakor se zdaj navadno pleše, je plei le malokdaj ali nikoli brez greha. Dandanašnji ples je navadno zmea mladih, živahnih, razburjenih, strastnih, izzivalno-zapeljivo oblečenih in okrašenih oseb obojega spola, ki se kakor pijani r divjem dim vrte krepko držeč se po plesišču. Dandanes mislijo ljudje, da je na plen Stran 102 su dovoljena vsaka prostost, vsaka čutna in mesena zaupljivost — vsaka robatost in surovost. Plesi današnjih dni diše po meh-kužnosti, mesen os ti, čutnosti, spolznosti. Toda ne le ples za se, temveč tudi vse, kar se vrši pred plesom in kar sledi plesu, vse, vse je ponavadi strupeno in okuženo. Presvcbodno občevanje z osebami drugega spola, godba, pijača, noč, samotno pozno vračanje domov, vse to in drugo je polno nevarnosti. Zapravi j i.-ost. ničemurnost, prepiri, nečistovanje, vse to in drugo je posledica plesov. Nevarnost je seveda še večja, če se ples vrši v javnem prostoru, v gostilni, kamer lahko vsak pride. Nič čudnega torej, če se plesom upirajo krščanski starši, duhovnik., imenitni učenjaki, odlični govorniki, slavni zgodovinarji, da pelo vrsta že zelo starih in novodobnih pesnikov m pisateljev. Da se o tem, do dobra prepričaš, kako i rad bi ti sedaj porinil v roko drobno knji- : žico, zelo zanimivo, z naslovom: Ples, ki jo ; iz francoščine prevedel že 1. 1907 Ivan Tul v Trstu in je doživela že več iztisov. Najlažje jo dobiš pri svojem domačem dušnem pastirju. In da t« bo tem bolj zanimala, naj ti navedem iz nje tudi tukaj o plesu sodbo I posvetniaka in dvorjana grofa Bussv Rab":- j tina, ki je dovoij okusil posvetnega veselja i I in posvetne razkošnosti, pa je lz lastne 1 skušnje zapisal o plesu sledeče: »Jaz sem ples smatral vedno za nekaj nevarnega. V tem sem se prepričal ne samo po treznem premišljevanju, temveč tudi po svoji lastni skušnji. Vem prav- dobro, da je ples za nekatere ljudi nevarnejši kot za druge, toda mano mi je, da po plesih padajo in se kvarijo tudi najmočnejši, jekleni značaji. Kdor je tako mrzel in neobčutljiv, da bi ga ples ne pohujšal, tak sploh na ples ne prihaja. Tu pa se zbirajo navadno ljudje, ki se še v samoti težko premagujejo v skušnjavah. Koliko težavnejše jim je tedaj premagati se in ostati neomadeževan na plesu, kjer vse deluje na to, da vzbuja strasti... Mladi ljudje ne morejo iti na ples, ne da bi se spostavljali hudim skušnjavam in nevarnostim. Zato sem tega mnenja, naj bi kristjani ne zahajali na plese, in dušni voditelji imajo sveto dolžnost, stanovsko dolžnost, da prepovedujejo ples vsakemu, čigar vest vodijo. Takšna je torej sodba posvetnega človeka o plesu, povsem tem se ne boš čudil, da te naš škof tako resno svarijo pred plesom v knjigi: Mladeničem, rekoč: »Ne hodi na plese! Vedi, da so celo pagani zaničevali plese, kakršni so pri nas v navadi. Sveto pismo nikdar plesa ne hvali. Po plesu še nikdo ni bil boljši. Po izpreobmitvi trdijo plesavci sami, kako ples vzbuja poželjivost In daje priložnost za nečistost. In ravno ta užitek je ona čarovna sila, ki najbolj na ples vleče in mladeniča popolnoma zaslepi, da ne vidi groznih posledic za čednostno življenje.., Beži torej pred plesom, d,t se ne umažeš! Izberi si rajši dobi.h tovarišev in privedite pametno, zabavno igro. Ca.s nedeljskega počitka nam bo naglo, veselo minul in drugega dne boste šli spočiti delu... Ko se bo3 poročil in imel svate, že sedaj skleni, da godcev, muzike in plesa, pa dolgotrajnega popivanja in posedanja čez noč in še drugi dan ne bo; oh, koliko strasti se vzbudi pri takih svatbah, koliko svatov nezmerno pije, koliko nesramno kvanta, koliko posebno pri plesu nečisto greši, ali se vsaj pohujša. Ne! Ti pa svetega dneva poroke ne boš tako oskrunil! Napravila bosta z nevesto domačo veselo gostijo, da mlada žena vzame slovo od starišev, od bratov in sestra, slovo od dragih tovarišic; ta gostija ne bo dolgo trajala, kmalu popoldne vsaj zgodaj zvečer se bodo svatje razšli trezni, zdravi, zares veseli, Vidva bosta pa sama ostala in mirna, trezna, začela novo življenje. Pritrjujoč v polni meri tem besedam izkušenega, sivolasega vladike ti ne dostavljam drugega kot: Pojdi in ravnaj se |>o njih- Tvoj vaški učitelj. LISTE! žena so se sklenile kakor železne zaponke, ki se riso več «pu-*i-e. Ravni kot sveče, z odločnimi koraki so POVEST GORSKE FARL Julija je stopila k odprtemu oknu, župnik pa je Šel v cerkev. Ob cerkvenem zidu, ki je obdajal cerkev in pokopališče kakor močno obzidje, se je zbrala vsa v as. Fantje so jezdeč sedeli na zidu in zrli z ostrimi c misli, kaj jc to. 281 kmf hitreje. Takoj P-i pride nekaj drugega. — Campbellov tekmec v hitrostnem dirkanju i® major Legrave. Dal si J® zgraditi avtomobil, kateri ima 1000 konjskih sil ' dvema motorjema po 500 konj sil. S tem avtomobilom .ie je odpeijfli na polotok Florido v A me- . Sedaj sedi moja mamica ob oknu, gleda v noč in misli: Kje je sedaj moj otrok? ...« je odgovorila Julija. ; Hudo je, če mora človek tako mlad v svet. loda mi bomo dobri z vami, da ne boste tako zelo občutili dtmotožja. Saj ni samo to,« je rekla Julija s hvaležnim pogledom.' Kakor mora leži nekaj na meni in materi. Tako dobri ste z menoj, in nočem vam prikrivati, da mi ne boste pozneje, ko se bo skrivnost zvedela, kaj očitali. Ali smem govoriti?« Govorite, moj otrok!.. .« Žalostna zgodba je lo. Tako srečni smo bili: oče, mati, moja sestra Edita in jaz. Gotovo ni bilo nikjer bolj srečnega življenja kot v stolnikovi hiši "ob mestnem zidu. Edita je bila čudovito lepa in je imela glas, ki je vzbudil povsod največje občudovanje, ko je pela nekcč v oficirskem domu. Z vso silo je hotela k gledališču, toda cčc ni pustil. Hotel jc obvarovati svojega vročekrvnega otroka pred nevarnostmi umetniškega življenja. Leta in leta so trajali tihi, vroči boji, dokler ni nekega dne Edita izginila od doma. V mestecu so govorili, da je odšla Edita z nekim mladim umetnikom, ki jc imel v mestu koncert. Toda to je laž, zakaj predobro jo poznam: nagon, da bi se izživela v umetnosti, jo je gnal iz očetove hiše... Sramota je bila prevelika. Oče je ni prenesel. Šel je v pokoj, začel bolehati — in čez dve leti je ležal tiho pod rušami...« Ubogi otrok! : Bili sva z materjo res revni, s trudom sva se pretolkli več let skozi življenje. Nisem mogla več gledati, kako trpi mati pomanjkanje, zato sem šla v svet, da si prislužim toliko, da bi moia mati lahko dostojno živela. Z veseljem sem torej sprejela dobro plačano službo — beda me je prisilila.-. Župnik je stisnil roko vitki, svetlolasi deklici. »To je junaško,« je rekel. »In taka žrtev bo tudi poplačana! Kje se nahaja sedaj vaša sestra? »Nihče ne ve. Nikoli nam ni ničesar sporočila. To je torej naša skrb. Mati se silno žalosti radi tega.« Mogoče se bo nekoč skesano vrnila.« Julija je zmajala z gavo. »Prepozno je,« je rekla žalostno. To je bila seveda težka bol in župnik je občutil iskreno sočutje z junaško deklico. V tem sta prišla do gradu, ki se je dvigal s svojimi svetlimi zidovi kakor pravljična pa'ača. Teta Lucija je sprejela novo vzgojiteljico s tegim dostojanstvom. Vendar je bila vesela, da je razrešena službe kot Ciškina vzgojiteljica, zato je postajala vedno boj dostopna, dokler ni končno odjenjala ob Ciskini burni radosti njena prisiljena nedostopnost. Župnik je pomirjen zapustil grad. Vedel je, da je Ciška v dobrem varstvu. Za Julijo ga ni skrbelo. S svojo jasno, solnčno dušo si bo kmalu pridobila trdno mesto in bo prinesla v stari grad luči in veselja. Vrnil se je v vas. Vse je že spalo. Le v gostilni so še sedeli posamezni zakasneli gosti. Ko so ljudje pri Sv. Mihaelu že spali, je župnik še dolgo pisal pri svoji pisalni mizi. Tako je delal skoraj vsako noč. Sledil je zdaj svoji fantaziji in kar je doživel in občutil v takih tihih, svetih nočeh, je zbral, spisal knjige in jih por-lal v svet. Tisoče ljudi jih je bralo z veseljem, zakaj znal je na prav poseben način pripovedovati, da je šlo človeku do srca. Nekateri so majali z glavo in zmerjali župnika pri Sv. Mihaeu, ker so mislili, da se ne spodobi za duhovnika, da piše »povesti«. Tem je rekel: Moja čreda je majhna, malo dela imam. S čim naj izpolnim brezkončne dneve? Kako naj premagam misli, ki me napadajo? Ali je tako slabo, če piše človek preproste povesti za ludslvo, ga dviguje, poučuje in navaja k visokim življenskim vrednotam, ter mu v svetlih slikah kaže pot k pravemu domu?... Samo par sto duš imam, katerim lahko govorim s prižnice. S knji- gami pa lahko govorim tisočim. Pridigujcm jim o resnici, čediv..- ii, pravičnosti in večni božji ljubezni. Moje knjige so moja prižnica. S te prižnice oznanjam božjo besedo vsemu ljudstvu. Tudi do škofa so prišle pritožbe in zahtevali so cd njega, da prepove župniku pri Sv. Mihaolu pisanje povesti. Škof ,je rekel na svoj mil, vendar odločen način: »Pustite ga. Mnogi ga ne poznajo, jaz pa ga poznam. Samotni gorski župnik ima srce r.a pravem mestu in ve, kaj dela. Bral sem njegove spise ter se ob njih dvignil in poživel.« Kmalu nato so tožb s prenehale. Zvedelo se je, čemu piše župnik: ves dohodek se je stekla v revne koče in v občinsko blagajno. Boj preti hudournikom in škodi, ki so jo povzročili, je zahteval vsako leto tisočake. In ker je bila občina prerevna, in ni imela toliko denarja, zato je delal župnik dan in neč ter podaril dohodke svojih spisov revni vasi. Zato je torej pisal župnik svoje knjige: da bi rešil občino popolnega obubožanja in padca v umazanoet in sramoto. Bii je dobri angel vasi. Pomagal je, kjer je mcgel pomagati. A kljub temu je Sv. Mihael propadal. Pogrezal se je vsako leto bolj in b"lj v revščino in dolgove. Stiska je bila zapisana na obrazu vasi: hiše so začele razpadati, strehe so bile poškodovane,, barve obledele, šipe razbite, vrtovi zanemarjeni, rože zapuščene... S trudnim korakom je šla revščina skozi vas.-- Prihodnje jutro se je napravil Mihael na pot. Vso noč ni zatisnil očesa ter bil ves truden in potit. Neprestano mu je zvenelo po ušesu: »Ti si sin morilca! Peklenske muke je trpel ter se vso noč bojeval sam s seboj, ali naj vpraša župnika. Toda hotel mu je prihraniti težko uro in potrpežljivo nositi, kar mu je naprtila useda. Sklenil je, da se bo potrudil in delal le veselje svojemu očetovskemu prijatelju ter postal duhovnik. Ljubezen do svojega dobrotnika mu je zaprla usta. Navidez miren, s sklonjeno glavo in stisnjenimi zobmi je stopil v sobo. Trdno je sklenil, da se ne bo prepustil gin jen ju. Ko pa je zagledal prijazni prostor, v kateri i je vžil toliko ljubezni, ko se mu je zazdelo, da ga slike na stenah prijazno pozdravljajo in ko je kcnčno_ stopila k njemu" gospa Earbara z objokanimi očmi, ga objela in ihtela: Moj fant, moj ljubi fant!« — tedaj ic bilo konec njegovega premagovanja, tedaj je vedel, da izgubi s svojim cdhodom dem. Glasno, bolestno je zavpil in se oklenil stare, trepetajoče žene, ne da bi izpregovcril besedo. Gospa Barbara mu je pogladila s čela mekre lase, mu stisnila tolar in rekla: »Lačen ne smeš biti, Mihael. Ce boš imel premalo, potem mi piši.« Prikimal je, zakaj govoriti ni mogel. Gospa Barbara ni mogla gledati bolesti svojega ljubljenca. Pritisnila je predpasnik na cči in odšla ven, baš ko je vstopil župnik. Ta ni mnogo govoril. Dolgo je gledal Mihaela v oči, mu položil obe roki na rame in rekel: »Delal mi boš veselje, Mihael! Bog s teboj, moj fant!« Mihael je šel ven. Tisočkratna bol mu je ležala v prsih. Na pragu je obstal, naslonil lica na oboje in še enk-rat pogledal nazaj v prijazno sobo, v katero so silili prvi solnčni žarki in jo ovili v zlat sijaj. Nato jo odšel. Z nahrbtnikom na hrbtu in s klobukom v roki — tako je šel skozi vas. Z okna v župnišču je še dolgo mahala bela rutica. Ko jo je zagledal, je zavihtel klobuk, a to je bil žalosten pozdrav. V gradu je bilo vse tiho. Za trenutek je obstal in pomahal. Nato je šel dalje, do prepada. Tam se jo sklonil preko roba, in kakor prisego je zaklical vanj: »Oče, ne bom miroval, dokler ne bom poravnal velike krivde. Bog mi je priča!...« Tako je odšel v tujino — brezdomecl In vendar je bil s tisoč nitmi privezan na dom. rilii, kjer je edino dosti dolifo dirkališče, di so ta avtomobil preskusi. liajti ra znlel moraš imeti najmanj !t kilometre, da se ustaviš, pa najmanj Sest kilometrov. Dirkališča na Floridi jo dolgo 15 km; torej cslaiie za pravo dirkanje 1-cer nI prollvil, vendar ja pa prosil, preden uatreie lijlh želji, naj mu prinesejo pismene Izjave svojih žena, da se s tem strinjajo. Doslej teli i»-jav Se ntso prinesli. r M S4 M M M M M M M M M M M N S« Ljudska posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Svoie prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vo,no iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo laslno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premožen em, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 100 milijonov Din. fcinnura Priporoča se 7|atni!CP kV>,u'e in dobro F- ČUDEN, | ■——......m............ nn nal/limt killč« /»n«/in.A\ nuiumc Ljubljana, Prešernova ulica štev. 1. •7 A tlJf A T A r\t Priporoča se pri nakupu bališa (opreme) ženinom in nevestam, največja izbira, po&lena dobra postrežba, domače znano podjetje pri „Češniku" Ljubljana - Llngarjeva ulica Dobre domače izdelane odeje, na obe strani klot, v vseh barvah Din 190'—. Na!poco!nejil ST0EWER ilvalnl stroji •« HrOi«, kroi«t. to Irrljtrio t« ia ▼««k d on. Prodon ii Q»bavi»t •troj. ojltjt« ,1 to urodaoat pri tvrdkJ L. Baraga, Ljubljana Seltnburg. ul f/L r.r»rpl*čro poot IS Utao |UUtT«, Orienl družba z o. z. LiiiEtifan® prodojaina: Dunoisha ccsla 14 hiša g. Mathiana poleg trgovine Schneider & Verovšek Zalogi) raznovrslnih oljnatih suhih in umetniških barv, firueia, lakov, steklarskega in mizarskega kleja, ples-karskih, zidarskih ter fopifev za umetnike. Terpeiitina, karbolineja, denat. Špirita, pralnega in strojnega olja plovca ii'potom najlepšo zahvalo vsem prijateljem in znancem za izraze sožalja, posebno ps preč. g. dr. Franc Volčiču, ravnatelju salezijan-skega zavoda na Rakovniku, preč. duhovščini za spremljanje k zadnjemu počitku rajnega, čč. K(. klerikom, bratom in učcncem za vence, z:, vodo vira pevcem in godbi ter tudi trgovcu g. Franio P.ivlinu za njegovo naklonjenost. — Vsem najlepša hvala ter Bog plačajl — Dobrava pri Jesenicah, dne 5. februarja 1927. Žalujoča rodbina. V sedanjih težkih časih ~ vsakdo pazi, d^ kupi dobro in poceni. Preden sc odločite za nakup izgotovijene moške, fantovska nli deške obleke, kakor tudi češkega in anijležkega blaga, obrnite se zaupno na solidno tvrdko ^osipjvančič, Pozor ženjnTin neveste! MODROCE peresnice, posteljne mreže, divane in tapetniške izdelke nudi najcenejc RUDOLF RADOVAN, tapetnik, Ljubljana - Krekov trg Stev. 7 (poleg Mestnega doma). NEVESTF I Preden si nabavite OPREMO I I- • {balo), oglejte si v trgovini FABIANI & JURJOVEC LJUBLJANA :: Stritarjeva ulica štev. 5 Krasno __ n t ... n_ a.*(,-»,